Št. 16 - 7.9.2012 - Notranjsko kraške novice

stran 1

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

Streljali so s fračo

Na pot s tremi nahrbtniki

7

9

O knjigi Rožnikov biser

11

Končno me je zalilo!

Raz

a lok

iskujemo

ln o

10let

petek, 7. september 2012, letnik X / št. 16 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Vode zaenkrat dovolj

FOTO: VALTER LEBAN

Že v prejšnji številki smo poročali o posledicah, ki jih je dolgotrajna poletna suša pustila v kmetijstvu. Te so že na meji naravne katastrofe.

Tokrat pa smo analizirali stanje vodnih virov v regiji in pri pristojnih povprašali o njihovi izdatnosti in ranljivosti. Na alarmantno stanje so opozorili tudi postojnski in cerkniški ribiči, saj se bojijo, da bo ribolov treba zapreti. So pa prednosti suše izkoristili jamarji. Čeprav nas je deževje zajelo pretekli konec tedna, so meteorologi prepričani, da suše v vodonosnikih še ni konec.

4

Iz vsebine:

Dom za starejše pod vprašajem?

2 3

4

Z Notranjske davka le za vzorec

V Pivki naj bi gradili Dom za starejše in varovana stanovanja, ki so še pod vprašajem, projekt ustanove za pobolnišnično zdravljenje in dolgotrajno oskrbo pa na občini podpirajo.

Med nepremičninskimi milijonarji naša regija ni zaželena. Lastniki vrednejših nepremičnin so pretežno pravne osebe, zato bo izplen dacarjev v naši regiji zelo pičel.

V žagi ob izviru Obrha so s slovesnostjo počastili sto let star polnojarmenik – gater, ki je najprej deloval na vodni pogon, danes pa ga poganja elektrika.

Nekdanja žagalnica zdaj služi kot atelje in galerija.

Pri Svetem Vidu nad Cerknico širijo in asfaltirajo prvi del ceste proti Koroščam in Župenem, saj bodo s tem skrajšali pot šolskih prevozov.

5 Gater je dopolnil sto let

10 Odprtje Izraza in ekspresije

5 Asfalt za krajše šolske prevoze

11 Srčna besedila Blaža Korošca

Logaška galerija Hiša sonca drevi, ob 19. uri, odpira likovni razstavi, naslov- Mladi glasbenik in pisec besedil iz Cerknice, ki je v svet besed bolj za šalo ljeni Izraz in ekspresija v človeku. Svoja dela so prispevali avtorji iz Logatca, kot zares zašel pred desetimi leti, se danes lahko pohvali z veliko bero kreaCerknice in Vrhnike. tivnih besedil.

o j o m z V šolo ! torbo

Ekipa Notranjsko-kraških novic je na začetku šolskega leta v sodelovanju s Papirnico Kocka – Scripta iz Postojne podarila 10 polnih šolskih torb Društvu Vita iz Pivke, šolskemu skladu OŠ Rakek in petim logaškim mamicam, ki ljudem pomagajo z dobrimi deli. Šolske torbe z zvezki in ostalimi šolskimi potrebščinami bodo razdelili med socialno šibke otroke, posebej tiste, ki si potrebščin zaradi stiske še niso kupili. Vsem otrokom želimo varno, zdravo in uspešno novo šolsko leto.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 2

V središču

Notranjsko-kraške novice

stran 2

petek, 7. september 2012

Ribiške družine bíle plat zvona

Postojnski ribiči so do konca preteklega tedna opozarjali na alarmantno stanje voda na postojnskem in pivškem, o vplivu nekajletnih zaporednih suš na ribe in druge živali pa poročajo tudi iz cerkniške ribiške družine

Po Miklavčevih besedah se država in pristojno ministrstvo na opozorila ribičev ne odzivata in onesnaževalcev ne kaznujeta. Na pomoč jim je, kot pravi, priskočila le občina Postojna. »Na prihodnja sušna obdobja bi se morali pripraviti z obnovitvijo jezov na obeh rekah, dolgoročno pa bi problem pomanjkanja vode lahko rešili z umetnim jezerom, iz katerega bi v času suše z odpiranjem zapornic občasno nadomestili pomanjkanje vode,« pravi sogovornik in dodaja, da bi bila primerna izdelava jezu na Korentanu nad avtocesto v Dilcah.

FOTO: ARHIV RIBIŠKE DRUŽINE CERKNICA

»V letošnjem letu ni prišlo do večjega pogina rib razen posameznih osebkov na zelo veliki površini, za kar gre zahvala ribiškim čuvajem, ki z vsakodnevnimi obhodi varujejo vode in omogočajo ustrezno ukrepanje ob vsakršni spremembi na vodotokih,« pravi Miklavec, ki opaža, da so vode začeli varovati tudi posameznik , ki živijo ob vodi in redno opozarjajo na vsako onesnaženje.

FOTO: ARHIV RIBIŠKE DRUŽINE CERKNICA

»Že najmanjše onesnaženje bi v tem trenutku pomenilo katastrofo,« je konec prejšnjega tedna, po dolgotrajni suši, povedal Martin Miklavec iz Ribiške družine Postojna. Po njegovih besedah so na Postojnskem v sušnem obdobju ogrožene vse vode, že najmanjše onesnaženje bi povzročilo popoln pogin rib in tudi vodnega življa.

Najbolj so bile ogrožene jezerske ribe, ki se drstijo ravno v času, ko je zadnja leta najbolj sušno obdobje.

Cerkniško jezero izgublja ribe

Da imajo nekajletne zaporedne suše uničujoč vpliv na ribe in druge živali, ki živijo na tem prostoru, opozarjajo tudi cerkniški ribiči. »Jezerske ribe se drstijo ravno v času, ko je zadnja leta najbolj sušno obdobje. Ščuka se drsti med februarjem in koncem marca, ostale ribe pa od maja od julija. Ob normalnih vodnih pogojih je v tem času še toliko vode, da se mladice izležejo in toliko zrastejo, da lahko samo splavajo in se umaknejo z vodo,« pojasnjuje Vili Stopar iz Ribiške družine Cerknica. Včasih sta dovolj že dodatna dva do trije tedni primerno visoke vode. V nasprotnem primeru cela drst propade.

posledice na uničenih drsteh,« je povedal Stopar. Po njegovih besedah je rib v Cerkniškem jezeru vse manj, povprečni ulovi se iz leta v leto znižujejo. »Če ne bo kmalu dovolj dežja, bo treba ribolov zapreti, ker se z njim samo še dodatno zmanjšuje matične jate rib,« je pred začetkom deževja konec prejšnjega tedna napovedal Stopar. Po njegovih besedah je obdobje, ko so vodo s svojega prostora odvajali, minilo. »Počasi se le začenjamo zavedati, da neusmiljeno prihaja čas, ko jo bo treba spet zadrževati. Trenutno smo očitno v obdobju, ko se ga zaradi košnje in z njo povezanih subvencij poskuša dodatno osušiti in s tem olajšati košnjo stelje in travinja na jezerskem področju.«

Hude zimske in poletne suše so zelo zmanjšale ribje jate praktično vseh jezerskih vrst. »Ribiči ob presihanjih sicer nekaj rib še lahko rešimo in preselimo v predele z bolj stalno vodo, vendar so najhujše

Po Stoparjevem mnenju bi zelo pomagala izvedba projekta renaturacije starih strug in tolmunov ter resna sanacija jezu v Rešetu, ki je praktično ostal edino upanje za preživetje, ne samo rib ampak

tudi drugih vodnih in obvodnih bitij. »V vmesnem času bi bilo nujno obnoviti v začetku devetdesetih let nerazumno porušene pregrade, ki so vsaj malo zadrževale vodo v preostalih meandrih jezerskih strug, potrebna pa bi bila tudi sanacija jezu v Rakovem Škocjanu, kjer je suša tudi izredno huda in posledice podobne tem na Cerkniškem jezeru,« še pravi sogovornik.

Na Zavodu RS za ribištvo, ki upravlja z vodami posebnega pomena, med katerimi sta tudi Obrh v Loški dolini in Unica, ugotavljajo, da so vodotoki v obeh rekah v sušnem obdobju padli pod minimum, predvsem hude posledice pa je imel razvoj alg. Direktor zavoda Dejan Pehar opozarja tudi na pomanjkanje čistilnih naprav na Obrhu. Če pretekli konec tedna ne bi bilo dežja, bi prišlo do pogina življa.

•Blanka Markovič Kocen

Zaradi suše lomljenje cevi

→

Do 9.000 kubičnih metrov vode trenutno v Kovodu načrpajo in očistijo v enem dnevu.

Na Postojnskem in Pivškem pogoste prekinitve dobave vode zaradi številnih popravil na omrežju

FOTO: ARHIV KOVODA

Postojna − Vodni vir Malni pri Planini, iz katerega se z vodo oskrbuje več kot 20 tisoč prebivalcev in industrija v občinah Postojna in Pivka, je, kot so ob zimskem onesnaženju občutili uporabniki, zaradi občutljivosti kraškega terena močno ranljiv, ima pa tudi svoje pluse, med katerimi je zagotovo njegova izdatnost. Dolgotrajna suša zato pri vodooskrbi ni povzročila težav, kljub temu da se v poletnih mesecih potrošnja vode v povprečju poveča za okoli 10 do 15 odstotkov. So se pa vplivi suše poznali na dotrajanem omrežju.

Edi Šibenik je ocenil, da je glede na dolgotrajno sušo stanje vodnega vira Malni več kot dobro.

Gasilci dovažali vodo na Ubeljsko Medtem ko z vodooskrbo iz vodnega vira Malni ni bilo težav, pa so v večjem delu presahnili Nanoški viri, ki napajajo vasi pod Nanosom. Gasilci so zato dovažali vodo iz hidrantov v rezervoarje na Velikem in Malem Ubeljskem, ki imata zaseben vodovod. »Glede kakovosti vode pa mislimo, da ni bilo nič spornega, vsaj kar se tiče vode iz hidranta,« je odgovoril Edi Šibenik. Po zadnjem deževju se je stanje normaliziralo, tako imajo dovolj vode tudi na Ubeljskem.

»Zahvaljujoč obsežnemu zaledju Malnov je vode dovolj ter je kemijsko in mikrobiološko neoporečna,« je na naše vprašanje, kako se je dolgotrajno sušno obdobje odrazilo na vodnih zalogah in kakovosti vode, pojasnil Edi Šibenik, direktor podjetja Kovod Postojna. Izpostavil je, da v zadnjih letih niso zabeležili takšne suše, ki bi zaradi zmanjšanih pretokov vode negativno vplivala na sam proces vodooskrbe. »Če pa se bi sušno obdobje nadaljevalo, obstaja možnost, da bi pri izredno nizkih vodostajih lahko imeli manjše tehnične težave z zajemom vode, a to ne bi bistveno in dalj časa vplivalo na oskrbo s pitno vodo,« je pojasnil Šibenik, vendar glede na deževje v zadnjih dneh težav ni

pričakovati.

Negativni vplivi pa so se poznali na omrežju. »Ker gre za staro omrežje, smo imeli v poletnih mesecih večje število intervencij zaradi lomov cevi, kar so posledično čutili tudi naši uporabniki kot krajše prekinitve vodooskrbe. K sanaciji tovrstnih poškodb smo takoj pristopili in o prekinitvah dobave vode redno obveščali uporabnike,« je povedal direktor Kovoda.

ki ga pod posebnimi pogoji izda Kovod.

V občinah Postojna in Pivka je skupaj 710 hidrantov, ki so v prvi vrsti namenjeni zagotavljanju požarne varnosti. »Nedovoljeni odvzemi vode iz hidrantov lahko negativno vplivajo na samo oskrbo z vodo, kar potem čutijo vsi uporabniki, saj lahko ponavljajoči se odvzemi na istem mestu povzročijo motnje v dobavi vode. Takšnih težav sicer še nismo imeli, a tovrstna početja dajo slutiti, da se mnogi do vode še vedno obnašajo, kot da je samoumeVeč kraj vode iz hidrantov vna in neomejena dobrina,« je opozoril Druga s sušo povezana težava pa je bilo Šibenik. Ker je nadzor nad hidranti povečano število nedovoljenih odvzemov zaradi razvejane mreže težko zagotoviti, občane obeh občin še vedno prosijo, da oziroma kraj vode iz hidrantov. Točenje vode s hidrantov je nezakonito, če nimorebitne kršitve sporočijo na dežurno mate za to posebnega pisnega dovoljenja, telefonsko številko 05 7000 780. •vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK V središču

www.nkr-novice.si

stran 3 let 10

3

Na Logaškem dovolj vodnih rezerv Razpoložljivi podatki pa so lahko zavajajoči – V času avgustovske suše kritično v Lazah, Hotedršici in Jakovici – Do še boljše oskrbe z vodo s povezovanjem vodnih sistemov Logatec − »Stanje vodnih virov na Logaškem je, kar zadeva vodooskrbo za prebivalce, zadostoval, da so uspeli zagotoviti dovolj pitne vode po javnih dovoljivo, zaenkrat je še dovolj vodnih rezerv, vodovodnih sistemih. kako dolgo bi lahko kljubovali suši, pa je težko Gregorič še pojasni, da priporočilo o varčevanju z vodo izdajo v primerih, ko ocenijo, da vodni viri, ki so na voljo, ne napovedati,« je o stanju voda oziroma vodnih bodo sposobni zagotavljati nemotene oskrbe s pitno vodo. virov na Logaškem pred začetkom deževja minuli konec tedna povedal Marjan Gregorič, Povezovanje vodnih sistemov za boljšo oskrbo direktor Komunalnega podjetja Logatec.

FOTO: SINIŠA RANČOV

Kaj smo torej v dolgotrajnem sušnem obdobju izvedeli o stanju in ranljivosti naših vodnih virov? »Odkar so vodovodni sistemi zgrajeni, se upravljavci soočamo s takimi in drugačnimi težavami in jih poskušamo sproti odpravljati. Tako smo v preteklosti obnovili velik del omrežja, s tem zmanjšali vodne izgube, zgradili nova vodna zajetja – vrtine in zagotovili večje Kritično v Lazah, Hotedršici in Jakovici razpoložljive količine pitne vode,« pravi direktor logaške komunale in napoveduje: »Trenutno se pripravlja projekt povLogaška komunala je 9. avgusta izdala priporočila o ezovanja vodovodnih sistemov Rovte z Logatcem in Logatec– varčevanju z vodo, teden dni pozneje pa so zaradi resnosti Grčarevec–Laze s postojnskim sistemom.« S temi povezavami situacije izdali tudi prepovedi zalivanja in pranja avtomobilov. bodo, kot pravi, lažje kljubovali sušnim obdobjem in morebit»Pojavile so se težave z vodooskrbo Laz in Hotedršice,« pojasn- nim izpadom zajetij zaradi različnih vzrokov. »Pokazalo se je, juje Gregorič. Prepoved zalivanja in pranja za celo občino so da Hotedršica potrebuje novo vrtino za varnejšo oskrbo z vodo, 28. avgusta umaknili, priporočila o varčevanju z vodo pa so ker raziskave kažejo, da je na področju obstoječih vrtin možno obveljala vse do konkretnejšega deževja. dobiti večjo količino vode,« še dodaja. Za celotno občino je Po sogovornikovih besedah je bilo najbolj resno stanje v treba raziskovati rezervne vodne vire in vedeti, kje so njihove Lazah in Jakovici ter Hotedršici. V prvi dve krajevni skupnosti meje. Oskrbo z vodo je po Gregoričevih besedah treba zagoso zaradi usahle vrtine dovažali vodo v vodohran, v Hotedršici toviti tudi manjšim zaselkom. Nekateri med njimi ležijo na pa je ukrep prepovedi zalivanja in pranja avtomobilov zasamem vodonosniku.

Marjan Gregorič je med sušnim obdobjem opazil tudi, da so nekateri občani do vode prišli s krajo iz hidrantov.

