Št. 19 - 19.10.2012 - Notranjsko kraške novice

stran 1

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

20 let Tvojega telefona

Čas za podjetništvo

7

9

V jubilej s klasično glasbo

11

morem e n a p a l i Kos plačati!

Raz

a lok

iskujemo

ln o

10let

petek, 19. oktober 2012, letnik X / št. 19 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Manj radosti, več stisk

Naslednja številka Notranjsko-kraških novic izide 9. novembra. Vsem bralkam in bralcem dotlej želimo mirne in prijetne praznike, šolarjem pa vesele prihajajoče počitnice.

Uredništvo

Iz vsebine:

2 3

6 Bo požar pospešil nakup avtolestve?

Požar na Gregorčičevem drevoredu v Postojni je očitno odločil, da je gasilska avtolestev nujno potrebna. K nakupu naj bi pristopile vse sosednje občine.

13 Najvišji naslov za Jureta Kovača

25-letni Postojnčan Jure Kovač je po štirih zaporednih zmagah prvič postal državni prvak v Yugo pokalu na gorsko hitrostnih dirkah.

16 Gradimo, prenavljamo, obnavljamo …

V rubriki svetujemo, kako pred kurilno sezono kotlovnico in ves ogrevalni sistem pravilno pripraviti in očistiti.

Na farmi je zagorelo V Neverkah je v sredo zvečer izbruhnil požar na strehi objekta na farmi piščancev. Ognjeni zublji so uničili celotno streho polovice objekta. Požar je gasilo 65 gasilcev iz sedmih gasilskih društev. Iz Uprave RS za zaščito in reševanje so sporočili, da je v požaru poginilo skoraj 14 tisoč piščancev, starih en dan, last Pivke perutninarstva. Po do zdaj znanih podatkih naj bi bilo škode za 120.000 evrov, goreti pa naj bi začelo na dveh ventilatorjih na strehi. •bč

FOTO: VALTER LEBAN

FOTO: VALTER LEBAN

Za nami je Teden otroka, projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki je letos potekal pod geslom Radosti in stiske odraščanja. Po šolah in na društvih so v njegovem okviru izpeljali številne prireditve, namenjene najranljivejši skupini – otrokom in mladostnikom. Krizni varčevalni ukrepi so na žalost posegli tudi v položaj družin in njihovih otrok, še posebej tistih, ki so že prej živeli v manj spodbudnih okoljih. V središču smo se pogovarjali s Patricijo Može, direktorico postojnskega CSD-ja, in se po osnovnih šolah in vrtcih v regiji pozanimali, kako poskušajo omiliti stiske otrok. Socialno šibkejšim družinam z otroki je v oporo tudi Društvo prijateljev mladine Notranjska.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 2

V središču

Notranjsko-kraške novice

stran 2

petek, 19. oktober 2012

»Zaradi ločitve staršev celo v depresijo« Patricija Može: Pogost fenomen sodobne družine je, da roditelja ne prevzameta starševske vloge in prepuščata otroke inštitucijam, starim staršem, televiziji, računalniku …

Pred kratkim ste opozorili, da bi v našem okolju potrebovali dnevni center za otroke iz socialno šibkejših družin, kjer bi kakovostno preživljali popoldneve, opravljali šolske obveznosti in podobno. Za kako velik problem gre? Koliko je po vaši oceni otrok, ki izhajajo iz takšnih ranljivejših okolij?

Kar nekaj je otrok, pri katerih v obravnavah v okviru naših postopkov in po opozarjanju šol opažamo posledice pri njihovem razvoju zaradi socialne šibkosti njihovih družin.

Skupaj s šolami opažamo nezadostno opremljenost staršev glede znanja o vzgoji, vzgojnih stilih, potrebah otrok in mladostnikov, komunikacijskih veščinah … Več je dejavnikov na nivoju družine in širše družbe, ki neugodno vplivajo na razvoj osebnosti in vedenje otrok in mladostnikov kot tudi na njihove medsebojne odnose v družini, šoli in širši družbeni skupnosti. Pogost fenomen sodobne družine je, da roditelja ne prevzameta starševske vloge in prepuščata otroke v vzgojo in oskrbo inštitucijam, starim staršem, televiziji, računalniku in drugim pomočnikom, sama pa preživita večino časa v nujnih službenih in manj nujnih obslužbenih aktivnostih ter iščeta številne druge izhode iz družine. Vedno več je tudi staršev, ki so v ločitvenih postopkih. Ti so za otroka vedno stiska, včasih celo travma.

Težko je podati oceno s konkretnim številom otrok, ki izhajajo iz takih okolij. Upamo, da bomo v našem dnevnem centru, ki bi ga radi odprli, pomagali petnajstim otrokom v našem okolju, pri katerih že nekaj časa opažamo, da nekega pravega podpornega okolja doma nimajo.

S kakšnimi stiskami in prikrajšanostmi vse se srečujejo takšni otroci?

Otroci se ob vsem tem počutijo ogrožene.

Izpostavljeni so nestimulativni vzgoji in ena od oblik je zanemarjanje, ko se z otrokom premalo ukvarjamo. Posledično se takšni otroci kažejo kot vzgojno zahtevni, težko vodljivi, iščejo negativno pozornost, saj jim pozitivne primanjkuje. Tako živijo v primanjkljaju povezanosti, varnosti, pripadnosti, stabilnosti in ljubezni v družini. Te psihološke potrebe otrok so pogosto spregledane in zanemarjene.

Posledica razpada družine ob ločitvah staršev je vedno razočaranje, nemoč. Ta čustva otroci izražajo na različne načine. Nekateri postanejo jezni, agresivni, spet drugi žalostni.

