Št. 15 - 24.8.2012 - Notranjsko kraške novice

stran 1

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

Suše še ne bo konec

Novi center za reciklažo

5

Univerza za starejše

6

7

Raz

Jo

a lok

iskujemo

ola! ,j spet ta š

ln o

10let

petek, 24. avgust 2012, letnik X / št. 15 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Varčevalno tudi v šolah

FOTO: VALTER LEBAN

Ker se bliža prvi šolski dan, smo v središčni temi tokrat preverili, kako se nanj pripravljajo učitelji, policisti, ki bodo še bolj nadzorovali promet, osnovnošolci in njihovi starši, ki si bodo zaradi stroškov šolskih potrebščin in učnih pripomočkov izpraznili denarnice. Tudi letos so jim na pomoč priskočile humanitarne organizacije. Novo šolsko leto bo zaznamovano z zaostrenimi varčevalnimi ukrepi, vendar odpuščanj učiteljev ne bo.

Pišemo pa tudi o suši, ki je kmetom v regiji pobrala skoraj ves pridelek. Kako dolgo bo še sušno obdobje, smo se pogovarjali z ljubiteljskimi meteorologi.

Iz vsebine:

7 Varčevanje oklestilo odškodnino

9 Poletni utrip se nadaljuje

Poletnih prireditev še ni konec. Začenjata se Ministrstvo za obrambo bo pivški in postojnski postojnski Zmaj ´ma mlade in festival Logaško občini letos plačalo manjšo tako imenovano rento poletje. Oba bosta do septembra z različnimi prizaradi obremenitev vojaškega vadišča Poček. reditvami vabila vse generacije.

ŽI U R D I PR M se NA

K sodelovanju vabimo ambiciozne in komunikativne osebe s pozitivno energijo za trženje oglasov. piši na: urednistvo@nkr-novice.si ali pokliči: 01 750 96 17

16 Nad sušo z deževnico Večje izgube vode, kot smo jim priča v zadnjem mesecu, lahko nadomestimo z deževnico – mehko vodo. Uporabljamo jo za osebno higieno, pranje perila in posode, zalivanje vrta ...

Postojna – Spomnimo, da je 17. junija zagorelo v bloku v Gregorčičevem drevoredu.

Ognjeni zublji so povsem uničili sedem stanovanj. Poročali smo že, da je ogenj najverjetneje zanetil štedilnik, kar so potrdili tudi kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Koper, ki so s preiskavo zaključili. »Požar je izbruhnil na štedilniku zaradi pregretega olja in vžiga le-tega. Najemnik si je namreč pripravljal hrano in pri tem pozabil na segrevajoče se olje, ki se je zaradi pregretja vnelo, sam pa se je med poskusom gašenja tudi opekel,« je sporočila tiskovna predstavnica na PU Koper, Anita Leskovec. Zoper 49-letnega državljana Črne Gore, ki je iz malomarnosti povzročil požar, so na Okrožno državno tožilstvo že podali kazensko ovadbo. Za take vrste kaznivo dejanje ga čaka zaporna kazen do 5 let. ·bč

FOTO: VALTER LEBAN

2 3 4 5

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 2

V središču

Notranjsko-kraške novice

stran 2

petek, 24. avgust 2012

Recesija ne bo okrnila kakovosti pouka Prag Osnovne šole 8 talcev Logatec bo letos prestopilo 78, Osnovne šole Tabor Logatec pa 57 prvošolčkov – Priprave na novo šolsko leto potekajo že od pomladi, gospodarska kriza zarezala tudi v šole obletnico Kulturnega društva Tabor in nadaljevali projekt Shema šolskega sadja, kjer učenci dobijo enkrat tedensko brezplačen obrok sadja slovenskega izvora. »Na šoli imamo oblikovan Razvojni tim, ki bo skrbel za kvalitetno delovanje šole,« napoveduje Miša Stržinar. Velikih, gen»Vsi učitelji imajo omejeno eralnih novosti v vsebinskem število dopusta, tako kot vsi smislu na OŠ 8 talcev ne javni uslužbenci. Res je, da so načrtujejo, pravi ravnateljica. ponavadi učitelji med jesenŠe naprej bodo poudarek skimi, novoletnimi, zimskimi namenjali kakovosti vzgojnoin prvomajskimi počitnicami izobraževalnega procesa, prosti, vendar te proste dni vzgojnemu delovanju šole in pošteno oddelajo,« poudarja uresničevanju njene vizije, ravnateljica OŠ Tabor. Po namreč da učenci, učitelji in njenih besedah obsodbe, starši z medsebojnim sodeloda so kar naprej doma in pre- vanjem sestavljajo celoto. Namalo delajo, niso poštene. daljevali bodo projekt Zdrava šola in Eko šola ter obdržali Nadaljevanje dobrih pro- Shemo šolskega sadja, izvajektov in nekatere novosti jali pa bodo tudi druženja s starši. »Mogoče vas pa tudi še presenetimo s kakšno novoV šolskem letu 2012/2013 bodo na OŠ Tabor aktivnejši stjo,« dodaja Cundrova. na dveh področjih: pričenjajo s projektom Zdrava šola za Učiteljev ne bodo pridobitev istoimenskega odpuščali certifikata in projektom prostovoljstvo, pri katerem Gospodarska kriza in bodo spodbujali medgenervarčevalni ukrepi so, seveda, acijsko druženje in medzarezali tudi v šolstvo. Miša sebojno pomoč na šoli in Stržinar pravi, da na OŠ Tazunaj nje. Obeležili bodo 15. bor zaenkrat še ni presežkov

Zgodnje priprave na novo nabor izbirnih predmetov v zadnji triadi, učenci pa jih po šolsko leto

svojem lastnem interesu izberejo za naslednje šolsko leto.« »Mogoče zveni nenavadno, ampak zelo zgodaj moramo pripraviti sezname učbenikov in delovnih zvezkov, pregledati, koliko skupin nivojskega pouka oziroma po novem pouka v manjših skupinah za predmete slovenščina, angleščina ali matematika bomo imeli, dogovoriti se moramo, ali bomo izvajali diferenciacijo tudi v nižjih razredih. Vse to zahteva daljše priprave,« dodaja Cundrova. Bolj ko se bliža prvi septemMiša Stržinar, ber, intenzivnejše ravnateljica OŠ Tabor Logatec so priprave na novo šolsko leto.

FOTO: VALTER LEBAN

Priprave na novo šolsko leto se pričnejo ponavadi spomladi, praktično kmalu po zimskih počitnicah, pravita ravnateljici. Stržinarjeva: »Takrat na šoli razpišemo

FOTO: VALTER LEBAN

Šolski prag OŠ Tabor Logatec bo v šol. letu 2012/2013 prvič prestopilo 57 prvošolcev, nam je povedala ravnateljica Miša Stržinar, na OŠ 8 talcev pa letos vpisujejo 78 učencev. »Statistike kažejo, da jih bo naslednje leto verjetno še nekaj več,« pravi ravnateljica OŠ 8 talcev Karmen Cunder, ki je prepričana, da se bodo na šoli naslednjih nekaj let ukvarjali prej s prevelikim kakor s premajhnim vpisom.

Karmen Cunder, ravnateljica OŠ 8 talcev Logatec

učiteljev, zato jih tudi niso odpuščali, namesto novih zaposlitev pa so morali delo prerazporediti med ostale zaposlene. »Pri znižanju plač se naši učitelji niso pretirano pritoževali, saj se zavedamo, da je varčevanje nujno, vendar ne na račun učencev in kvalitete javnega izobraževanja,« dodaja sogovornica in poudarja, da so rezerve za varčevanje drugje in ne na področju izobraževanja, saj je znanje vrednota. Karmen Cunder pa pravi: »Zavedamo se, da je recesija povsod, vendar bi včasih želeli bolj glasno opozoriti na to, da si nobena država, če je v še tako veliki

krizi, ne sme privoščiti nazadovanja na področju vzgoje in izobraževanja.« Cundrova priznava, da so jih napovedani varčevalni ukrepi zelo presenetili, saj toliko sprememb na različnih področjih v tako kratkem času niso pričakovali. »Sedaj so se zadeve umirile in pričakujemo, da bo vlada kakršnekoli spremembe v šolstvu uvajala počasi.« Starše bo po njenem mnenju verjetno najbolj prizadela sprememba glede subvencioniranja malice, saj bo le minimalni delež učencev še prejemal subvencionirano malico. ·Blanka Markovič Kocen

»To leto bo najmanj spodbudno« Za zdaj brez odjav malic in izpisov iz dijaškega doma Postojna − Novo šolsko leto bo zaznamovano z zaostrenimi varčevalnimi ukrepi, ki posegajo v položaj šolajočih se in šolstva nasploh, zato smo zbrali nekaj pojasnil in odzivov ravnateljic postojnskih osnovne in srednjih šol.

leta,« odgovarja Cvetka KerNa OŠ Antona Globočnika nel. Bivanje v dijaškem domu bodo glede na potrebe letos le SGLŠ sicer mesečno stane 211 podaljšali pogodbe o zaposlittaborov, dnevov dejavnosti evrov. in še kaj, kar zna družinski vi že dosedanjim delavcem, Upoštevati je namreč treba, proračun kar osiromašiti,« nekaj pa jih bodo zaposlili pravi Ileršič Kovšcova. Helena da je finančno stanje marna novo za določen čas, pri sikatere družine poslabšal čemer bodo pozorni, da bodo »Ukrepi nas niso obšli. Plače dela, e-gradiv in investicijskega Občina Postojna.« Privarčevali Posega Dolenc, ravnateljica zakon o uveljavljanju pravic zaposleni čim bližje kraju zaposlenih so občutno nižje, vzdrževanja, tkemo načrte za bodo tudi z uvedbo elektron- Šolskega centra Postojna, po številu prijav za šolsko malico, iz javnih sredstev, zaradi skega vodenja dokumentdela. »Zaenkrat upam, da še nižja pa je tudi glavarina, ki celovitejšo ponudbo prehrane ki so jih dijaki oddali v juniju, katerega so mladoletni dijaki ne bomo odpuščali. Kot kaže jo prejmemo od pristojnega tako za dijakinje in dijake kot acije (dnevniki, redovalnice izgubili državne štipendije, sklepa, da prevelikega osipa …), kar bo novost na šoli, statistika rojstev za naš šolski ministrstva. Za ilustracijo: tudi za zunanje obiskovalce,« otroški dodatki pa izpada ne bo, je pa vseeno v skrbeh, saj bodo na ta način znižali okoliš, bomo imeli v šolskem letošnja pogodba, ki smo jo poudarja Kernelova. niso (nujno) kompenzirali. stroške nabave dokumentacije saj je odjava malice mogoča letu 2016/17 in 2017/2018 te dni podpisali s pristojnim v papirni obliki. kadarkoli med letom. »Glede 110 učencev za 1. razred, v ministrstvom, je v primerjavi s Ne bo novih nabav poravnavanja šolskih obtem šolskem letu 2012/2013 preteklim letom lažja za slabih Odpuščanja še ne bo V skladu z Zakonom o veznosti šola pomaga po svojih pa 58,« optimistične številke 100 tisoč evrov, kljub temu da »Šolsko leto 2012/2013 bo uravnoteženju javnih fimočeh. Omogočamo obročna razkriva Ileršič Kovšcova. je bilo to šolsko leto vpisanih od vseh obdobjih slovenskega Kar se tiče zaposlovanja, je v 38 dijakinj in dijakov več kot nanc (ZUJF) se letos zaradi odplačila in delno sofinanKernelova pa pravi, da bodo, šolstva od leta 1991 najmanj skladu z določili ZUJF treba preteklo šolsko leto,« razlaga varčevanja ukinja tudi subciranje ekskurzij za ekonomspodbudno za šolstvo nasza vsako novo ali nadomestno če se bo le dalo, presežke Cvetka Kernel, ravnateljica dela reševali z zaposlitvami ploh,« razmišlja Sabina Ileršič vencionirana šolska prehrana, sko najšibkejše dijake, za kar zaposlitev za določen ali Srednje gozdarske in lesaručiteljev na drugih področjih Kovšca, ravnateljica Osnovne ki jo je prva Janševa vlada uv- imamo oblikovan ustrezen nedoločen čas pridobiti edla leta 2008. Do subvencije sklad. Šola ima učbeniški ske šole (SGLŠ) Postojna. šole Antona Globočnika soglasje pristojnega ministrst- dela, ki jih izvaja SGLŠ PostoOb tem pa poudarja, da je za malico bodo upravičeni sklad, vsako leto organiziramo va in še soglasje sveta zavoda. jna. ·vrž Postojna. »Varčevalni ukrepi generalno vodilo njihove šole, se bodo še najbolj poznali pri samo učenci in dijaki iz sejem rabljenih učbenikov za »da v danih okoliščinah − pa socialno ogroženih družin, in naše dijake,« še pojasnjuje izvajanju obveznega prokakršne koli že so − poišče sicer jim bo priznana pravica Posega Dolenčeva. grama, kjer je to podprto z VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK rešitve in ne čaka, kaj bodo do dodatne subvencije v višini V nekaterih dijaških domovih dodatno tehnologijo. Torej drugi postorili, da bo šola do ene tretine cene malice. po Sloveniji opažajo, da starši ne bo nobenih novih naod 1. septembra dalje na RAKEKU uspešno delovala«. Trenutno »Prepričana sem, da je kar otroke izpisujejo. »Za enkrat bav, edino, kar smo si lahko tako v šoli poteka celovita pri nas še noben dijak ni privoščili, so pobeljeni hodniki, nekaj staršev, ki bodo imeli Pot na Kilovec 1 B energetska sanacija dijaškega nekaj manjših investicijskih težave s plačevanjem položnic, dvignil vpisnice iz dijaškega Tel. št.: 041 876 060 doma in strojne postaje. posegov, ki so povezani s čeprav je malica mogoče še doma, je pa res, da nas bodo Število otrok je omejeno. »Prijavljamo se na štiri razpise starostjo stavb in ki jih v celoti najnižji strošek. Potrebna so starši o tem obvestili najverjets področja raziskovalnega financira ustanoviteljica šole, tudi plačila naravoslovnih neje šele ob začetku šolskega

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK V središču

www.nkr-novice.si

stran 3 let 10

3

Šolarjem pomagajo tudi na Rdečem križu Socialno šibkih družin, ki nimajo za nakup šolskih potrebščin, je vse več – Cene potrebščin niso narasle Stroški, ki jih imajo s šolarji pred začetkom novega šolskega leta starši, niso nižji. Bolj kot pretekla leta se vpliv recesije pozna letos, ko so številna podjetja v regiji svoje delavce postavila pred vrata, zato marsikatera družina šolajočih se otrok finančnega bremena, ki ga zahtevajo šolske potrebščine, ne zmore sama in se po pomoč obrne tudi na humanitarne organizacije in šole, kjer opažajo, da število prosilcev za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin narašča.

Potreb več, donacij manj Na Rdečem križu Cerknica−Loška dolina− Bloke socialno šibkejšim družinam pomagajo na nekoliko drugačen način. Kot je pojasnila Nina Jerič, so k zbiranju šolskih potrebščin pozvali učence osnovnih šol, so pa na njihov naslov prišli tudi posamezniki, ki se jim je skozi leto nabralo veliko nepotrebnega šolskega materiala. »Dva študenta sta, recimo, prinesla polno papirja za zavit zvezke,« pravi Jeričeva, zadovoljna nad odzivom. V akcijah so namreč zbrali okoli 250 kilogramov rabljenih in novih šolskih torb, peresnic, zvezkov, barvic in pisal, ki jih skupaj s hrano še delijo družinam s slabšim materialnim položajem. »Na nas se je obrnilo precej več ljudi kot prejšnja leta, tudi taki, ki za pomoč še niso prosili, in se zelo zahvaljevali« je še opazila Jeričeva.

manj,« pravi Erika Dekleva. Kolikor zberejo donacij od podjetij, nakupijo šolske torbe, jih napolnijo in odnesejo na šole. Običajno tudi učence osnovnih šol pozovejo, naj za sovrstnike prinesejo nove potrebščine. »Na nas se je obrnilo tudi več kot dvajset delavcev iz nekdanjega Primorja. Sicer pa se učenci in njihovi starši na nas lahko obrnejo tudi med šolskim letom,« dodaja Deklevova.

Za potrebščine tudi iz sklada Šolarjem pri nakupu potrebščin pomagajo tudi na šolah. Na rakovški osnovni šoli po besedah ravnateljice Anite Ivančič že utečeno deluje šolski sklad Rakec, iz katerega del sredstev namenijo tudi socialno šibkejšim učencem, ki jim starši stežka kupijo osnovne šolske potrebščine. »Na šoli se zavedamo težkih časov, zato bomo poskrbeli tudi za tiste, ki se soočajo s trenutno finančno stisko. Na uvodnem roditeljskem sestanku, 6. septembra, bomo starše povabili, da se v primeru težav lahko obrnejo na šolski sklad,« je izpostavila Ivančičeva in dodala, da so letos premaknili tudi šolski zvonec. Od prvega septembra naprej bo za preduro zvonil že ob pol osmih, prva šolska ura se bo začela ob 8.20, konec sedme ure pa bo odzvonil ob pol treh popoldne.

Drobnogled: Prekratke počitnice?

Prvi šolski dan, ko bodo učenci morali sesti za šolske klopi, se približuje, zato smo jih nekaj izmed njih povprašali, ali so pripravljeni na novo šolsko leto in kako so preživeli počitnice.

papirnice Marjan Nagode opaža, da starši raje kupujejo na začetku šolskega leta, so pa pri nakupih vedno bolj racionalni. »Zlasti pri kompletih suhih in tempera barvic, kjer dokupijo samo posamezno barvo, pri tempera barvicah na primer črno in belo.« Pri cenah

Er

Begunje

Počitnice so bile zelo razgibane, saj smo z družino obiskali Ciper, nekaj dni sem preživela tudi na hrvaški obali ter z društvom tabornikov Rod jezerska ščuka taborila na Žagi ob Kolpi. Čeprav sošolke in sošolce že malo pogrešam, bi se lahko počitnice podaljšale. Za šolske potrebščine pa bomo poskrbeli v teh dneh. ·dš

je un

Kocen, Lo aj

tec ga

M

Kot vsako leto sem tudi letos kar nekaj dni preživela na morju ter pri starih starših, v začetku avgusta pa se udeležila poletnega tabora, ki ga organizira Rod jezerska ščuka Cerknica. Letos je bilo prvič, da na taboru nismo imeli obiskov. Za šolo smo že vse kupili in komaj čakam, da vidim svoje sošolke in sošolce. ·dš

Vstopa v šolo se še ne veselim, ker ne vem, kako bo v šoli. Šolsko torbo pa smo že kupili in zdaj vanjo zlagam šolske potrebščine; peresnico, suhe, vodene in tempera barvice, svinčnike in flomastre. Prepričan sem, da bom dobival same dobre ocene, mogoče pa tudi kakšen »cvek«.

Sicer pa raje računam kot berem. ·bč

Marjan Nagode iz papirnice Kocka − Scripta iz Postojne opaža, da so starši pri nakupu šolskih potrebščin racionalnejši.

potrebščin ni občutnih razlik, pove Nagode. »Prej bi rekel, da so za par centov nižje kot višje,« saj so se tudi dobavitelji prilagodili zdajšnjemu stanju. V papirnici opažajo, da se več nakupov zvrsti v začetku šolskega leta, ko so seznami z obveznimi šolskimi potrebščinami popolni.

Po besedah Nagodeta dajejo velik poudarek na šolske torbe, čeprav je prodaja slednjih nekoliko upadla. Učenci torb namreč ne menjujejo več vsako leto, ampak na vsake tri, štiri leta. »Šolske torbe morajo biti zaradi teže zvezkov in učbenikov dovolj kvalitetne in udobne, da omogočajo lažje prenašanje učnih pripomočkov,« razlaga sogovornik, zato bi morali starši veliko več pozornosti nameniti nakupu šolskega nahrbtnika, s katerim bi obvarovali tudi hrbtenico svojih otrok. ·Barbara Čepirlo

Na obisk k šolarjem tudi župani Šolarje, predvsem pa prvošolčke, ki bodo letos šolski prag prestopili prvič, bodo na prvi šolski dan, kot je v navadi, pozdravili tudi župani. Cerkniški župan, Marko Rupar, jih bo obiskal na obeh osnovnih šolah v Cerknici in na Rakeku, na podružničnih šolah na Uncu, v Begunjah in v Grahovem ter jim namenil nekaj spodbudnih besed. »Prvošolčkom bom zaželel dobrodošlico za njihove prve korake v osnovni šoli in vsakemu podaril slovensko zastavo, da jo bodo ob državnih praznikih skupaj s starši izobesili na pročelje hiše ali stanovanja. Prepričan sem, da bo to pozitivno vplivalo na narodno zavest, da bodo tudi otroci ponosni na našo državo,« je sporočil župan, ki si želi, da bi vsak mlad državljan še bolj občutil pripadnost svojemu narodu in jeziku. Obisk pri osnovnošolcih napoveduje tudi logaški župan, Berto Menard. Prvošolčkom bo podaril knjigo in slovensko zastavo.