Gregorič ob tem opozarja: »Na izračune in meritve izdatnosti vrtin pa vpliva veliko dejavnikov, tako da so lahko podatki, ki so nam na voljo, zavajajoči. Trenutno lahko rečem, da imamo še dovolj rezerv.«

Tudi na Logaškem kradli vodo iz hidrantov Tudi na Logaškem so v avgustovskem obdobju suše zabeležili primere kraje vode iz hidrantov, in sicer, kot pravi sogovornik, predvsem na manjših vodovodnih sistemih, kjer oskrbujejo vasi in zaselke, kjer niso vsi prebivalci vključeni v javno vodooskrbo, to je na območju Rovt, Medvedjega Brda, Petkovca, Hotedršice in Laz. Beležijo okrog deset primerov kraje vode, ki so se večinoma dogajale pozno zvečer ali ponoči in jih niso prijavili policiji. »Določene hidrante, za katere posumimo, da se iz njih krade voda, zaplombiramo,« še pove Marjan Gregorič.

•Blanka Markovič Kocen

Z vodo še racionalnejši

Iz preventive prepoved zalivanja vrtov in pranja avtomobilov še ni preklicana Cerknica – Dolgotrajna poletna suša je zobe pokazala tudi Komunali Cerknica, čeprav so, po besedah direktorja Antona Kranjca, vodni viri zadostili potrebam prebivalcev cerkniškega in delno tudi področja Loške doline. Nekaj težav so imeli z vrtino v Babnem polju.

Čeprav je minulo deževje zmočilo zemljo in napolnilo vodne zbiralnike – še zdaleč pa ne toliko, da ne bi veljali preventivni ukrepi – se sušno obdobje še vleče. V suši je kakovost vode, tako Kranjc, običajno zadovoljiva, tako je tudi tokrat, zato redukcije niso bile potrebne,

razen v Babnem polju, kamor so vodo dovažali gasilci. »Člani Prostovoljnega gasilskega društva Stari trg so v vodohran pripeljali 911 m3 vode iz Loške doline,« je sporočil župan Loške doline, Janez Komidar. Tehničnih težav zaradi suše nimajo.

Preventivna prepoved še velja Na cerkniški komunali so v času dolge suše pozvali k racionalnejšemu obnašanju z vodo. »Ljudje so v glavnem to upoštevali. Imamo pa nekaj problemov s črnimi odjemi iz vodovodnega omrežja. Tam so občani vodo uporabljali mimo

FOTO: VALTER LEBAN

»Vodni viri, iz katerih se oskrbujejo vodovodni sistemi v upravljanju Javnega podjetja Komunale Cerknica, so v letošnjem izrednem sušnem obdobju zadostili potrebam, razen vrtine v Babnem polju,« je na vprašanje o izdatnosti in ranljivosti vodnih virov zaradi dolgotrajne suše odgovoril direktor Anton Kranjc.

Anton Kranjc, direktor cerkniške komunale, pravi, da težav z oskrbo iz vodnih virov v Kozariščah ni. Ti namreč zadoščajo za potrebe vodovodnega sistema v Loški dolini.

poziva,« je odkrit Kranjc. Ali so take samo opozorili ali jih tudi kaznovali, nismo izvedeli.

Običajno se poraba vode zaradi pogostejšega zalivanja vrtov in pranja avtomobilov poveča v poletnih mesecih. Opažajo, da se je pri njih za približno 20 odstotkov, medtem ko se jo je dnevno

načrpalo okrog 4800 m3.

Zanimalo nas je tudi, kako so se obnesle nove vodne vrtine v Kozariščah, ki s kakovostno vodo oskrbujejo Loško dolino. »Vodni viri v Kozarščah zadoščajo za potrebe vodovodnega sistema v Loški dolini.

Izdatnost se je sicer nekoliko zmanjšala, vendar problemov z oskrbo ni. Kvaliteta vode je brezhibna,« je povedal Kranjc, »kar potrjuje pravilnost lanske odločitve o izgradnji novih vrtin na tem območju«, pa dodal župan Komidar.

Ker pa ne vedo, koliko časa bo suša še trajala, velja prepoved zalivanja vrtov in pranja avtomobilov, zaenkrat samo iz preventive. •Barbara Čepirlo

Jamarji opozarjajo: varčujte z vodo!

Podzemne jame, kot je Križna, so pred sušo varne – Jamarji sušo izkoristijo za raziskovanje jam

Opozorila občanom, naj z vodo ravnajo varčno, prepoved zalivanja in pranja avtomobilov so na mestu, poudarja Matej Kržič, predsednik društva, ki je tako kot drugi člani društva sušo izkoristil za raziskovanje jam.

Suša je v Križni jami vsakoletni pojav, ob katerem se prekine vodni tok potoka skozi jamo. Temu sledi upadanje gladine oziroma presihanje jezerc v jami. »Zaradi zaščite vodnih delov jame prekinemo s štiriurnimi turističnimi ogledi vodnega dela jame takoj, ko gladina vode

FOTO: ARHIV DRUŠTVA LJUBITELJEV KRIŽNE JAME

Če bi se suša še nadaljevala, ugotavljajo v Društvu ljubiteljev Križne jame, bi bili priča rekordno nizkim vodostajem, podobnim tistim iz leta 2003, ko so v notranjskem podzemlju zabeležili največjo sušo v zadnjih petdesetih letih. pade pod določeno mejo,« pojasnjuje Kržič. »S tem se ohranjajo sigove pregrade in ostale krhke sigove oblike v vodnih delih jame. Še vedno pa je mogoč krajši, enourni ogled začetnega dela jame.« Po njegovih besedah suša kot vsakoletni pojav ne povzroči nobenih poškodb v jami. Ko pride večje deževje, se v jami ponovno vzpostavi vodni tok in s tem običajno stanje.

•Blanka Markovič Kocen

Suša v beneškem zalivu

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 4

Gospodarstvo

Notranjsko-kraške novice

stran 4

petek, 7. september 2012

Gradnja doma za starejše pod vprašajem Meditrans načrtuje ustanovo za pobolnišnično zdravljenje in dolgotrajno oskrbo Pivka − Ljubljansko podjetje Biro Petkovski, ki je že pred leti kupilo zemljišče ob pivškem zdravstvenem domu, bi želelo tu graditi dom za starejše in varovana stanovanja, a imajo pivški svetniki pomisleke glede ustreznosti lokacije tik pod železniško progo, zato bi projekt utegnili izvzeti iz občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za središče Pivke.

Podpirajo pa projekt ustanove za pobolnišnično zdravljenje in dolgotrajno oskrbo, ki ga v javno-zasebnem partnerstvu načrtuje podjetje Meditrans Pivčana Damijana Kaplja. »Glede na demografske trende je potreba po dolgotrajni oskrbi, tudi institucionalni, pri nas vse večja. Zato načrtujemo, da bi jo skozi javno-zasebno partnerstvo pokrili na Notranjsko-kraškem območju in v zaledju Ljubljane. V ustanovi, ki bi sprejela do 80 oskrbovancev, bi se prepletali dom za starejše pete generacije, paliativna nega (nega in spremljanje kronično bolnih in umirajočih ter pomoč njihovim svojcem, op. p.), dolgotrajna oskrba, pobolnišnična nega in negovalna bolnišnična,« pojasnjuje Damijan Kapelj. Kot pravi, so trenutno v fazi pridobivanja zemljišč oziroma nepremičnin ter projektiranja. Projekt bodo v prihodnjih letih uresničili v objektu Kolodvorska cesta 19, ki ga bodo v celoti prenovili, saj je pod spomeniško zaščito, zraven pa bodo fazno dozidali nove objekte, zaradi česar bodo porušili stavbo Radohovska pot 1. Kapelj lokacijo ocenjuje kot ustrezno, saj je ravno prav blizu centra in hkrati dovolj

odmaknjena, v neposredni bližini pa so tudi parkovne površine. Investicija, ki bo prinesla od 30 do 50 novih delovnih mest, je ocenjena na okrog tri milijone evrov, njen večji del pa bodo predvidoma realizirali po letu 2014, saj računajo tudi na evropska sredstva, za katera nameravajo kandidirati v sklopu prihodnje finančne perspektive evropskega proračuna.

Na Bedinku blokada Bolj pa se zapleta pri načrtovani naložbi v dom starejših in varovana stanovanja, katerega investitor bi bilo, potem ko je opustilo namero za gradnjo stanovanj, podjetje Biro Petkovski.

Občina Pivka je v svojem občinskem prostorskem načrtu za gradnjo doma starejših sicer predvidela lokacijo na Bedinku za trgovskim centrom Spar. »Zadeva je tu dokaj blokirana, zato se je zdelo smiselno sprostiti novo vari-

Z Notranjske davka le za vzorec Postojna − Na območju Davčnega urada Postojna je manj kot deset lastnikov, ki so v ožjem izboru za plačilo »kriznega« davka na nepremičnine, vrednejše od milijona evrov, kakršnega si je v sklopu varčevalnih ukrepov zamislila vlada. Ker gre pretežno za pravne osebe, večina vrednejših nepremičnin pa je bržkone namenjena poslovni ali javni rabi, bo izplen dacarjev v naši regiji zelo pičel. Premoremo na našem območju sploh kakšnega nepremičninskega milijonarja v pravem pomenu besede oziroma kakšno luksuzno nepremičnino za zasebno rabo, za katero bo dejansko treba plačati davek?

Na Davčni upravi RS (Durs) so nam odgovorili, da je od nekaj več kot 939 lastnikov nepremičnin večjih vrednosti takšnih, ki so z območja Davčnega urada (DU) Postojna, manj kot deset. »Točnega števila vam zaradi relativno majhnega števila davčnih zavezancev ne moremo razkriti.« Zanimalo nas je tudi, koliko je lastnikov z območja davčnih izpostav Logatec in Cerknica, ki sodita pod Davčni urad Ljubljana, a so nam odgovorili, da podatkov nimajo zbranih po posameznih izpostavah.

So pa na Dursu povedali, da gre pri omenjenih manj kot desetih lastnikih iz DU Postojna pretežno za pravne osebe, kar je pričakovano.

Sklepamo torej lahko, da so vrednejše nepremičnine na tem območju v glavnem različni poslovni objekti, za katere pa se davek ne bo plačal.

Upoštevati pa je treba tudi možnost, da je lahko na območju davčnega urada zgolj stalno bivališče oziroma sedež zavezanca, ne pa nujno tudi vrednejša nepremičnina − ta je namreč lahko na atraktivnejši lokaciji, kjer so tržne cene nepremičnin višje kot na Notranjskem − pa tudi, da so med zavezanci lahko takšni, katerih skupna vrednost več nepremičnin presega milijon evrov.

Podatkov o številu vrednejših nepremičnin po posameznih uradih Durs sicer še nima, saj bodo ti zbrani konec septembra, ko bo Durs začel pošiljati odločbe o odmeri davka.

3. septembra pa se je iztekel rok, do katerega

so morali lastniki nepremičnin odgovoriti na pozive in davčni upravi vrniti izpolnjene sezname s podatki o svojih nepremičninah ter priložiti ustrezna dokazila o namembnosti.

Davek bodo namreč morali plačati samo lastniki s skupno vrednostjo nepremičnin nad milijon evrov. Pri izračunu bodo izvzete tiste, ki so namenjene za javno ali poslovno rabo oziroma se oddajajo v odplačni najem.

Nismo unovčili potenciala Jure Požar, nepremičninski poznavalec s postojnske agencije Ideja nepremičnine, ki smo ga prosili za komentar, ocenjuje, da izredno premožnih ljudi s stalnim prebivališčem na Postojnskem ni ravno veliko. Osebno tako na tem območju ne pozna nobene »velike« nepremičnine v zasebni lasti, jih je pa, kot pravi, kar nekaj, ki presegajo vrednost 300 tisoč evrov, »kar v teh časih ni malo«. »Naša regija ni ravno zaželena kot oaza, kjer bi kupovali nepremičnine. To bi lahko postal na primer Rakov Škocjan, Sviščaki, Cerkniško jezero, Planinsko polje, a nobena od teh lokacij ni unovčila svojega potenciala,« ugotavlja Požar. Naš sogovornik sicer uvedbo davka podpira, hkrati pa dodaja, da bi moralo vlogo pri obdavčenju igrati tudi število nepremičnin v lasti posameznika, pri čemer bi vse tiste, ki niso za njegovo eksistenco, morale biti bolj obdavčene. •vrž

anto,« pivški župan Robert Smrdelj pojasnjuje, zakaj so v OPPN za središče Pivke umestili novo lokacijo za dom starejših. Kot je znano, 8500 kvadratnih metrov veliko zazidljivo zemljišče na Bedinku namreč po vrtoglavih 1,5 milijona evrov neuspešno prodaja Raiffeisen Leasing. Ta je postal lastnik parcele, ker podjetje Urbano, ki naj bi želelo postaviti dom za starejše na Bedinku, zdaj pa je v stečaju, lizinga ni moglo več financirati. Če bi želeli parcelo prodati po realni ceni, bi morali v lizinški družbi, ki je odobrila nenavadno ugoden lizing, po neuradnih ocenah opraviti slabitev za najmanj milijon evrov.

Svetnike moti hrup Pivški župan Robert Smrdelj pojasnjuje, da je Biro Petkovski projekt predhodno že uskladil z občino, OPPN za središče Pivke pa je bil tudi javno razgrnjen in je bilo nanj možno podati pripombe. Kljub temu pa so svetniki šele na zadnji seji izrazili pomisleke glede ustreznosti po njihovem prehrupne lokacije pod železniško progo in preblizu cerkvenega zvonika.

Končno odločitev, ali projekt izvzeti iz OPPN ali ne, bodo sprejeli do druge obravnave OPPN, ki bo predvidoma oktobra.

Smrdelj se zaveda, da bi zavrnitev projekta pomenila, da Pivka še lep čas ne bo imela doma starejših, hkrati pa pritrjuje svetnikom, da je kljub zasebnemu investitorju dom vendarle ustanova močnega javnega pomena, zato dodaten premislek glede primernosti lokacije ne bo odveč.

Ob komunalni prispevek in delovna mesta V podjetju Biro Petkovski, kjer so že izdelali projektno dokumentacijo, so povedali, da lokacijo ocenjujejo kot primerno, saj bi dom s hodnikom povezali z zdravstvenim domom in varovanimi stanovanji, kot ugodno so ocenili tudi bližino cerkve in trgovine. Glede hrupa zaradi bližine železniške proge pa so dejali, da bi to težavo lahko rešili z montažo protihrupne ograje. Dom bi sicer sprejel 140 varovancev, v varovanih stanovanjih pa je predvidenih 42 bivalnih enot. V podjetju, kjer upajo, da bodo svetniki svoje mnenje spremenili, so še opozorili, da s tem, ko bi svetniki črtali na šest milijonov evrov ocenjeno investicijo v dom za starejše iz OPPN, občina iz naslova komunalnega prispevka in prodaje zemljišč ne bi dobila okrog milijona evrov. Dom pa bi Pivki prinesel tudi okrog 60 novih delovnih mest. •vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

stran 5 let 10

5

Stoletni polnojarmenik ob izviru Obrha

Slovesnost ob jubileju dragocene tehniške dediščine je pospremil pester kulturni program Loška dolina, 1. september – V Vrhniki pri Ložu, v žagi ob izviru Obrha, je bila slovesnost v počastitev stoletnice izdelave gatra podjetja Esterer. Na prireditvi, ki jo je organiziral Zavod Ars Viva, je zbrane nagovoril Janez Komidar, župan občine Loška dolina. Janez Kandare je s konjsko vprego in razlago o prevozu lesa nekoč dopolnil v žagi obratuje tudi mala hidroelektrarna. Praznovanje 100-letnice gatra so organizatorji združili tudi s 15-letnico smrti Justina Žnidaršiča, ki je svojim dedičem in Loški dolini zapustil dragoceno kulturno dediščino. V žagi sta bile prvotno dve Venecijanki. Ena od teh je postavljena v Podcerkvi, kjer ima zavod Ars Viva sedež in muzej, ki ga načrtujejo predstaviti širši javnosti.