Pojavijo se težave v vrtcu, šoli, včasih začnejo znova močiti posteljo, zavračajo hrano, se prenajedajo, spijo med poukom, se pretepajo …

Nekatere otroke obhajajo strahovi, saj menijo, da so z ločitvijo izgubili enega starša in se bojijo, da bi izgubili še drugega. Kar nekaj otrok zapade celo v depresijo.

Kako pogosto se v aktualnih razmerah poglabljanja krize in slabšanja socialnoekonomskega položaja družin srečujete s problematiko različnih oblik nasilja nad otroki?

Centri za socialno delo vodimo statistiko o obravnavanih primerih nasilja v družini kot tudi ogroženih otrok za posamezno leto.

Lahko rečem, da število obravnav nasilja narašča vse od leta 2005 dalje. Razlog za to

je verjetno prej v tem, da je (v obdobju po letu 2005) družba več pozornosti namenila preprečevanju in obravnavi nasilja v družini, kot to, da bi bilo nasilja kot pojava več. Žal pa na podlagi naših statističnih podatkov ni moč sklepati na vpliv ekonomske recesije. Zato bi bile potrebne posebne, ciljno usmerjene raziskave.

Na splošno pa lahko rečem, da se bo padec standarda in posledično poslabševanje življenjskih razmer ljudi (povečevanje brezposelnosti, materialne ogroženosti, revščine in s tem povezane negotovosti, strahu pred prihodnostjo in podobno) gotovo pokazalo na različnih področjih življenja ljudi, tudi na področju nasilja. Po eni strani ljudje, ko smo v stiski, pogosteje reagiramo na manj ustrezne načine, po drugi pa se nam v situaciji ekonomske krize zmanjšujejo možnosti in viri, ki jih imamo sicer na razpolago za samopomoč. Zato je pomoč institucij, države v dani situaciji tako zelo pomembna − država s svojimi pomočmi nadomešča vire, ki jih imamo ljudje v boljših pogojih na razpolago.

Kakšne možnosti zdaj ponujate otrokom?

Organizirate kakšne posebne programe ali je to bolj v domeni nevladnih organizacij?

Na centru za socialno delo otrokom in staršem pomagamo v okviru naših storitev.

Poleg tega smo v lanskem šolskem letu izvajali tudi učno pomoč za osnovnošolske otroke s pomočjo prostovoljcev, študentov iz Fakultete za socialno delo. Ta naša dejavnost prerašča v Dnevni center za otroke, ki bi ga radi odprli s pomočjo Občine Postojna. Za druge posebne programe in strokovno pomoč pa otroke in njihove starše napotujemo k nevladnim organizacijam in drugim strokovnjakom v okviru raznih služb.

Merila za prejemanje socialnih transferjev in njihova višina so se precej znižala (predvsem pri vrtcih, šolski prehrani, štipendijah, otroških dodatkih). Na udaru so skratka predvsem družine z otroki. Kaj opažate na vašem centru, kako močno so zaradi teh ukrepov prizadete družine in posledično otroci?

V zadnjem času starši izražajo predvsem skrb nad plačevanjem stroškov šolanja svojih otrok, saj so se merila spremenila predvsem pri dodeljevanju subvencij malic in kosila v šoli. Splošne subvencije malice ni več oziroma so do nje upravičeni le tisti vlagatelji, ki pri nas uveljavljajo pravico do dodatne subvencije malice, ki je po novem v višini ene tretjine cene malice. Cenzus za kosila pa je tako nizek, da nismo še izdali pozitivne odločbe za to, da je nekdo upravičen do subvencije kosila. Kosilo pa je za nekatere otroke, predvsem tiste, ki ostajajo v podaljšanem bivanju, pomemben obrok. Zato skupaj s starši in šolo iščemo rešitve, da ti otroci, v kolikor starši ne zmorejo plačevanja polne cene kosila, ki se giblje okrog 2,70 evra, ne ostanejo brez tega obroka.

Tudi sicer nekoliko nižji socialni transferji in nova pravila dodeljevanja, ki jih je prinesel Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, pomenijo večjo stisko za tiste mlade

FOTO: VALTER LEBAN

Ob nedavnem tednu otroka je bilo slišati opozorila, da so krizni varčevalni ukrepi in spremenjena socialnovarstvena zakonodaja močno posegli zlasti v položaj družin in posledično otrok, pravice in dostop do enakih možnosti za otroke, ki so že prej živeli v manj spodbudnih okoljih, pa so se še zmanjšale. Posledice pri razvoju otrok zaradi socialne šibkosti družin opažajo tudi na postojnskem centru za socialno delo, pravi njegova direktorica Patricija Može, ki smo ji postavili nekaj vprašanj o aktualnih razmerah in položaju otrok.

Patricija Može ugotavlja, da zaradi ukinitve subvencionirane šolske prehrane nekateri starši ob malici ne zmorejo več pokrivati tudi stroškov kosila. »Zato skupaj s starši in šolo iščemo rešitve, da otroci ne ostanejo brez tega obroka.«

družine, ki so si pri ustvarjanju svojega življenjskega prostora (nakupu stanovanja, gradnji hiše …) najeli kredite. Te družine imajo zaradi upoštevanja pridobljenega premoženja nižje dodeljene socialne trans-

ferje, hkrati pa odplačujejo tudi kredite. Če kateri od staršev v taki situaciji ostane še brez službe, je stiska še toliko večja. In vse te stiske se vsekakor odražajo na odnosih znotraj družine. •Veronika Rupnik Ženko