Podoben pohod bodo najverjetneje nadaljevali tudi ostali župani občin v regiji. ·bč

s, Ko

stina Lea ne

M

Na OZRK Cerknica−Loška dolina−Bloke so zbrali dobrih 250 kg šolskih potrebščin, ki jih bodo razdelili socialno šibkejšim učencem.

Starši so racionalni

Enako dobrodelno kot vsa leta prej so se pri šolskih potrebščinah odzvali v papirnici Kocka – Scripta v Postojni, kjer šolske Na postojnskih in pivških šolah za Rdeči potrebščine odstopijo tudi območnemu RK in križ Postojna pripravijo sezname otrok, ki Centru za socialno delo, nekaj pa jih podarijo potrebujejo potrebščine. »Seznam je vsako leto posameznikom, ki nekoliko bolj zadržano daljši, potreb je vse več, donacij pa tudi letos pridejo v knjigarno vprašati zanje. Direktor

Škrlj, Beg aja

FOTO: ARHIV OZRK CERKNICA - LOŠKA DOLINA- BLOKE

Na logaškem Območnem združenju Rdečega križa (OZRK) družinam s šolajočimi se otroki že veliko let pomagajo z naročilnicami, s katerimi lahko delovne zvezke in šolske potrebščine kupijo v knjigarnah in papirnicah. »Zaenkrat smo razdelili tri tisoč 470 evrov, a ker prošnje še prihajajo, bo ta številka gotovo večja, od 3500 do 4000 evrov,« je povedala sekretarka na omenjenem društvu, Dragica Kutnar, in dodala, da imajo na sedežu tudi nekaj doniranih torbic in peresnic, ki bodo bolj aktualne prvo polovico meseca septembra.

Varčevanje z energetsko prenovo Šolski center Postojna v poletnih mesecih dobiva prenovljeno podobo. V okviru projekta energetske sanacije, ki je bila po besedah ravnateljice Helene Posega Dolenc zaradi zelo slabega stanja 30 let starega objekta nujna, so bila zamenjana okna, šola je dobila novo fasado in ustrezno izolirano streho. Nekaj predelav je bilo na ogrevalnem sistemu (toplotna podpostaja), vgrajen bo še solarni sistem za ogrevanje sanitarne vode. V letu 2013 bodo zgradili še prezračevalni sistem in izvedli sanacijo električnega sistema z vgradnjo varčnih luči. Šola je za dobrih milijon evrov vreden projekt dobila 90

odstotkov evropskih sredstev, razliko bo prispevala sama, ddv pa bo pokrilo ministrstvo. Ravnateljica pričakuje, da bodo na račun sanacije porabo energije zmanjšali vsaj za polovico. Poleg izvedenih ukrepov za zmanjšanje porabe energije bodo del energije pridobili tudi iz obnovljivih virov (sonce), del prihrankov pa bodo ustvarili tudi z izobraževanjem in ozaveščanjem uporabnikov. »Ugašanje luči, načrtno prezračevanje in podobni ukrepi stanejo zelo malo, omogočajo pa vidne prihranke.

Pri tem velja poudariti, da se vzgoja za varčno rabo energije v šoli dopolnjuje z vzgojo doma,« poudarja ravnateljica. ·vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 4

V središču

Notranjsko-kraške novice

stran 4

petek, 24. avgust 2012

Policisti za varno pot v šolo

Na prehodih za pešce bodo omogočali varno prečkanje, v bližini šol merili hitrost in ugotavljali cestno-prometne prekrške Tako kot prejšnja leta bodo tudi letos potekale aktivnosti za večjo varnost šolskih otrok in mladostnikov. Neposredno pri varovanju šolarjev na poti v šolo in iz nje bodo poleg policistov sodelovali tudi člani ZŠAM, mestni redarji, člani Avto moto društva in avtošol in podobno, so nam povedali tako na logaški kot ljubljanski policiji.

Sodelujoči bodo šolarjem pomagali predvsem tako, da se bodo zadrževali pri prehodih za pešce, na cestah v bližinah šol in jim omogočali varno prečkanje ceste ter hojo na poti v oziroma iz šole. Policisti bodo zoper kršitelje ukrepali v skladu z veljavno zakonodajo. V času pred datumskim pričetkom pouka in v tednu po tem bodo v bližinah šol bolj dejavno izvajali meritve hitrosti ter ugotavljali cestno prometne prekrške.

Policisti in prostovoljci bodo neposredno prisotni na šolskih poteh med 3. in 14. septembrom 2012. V okviru rednega dela pa bodo prvi do konca septembra nadaljevali z aktivnostmi v neposredni okolici izobraževalnih ustanov. »Voznike, starše in druge spremljevalce otrok želimo opozoriti, naj spoštujejo cestno-prometne predpise, otroke seznanijo z ne-

varnostmi in jim bodo zgled. Prav tako opozarjamo na določila glede varnega prevoza otrok (varnostni pas, ustrezni otroški sedeži ...),« opozarjajo policisti.

Neposredno pri varovanju šolskih otrok v Logatcu bodo poleg policistov poskrbeli še člani ZŠAM Logatec in občinski redar, so nam povedali na PP Logatec. Poleg omenjenih nalog se bodo policisti udeležili vseh roditeljskih sestankov za 1. razrede osnovnih šol, kjer bodo staršem predstavili varno pot otrok v šolo in ukrepe za varno udeležbo v prometu ter zakonske predpise v zvezi s tem. ·Blanka Markovič Kocen

Suša udarila tudi notranjske kmete

Največji izpad na koruzi, v sadovnjakih drobni plodovi odpadajo, krmo bo treba drago kupovati

FOTO: VALTER LEBAN

POSTOJNA

Dež bi mogoče rešil jesensko pašo

Majda Godina, vodja Kmetijsko-svetovalne službe Postojna pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, nam je povedala, da so bile letos vremenske razmere za kmetijstvo zelo neugodne: Sadno drevje je prizadela spomladanska pozeba, nekatere predele je prizadela tudi toča, ki je naredila največ škode v ga je že spomladi prizadela namakanje pomeni tudi zelo sadjarstvu in pri pridelovanju najprej pozeba, nato toča, kar velik strošek. »Letos sem na zelenjave in krompirja. Hude je ostalo, je zdaj pobrala še novo posadil tudi jagode, ki bi so tudi posledice dolgotrasuša. Drevje se suši, plojih moralo biti okrog 300 kilo- jne suše. »Na njivah je škoda dovi odpadajo. »Drevesa si gramov, pa jih je bilo mogoče na vseh pridelkih, najbolj na ne bodo opomogla niti za 20 kilogramov. Veliko sadik koruzi, ki je ostala nizka, nima prihodnje leto.« se je posušilo.« Ukvarja se storžev, listi se sušijo in rastline Ileršič ocenjuje, da bo tudi s čebelarstvom, zato deli so uvele. Pridelek koruzne tudi zelenjave le okrog 20 usodo slovenskih čebelarjev, silaže bo zmanjšan za 60 do odstotkov. Nekaj so jo rešili ki bodo imeli letos zelo 70 odstotkov. Zelo so prizadeti tudi travniki in pašniki. z namakanjem, a je treba z skromen pridelek ali bodo Kmetje so lahko s travnikov vodo varčevati, obenem pa ostali brez njega. pospravili samo eno košnjo. Živina na pašnikih nima paše in kmetje jo krmijo s krmo, ki je bila namenjena za zimsko krmo. Izpad pridelka na Tomaža Ileršiča ne skrbijo samo posledice treba poskrbeti, da se ne zanese na kmetijska zemljišča, kjer je lahko hud plevel, ki suše. Opozarja tudi na pretečo veliko nevarnost ambrozije, ki se vse bolj širi tudi močno znižuje pridelke. pri nas, a se njenega zatiranja lotevamo še Obvezno zatiranje ambrozije so sprejeli v več državah srednje in vzhodne premalo resno. »Zadnjič sem videl prispeEvrope, tudi v Sloveniji, kamor se širi vek o suši, v katerem je kazalo posušeno zlasti z vzhoda po brežinah cest, železnic čebulo, zraven pa je rasla noro zelena ambrozija, zdrava, sploh je ne prizadene suša, in vodotokov, je že tretjo rastno dobo v veljavi odredba, ki imetnikom zemljišč raste v vseh možnih pogojih,« izpostavlja Ileršič. »Ambrozija je škodljivec, ki bo tako nalaga izvajanje ukrepov obvladovanja ambrozije. Na ministrstvu za kmetijstvo in usoden, da se bo štel čas po njej. Treba okolje so opozorili, da je »treba zadrževati je ozaveščati ljudi, da se bo vsak boril na svojem kvadratnem metru zemljišča,« meni njeno širjenje v predele, kjer še ni vsesplošno navzoča, in jo zatirati, da masovno ne cveti, Ileršič. semeni in povzroča škode.« Ambrozija Poleg neposrednih posledic na zdravje ima namreč seme kaljivo 30 let, ena sama ljudi, saj je močno alergena (največja obremenitev zraka s cvetnim prahom se rastlina pa naredi 60 tisoč semen. Zato jo v Sloveniji pojavlja prav v drugi polovici je treba dosledno odstranjevati, najbolje s avgusta in v prvi polovici septembra), puljenjem, sicer pa z večkratno košnjo ali veliko škode povzroča v kmetijstvu, zato je mulčenjem še pred njenim cvetenjem. ·vrž

Ambroziji suša ne pride do živega

Prizadeto območje (UE)

CERKNICA

LOGATEC

Kultura Koruza Zelenjava Travinje – večina trajni travniki Krmne rastline in metuljnice Sadovnjaki – intenzivni in travniški Krma−otava (2.odkos) Silažna koruza Ekstenzivni sadovnjak Vrtnine Trajno/sejano travinje Pašniki Koruza silaža/ zrnje

travinju je od 40 do 50 odstotkov. Živinorejske kmetije bodo prisiljene kupovati drago krmo, zato se bo marsikateri kmet raje odločil za zmanjšanje črede. V sadovnjakih, kjer so drevesa že odvrgla listje, bo škoda tudi drugo leto, slabša bo diferenciacija brstov,« razmere opisuje Godinova. Po njenih besedah se zaskrbljeni kmetje obračajo na svetovalno službo,

Obseg prizadetih površin po kulturah (ha) 120 30 7800

Stopnja poškodovanosti (%) 60−100 80−100 50−60

110

50

98

50−80

5500

70−90

20 67

40−60 60−80

33 1000

40−60 od 50−70

120 150

60 do 40

Vir: KGZS

Ileršičevi imajo živinorejskosadjarsko in deloma zelenjadarsko kmetijo. Bili so med prvimi imetniki certifikata ekološke kmetije pri nas. Obdelujejo okrog 20 hektarov površin. Ileršič posledice suše opisuje kot katastrofalne. »Izpad prve košnje je bil 50-odstoten, druge košnje sploh ni, saj je vse sežgano. Tudi paša se je ustavila, ker živina nima česa jesti. Deloma si pomagamo s Cerkniškim jezerom, čeprav je tod krma manj kakovostna.

Toda če ne bi bilo jezera, bi bila katastrofa. Ostala bi nam le še prodaja živine, česar pa si ne moremo privoščiti, ker smo vezani subvencijsko na določeno število živali.« Izpad koruze je po njegovih besedah 80-odstoten. Sadja bo le okrog 10 odstotkov, saj

Tomaž Ileršič je zaradi suše, ki mu je pobrala tudi do 80 odstotkov koruze, močno zaskrbljen.

Ocena škode kmetijskih kultur do sredine avgusta

ki pa jim trenutno z nasveti ne more veliko pomagati. »Najboljša rešitev bi bil obilen dež, ki bi mogoče rešil jesensko pašo in bi ostalo več krme za zimo. Zaradi pomanjkanja vlage bo verjetno treba prej silirati koruzno silažo, vendar je pri tem potrebna previdnost. Če bo koruza prezgodaj silirana, bo škoda še večja,« še opozarja Godinova. ·vrž

Suho Cerkniško jezero očitno privablja pohodnike in kolesarje.

FOTO: VALTER LEBAN

Podobno kot na Vipavskem, Goriškem in v Istri, kjer je uničenega od 60 do 90 odstotkov pridelka, je suša veliko škodo povzročila tudi kmetom na Notranjskem. »Namesto da bi se razvijali, vlagali v investicije, s katerimi bi se prilagajali suši, zdaj črpamo zadnje rezerve za preživetje. Na dolgi rok tako ne bo šlo, saj kmetje že tako delamo na pol zastonj, potem pa pride še višja sila. Čeprav se vse več govori o pomenu lokalno pridelane hrane, lokalni kmetje počasi propadamo,« je zaskrbljen Tomaž Ileršič, lastnik ekološke kmetije z Rakeka. Suša jim je prizadejala zelo hud udarec, saj se preživljajo izključno s kmetijstvom.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Pogovor

stran 5 let 10

5

Raziskovanje vremena jim je v užitek Konec tedna premalo padavin, da bi se končalo sušno obdobje – Zaščitni znak Notranjske žled in mrazišča

jesenskih padavin in pomladanskega taljenja snega prispevajo še relief ter kraški svet.

V dneh, ko se večina Slovenije bori s pomanjkanjem padavin, je vreme zagotovo še bolj priljubljena tema pogovorov kot sicer. O morebitnih padavinah, suši, tipičnih vremenskih pojavih na Notranjskem in še marsičem zanimivem smo se pogovarjali z mladimi ljubiteljskimi meteorologi, ki že več let zavzeto merijo vreme – Martin Gustinčič na Zaplani, Iztok Miklavčič na Petkovcu in Luka Likar v Logatcu.

Svoje dolgoletne izkušnje si želijo v obliki Društva za raziskovanje vremena in podnebja deliti tudi s širšo javnostjo, saj so prepričani, da bo védenje o vremenu vedno bolj aktualno in zaželeno.

FOTO: VALTER LEBAN

Ste meteorologi s tega območja povezani v kakšno društvo, mrežo, forum? Ali podobna združenja na Notranjskem že obstajajo?

Martin: Z izjemo Luke, bodočega meteorologa, sva z Iztokom »amaterja«, saj meteorologije nisva študirala. Sam sem geograf, vsi trije pa smo člani Slovenskega meteorološkega foruma.

Gre za neformalno in bolj zaprto skupnost ljudi s podobnimi interesi. Na forumu so tako meteorologi, geografi, gozdarji, študenti, lastniki zasebnih vremenskih postaj. Na Notranjskem podobnega združenja ni, obstajajo pa taka, ki pokrivajo je situacija lahko celotno državo. tudi drugačna in se v Logaški kotlini Iztok: Z Martinom sva tudi člana SMD (Slovensko oblikuje tanka plast meteorološko društvo), ki pa je namenjen bolj druženju megle, med tem ko meteorologov, predvsem zaposlenih na ARSO. Izdajajo tudi so višji okoliški kraji publikacijo Vetrnica, kjer so zanimivi članki. Obstaja še društvo Zevs, ki je namenjeno ljubiteljem meteorologije. To je že nad meglenim pa skoraj tudi vse, kar premoremo. Zaradi tega smo se odločili, pokrovom. Zaradi da ustanovimo svoje društvo, Društvo za raziskovanje vremena kotline so za Loin podnebja, ter tako zapolnimo praznino. gatec značilne tudi nižje minimalne Bi bilo takšno društvo zanimivo tudi za širšo javnost? Kaj bi temperature kot bilo vaše poslanstvo? na drugih dveh Martin: Poslanstvo Društva za raziskovanje vremena in podpostajah. nebja bi bilo deliti naše dolgoletne izkušnje glede vremena širši Bi lahko izpostavili javnosti. Pri napovedi splošnega vremena in izdajanju opozoril ne moremo in ne smemo konkurirati državni meteorološki kakšen ekstrem, službi, na podlagi javno dostopnih modelskih izračunov in nenavaden vreizkušenj pa lahko splošno vremensko napoved prenesemo na menski pojav, ki lokalno raven. Mislim, da bo področje, s katerim se ukvarjamo, ste ga na svojih postajah izmerili v postalo še zelo aktualno. Poznavanje vremena in podnebja je pomembno z vidika številnih praktičnih vidikov in gospodarteh letih? skih panog, kot so kmetijstvo, promet, turizem, varstvo pred Martin: Vse od leta Martin Gustinčič (levo), Luka likar in Iztok Miklavčič se že več let ukvarjajo z raziskovanjem vremena v Logatcu in širši okolici, za konec tedna pa nam napovedujejo ohladitev, padlo bo tudi nekaj padavin. naravnimi nesrečami in podobno.

2002, ko se resneje Iztok: Naše poslanstvo je predvsem raziskovanje vremena, ukvarjam z mermerjenje spremenljivk ter obveščanje javnosti o naših odjenjem, je bil na moji postaji eden od zanimivejših mesecev Zakaj pravzaprav pride do suše? kritjih. Predvsem pa si želimo ponuditi neko oporo študentom lanski november, ko je bilo dolgo časa ustaljeno vreme. Na Martin: Razlikujemo več vrst suše, a če poenostavimo, je v času študija ali ko končajo študij, da se lahko ukvarjajo s Zaplani zaradi megle 11 dni zapovrstjo temperatura tudi čez dotok vode v pokrajino manjši od odtoka. Problem Notranjske v poletnem času je v tem, da jo hladne fronte pogosto dan ni presegla ledišča. V Postojni in na Blokah je bil samo en področji, ki jih zanimajo in so jih pripravljeni tudi raziskovati. obidejo, ker gredo severno od Alp. Nevihte iznad Alp pogosto tak dan, temperatura pa je kakšen dan presegla tudi 10 stopinj. Pri tem računamo tudi na morebitne razpise tako na lokalni, kot tudi na državni ravni, kamor bi se lahko prijavili ter nato oplazijo severni del Slovenije, tukaj pa je suho vreme. Na sušo Takrat je bila izmerjena tudi največja temperaturna razlika tudi precej lažje opravljali svoje poslanstvo. Predvsem pa pa seveda vpliva tudi sestava tal. Tu smo na kraških tleh, kar je med najinima postajama. Na Petkovcu je bilo kar 10 stopinj povsem drugače kot na primer na Ljubljanskem barju. več, saj tam ni bilo megle. Največja ekstrema, ki sta na Zaplani uživali v tem, kar vsi radi počnemo. povzročila tudi materialno škodo, pa sta bila tornado avgusta Kakšno vreme pa se nam obeta v naslednjih dneh? Nam Kdaj smo se na Notranjskem nazadnje soočali s takšno sušo? 1986 in žled v decembru 1996. »prerokujete« kaj dežja?

Martin: Če se omejim na širšo okolico Logatca, je bilo to leta Iztok: Osebno je bila zame najbolj ekstremna vremenMartin: Vročinski val se bo ob koncu tega tedna zaključil 2006. Maj je bil zelo namočen, 30. maja je med dežjem celo ska izkušnja merjenje temperatur v mraziščih na Komni s prehodom izrazitejše hladne fronte, ki jo bodo ponekod snežilo, od 1. junija dalje in še ves julij pa je bilo zelo suho. leta 2009, kjer smo na dnu enega od mrazišč s Slovenskim Takratno vegetacijsko sušo pa je k sreči prekinil zelo moker av- meteorološkim forumom izmerili kar −49,1 ºC, kar je do danes spremljale tudi močnejše nevihte z nalivi.