Benjamin Žnidaršič, sedanji lastnik žage in direktor Zavoda, se je ob jubileju zahvalil vsem za pomoč pri organizaciji prireditve in vsem tistim, ki so pomagali

pri vzdrževanju tega gatra, in tistim, ki so z njim delali in vsak po svoje na njem pustili svojo sled.

Odločil se je, da bo iz nekdanje žagalnice naredil nekaj novega. Tako že sedaj velik prostor daje zavetje slikarjem, deluje kot galerija ali atelje, ali pa je namenjen druženju mladih v neformalnemu izobraževanju. V žagi je bilo živahno tudi med letošnjimi počitnicami, med drugim je zavod v sodelovanju z Mladinskim centrom Postojna tu v avgustu pripravil pester program otroških delavnic in iger.

•Borut Kraševec

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Pod vznožjem Racne gore ob izviru Velikega Obrha je žaga, ki ima enega najstarejših še delujočih strojev podjetja Esterer. 100 let star polnojarmenik – gater je bil prvotno postavljen v lesnem obratu v Prezidu na Hrvaškem, kjer ga je poganjal dizel motor, ki se sedaj nahaja v tehničnem muzeju v Zagrebu. Gater je leta 1970 od firme DIP Čabar kupil Justin Žnidaršič, oče sedanjega lastnika. Postavil ga je v žagi na izviru Velikega Obrha in spremenil pogon na Francissovo turbino. Na vodni pogon je žaga delovala vse do 1986. leta, naprej pa na električni pogon, saj

pričevanje kulturne dediščine. V programu, ki ga je povezovala Andreja Buh, je zapel Adi Smolar. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavljena dela domačega slikarja Ludvika Šraja. Sodelovale so še Potepinke z domačimi dobrotami.

Slovesnosti v Žagi se je udeležilo veliko število obiskovalcev.

Od Sv. Vida do Župenega po asfaltu Sveti Vid, Cerknica – Pri Svetem Vidu nad Cerknico širijo in asfaltirajo prvi del ceste proti Koroščam in Župenem. »Tako bomo med drugim skrajšali pot šolskih prevozov,« je povedal župan Marko Rupar.

FOTO: VALTER LEBAN

Avtobus mora zdaj po otroke do Svetega Vida, se vrniti v dolino in pobrati še šolarje, ki živijo v vaseh ob cesti proti Rakitni. Po novem bo avtobus iz Svetega Vida šel po razširjeni in asfaltirani cesti do Župenega, ki leži ob regionalni cesti Begunje–Rakitna. »Prenovljena cesta bo v veliko korist tudi ostalim prebivalcem, ki v Ljubljano hodijo prek Rakitne,« je še povedal Rupar.

Razširjena in asfaltirana cesta bo prihranila marsikateri kilometer.

Letos nameravajo urediti le del cestišča do križišča za Koščake, vsega skupaj 1.660 metrov, predvidoma prihodnje leto pa še ostali del štiri kilometre dolge poti. Letos so za projekt, v okviru katerega bodo uredili tudi okoli pol kilometra poti v naselju Sveti Vid, namenili 400 tisoč evrov. •Petra Trček

Zagorelo nad Studenim in Strmco Studeno, 24. avgust − Gasilci so pred dnevi posredovali

tudi pri požaru, ki se je razširil nad vasema Studeno in Strmca. Primož Bajec, vodja intervencije, sicer poveljnik Gasilske zveze Postojna, nam je povedal, da je pri gašenju na težko dostopnem terenu sodelovalo kar 228 gasilcev iz gasilskih zvez Postojna, Logatec in Cerknica. Intervencija je trajala skoraj dva dni, dogajanje na pogorišču pa so gasilci spremljali še naprej. Pogorelo je več deset hektarov površine, vzrok požara pa ni znan. Gasilcem, ki so se v tako velikem številu in nesebično odzvali na pomoč, se je posebej zahvalil tudi Dominik Širca, postojnski podžupan in predsednik Krajevne skupnosti Studeno. »Zaradi nedostopnosti terena, hude vročine in močnega vetra so bili potrebni nadčloveški napori , da so v dveh dneh in nočeh požar omejili na samem robu gozda. V kolikor bi se požar razširil globlje v gozd, bi imeli katastrofo neslutenih razsežnosti,« je izpostavil Širca. Posebej se je zahvalil tudi gasilcem šoferjem vozil, ki so svoja vozila pogumno pripeljali na nepredstavljivo nevarna mesta. •vrž

V Javorju stavka?

Pivka, Belsko Razmere v skupini Javor se zaostrujejo. Potem ko je matična družba Javor

d.d. od konca julija v likvidaciji, večina od 80 delavcev pa je že dobila odpovedi ali podala izredne odpovedi, imajo težave tudi v še preostalih odvisnih družbah. Okrog 250 zaposlenih v družbah Opažne plošče, Vezane plošče in Lamelirani program še ni prejelo julijskih plač (te so minuli petek prejeli le zaposleni v Furnirju, zaposleni v matičnem podjetju v likvidaciji pa so po neuradnih informacijah celo še brez plač za junij, a bodo njihove terjatve stvar likvidacijskega postopka), zato je Iztok Sabadin, predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, že vložil napoved stavke. Če delavci plač ne bodo prejeli danes, bodo stavko začeli v ponedeljek. Je pa že v začetku tega tedna prišlo do spontane zaustavitve dela v družbi Opažne plošče v Belskem. Za krajši čas so v ponedeljek prenehali delati tudi delavci v družbi Vezane plošče. Začasni nov direktor obeh družb je kar Javorjev likvidacijski upravitelj Milan Šilc, saj je direktor Opažnih plošč Branko Maver podal odpoved, direktor Vezanih plošč Sandi Jakovina pa je odpoved dobil.

Delavci obrata v Belskem so se vrnili na delo šele v sredo po sestanku z enim od večinskih lastnikov, Robertom Petkovškom, in likvidacijskim upraviteljem Milanom Šilcem. Peter Kovač, predsednik sveta delavcev, nam je povedal, da so na sestanku delavcem obljubili izplačilo plač do konca tedna. Sicer pa je Kovač izpostavil, da delo v odvisnih družbah večinoma poteka v zmanjšanem obsegu zaradi pomanjkanja surovin. Kot smo že poročali, je bil Javor namreč neuspešen pri pogovorih z bankami, ki naj bi zagotovile svež denar za nabavo materiala. Zdaj naj bi se z bankami ponovno dogovarjal likvidacijski upravitelj. •vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 6

petek, 7. september 2012

Kreativno tudi na glavah Bollywood tudi v Postojnski jami Postojna, 2. september

− Bollywoodski filmarji so za eno od prizorišč filma, ki so ga v teh dneh snemali v Sloveniji, izbrali tudi Postojnsko jamo (na sliki). Kot so sporočili iz Postojnske jame, so prve klape posameznih kadrov novega bollywoodskega celovečerca z naslovom Nayak (v prevodu Vodja) v jami padle minulo nedeljo.

V filmu, ki je kombinacija akcijskega dogajanja in romantične komedije z veliko glasbe in plesa, sta zaigrala dva priljubljena indijska igralca, Kajal Aggarwal in Ram Charan. Slednjega v Indiji po priljubljenosti primerjajo s Tomom Cruisom.

Predvidoma bodo gledalci film videli že v začetku prihodnjega leta. Indijske filmarje je Slovenija sicer zelo navdušila, zato je njihovo

FOTO: VALTER LEBAN

takšne pričeske, ki se jih ne bi sramovali niti na modnih pistah Pariza, Londona in Milana, saj so bile podobne tistim pričeskam, s katerimi navdušujejo svetovne zvezde Rihanna, Pink, Christina Augilera in mnoge druge. »V posebno veselje mi je, da se lahko predstavim s svojo frizersko ekipo tudi na domačih tleh,« je navdušena Vera. S svojimi frizerkami namreč pogosto sodeluje pri modnih revijah, lepotnih izborih, videospotih, jumbo plakatih in reklamnih sporočilih pri nas in na tujem. •bč

FOTO: VALTER LEBAN

Postojna – Tudi letos so v sklopu festivala Zmaj ma mlade, ki ni več usmerjen samo na glasbene dogodke, ampak različne vrste presenečenj, priredili modno revijo z zanimivo oblikovanimi pričeskami. S svojimi kreacijami se je na modni reviji, ki je pritegnila številne obiskovalce, predstavila kreatorka Sanja Veličkovič s Ptuja. Glave manekenk pa so krasile kreacije Vere Konrad, ene najbolj znanih frizerk okrog (na sliki levo skupaj z manekenkami in hčerko Teo zadaj desno). V njenem salonu so naredili

snemanje tudi priložnost, da Bollywood, druga največja filmska industrija na svetu, lokacijam v Švici, Avstriji in Italiji pridruži tudi slovenske.

Snemanje v Sloveniji pa je tudi turistična in poslovna

priložnost, saj si Indijci po besedah producentov prizorišča bollywoodskih filmov želijo ogledati tudi »v živo«, zato ta postanejo obiskane turistične destinacije.

•vrž

Pšenica in pira preživeli sušo Cerknica – Letošnje sušno poletje je prizadelo tudi Ekološko kmetijo Knap iz Cerknice, kjer posledice suše ocenjujejo kot katastrofalne, saj se proti pomanjkanju padavin z namakanjem, za katerega pogojev v naših krajih ni, ne morejo postaviti po robu. Pridelek so napadali tudi različni škodljivci: strune, koloradski hrošči, miši, črvi majskega hrošča, bolhači …, ki jih odstranjujejo zgolj mehansko, s pobiranjem ali lovljenjem. Slabi vremenski pogoji se odražajo tudi v kvaliteti in količini krme, kar se pozna na količini pridelanega mleka, skrbi pa jih tudi, kako bodo za živino poskrbeli preko zime, saj je bilo sena kar za tretjino manj kot v preteklem letu. V celoti so prikrajšani za otavo ter pašo na izsušenih travnikih, bodo pa za krmo namenili Vrtnarija Najdi na njivah, ki se nahajajo med Cerknico in Marofom, že vrsto let prideluje ves posevek koruze, ki letos ni obrodila. S strahom gledajo tudi drobno in uvelo krmno peso različne vrste sezonske zelenjave. Pri pridelavi se izogibajo uporabi kemičnih sredstev, ter posevek repe, kateri je na 17 arov veliki njivi do zadnjega dežja zelo slabo kalil, medtem ko zaradi česar količine pridelkov zelo nihajo. Letošnja suša jih je zelo prizadela, saj je sonce spomladi sejana detelja sploh ni kalila. Suša je terjala svoj davek tudi pri fižolu, ki ga je zgolj deplodove dobesedno zažgalo, zaradi pomanjkanja padavin pa so bile prizadete tudi vrtnine, setino glede na normalen pridelek, zelje ne dela pričakovanih glav, drobni pa so tudi korenček, ki se sadijo od začetka junija dalje. Poleg suše so pridelek prizadeli tudi škodljivci: voluharčebula, česen in krompir, ki so ga zapovrh obžrle miši ter preluknjale strune. Kljub veliko ji, miši, bramorji, ličinke majskega hrošča … Glodalcem so se po robu postavili z vabami, manjšemu pridelku omenjenih povrtnin pa ugotavljajo, da se vsaj pridelka pšenice in pire talne škodljivce pa so poskušali odstranjevati mehansko. Kot pravijo, na srečo nimajo približujeta pričakovanemu, česar bodo še posebej veseli tisti, ki njihovo moko že uporabljajo trajnih nasadov, zato jih suša dolgoročno ne prizadane toliko, si pa seveda želijo ugodnejših in cenijo. Kot pravijo vremenskih razmer za naprej, saj so letos pridelali zgolj četrtino lanskega pridelka, kar se v pri Knapovih, bodo enakem razmerju pozna tudi na prihodku od povrtnin. Jesenske vrtnine so sicer posadili, posledice suše tudi v privendar je ta pridelek odvisen predvsem od podnebnih temperatur v mesecih pred mrazom. hodnjem letu še vidne na Do sedaj pravih pogojev za rast teh pridelkov ni bilo in bodo (radič in zelje) ob ugodnih travnikih, sadnem drevju vremenskih razmerah na razpolago zelo pozno, ali pa sploh ne. Za naprej nameravajo in drugod. Za naprej se nadejajo ugodnejših spremeniti način obdelave ter med drugim zemljo proti izsušitvi zaščititi z zastirko, ki sicer vremenskih pogojev, saj proizvodnjo povrtnin podraži, a se je že letos, poleg okopavanja in rahljanja zgornjega preusmeritve na moresloja, izkazala kot dobra rešitev proti suši. Solastnica vrtnarije, Andreja Pavlič Kudeljnjak, bitne druge posevke ali vse potrošnike poziva, naj kupujejo slovenske proizvode, »saj nam bo vsem lažje«. •dš drugačen način kmetovanja ne načrtujejo.

Kot pravi Vanja Knap tudi v teh težkih razmerah razmišljajo naravi prijazno: »Naša kmetija je naravnana na pogoje, Begunje – Znanje tujih jezikov odpira marsikatera ki nam jih nudi narava.« vrata. Tega se zavedajo tudi v TD Menišija iz •dš FOTO: ARHIV EKOLOŠKE KMETIJE KNAP Begunj, kjer so se v letošnjem letu v sodelovanju z jezikovno šolo Jezikavka, ki jo vodi Darja Polšak, med drugim tudi prevajalka z bogatimi pedagoškimi izkušnjami, njenim možem Damjanom ter profesorico angleščine, Lucio Ahčin Bavdek, ki zadnja leta živijo v BegunLogatec, 19. september – O razmerju med brezmejno ljubeznijo do otrok in postavljah, odločili, da v okviru svojega programa janjem mej bodo skupaj z gostom, dr. Karlom Gržanom, razmišljali starši in ostala javnost Meniševcem od oktobra dalje ponudijo tudi na predavanju z naslovom O brezmejni ljubezni, ki bo ob 19. uri v Jožefovi dvorani doma možnost učenja tujih jezikov. Predavatelji ponuMarije in Marte. Organizira ga župnija Dolnji Logatec, ki po dveh uspešnih in dobro obisjajo kar nekaj brezplačnih uric različnih vsebin. kanih predavanjih psihologa Bogdana Žorža in novinarke Rosvite Pesek nadaljuje s tovrstTako bodo lahko Meniševci spoznali začetno nimi srečanji. Tokrat je v goste povabila avtorja knjig za otroke, mladino in odrasle Ali si nemščino, enkrat mesečno pa bodo brezplačne upaš?, V objemu ljubezni in Živeti je priložnost, dr. Karla Gržana, ki je leta 1997 ustanovil tudi igralne urice za predšolske otroke, osnovno prvo komuno za dekleta v Sloveniji in bil pobudnik za ustanovitev društva, ki povezuje šolo – razredni nivo ter urice angleščine za zdravljene odvisnike s končanim programom kot pomoč tistim, ki z odvisnostjo še niso predmetni nivo in srednješolce. Pripravljajo tudi prenehali. Predavatelj bo tokrat razmišljal, kako otroke naučiti sprejemati odgovornost nekaj družabnih presenečenj, ki pa naj zaenkrat in kako v pravem razmerju med postavljenimi mejami in brezpogojno ljubeznijo utrditi ostanejo skrivnost. Več informacij o možnih otroke v samozavesti in jih usposobiti za spopadanje z vsem, kar življenje prinaša. Zato na programih dobite pri TD Menišija ali neposredprvo srečanje v novem šolskem letu vabijo vse starše in ostale. •bč no na telefonski številki 041 662 080. •dš

Zaradi suše le četrtina pridelka

Jezikavka v Begunjah

FOTO: ARHIV JEZIKAVKA

O brezmejni ljubezni z mejami

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Streljali so s fračo

stran 7 let 10

7

Semkaj jih je pripeljalo družinsko drevo

FOTO: JOŽE OBREZA

Letošnjega zaključka državnega prvenstva v fračarstvu, ki pridobiva na priljubljenosti, se je udeležilo 22 finalistov (brez juniorjev) iz vse Slovenije (iz Maribora hodijo že vsa 4 leta), ki so tekmovali v štirih kategorijah: pastirski frači, viteški frači, vidovski frači ter frači biatlon, tekmovali so tudi juniorji.