Popoldne v Pivko Pivka − Osnovnošolski otroci, ki potrebujejo učno pomoč ali pa želijo zgolj na ustvarjalen in dejaven način preživljati prosti čas, se družiti z vrstniki ter razvijati socialne spretnosti in veščine, se lahko vključijo v program Popoldne v Pivko, ki že več kot desetletje poteka pod okriljem Škofijske Karitas Koper. Srečanja potekajo vsak ponedeljek in sredo od 15. do 17. ure v prostorih Karitasa v Pivki. Prva ura je namenjena učni pomoči, kjer se otrok skupaj s prostovoljcem posveti učenju določenega šolskega predmeta, druga ura pa sprostitvi, družabnosti, ustvarjanju, pogovornim in drugim delavnicam … »Pri našem programu torej ne gre samo za nekakšno nadaljevanje šole, pač pa veliko več. Želimo, da vsak otrok začuti svoje sposobnosti, da jih lahko tudi uveljavi, s čimer se mu dvigne samozavest. Če otrok dobro misli o sebi, pa ima to pozitiven vpliv tako na njegov šolski kot prosti čas,« je poudarila Krista Šajn, upokojena profesorica pedagogike, sicer pa dolgoletna prostovoljka v programu Popoldne v Pivko. Julka Dekleva, vodja pivške Karitas, nam je povedala, da so letos prejeli že prek 30 prijav, kar je tudi rezultat uspešnega sodelovanja s svetovalno službo v pivški osnovni šoli. Sicer pa Deklevova izpostavlja, da popoldne v Pivki niso dobrodošli le tisti, ki bi potrebovali učno pomoč, pač pa tudi tisti, ki bi jo bili pripravljeni nuditi. Dijakom se sodelovanje v programu šteje tudi kot ure za obvezne izbirne vsebine. •vrž

V sklopu Javnega razpisa za programe splošnega neformalnega izobraževanja za odrasle bomo v mesecu novembru skupaj z ekipo POMAGAJMO (sebi in drugim) pričeli z 50-urnim brezplačnim programom za odrasle z naslovom SKUPAJ ZA BOLJŠI JUTRI. Vsebina izobraževanja: ob prijetnem druženju udeležencev za “domačo uporabo” se bomo učili in spodbujali k samozaščitnemu in preventivnemu vedenju doma, v naravi, na delovnem mestu, med prijatelji…, na področju cestno-prometne, požarne in splošne varnosti,.

Kako pravilno reagirati do prihoda reševalnih služb če pride do nezgode, nenadne obolelosti, potresa, poplave, požara ali druge krizne situacije; udeležence bomo naučili uporabljati pripomočke za pomoč; poudarili pomen dobrih medsebojnih odnosov in pomen pomoči sočloveku, pozabili seveda ne bomo niti na ekologijo in na naravo.

Spregovorili pa bomo še o marsičem za varnejše in lepše življenje.

Z izobraževanjem bomo pričeli v četrtek, 8. novembra 2012, ob 16.30 uri v Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica, Cesta 4. maja 92, Cerknica.

Naslednji termini so:. 13., 15., 22., 27., 29. november in v decembru: 6., 11., 13., 20.

Prijave sprejemamo na Ljudski univerzi Postojna, Ljubljanska cesta 2, tel. (05) 721 12 80 ali na lu-postojna@zavod-znanje.si in sicer do srede, 7. november 2012 Prijazno vabljeni!