Iztok: Do nedelje se bo nadaljevalo suho in vroče vreme s gust. Če primerjam z letošnjo sušo, imamo tokrat nekaj sreče, najnižja izmerjena temperatura v Sloveniji. Na trepalnicah se temperaturami nad 30 °C. Od nedelje naprej pa nas bo od seker se je le-ta pojavila kasneje. Junij, ko je bil čas največjih nam je nabiralo ivje, sadje, ki so ga nekateri imeli v nahrbtniprirastkov vegetacije, je bil še kar namočen, tudi prva polovica kih, je v 45 minutah povsem zamrznilo. To je bilo res posebno vera zajela vremenska motnja, ki bo potisnila vroči zrak proti vzhodu, prinesla pa nekaj padavin. Padavine bodo obilnejše julija, avgust je pa suh. Letošnjo situacijo radi primerjajo s sušo doživetje. Na tej postaji pa bi izpostavil 2. julij leta 2007, ko je leta 2003, ko je bilo res bolj vroče, vendar pa je bilo takrat vsaj neurje zalilo Vrhniko, v Logatcu pa je bila na poljih tudi po 30 predvsem v severni in zahodni Sloveniji. V ponedeljek bodo padavine že oslabele in vsekakor jih bo premalo, da bi se pri nas več padavin. Je pa trenutna sušna situacija podobna cm visoka voda. Sicer pa sem začel meriti leta 2007. končalo obdobje suše. Po ponedeljku se bo nadaljevalo suho na celotnem območju notranjsko-kraške regije, tako da se Martin: Samo za primerjavo − sedaj je padlo v obdobju dveh vreme, ki bo precej bolj prijetno, kot pa minuli teden. na primer situacija v Logatcu bistveno ne razlikuje od tiste v mesecev manj kot 100 l/m2 dežja, takrat pa je uradna postaja ·Saša Musec Čuk Postojni, zaradi neviht so malo boljše razmere le v krajih bliže ARSO na Vrhniki v samo treh urah izmerila 180 l/m2 vode!

Luka: Ti ekstremni pojavi so za nas res zanimivi. Za Logatec Vrhniki. bi mogoče izpostavil sušo leta 2003, ko je izhlapela tudi Lokev, Vsak od vas meri vreme na svojem območju. Ali lahko kljub letos pa je situacija podobna. Poplave septembra 2010 so bile prav tako izjemne, saj je v dveh dneh padlo dobrih 250 mm temu, da so postaje relativno blizu med seboj, rečemo, da Društvo upokojencev Logatec vas vabi na dežja, kar je skoraj polovica trenutne letošnje količine padavin. ima vsako od njih svoje značilnosti in katere?

Tudi cel predlanski september je bil z nekaj manj kot 500 mm Martin: Zagotovo. Moja postaja je od postaje na Petkovcu srečanje upokojencev notranjske regije, oddaljena 2 km, od Logatca pa 4 km. Poleti večjih razlik ni, do izjemno deževen – po količini padavin se uvršča na 5. mesto ki bo 9. septembra, ob 14. uri, najbolj namočenih mesecev od leta 1961 dalje. V Logatcu teh prihaja predvsem v jesenskih in zimskih mesecih. Predvsem to velja za pogostnost pojavljanja megle. Čeprav še nismo imamo namreč tudi uradno padavinsko postajo ARSO, sam pa v Centru veteranov vojne za Slovenije. sem jo postavil leta 2008. izdelali statistike, lahko potrdimo, da ima (Spodnja) Zaplana, kljub temu da leži najvišje, več megle od Logatca in Petkovca, Kateri pa so najbolj tipični vremenski pojavi za Notranjsko? pričakovali pa bi ravno obratno.

Na srečanju boste lahko sodelovali v Martin: Značilen vremenski pojav Notranjske je po moji Iztok: Predvsem je to posledica tega, da je njegova postaja pestrem športnem in kulturnem postavljena na robu Ljubljanske kotline. Ko piha vzhodni veter, presoji žled, ker se ta resnično najpogosteje pojavlja tu, manjkrat pa v osrednji Sloveniji, Gorenjskem ali vzhodni nariva zrak proti Zaplani in ko se dviga, postane bolj vlažen, programu.

Sloveniji. Odvisno od dinamike otoplitev višje v ozračju, žledi kondenzira in pojavi se megla. Še preden sem začel z meritvami, je Martin mislil, da je ta megla obsežnejša, da sega vse do na Notranjskem ali pa bliže Primorski. V svojem diplomskem Žibrš in naprej, vendar pa je bilo pri meni dostikrat sončno, ko delu na oddelku za geografijo sem se temu pojavu podrobneje posvetil in razložil mehanizem njegovega nastanka. V je bilo pri njemu megleno. meteorološki stroki so verjetno zaščitni znak Notranjske tudi Martin: Megla se zadržuje na vzhodnem robu Zaplane, proti mrazišča, v katerih so nizke nočne temperature. Posebnost Petkovcu pa se sproti suši. Megla je bistvena razlika, ki pa meritev v mraziščih Zaplane je ta, da potekajo meritve tako v posledično vpliva na druge stvari, predvsem na temperaturo mrazišču kot tudi na postaji nad njim istočasno, kar omogoča in posledično na nekatere vremenske pojave. boljši pregled nad celotno dinamiko.

Luka: V Logatcu je podobno. Megla se navadno razširi iz vrhniške smeri, kjer je speljana cesta, pogosto pa ne pride dlje Iztok: Tipičen vremenski pojav na območju Notranjske so poDodatne informacije na tel. št.: 041 625 399 leg žleda še vsakoletne poplave na kraških poljih. K temu poleg kot do Napoleonovega drevoreda oziroma Zapolja. Seveda pa

dno vabljeni! u j l V

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 6

Gospodarstvo

Notranjsko-kraške novice

stran 6

petek, 24. avgust 2012

V Kovinoplastiki Lož bodo odpuščali

Brez dela bo ostalo 150 ljudi, tako iz režije kot iz podpornih služb in proizvodnje Po besedah predsednika uprave Petra Nelca, ki je bil na ta položaj imenovan pred tremi meseci, bodo z odpuščanjem začeli v zadnjem četrtletju letošnjega leta, tak ukrep pa je, kot pravi, nujen zaradi sanacije podjetja. Če Kovinoplastika ne bo sposobna preživetja, poudarja Nelec, ne bo šlo na cesta samo 150, ampak 800 delavcev.

kot leto pred tem. Matična družba je ob tem lani ustvarila 2,38 milijona evrov izgube iz poslovanja. Leto 2011 je bilo v Kovinoplastiki zaznamovano z razvojem in proizvodnjo lastnega vrtljivo-nagibnega okovja, namenjenega ruskemu trgu, ki je eden največjih projektov v zgodovini družbe, obenem pa so v njej potekali tudi projekti racionalizacije stroškov.

Nelec, bi to zares pomenilo socialno katastrofo. Takrat namreč »Cilj za letošnje leto je poslovati s pozitivno ničlo, seveda, če »Največ se bo odpuščalo v podpornih službah in režiji, torej ne bi šlo na cesto samo 150, ampak 800 ljudi, kolikor jih je zdaj ne upoštevamo stroškov odpravnin,« pravi predsednik uprave na tistih področjih, ki niso ključna za nemoten potek dela,« zaposlenih v tem podjetju. Je bil torej novi predsednik uprave in poudarja, da je treba iskati partnerje, tudi v tujini, češ, da napoveduje Nelec in dodaja, da imajo pripravljen program nameščen zato, da bi odpuščal? »Cilj uprave ni odpuščanje, je Slovenija premajhen trg. Ob tem povejmo, da se šušlja, da presežnih delavcev, ki so o tem načeloma že obveščeni, niampak ohranjanje 600 do 700 delovnih mest,« odgovarja. »Prvi je strateškega partnerja pričakovati iz Rusije, vendar samo za majo pa še poimenskega seznama. »Do večjega odpuščanja bi moralo priti že v preteklosti, zdaj pa ukrep ima več sestavnih delov, ne le kadrovskega, ki pa je vseka- nekaj let. kor najbolj boleč, temveč predvsem optimizacijo na nabavnem Zaradi načrtov vodstva so zaposleni zaskrbljeni, saj v Loški je to neizogiben ukrep, saj je v zadnjem času dodana vrednost področju in pri zalogah.« dolini praktično ni možnosti za zaposlitev. Po pojasnilih na zaposlenega zelo padla,« je še pojasnil. predsednika sindikata Kovinoplastike Lož, Aleša Hogeta, so Po petih letih izgub pozitivna ničla? v zadnjih letih število delavcev po mehki metodi že znižali s Kovinoplastika je dolga leta skušala vzdrževati socialni mir približno tisoč na 830. »Če si uprava družbe glede odpuščanja v Loški dolini, zdaj pa podjetje ne vzdrži več takega števila Kovinoplastika sicer že peto leto posluje z izgubo. Skupina ne bo premislila, bomo zahtevali, da se bo pri odpovedi delovnih zaposlenih, pravi Nelec in s tem opravičuje pričakovanje, da razmerij spoštovalo dogovorjene kriterije in kategorizacijo bodo delavci ravnanje uprave razumeli. Ob tem dodajmo, da v je lani dosegla 74 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar delovnih mest,« je opozoril Hoge.

Loški dolini praktično ni drugih možnosti zaposlitve in če Ko- je bilo za pet odstotkov manj kot leta 2010. Čista izguba je ·Blanka Markovič Kocen vinoplastika zaradi težav ne bo sposobna preživetja, poudarja znašala skoraj pet milijonov evrov oziroma pet odstotkov več

Novi Center za razgradnjo in reciklažo Na območju Brest Pohištva Cerknica bodo do konca leta 2015 zgradili Center za razgradnjo in reciklažo – Z investicijo bodo ohranili delovna mesta, ob dobrem poslovanju pa tudi odpirali nova

Direktor družbe Brest Pohištvo Igor Rauter in član uprave SID banke Jožef Bradeško sta konec julija podpisala pogodbo o odobritvi dolgoročnega, 10-letnega kredita v višini 4,5 milijona evrov za financiranje projekta CRRC − Center za razgradnjo in reciklažo Cerknica, kjer bodo izdelovali nove izdelke iz recikliranega pohištva, kar je novost v slovenskem prostoru. »V času, ko je lesna panoga v krizi, v Brestu iščemo nove možnosti za poslovni razvoj, kjer vse bolj prevladuje poceni pohištvo. Projekt, ki ga je omogočila SID banka, bo imel vpliv na trajnostni razvoj Slovenije in varovanje okolja, hkrati pa bo prispeval k zvišanju ravni predelave starega pohištva. Gre za edini tak primer v Sloveniji, na podoben način pa so sistem reciklaže starega pohištva vpeljali že v Avstriji in Nemčiji,« je pojasnil direktor Bresta.

petrokemije, ter izdelkov in materialov, ki so okolju škodljivi ali zahtevajo za proizvodnjo ali razgradnjo veliko energije. »Nizka stopnja predelave starega pohištva in lesenih izdelkov je izhodišče za postavitev drugega stebra delovanja Bresta in eno od njegovih ključnih novih razvojno-inovacijskih strategij,« poudarja sogovornik.

nostjo. Tržili bomo tudi znanje, pridobljeno v projektu,« še poudarja in napoveduje vzpostavitev logistične mreže zbiranja odpadnih lesnih izdelkov v Sloveniji. Nepravilno ravnanje z odsluženimi lesnimi izdelki namreč predstavlja obremenitev za okolje. »Za začetek predvidevamo ‘zamenjavo starega pohištva za novo’, tako bo kupec nagrajen za

pravilno ravnanje z okoljem,« pravi Rauter.

Center po njegovih besedah trenutno predstavlja ohranitev delovnih mest. »Ob uspešnem poslovanju se bodo v prihodnosti odprle možnosti za zaposlovanje visokih strokovnjakov in razvojnikov ter sodelavcev z višjo, srednjo in poklicno izobrazbo.« ·Blanka Markovič Kocen

Brest pohištvo iz Cerknice 85 odstotkov prihodkov ustvari na tujih trgih in 15 odstotkov v Sloveniji. Njihov največji kupec je Ikea, s katero poslujejo že 20 let.

FOTO: VALTER LEBAN

Center bodo postavili v Cerknici, na obstoječi lokaciji Brest Pohištva. Igor Rauter pravi, da bodo uporabili obstoječe objekte, ki jih bodo Raven ponovne rabe (reciklaže) lesenega delno prenovili. CRRC je razvojni center, v pohištva in drugih izdelkov v Sloveniji je katerem bodo razvijali in preizkušali nove trenutno zelo nizka in večidel omejena tehnologije, tehnološke postopke, nove matesamo na kurjenje, kar pa je v nasprotju z riale in izdelke, ki bodo izhajali iz razgradnje zakonodajo, ki prepoveduje energetsko rabo in reciklaže lesnih izdelkov. »Pridobljeno kemično obdelanega lesa. Les je idealna in znanje iz omenjenih področij bomo nato okolju prijazna surovina, ki prinaša veliko vključili v obstoječe proizvodne procese in/ali v rešitev na področju globalnih problemov, povezanih s pomanjkanjem surovin na osnovi nove obrate z izdelki z visoko dodano vred-

Javor Pivka v likvidacijo, kam 80 zaposlenih?

Proizvodni programi v skupini se ne ukinjajo Pivka – Delničarji družbe Javor Pivka so na zadnji skupščini konec julija potrdili sklep o likvidaciji družbe. »Likvidacija predstavlja prestrukturiranje Skupine Javor v vitko proizvodnjo in je del sanacijskih ukrepov, s katerimi si bo skupina zagotovila pozitivno poslovanje,« so povedali v Javorju. Z vitko proizvodnjo bodo, kot pravijo, zasledovali cilj, kako z boljšo in učinkovitejšo organizacijo dela proizvajati bolje, hitreje in ceneje ter posledično zmanjšati izgubo. Ob tem v Javorju poudarjajo, da se likvidacija ne nanaša na operativno poslovanje odvisnih družb Javor Vezan les, Javor Furnir, Javor Lamelirani program in Javor Opažne plošče, zato likvidacija ne bo ukinjala proizvodnih programov. Ti bodo v okviru odvisnih družb še naprej nemoteno poslovali, zagotavljajo, čeprav je znano, da proizvodnjo ovirajo velike likvidnostne

težave, pogovori z bankami, ki naj bi zagotovile svež denar za nabavo materiala, pa zaenkrat niso bili uspešni.

Zanimalo pa nas je, kaj bo likvidacija pomenila za 80 ljudi, kolikor jih je trenutno zaposlenih neposredno v družbi Javor Pivka in koliko jih bo ob težnji po zmanjševanju stroškov predvidoma ostalo brez zaposlitve, a odgovorov še nismo dobili. Prav tako nismo izvedeli, kako bo po likvidaciji matične družbe v bodoče torej organizirana skupina Javor z vidika upravljanja oziroma organizacije podpornih služb, ki so zdaj opravljale delo za odvisne družbe. Več naj bi bilo znano po primopredaji poslov med upravo in likvidacijskim upraviteljem. To vlogo je prevzela družba Šilc&Partnerji, ki jo zastopa Milan Šilc, sicer član upravnega odbora v Zbornici za management consulting Slovenije.

Spomnimo, da je likvidacijo predlagal Peter Šifrer, drugi največji delničar Javorja, ker družba po njegovi obrazložitvi primarne dejavnosti, to je proizvodnje furnirja in plošč na osnovi lesa ne opravlja več v zadostnem obsegu, pretežni del prihodkov družbe tako izhaja iz upravljanja s premoženjem družbe, s čimer pa se povzročajo le dodatni stroški poslovanja, ki zmanjšujejo vrednost premoženja lastnikom oziroma delničarjem. »Strah nas je, da se bo iskalo rešitve predvsem za reševanje lastnikov Javorja, ne pa toliko za samo ohranjanje dejavnosti in za ohranitev delovnih mest. Če se delovna mesta enkrat zapravi, jih je izjemno težko nazaj pridobiti. Zato upam, da bodo odgovorni vse sile usmerili v ohranitev čim več dejavnosti in delovnih mest,« pa je komentiral župan občine Pivka Robert Smrdelj. ·vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

stran 7 let 10

7

Varčevanje oklestilo vojaško odškodnino Mors naj bi Postojni in Pivki letos vendarle plačal rento zaradi vojaškega vadišča, a bo ta manjša Vlada je pred dnevi potrdila letni program sofinanciranja investicij v lokalno javno infrastrukturo zaradi obremenitev, ki jih povzroča delovanje Slovenske vojske. Ministrstvo za obrambo (Mors) bo občinama Postojna in Pivka tako letos plačalo 200 tisoč oziroma 70 tisoč evrov tako imenovane rente, kar je »zaradi proračunskih omejitev« manj, kot določa dogovor med občinama in ministrstvom. Mors ima sicer neporavnane obveznosti do občin tudi za nazaj.

Slovenska vojska v povezavi s koriščenjem Osrednjega vadišča Slovenske vojske s poligonom Poček in streliščem Bač na teh območjih uporablja v večjem obsegu lokalno javno infrastrukturo. S tukajšnjimi občinami ima Ministrstvo za obrambo zato sklenjene posebne dogovore, ki med drugim predvidevajo tudi sofinanciranje posodabljanja lokalne infrastrukture (cest, komunalne infrastrukture).

Letni program sofinanciranja za leto 2012 obsega sofinanciranje v občinah Postojna in Pivka, bo pa to zaradi varčevalnih ukrepov zmanjšano. Postojna bo tako namesto 260 tisoč evrov dobila 60 tisoč manj, Pivka pa namesto 100 tisoč le 70 tisoč evrov.

Margareta Srebotnjak Borsellino, podžupanja Občine Postojna, nam je pojasnila, da naj bi občina pridobljena sredstva

porabila za ureditev vodovoda in kanalizacije v Prestranku na Ulici 25. maja. »Pogodba z Morsom bo podpisana, ko bo izbran izvajalec del, postopek izbire je v teku.«

Kompenzacija s stanovanji Kot je znano, Mors Občini Postojna še vedno dolguje rento tudi za leta 2009, 2010 in 2011. »Za obveznosti Morsa za nazaj se še pogajamo, verjetno bomo večino pokompenzirali s pridobitvijo vojaških stanovanj,« je povedala Srebotnjak Borsellinova in dodala, da tudi glede gasilsko-reševalnega centra niso vrgli puške v koruzo in upa, da bodo našli rešitev. Sprva je bilo namreč predvideno, da se bo v letih od 2009 do 2014 celotna letna renta Morsa namenjala za gradnjo novega, nujno potrebnega gasilsko-reševalnega centra v Postojni, a se je pri

realizaciji sofinanciranja zapletlo, krivdo za to pa sta občina in Mors prevračala drug na drugega. Leta 2009 po pojasnilih Morsa občina projekta, med drugim tudi zaradi pridobivanja zemljišč, ni imela pripravljenega v takšni meri, da bi do sofinanciranja v celotnem znesku lahko prišlo. Leta 2010 se je zapletlo pri podpisu ustrezne pogodbe, glede sredstev iz leta 2011 pa je bilo nazadnje predvideno, da se prenesejo v leto 2012. Iskanje končne rešitve med Morsom in občino je zdaj podvrženo zaostrenim javnofinančnim razmeram v državi in zmanjšanju proračunskih sredstev za potrebe Slovenske vojske.

Občina Pivka bo po besedah župana Roberta Smrdelja, ki je zadovoljen da bo letos do sofinciranja Morsa vendarle prišlo, 70 tisoč evrov namenila za sofinanciranje rekonstrukcije glavne ceste skozi Petelinje, ki je že v teku. Dela so se sicer zaradi poletne turistične sezone v izogib dolgim kolonam prekinila, delavci gradbenega podjetja Godina pa bodo z njimi nadaljevali 15. septembra in jih zaključili do konca leta.

Glede razlike, 230 tisoč evrov, kolikor torej znaša dolg Morsa do občine Pivka, pa Smrdelj računa, da jo bodo pridobili pri katerem od bodočih skupnih projektov z Morsom. ·vrž

Univerza za starejše odpira vrata Pod mentorstvom domačih predavateljev bo oktobra v Logatcu zaživela Univerza za tretje življenjsko obdobje »Število starejših je iz leta v leto večje. Ljudje odhajajo v pokoj z željo po nadaljnjem udejstvovanju v družbi, izobraževanju in zato se mi zdi, da je taka dejavnost res zelo pomembna,« je pred ustanovitvijo, ki bo potekala z občnim zborom, 12. septembra, v Prešernovi dvorani Narodnega doma v Logatcu, povedala Bibijana Mihevc, direktorica Knjižnice Logatec in ena izmed pobudnic univerze.

Kot je dodala, so s pomočjo ankete ugotovili, da je zanimanje za tovrstno izobraževanje med starejšimi precejšnje, saj mnogi v času svoje aktivne dobe preprosto niso mogli uresničiti svojih želja na različnih področjih znanja. »Univerza za tretje življenjsko obdobje,

s katero se Logatec vključuje v največjo izobraževalno mrežo v Sloveniji, bo ponujala neke vrste neformalno izobraževanje in možnost druženja med starejšimi ljudmi,« pravi sogovornica.