Skupaj je bilo blizu 60 nastopov. Zaradi poškodbe se tekmovanja ni uspel udeležiti eden izmed favoritov v skupni razvrstitvi, Matic Romšak, je pa svoj nastop v pastirski frači ter biatlonu odlično izpeljal Notranjec Brane Kllanciar, zagret športnik in triatlonec, ki meni, da nekaj v življenju pač moraš početi. Med navijači je bilo opaziti župana cerkniške občine, Marka Ruparja, župana brezoviške občine, Metoda Ropreta, ter predstavnike gospodarstva in sponzorjev.

Sicer pa se je fračarstvo, ki (še) ni priznano kot šport, začelo z izumom gume okrog leta 1850 in se močneje razvilo v Angliji, od koder tudi izvirajo pravila tekmovanj, ki se odvijajo v Sloveniji. Zaenkrat posebnih kondicijskih

Zmagovalec v kategoriji pastirska frača je postal domačin, Brane Kllanciar.

priprav, razen v primeru biatlona, ni, vsekakor pa je trening zaželen, saj se pozna prednost tistih, ki že imajo izkušnje s streljanjem z lokom ali pištolo. Predvsem pri večjih fračah je uporaba zaščitne opreme, kamor sodita očala in čelada, priporočljiva. Tekmujejo predvsem moški, saj se ženske večjih frač nekoliko ustrašijo. Tekavec ugotavlja: »Če bi ženske ugotovile, kako so dobre v ta velikih fračah – vidovski in viteški, bi bili moški tekmovalci precej zadaj.« Organizator v prihodnjem letu načrtuje ligo in vabi vse, ki jih ta disciplina zanima, da informacije o fračarstvu preprosto poiščejo na spletnem brskalniku tako, da vtipkajo Vidovski hribi. •dš

so si v Ameriki in drugod po svetu ustvarili svoje družine in zgradili nove domove.

Danes se prenekateri njihov naslednik vrača v Slovenijo z namenom, da odkrije svoje korenine in poišče davno izgubljene sorodnike. Taka je tudi zgodba Ruth Ann Lis, ki je skupaj s sinom Tonyjem v drugi polovici avgusta iz daljnega Ohia v ZDA po dveh letih že drugič prispela na Notranjsko. Pred tem je obiskala moževe daljne sorodnike v Izoli (Franca Novaka, ki je odraščal na Blokah in je možev bratranec po drugem kolenu), Štajerskem (Jorgija in Vesno Kralj iz Radeč, ki sta poskrbela za njene stike z ostalimi sorodniki po Sloveniji že leta 2010). V Ljubljani se je oglasila pri sestrični po drugem kolenu, Anamariji Pevec, pot pa jo je zanesla celo na Kurešček, k duhovniku Janezu Koširju, pa v Ortnek, k Cirili Andoljšek, v Sodražico k Koširjevim in še nekaterim drugim, ki izvirajo iz skupnega sorodnika, Martinusa Novaka iz Velikih Poljan, čigar sinovi so se v preteklosti podali s trebuhom za kruhom v Ameriko in si tam ustvarili družine.

Dneve v Sloveniji je poleg iskanja podatkov o moževi rodbini, s katerimi že skoraj 20 let dopolnjuje njegovo družinsko drevo, izkoristila tudi za ogledovanje njenih lepot. Na Notranjskem si je ogledala Cerkniško jezero, Rakov Škocjan in se kar nekaj ur zadržala pri Žižkovih v Selščku, ki pa pripadajo drugi sorodstveni veji družinskega drevesa.

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Čohovo, 1. september – Sobotno deževno vreme ni preprečilo finalnega nastopa že četrtega državnega prvenstva v streljanju s fračo, ki Selšček – V tej dobi si je težko predstavljati, ga je tudi letos na Čohovem organiziralo Društvo ljubiteljev narave Vidovski hribi, katerega gonilna sila so predsednik Miha Sterle, Franc da bi šel po svetu brez denarja, brez znanja tujega jezika, s trebuhom za kruhom, kot Tekavec in Tomaž Kebe. so še nedolgo nazaj hodili naši predniki, ki

V Selščku je dobila precej starih fotografij in želenih informacij. Ruth Ann, ki sicer nima slovenskih korenin, pravi, da je bilo iskanje prve veje moževih sorodnikov, ki jih kar nekaj živi v Clevelandu, v Ameriki, preprosto, kasneje pa jo je pot pripeljala do Slovenije. Na vprašanje, kaj je botrovalo njeni odločitvi, da poskrbi za možev rodovnik, je odgovorila, da je za rodbinsko drevo po njeni strani poskrbela že njena mama, se ji je pa zdelo lepo, da bi kaj več vedeli tudi o moževih sorodnikih in njegovem izvoru. Želi si, da bi jo pot še kdaj pripeljala v Slovenijo, kjer se počuti dobrodošla. •dš

Taborniki pri avstrijskih prijateljih Techuana – Letos so se taborniki in tabor-

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

nice Rodu jezerska ščuka iz Cerknice udeležili mednarodnega tabora, tokrat organiziranega na avstrijskem tabornem prostoru Techuana blizu mesta Rosseg. V tri podtabore ali mesta, imenovana EU, RO in PA (v slednjem so se nahajali taborniki iz Slovenije, iz Cerknice jih je bilo skupaj z vodnico Majo Vidrih 12), je razdeljen prostor velikemu številu taborečih, ki jih je bilo skupaj okrog 2000, omogočal boljšo orientacijo ter lažje izvajanje taborniških aktivnosti. Predvsem za novince je bilo taborjenje pravi izziv, saj so si taboreči hrano pripravljali sami (brez pomoči

kuharskih mojstrov), jim pa je bila v veliko pomoč taborniška trgovina, ki je poskrbela za pretežno hladne obroke. Res, da jim slabo vreme tokrat ni delalo preglavic, jim je bilo pa na čistini brez dreves in s kar 5 km oddaljenim najbližjim jezerom, ki so ga obiskali le dvakrat, pogosto krepko vroče. To pa ni preprečilo vzpostavljanja prijateljskih stikov s sovrstniki z vsega sveta, izmenjavo izkušenj ter taborniških rutk. Tudi tokratna taborniška izkušnja je bila enkratna priložnost za premagovanje jezikovnih preprek, saj so lahko taboreči svoja znanja tujih jezikov uporabili v praksi. •dš

M: +386 (0)51 313 821 | E: info@oblak.si oblak commerce d.o.o. | proizvodnja gradbenega materiala: tržaška cesta 1a | SI-1370 logatec | slovenija

stran 8

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 8

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

Vrtnari z nami: Sadni vrt septembra Poletje se poslavlja in v polnem zamahu v deželo prihaja jesen. To je čas, ko uživamo sadove pridnega dela preteklih dni. Slivova drevesa, z modro obarvanimi plodovi, prav lepo krasijo naše vrtove.

Slive pobiramo postopoma in ne vse naenkrat. Najprej poberemo najbolj zrele plodove. Čez dva do tri dni poberemo še preostale.

Tako preprečimo, da bi nam z drevesa popadala večina pridelka. Plodove pobiramo, preden postanejo prezreli in premehki.

V zadnjem času se pri slivah pogosto pojavlja bolezen šarka. Povzroča jo virus šarke.

Plodovi dobijo vdrtine in so polni smolastih otrdlin. Taki plodovi so popolnoma brez okusa in niso primerni niti za predelavo v sok ali žganje. Plodovi predčasno odpadajo z drevesa.

Simptomi se bolj ali manj vidno izražajo. Obolelo drevo si ne opomore več in je trajno prizadeto.

Bolezen se prenaša z ušmi, ki sesajo sok rastlin in na ta način prenašajo virus z rastline na rastlino. Virus se prenaša tudi s škarjami pri opravljanju rezi, še posebej pri poletni rezi dreves. Lahko si pomagamo z razkuževanjem orodja z različnimi razkužili. Uporabimo lahko tudi 10-odstotno raztopino varikine. Obolela drevesa lahko kažejo znake obolelosti enkrat bolj, drugič manj, vendar propad drevesa ni več moč ustaviti.

Tako prizadeto drevo je najbolje zamenjati z novim zdravim drevesom. Poskrbeti moramo, da odstranimo tudi čim več korenin iz zemlje. Zdrava drevesa je dobro občasno

poškropiti z naravnimi pripravki, ki krepijo odpornost rastlin. Še posebej občutljive so rastline, ki so v različnih stresnih situacijah (suša, vročina …). Za povečevanje odpornosti uporabimo pripravke na osnovi alg ali druge podobne pripravke.

V tem času lahko tudi porežemo iz drevesa bohotivke. To so močni navpično rastoči letošnji poganjki.

Kakšen tak poganjek lahko tudi močno upognemo za 120 stopinj. Tako ustavimo rast in pospešimo nastanek rodnih brstov.

Vprašanja o vašem vrtu pošljite na e-naslov kobal.tomaz@gmail.com.

Tomaž Kobal, Vrhpolje 40, Vipava Tel.št.: 031 507 429

line v korenine, kjer se shranijo kot zaloga. Če imamo okrog sadnih rastlin probleme z večletnimi trdovratnimi pleveli, je v tem času, ko se v koreninah skladiščijo rezervne snovi, priporočljivo uporabiti neselektiven totalni herbicid. Zatiramo samo mesto, kjer raste plevel. Na ta način uničimo plevel s koreninami vred.

Oskrba letos posajene sadike Še je čas, da letos posajeni sadiki upognemo lepo razvite poganjke na višini prve etaže (to je 50 do 60 cm od tal). Poganjke upogibamo, če je njihova dolžina vsaj 20 cm. To najbolje naredimo z vezivom, ki je UV stabilno. Pazimo, da se vezivo ne zadrgne v deblo. Poganjke na prvi etaži upognemo na 90 stopinj. Ta ukrep je priporočljivo opraviti v tem času, ker kasneje poganjek oleseni in ga težje upognemo do želenega mesta.

V jesenskem času pleveli prenašajo rezervne snovi iz rast-

Lep pozdrav do prihodnjič, ko bomo že močno zakorakali v jesen.

Literoadija na Logaškem poletju Logatec – Med prireditvami Logaškega

poletja, namenjenimi tako odraslim kot otrokom, je bila Literoadija, ki jo je v Grajskem parku pripravilo Društvo zeleni oblaki v sodelovanju s Knjižnico Logatec. Slednja je pod krošnjami parka v bukvarni na prostem vnovič, letos že drugič, ponujala odpisane knjige po simboličnih cenah. »Ljudje po njih radi posežejo, saj so nove knjige razmeroma drage,« je pojasnila Urška Orešnik, knjižničarka v logaški knjižnici, ki med drugim ugotavlja, da se v času gospodarske krize obisk v knjižnici

petek, 7. september 2012

povečuje, saj poleg knjižnega ponujajo tudi neknjižno gradivo, kot so filmi in glasba na dvd-jih in cd-jih, članstvo za brezposelne pa je brezplačno. »Jagodni izbor« knjig po ugodnih cenah je v Grajskem parku v okviru Literoadije predstavila tudi Založba Sanje, najmlajši obiskovalci pa so se najbolj razveselili lutkovne predstave Njam, njam, slastna knjiga v izvedbi Pravljičarne, v kateri so se otroci seznanili, kako nastane knjiga in kdo vse pri tem sodeluje. •bmk

Vitezi v Dolenji vasi Lovrenc je pripravilo družabno prireditev v Ločicah pri Dolenji vasi pri Cerknici. Kljub deževnemu prvemu septembrskem dnevu so prireditelji izpeljali načrtovani program.

Prireditev je potekala v okviru projekta Dolenja vas v stiku s predniki, v okviru programa Leader za razvoj podeželja, pri katerem sodelujejo Agrarna skupnost Dolenja vas, Gasilsko društvo Dolenja vas, društvo Lovrenc in Notranjski ekološki center iz Cerknice. Prireditev so organizatorji izkoristili za otvoritev in predstavitev spominske muzejske zbirke 5. dragonskega polka, ki velja za prvo tovrstno zbirko, ki pa še ni dokončna in jo bodo še nadgrajevali. Nekatere artikle so v zbirko prispevali člani društva Lovrenc, nekaj pa so jih dobili iz Notranjskega muzeja v Postojni. Muzejska zbirka sestavlja predmete in orožja, ki so ga imeli vojaki iz petega polka, drugi je prikaz delovanja polka v interpretaciji društva Lovrenc, del razstave pa je posvečen tudi generalu Rudolfu Maistru. •aj

FOTO: ANDREJA JERNEJČIČ

Dolenja vas pri Cerknici, 1. september – Društvo ljubiteljev konj, narave in tradicije

FOTO: BLANKA MARKOVIČ KOCEN

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Pogovor

www.nkr-novice.si

stran 9 let 10

9

Enkrat romar, vedno romar Med romanjem se lahko zgodi marsikaj, tudi to, da te zamenjajo za brezdomca – Na poti s tremi nahrbtniki – enim pravim in dvema virtualnima

Pa začniva na začetku, pri romanju v Santiago de Compostela. Kdaj je padla odločitev in zakaj?

Zares romati sem lahko začel šele po odhodu v pokoj, pred tem to ni bilo mogoče. Compostela je zelo znana pot, o njej sem veliko bral in odločil sem se, da se tudi sam podam na pot. Odpravil sem se peš, v svetem Jakobovem letu 2004, začel pa sem v Franciji pod Pireneji, v Saint-Jean-Pied-de-Port-u.

Pravijo, da je romanje k sv. Jakobu v Španijo že marsikomu spremenilo življenje, dojemanje sveta. Se je na tej poti tudi tebi zgodilo kaj podobnega?

Moje življenje se po tem bistveno ni spremenilo, vernik sem bil tudi prej, je pa res, da nekatere »vrže« iz običajnih tirnic.

Drži pa, da te takšno romanje, predvsem če greš sam, postavi v drugačen odnos do Boga, narave. Na poti se lahko zgodi marsikaj in takrat ti ne ostane drugega, kot da se vdaš v božjo voljo glede vsega − hrane, vremena, prenočišča, poti. To velja predvsem zame, ki sem znani »zgubovalec«. Na poti v Rim sem zgrešil Padovo, pa čeprav sem ves dan hodil ob njej! Ne vem, komu bi to še lahko uspelo (smeh).

prenočišča, ki je bilo ravno tisti dan zaprto. Doma mi je predstavil ženo, kar ni ravno običajno za Albance.

Kot gosta in zaradi časti, ki sem jim jo izkazal, so me stregli od spredaj in zadaj, prišli so tudi vsi njegovi bratje in tam prespali, drug dan pa mi je taisti Albanec za prenočišče zaračunal 100 evrov! Hecno pa je to, da mi je dan prej odsvetoval spanje v bližnjih termah, ker naj bi bilo tam zelo drago.

Romarji imajo tudi svoj potni list, v katerega zbirajo žige s posameznih točk na poti. »Potni list« Zdenka Jakopa je že precej poln.

Kaj pa je obvezna prtljaga romarja?

Kaj vse naj bi bilo v nahrbtniku?

Jaz imam vedno tri nahrbtnike, tistega s potrebščinami in dva virtualna. V enem so moje prošnje, s katerimi se odpravim na pot, v drugem pa so vsi tisti, ki so se priporočili moji molitvi, in teh je vedno veliko. V tem nahrbtniku se znajdejo tudi vsi ti, ki ti kaj dobrega storijo, pa tudi tisti, ki ti med potjo storijo kaj slabega. In za njih molim vsak dan, tudi ko se vrnem.

Sicer pa naj bi romar nosil na hrbtu desetino svoje teže, česar se je pogosto težko držati. Sploh na območjih brez vode ti samo tekočina zavzame več kot tretjino teže. Srečal pa sem romarko, bila je iz Nizozemske, ki je imela samo bisago, pa še ta je bila bolj prazna.