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

V središču

stran 3 let 10

3

Socialno ogroženih otrok je vse več Socialne stiske naraščajo tudi v osnovnih šolah notranjsko-kraške regije – Z zbiranjem in prodajo odpadnega papirja, zamaškov, kartuš in drugega ter s šolskimi skladi skušajo tukajšnje šole in vrtci omiliti stisko otrok »Učenci iz socialno ogroženih družin bodo Žal se ob političnih prepirih ne sliši glas tistih, ki bi jih morali slišati: sčasoma prikrajšani na več področjih,« pravi Cundrova. »Letos smo opazili velik upad prijav otrok. Nekaterim med njimi starši ne morejo plačati niti položnic zimsko šolo v naravi, problem pa bodo postza šolsko prehrano, kaj šele plačljivih dejavnosti, zato se v tukajšnjih na ale tudi vse druge plačljive dejavnosti.« šolah in vrtcih trudijo, da bi jim pomagali, pomagajo pa si tudi učenci Kako težko je priti do donacij in sponzorskih sredstev, ki bi med drugim pripomogla tudi med seboj in nekateri starši. V vseh šolah poskrbijo tudi za tiste učence, ki šolskih kosil nimajo naročenih, saj jim ponudijo hrano, ki k učinkovitejšemu reševanju socialnih stisk otrok, ugotavlja Miša Stržinar, ravnateljica pri dopoldanskih malicah ni bila razdeljena. To so največkrat sadje, logaške osnovne šole Tabor. »50 družin je kruh in namazi. takih, ki ne morejo ali pa nočejo poravnavati vseh finančnih obveznosti do šole. Težko nam je, ko vidimo, da so med njimi tudi družine, ki Pomoč iz šolskih skladov in piškoti, marmelade, med in jesensko sadje, nimajo eksistenčnih težav,« pravi Stržinarjeva. izkupičkov dobrodelnih akcij izkupiček pa bo namenjen njihovim sošolcem Po njenih besedah so se nekateri učenci v tem iz socialno šibkejšega okolja. »Na šoli je okoli letu odjavili od šolskega kosila, ker je eden od »Šola je bila vedno občutljiva za socialne stiske 8 do 10 odstotkov otrok, ki prihajajo iz družin staršev izgubil službo. »Ne moremo pa verjeti, v socialni stiski in njihovo število narašča,« učencev in jim je vedno na različne načine koliko otrok sicer prijavljenega obroka v šoli pove ravnateljica in doda, da poleg dobrodelne ne zaužije, ker mu hrana ne diši oziroma je pomagala, tudi tedaj, ko še nismo govorili o krizi,« nam je povedala Pia de Paulis Debevec, stojnice učenci in starši za socialno ogrožene izbirčen,« je kritična sogovornica, ki pričakuje, zbirajo tudi topla oblačila, odeje, konzerve, ravnateljica OŠ Miroslava Vilharja Postojna. da bo vlog staršev na Šolski sklad, za katerega šolske potrebščine, igrače. sredstva zagotavljajo z zbiranjem starega paGlede na število dodeljenih subvencij je na pirja, zamaškov, odsluženih kartuš in še česa, v tej šoli okrog 50 socialno šibkejših družin (12 odstotkov). »Glede na lansko leto jih je Narašča število neplačnikov šolskih prihodnje vse več. Nekaj sredstev nameravajo zbrati na decembrskem Kulturnem vrtiljaku sicer manj, po drugih pokazateljih, kot so položnic ter z veliko spomladansko zbiralno akcijo neplačevanje obveznosti do šole in število papirja. prošenj za finančno pomoč, pa opažamo, da Vse leto pridno polnijo šolski sklad – poiMarija Braniselj, ravnateljica OŠ Notranjski se socialne stiske večajo,« dodaja ravnateljica menovali so ga Ježek – tudi na OŠ 8 talcev omenjene postojnske šole, kjer šolski sklad, iz Logatec, s sredstvi iz sklada pomagajo socialno odred Cerknica, nam je povedala, da so že katerega pomagajo socialno šibkejšim, polnijo šibkejšim družinam pri plačevanju nadv preteklem šolskem letu opazili, da v šoli z denarjem od prodanega papirja, donacijami standardnih dejavnosti, razmišljajo pa tudi, narašča število otrok iz socialno šibkih družin, in prispevki staršev. pravi ravnateljica Karmen Cunder, o načinu zato so pričeli z različnimi dejavnostmi, OŠ Antona Globočnika Postojna po besedah reševanja stisk s pomočjo pri plačevanju projekti, svetovanji in denarnimi pomočmi ravnateljice Sabine Ileršič Kovšca že drugo leto šolskih položnic. Na omenjeni logaški šoli staršem pri plačilih šolske prehrane, šole v aktivno sodeluje v akciji Rdečega križa z doocenjujejo, da je delež otrok iz socialno naravi in drugih stroškov. »V tem šolskem letu brodelno stojnico Drobtinica, na kateri učenci ogroženih okolij približno 20-odstoten, smo v te namene še dodatno skrčili sezname deponujajo domače izdelke, kot so na primer narašča pa število neplačnikov položnic. lavnih zvezkov za posamezne razrede,« dodaja

sogovornica.

O naraščanju socialnih stisk poročajo tudi z OŠ Jožeta Krajca Rakek. Ravnateljica mag. Anita Ivančič opaža, da kljub ponujeni pomoči iz sredstev šolskega sklada Rakec nekateri starši ostajajo zadržani. »Naša šola se odzove na vabila skoraj vseh humanitarnih organizacij in akcij, pobudniki številnih pa so tudi sami.« Zelo odmevna, denimo, je bila zgodba Lenarta Skuka, učenca z Duschennovo mišično distrofijo, ki so mu z zbranimi sredstvi omogočili zdravljenje in nakup električnega vozička.

Zamaške in papir zbirajo tudi najmlajši Zamaške v humanitarne namene pridno zbirajo tudi v notranjsko-kraških vrtcih. Tako so nam povedali v logaškem vrtcu Kurirček in cerkniškem Martin Krpan. »Z zbranimi odpadnimi kartušami – za vsako prejmemo po en evro – podpiramo dejavnosti v okviru projekta Rdeči noski, ko klovni obiskujejo bolne otroke v bolnišnicah,« pove Frida Rupnik, ravnateljica logaškega vrtca, kjer, tako kot v šolah, zbirajo sredstva v skladu, dokaj stalen vir finančnih sredstev pa prinaša tudi zbiralnik papirja, ki ga ves čas polnijo starši in tudi drugi krajani. »Pri izvajanju programa težimo k temu, da je ta dosegljiv za vse otroke, za ustrezne rekvizite večinoma poskrbi vrtec,« pravi ravnatelj cerkniškega vrtca mag. Gvido Cigale. »Stiske obravnavamo individualno in jih ne zajemamo v statistične kategorije. Rešujemo jih timsko, po naši presoji in skladno z zakonodajo se povežemo z ustreznimi ustanovami.« •Blanka Markovič Kocen

Zaradi stiske manj sproščenosti

Patricija Frlan: »Občutek imam, da je denarja približno enako, stroški gredo v nebo, stvari se dražijo, sredstev pa imamo premalo.«

V poslanici ob Tednu otroka, čigar motor je Zveza prijateljev mladine Slovenija (ZPMS), so državo pozvali k spoštovanju konvencije o otrokovih pravicah. »Otrokove pravice do izobraževanja, šolanja, zdrave prehrane in aktivnega preživljanja prostega časa so v Sloveniji kršene,« so poudarili na ZPMS. Nova socialnovarstvena zakonodaja je segla do te mere, da se zdaj nekateri otroci v šolah odrekajo malici in kosilu.

Pasti krize močno občutijo tudi v cerkniškem Društvu prijateljev mladine. Njegova predsednica, Patricija Frlan, opaža, da je na cerkniškem vedno več otrok, ki potrebujejo pomoč. »Pri nas je bilo vedno več otrok, ki so potrebovali pomoč, danes pa jih je bistveno več.