Med pobudniki ustanovitve Univerze za

tretje življenjsko obdobje je tudi Metka Rupnik, dolgoletna ravnateljica Osnovne šole 8 talcev Logatec, zdaj upokojenka, ki pravi, da bodo iskali dobre mentorje, »take, ki imajo priporočilo in za katere vemo, da dobro delajo, ker je to zelo pomembno«. To bodo predvsem ljudje

Politične točke nabirajo tudi v naši regiji Notranjska − Vsi trije favoriti v tekmi

za predsednika države so se v zadnjem obdobju mudili tudi v naših krajih. Aktualni predsednik Danilo Türk že trikrat.

Potem ko je najprej obiskal občino Pivka in si ogledal Park vojaške zgodovine, nato pa družbo Postojnska jama, je pred dnevi, na presenečenje nekaterih, obiskal tudi tabor voditeljev Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je potekal v Šmihelu

pod Nanosom. Evropski poslanec Milan Zver, ki je kandidat strank SDS in NSi, je kot slavnostni govornik nastopil na slovesnosti ob dnevu državnosti v organizaciji Občine Postojna. Borut Pahor pa je v svojem, za ene populističnem, za druge ljudskem slogu pomagal pri delu v mlekarni Krepko v vasi Laze pri Logatcu, ki izdeluje BIO mlečne izdelke. Ali je bila to boljša promocija zanj ali za mlekarno, pa bomo še videli. ·vrž

UŽI PRIDR M se NA

iz domačega okolja, ki so bili v preteklosti aktivni na svojih področjih in bodo svoje znanje posredovali članom univerze.

Najprej bodo poučevali angleščino, potem pa verjetno tudi druge jezike, umetnostno zgodovino in druge uporabne umetnosti ter računalništvo. Z anketo so namreč ugotovili, da ta področja starejše ljudi v Logatcu najbolj zanimajo.

Glede financiranja pobudniki upajo, da bodo imeli možnost prijave na projekte, vendar bo takšno financiranje možno šele prihodnje leto, saj so letošnji razpisi že zaključeni. Univerza bo tako kot druge univerze za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji organizirana kot društvo, članarina za vse leto bo predvidoma znašala 30 evrov, zbrana sredstva pa bodo namenili financiranju dejavnosti. ·Blanka Markovič Kocen

K sodelovanju vabimo ambiciozne in komunikativne osebe s pozitivno energijo za trženje oglasov. piši na: urednistvo@nkr-novice.si ali pokliči: 01 750 96 17

Postojna − »Društvo bo opozarjalo na nedopustno ravnanje lastnikov z živalmi in ga prijavljalo na pristojne inštitucije ter poskrbelo, da odvzete, zavržene in zapuščene živali dobijo novega, odgovornega skrbnika,« poudarja Silva Bajc, predsednica novoustanovljenega Društva za zaščito živali (dzzzpo@gmail. com), ki v Postojni deluje od začetka junija. Svoj sedež ima v delu Bolnišnice za živali Postojna, kjer bo delovalo tudi zavetišče. Ena od nalog društva bo tudi seznanjanje javnosti s področjem zaščite lastniških živali (sterilizacija, kastracija)

in vzgajanje pravilnega odnosa do živali, predvsem najmlajših, da bodo postali odgovorni in ljubeči skrbniki psov in muc. Društvo bo skušalo kar najbolje poskrbeti tudi za tiste živali, ki jih ni mogoče socializirati in jim najti doma (kolonije prostoživečih mačk); predvsem z odlovom, veterinarskim pregledom in oskrbo, sterilizacijo ali kastracijo ter vrnitvijo v njihovo okolje, s čimer bodo prispevali k omejevanju nenadzorovanega razmnoževanja.

Dodajmo, da je v mesecu avgustu Občina Postojna zagotovila denar za

sofinanciranje sterilizacije in kastracije lastniških mačk prebivalcev občine, ki lahko cenovno ugodnejši poseg (34,8 evra) izkoristijo do porabe sredstev, in sicer v Bolnici za živali Postojna ali na Veterinarski postaji Postojna.

Preprečevanje rojstev nezaželenih živali je za lastnike obveza, ki izhaja iz določb 11. člena Zakona za zaščito živali, usmrtitev ali namerna zapustitev živali pa je kazniva.

Več bomo o novima Društvu za zaščito živali in Zavetišču za živali objavili v prihodnji številki. ·vrž

FOTO: ARHIV DRUŠTVA ZA ZAŠČITO ŽIVALI

Društvo za zaščito živali tudi v Postojni

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 8

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 8

petek, 24. avgust 2012

Baročna melodija v zelški cerkvi Zelše, 19. avgust – V nedeljo je v notranjski kulturni mozaik svoj kamenček dodal švicarski baročni ansambel Ensemble Solfeggio, ki je v dobro uro trajajočem koncertu doživeto izpeljal Vivaldijev Concerto, zadnjega od koncertov njihove turneje po Sloveniji. Švico, Italijo in drugod po svetu, še posebej pri srcu. Glede na razpršenost članov ansambla je poudarek predvsem na individualnem delu, ki ga na, zaenkrat redkejših skupnih vajah, s svojo vizijo končnega izdelka v harmonično delo uspešno zaokroži dirigent Pecorini, kar so obiskovalci lahko slišali. K nepozabnem večeru je poleg vrhunsko izpeljanega koncerta svoje prispeval tudi preprosti, a hkrati akustično bogati ambient znamenite zelške cerkve, ki v teh dneh dobiva lepšo zunanjo podobo. Prireditev sta omogočila Občina Cerknica in Veleposlaništvo Švice, organizacijsko pa izpeljala Kulturno društvo Notranjska ter cerkniška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. ·dš

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Zasedba, ki jo sestavljajo mladi glasbeniki iz Švice in deluje eno leto, je za prvo koncertiranje izven meja svoje domovine izbrala Slovenijo, kjer na Notranjskem že vrsto let živi in ustvarja njihova sopranistka Barbara Tanze, tudi organizatorka serije koncertov po Sloveniji. Sedem vrhunskih akademskih glasbenikov, ki so skupaj študirali na Conservatoire de Lausanne v Švici, združila pa jih je želja po ustvarjanju lepe glasbe ter približevanju le-te širši javnosti, se je pod dirigentsko taktirko Stéphana Pecorinija v dnevih poprej predstavilo na Štajerskem, v kapeli gradu Rače pri Mariboru ter pred malim naravnim mostom Rakovega Škocjana, ki je Tanzejevi, razpeti med rodno

Erazmovi Potepuhi že petič na Triglav Pokljuke so sestopili preko Vodnikovega doma in se od tod odpeljali domov.

Pohod Erazmovih Potepuhov se z večerjo tradicionalno zaključuje pri baru na Prepihu. »Kljub težkim pogojem za hojo, predvsem zaradi velike vročine, je bilo vzdušje med pohodniki fantastično,« je vtise strnil Bernard Lampe, ki je povedal še, da je k dobremu vzdušju pripomogla tudi odlična logistična pomoč gasilcev iz Studenega. »V zelo veliko oporo pa sta pri pripravi tega projekta tudi Krajevna skupnost Bukovje in Občina Postojna, katere predstavniki zelo podpirajo tovrstna dogajanja in projekte,« je dodal Lampe. Pohoda so se, po besedah organizatorjev, udeležili stari in mladi, na vrhu Triglava pa so štiri izmed njih krstili za prvi, enega pa za stoti vzpon na vršac. Erazmovi Potepuhi ohranjajo tudi povezovalni značaj pohoda, saj so v Predjami počakali še na dva ljubitelja gora s sosednje občine. Pot sta namreč začela v Zemnu pri Ilirski Bistrici in jo do Predjame mahnila preko Snežnika in Mašuna. ·bč

FOTO: ERIKA SAVIČ

Predjamski grad, Triglav – Tudi letos se je skupina 24-ih Erazmovih Potepuhov iz Predjamskega gradu odpravila na tradicionalni pohod na Triglav. Prvi dan je pot pohodnike vodila do Stare Pošte v Hrušici, kjer so se ob jutranji kavici nekoliko odpočili, potem pa jo preko Loma mahnili do Idrijskega Loga. Od tod so se spustili do Idrije, ob reki Idrijci pa do Želina. Prvi dan hoda so zaključili v Novakih. Drugi dan je vztrajne pohodnike pot vodila do Petrovega Brda, kjer jim je dobrodošlico izrazil oskrbnik koče, nato preko Koble do smučišča v Bohinjski Bistrici, kjer so se, taka je pač navada, tudi kopali v vodnem parku. Tretji dan se je Erazmovim Potepuhom pridružilo še šest pohodnikov, tako da se jih je čez Planino Blato do Koče pri Jezeru, nato Planine v Lazu, Velega Polja, Vodnikovega doma in na koncu do koče Planika odpravilo kar trideset. Neučakani so se na vrh Triglava odpravili še isti dan, ostali pa so vrh osvojili naslednji dan, ko je bil na sporedu uradni skupinski vzpon. V dolino

Župana seznanili z aktivnostmi društva Cerknica – Že kar nekaj časa je minilo od

iPad ali iPhone 4s 16gb, ki ga podarja

Si.mobil d.d.

plini, saj športni del društva redno sodeluje na različnih tekmovanjih: od pikada, balinanja, šaha, ribolova, streljanja in podobno. Letos so izpeljali že kar nekaj predavanj s predvsem zdravstveno tematiko. Brezplačno pravno pomoč, ki jo omogoča ZDIS, pa je letos izkoristilo osem članov društva. Društvo je župana seznanilo tudi s sodelovanjem z regijskimi, prijateljskimi in pobratenimi društvi ter z RK Cerknica, Karitasom in s Centrom za socialno delo Cerknica ter poročalo o pridobivanju sredstev za delovanje društva.

Poleg sredstev, ki jih pridobijo s strani občine, dobijo tudi nekaj sredstev od donatorjev, del pa jih pridobijo na razpisih, na katere se prijavljajo. Župan si je ob zaključku srečanja ogledal še društvene prostore. ·dš

Preveri Ugodnosti!

FOTO: JOŽE OBREZA

SODELUJ v nagradni igri in ZADENI

cerkniškega občinskega praznika, v sklopu katerega pa se je v Medobčinskem Društvu invalidov Cerknica, Loška dolina, Bloke odvijal tudi delovni obisk cerkniškega župana, Marka Ruparja, ki se povabilom društev, če mu le dopušča čas, odzove. Upravni odbor društva je župana seznanil z izpeljanim programom, ki je razdeljen v skupine: ohranjanje zdravja, izleti in srečanja ter šport in rekreacija. Letos je društvo že izpeljalo izlet v Mariborski Lent, Lendavske toplice, Sarajevo, težji invalidi s spremljevalci pa so obiskali Primorsko ter si ogledali soline, oljarno, akvarij in se kopali v hotelu Delfin v Izoli. Vroče poletje so člani društva doslej večkrat izkoristili za kopanje ter se pomerili v prenekateri športni disci-

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Poletni utrip

stran 9 let 10

9

Poletni utrip bo zaokrožil Zmaj 'ma mlade

FOTO: VALTER LEBAN

Postojna − Po šesttedenskem poletnem kulturno-zabavnem nega, 16. festivala Zmaj 'ma mlade v organizaciji Zveze društev dogajanju, za katerega je poskrbela Občina Postojna, se kultur- Mladinski center Postojna. »Glavni namen festivala je ponuditi ni program v centru Postojne nadaljuje v okviru tradicionalkakovostne in raznolike prireditve, posledično pa popestriti kulturno podobo mesta poleti ter omogočiti obiskovalcem priložnost za druženje in prijetno preživljanje avgustovskih večerov,« so zapisali organizatorji.

Za udarni uvod v dvotedenski festival so v torek poskrbeli Neozbiljni pesimisti, srbska etno rock'n'roll skupina. Na koncertnih odrih pa se bo zvrstilo še kar nekaj kakovostnih domačih in tujih glasbenikov. Zmaj bo poskrbel tudi za dogajanje na gledaliških odrih, kjer si bo mogoče ogledati več predstav, ob nedeljah pa ne gre zamuditi večerov improvizacijskega gledališča in stand-up komedije. V okviru festivala prirejajo tudi več razstav, modno revijo in tržnico nevladnih organizacij, v okviru katere bo potekala tudi akcija izmenjave igrač. Pozabili niso niti na program za najmlajše, poskrbeli pa bodo tudi za športni utrip poletja. Letos pa izpostavljajo še dve novosti. S ciljem oživitve posto-

jnskega mestnega parka vabijo v Knjižnico pod krošnjami na druženje, branje ali preprosto uživanje na prostem. Na ogled in v uporabo so postavili tudi ležalnike, nastale na natečaju za izdelavo naj Zmajevega ležalnika. Obiskovalci bodo lahko glasovali za najboljši ležalnik in tako sodelovali v nagradni igri s privlačno nagrado. V okviru festivala pa je v avli Inštituta za raziskovanje Krasa še danes na ogled razstava, ki je v zadnjih dneh nastala kot rezultat projekta ameriške umetnice Shoshanna Utchenik Becoming Slovenian – Postati Slovenka.

Obiskovalci so lahko projektu podarili simbolične stvari, za katere menijo, da Slovence dobro opisujejo oziroma so zanje značilne – in tako se je rodila razstava.

Udeležba na vseh dogodkih, o katerih lahko več izveste na spletni strani www.zmaj-ma-mlade.com, je po zaslugi sponzorjev in osrednjih pokroviteljev, Občine Postojna in Kluba študentov občin Postojna in Pivka, popolnoma brezplačna, k ohranitvi festivala pa lahko s članarino vsak prispeva tudi s pridružitvijo Društvu podpornikov festivala Zmaj 'ma mlade. ·vrž

Množično obiskan Kmečki praznik Medvedje Brdo, 5. avgust – Tradicionalni, bavali v animiranem otroškem kotičku,« so

sporočili organizatorji praznika, Turistično društvo Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše, in dodali, da se je prava zabava, ki je trajala do enih zjutraj, začela z nastopom ansambla Akordi in Natalije Verboten. Organizatorji prireditve se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem sodelujočim na prireditvi in svojim zvestim sponzorjem, brez katerih prireditve ne bi izpeljali v takšnem obsegu. V organizacijskem odboru zdaj ne počivajo, saj že kujejo načrte za jubilejni, srebrni kmečki praznik prihodnje leto, ki bo tako kot običajno prvo nedeljo v avgustu. ·bč

FOTO: ARHIV TD MEDVEDJE BRDO IN ROVTARSKE ŽIBRŠE

letos že 24., Kmečki praznik je na pobočje Medvedjega Brda zvabil veliko število obiskovalcev, ki so s prireditve odšli zadovoljni in s polnimi rokami dobrot, ki so jih napekle pridne gospodinje. Nič manj navdušene niso bile ekipe kmečkih iger, ki so v spremstvu policijske konjenice in godbe s sprevodom prišle do prizorišča, kjer so kosili, grabili in spretno prevažali domača jajca. »Že med merjenjem moči in spretnosti ekip in po njem so si obiskovalci lahko ogledali stare kmečke običaje, prikaz življenja ob stari meji, stara kmečka orodja …, otroci pa so se lahko poza-

Najboljša »fešta« daleč na okrog Veliko Ubeljsko, 18. avgust −

FOTO: SEBASTIJAN ŽENKO

Prebivalci krajevne skupnosti pod Nanosom so letos ponovno upravičili sloves Krompirjeve noči in dokazali, da so odlični organizatorji. Letošnja, že 34. prireditev je namreč pritegnila preko 3000 obiskovalcev od blizu in daleč, ki so uživali v zabavi z ansambli Rok'n'band, Kingstoni in Crush− Bon Jovi tribute ter pojedli tri tone brezplačnih porcij krompirja. »Zaradi letošnje suše pridelek ni obilen, vendar ga je vsaka hiša, kot vedno do sedaj, darovala po en zaboj. Glede tega ni bilo nikoli težav, saj se predvsem zadnji teden pred

Pester logaški festival Logatec – Največja poletna prireditev v

logaški občini je desetdnevni festival Logaško poletje, s katerim se bodo mladi letos že devetič zapored tradicionalno poslovili od počitnic in pozdravili novo šolsko leto. Festival bo letos od 24. avgusta do 2. septembra, združeval pa bo kulturo, šport, izobraževanje in zabavo. Zaradi gospodarske krize pa tudi nove organizacijske ekipe njegov program ne bo okrnjen, saj večino sredstev zanj zagotovijo iz svojih sredstev, ki jih dobijo prek zveze Študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) in Študentske organizacije Slovenija, del sredstev pa prispeva tudi logaška Občina. Kot je pojasnil vodja festivala Klemen Trpin, je letošnji festival najobsežnejši in pestrejši od minulih. »Največ prireditev bo v grajskem parku, letos pa smo veliko pozornosti posvetili najmlajšim, zato smo za njih pripravili številne celodnevne aktivnosti.« Na športnem področju organizatorji pripravljajo turnir trojk v ulični košarki in

Koškov živ žav, poker turnir, ženski in moški turnir v odbojki na mivki in turnir v nogometu na vodi. Med prireditvami izpostavljajo otvoritveno veselico z Mambo Kingsi v Hotedršici in sobotni koncert Dubioze Kolektiva, Zablujene Generacije in Eve Klinc. Poseben kulturni dogodek bo tudi Literoadija 2012 za otroke in odrasle, na katerega bo pripeljal Kamion Sanje. Na njem bodo knjigarna, oder, zatočišče, mini disko s točilnim pultom … V sklopu festivala bo društvo Ognjič tako kot vsa leta doslej pripravilo dogodek, namenjen spoznavanju čajev za osvežitev in zdravje.

Zagnana ekipa logaškega festivala je prepričana, da bodo s prireditvami nasitili tako mlajšo kot starejšo generacijo. Vstop je skoraj na vse prireditve brezplačen. Program je dostopen na spletni strani Kluba logaških študentov, aktualnosti pa bodo navdušenci lahko spremljali tudi prek socialnega medmrežja Facebook. ·bč

prireditvijo združijo vse moči Krajevne skupnosti Veliko Ubeljsko, da Krompirjeva noč vedno in znova uspe,« nam je povedala Sabina Premrov iz Turistično, športno, kulturnega društva Tisa Nanos, ki je organizator tradicionalnega dogodka. Pri njem sodeluje okrog 180 prostovoljcev, domačinov vseh generacij, ki so bili letos zelo prepoznavni, saj so jih oblekli v nove majice Krompirjeve noči s sloganom: Dobro je vince, še boljši je pir, a najboljši je ubeljški krompir! Dogajanje so popestrili krompirjeve igre, srečelov, animacija za najmlajše, turnir v briškuli in tršetu …·vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 10

Prejeli smo

Notranjsko-kraške novice

stran 10

petek, 24. avgust 2012

Zavratec je praznoval

FOTO: ARHIV PG D ZAVRATEC

Kot slavnostni gostje so se prireditve udeležili: poslanec državnega zbora Samo Bevk, poveljnik GZ Idrija, Boris Peternel, in župnik Evgen Gantar. Poleg slavnostnih gostov je bilo prisotnih 12 povabljenih gasilskih društev iz Spodnje Idrije, Godoviča, Črnega Vrha, Vojskega, Vrsnika, Ledin, Dolov, Medvedjega Brda, Rovt, Brekovic, Vrha Sv. Treh Kraljev in Hotedršice. Za slovensko himno in koračnico je bilo zadolženo godbeno društvo rudarjev Idrija, s katerim

je bil dogodek še toliko slovesnejši. S kitaro in žametnim glasom sta nas prijetno presenetila Andraž in Maša Menegatti. Uradni del prevzema vozila je povezovala radijska moderatorka Jana Jenko. Po zaključku slovesnosti so za dobro vzdušje poskrbeli harmonikarji, za njimi pa so vse prisotne na noge dvignili, z energijo napolnjeni, Modrijani. Z zadnjo pesmijo Modrijanov pa se slavje še ni zaključilo, saj je bilo slišati glas harmonike in vriskanje na vsakem vogalu šotora še pozno v sončno jutro.

Ob koncu velja ogromna zahvala vsem članom in nečlanom društva, ki so priskočili na pomoč, da smo lahko izpeljali celoten projekt – redarjem, strežbi, kuharjem, šoferjem …

Vsi smo se maksimalno trudili za zadovoljstvo obiskovalcev.