Omenil si Sveto deželo, kamor si se, tokrat tudi v družbi svoje hčere in še treh romarjev, odpravil prejšnje leto. V 21 Kot si omenil, je Španiji sledil Rim, kamor si se ob 2000-let- dneh ste prehodili 450 km, romali pa ste k božjemu grobu v nici rojstva sv. Pavla prav tako odpravil sam. Je lažje iti na Jeruzalem. Ste glede na to da gre za strogo nadzorovano in pot sam ali v družbi? varovano območje, imeli kakšne težave?

Rad grem sam. Najprej zato, da si resnično v stiku sam s Težava je v tem, da mora imeti v Izraelu vsaka skupina svojega seboj in z Gospodom, kot drugo pa odgovarjaš le zase. Če se lokalnega vodnika, tako da smo se morali delati, da nismo izgubim, ostanem brez hrane ali prenočišča, sem sam v tem skupina (smeh). Imeti pa mora tudi spremljevalno vozilo, ki »zosu« in s tem se sprijaznim, ko pa imaš nekoga s seboj, ne skupino oskrbuje z vodo. Mi ga seveda nismo imeli. Poleg tega moreš vedeti, kakšna bo njegova reakcija. Predvsem v Italiji so sem se moral javiti njihovemu zunanjemu ministrstvu, minisproblemi s hrano. Trgovine in bari se odprejo šele kasneje, ko trstvu za turizem in veleposlaništvu na Dunaju. Tako so vedeli je za tabo že nekaj ur hoje, vmes se zaprejo, en dan v tednu je za vsak naš premik in nas spremljali na vsakem koraku. Če vse zaprto, s tem, da ne veš točno kateri dan, odvisno od dela smo na check-point prišli malo kasneje ali pa zavili na kakšno Italije. Na poti v Rim je bilo»zanimivo« tudi zato, ker prvi del sumljivo črpalko, smo hitro opazili vozilo, ki se je počasi peljapoti do Benetk še ni bil označen, od tu do Altopascia, kjer se lo mimo nas. Sicer pa zaradi tega nismo imeli težav, spustili so pot priključi na Via Francigena (Canterbury-Rim) pa sem bil nas povsod, verjetno ravno zato, ker so nas imeli pod stalnim prvi, ki je prehodil na novo označeno pot, zanjo pa sem dobil nadzorom in so vedeli, da nismo sumljivi. Na kontrolni točki tudi medaljo. v dolini Jordana takrat niti diplomatov niso spuščali, prehod nam je odsvetovalo celo naše veleposlaništvo, nas pa so spusNa takšnem popotovanju se zagotovo dogodi marsikaj. tili brez težav. Večje probleme smo imeli z našima romarkama, Nam lahko poveš kakšno zanimivo zgodbo? ker sta zelo težko hodili. Dolores sem moral že kmalu potegniPoleg tega da so mi v enem od samostanov v Italiji pomoti nohta z obeh mezincev in lahko si samo predstavljamo, kako toma dodelili isto sobo kot skupini Ukrajink, se je dogajalo je hoditi v takem stanju. Vsak dan sem jo na novo »operiral«, še veliko zanimivega (smeh). V enem od krajev na poti sem da je lahko hodila, sicer bi jo morali nositi. Tudi Rozi je imela želel priti do župnika, da bi dobil žig v romarski potni list težave, tako da smo zadnji teden hodili vsega 2 km na uro. (na osnovi vseh žigov, ki jih romar zbira med potjo, dobi na To je bilo resnično pravo postno romanje, tja smo se namreč koncu potrdilo o opravljenem romanju, op. p.), vendar so odpravili v postnem času. Vsak, ki želi malo boljše spoznati prebivalci te vasi name gledali skrajno nezaupljivo. Ni jim bilo Sveto pismo in kraje navedene v njem, mora iti v Sveto deželo, jasno, zakaj iščem župnišče, čemu mi bo župnik, in šele po pravi vtis pa lahko dobi samo peš romar. dolgotrajnem vztrajanju in ko sem jim razložil, da sem romar, sem prišel do njega. Skrbelo jih je, da bom župnika prosjačil Pred leti je Jakobova pot zaživela tudi v Sloveniji, del poti za denar, saj sem bolj kot romar izgledal kot klošar. Na severu pa gre tudi čez Notranjsko, od Logatca preko Studena, Italije je to velik problem. Takoj ko želiš koga ogovoriti, kaj Podrage proti Trstu. Na čigavo pobudo je nastala? vprašati, začnejo govoriti po telefonu in nočejo nehati, saj se Pot sta zasnovala zakonca Rigler, ki sta leta 1989 romala v Sanbojijo, da jih boš prosil za denar. Sem pa nasprotno na eni tiago de Compostela. Sta tudi ustanovitelja Društva prijateljev od sten v starem romarskem prenočišču zapazil izvleček iz poti sv. Jakoba v Sloveniji. Pot od Vrhnike proti Planinski gori navodila nekega papeža, ki naroča duhovnikom, naj iščejo in ni najbolj posrečeno zastavljena, saj romarja pelje po daljši strežejo romarjem, saj so blagoslov za faro. in težji poti, kot bi sicer lahko bila speljana in kakršno so verjetno nekoč uporabljali romarji. Imamo pa staro romarsko Kako pa je s prenočišči? Se ti je kdaj zgodilo, da si ostal pot iz Medvedjega brda, po kateri ljudje še danes hodijo romat brez? na Planinsko goro. Je tudi lepo označena, za kar so poskrbeli V Španiji je to urejeno, prenočišča se vrstijo na približno 10 Grčarevčani. Celotna pot v Sloveniji je označena s školjkami, km, ne sprejemajo pa nobenih rezervacij, kdor prvi pride, ki so simbol sv. Jakoba, prenočišče pa je tudi v Logatcu, nad prvi melje. Prednost imajo peš-romarji, za njimi pa romarji na župnijskimi učilnicami, kjer je prostora za okoli 10 ljudi. kolesih in za njimi ostali. V Italiji pa je to nekoliko drugače, Prenočišče je tudi v Studenem in Podragi. Slovenski del je zelo malce bolj razpuščeno, saj nimajo prav veliko romarskih dobro obiskan, tudi med tujci, še bolj obljuden pa bo, ko bomo središč, zato zahtevajo, da prej pokličeš in rezerviraš prostor. odprli ogrsko vejo, ki se bo začela na madžarsko-slovenski Samo za klice sem porabil 300 evrov, zgodilo pa se je tudi, da meji. Nova veja pa je že speljana iz Ljubljane na Višarje, kjer potem prenočišča sploh ni bilo več! Tako sem en dan prehodil se priključi ostalim romarskim potem. Slovesna otvoritev tega 78 km, preden sem dobil streho nad glavo. K sebi na dom dela je bila 5. septembra na Ribnem, sveto mašo pa je daroval me je že globoko v noč povabil nek pleskar, ki je delal zraven nadškof msgr. Anton Stres, ki bo pot tudi blagoslovil.

FOTO: VALTER LEBAN

Logatčan Zdenko Jakop je v slabih 10 letih »uničil« kar nekaj parov pohodniških čevljev.

V letu sv. Jakoba se je odpravil v Španijo, romarska vnema ga je na 1100 km dolgo peš pot vodila proti Rimu, večnemu mestu pa je sledila še Sveta dežela. Na pot se najraje odpravi sam, saj tako lažje stopi v odnos z Bogom in naravo, ostaja pa še neizpolnjena želja – peš romanje v Lurd.

Kakšna pa je tvoja letošnja romarska bera?

Bolj slaba, saj sem bil kar precej bolan. Za preizkus sem 18. avgusta romal na Srečanje treh dežel na sv. Višarje – srečanje Italijanov, Furlanov, Korošcev in Slovencev. Nisem imel težav. Letos je bilo že 30. srečanje, na mojo pobudo pa smo pred nekaj leti na to srečanje začeli romati tudi peš. Lansko leto smo šli iz Ogleja na Zaplaz na Dolenjskem, letos so bile v načrtu Udine, vendar so zaradi okroglega jubileja izbrali Višarje, ker je bilo tam prvo srečanje.

Tvoja velika želja je tudi romanje v Lurd.

Zaradi težav s srcem mi zdravniki sicer odsvetujejo to romanje, tudi domači niso najbolj navdušeni. Ne vem, bom še videl, kako bo …Peš pot iz Logatca je dolga 2500 km in traja 2−3 mesece. Za drugo leto sem verjetno že prepozen, zaradi vremenskih razmer moraš iti na pot po maju in pred septembrom. Jaz bi se rad odpravil spomladi 2014, takoj po Veliki noči. Pot je ves čas označena, saj je večji del speljan po Jakobovi poti v Compostelo Kaj pa te vleče na pot?

Ko greš enkrat na pot, si želiš iti ponovno. Veliko jih poznam, ki romajo k istemu cilju tudi po večkrat, na primer v Santiago de Compostela, pa tudi drugam. Enkrat romar, vedno romar. ·Saša Musec Čuk

V študijskem letu 2012/13 vabimo tudi k vpisu v programe izrednega študija oziroma študija ob delu:

POSLOVNI SEKRETAR 1 (VI. st. izobrazbe)

(Možnost študija na daljavo!)

STROJNIŠTVO 2 (VI. st. izobrazbe)

GOZDARSTVO IN LOVSTVO 3 (VI. st. izobrazbe) Povezovanje s Podjetji – Projektne Diplomske naloge Bogate Strokovne izkušnje iz Prakse – Odprt Dialog Študent-Predavatelj Dokumentacija predmetov v Moodlu – uporaba E-učilnice

Na še prosta mesta za izredni študij se lahko vpisujete do 1. 10. 2012 na Višji strokovni šoli Postojna.

Informacije: Tel.: 05 721 23 30 [referat] E-mail: vs.postojna@guest.arnes.si Splet: www.vspo.si (tudi na Facebook-u)

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 10

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

Portret navznoter

stran 10

petek, 7. september 2012

Trio Susak v Glasbeni šoli Logatec

FOTO: SAŠA MUSEC ČUK

Logatec, 7. september – Galerija Hiša sonca odpira danes ob 20. uri vrata likovni razstavi Izraz in ekspresija v človeku. Svoja dela bodo na ogled postavili avtorji iz Logatca, Cerknice in Vrhnike, ki so ustvarjali na razpisano temo, območno razstavo pa je pripravila logaška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS. FOTO: SAŠA MUSEC ČUK

Portret – izraz in ekspresija v človeku Izraz in ekspresija v človeku, ki danes ob 20. uri odpira svoja vrata v galeriji Hiša sonca je tema letošnjega likovnega razpisa, v Logatcu, sta avtorje vabila k raziskovanju ki nagovarja ustvarjalce iz Osrednje človekovih notranjih stanj.

Slovenije. Razpis, ki sta ga oblikovali Tanja-Pina Škufca iz logaške in Simona Zorko iz trebanjske izpostave JSKD, likovnike vabi k nekoliko drugačnemu pristopu pri ustvarjanju portreta. Gre za upodabljanje človeka, ki »ne zahteva proporcionalno izdelanih portretov in ne klasičnega obrtniškega znanja v podobi«, temveč avtorja usmerja k odkrivanju nesorazmernosti in posebnosti izraza. V ospredje naj bi, lahko tudi s pomočjo izrazitejših barv, postavili človekove karakterne lastnosti ali pa hipne trenutke in doživetja, ki se odvijajo v globinah človeka, navdih pa so avtorji lahko iskali tudi v etnološki Grujić iz Cerknice ter Ivanka Krasnik in Ljuba Mikolič iz dediščini različnih narodov ter prazgodovinskih upodobitvah človeka. Posamezni avtor je lahko sodeloval z do tremi deli, ki Vrhnike. Portrete si je že ogledal strokovni selektor za likovno dejavnost Todorče Atanasov, ki bo dela na odprtju razstave so med seboj vsebinsko ali oblikovno povezani. predstavil in jih ovrednotil. Po ogledu vseh območnih razstav bo izbral najbolj prepričljiva, ki bodo predstavljena na regijski Dela ocenjena tudi s strokovne plati razstavi Osrednje Slovenije v Trbovljah, od 8. do 22. novembra.

V kulturnem programu na današnjem odprtju sodeluje vokaNa tokratni razstavi se s slikarskimi deli predstavlja devet avtorjev: Eva Razložnik, Matevž Škufca in Janez Ovsec iz Logatca, listka in kitaristka Karmen Kunc. Razstava bo na ogled do 27.

Breda Branisel Ž., Marija Branisel, Janez Dragolič in Spomenka septembra, med delavniki od 9. do 12. ure. •Saša Musec Čuk

Delavnice povezale različne profile ljudi 5. mednarodni plener likovne umetnosti in oblikovanja Rakov Škocjan, Grad Snežnik, julij–avgust – V Rakovem Škocjanu so v soorganizaciji Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) Ljubljana in Kulturnega društva KD Rak Rakek že peto leto zapored pripravili delavnico »plenerističnega« tipa z namenom

je znotraj poletne mini turneje nastopil mednarodni Trio Susak. Saksofonist Luka Loštrek je domačin, poleg njega v triu igrata še flavtist Marko Zupan (oba sta diplomanta Akademije za glasbo v Ljubljani, nato sta se izpopolnjevala v tujini) in pianistka Minka Popović, ki prihaja iz Beograda, kjer je tudi diplomirala. Trio je prvič nastopil leta 2010 na mednarodnem festivalu komorne glasbe na otoku Susak, naslednje leto je osvojil posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju v Braunschweigu. Na celovečernem koncertu so zaigrali štiri daljše skladbe, von Webrov Trio v g-molu (op. 63), Glinkov Trio Pathetique v d-molu, Ravelovo Sonatine et trio in Petersonov Trio za flavto, alt saksofon in klavir. Prve tri skladbe so za svojo zasedbo priredili sami.

Za uvod v večer se je na oboi predstavila še domačinka Živa Loštrek. Maloštevilno, a zvesto logaško poslušalstvo, je bilo deležno zelo dobro izvedenega zahtevnega programa. Koncert, ki ni za vse okuse, vendar vreden poslušanja predvsem zaradi dejstva, da Trio Susak ne spada med zlahka všečne in populistične skupine, ki se borijo za obstanek v glasbenem svetu. •smč

Godbeniki v filharmoniji Ljubljana, Koper, 24.–26. avgust – V okviru glas-

povezati različne profile ljudi – znanstvenike in umetnike, profesionalce in študente v skupnost, kjer ljudje skupaj bivajo in delajo s spoštovanjem do specifičnih znanj posameznikov in toleranco do različnosti v narodnosti, prepričanju in osebnosti.

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Delavnice so potekale od 23. julija do 3. avgusta, ko so nastala dela razstavili v galeriji gradu Snežnik.

Vsebinsko se projekt Vajkard nanaša na raziskovanje in ustvarjanje v duhu poli-histora Janeza Vajkarda Valvasorja.

Pomemben del delavnice je raziskovanje naravnih, kulturoloških in likovnih vrednot okolja, hkrati pa razvijanje avtorstva in individualnega konceptualizma.

Na letošnjem Vajkardu je bilo prisotnih 23 udeležencev iz Slovenije, Italije in Poljske.

Martin Petrič, koordinator delavnice, je povedal, »da je delavnica usmerjena v naravovarstvo in sonaravnost in na specifičen način povezuje umetnike z naravoslovnimi in družboslovnimi znanostmi.