Vsako leto se sprašujemo, kako bomo naprej, ker država zateguje na vseh straneh,« skrbi Frlanovo. »Na našem območju se zelo zelo pozna gospodarska kriza. Velik razkorak je med otroki, katerih starši imajo malo boljšo službo, in med tistimi, katerih starši je nimajo,« doda.

Pozna se, tako sogovornica, da otroci niso več tako sproščeni. »Težje jih je animirati, in ko

pridejo na delavnice, niso sproščeni. Vidim, da nosijo neko breme,« opaža.

Na društvu opažajo tudi, da se otroci, ki doma nimajo podpore in jim starši ne morejo kupiti šolskih potrebščin, ne izpostavljajo, ampak resnico zamolčijo. Še zlasti to opazijo na ustvarjalnih delavnicah, ki jih društvo organizira skozi vse leto, in kolonijah. »Ko začneš razmišljati, ali bi otrok barval na delavnicah ali raje prihranil barvice za šolo, ti stre srce. Če pred tremi leti otroci niso reagirali na naša darila, ki smo jih kot nagrade razdelili na koloniji, so v letošnji vse pobrali. Jasno je, da čedalje več otrok živi pod pragom revščine.

Starši si ne morejo ničesar privoščiti,« oceni sogovornica.

Po besedah predsednice je uporabnikov njihovih programov skoraj 300, vendar se finančna stiska pozna tudi tu. Konec septembra so na Pikin festival odpeljali poln avtobus otrok in staršev, v jesenskih počitnicah pa bodo s svojimi prostovoljci organizirali plavanje. »Če smo leta 2009 imeli 200 prijav, jih imamo letos bistveno manj. Starši nimajo niti 5

Patricija Frlan, predsednica DPM Notranjska.

Vrata DPM Notranjska so odprta za vse otroke in starše ne glede na to, katerega socialnega stanu so. Praksa kaže, da socialno ogroženi težje ali pa sploh na potrkajo nanje. »Družine bodo zelo težko stopile do nas in povedale, da potrebujejo pomoč. Rada bi videla, da se obrnejo na nas. Čudežev ne bomo naredili, kakšnemu pa bomo le pomagali. ZPMS vodi program botrstva, tako da bomo lahko dali tudi predlog za to. Tudi 30 evrov je nekaj, vsaj za plačilo malice,«je povedala Patricija Frlan, predsednica DPM Notranjska.

FOTO: ARHIV OŠ RAKEK

Cerknica – Letošnji Teden otroka je v začetku oktobra potekal pod geslom Radosti in stiske odraščanja. Na to vse leto opozarjajo tudi na cerkniškem Društvu prijateljev mladine, kjer s številnimi dejavnostmi otrokom bogatijo vsakdan, njihovim staršem pa pomagajo pri premagovanju finančnih bremen. »Velik razkorak je med otroki, katerih starši dobro zaslužijo, in med tistimi, katerih starši nimajo službe,« opaža Patricija Frlan, predsednica omenjenega društva.

Učenci (na sliki rakovški osnovnošolci) so aktivnosti ob minulem Tednu otroka bogatili tudi s prebiranjem knjig v knjižnici.

evrov za vstopnino. Če smo pred štirimi leti imeli par staršev, ki so prišli potarnati, da nimajo za šolske potrebščine, jih je danes desetkrat več.« So pa na društvu ponosni na svoje aktivne prostovoljce, ki za minimalno plačilo ali celo

brezplačno šibkejšim učencem pomagajo pri učni snovi. »Zavedamo se, da če ne bomo vlagali v prostovoljce, v ljudi, ki so aktivni, se lahko zgodi, da jih ne bomo imeli,« je prepričana predsednica. •Barbara Čepirlo

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 4

Gospodarstvo

Notranjsko-kraške novice

stran 4

petek, 19. oktober 2012

Rubriko pripravljamo v sodelovanju s podjetjem Prolog d.o.o. iz Logatca.

Uspešno podjetje z izdelki za varstvo rastlin

FOTO: UROŠ OŠTIR

Podjetje Unichem iz Sinje Gorice pri Vrhniki se na slovenskem trgu uspešno predstavlja že več kot dvajset let. Unichem d.o.o. je bilo ustanovljeno 1989. leta kot prvo zasebno podjetje za proizvodnjo izdelkov za vrt in dom, ki temelji na lastnem razvoju in proizvodnji.

Danes je Unichem sodobno opremljeno podjetje, tako tehnološko kot informacijsko, z registracijami izdelkov v več kot 40 državah sveta in je vodilni slovenski proizvajalec sredstev za prehrano in varstvo rastlin ter zaščito pred mrčesom in glodavci. Podjetje ima podružnice na Hrvaškem, Češkem, Slovaškem, Madžarskem in Poljskem. Je tudi izvozno zelo dejavno – izvaža v večino evropskih držav, poleg tega pa tudi v ZDA in nekatere azijske, afriške in južno ameriške dežele.

samoumeven korak.

Tako je konec leta 2008 v IOC Zapolje Logatec na 4.900 m2 zemljišča zraslo novo sodobno distribucijsko skladišče. Namenjeno skladiščenju proizvodov, delno pa tudi skladiščenju repro materiala in surovin. Poleg skladiščenja bo v bližnji prihodnosti del objekta namenjen tudi proizvodnji.

Uveljavljeni izdelki doma in v tujini: PLANTELLA, EFFECT, RATIMOR Vsi izdelki so zaokroženi v visoko prepoznavnih blagovnih znamkah Bio Plantella in Plantella za vrt ter Effect in Ratimor za zatiranje insektov in glodalcev. Med njimi je vse več tudi izdelkov, ki so inovativni, kot na primer dolgodelujoča membranska gnojila PLANTELLA FORMULA 365 in tudi patentirani, kot gnojila v obliki šumečih tablet PLANTELLA TABS.