Hvala tudi slavnostnim gostom za udeležbo na uradnem delu, župniku Evgenu Gantarju

FOTO: ARHIV PGD ZAVRATEC

Zavratec, 21. julij – Turobno deževno jutro ni obetalo nič dobrega za organizatorje slavnostnega prevzema vozila in gasilske veselice v Zavratcu. Proti popoldnevu je kazalo vse slabše in ko je prišla ura za začetek parade, smo bili postavljeni pred dejstvo ali gasilce izpostaviti dežju ali parado odpovedati in slovesnost izpeljati v šotoru. Prevladalo je slednje in prireditev se je malo po peti uri začela.

za blagoslov vozila ter vsem gasilskim društvom, ki so nas vseskozi podpirala pri nabavi prvega novega vozila. Posebna zahvala gre PGD Godovič, katero nam je odstopilo gasilski kombi, s katerim smo na prireditev s parkirišča in nazaj prepeljali zadovoljne obiskovalce. Prav tako še enkrat iskrena hvala vsem donatorjem in darovalcem za novo gasilsko vozilo ter sponzorjem veselice. Zahvaljujemo pa se seveda tudi vsem obiskovalcem, kateri so nam dali novega zagona za gasilske veselice v prihodnosti.

Hvala vsem in vsakemu posebej!

Galerijo slik našega priznanega fotografa si lahko ogledate na facebook strani PGD Zavratec. Na svidenje naslednje leto v Zavratcu! ·Upravni odbor PGD Zavratec FOTO: ARHIV PGD ZAVRATE

C

Tomos avantura čez Vršič

FOTO: ATELJE PO

STOJNA

Pot nas je iz Predjamskega gradu peljala v Postojnsko jamo ter preko Planine in Logatca na Vrhniko. Naprej skozi Horjul, Butajnovo, Gorenjo vas, preko Kladja v Cerkno ter preko Davče na Petrovo Brdo. Tu smo se srečali s starim prijateljem, sodelavcem, domačinom in Postojnčanom, si odpočili zadnjo plat in pretegnili noge, poklepetali, malo popili in nato nadaljevali pot na Soriško planino.

Od tu smo krenili v Bohinj in preko Stare Fužine in Češnjic na Bled, kjer smo se malo sprehodili, fotografirali, spraševali za »golo« plažo, se malo odžejali in nadaljevali.

Končni cilj je bil Zasip, kjer smo najprej povečerjali odlično telečjo obaro in nato prespali.

Drugi dan smo se peljali po dolini Radovne v Mojstrano in od tam v Dolino pod Poncami, kjer nas je pozdravila mogočna Planica. Po ogledu skakalnic smo odrinili nazaj v Kranjsko goro in zavili proti Vršiču. Obvezen postanek je bil pri Ruski kapelici. Ogledali smo si novo podobo – brez bakra, poravnali napise vencev naših politikov, malo pomalicali in odrinil naprej v klanec proti vrhu.

Sledil je spust v dolino Trente proti Bovcu in naprej do Tolmina, kjer smo si ogledali korita Tolminke in se najedli pristnega tolminskega sira. Prenočišče smo našli v kampu ob reki Tolminki. Tu bi pohvalili našo spremljevalno ekipo – naše mehanike. V dobrih 30 minutah je bila predrta guma in izgubljena elektrika – na koncu je šlo za pokvarjen kondenzator – vendar so kaj hitro spravili vse nazaj v red za naslednji dan. Tudi na poti ni manjkalo manjših intervencij, vendar so

FOTO: ATELJE POSTOJNA

Postojna, Vršič – Ljubitelji Tomos motorjev s Postojnskega smo tudi letos, že četrtič, organizirali tridnevni izlet s Tomos mopedi s ciljem prevoziti prelaz Vršič. Udeležilo se ga je devet mopedistov Tomos, en z APN 4, pet 14-tic, tri APN 6-ice in ena redkost – APN 7. Najstarejši je bil z letnico 1972, najmlajši pa z letnico 1995. Spremljalo nas je še spremljevalno vozilo z vso potrebno kramo in nepogrešljivim osebjem – mehaniki, natakarji in komedijanti.

mehaniki vse rešili.

Tretji dan je bil čas za domov. Krenili smo v Most na Soči, tam pa takoj zavili v strm klanec na Kanalski Lom. Preko Kala nad Kanalom smo se odpeljali v vas Lokovec na Banjški planoti in se spustili v Čepovan in naprej v Lokev. Tam smo naredili postanek, da se ne bi preveč zasedeli. Na kraju smo si ogledali zasebno zgodovinsko zbirko kraja in okolice. Ogledali smo si vse mogoče predmete iz posameznih obdobij, ki so si skozi čas lastili Lokve. Najbolje je bila prikazana stara tradicionalna obrt tega kraja, to sta čebelarstvo in sodarstvo, vendar je slednjega dandanes izrinila plastika. Pot smo nadaljevali proti Predmeji ter Stari pošti v Hrušici. Še malo smo se odpočili in odžejali ter odpeljali zadnje kilometre. Uspešno smo prispeli v Zagon pri Postojni, kjer nas je čakal lovski golaž in gostitelj Renato.

Tako smo zaključili našo TOMOS – VRŠIČ avanturo 2012. ·Dominik Dekleva in Darko Uhelj

Rovte, 23. junij – V sklopu tradicionalne

prireditve Poletje v Rovtah so bile Rovte prizorišče prave reli dirke, na kateri je nastopilo 13 ekip. Nekatere izmed njih vozijo tudi na državnem prvenstvu. Trasa dirke, ki se je začela ob 11. uri, je potekala iz Križajeve doline do Hlevnega Vrha in se po isti poti vrnila na cilj. »Gledalci so bili nad dogodkom zelo navdušeni in glasno navijali za svojega favorita,« so sporočili prireditelji relija Športno društvo Kovk iz Rovt. Nič manj kot gledalci niso bili navdušeni tudi nekateri tekmovalci, saj je bila dirka dobro izhodišče za naslednjo tekmo v Mariboru. »Tisti, ki

si dogodka niste utegnili ogledati, si ga boste lahko morda že prihodnje leto,« so prepričani organizatorji, ki so bili nad obiskom dirkačev in gledalcev zelo zadovoljni.

Organizatorju je na roko šlo tudi sončno vreme, reli pa so zaključili brez zapletov in nesreč. Organizator se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem krajanom, živečih ob za ta dan zaprti cesti, in vsem lastnikom zemljišč, ki so dovolili uporabo le-teh za izvedbo dirke, članom Prostovoljnega gasilskega društva Rovte in vsem, ki so bili v pomoč pri organizaciji dogodka. Fotografije in video material z dirke je dostopen na www.rovte.tv, so še sporočili. ·bč

FOTO: ARHIV ŠD KOVK ROVTE

Reli tekmovanje v Rovtah

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Regijske kulturne diagonale

www.nkr-novice.si

stran 11 let 10

11

Slovenski pevci prepričali Angleže je na Škotskem, Ano Wersun, ki je koncertu notranjskega zbora prisluhnila v edinburški katedrali. Poleg uradnih predstavitev pa so svoje pevsko poslanstvo dodobra izkoristili tudi drugod, saj so na povabilo gostiteljev peli tudi ob 110. obletnici tramvaja, ki pelje na goro Great Orme v Llandudnu, katerega posebnost je, da premaga kar 600 metrov višinske razlike, pa na trgu v Conwy-ju, kjer se je cerkniški župan neuradno srečal z županom Conwyja, ki mu je predstavil delovanje občine. Pevci so na svoj račun prišli zlasti na neformalnih druženjih v značilnih angleških pubih, kjer so peli predvsem slovenske pesmi, ki so jim gostitelji zelo radi prisluhnili. Člani Komornega zbora bodo vtise iz svojega pevskega obiska na Škotskem v sliki in besedi podrobneje predstavili oktobra na vsakoletnem Gerbičevem večeru v kulturnem domu v Cerknici. Do takrat pa je nekaj njihovih nastopov dostopnih na spletnem portalu You tube. ·dš

FOTO: ARHIV KZFG

Edinburg – V julijskih dneh je Komorni zbor Fran Gerbič (KZFG) vrnil obisk MoPZ Maelgwn Choir iz Llandudna v Walesu. V Anglijo je odpotovalo 29 Notranjcev, od tega 21 pevk in pevcev, pridružile pa so se tudi nekatere soproge ter župan Marko Rupar s soprogo, ki sta v Anglijo sicer potovala neformalno, tako da je bila skupna pot z zborom le del njunega osebnega potovanja. Skupino so v Angliji toplo sprejeli. Zbor se je predstavil na kar nekaj koncertih, v katere je vključil tudi pesmi slovenskih glasbenih mojstrov s slovenskimi besedili, in sicer je poleg koncerta v cerkvi Svete Trojice v Llandudnu zbor nastopil še v Amblesidu v severni Angliji in v edinburški katedrali St. Gilles, kjer je le teden poprej princ William z velikimi častmi prejel viteški naziv, ki mu ga je podelila kraljica Elizabeta II, ki je vse tri kraje obiskala le teden dni pred prihodom KZFG. V Edinburghu so se pevke in pevci ter župan srečali tudi z generalno častno konzulko Republike Sloveni-

Še danes ročno kmetujejo

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Hruškarji – Ni še tako dolgo, kar je večina ljudi živela od kmetijstva. Danes pa, kljub temu da se je ročno delo na poljih večinoma že umaknilo kmetijski mehanizaciji, ki je delo na zemlji krepko olajšala, zemljo obdeluje vse manj ljudi. A ni povsod tako. Na robu Cajnarske doline si lahko še vedno ogledamo, kako se orje po »ta starem«, saj pri Radu in Justi, po domače pri Šivcovih (nekoč pa pri Andrejcovih) za sajenje in okopavanje ter izkopavanje krompirja še vedno uporabljajo živino (kravo) z ustreznim starim orodjem: črtalom za kanale in osipalnikom za pralčenje ter osipanje krompirja, zaradi česar je zemlja bistveno manj steptana in zato tudi rahlejša za obdelavo. Poleg krave, ki jo še vedno molzejo ročno, imajo v hlevu še bika ter kokoši, do nedavnega pa so gojili tudi po dva pujsa. Star in uležan hlevski gnoj na polja odvažajo s prikolico, ki jo ročno naložijo ter ga na njivo tudi ročno raztrosijo z vilami, drugih gnojil ne uporabljajo, prav tako pa se izogibajo škropivom proti škodljivcem in koloradske hrošče obirajo ročno, kolerado in repo pa učinkovito škropijo z uležanimi

koprivami. Na kmetiji ugotavljajo, da je čedalje več škodljivcev, ki jih je vse težje odpravljati, se pa zavedajo pomena domače, naravno pridelane hrane. Sicer pa obdelovalne površine, spravilo sena in lesa opravijo s traktorjem ter nekatero drugo kmetijsko mehanizacijo, kar pač pride v poštev na majhni, pretežno hriboviti kmetiji. Pri kmečkih opravilih (tako ročnih kot strojnih) podmladek, ki je dela na zemlji vajen že od malega, z veseljem sodeluje, dela na zemlji pa se je privadila tudi nevesta Romana. Letošnje sušno poletje je kljub zalivanju z vodo iz potoka njihove poljščine občutno prizadelo, saj se je fižol prehitro posušil, slabše je obrodil tudi krompir, ki ga sicer niso zalivali, dodatno škodo na pridelku pa so povzročile tudi številčnejše miši, ki pa so jih uspeli poloviti s pastmi. Suša je občutno prizadela tudi travnike, saj je sena bistveno manj kot v preteklih letih. Kljub trenutni žalostni podobi notranjskih polj pa pri Šivcovih ostajajo optimistični. Šivcovi so daleč naokoli edini, ki ohranjajo in uporabljajo to staro ljudsko tradicijo ročnega kmetovanja. ·dš

Prejeli smo

Prostovoljci v učilnici narave Zmeda vrednot razdvojene družbe se odraža tudi na področju šolstva. Kaj je pomembnejše, tekmovanje ali sodelovanje, pot ali cilj, naj izhajamo iz potreb učenca ali učnega načrta, naj poučujemo ali vzgajamo? A vprašanje ni pravo, ker enotnega odgovora ni in ga ne bo. Upam pa, da bo v šolstvu, kljub pritiskom kapitalistično naravnane družbe, vedno pomembnejša pot, da cilj nikoli ne bo samo eden, ampak jih bo vsaj toliko, kolikor je naših otrok.

bližnjega potoka. Jutra smo začenjali z jutranjim tekom, otroci pa so se udeležili pohoda na bližnji Kozlek (997 m) in delavnice balinanja pod vodstvom Vojota Celina. Z uprizoritvijo gozdne bitke med ekipama Čarli in Alfa in kurjenjem ognja s kresilno gobo je otroke začaral Darko Fatur iz agencije TUAM d.o.o. Kljub mnogim delavnicam – arhitektura v naravi, fotografiranje, oblikovanje simbola prostovoljstva, spoznavanje in uporaba zdravilnih rastlin – izdelava zeliščne kreme in osnove prve pomoči, vse to pod vodstvom zaposlenih OŠ Košana, Urške Tušar, Mrgarete Ludvik in Mojce Žnidaršič, je ostalo dovolj, otroci bi rekli, da premalo časa za raziskovanje narave.

Cilj prostovoljskega tabora je bil preprost – zaokrožiti celoletno delovanje učencev OŠ Košana, ki obiskujejo interesno dejavnost Klub prostovoljcev. Vrednot prostovoljstva – medsebojna pomoč, skrb za drugega, sodelovanje, dogovarjanje, povezovanje, učenje, nismo eksplicitno izpostavljali in secirali, Otroke je najbolj pritegnila reka Reka, kjer so bosi ampak smo pustili, da skozi tridnevno življenje in različne bredli, z rokami lovili ribe in se kopali v bližnjem dejavnosti v naši majhni skupnosti zaživijo same. tolmunu, pa tudi ogenj, kjer so se zvečer greli, Konec junija smo se namestili v majhni hiški na majhni gozd- družili, v žerjavici spekli krompir in se umikali pred ni jasi, imenovani Matijev vrt, v bližini izvira reke Reke. Vseh dimom. Ko smo na bližnje drevo postavili preprosto dvanajst prostovoljcev se je vsak dan zvrstilo v kuharski degugalnico, skoraj »odskočnico«, je ta pomenila nov lavnici pod vodstvom Andreje Glažar, kjer so sami pripravljali izziv v spretnosti lebdenja v zraku in koordinaciji vse obroke, med drugim so pekli kruh, pico, sladice, naredili gibov ob varnem pristanku. zeliščne namaze in čaje. Posodo so umivali kar v reki Reki, skrbeli so za drva in ogenj ter obnavljali zalogo pitne vode iz Lepo je bilo in še vedno se v mislih vračam v tisti

čas. Verjamem, da tudi naši otroci. In ko se spomnim na vprašanje, ki so ga otroci pogosto zastavljali med taborom – ali bomo podaljšali?, in na obljubljene besede vodij delavnic – drugo leto bi prišla pa za ves teden, vem, da tabor ni bil le zaključek nekega šolskega leta, ampak tudi začetek tesnejšega sodelovanja z učilnico v naravi. ·Mojca Žnidaršič

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 12

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

stran 12

petek, 24. avgust 2012

»Tu smo zaradi kulture in za ljudi« Pod eno streho združujejo petje, ples, gledališče, folkloro, klekljanje in likovno izražanje – 10. obletnico delovanja bodo v društvu Rak počastili tudi z biltenom

Kako ste prišli na idejo o ustanovitvi tako bogatega društva?

Danica Štefančič: Na Rakeku se je v času pred osamosvojitvijo dogajalo marsikaj: zbori, gledališka dejavnost, po 90. pa je nastopilo kulturno mrtvilo. Sokrajani so me pričeli spodbujati k ustanovitvi društva, doma pa so me pri tem podprli. Takrat je društvo lahko ustanovila le skupina najmanj 10 ljudi in tako nam je uspelo. V začetku je društvo vodil sin Aleš. Zaradi velikega zanimanja smo najprej sestavili pevski zbor na pobudo Milice Rajačič, tudi prve mentorice, likovno sekcijo ter dramsko na pobudo Bojane Mišič. Prvih pet let smo za delovanje društva uporabljali prostore stare OŠ na Rakeku, nato pa se po zaslugi Bogdana Urbarja preselili v obnovljene prostore nekdanjega rakovškega sodišča. Z ogromno prostovoljnega dela, sčasoma pa tudi s podporo zasebnikov, nekaterih podjetij, kot, denimo, v začetku Bresta Cerknica, danes pa Ydrie Motors, Zavarovalnice Triglav in seveda najpomembnejšo pomočjo s strani Občine Cerknica, nam je uspelo preživeti do danes, ko je donatorskih sredstev vedno manj. Ob tem naj pohvalim tudi vse dosedanje župane občine, ki so imeli za naše delo vedno posluh in so nam v skladu s svojimi zmožnosti tudi vedno pomagali. Vsekakor pa našega društva že davno ne bi bilo več, če ne bi bili tako veliki entuziasti. Hvala mentorjem in članom za vsak prispevek, ki ga doprinesejo k dobremu delu naše skupnosti.

Je bilo torej petje povod za ustanovitev vašega društva?

Danica: Res je. Želja po petju je bila na Rakeku vedno zelo močna in ljudje so si želeli petja. In tako zbor, ki šteje danes 25 pevk in pevcev, obstaja od samega začetka. Kasneje se je pokazala potreba po razširitvi, saj starejši angleške pesmi zaradi nepoznavanja jezika bistveno težje interpretiramo. Ob 5. obletnici smo izdali prvo zgoščenko Da sem jaz ptičica ter se odločili za ustanovitev MePZ Cluster, ki tako poje že peto leto. Redno se udeležujemo srečanja pevskih zborov v Stični.

Je PZ Cluster nastal kasneje?

Urša Lužar: Cluster (op. p. skupek tonov) sestavlja 28 pretežno mlajših pevk in pevcev.

Zborovodja je Blaž Rojko, ki pa vodenje počasi prepušča Andreji Lekše. Naš zbor je aktiven skozi vse leto. Nastopamo na decembrskem tradicionalnem samostojnem koncertu v Kulturnem domu, udeležimo se območne revije odraslih pevskih zborov, kjer nam je že uspelo napredovati na regijsko tekmovanje (v Šentvidu smo dosegli srebrno, v Kočevju pa bronasto priznanje) ter pripravimo junijski letni koncert v zelški cerkvi. Redno nastopamo doma in čez mejo. Na Hrvaškem, kjer smo bili toplo sprejeti, smo nastopili v Samoboru in v Zagrebu (Memorial Emila Koseta, ki je napisal pesmi, kot so Prišla bo pomlad, Sijaj, sijaj sončece). Pojemo različne zvrsti glasbe; od narodne, ljudske v priredbi, duhovne (gospel) ter druge v različnih jezikih. Med seboj smo zelo povezani in če nam kakšna pesem ne gre po načrtu, si v šali radi rečemo: »Če že nismo dobri, smo pa vsaj lepi.« Vsi, tudi moški glasovi, ki vas petje zanima, se nam lahko pridružite ob petkih.

Poleg ubranega petja pa v društvu uspešno gojite tudi igro.

Danica: V devetih letih delovanja se je iger kar nabralo: Na kmetih, Sen kresne noči, Minister v škripcih, Afera poln kufr, tudi avtorskih: Rakovizija, Kdo je ubil Mici …

Sekcija se lahko pohvali z mnogimi priznanji.

Letošnja glavna je Linhartova nagrada za glavno žensko vlogo v igri Bosa v parku, ki jo je prejela Maja Malec, nagrado za najboljšo moško vlogo v igri Afera poln kufr je prejel Aleš Štefančič, nagrado za najboljšo stransko vlogo pa je prejela Aleksandra Stefanovski.

Sodelovanje z režiserji z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo se nam bogato obrestuje. Razmišljamo, da bi po nekajletnem premoru ponovno vzpostavili otroško gledališko skupino, saj je zanimanja dovolj, si pa želimo več aktivnih članov pri odrasli skupini, kjer je opazen osip zaradi obveznosti dijakov in študentov.

Kako je s folkloro?

Danica: Že vrsto let jih vodi mentorica Vida Žlogar, ki je pred leti plesala v Akademski folklorni skupini France Marolt, opravila pa je tudi strokovni izpit. Letos smo organizirali prvi mednarodni festival, sicer pa so gostovali v Franciji, lani v Španiji in drugod in se udeležujejo različnih srečanj ter tekmovanj.

Lani je Vida Žlogar za svoje delo prejela bronasto taborsko priznanje.

Tudi likovna sekcija obstaja že od začetka.

Kaj vse se lahko pri vas nauči bodoči umetnik?

Martin Petrič: V okviru naše sekcije ponujamo širok spekter likovnih dejavnosti: od akvarela, risbe, keramike, slikanja, kiparstva ..., kar izpopolnjujemo z rednimi izobraževanji. Naši tečaji so brezplačni, udeleži pa se jih lahko vsak, ki ga to zanima.