Znanja, ki nam jih podajajo strokovnjaki različnih kovov, nam pomagajo razkriti procesne detajle o problemu, ki ga vsako leto skupaj odkrijemo. Tako smo letos obravnavali temo »prihodnost soobstoja«, ki nam je dala lepo zalogo dodatnega znanja, s katerim lahko živimo bližje idealu, ki nam je skupen. Interdisciplinarnost je v našem primeru ključnega pomena, saj imamo le na ta način vpogled v teme, ki jih zdrava človeška pamet brez

Logatec, 23. avgust - V dvorani Glasbene šole Logatec

benega izobraževanja Musica Creativa smo prisluhnili energičnim nastopom glasbenikov in glasbenic Mladinskega pihalnega orkestra Zveze slovenskih godb, ki so pod vodstvom vrhunskih dirigentov: umetniškega vodje Jana Coberja, ki prihaja iz Nizozemske in se lahko pohvali z zavidljivo mednarodno kariero, ter uspešnega slovenskega dirigenta Mira Sajeta, ki je tokrat vodil mlajše udeležence mladinske zasedbe, v skoraj dvournem koncertu odlično predstavili sadove dela poletne godbene delavnice. Mladi glasbeniki (iz Godbe Cerknica je bilo kar 14 udeležencev) so dokazali, da je ob trdem delu in vztrajni vadbi na inštrumente ter ob podpori izkušenih glasbenih mentorjev, pri čemer so bili kar trije s cerkniškega konca: Mitja Dragolič, Nastja Jerman ter Matjaž Meden, mogoče v slabih 10 dneh pripraviti dva odlična koncerta, in sicer petkovega v Slovenski filharmoniji, nedeljskega pa v koprski Taverni. Slednjega ni preprečilo niti slabo vreme, ki je v koprski zaliv prineslo nenadno svežino in odgnalo prenekaterega poslušalca.

Organizatorji in udeleženci tega, že 32. poletnega glasbenega tabora, so tako z doseženimi rezultati kot predstavitvami zadovolnji. •dš

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Razstavljena dela so nekakšne refleksije sodelujočih avtorjev na teme, ki so nastajale na taboru.

poglobljenega študija ne more sama doumeti.« Dela, nastala na delavnicah, so širši javnosti predstavili na razstavi, ki je bila od 3. do 31. avgusta na ogled v galeriji gradu Snežnik. Razstavo so odprli ob spremljavi meditativne glasbe tolkal, s čemer so pričarali vzdušje tabora, kjer je bilo tovrstno glasbo slišati pozno v noč. Dela, ki so jih razstavili, predstavljajo refleksije vsakega sodelujočega na teme, ki so nastajale na taboru. •Borut Kraševec

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Regijske kulturne diagonale

www.nkr-novice.si

stran 11 let 10

11

Rožnikov biser

Vaš prvenec ni nastal čez noč. Je splet različnih zgodb. Katera vas je najbolj pretresla?

Pravzaprav se je prva ideja o knjigi porodila pred kakimi 20. leti kot del terapevtskega programa, ko smo si morali v Klubu zdravljenih alkoholikov kot neko vrsto rehabilitacije zastaviti kratkoročne in dolgoročne cilje. Kot dolgoročni cilj sem si zadala, da bom nekoč napisala knjigo, na kar me je terapevtka Anica Lončar tudi kasneje pogosto spomnila.

Odločilno za začetek mojega romana pa je bilo srečanje z mlado mamico, ki sem jo pred mnogimi leti spoznala v postojnski bolnišnici. Njena nadvse presunljiva življenjska zgodba me je pretresla v dno duše. Odstrla mi je vpogled v meni dotlej nepoznano življenje. Spoznala sem, da imava s to mlado mamico zelo veliko skupnega: neuspel zakon, neodločnost, alkoholizem … Tako je pričel nastajati roman Rožnikov biser. Življenjska zgodba, v kateri se znajde Tanja, je v naših krajih dokaj

takrat, ko so skupaj s steklenico alkohola na odpad odvrgli tudi svoje stare navade. S potrebo po spreminjanju naših zakrnelih navad se pogosto srečujemo tudi sami, kar potrjujeta spremni besedi, ki sta ju knjigi v popotnico zapisala dr. Jože Ramovš ter Tone Ciglar, vsebina romana ter odlično zapisana zgodba pa sta prepričala tudi urednika mag.

Andreja Baligača, ki je bil nad romanom dobesedno navdušen.

pogosta. Kateri so glavni elementi te zgodbe, čeprav je potrebno priznati, da je kratek povzetek zgodbe le bled približek izvirniku, ki ga priporočam v branje vsakomur?

Tanja v ponesrečenem zakonu, kjer se sicer družinsko življenje, saj ima dve hčerki, pogosto prepleta z alkoholizmom obeh zakonskih partnerjev, moževim nasiljem in izsiljevanjem, pogosto razmišlja o izhodu, za kar pa ne najde dovolj moči. Boji se sramote, podpore od zunaj pa nima. Ostane ji zgolj raziskovanje lastne preteklosti, otroštva in mladostništva, odnosov s starši, ki je na življenje niso znali pripraviti. V veliko podporo ji je globoka vera in v prenekaterem samogovoru z Bogom odkrijemo, da se Tanja zaveda svojih slabosti, a kaj, ko se razpoloženje tistega, ki alkohol uživa prekomerno, spreminja od kozarca do kozarca. Tanja se svoje odvisnosti ne zaveda in nekega dne po naključju pristane na oddelku za zdravljenje odvisnosti. Od tu naprej se prične zgodba postopoma razpletati: od njenega

razhoda z možem, vzpostavljanja novih kontaktov, novega partnerstva pa vse do nove življenjske poti. Knjiga torej opisuje življenjski padec in ponovni vzpon nazaj v človeka vredno življenje.

Kakšno pa je poslanstvo vaše knjige?

Knjiga je napisana življenjsko, z vključenimi dialogi ter monologi na podlagi resničnih izkušenj ter je zasnovana tako, da se bralec sprehodi skozi različne življenjske situacije. Pri tem mu je dano, da si o vsebini ustvari lastno mnenje in ven potegne (ali pa tudi ne) napotke za boljše življenje, saj ima na razpolago obilo miselnega prostora.

Prvotni namen knjige je bil osveščanje ljudi, ki pa je skozi nastajanje romana presegel prvotno poslanstvo. Zame je to postala čudovita izkušnja, ki me je res ogromno naučila, saj sem skozi miselne pretoke poromala vase, ob tem duhovno rasla, se tam bolje spoznala; lahko rečem, da sem z Rožnikovim biserom nastavila sebi ogledalo.

Hvaležna sem. Tako za stiske kot za vse

Piše s srcem

FOTO: ANDREJA JERNEJČIČ

Cerknica – Blaž Korošec je mlad glasbenik in pisec besedil, ki se je s tovrstno aktivnostjo prvič srečal kakšnih deset let nazaj, ko je bolj za šalo kot ne poskusil napisati prve rime: »Seveda smo vsi želeli biti »frajerji« in podobni reperjem na MTV-ju,« razlaga v smehu in dodaja: »Takrat mi niti približno ni šlo od rok, seveda pa vaja dela mojstra, jaz pa sem kaj hitro obupal, ker se mi je zdelo neresnično, da bi kdaj pisal svoje pesmi in jih pretvoril v dejanski zvočni posnetek.«

Mladi glasbeniki na odru cerkniškega kulturnega doma.

Do 3. letnika srednje šole je pisanje opustil, vse dokler ni spoznal Sandija iz Postojne, s katerim sta ugotovila, da imata skupne interese v glasbi: »Prav on me je prepričal, da začnem spet pisati besedila oziroma da začnem pisati rime. Tudi sam je že imel nekaj kilometrine, saj je deloval v postojnski skupini Armagedon tim. V 4. letniku so šolski zvezki namesto učne snovi vsebovali polno besedil.« Tako so začele nastajati prve prave pesmi.

Blaž namreč sam poskrbi tako za besedila kot aranžmaje. Obujanje mladostniške dejavnosti pa je poleg novega veselja prineslo tudi prve nastope: »Svojega prvega nastopa se spomnim, kot da bi bil včeraj. Dve leti nazaj sem posnel svoj prvi single Vse bo okej. Takrat se mi je pridružila še Binna na vokalu. Vedno sem si želel narediti pesem z dobro vokalistko.

Komad je požel veliko pozitivnih odzivov in ravno zaradi tega je zopet priskočil na pomoč

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

V teh mesecih je pri založbi Salve izšel prvenec z naslovom Rožnikov biser. Avtorica Palmira Melihen Korenčan je v zgodbo Tanje, glavne junakinje romana, ki odstira življenje ljudi v alkoholni omami, presunljivo prepletla zgodbe ljudi, ki jih je srečala na svoji poti, z lastnimi življenjskimi izkušnjami in preizkušnjami. Kot pravi avtorica knjige, ozdravljenih alkoholikov ni: so samo zdravljeni alkoholiki, ki so pravo pot našli šele

Prvenec Palmire Melihen Korenčan Rožnikov biser odstira zgodbo o alkoholizmu, nasilju in ponesrečenem zakonu.

dobro in za vse te čudovite ljudi, s katerimi sem se zaradi tega srečala. Alkoholizem in stiske, povezane z njim, so stvar vseh nas in mi vsi se mu moramo postaviti po robu!

Kje ste dobili navdih za naslov knjige Rožnikov biser in ali nameravate knjigo predstaviti tudi javno?

Odgovor o izvoru naslova se skriva kar v knjigi sami, sem pa svoje izkušnje pripravljena deliti tudi osebno. Predvidoma naj bi bila knjiga javno predstavljena proti koncu septembra ali v oktobru. Kot prostovoljka Novega paradoksa, društva za kakovost življenja, ki ima eno izmed svojih hiš tudi v Topolu, sem se odločila, da svojo prvo predstavitev naredim v njihovi sredi.

Kogar knjiga podrobneje zanima, se lahko obrne tudi name, na tel. št. 040 812 828 ali pa na založbo Salve v Ljubljani. K branju ste povabljeni vsi, ki si želite lepšo prihodnost, ne glede na to da ste morda imeli nesrečno preteklost.

•Damijana Škrlj

Sandi in mi organiziral nastop v postojnskem lokalu Jazzy junija leta 2010, kjer sem nastopil kot predizvajalec skupaj z Binno. Nervoza je bila na najvišjem nivoju. Sicer sem živčen še danes pred vsakim nastopom, vendar je to tista pozitivna trema, ki me pripravi do tega, da se za nastop maksimalno potrudim.«

Vsi za enega, eden za vse Letos je Blaž, ki sicer nastopa pod umetniškim imenom Kowk, dobil priložnost, da svoje delo v širšem obsegu predstavi pred domačo publiko. V kulturnem domu v Cerknici sta se mu na odru pridružila tako Binna kot njegov prijatelj Anže Brlan – Brlo. »Za nastop v kulturnem domu menim, da je uspel »v nulo«, publika nas je res pozitivno presenetila z obiskom in predvsem z razpoloženjem. Prišli so res z dobro voljo in

pripravljeni sodelovati z nami. Vsekakor smo bili in smo veseli, da smo poželi toliko podpore, od najmlajših do starejših. Brlo in jaz pa sva prijatelja že dolgo let, ker sva tudi soigralca pri košarki. In nekega dne je pogovor nanesel na temo o pisanju besedil: »Ej, jaz tudi pišem pesmi.« To se je zgodilo pred dobrim letom in pol in danes drug drugemu pomagamo in smo veseli za vsakega, ki mu uspe poseči stopničko višje. Obljubili smo si: »Če bo kadarkoli komu uspelo kaj več, bo s sabo potegnil ostala dva.« K avtorskemu ustvarjanju je Blaža pritegnilo v mladih letih, ko je začel poslušati hip hop: »Začel sem najbrž zato, ker sem želel biti nekaj, tako kot vsak najstnik. Ampak zdaj sta mi pisanje in ustvarjanje tako prirastla k srcu, da si brez njiju ne predstavljam več dneva.

Vsako prosto minuto, uro ali več namenim pisanju, da se izpopolnim. Preprosto delam to srcem.« •Andreja Jernejčič

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 12

Fotoreportaža

Notranjsko-kraške novice

stran 12

petek, 7. september 2012

Pomagajmo (sebi in drugim) osvaja vse generacije Društvo Vita Pivka že četrto leto nadaljuje z osveščanjem vseh generacij o pravilnih ukrepih za zdravo in varno življenje Ekipa projekta POMAGAJMO (sebi in drugim), ki deluje v okviru Društva Vita iz Pivke, je bila aktivna tudi med poletnimi počitnicami, saj je skupaj s postojnsko enoto Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT in Združenja DrogArt pripravljala poučne brezplačne delavnice in izobraževanja za zaposlene, prostovoljce, študente, aktivne člane različnih društev iz skoraj vseh občin naše regije. Najprej so se praktičnih prikazov in napotkov razveselili otroci. Teoretična znanja in naučena pravila z delavnic so namreč preizkusili tudi v praksi, kjer so se odlično odrezali.

Otroci, stari med 5 in 12 let, so na delavnicah spoznavali tudi delo reševalnih služb in ob slikanicah spregovorili o požaru, vzrokih zanj, človeškem telesu in bolnišničnem zdravljenju. Med ostalim so se naučili ravnanja v primeru požara, kako oskrbeti opekline, kako nezavestnega postaviti v pravilni položaj in kako v primeru poškodbe uporabiti trikotne rute.

»Delavnice so fantastične. Naučila sem se pravilno oživljati človeka – lutko. Lili in Duško sta zakon. Upam, da se bo še ponovilo,« je le ena od zbranih izjav, ki so jih po končanih delavnicah napisali mlajši udeleženci, ki so prepričani, da bi takšne delavnice morali večkrat organizirati tudi v šoli. Sicer pa so starejši udeleženci ocenili, da so tovrstne delavnice potrebne, saj je potrebno znanja »za življenje«, ki jih nudi projekt POMAGAJMO (sebi in drugim) obnavljati, če želimo pomagati v različnih situacijah.

V FOTO: ARHI

DRUŠT VA

VITA

Vabljeni na delavnice od 19. do 21. septembra

FOTO: ARHIV DR

UŠTVA VITA

Pri opeklinah si je dobro zapomniti pravilo 15, so povedali otroci.

To pomeni v prvih 15 minutah po poškodbi hladimo najmanj 15 minut s hladno vodo (15 stopinj Celzija), nato sterilno pokrijemo in povijemo s trikotno ruto. Prav tako so preizkusili postopek oživljanja na lutki. Najprej so 10 sekund preverjali življenjske znake, če jih ni bilo, so poklicali na pomoč in začeli z masažo srca. »Razmerje je 30 stisov in 2 vpiha pri frekvenci 100 stisov na minuto,« sta povedala mentorja Lili Primc in Duško Gojić.

Najpogostejši vzrok smrti pri človeku je srčni zastoj.

Organizatorji izobraževanj so se z ekipo projekta POMAGAJMO (sebi in drugim) dogovorili za izobraževanje uporabnikov programov nevladnih organizacij občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Bloke in Loška dolina. Zato vabijo na brezplačne delavnice, ki bodo od 19. do 21. septembra v prostorih Zavoda Znanje Postojna, ob 9. uri. Udeleženci bodo spoznali ICE oznako, seznanili se bodo z delom reševalnih služb in policije, nekatere bodo tudi obiskali, spregovorili bodo o klicu na pomoč in ravnanju do prihoda reševalnih služb. Učili se bodo ukrepanja v različnih situacijah: požaru, poplavi, potresu, nevihti, krvavitvah, oživljanju, uporabi defibrilatorja, nezavesti, opeklinah, zadušitvi, pikih žuželk, ugrizih, epileptičnih napadih …

Spregovorili bodo tudi o načinu življenja in prehrani v današnjem času, stresu, o pesticidih in GSO, pomenu zajtrka in pitja. Spoznali bodo, kako lahko z zelišči in začimbami pripravijo bolj zdrav obrok in kako lahko za nego in boljše počutje poskrbijo tudi z nižjim finančnim vložkom.

Pozabili pa ne bodo niti na pomen rekreacije. Zaželjene so predhodne prijave na tel. št. 030 324 396 ali preko e-pošte: anamarija.samec@dc.sent.si. Vsi udeleženci ob zaključku prejmejo potrdilo o udeležbi.

Prvi delovni dan v septembru so izvedli delavnico za zaposlene, prostovoljce in aktivne člane društev, ki so tako obnovili in nadgradili svoje znanje. Nekateri izmed njih so osvojili tudi nova znanja, ki jim bodo pomagala tako pri delu z uporabniki kot v vsakdanjem življenju.