Ekološki program

Promocijsko sporočilo

Pomembno je, da so vsi Unichemovi izdelki plod domačega znanja in razvoja in močno ekološko usmerjeni, saj ne obremenjujejo okolja, narejeni so iz popolnoma naravnih sestavin, obenem pa učinkovito zatirajo bolezni in škodljivce ter pospešujejo zdravo rast rastlin. Ekološka prizadevanja Unichemovih strokovnjakov so bila pred leti kronana tudi z javnim priznanjem Ekološkega razvojnega sklada Republike Slovenije, ki je skupino naravi prijaznih izdelkov za prehrano in varstvo rastlin Bio Plantella razglasil za »Okoljski izdelek 2002«. Podjetje Unichem vsako leto v okviru leta 2003 ustanovljenega ekološkega sklada »Unichemov tolar« sodeluje tudi pri urejanju okolja v izbranih zavodih za humanitarno pomoč.

Klub Gaia Kakovost, učinkovitost in ekološko neoporečnost Unichemovih izdelkov danes ceni vse širši krog ljubiteljev narave in dela na vrtu, o čemer priča tudi edinstven ljubiteljski klub na Slovenskem – Klub Gaia z več kot trideset tisoč člani in simpatizerji, ki pridno uporabljajo nasvete, zapisane v mesečni reviji Gaia in pridobljene v neposrednem stiku z Gainimi strokovnjaki. Ustanovitelj kluba in glavni pokrovitelj je podjetje Unichem.

Distribucijski center v Logatcu Unichem je podjetje z ambiciozno vizijo stalne rasti, kar pomeni tudi povečan pretok blaga v in iz podjetja. Podjetje na Vrhniki poleg poslovnih prostorov obsega 1.274 m2 skladiščnih prostorov in 967 m2 proizvodnih prostorov. V letih pred letom 2008 se je izkazalo, da te kapacitete za hitro rastočo prodajo ne morejo več zagotavljati optimalnih pogojev, zato je bila odločitev o načrtovanju in postavitvi novega objekta, s katerim bi zagotovili ustrezno infrastrukturo za skladiščenje in distribucijo vseh vrst materiala in blaga,

Najsodobnejša informacijska podpora

Skladiščni (WM) sistem deluje v sklopu SAP (ERP) sistema, ki ga uporablja celotno podjetje. Omogoča optimalno posredoVisoka tehnologija, velik pretok blaga vanje nalogov za komisioniranje glede na predviden urnik dostav blaga strankam ter Skladišče je visoko regalno z ozkimi hodnadzor in sledljivost izvedbe. Potrjevanje niki. Uporabljajo visokoregalne (kombi) komisioniranja, uskladiščenja in izskladiščenja viličarje (z mehanskim bočnim vodenjem) vedno poteka s skeniranjem črtne kode na za uskladiščenje in izskladiščenje blaga ter transportni etiketi, kar odpravlja možnost oskrbo komisionirnih mest, komisionirne napak. V primerih, ko so naročila zajeta skozi regalne viličarje za nabiranje blaga, čelne sistem mobilne prodaje, ki je povezan z ERP viličarje za natovarjanje in raztovarjanje ter sistemom, se posamezne postavke naročil oskrbo visokoregalnega viličarja, poleg tega prenesejo do skladiščnega (WM) sistema brez pa tudi ročne viličarje za premike manjših, ročnega vnosa uporabnika. Vnos naročila pri lažjih palet. tem načinu namreč poteka prek skeniranja Kapaciteta regalnega skladišča je 3.400 črtnih kod artiklov na prodajnih mestih, paletnih mest, v zunanjem bloku pa je doprav tako je za potrditev izvedbe operacije v datno še 500 paletnih mest. Uporabljajo dve skladišču potrebno skeniranje. Širok nabor vrsti palet, in sicer EUR in US palete. kupcev botruje tudi zelo različni strukturi Dnevni pretok blaga skozi skladišče v dnevih pošiljk – od kontejnerskih z istovrstnim blagizrazite sezone dosega od 300 ton na izhodu om do sestavljenih palet z več kot 10 artikli. do 300 ton na vhodu blaga. Glavnina odprem Vse to zahteva podporo WM sistema, postopki pa so posledično maksimalno poenoteni. in dobav se ustvari s kamionskimi prevozi različnih nosilnosti. Dnevno je na lokaciji skladišča 50 kamionov, od tega polovica Kaj pričakujemo v Logatcu? pošiljk oziroma dobav opravijo vlačilci. Ker pa V podjetju Unichem d.o.o., verjetno tako kot v ostalih podjetjih, lociranih v IOC Zapolje, težko pričakujejo načrtovano povezavo obeh industrijskih con v Logatcu in s tem boljši in hitrejši dostop do avtoceste.

Trenutna povezava avtoceste z IOC Zapolje poteka skozi mesto Logatec, kar predstavlja ozko grlo in je zelo moteče tako za logistiko cone kot za občane mesta Logatec.