Predsednica sekcije, Karmen Petrič, že sedem let organizira Ex-tempore, manjše prijateljsko tridnevno tekmovanje, ki združuje likovnike iz vse Slovenije. Sodelujemo tudi z JSKD in se udeležujemo različnih likovnih kolonij. V Rakovem Škocjanu v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje iz Ljubljane vsako leto izpeljemo tudi 10- dnevni mednarodni projekt Vajkard (www.vajkard. org), ki je odprt za javnost in prek katerega mentorji iz različnih evropskih držav na udeležence prenašajo svoje znanje. Delavnice se udeleži med 25 in 30 ljudi. Razstava teh del bo svoja vrata odprla 3. avgusta, ob 19. uri, na gradu Snežnik in si jo boste lahko ogledali ves mesec, v oktobru pa ste v prostore knjižnice na Rakeku vabljeni na ogled razstave del, zdaj že pokojne Milice Rajačič, prve mentorice naše sekcije.

Na Rakeku že vrsto let tudi uspešno klekljate.

Zmaga Raljevič: V naši sekciji, ki šteje kakih 35 članic vseh starosti, se je v vseh letih delovanja klekljanja naučilo okrog 30 otrok in prek sto klekljaric od vsepovsod, tudi iz Logatca in Postojne. V prvi vrsti se učimo najbolj znane idrijske čipke, ki je meni, rojena sem v Otlici nad Ajdovščino in jo klekljam že od osnovnošolskih let, ko sem obiskovala klekljarsko šolo, še posebej blizu. Kasneje sem

FOTO: ARHIV RAK RAKEK, JOŽE OBREZA

Kulturno umetniško društvo Rak Rakek, ki letos praznuje 10. obletnico delovanja, je s kar sedmimi sekcijami: pevskima, MPZ in Cluster, gledališko, folklorno, klekljarsko, likovno in plesno sekcijo za najmlajše, ki imajo vsaka svojega mentorja, že dva mandata pa jim predseduje Danica Štefančič, eno najbolj »razvejanih« društev cerkniške občine. Danes šteje 160 odraslih članov, skupaj z otroki pa se številka približa 200.

KUD Rak pod svojo streho združuje sedem sekciji, tudi pevsko. Danica Štefančič pravi, da je bila želja po petju na Rakeku vedno zelo močna in tudi tamkajšni ljudje so si petja izjemno želeli.

pridobila izobrazbo modni oblikovalec, se vzporedno naučila tudi drugih klekljarskih tehnik in vse skupaj okronala še z nacionalno poklicno kvalifikacijo, s katero lahko tudi poučujem klekljanje. Redno se udeležujem raznih klekljarskih delavnic, ki potekajo v Idriji, saj je potrebno biti tudi na tem področju na tekočem. Zaradi prostorske stiske smo organizirani v dve skupini. Trenutno sem edina mentorica, a si želim, da bi dobila še kakšno okrepitev in sčasoma tudi zamenjavo.

Sicer pa je klekljanje v vzponu. Vsako leto se udeležimo republiškega tekmovanja v klekljanju, na kar smo res ponosni, kakor tudi na bronasto taborsko priznanje, ki smo ga prejeli letos.

Danica: V mednarodnem projektu Leonardo da Vinci: Čipka – razkošje in priložnost, ki se ga je vključno s Slovenijo udeležilo šest držav, katerih ekipe so morale rekonstruirati po tri obleke s čipkami, starejše od 100 let in je trajal dve leti, je bila čipka slovenske ekipe, v kateri je sodelovala tudi Zmaga (projekt Čipka – razkošje in priložnost pa je osvojil tudi Jabolko kakovosti 2011). Zmaga je bila izbrana tudi za sodelovanje na Dnevih evropske kulturne dediščine, ki je potekalo lani v Franciji, sodeluje pa tudi pri drugih projektih.

Ali nameravate letošnjo 10-letnico društva zaokrožiti s kakšnim skupnim predstavitvenim dogodkom?

Danica: Vsekakor. V soboto, 20. oktobra, se bo celotno društvo predstavilo v

Kulturnem domu Cerknica ter se ob tej priložnosti s priznanji spomnilo zaslužnih in najvztrajnejših članov našega društva.

Delovanje bomo obeležili tudi z izdajo biltena, v katerem bodo delo zadnjih desetih let predstavile vse sekcije. Sicer pa se vsa letošnja dogajanja v okviru programa društva bolj ali manj vrtijo okrog obeleževanja obletnice. Letos smo izredno ponosni na srebrno taborsko priznanje, ki nam ga je ob obletnici delovanja društva ob občinskem prazniku podarila Občina Cerknica, saj smo s tem dobili potrditev, da smo na pravi poti in je naše delo opaženo ter spoštovano. Ob tem se Občini Cerknica zahvaljujemo tudi za to, da se zaveda, da je kultura pomembna, saj nas pogosto prav kultura drži pokonci.

Kaj pa načrti za naprej?

Danica: Temelji društva so dobro postavljeni, z ustrezno usposobljenimi mentorji, kar je za solidno delo društva zelo pomembno. Si pa želimo čim več članov in podmladka. Ne zgolj zaradi pomladitve društva, temveč tudi zato, ker se zavedamo, da več, kot bo mladine v društvu, manj jih bo prepuščenih ulici. Da rastemo naprej, dokazuje tudi mala plesna sekcija, ki smo jo ustanovili pred dvema letoma in vključuje že 50 otrok. Mlajši tudi počasi prevzemajo mentorstvo in vodenje. Še naprej se želimo kar najbolj približati ljudem, pri čemer nam s svojimi idejami lahko pomagajo tudi sami. Tukaj smo zaradi ljudi in predvsem za ljudi. ·Damijana Škrlj

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Regijske kulturne diagonale

www.nkr-novice.si

Obeležje plemiču Slavinjskemu

tem nadel naziv Slavinjski, kar je kazalo njegovo narodno zavest in veliko navezanost na njegovo rodno Slavino. »Ime naše vasi se je tako razširilo po vsem mogočnem cesarstvu,« je izpostavil Boštjančič, ki si je vrsto let prizadeval, da se osvetli pomen Josipa Gorupa ter družine Kalister in se mu tako v domači vasi kot v krajih, kjer je deloval, izkaže spoštljiva zahvala za ves njegov doprinos k razvoju.

Obletnice Gorupove smrti se je Občina Postojna v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Slavina in Kulturnim društvom Slavina letos spomnila že z več prireditvami in aktivnostmi, vrhunec pa so dosegle na Veliki šmaren, ko v Slavini praznujejo vaški in farni praznik, z odkritjem doprsnega kipa Josipa Gorupa, delo akademske kiparke Miladi Makuc Semion, profesorice na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Slavnostni govornik na prireditvi, združeni s tradicionalnim Koncertom pod lipo, je bil državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Aleksander Zorn. ·vrž

13

Koče, 15. julij − V počastitev zavetnice svete Janez Kalister, eden najbogatejših Slovencev

svojega časa in velik dobrotnik domačih krajev. »Načrtovalci in izvajalci nove cerkvene stavbe in njene opreme so ravnali zelo skrbno in premišljeno ter s čutom za kamnoseške kvalitete stare cerkve. Kot dobri gospodarji so pri gradnji nove stavbe, ki se je navdihovala ob sodobnem slogu, ponovno uporabili stare kamnite arhitekturne člene in jo tako oplemenitili s prevzetimi oblikami tradicionalne pivške arhitekture.

Po tem je cerkev v Kočah še en odličen zgled trdožive in dolgotrajne kontinuitete arhitekturnih in kamnoseških oblik na Pivki, ki soustvarjajo njen genius loci,« je o cerkvi zapisal poznavalec cerkva Božidar Premrl z Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Kalistrov in drugih dobrotnikov koške cerkve so se spomnili tudi pri slovesni sveti maši. ·vrž

FOTO: VALTER LEBAN

gospodarstvenikom, ki so se hoteli gospodarsko postaviti na lastne noge, da bi tako ublažili velikonemške pritiske na Slovence. Zaradi dobrodelnosti in slovenstva je del svojega bogastva namenil v različne kulturne in humanitarne namene, za kar ga je za svojega častnega občana imenovalo kar 53 občin, med njimi tudi Občina Postojna, ter 22 društev. Slovel je kot prefinjen ljubitelj umetnosti z visoko razvitim čutom za estetiko in je cenil stvaritve iz vseh vej umetniškega ustvarjanja. Prispeval je izjemen delež pri ustvarjanju kulturne dediščine v Trstu, kjer je začel svojo poslovno pot, in na Reki, kjer je pokopan v družinski grobnici, ter med drugim finančno podprl v Ljubljani gradnjo Mladike in štirih velikih stanovanjskih blokov (na Rimski in nekdaj Gorupovi ulici), šole v Slavini … Založil je drugi in tretji zvezek Gregorčičevih poezij. S štipendijskimi skladi je podpiral tudi izobraževanje mladine.

Za vse njegove zasluge ga je cesar leta 1898 odlikoval s Franc-Jožefovim redom, leta 1903 pa ga povzdignil v plemiški stan. Gorup si je pri

let 10

Ob 150-letnici koške cerkve obnovljena oltarna slika Marjete in ob 150. obletnici cerkve je Kulturno športno društvo Koče pripravilo spominsko slovesnost z blagoslovitvijo obnovljene oltarne podobe svete Marjete. Ob jubileju so izdali tudi priložnostno publikacijo, v kateri avtorji predstavijo cerkev svete Marjete in njeno stavbno zgodovino, svetnico Marjeto, nastanek oltarne slike iz leta 1822, ki jo je upodobil Janez Potočnik, gluhonemi slikar iz Krope, in konservatorsko-restavratorski poseg na sliki, ki so ga opravili študentje Oddelka za restavratorstvo ljubljanske Akademije za likovno umetnost pod vodstvom mentoric.

Podružnična cerkev sv. Marjete, najmlajša v slavinski župniji, je bila na novo sezidana v drugi polovici 19. stoletja. Na njenem mestu je prej stala stara manjša cerkev iz 17. stoletja, posvečena isti zavetnici. Novo cerkev sta dala sezidati Marija Kalister iz Koč in njen mož

FOTO: VALTER LEBAN

Slavina, 15. avgust − »Z obeleženjem 100. obletnice smrti Josipa Gorupa skušamo v Občini Postojna na nek način odpraviti zgodovinsko krivico in Josipa Gorupa vrniti v slovensko zavest, od koder je bil izrinjen v krutem dvajsetem stoletju. Posebej s postavitvijo spomenika se bomo temu našemu velikemu rojaku vsaj skromno oddolžili za velika darila, ki jih je namenil razvoju naše lokalne skupnosti ter slovenskega naroda in kulture nasploh,« so na Občini Postojna zapisali ob odkritju doprsnega kipa Josipa Gorupa plemiča Slavinjskega (1834, Slavina–1912, Reka).

Po besedah Janka Boštjančiča, idejnega pobudnika in vodje projekta postavitve obeležja, je bil Gorup velik rodoljub, mecen, izjemen dobrotnik, genialen finančnik in uspešen gospodarstvenik, ki ga zgodovinarji uvrščajo med najbogatejše Slovence.

Z velikimi investicijami ter spretnimi finančnimi transakcijami je Gorup postal najbogatejši Slovenec 19. stoletja, ki je užival ugled v mednarodnih krogih.

Domoljubno se je priključil slovenskim in slovanskim

stran 13

Gostimo: Rimljani v vrtcu



Julija in avgusta so v neposredni bližini vrtca v Cerknici potekala arheološka zaščitna izkopavanja, ki jih vodi že izkušena »terenska« arheologinja Vesna Merc. Na majhni izkopni površini so našli vrsto zanimivih predmetov iz 2. stoletja našega štetja, zaenkrat najbolj presenetljivo pa je odkritje rimske ceste.

Večja arheološka izkopavanja v Cerknici je v začetku 70tih let prejšnjega stoletja in prav v bližini današnjih izkopavanj vodila arheologinja Mehtilda Urleb. Ni naključje, da so tudi sedanja izkopavanja obetavna in že razkrivajo presenetljive najdbe.

Da je ta del Notranjske arheološko zanimiv, je pred več kot 30. leti (1979) pisal arheolog dr. Mitja Guštin, kar se je pokazalo tudi ob sedanjih izkopavanjih. Na nujnost zaščitnega arheološkega posega na prostor ob Vzgojnovarstvenem zavodu Cerknica so že pred leti »opozarjali« otroci, ki so na tleh pobirali barvite kvadrataste kamenčke ter si polnili žepe.

Današnja izkopavanja potrjujejo, da je prav ob vrtcu potekala rimska cesta v smeri proti Sisku, močnemu rimskemu središču Sisciji iz smeri Ogleja. Tik ob cesti, katere ostanki so lepo vidni na še vedno obstoječi trasi, so mladi »kopači« pod strokovnim vodstvom Vesne Merc do sredine avgusta razkrili več kot 95 grobov z nekaterimi zelo zanimivimi grobnimi pridatki. Znano je, da je romansko prebivalstvo svoje mrtve pokopavalo tik ob cesti, ki je vodila ven iz mesta oziroma naselja. Glede na potek ceste in položaj grobov bi lahko ugotovili tudi položaj samega rimskega naselja, izkopavanja pa bi verjetno bila ne preveč zahtevna ob dejstvu, da je to področje zamočvirjeno oz. so tla zgrajena iz naplavin. Kraj je seveda bil več kot primeren

za naselitev, tako z vojaško-strateškega kot s preživetvenega vidika.

Na prostoru današnje Notranjske so v času rimskega vojaškega prodora leta 35 pred našim štetjem živeli Kelti. Tudi njihova naselbina je izpričana na tleh današnje Cerknice, saj so tu pred več kot 50. leti našli tipične keltske zavite nože in seveda druge ostanke materialne kulture. Tudi današnja izkopavanja so razkrila prisotnost domačinov – o tem pričajo zlasti nepoškodovane sulične osti iz mlajše železne dobe.

Sicer pa je večina grobnih pridatkov iz rimskega časa. Večina grobov je žganih, doslej sta le dva skeletna. V žganih grobovih so našli veliko število pridatkov, ki so spremljali pokojnika ali pokojnico v onostranstvo.

Najbogatejši doslej je grob št. 91, ki ga pod budnim očesom Vesne Merc pazljivo koplje srednješolec Peter Prudič z Rakeka. V njem so našli kar 43 pridatkov, ki so pokojnico spremljali na poti v Had. Iz srebrne sponke, srebrnega zrcalca, keramične posode in sigilatnih krožnikov, uvoženih iz severne Italije, se da razbrati marsikaj o pokojnici in prebivalcih »rimske Cerknice«.

O naravnost spektakularnem odkritju, ki bo Cerknico zaznamovalo na arheološkem zemljevidu nekdanjega Rimskega imperija, pa prihodnjič. ·Anej in Jadran Sterle

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 14

Šport

Notranjsko-kraške novice

stran 14

petek, 24. avgust 2012

Zahvala

Srebrni kolesar

Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je tišina, ki močno boli. Čas morda posušil solze bo v očeh, a v naših srcih bo za vedno živel tvoj nasmeh.

Toscana (Italija) – Uspešen kolesar Martin Otoničar iz Selc je na prestižni dirki Coppa Pietro Linar v Italiji osvojil izjemno drugo mesto, boljši je bil le regionalni prvak Toscane Matteo Natali. Martin je z mladinsko reprezentanco nastopil na dirki dolgi 108 kilometrov, po kateri je kolesarilo 114 tekmovalcev. Kljub od sonca razgretemu ozračju, termometer se je dvignil na 40 stopinj Celzija, se je domači kolesaril na progi odlično držal, v zadnjem vzponu pa je s svojim prepričljivim sprintom ujel ubežno skupino desetih kolesarjev in se prerinil na drugo mesto. S srebrnim rezultatom je bil najboljše uvrščeni Slovenec. ·bč

Matjaž Glažar 21. 2. 1989–6. 8. 2012 Ob žalostnem dogodku, ko doživljamo izgubo in nemoč, se zahvaljujemo za vsak objem, za vsak stisk roke, za vsak sočuten pogled.

Hvala sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem … za vso pomoč.

Hvala nogometašem, mladincem, glasbenikom, pevcem in govorcem za opravljeni obred.

Hvala vsem, ki ste pospremili našega Mažota na zadnji poti in z nami delili neizmerno bolečino.

Ata Andrej, mama Slavka, brat Darko z Jernejo

Funchal (Portugalska), 29. julij – Drugi letošnji nastop na

evropskem prvenstvu v reliju sta Rok Turk in Enej Ložnar opravila na Portugalskem otoku Madeira. Po smoli, ko jima je na hrvaškem reliju zgorel dirkalnik, sta se tokrat nadejala dobrega dosežka in dirko tudi začela v tem stilu. Na uvodni preizkušnji po ulicah Funchala sta namreč zabeležila četrti čas. Že na drugi hitrostni preizkušnji pa so se želje po dobrem dosežku razblinile, saj sta zaradi nesreče odstopila. Ekipa je zatem zavihala rokave, popravila dirkalnik Peugeot 207 S2000 in

FOTO: OSEBNI ARHIV

Lučine, 12. avgust – Tretja dirka državnega prvenstva

gorsko hitrostnih dirk je bila v Lučinah, kjer so se vozniki potegovali tudi za točke evropskega pokala. Po odpeljanih treh vožnjah je zmago osvojil Italijan Denny Zardo s formulo Lola Zytech, ki je v drugi vožnji dosegel tudi nov rekord proge. 3,9 kilometrov dolgo progo je prevozil v času dveh minut, 4 sekund in 17 stotink, kar pomeni povprečno hitrost 116 kilometrov na uro. Najbolj se mu je približal Patrik Zajelšnik z Normo M20F, po treh vožnjah je zaostal skupaj dobrih deset sekund. Znova je odlično nastopil Marjan Smrdelj s formulo Lola F3000. Član AK Lamko je osvojil osmo mesto. Zmage za državno prvenstvo, kjer vozniki formul ne sodelujejo, se je veselil Sandi Boh, drugi je bil Rado Raspet (oba mitsubishi lancer, skupina F), tretji

pa Aleš Prek s porschejem. Notranjski vozniki so nastopili predvsem v najšibkejši diviziji I. Manuel Dessardo (MKG Postojna) je z vozilom MG 105 osvojil skupno 42. mesto, v diviziji I pa je bil četrti.

Sanja Smrdelj (AK Lamko, zastava yugo) je bila skupno 52., v diviziji I 12., v yugo pokalu pa je osvojila drugo mesto. V tej razvrstitvi ji je družbo na stopničkah delal Simon mlinar, v diviziji I je bil 12., tik za njim se je uvrstil Jure Kovač (Autosport Jazon, zastava yugo), Marko Trpin pa je bil v yugo pokalu peti, v diviziji I pa 17. Brez uvrstitve sta ostala Jan Blažič in Boštjan Uljančič.

FOTO: ŽIGA ŠPARABMLEK

Naslednja dirka gorsko hitrostnega prvenstva bo potekala zadnji avgustovski vikend, in sicer v Ilirski Bistrici. Dirka se bo znova točkovala za evropsko prvenstvo, zato lahko pričakujemo najboljše evropske gorsko hitrostne dirkače. Vozniki se bodo v Ilirski Bistrici zbrali v petek, 24. avgusta, ko bodo od 12. ure dalje potekali tehnični pregledi in verifikacija. Dan kasneje bosta potekala dva treninga, prvi se prične ob 10. uri, drugi pa uro po zaključku prvega. Za zmago se bodo vozniki potegovali v nedeljo, odpeljani bosta dve vožnji. Štart prve bo ob 10. uri, druge pa ob 13. Zaradi dirke bo cesta na relaciji Ilirska Bistrica– Šembije zaprta za ves promet. ·el

www. cerknica.si

Iz občinske hiše

Košana, 19. 8. 2012

po sistemu superrally sta Rok in Enej lahko nastopila tudi zadnji dan. Brez možnosti za dober skupni dosežek sta se posvetila dosežkom na posameznih preizkušnjah in štiri zaključila med najboljšo deseterico. Po doseženem sedmem času na 17. preizkušnji pa je sledila okvara servo volana in dirko sta morala dokončno predčasno zaključiti. »Letošnja sezona je res nesrečna. Z Enejem sva prvič razbila dirkalnik S2000, prvič sva imela tudi požar. Na Madeiri nama je bilo usojeno res malo kilometrov. Treba bo dvigniti glave in iti naprej,« je po drugem odstopu povedal Turk. ·el

V študijskem letu 2012/13 vabimo tudi k vpisu v programe izrednega študija oziroma študija ob delu: POSLOVNI SEKRETAR (Možnost študija na daljavo na izrednem študiju!)