Z veseljem so si ogledali torbo, v kateri so spravljeni pripomočki za prvo pomoč: gaze, povoji, trikotne rute, škarje, obliži, tubusi, maska za vpihovanje … Otroci so tudi spoznali, kako je treba ravnati v primeru, da naletimo na nezavestno osebo. »Najprej jo namreč postavimo na bok, pri tem moramo paziti, da glavo rahlo zvrnemo nazaj, da jezik ne zapre dihalne poti. Nezavestni osebi odstranimo tudi protezo, očala in zrahljamo oblačila ter jo nadziramo do prihoda reševalcev, oziroma dokler se osebi ne povrne zavest,« so obnovili naučeno.

•Barbara Čepirlo

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Šport

www.nkr-novice.si

stran 13 let 10

13

Tudi jesenski del začeli dobro Po poletnem premoru so motokrosisti začeli z nadaljevanjem državnega prvenstva in pokalnega tekmovanja. Zadnjo avgustovsko nedeljo so se potegovali za točke državnega prvenstva v Dolini pod Kalom, september pa pričeli s predzadnjo dirko pokalnega tekmovanja v Škednju pri Slovenskih Konjicah.

26. avgust, Dolina pod Kalom – Dolgotrajno sušno obdobje se je končalo prav ob pričetku jesenskega dela domače motokros sezone. Motokrosiste je tako v Dolini pod Kalom pričakalo suho vreme, po odpeljanih treningih pa so se razmere povsem spremenile, količina dežja pa je bila taka, da je bil organizator prisiljen odpovedati dve vožnji. Po eno vožnjo so tako odpeljali mladi vozniki razredov do 50 in do 65 kubikov. V slednjem je drugo mesto osvojila Staša Braniselj (MSK Notranjska). V preostalih treh razredih so vozniki

odpeljali obe vožnji, a precej voznikov je drugo, ki je potekala na zelo blatni progi, izpustila. V konkurenci razreda do 125 kubikov je bil v prvi vožnji Anej Braniselj deveti, drugemu nastopu pa se je zaradi razmer odpovedal, prav tako pa tudi Boštjan Braniselj (oba MSK Notranjska) med veterani. V prvi vožnji je bil osmi. Je pa v obeh vožnjah nastopil Theo Urbas (AMD Slovenske Konjice) in oba nastopa v razredu open končal na tretjem mestu ter zadržal to mesto v skupnem seštevku prvenstva. Do konca sta še dve dirki. •el

2. september, Škedenj – Predzadnja dirka pokalnega tekmovanja Slovenije je bila v Škednju, na progi pod viaduktom na štajerski avtocesti, nastopilo pa je nekaj manj voznikov kot sicer. Staša Braniselj je v razredu 65 junior ob vožnji končala na tretjem mestu, bila tudi skupno tretja, pred zadnjo dirko, ki bo že 9. septembra na Prilipah pri Brežicah, pa je skupno

Je bil reli do Šembij zadnji?

Ilirska Bistrica, 26. avgust – Najprestižnejša avtomobilska gorsko hitrostna dirka v Sloveniji je na progo med Ilirsko Bistrico in Šembijami tudi letos privabila veliko odličnih dirkačev, ki so se potegovali za zmago v evropskem prvenstvu. A favoritom jo je letos precej zagodlo vreme, močan naliv v drugi polovici prve vožnje je namreč predvsem voznikom formul prekrižal načrte.

FOTO: ŽIGA ŠPARAMBEK

Milan Bubnič je bil v Ilirski Bistrici letos najhitrejši slovenski dirkač.

Tudi sicer so bile razlike zelo majhne, med petim in desetim mestom le 1,75 sekunde. In na sedmem mestu je bil najbolje uvrščeni slovenski voznik Milan Bubnič (AMD Slovenijaavto).

Bubnič, ki je z atraktivno lancio delto integrale že vsa leta ljubljenec občinstva dirke v Ilirski Bistrice, je bil zmage seveda zelo vesel in ljubiteljem dirk je lahko žal, da ne nastopa na vseh dirkah državnega prvenstva. Tik pod zmagovalni oder, na četrto mesto, se je uvrstil Igor Dekleva (AK Elektrodekleva) z renault cliom R3, šesti med Slovenci pa je bil Jan Blažič (AK Elektrodekleva, mitsubishi lancer). Manuel Dessardo (AK MGM Postojna) je z dirkalnikom MG 105 osvojil drugo mesto v diviziji I, četrti v tej diviziji je bil Jure Kovač (Autosport Jazon), ki pa je bil hkrati zmagovalec yugo pokala. Osmi v diviziji I in četrti v yugo pokalu je bil Simon Mlinar (AMD Buhc), Boštjan Uljančič iz Pivke, ki sicer nastopa za AK Ajdovščina motorsport, je bil v yugo pokalu peti, Sanja Smrdelj (AK Lamko) pa šesta. Če gre verjeti govoricam, potem je bila to zadnja dirka na tej progi, organizator namreč razmišlja, da bi dirko evropskega prvenstva preselil na Gorjance. •el

Simonhohe (Avstrija), 2. september – Sezona DP gorsko hitrostnih dirk se je nadaljevala v Avstriji. Na peti dirki prvenPo prvi od dveh odpeljanih vožnjah je bil tako na vrhu voznik stva se je zmage v prvenstvu Slovenije veselil Vrhničan Aleš starodobne formule, a povsem drugačni pogoji v drugi vožnji Prek s porschejem 997 GT3. Na nehvaležno četrto mesto se so stvari (deloma) postavili na svoje mesto. Zmaga je tako je tokrat uvrstil Jan Blažič, ki je tretje mesto izgubil s slabšim odšla na Češko, osvojil pa jo je Miloš Beneš s prototipom osel- nastopom v tretji vožnji, za tretje uvrščenim Leonom Vodopla FA30, kljub temu da nobene vožnje ni končal kot najhitrejši. ivcem je zaostal vsega 6 desetink sekunde. Skupno osmi, drugi Boj za zmago je bil sicer zelo tesen, zmagovalec je imel le 1,08 v diviziji I in prvi v razvrstitvi yugo pokala, je dirko zaključil sekunde prednosti pred drugouvrščenim rojakom Dušanom Jure Kovač, Sanja Smrdelj pa je bila v yugo pokalu tretja, v Neverilom (Norma M20). diviziji I pa šesta. Do konca prvenstva sta še dve dirki. •el

Iz občinske hiše

www. cerknica.si

Občina Cerknica je v letošnjem letu, znotraj naselja Cerknica, postavila del usmerjevalne signalizacije za javni sektor. Prav tako ima namen postaviti usmerjevalne table za zasebni sektor, zato poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte (turistične ponudnike, podjetnike …), da izpolnijo obrazec za posredovanje informacij, za namen priprave elaborata za postavitev usmerjevalne signalizacije za zasebni sektor v občini Cerknica. Obrazec je od dneva objave poziva na voljo v sprejemni pisarni Občine Cerknica ter na spletni strani občine Cerknica (www.cerknica.si), in sicer do 30. 9. 2012.

september in oktober 2012 Prvošolke in prvošolčke vabimo, da nas s starši obiščejo v Cerknici, na Rakeku, v Starem trgu ali v Novi vasi.

Septembra in oktobra 2012 bomo vsakemu novemu članu ob vpisu v knjižnico podarili slikanico.

www.kjuc.si

Videm (Italija), 1. september – Prvo septembrsko soboto so se vozniki relija potegovali za točke na petem, predzadnjem reliju letošnjega državnega prvenstva. Na reliju Friuli – Alpi Orientali je v okolici Vidma in Čedada nastopilo 110 posadk, od tega jih je bilo 29 iz Slovenije, še peto zmago pa sta osvojila Aleks Humar in Florjan Rus s škodo fabio S2000. Skupno sta bila na reliju četrta in s tem izenačila najboljšo slovensko uvrstitev na tem reliju. Drugo mesto v slovenskem prvenstvu sta osvojila Boštjan Logar in Darko Lah (peugeot 206), tretja pa sta bila Alan Pajk in Vili Ošlaj (citroen C2). Pred zadnjimi dvema hitrostnima preizkušnjama, skupaj jih je bilo šest, sta bila na odličnem sedmem mestu med Slovenci in na prvem v diviziji I Postojnčan Grega Premrl (MGM Postojna) in njegov sovoznik Gregor Brešer iz Prebolda.

A smola ju je spremljala tudi na tokratnem reliju, saj sta morala na predzadnji preizkušnji odstopiti zaradi okvare motorja, zmago v diviziji I pa prepustila Davidu Komarju in Andrei Chiuchu, ki sta nastopila v enakem dirkalniku, MG 105. Najbolje uvrščeni notranjski dirkač je bil tako Matej Dolenc, sovoznik Alena Lampeta v volkswagen polu.

Osvojila sta deseto mesto v prvenstvu Slovenije in četrto v diviziji I. Za tretjim mestom sta zaostala dobro minuto.

Po drugi strani pa je bila njuna prednost pred zasledovalci minimalna, Martin in Miran Mlinar (AMD Buhc) sta zaostala le tri sekunde, sta se pa slednja veselila nove zmage v yugo pokalu. Druga v yugo pokalu sta bila Rok Nartnik in Martina Lazar (AMD Buhc), za Mlinarjema sta zaostala dve minuti. Martin in Miran Mlinar sta tako dirko pred koncem že osvojila naslov zmagovalcev yugo pokala, na zadnjem reliju, ki bo 12. in 13. oktobra v Idriji, pa se bo odločalo še o prvakih divizije I in II. •el

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

JAVNI POZIV

BREZPLAČEN VPIS ZA PRVOŠOLKE IN PRVOŠOLČKE

vodilna. A njena prednost znaša le 9 točk, tako da se bo morala zelo potruditi, da ubrani prvo mesto. Drugo mesto je v Škednju v razredu 125 R2 osvojil njen brat Anej, drugi je bil tako v prvi kot drugi vožnji. S tem se je povzpel tudi na skupno tretje mesto, prednost pred četrtouvrščenim znaša pet točk. Na zmagovalne stopničke se je v Škednju uvrstil tudi Grega Švelc (MSK Notranjska). Švelc je prvi nastop končal kot tretji, v drugem pa je bil peti. Skupno je sedaj drugi, a je razlika do četrtega mesta le sedem točk, kar napoveduje napet boj za končno uvrstitev med prve tri. Boštjan Braniselj je bil v konkurenci veteranov v prvi vožnji tretji, v drugi pa četrti in je pred zadnjo dirko na petem mestu. Za drugouvrščenim zaostaja le devet točk, pred najbližjim zasledovalcem pa ima tri točke naskoka. Na tokratni dirki ni nastopil Theo Urbas, ki je s tem tudi izgubil vodilno pozicijo in najverjetneje možnost za končno zmagoslavje v razredu open R1. •el

4. Tek po Blokah V nedeljo, 9. septembra, ob 10. uri, bo na Blokah potekal šesti tek, ki šteje za ELGONova Notranjski tekaški pokal 2012. Člani in članice se bodo pomerili na 6,7 km dolgi progi, otroci pa bodo tekli v treh različnih kategorijah.

Prijave zbirajo na igrišču za osnovno šolo. Prijavnina za odrasle je 10 evrov, za otroke pa je tek brezplačen. Vse informacije najdete na www.drustvo-sovica.si.

Generalni sponzor pokala je podjetje ELGONova. Izvedbo programa je omogočilo sofinanciranje Fundacije za šport in Občine Cerknica. Športna zveza Cerknica je nosilec ELGONova NTP 2012.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 14

Obvestila in horoskop Anine zvezde

Kako lažejo posamezna znamenja?

OVEN Rojeni v tem znamenju so preveč impulzivni in neposredni, da bi si lahko privoščili luksuz laganja. Ovni govorijo tisto, kar mislijo, s posledicami pa se soočajo kasneje, ko se vse konča.

Niso primerni za politike, niti za diplomate, ampak vsaj govorijo resnico. Če se zgodi, da s tem nekoga užalijo, obžalujejo, a vseeno ne morejo obvladati svojega nagona. Ovni se zlahka soočajo s svojimi težavami, so pa trmasti, da bi priznali. Mislijo, da bi morali biti vsi iskreni in spontani, zato se težko prilagodijo drugačnosti.

BIK Tipičen Bik se je najprej naučil prežvečiti svoje ideje in misli. Raje se držijo svojih idej, od katerih težko odstopijo.

Izogibajo se lažem, a kljub temu se zgodi, da se zlažejo.

Resnico prikrivajo, ko mislijo, da je vprašljiva njihova nadaljnja usoda. Laž uporabljajo predvsem v obrambne namene. Težko prenašajo laži drugih, ki pripeljejo nekoga v težave.

DVOJČKA Dvojčki so poznani igralci, ki svoj lik dobro predstavljajo in se držijo vloge, ki so si jo zadali. Vse je odvisno od situacije, v kateri se nahajajo, okolici se prilagajajo v vsakem smislu.

Dvojčki se običajno zlažejo tako kot nihče drug, zato so zelo sposobni za politike, diplomate in različne predstavnike. Tudi za trgovce. Meja med navadnimi lažmi in diplomacijo je meglena, tako da nimamo dosti zaupanja vanje.

RAK Čustvena nestabilnost Rakov povzroča, da zlahka vstopajo v velike laži, kar pa njihovo življenje zelo zakomplicira in jim daje vtis, da je ves svet zelo krut. Luna upravlja z njihovimi čustvi, so pa zelo instiktivni in imajo dobro intuicijo, zato se zlažejo recimo zato, da svojega bližnjega ne prizadenejo. Drobnih laži se poslužijo tudi zato, da ne pokvarijo sentimentalnih in družinskih vezi.

LEV Pošteni, predani ... Resnico vam bodo povedali v vsakem primeru. Na srečo so dokaj širokogrudni in v laž se spustijo samo toliko, kolikor je potrebno. Če jim je nekaj zelo pomembno, se spremenijo v izvrstne lažnivce in niso pripravljeni na kompromise. Lahko vas izbrišejo s seznama, če vas sovražijo, in takrat lažejo kot profesionalci.

Nimajo prav veliko prijateljev, ker težko najdejo ljudi, ki bi se v popolnosti strinjali z njimi.

DEVICA Device so še kako zelo sposobne lagati. Sploh takrat, ko jih kritizirate. Jih je pa strah, da jih boste odkrili. Njihova narava je dvolična, imajo pa globoko prepričanje v določene stvari.

Potreba, da si pridobijo simpatije, jih sili v to, da lažejo, ko je to potrebno.

Včasih tudi molčijo, da jim ne bi bilo potrebno lagati.

TEHTNICA Tehtnice rade vzpostavljajo ravnotežje in tako je tudi z njihovimi lažmi. Lažejo po malem in ljubijo odprte laži. To delajo za svoj mir in zato, da malo pomagajo tistim, ki jih imajo radi.

Včasih se odločijo, da ena laž lahko prinese dobro vsem. Lažejo tudi zato, da so lahko z vsemi v dobrih odnosih. ŠKORPIJON Ne vem, ali zaradi Plutona, gospodarja podzemnega sveta, ali zaradi česa drugega – Škorpijoni so eni od najbolj sposobnih lažnicev v celem zodiaku. Čut za laž je tako močan, da ga Škorpijoni težko obvladajo, ker jih zabavajo tuje reakcije. Lahko se tako zelo vživijo v laž, da druge prepričajo, da so povsem drugačni, kot v resnici so.

Ker obvladujejo svoje reakcije, so tiho, ko je treba, in lažejo tudi, ko je to potrebno. Zelo so sposobni za politike.

Notranjsko-kraške novice

stran 14

petek, 7. september 2012

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkrnovice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Zahvala

Prodam Bukova drva, suha, metrska ali narezana. Cena: 55 eur/m3. Okrogla, razrezana drva, do debeline 10 cm. Cena: 50 eur/m3. Tel.: 031 333 407. Dostava po celotni Notranjski.

Večjo količino kurilnega lesa, peletov, briketov in sekancev, možna dostava. Tel.: 041 714 385.

Lesene zabojčke – gajbice, za sadje, zelenjavo ali krompir, lepljeni spoji, robovi obrušeni in okovani, 33 cm x 55 cm x 15 cm ali 33 cm x 55 cm x 25 cm. Cena: 4 ali 5 eur. Tel.: 031 865 303.