•Eva Grgič

FOTO: UROŠ OŠTIR

FOTO: UROŠ OŠTIR

Unichem s pomočjo naprednega razvojnega oddelka v slovenskem proizvodnem obratu izdela večino svojih proizvodov. V asortimanu ponuja več kot 200 različnih izdelkov za vrt in dom. O kakovosti Unichemovih procesov pričata pridobljena certifikata ISO 9001 in ISO 14000.

je podjetje Unichem močno izvozno naravnano, se v zadnjem času močno povečuje tudi odprema z različnimi tipi kontejnerjev.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

stran 5 let 10

5

Polharska noč brez polhanja Pestra 31. tradicionalna prireditev Loške doline minila brez tekmovanja v lovu na polhe Loška dolina, 6. oktober –Turistično društvo Loška dolina je pri gradu Snežnik organiziralo že 31. tradicionalno Polharsko noč, na kateri je bilo poskrbljeno za vse generacije. V okviru prireditve je Športno rekreativno društvo Snežnik – Kozarišče organiziralo že 9. tradicionalni Tek po polhovih stopinjah. Na prireditvi pa so sodelovala tudi nekatera druga društva, skupine in posamezniki, ki so s svojo ponudbo popestrili dogajanje.

Rekordni osnovnošolski tek

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

konkurence NTP. Medtem ko so tekači nabirali metre in kiloPolharska prireditev se je začela s Tekom po metre, pa so ekipe iz vasi Babna Polica, Babno polhovih stopinjah, ki šteje tudi za ELGONova Polje, Iga vas, Kozarišče in Vrhnika zakurili Notranjski tekaški pokal. V ŠRD Snežnik – pod svojimi kotlički in se pomerili v tradicionKozarišče so uspešno pripravili tek v različnih alnem dobrodelnem kuhanju kavre – značilne kategorijah. Rekordna udeležba je bila med jedi iz Loške doline. Kavro, ki je hitro pošla, so osnovnošolci, saj jih je teklo več kot sto. Za kuhali brezplačno. Prostovoljne prispevke, ki mlajše in srednje osnovnošolce so pripravili se jih je nabralo za več kot 300 evrov, pa so na600 m dolgo progo. Teka na 1500 m pa so se menili društvu Sožitje. V Babnopoljski skupini udeležili starejši osnovnošolci. Tek članic in so bili mnenja, da polharska prireditev ni prava članov so organizirali na 14,6 km dolgi progi za brez polharske kulinarike, zato je pri njih poleg ELGONova NTP in na slabih osem km izven kavre dišalo tudi po polšji specialiteti.

Organizatorji so pripravili tudi tradicionalni tek po polhovih stopinjah, katerega so se udeležili tudi mlajši udeleženci.

Bogata razstava gob Begunje, 6. oktober – Mikološko društvo Notranjske je razstavo gob, ki jo je konec septembra že tradicionalno pripravilo v prostorih kluba upokojencev v Cerknici, v sodelovanju s TD Menišija letos razširilo tudi v prostore novega gasilskega doma v Begunjah. Razstave se je udeležilo veliko število obiskovalcev, celo iz drugih krajev Slovenije, med njimi precej staršev z otroki.

Letošnja gobarska bera je bila bogata, saj so bile minule vremenske

Na prireditvi so kuhali tipično jed Loške doline, kavro.

Medenjaki in polhovke

beli člani Pihalnega orkestra Kovinoplastika Lož. Ob zvokih ansambla Roka Žlindre, plesu in ob plapolanju polharskega ognja se je priVes čas prireditve so se obiskovalci lahko sprehodili med stojnicami, na katerih so pred- reditev nadaljevala še pozno v polharsko noč. stavljali različno ponudbo in nudili različne informacije. Svojo dejavnost so predstavili Bo lov na polhe za večno zaspal? policisti, gasilci PGD Iga vas, Javni zavod za kulturo in turizem grad Snežnik, Slovensko V Turističnem društvu Loška dolina so z društvo za pomoč hrtom, Društvo ljubiteljev zbiranjem prijav skupin za tekmovanje v lovu Križne jame, Vitra center za uravnotežen raz- na polhe poskušali obuditi zaradi predpisov voj iz Cerknice, Društvo upokojencev Loška pred leti zamrlo tradicijo polharske noči, dolina. S prodajo peciva, ki so ga same spekle, vendar so uradno ostali praznih rok. Ali je so se izkazale učenke podjetniškega krožka temu vzrok, da letos po mnenju poznavalcev Osnovne šole iz Starega trga. Pri članicah ni veliko polhov, ker zaradi suše ni dovolj Društva žena in deklet na podeželju Ostrnice hrane, ali pa je mogoče ta tradicija polharske je poleg ostalih dobrot dišalo tudi po meden- noči res zamrla zaradi novih lovnih predpijakih, saj so prikazale peko medenjakov, ki sov? Čast lova na polhe pa je bila kljub vsemu so jih še tople brezplačno ponudile obiskovsaj delno rešena. Na prizorišče je namreč valcem. Med pa je bil v ponudbi na sosednji tik pred polnočjo s svojim sicer skromnim stojnici pri čebelarstvu Kandare. Na prireditvi polšjim ulovom nenapovedano prišla skupina je bilo moč kupiti tudi čisto prave polhovke, polharjev in si za ulovljene polhe prislužila pokrivala narejena iz več kot štiridesetih posebno diplomo turističnega društva. V polšjih kožuščkov. Najmlajši so lahko ustvar- društvu si želijo, da bi se tradicija lova na jali v likovnem kotičku Pri debelem polhu. polhe v prihodnje zopet oživila, da bi lahko S svojim nastopom pa jih je, in tudi tiste primerjali, čigav polh je najtežji, z najlepšim starejše, navdušila prva slovenska klovnesa kožuščkom, najdaljšim repom …

Eva. Za glasbo so v popoldanskem delu poskr- •Borut Kraševec

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

razmere, za razliko od izjemno suhega poletja, več kot naklonjene rasti gob, ki so jih člani društva za razstavo nabirali le dan poprej.