STROJNIŠTVO GOZDARSTVO IN LOVSTVO Pr e ds ta v ite v š tu dij s k ih pr o g r a mo v bo po te k a la v

četrtek, 6. 9. 2012 ob 17.00 uri n a Viš j i s tr o k o v n i š o li v Po s to j n i, Lj u blj a n s k a 2 S ple t: w w w.v s p o.s i ( tu di n a Fa c e bo o k - u )

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

JAVNI POZIV

Vrtec »Martin Krpan« Cerknica vabi k vpisu predšolskih otrok, ki ne obiskujejo dnevnega programa vrtca in so stari od 3 do 6 let k vpisu k cicibanovim uricam za šolsko leto 2012/2013.

Občina Cerknica je v letošnjem letu, znotraj naselja Cerknica, postavila del usmerjevalne signalizacije za javni sektor. Prav tako ima namen postaviti usmerjevalne table za zasebni sektor, zato poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte (turistične ponudnike, podjetnike …), da izpolnijo obrazec za posredovanje informacij, za namen priprave elaborata za postavitev usmerjevalne signalizacije za zasebni sektor v občini Cerknica. Obrazec je od dneva objave poziva na voljo v sprejemni pisarni Občine Cerknica ter na spletni strani občine Cerknica (www.cerknica.si), in sicer do 30. 9. 2012.

Vpis otrok bo potekal na sedežu Vrtca »Martin Krpan« Cerknica, Cesta na Jezero 17, 1380 Cerknica / uprava vrtca.

Izpolnjene obrazce Vloga za vpis otroka k cicibanovim uricam, ki jih dobite na upravi vrtca ali na spletni strani vrtca http://www.vrtec-cerknica.si, v vrtec vrnite najkasneje do 10. septembra 2012.

Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu 705 00 75 vsak delovni dan

od 7. do 13. ure.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

stran 15

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

16

Notranjsko-kraške novice

petek, 24. avgust 2012

stran 16

Gradimo, Obnavljamo,

Rubrika nastaja v sodelovanju s podjetjema GRADBENIŠTVO in BETONI Treven iz Logatca ter centrom VITRA iz Cerknice.

Pripravljali jo bomo vsako drugo številko v mesecu.

Svetujemo: Ensvet Izgubo lahko nadomestimo z deževnico Na info@vitra.si smo prejeli vprašanje: Letošnja suša, peta po vrsti od leta 2000, nakazuje, da se bodo tudi v naši regiji pojavili problemi s pomanjkanjem vode. Smatram, da je deževnica prava rešitev, ne vem pa, koliko stane, kako tak sistem izgleda, kako deluje, ali se splača ... Prosim vas, da nam približate to možnost. Bojim se tudi višjih cen, ki jih napoveduje komunala.

Voda je ključna za življenje na zemlji. V bivalnih in delovnih prostorih pričakujemo, da iz pip vedno priteče neoporečna pitna voda. Kvaliteto se da z različnimi postopki izboljšati, količine pa ne, kar krepko občutimo v letošnjem sušnem poletju. Zato pa lahko omejene količine nadomestimo z deževnico. Ker je to mehka voda, je njena uporaba v gospodinjstvu, obrti ali proizvodnji izjemno široka, saj nam kotlovec ne povzroča težav. V gospodinjstvu je uporabna za osebno higieno, pranje perila in posode, zalivanje vrta ... V proizvodnji je uporabna za vso tehnološko vodo v zaprtih ali odprtih sistemih, vse oblike osebne higiene ali vzdrževanja stavbe, vgradnjo v izdelke, čiščenje voznega parka ...

Zakonitosti oskrbe z vodo Pri energiji velja, da so dostopnost, kvaliteta in cena enake po vsej državi. Pri vodi ni tako.

Cena je izrazito odraz lokalnih razmer, to je stroškov pridobivanja, obdelave, distribucije, vzdrževanja in odvajanja odpadnih voda, ki so vedno vezana na m3 porabljene vode. Pri preskrbi s pitno vodo so stroški vezani na vrtine; kemijsko in bakteriološko pripravo; kvaliteto, razvejanost in dolžino vodovodnega omrežja ter stroške energije (črpalke) in osebja za vzdrževanje. Pri odpadnih vodah pa je največji strošek – poleg izgradnje kanalizacijskega sistema – vezan na čiščenje.

Poraba vode V povprečju porabi odrasla oseba na dan 100 litrov vode od tega 10 litrov za prehrano, ki mora ustrezati najstrožjim higienskim predpisom. Ostalih 90 litrov porabi za opravila, kjer pitno vodo enostavno nadomestimo z deževnico. Količina je odvisna od navad ljudi, klimatskih razmer, življenjskega standarda, itd. Povprečna mesečna poraba vode na štiričlansko družino je 12 m3, letna 140 m3.

Letni strošek je tako sestavljen iz cene m3 vode, nanjo vezane odpadne vode in dajatve.

Za gospodinjstva je cena nižja, za industrijo in obrt pa lahko nekajkrat višja. Rabo deževnice je potrebno prijaviti na komunalno podjetje in plačevati takso za obremenitev odpadnih voda. Žal, v praksi tega nihče ne nadzoruje, zato uporabniki deževnice brezplačno koristijo sistem za odvajanje odpadnih voda.

Cena investicije Cena investicije je različna, odvisna od potrebnosti izkopa (zbiralnik deževnice je lahko tudi zunanji ali v kleti), velikosti zbiralnika, dvojnega cevovoda, električne napeljave … Poglejmo uporabo deževnice v gospodinjstvu skozi ekonomska očala. Sama instalacija 5000 litrske cisterne (izkop, temelj, rezervoar, delo, črpalka in elektro instalacija) je okrog 1800 evrov. Dvojni sistem instalacije v hiši stane 500–1000 evrov, omogoča pa uporabo deževnice ali vode iz vodovoda. Ta strošek ni nujen, saj lahko do pipe v kuhinji vodimo le cev iz vodovoda, vse drugo se napaja iz deževnice. Strošek elektrike za črpalko, čiščenja rezervoarja in ostalega vzdrževanja ocenimo na 50 evrov/leto. Tako je strošek investicije 1.800–2.800 evrov, v 10 letih gre še 500 evrov za obratovanje in vzdrževanje.

Skupaj torej 2.300–3.300 evrov za investicijo in delovanje.

Ekonomika investicije Okvirni izračun pokaže, da je že za normalne razmere investicija v sistem za zajem

deževnice smiselna. Popolnoma drugačno sliko pa dobimo ob pomanjkanju vode (kot letos), ko ne sprašujemo za ceno. Žal, bo sušnih obdobij vedno več, pomembno je tudi, da so gospodinjstva ali proizvodnja čim bolj neodvisni od velikih sistemov. Po napovedih naj bi pitne vode iz podtalnice zmanjkalo prej kot fosilnih goriv.

Ob povprečni mesečni potrošnji 12 m3 za gospodinjstvo je cena dovedene pitne vode in v javno kanalizaciijo odvedenih odplak 1.27 evrov za m3, vključene so vse dajatve.

Na mesec je to 15.33 evrov, na leto 184 evrov.

Izračun velja za Cerknico, cene po drugih občinah so lahko pomembno različne. Ob 90-odstotni manjši porabi vode iz vodovoda privarčujemo letno 160 evrov. Investicija se nam tako povrne v 14–20 letih.

Ker je potrebno z denarjem ravnati premišljeno poglejmo še, kaj se zgodi z našo investicijo če 2.300 evrov vežemo na banki. V 10 letih se nabere za okrog 1.100 evrov obresti (za 3.300 evrov pa 1.600 evrov obresti). Z deževnico bomo vsako leto privarčevali 160 evrov, z vezavo na banki pa bomo vsako leto zaslužili 110–160 evrov. V deževnico se torej splača vlagati že danes. Kaj se bo dogajalo z vodo, bo ta sploh dostopna, kako bo naraščala cena in dajatve, pa je stvar presoje, verjetnostnega računa ali pa špekulacij.

Kredit Eko sklada Poleg ostalega lahko kredit koristimo tudi za namestitev naprav za zbiranje in distribucijo deževnice ter čiščenje odpadnih voda.

Obrestna mera je trimesečni EURIBOR +1,5 odstotka, odplačilna doba je največ 10 let in najmanj 1 leto. Kredit se lahko odobri do višine priznanih stroškov naložbe in največ do 20.000 evrov (najmanj 2.000 evrov). Pod posebnimi pogoji je kredit lahko do 40.000 evrov. Subvencij za deževnico (še) ni.

Argumenti za rabo deževnice Poleg izračuna je še veliko argumentov, ki podpirajo uporabo deževnice.

Najpomembnejša sta pomanjkanje vode iz vodovoda v sušnem obdobju in vprašljiva kakovost. Poleg tega se distributerji poslužujejo raznih ukrepov (prepoved zalivanja, izključitev posameznih naselij, omejitev rabe, slabša kvaliteta vode, zapore zaradi vzdrževanja ...). Investicija v deževnico za vrtno uporabo je cenovno zelo smiselna (ne pozabimo, da pri zalivanju z vodo iz vodovoda plačamo tudi nepotrebno kanalščino).

Strošek investicije v deževnico in njena uporaba za sivo vodo je pri novogradnji zanemarljiv, kasneje pa mnogo bolj zahteven. Mehko vodo – kar deževnica je – uporabljamo pov-

sod, kjer nam lahko odložen kotlovec iz trde vode poškoduje ventile in zamaši cevi. Nadvse primerna je za pralni in pomivalni stroj, sistem centralne kurjave za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, ljudje z luskovicio pa jo uporabljajo kot del zdravstvene terapije.

Ogledi učinkovitih rešitev Na portalu NEP Slovenija (http://nep.vitra. si) si je moč ogledati in tudi obiskati 26 stavb iz celotne Slovenije, ki deževnico uporabljajo. Gospodinjstvo iz vasi blizu Cerknice navdušuje predvsem z majhno porabo vode iz vodovoda. Nova nizkoenergetska hiša je že v zasnovo vključila zajem deževnice in

Energetsko svetovanje ENSVET, ESP Ljubljana, izpostava Cerknica, Cesta 4. maja 51, 1380 Cerknica Tel.: 70 96 020 ali 041 830 867

biološke čistilne naprave. Deževnica skoraj v celoti zadosti potrebam družine, saj jo uporabljajo povsod, razen v kuhinji. Če je 5 m3 vkopana cisterna prazna, preusmeri elektromagnetni ventil vodo v hišno napeljavo iz javnega vodovoda. Učinkovitost sistema potrdi le 20 m3 porabljene vode iz vodovoda v enem letu. Viški deževnice in voda iz biološke čistilne naprave oblivajo zemeljski kolektor za toplotno črpalko, saj se z vlažnostjo zemlje povečuje tudi njegova toplotna moč. ·Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec Pri novogradnjah je cisterna običajno vkopana zunaj stavbe, če pa vgradimo sistem za zajem deževnice kasneje, se pogosto odločimo za namestitev kletnih rezervoarjev. Ti so svetlobo nepropustni (da se prepreči razvoj alg in bakterij) in se morajo nahajati v zatemnjenem in najhladnejšem prostoru. Na spletu je veliko primerov različnih možnosti, dober je obisk sejma, ko lahko pogledamo tudi v notranjost cisterne in spoznamo vse sestavne dele, ki so potrebni za zbiranje, razvod in uporabo. Odgovore na vprašanja ekonomike (ali se splača) pa poiščemo pri uporabnih na portalu NEP Slovenija.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

Prenavljamo ...

Gradimo

Obnavljamo o Prenavljam

stran 17 17

PODJETNI VRTILJAK

Kakšne so zaposlitvene možnosti starejših?

V času, ki ga zaznamujejo gospodarska kriza, zapiranje številnih podjetij in višanje brezposelnosti (tudi v naši regiji), je besedna zveza »zaposlitvene možnosti« zelo pomembna in aktualna. Tako za posameznika kot za njegovo ožje in širše okolje. Imeti zaposlitev, redne vire dohodka ni pomembno zgolj za posameznika, temveč tudi za družbo, v kateri živi. Če nekdo dodano vrednost ustvarja, svoje delo dobro opravi in za to prejema plačilo, lahko svoje stroške, ki prihajajo mesečno ne glede na status zaposlenosti, pokriva sam in je manj odvisen od take ali drugačne pomoči. Preprosta logika!

manj prilagodljivi in učinkoviti. Na drugi strani pa tudi delodajalci, predvsem pri iskalcih zaposlitve, starost jemljejo včasih preveč enoznačno in se raje odločajo za mlajšega kot starejšega iskalca zaposlitve, kar negativno vpliva na zaposlitvene možnosti starejših delavcev. Že zdaj, v času pred napovedano pokojninsko in delovno pravno reformo, ko je upokojitvena starost 63 let, bi bilo razumevanje starosti in odnos do zaposlovanja starejših delavcev potrebno pospešeno spreminjati, saj je potrebno dodatno spodbuditi zaposlitvene članku. Tokrat se bom dotaknila dojemanja Na enem izmed seminarjev, ki sem se jih možnosti tudi med pripadniki te skupine starosti, tako s strani posameznika kot s udeležila, je predavatelj rekel naslednje: iskalcev zaposlitve. Zasuk v razmišljanju bo strani družbe in vpliv obojega na zaposlitvene namreč z izvedbo reform nujen, saj si pri »Dober manager podjetja ne bo reševal z odpuščanjem, temveč z iskanjem novih poslov, možnosti starejših delavcev. upokojitveni starosti 65 ali več let, daljšanju prihodkov, priložnosti za podjetje.« Vprašal pa Skozi svoje dosedanje raziskovalno delo življenjske dobe in staranju prebivalstva ne je tudi naslednje: »Kaj mislite, kaj je pa lažje? sem prišla do ugotovitve, da se posamezniki družba ne delodajalci, ne bodo mogli več Odpuščati? Ali priskrbeti nove posle?« Verjam- zaradi splošne nesprejemljivosti, raje izogem, da je za večino odgovor na dlani. Mogoče nejo strinjanju z vplivom konkretnih znakov zunanjega videza na uspešnost posameznika je tudi zaradi tega v času vsesplošne gospv delovnem okolju, kljub temu da v praksi odarske, ekonomske in še kakšne krize tako temu ni čisto tako. Na eni strani se posaveliko stečajev, prisilnih poravnav, likvidacij mezniki, starejši delavci (po zakonu starejši in posledično odpuščanj. Tudi v naši regiji. od 55 let, v praksi starejši od 50 let), zaposMed posamezniki, ki ostanejo brez službe, leni in brezposelni zavedajo, da so zaradi so tudi starejši delavci, katerih zaposlitvene pogojev upokojevanja obvezni delati do možnosti (poleg mladih iskalcev prve za(trenutno) vsaj 63. leta, vendar kljub temu poslitve) že v času, ko ni gospodarske krize, niso najboljše. O prilagodljivosti posamezni- pa nase že po dopolnjenem 50. letu starosti ka in njegovih možnosti za uspešnejše iskanje začno gledati kot na stare delavce, od katerih Vse bolj je jasno, da moramo vsi, tako posase več ne pričakuje veliko, ki so zaradi starosti mezniki kot podjetja, še posebej pozorno nove zaposlitve bom pisala v naslednjem pristopati k varovanju našega okolja. V sklopu EU programa Leonardo Da Vinci je v enega od njih, ECOTIPS 2.0, ki poteka od oktobra 2010, skupaj s še petimi partnerji vključeno tudi podjetje Notranjski ekološki Center (NEC) iz Cerknice. Preko nosilnih partnerjev je v projekt vključena mreža 60 svetovalcev (izvajalcev), ki omogoča 400 izbranim mikro, malim in srednjim podjetjem (MSP) iz Slovenije, Estonije, Bolgarije ter Belgije analizirati njihov vpliv na okolje, finančni vidik tega vpliva ter zniževanje teh stroškov s pomočjo koristnih nasvetov. Posledica tega je zniževanje ekološkega odtisa v okolju, kar ni zanemarljivo, če se zavedamo, da predstavljajo MSP kar 99 odstotkov vseh podjetij v EU, s preko 57 odstotkov ustvarjene dodane vrednosti vseh podjetij v EU in okrog 70 odstotkov prispevka k industrijskemu onesnaževanju, česar se v večini primerov zaradi pomanjkljivega znanja o okoljski problematiki svojega vpliva na okolje niti ne zavedajo. Preko omenjenih svetovalcev, ki ponujajo različne

privoščiti dojemanja delavca, ki je starejši od 50 oziroma 55 let (po definiciji zakona) kot starega. V preteklosti sem že ugotavljala, da izkušnje iz prakse kažejo tudi, da iskalci zaposlitve že po 45. letu starosti pogosto izrazijo zaskrbljenost zaradi občutka, da so na zaposlitvenih razgovorih (negativno) ocenjevani tudi na podlagi starosti.

Kot sem v enem izmed svojih člankov že ugotavljala, se moramo vsekakor zavedati, da bo potrebno odnos do starosti iskalcev zaposlitve prilagoditi (spremeniti) skupaj s pričakovanimi spremembami zakonodaje. Če se oboje ne bo dogajalo vzporedno, reforme ne bodo mogle imeti pričakovanega (pozitivnega) učinka in vprašanje je, kakšen bi bil njihov vpliv na zaposlitvene možnosti starejših iskalcev zaposlitve. ·Mag. Marija Paladin

Zmanjšajmo vplive na okolje in prihranimo nasvete za izboljšanje odnosa do okolja, kar med drugim vključuje tudi ravnanje z energijo, surovinami, odpadki in podobno, se lahko zainteresirana podjetja vključijo v evalvacijsko svetovanje, v svoje delovanje pa z uporabo treh praktičnih orodij Ecotoolkit, ki predstavljajo enostaven sistem ravnanja z okoljem, vpeljejo tudi okoljski management, ki je v naslednjem koraku osnova za vključitev v standard ISO 14001 ali EMAS. Zaenkrat v Sloveniji le malo podjetij (še ta predvsem zaradi zahtev trga) meri svojo okoljsko učinkovitost preko ogljičnega in okoljskega odtisa. NEC Cerknica ugotavlja, da je zanimanje MSP, kljub temu da je program brezplačen, majhno. Sodelujoča podjetja pa so nad rezultatom analize stanja z orodjem Ecotoolkit (Ecoscan-določitev okoljskih vplivov, Ekokartiranje-finančna ocena vplivov, Ecotips-nasveti za varčevanje ter izboljšanje okoljske učinkovitosti), pogosto presenečena, saj je vpliv njihove poslovne dejavnosti na okolje pogosto bistveno večji od predvidevanj. ·dš

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 18

Obvestila in horoskop Anine zvezde Horoskop za september

OVEN Približujete se uresničitvi svojih želja, še posebno v ljubezni.

Dobro vam bo šlo v družini, s partnerjem in v igrah na srečo.

Kar se službe tiče, ne bo vse tako rožnato, še vedno ne boste vedeli, kaj in kako. Proti koncu septembra vas zvezde ne bodo več tako varovale, spet se boste morali soočiti z vsemi težavami.

BIK September vam prinaša več boljšega razpoloženja. Vaša ljubezenska zveza bo prehajala skozi različne preizkušnje, predvsem zaradi tega, ker boste partnerja kritizirali in poskušali vplivati nanj. Pomanjkanje potrpežljivosti vam bo delalo težave še v službi. To, kar se vam zdaj dogaja, ne bo večno, zato nikar ne dramatizirajte.

DVOJČKA Vaše poslovne obveznosti se kopičijo, zahteve bodo vse večje, vi pa ste popolnoma brez potrpljenja. Poletne sproščenosti in dopusta je konec, vam pa delo še vedno ne diši. Če ste komu posodili denar ali ga dolgujte, bo ta mesec še zelo pestro in prepirljivo. Doma se bodo spet pojavile težave in nezadovoljstvo.

RAK Počutili se boste vitalno, veseli boste vsakega sončnega dneva posebej. Finance se bodo počasi začele urejati, zvezde bodo pomagale, da boste uspešni brez velikega truda. Konec meseca boste urejali svoj dom in se še bolj posvetili poslom. V ljubezni boste (še) hodili po uhojeni poti, zadnje dni v mesecu pa se bolj zadržujte pod oklepom, da vas preveč ne prizadenejo.