Jagnjeta z ekološke kmetije. Tel.: 041 230 514.

Bukova drva, metrska. Cena: 40 eur/m3. Tel.: 041 230 514.

Kupim Star mizarski ponk, omaro marajno, mentrgo, skrinjo in ostale stare predmete. Tel.: 031 878 351.

Nepremičnine Prodam 2,5-sobno stanovanje v Postojni, 56 m2, zgrajeno l. 63, VP/2 nad., v celoti obnovljeno.

Tel.: 041 915 902.

3-sobno stanovanje v Postojni, 75,5 m2, zgrajeno l. 82, 4/4. Cena: 92.000 eur. Tel.: 041 688 692.

Zazidljivo parcelo v Gorenjem Jezeru, 713 m2, v naselju počitniških hiš, ZK urejeno. Cena: 28.000 eur. Tel.: 031 868 307.

1-sobno stanovanje v Cerknici in gradbeno parcelo z gradbenim dovoljenjem na Blokah.

Tel.: 031 557 287.

Staro hišo v okolici Postojne, 88 m2, parcela 1264 m2 z dokumentacijo za obnovo, lepa lokacija in dostop. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.

Oddam 2-sobno stanovanje v Postojni, opremljeno, 65m2, varovano garažo, nizki stroški, Tel.:040 634 283.

Kupim Starejšo domačijo na Notranjskem. Tel.: 031 557 287.

Drugo Zanesljiva in odgovorna študentka nudim varstvo otrok na domu, občina Cerknica z okolico. Tel.: 041 517 520.

MALI OGLASI

Sprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice. si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v naših srcih prebiva!

V 86. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast

Miroslav Ličen iz Begunj 85 b Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano pomoč in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Maksu, gasilcem, pevcem, govornikoma, recitatorjema pesmi, društvu zveza borcev, balinarjev, invalidov, upokojencev, pogrebni službi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: vsi njegovi

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven.

Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

STRELEC Dokaj iskreni so in imajo veliko zaupanja v druge. Mislijo, da so drugi isti kot oni. A se žal motijo. Ne znajo lagati, so pa veliki brbljivci in malo pretiravajo v svojih zgodbah. To jih pripelje do tega, da gredo potem v drugo skrajnost, da bi popravili, kar so naredili s svojim čvekanjem. Od njih težko dobite objektivno mišljenje.

Lažejo torej »po nesreči«.

KOZOROG Zelo so ambiciozni, zato je normalno, da ne poznajo nobene prepreke na poti do cilja. Znajo biti tiho, da ne pokvarijo svojih načrtov. Lažejo, ko je to potrebno in koristno, saj so dobri politiki. Pazljivi so tudi zato, da si ne nabirajo sovražnikov, ki bi jim škodili pri karieri. So pa iskreni in lojalni, ne lažejo povprek in ne želijo prizadeti svojih bližnjih.

VODNAR Pazljivo se izogibajo, da bi izrekli resnico, ki bi škodila njihovim bližnjim ali tistim, s katerimi želijo imeti dobre odnose.

Lažejo torej funkcionalno, ko vidijo, da bo takšna laž koristna.

Poznajo tudi umetnost diplomacije, zato znajo dati prav eni in drugi strani, kar jih pripelje do težav, a se vedno izmuznejo. Morda so pa oportunisti.

RIBI Lažejo, da bi se izvlekli iz težav, ki ga obkrožajo. Veliko sanjarijo in idealizirajo. Včasih lažejo o svoji preteklosti, sedanjosti in prihodnosti in to tako, da celo sami sebi verjamejo. Olepšujejo stvari, jih poveličujejo, vse zato, da si pridobijo simpatije in naklonjenost.

Kakorkoli, s svojimi lažmi ne želijo nikogar prizadeti, prej bi se reklo, da jim želijo pomagati.

Avto Merlak d.o.o.

Drenov Grič 99, 1360 Vrhnika, gsm: 031 643 597, tel. prodaja: 01 / 75 53 807, tel. servis: 01 / 75 51 007

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Napovednik in razvedrilo

www.nkr-novice.si

stran 15 let 10

15

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 21. septembra do 4. oktobra. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 17. septembra, na e-naslov urednistvo@ nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave 7. 9. Odprtje fotografske razstave Začarani grad avtorja Boruta Kraševca.

Avtorja in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič, večer bosta obogatila Petra Kraševec na klavirju in Klemen Kraševec na kitari, ob 19. uri v galeriji gradu Snežnik. Razstava bo na ogled do 7. 10.

7. 9. Portret – Izraz in ekspresija v človeku, območna likovna razstava od občin Logatec, Vrhnika in Cerknica, ob 20. uri v Galeriji Hiša sonca v Logatcu.

15. 9. Ex tempore – Zanimivosti Logatca, likovna razstava, ob 20. uri v Stekleni galeriji Športne dvorane v Logatcu.

19. 9. Razstava o življenju in delu Jožeta Udoviča, ob 19. uri na Taboru in knjižnici v Cerknici.

Razstava Dober dan, Majlont, do 21. 9. v kulturnem domu v Postojni.

Fotografska razstava Slavka Polaka, do 21. 9. v Notranjskem muzeju v Postojni.

Občasna fotografska razstava Kačji pastirji Notranjske in Primorske, do 21.

9. v Notranjskem muzeju v Postojni.

Prireditve, predavanja 8. 9. Jesen v Pudguri, ob 14. uri pri kozolcu v Belskem.

9. 9. Srečanje upokojencev Notranjske, ob 14. uri v centru veteranov v Logatcu.

10. 9. Prvo srečanje članov bralnega krožka Žarek – Beremo z Manco Košir, ob 9. uri v knjižnici v Logatcu.

12. 9. Ustanovni sestanek društva Univerze za tretje življenjsko obdobje, ob 18. uri v Prešernovi dvorani Narodnega doma v Logatcu.

16. 9. Prireditev ob občinskem prazniku in 30-letnici pobratenja z občino Repentabor, ob 18. uri v športni dvorani v Logatcu.

15. 9. Bolšji sejem na Rakeku v organizaciji TD Rakek, od 9. do 12. ure pred pošto na Rakeku. Sodelovanje je brezplačno. Več informacij na www. tdrakek.si.

18. 9. Prireditev Za mobilnost ljudi, ne avtomobilov, spreminjanje potovalnih navad s CIVITA ELANom, ob 18. uri v Upravnem centru v Logatcu.

19. 9. Dan odprtih vrat Upravnega centra Logatec, od 8. ure dalje v Logatcu.

19. 9. Predavanje dr. Karla Gržana z naslovom O brezmejni ljubezni z mejami, ob 19. uri v dvorani svetega Jožefa doma Marije in Marte v Logatcu.

20. 9. Zarolaj se v teden mobilnosti, ob 17. uri na igrišču pred Narodnim domom v Logatcu.

Kultura 17. 9. Dan zlate knjige, žrebanje vseh tistih, ki so v počitniških dneh sodelovali v akciji Poletje s knjigo. Otroci so morali na posebnem kartončku zbirati knjižničarjeve podpise, ki so jih dobili, če so si sposodili najmanj tri knjige in jih doma prebrali. Med izžrebance bodo razdelili knjižne nagrade in pisalne potrebščine, ob 13. uri v knjižnici v Postojni.

21. 9. Koncert gostujočega komornega zbora France Prešeren iz Skopja v organizaciji Pevskega društva Logatec, ob 19. uri v Narodnem domu v Logatcu.

Rekreacija 8. 9. Teniški turnir, ob 9. uri na teniških igriščih v Zapolju.

9. 9. Prvenstvo Notranjske v disciplini posamezno finale člani, ob 9. uri na balinišču ob železniški progi v Logatcu.

14. 9. Notranjska liga – Logatec 2 : Blagajana, ob 17. uri na balinišču ob železniški progi.

15. 9. 2. državna liga zahod: Logatec : Kolektor Idrija, ob 16. uri na balinišču ob železniški progi.

19. 9. Test hoje, ob 17. uri v kapelici pod Sekirico v Logatcu.

20. 9. Brezplačna predstavitev vadbene metode Feldenkrais, ob 18. uri v Hotelu Kras v Postojni. Organizatorji priporočajo udobna oblačila in vadbeno blazino.

ŽI U R D I PR M A N e s

K sodelovanju vabimo ambiciozne in komunikativne osebe s pozitivno energijo za trženje oglasov.

piši na: urednistvo@nkr-novice.si ali pokliči: 01 750 96 17

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Plesna šola Urška Postojna.

1. nagrada: plesni tečaj ene stopnje za eno osebo v Plesni šoli Urška v sezoni 2012/13: Veronika Gantar, Petkovec 31, Rovte; 2. nagrada: nahrbtnik za prosti čas: Miran Karbič, Orehek 22, Prestranek; 3. nagrada: Si.mobil Simpl SIM paket: Đurđa Oblak, Unec 137, Rakek; 4. nagrada: kapa in majica Si.mobil Postojna: Gabrijela Poženel, Laze 64, Logatec. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Papirnica Kocka – Scripta, Cankarjeva 6, 6230 Postojna, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Novval d.o.o., Dolenjska cesta 242b, 1000 Ljubljana. 1.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje Flupak. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 14. septembra 2012.

16 Nagradna križanka Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

/ kupon



NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 16

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

»Samo imeti rad ni dovolj« Postojna – »Tisti, ki imamo živali radi in nam je poleg svojih mar tudi za tiste nikogaršnje in tiste, ki imajo skrbnike, pa ti z njimi ne ravnajo tako, kot bi morali, smo ugotovili, da bi veliko lažje in uspešneje delovali, če bi bili povezani v društvo,« je povedala Silva Bajc, predsednica novega Društva za zaščito živali, ki je s svojim poslanstvom začelo pred počitnicami. Z društvom želijo namreč dvigniti zavest vsem lastnikom živali, poleg tega pa jih informirati in izobraževati v odgovorne. Z akcijo subvencionirane sterilizacije in kastracije lastniških mačk občane pozivajo, naj jim sporočijo lokacije prostoživečih mačk v občini. Če bodo po pregledu zdrave, jih bodo vrnili v naravno okolje.

Predsednica društva Silva Bajc je povedala, da so že v preteklosti želeli poizkusiti z organiziranim delovanjem, pa se zaradi neresnosti in volje niso uspeli dogovoriti. »Bili so tudi posamezniki, ki so se samoiniciativno angažirali pri reševanju problematike v zvezi z zanemarjenimi in zapuščenimi živalmi. Ko je hkrati z društvom zrasla tudi ideja za zavetišče, pa smo vedeli, da je pravi čas za formiranje in začetek resnega dela,« pojasni razlog za zagon društva njegova predsednica, zadovoljna nad podporo lokalne skupnosti.

Pred dobrim mesecem je začelo delovati tudi Zavetišče za živali, v katerem bodo prostoživeče in zapuščene živali najprej veterinarsko pregledali, nato pa oskrbeli bolne in poškodovane, prostoživeče mačke pa vrnili v njihovo okolje. »Zdrave živali bomo testirali na kužne bolezni, odpravili parazite, sterilizirali in kastrirali, čipirali, registrirali in jih oddali novim lastnikom,« pojasni prof. dr. Janoš Butinar iz zavetišča in Bolnice za živali.

Subvencionirani kastracija in sterilizacija Novica o novoustanovljenem društvu je na velik odziv naletela na največjem socialnem omrežju facebook. »Tudi med občani postojnske občine je po zaslugi našega medijskega pokrovitelja, Radia 94, novica dosegla veliko število ljudi. Sploh zdaj, ko poteka prva akcija društva.« Kot smo poročali v prejšnji številki, so se z Občino Postojna dogovorili za subvencionirano sterilizacijo in kastracijo lastniških mačk, dokler ne zmanjka zagotovljenih sredstev. »S polovično ceno storitve želimo

na skrbnike živali vplivati, da cena ne bi bila več izgovor pri izogibanju tovrstne skrbi za hišno žival,« razlaga sogovornica, ko izpostavi stereotipne izjave nekaterih lastnikov, češ, »da sterilizirana mačka ne bo več lovila miši, da se bo polenila, da maček po kastraciji ne bo več »pravi« maček« ...

Skrbniki, ki ne želijo mladičev, bi morali poznati 11. člen Zakona o zaščiti živali. Ta namreč določa, da mora skrbnik živali preprečiti nezaželena rojstva mladičev. »To pa je možno samo s sterilizacijo«, je jasna sogovornica. »V zakonu prav tako piše, da je nedopustna in kazniva namerna zapustitev in usmrtitev mladičev. To so vsi tisti »mačji otroci«, ki so vrženi v vodo in utopljeni, odvrženi v gozdu, na dvorišču v sosednji vasi ali ubiti kmalu po rojstvu,« niza zakonska določila, ki bi se jih vsak vesten lastnik moral držati. »Razumem, da so nekoč tako »regulirali« številčnost mačje populacije, ko je bila sterilizacija še neznan pojem, ne razumem pa, da se to počne še danes, kljub temu da je na koledarju letnica 2012 in so veterinarske službe v vsakem mestu.«

Za odgovorno skrbništvo Prav zato je osnovno poslanstvo društva, po besedah sogovornice, informiranje, ozaveščanje, izobraževanje ljudi, kaj in kakšen mora biti odgovoren skrbnik živali. »Veste, rad imeti žival je sicer lepo in potrebno, ni pa dovolj, če ni hkrati tudi odgovornega skrbništva. Čeprav bi bilo samoumevno, da je pov-

OS v jmu M 012. e s a n e nas bra 2 Obiščit .-18. septem d 12 Celju o

stran 16

petek, 7. september 2012

Živali prav tako kot ljudje občutijo strah, bolečino, utrujenost, vročino, lakoto in žejo. Tudi ljubezen, naklonjenost in zvestobo. O človeških lastnostih, kot so zavist, sovraštvo, pohlep in surovost, ne vedo nič.

Vsi, ki ste podobnega mnenja in bi na kakršen koli način radi pomagali, ste v društvu dobrodošli. Najdete jih na spletu ali fb-profilu Društvo za zaščito živali Postojna.

ezano eno z drugim in da enega brez drugega ni,« je prepričana sogovornica, zato bi radi že najmlajše naučili odgovornosti do živali, da to ni igračka, ki jo lahko nekam odložiš, ko se je naveličaš. Ena od nalog društva je tudi opozarjanje na nedopustno ravnanje z živalmi. Društvo tu nima kakih pristojnosti, sta pa za ukrepanje pristojni veterinarska inšpekcija in v nujnih primerih še policija. »Člani obljubljamo, da se bomo tu še posebej trudili. Najprej z opozarjanjem, če to ne bo zaleglo, s prijavami na inšpekcijo Veterinarske uprave RS.« Sodelovali bodo tudi z odprtim Zavetiščem za živali Postojna, kateremu bodo na podlagi sklenjenega dogovora pomagali pri opravljanju zavetiške dejavnosti, zlasti odlovu mačk.

Zavedajo se, da je pred njimi nekaj let dela, da bodo kolonije prostoživečih mačk registrirane in oskrbljene. »Te so nastale, ko so ljudje odvrgli mladiče lastniških mačk, mačja populacija pa se z dvema legloma mačke na leto zelo hitro širi,« razlaga Bajčeva.

Odgovoren lastnik bi to lahko preprečil s sterilizacijo.

Na vprašanje, ali smo kljub manjšim malomarnostim dovolj osveščeni in odgovorni, odgovarja: »Odgovornih skrbnikov živali je veliko več kot v preteklih letih. Vendar vsi niso. Menim, da predvsem zaradi nepoučenosti, morda nenamerne malomarnosti in ukalupljenih stereotipov kot pa zaradi namerne krutosti.

Mahatma Gandhi je dejal, da se stanje duha naroda odraža v njegovem odnosu do živali. Tudi stanje duha posameznika, bi dodala.« »Osveščenost se ravno na račun društev in zavetišč, pa tudi izobraževanja v šolah in preko medijev, izboljšuje, še daleč pa smo od tiste, ki bo zagotavljala polne pravice živalim in pravilen odnos človeka do živali,« sklene Butinar. •Barbara Čepirlo