LEV Dobro razpoloženje in samozavest vas še ne bosta zapustila, čeprav vam delo ne bo šlo najbolj od rok. Zadovoljni boste s svojimi ljubezenskimi in poslovnimi odločitvami, čeprav bo v službi še prihajalo do sporov. Z denarjem bo šlo boljše. V družini prihaja do sprememb, ki vas bodo na začetku močno razjezile. Konec meseca nekaj zdravstenih težav.

DEVICA Pri poslih boste postali vse bolj spretni in direktni. Pričakovali boste, da bodo vaše zamisli sprejeli brez pripomb. Ko se boste s partnerjem pogovarjali o vajinem odnosu, ohranite pravo mero dobrega okusa, sicer boste ustvarili napetost in vzroke za prepir. Organizirajte si kak izlet ali morda potovanje, odlično se boste imeli.

TEHTNICA Uživali boste v druženjih in novih poznanstvih, istočasno pa boste opravili še veliko dela. Pretekle težave bodo počasi izginevale iz vašega spomina, nekaterim osebam, ki so vas nekoč prizadele, boste oprostili. Polepšali se boste, zdravje bo tudi boljše. Vseeno morate v tem mesecu še močno popaziti na vse, nikar ne izgubite razuma zdaj, ko ste čisto pod vrhom! ŠKORPIJON Škorpijoni se bodo zdaj po dopustu z vso vnemo posvetili delu in sodelavcem. Veliko se boste družili s prijatelji, se intenzivno ukvarjali s športom, a pri tem le pazite, da se ne poškodujete, saj ne boste vedeli, kam bi z vso energijo. V ljubezni boste provokativni in nezanesljivi.

Naj vas ne zanese predaleč, v oktobru bo vse drugače ...

STRELEC Hrepeneli boste po novih doživetjih in erotičnih dogodkih.

Lahko se vam zgodi prepovedana ljubezen, ki vas bo precej izčrpala v psihičnem in telesnem smislu. Če si boste nekoga zaželeli, ne boste mirovali, dokler ga ne osvojite. V sredini meseca vas bo prevzel nemir, zdelo se vam bo, da vas nihče ne razume. Po 25. septembru bo boljše.

KOZOROG Začetek delovne sezone boste pričakali razpoloženi in veseli, tudi zaradi sprememb v zasebnem življenju. Zaključili boste lahko nek dolgoročen posel, v družbi boste priljubljeni zaradi duhovitosti in tolerance. Takšni občutki vam bodo ugajali in vas spodbujali, delo vam bo šlo odlično od rok. Pokazala se bo priložnost za potovanje v tujino, ki je nikakor ne izpustite.

VODNAR Vaša potreba, da se borite in dokazujete svoja stališča, bo malce pretirana. Preveč burno boste reagirali na vsak problem, ki se bo pojavil in si tako nakopali še več sitnosti na vseh področjih.

Ne smete biti preveč prepričani v svoj prav, ni vedno tako. Druga polovica meseca bo malce boljša.

RIBI Planeti vam v septembru obljubljajo kup sprememb in razburljivih trenutkov. V začetku meseca se boste posvečali predvsem ljubezni. Kasneje vas bodo vse bolj zanimala potovanja v tujino, šport, pogovori in morda kakšno strokovno izpopolnjevanje. Radovedni in družabni boste, pazite se le prehitrih potez. Zdravstveno popazite na želodec, jetra in žolč.

Notranjsko-kraške novice

stran 18

petek, 24. avgust 2012

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkrnovice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Zahvala Kogar imaš rad, nikoli ne umre Le daleč, daleč je ...

Zahvala Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar …

Iskreno se vam zahvaljujemo za vso podporo in pomoč ob naši tragični izgubi in še enkrat vsem in vsakomur posebej hvala, da ste Darka v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Družina Ardalić

Zahvala Notranjska narava, Slivnica sanjava, zdaj vsrkajta vase njegov lik za vse čase!

Jezero pa naj bo grenka solza v slovo!

V 82. letu nas je zapustil dragi mož in ata

KAROL KNAVS iz Cerknice Ob izgubi našega dragega ata se zahvaljujemo osebju doma starejših občanov v Loškem Potoku, pevskemu zboru Tabor za zapete žalostinke, podjetju Pietas in župniku Jožetu Vidicu za opravljen pogrebni obred.

Zahvala vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom za darovane maše, cvetje in sveče. Žalujoči: žena Katica in hči Jožica Urh z družino

Iskrena hvala prav sem, ki ste

FRANCETU KLANČARJU (1948–2012) osvetlili in polepšali poz iz tuzemstva v onostranstvo. Hvaležna sem tudi Pogrebnemu podjetju Pietas Cerknica, cerkniškemu društvu upokojencev, KO ZZB za vrednote NOB Cerknica, Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Postojna in Društvu TIGR Primorska, da so se s sklonjenimi prapori spoštljivo poslovili od svojega pokojnega člana.

Zahvaljujem se svojcem, sosedom, prijateljem in znancem, ker me niso pustili same, ko je jokalo moje srce. Žalujoča Cveta

Prodam Renault clio, 1.2, l. 97, bele barve, prevoženih 194.500 km, registriran do 19. 12. Cena: 500 eur. Tel.: 041 966 897.

Nov vgradni pomivalni stroj (Zenker basic), zapakiran. Cena: 200 eur. Tel.: 041 765 877.

Umetniško delo avtorja Lojza Perka, olje na platno, 50 x 70 cm, z motivom srnjad na paši, zgodnje delo. Tel.: 041 928 011.

Bukova drva, suha, metrska ali narezana. Cena: 55 eur/m3. Okrogla, razrezana drva, do debeline 10 cm. Cena: 50 eur/m3. Tel.: 031 333 407. Dostava po celotni Notranjski.

Otroško posteljico, 120 x 60 cm. Tel.: 041 492 399.

Stolček za hranjenje. Tel.: 041 492 399.

Bukova drva, metrska ali polena. Tel.: 031 229 115.

Kurilno olje, cca 2400 l. Tel.: 041 207 249 (zvečer).

Avto sedež, romer baby – safe, 0–13 kg (lupinica), dobro ohranjen. Cena: 20 eur. Tel.: 041 828 295.

Nepremičnine

Zahvala Tiha misel zablestela nad večernim je krajem, duša odblestela z zlatim je sijajem.

(Srečko Kosovel)

V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata

STANISLAV MILAVEC iz Cerknice Ob izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo podjetju Elektro Ljubljana za darovano cvetje in izrečeno sožalje, pevskemu zboru Tabor iz Cerknice, podjetju Pietas, osebju zdravstvenega doma Cerknica za pomoč v času njegove bolezni in domu starejših občanov Postojna za nego in skrb v zadnjih dneh življenja.

Hvala tudi vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje in darovane sveče.

Vsi njegovi

Zahvala Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v naših srcih prebiva!

V 86. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast

Stojan Ličen iz Begunj 85 b

Prodam Dvojčka v Postojni, 203,46 m2, parcela 472 m2, IV. faza, zadnja enota. Cena: 147.900 eur.

Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova ul. 5, 1000 Ljubljana.

2-sobno stanovanje v Postojni, opremljeno, 76 m2, lepa lokacija in dostop. Cena: 1.100/ m2. Tel.: 041 343 753.

3-sobno stanovanje na Rakeku, 74,98 m2, miren blok, blizu trgovina, pošta, banka, vrtec, šola, avtobusna postaja, 37 km do Ljubljane, obnovljeno l. 2004, v postopku vpisa v ZK. Cena: 1.050 eur/m2 oz. po dogovoru. Tel.: 041 464 662.

Staro hišo v okolici Postojne, 88 m2, parcela 1264 m2 z dokumentacijo za obnovo, lepa lokacija in dostop. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.

Oddam Stanovanja v Logatcu, nova, opremljena, še ne vseljena. Cena: 350 eur brez stroškov.

Tel.: 041 765 877.

090 44 28

ŽELITE POGLEDATI V PRIHODNOST, REŠITI UGANKO S SLUŽBO, LJUBEZNIJO, SE IZOGNITI TEŽAVAM? POKLIČITE! CENA: 1,49 eur/min (ddv je vštet v ceno) Naročnik: Britti d.o.o.

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano pomoč in sveče.

Zahvaljujemo se g. župniku Maksu, gasilcem, pevcem, govornikoma, recitatorjema pesmi, društvu zveza borcev, balinarjev, invalidov, upokojencev, pogrebni službi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: vsi njegovi Bolnica za živali Postojna išče sodelavca, veterinarskega asistenta in oskrbnika za živali v Bolnici in Zavetišču za živali, srednja strokovna izobrazba različnih smeri. Kandidati naj pišejo na e-naslov: janos.butinar@gmail.com

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Napovednik in razvedrilo

www.nkr-novice.si

stran 19 let 10

19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 7. do 20. septembra. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 3. septembra, na e-naslov urednistvo@ nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave 25. 8. Fotografska razstava Mihe Žuliča, ob 20. uri v avli SAZU v Postojni.

27. 8. Fotografska razstava Malta Experience, ob 20. uri v Mladinskem centru v Postojni.

28. 8. Modna razstava Od ideje do izvedbe, ob 12. uri v Mestnem parku v Postojni.

31. 8. Fotografska in slikarska razstava Dober dan Majlont, ob 19. uri v Majlontu v Postojni.

6. 9. Odprtje razstave slikarja Franca Modica, v kulturnem programu bodo sodelovali učenci glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica, ob 19. uri v galeriji Krpan na Čabranski ulici 2 v Cerknici.

Razstava ob 70. obletnici smrti Ivana Čampa, v knjižnici v Cerknici.

Razstava del mednarodne likovne kolonije, na gradu Snežnik.

Prireditve, predavanja 24. 8. Breakdance bitka, ob 20. uri v športnem parku v Postojni.

24. 8. Veselica z Mambo Kingsi, odprtje festivala Logaško poletje, nastop orientalskih plesalk, ob 21. uri v Hotedršici pri Lovski koči.

28. 8. Čaji za osvežitev in zdravje, priprava napitkov iz naravnih zelišč, ob 17. uri v Grajskem parku v Logatcu.

28. 8. Zmajeva modna revija, ob 20. uri na Titovem trgu v Postojni.

29. 8. Zvočna GONG kopel na prostem, ob 18. uri v Grajskem parku v Logatcu.

29. 8. Plesi univerzalnega miru, ob 20. uri v Grajskem parku v Logatcu.

31. 8. Poker turnir, ob 19. uri v Grajskem parku v Logatcu.

1. 9. Beach party time, open air, ob 21. uri v Grajskem parku v Logatcu.

1. 9. Juterškovo srečanje, 10. srečanje likovnih umetnikov, ob 9. uri v vaškem muzeju in galeriji Laze.

1. 9. Rally Marina Simica, reli lastnikov vojaških vozil, ob 18.30 na parkirišču pred Upravnim centrom v Logatcu.

3. 9. Tržnica nevladnih organizacij, ob 16. uri na Titovem trgu v Postojni.

Kultura 24. 8. 14. Mednarodni glasbeni festival mladih Postojna 2012, Airstring duo, Uroš Barič, kitara, Luka Železnik, flavta, ob 20. uri pred hotelom Kras v Postojni.

25. 8. Rock koncert: Dubioza Kolektiv, Zablujena generacija, Eva Klinc, lokalne skupine, presenečenje večera, ob 21. uri v Grajskem parku v Logatcu.

25. 8. Koncert Till-N, Forgotten Eden in Fluid Underground (Srb), ob 20.30 na Titovem trgu v Postojni.

26. 8. 14. Mednarodni glasbeni festival mladih Postojna 2012, Orgelski koncert v spomin Hubertu Bergantu, ob 17.30 v župnijski cerkvi sv. Štefana v Postojni.

26. 8. Večer stand-up komedije Ceh za smeh, ob 20. uri na Titovem trgu v Postojni.

27. 8. Koncert Marka Breclja, ob 20.30 v Mladinskem centru v Postojni.

27. 8. Stand up z mojs3 smeha, Boštjan Gorenc Pižama, ob 19. uri v Grajskem parku v Logatcu.

29. 8. Etno jazz koncert: Slainte ol´ friend, Sportbilly krši embargo, ob 20.30 na Titovem trgu v Postojni.

30. 8. Gledališče Ad-hoc: Srečen konec sveta, ob 20.30 v atriju SAZU v Postojni.

30. 8. Literoadijo 2012, prihod kamiona Sanje, bukvarna, predstavitev dejavnosti knjižnice Logatec, lutkovna predstava, ob 16. uri v Grajskem parku v Logatcu.

31. 8. 14. Mednarodni glasbeni festival mladih Postojna 2012, Mednarodni simfonični orkester OrkesterkamP, ob 20. uri v Jamskem dvorcu v Postojni.

31. 8. Koncert Kultur Shock (ZDA), Ana Pupedan, The Authentics (I), ob 21. uri pred Primorko v Postojni.

31. 8. Fankygator, reggae ritmi z DJ Ziggijem, ob 21. uri v Grajskem parku v Logatcu.

1. 9. Gledališče Labirint: Dinozavri?!, ob 18. uri v Mladinskem centru v Postojni.

1. 9. Koncert Danila Kocjančiča in prijateljev, ob 20.30 na Titovem trgu v Postojni.

2. 9. Gledališče Viaggiante (I): Familija, ulična predstava, ob 19. uri na Titovem trgu v Postojni.

2. 9. Večer improvizacijskega gledališča, ob 20.30 v atriju SAZU v Postojni.

2. 9. 13. Vebrov memorial, ob 9. uri na balinišču ob železniški progi v Logatcu.

3. 9. Keramična delavnica, ves dan v vaškem muzeju in galeriji v Lazah.

3. 9. Etno rock koncert Arbe Garbe (I), ob 20.30 na Titovem trgu v Postojni.

Vsak torek, pogovor z Iztokom Simonitijem o knjigi Historia Magistra Mortis, od 14. do 16.30 v knjižnici v Cerknici.

1. 9. Ustvarjalne delavnice za otroke, ob 16. uri v Mladinskem centru v Postojni.

2. 9. Otroške igre brez meja, ob 15. uri v Grajskem parku v Logatcu.

Kultura

25. 8. Modrijanov pohod v jamo pod Predjamskim gradom, ob 15. uri v Predjami.

26. 8. Zmajev turnir v odbojki na mivki, ob 15. uri na postojnski plaži.

26. 8. Turnir v ulični košarki in Koškov živ žav, celodnevni turnir in pester otroški program, na športnem igrišču pred Narodnim domom v Logatcu.

26. 8. Lokostrelska tekma FITA 50/70 v okviru slovenskega pokala, ob 10. uri na nogometnem stadionu na Sekirici v Logatcu.

28. 8. Zumba za odrasle, ob 19. uri v Grajskem parku v Logatcu.

1. 9. Spinning, skupinska vadba na kolesih, ob 20. uri v Grajskem parku v Logatcu.

1. 9. Turnir v odbojki na mivki, ves dan v Grajskem Za otroke parku v Logatcu.

25. 8. Ustvarjalne delavnice za otroke, ob 16. uri v Mladinskem centru v Postojni. 1. 9. Kolesarjenje po poteh Erazma Predjamskega, 25. 8. Predstava Volk in sedem kozličkov, ob 18. uri v Mladinskem centru v ob 14. uri na Belskem.

Postojni.

1. 9. Zmajev turnir v in-line hokeju, ob 11. uri v 27. 8. Zumba za otroke, ob 18. uri v Grajskem parku v Logatcu.

Gnezdu v Postojni.

29. 8. Plesni direndaj, ob 18. uri v Grajskem parku v Logatcu.

2. 9. Zmajev turnir v malem nogometu, ob 12. uri v Gnezdu v Postojni.

31. 8. Joga za otroke, ob 17. uri v Grajskem parku v Logatcu.

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven.

Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@

nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si.

Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Hiša s stilom Postojna. 1. nagrada: bon v vrednosti 30 evrov za nakup: Anka Dedič, Kalce 41a, Logatec; 2. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov za nakup: Fani Mlakar, Pirševo 1, Laze; 3. nagrada: bon v vrednosti 10 evrov za nakup: Kati Pikec, Kosovelova 1e, Postojna. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Manufaktura d.d., Sedejeva ulica 6, 5000 Nova Gorica, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Papirnica Kocka – Scripta, Cankarjeva 6, 6230 Postojna. 1. nagrada: plesni tečaj ene stopnje za eno osebo v Plesni šoli Urška v sezoni 2012/13; 2. nagrada: nahrbtnik za prosti čas; 3. nagrada: Si.mobil Simpl SIM paket; 4. nagrada: kapa in majica Si.mobil Postojna. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 31. avgusta 2012.



15 Nagradna križanka / kupon Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 20

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

stran 20

petek, 24. avgust 2012

Obnova se bo še zavlekla

Kdaj se bodo nadaljevala dela na nadvozu nad avtocesto, na Darsu še vedno ne vedo Postojna − Podobno kot številne druge gradbene projekte po državi je tudi dela na nadvozu na avtocestnem priključku Postojna prekinila prisilna poravnava izvajalca, družbe CM Celje. Toda negodovanje domačinov in turistov, namenjenih proti Hrvaški, se bo še nadaljevalo, saj na Družbi za avtoceste RS (Dars), v čigar pristojnosti so obnovitvena dela, še vedno ne vedo, kdaj se bodo dela na zelo frekventni državni cesti sploh nadaljevala.

Nadvoz nad avtocesto v Postojni ni edina točka na glavni cesti Postojna–Pivka, kjer dela stojijo. Zaradi viška turistične sezone in v izogib dolgim kolonam, ki bi nastajale, so do 15. septembra prekinili tudi z deli na državni cesti skozi Petelinje. Po tem datumu se spet obetajo zapore.

To je sicer že druga prekinitev del v Petelinjah, saj je investicijo lani prekinil in zavlekel stečaj izvajalca, družbe SCT. Z deli po ponovljenem razpisu nadaljuje podjetje Godina.

V sklopu obnove so bili že zgrajeni fekalna in meteorna kanalizacija, javna razsvetljava, elektro vodi in kanalizacija širokopasovnega omrežja. Prav tako so bili v dolžini 460 metrov zgrajeni enostranska dvosmerna kolesarka steza in obojestranski pločnik.

Dokončani so tudi oporni in podporni zidovi ter rekonstrukcija križišča za Slovensko vas. V jesenskih mesecih čaka izvajalca še dokončanje preostalega odseka ceste proti Postojni, izgradnja avtobusnega postajališča ter rekonstrukcija križišča na začetku naselja Petelinje. Dela naj bi bila končana do konca leta. Na pripombe, da je cesta po novem preozka, pločnik pa preširok, pivški župan Robert Smrdelj odgovarja: »Na prvi pogled mogoče res izgleda, da je pločnik nesorazmeren s širino ceste, vendar je glede na omejitev hitrosti skozi naselje na 50 kilometrov na uro cesta maksimalno široka, to je 6,5 metra. Prej je bila široka 7,5 metra. Po novih predpisih Direkcije za ceste niti ni bilo mogoče delati širše ceste, saj širino narekuje omejitev hitrosti.« ·vrž

FOTO: VALTER LEBAN

Omejitev hitrosti narekovala ožjo cesto Čeprav dela na nadvozu stojijo že skoraj dva meseca, vlečejo pa se že od aprila, na Darsu še vedno ne vedo, kdo in kdaj jih bo zaključil.

Marjan Koler iz službe za komuniciranje na Darsu nam je na vprašanje o nadaljevanju del povedal le, da nam jasnega odgovora v tej fazi še ne morejo posredovati. »Če bi nedokončana dela, kljub uvedbi prisilne poravnave, lahko zaključili s sedanjim pogodbenim izvajalcem, CM Celje, bi bila obnova nadvoza v celoti zaključena predvidoma v prihodnjih nekaj tednih. V primeru, da bi morali iskati drugega izvajalca z novim javnim naročilom, pa bi bil rok dokončanja odvisen od uspešnosti izvedbe tega naročila.« Kaj se bo zgodilo, je po Kolerjevih besedah odvisno predvsem od dogovora med Dar-

som in Direkcijo RS za ceste, ki je v slabih 490 tisoč evrov vrednem projektu polovični sofinancer.

Dela na močno dotrajanem nadvozu so se sicer začela že aprila in se nadaljevala z vse počasnejšim tempom, zdaj pa gradbišče stoji že več kot dva meseca, čeprav je rok za dokončanje del že potekel. Na nadvozu so bili, kot je povedal Koler, sicer že izvedeni hodnik in robni venci ter nadgradnja prekladne konstrukcije. Izvesti pa je treba še hidroizolacijo, asfalt, talne označbe ter dokončati lokalne sanacije na spodnji strani prekladne konstrukcije. ·vrž