Razstavili so okrog 150 vrst gob iz naših krajev. Za bogato obrazložitev je poskrbel veliki poznavalec gobjega bogastva, Jože Arko, sicer dolgoletni predsednik društva, ki pa je v zadnjih letih to vlogo prepustil drugim. Člani Mikološkega društva Notranjske vse ljubitelje gob vabijo k članstvu. •dš

S turističnimi tablami zadržati turiste

FOTO: VALTER LEBAN

Pivka − Občina Pivka je na petih najfrekventnejših lokacijah v občini (pred Parkom vojaške zgodovine, na počivališču v Hrastju, na tržnici v Pivki, na bencinski črpalki in pri vaški hiši v Slovenski vasi, kjer bo v prihodnjem letu zaživel ekomuzej pivških presihajočih jezer) postavila lične turistično-informativne table, ki predstavljajo možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, kulturne in naravne znamenitosti v okolici ter ponudnike gostinskih in turističnih storitev v pivški in sosednjih občinah. »Table smo postavili z namenom, da se poveča obisk našega območja ter da se obiskovalcem pokaže različne možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa bodisi v neokrnjeni naravi presihajočih jezer in javorniških gozdov, kulturnih zanimivosti, kot je Park vojaške zgodovine Pivka, ali pa le uživanje v pestri kulinarični ponudbi, ki jo nudijo naši gostinci,« so povedali na občini, ki ji je postavitev tabel omogočila uspešna prijava na pozivu Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom.

Tabelne konstrukcije so izdelane iz smrekovih hlodov, ki delujejo naravno in rustikalno in poudarjajo trajnostno naravnanost lokalnega okolja tudi v turističnem smislu, hkrati pa so hitro opazne in privlačne. V prihodnje bodo interpretativni tabli postavili še na Šilentabru in na Sveti Trojici. •vrž

Začela se je Drobtinica Stari trg, Nova vas – Območno združenje Rdečega križa (OZRK) Cerknica–Loška dolina–Bloke vas v oktobru vabi k sodelovanju v mednarodni kampanji Drobtinica, ki jo je podprlo še 30 Območnih združenj RKS. V akciji zbrane prostovoljne prispevke bodo namenili izključno plačilu toplih obrokov socialno ogroženih šoloobveznih otrok, ki živijo v okoljih, kjer bo kampanja tudi potekala. V preteklem letu so pri »Drobtinici« zbrali 36 tisoč evrov, s katerimi so pomagali mnogim otrokom iz socialno šibkejših okolij ter jim v okviru 80 osnovnih šol zagotovili tudi tople obroke. Pri OZRK si želijo, da bi bila Drobtinica uspešna tudi letos, zato vas vabijo na katero od stojnic v naši regiji.

Danes organizirajo sejem, ki bo od 8. do 12. ure na parkirnem prostoru v Starem trgu. Prihodnji petek, 26. oktobra, pa bodo na parkirnem prostoru v Novi vasi postavili stojnico, na kateri bo dišalo tudi po palačinkah. •dš

Občane Občine Cerknica obveščamo, da bo Stranka Socialnih demokratov vsako sredo od 23. oktobra 2012 dalje v času od 15. do 17. ure v svojih poslovnih prostorih na Partizanski 2, v Cerknici nudila občanom možnost pogovorov z občinskimi svetniki.

Občanom bodo nudene informacije s področja dela Občinskega sveta Občine Cerknica ter pomoč in svetovanje pri uveljavljanju različnih pravic, predvsem pa pravic s področja socialnega varstva.

Vljudno vabljeni!

Občinski svetniki: Darko Žnidaršič, Tone Bajt in Zvonka Ješelnik

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 6

petek, 19. oktober 2012

Bo požar pospešil nakup avtolestve?

Postojna, 12. oktober − Poletni požar v stanovanjskem bloku na Gregorčičevem drevoredu je bil očitno povod za odločitev občine Postojna, da vendarle pristopi k nakupu nujno potrebne gasilske avtolesteve, čeprav župan Jernej Verbič pravi, da so pogovori o tem potekali že prej, a se je zataknilo pri denarju. Zdaj občina Postojna predlaga, da bi avtolestev nabavili skupaj s sosednjimi občinami, kjer bi se kasneje v primeru potrebe tudi uporabljala. Najbližje gasilske enote, ki imajo avtolestev, so zdaj v Sežani, od koder so tudi priskočili na pomoč v požaru na Gregorčičevem drevoredu, in na Vrhniki, sicer pa tudi v Kopru, Novi Gorici in Ljubljani. »Pripravljamo pismo o nameri, ki ga bomo v naslednjih dneh posredovali sosednjim občinam, od Vipave, Pivke, Ilirske Bistrice do Cerknice in Loške dolina. Upamo, da bodo župani naši pobudi prisluhnili in v proračunih za prihodnje leto rezervirale del sredstev,« je

povedal postojnski župan Jernej Verbič. V kolikor odziv občin ne bi bil pozitiven, bi, tako Verbič, denar »tako ali drugače« mogla najti občina Postojna sama. Če pa bo pobuda uspela, bodo dorekli finančne deleže. Nabave vozila za gašenje in reševanje z višin, ki stane

V Cerknici bodo pobudo proučili Cerkniški župan Marko Rupar nam je pojasnil, da s pobudo nakupa gasilske avtolestve s strani občine Postojna še niso bili seznanjeni, bodo pa po njenem prejemu možnost sofinanciranja proučili. »Glede na dejstvo, da v občini nimamo izrazito visokih objektov, za katere bi nujno potrebovali gasilsko lestev, je treba zadevo proučiti tudi s tehničnega vidika. Poleg tega takšno lestev že imajo gasilci iz Vrhnike, s katerimi že sedaj dobro sodelujemo in v primeru intervencije lahko na naše območje pridejo praktično skoraj v enakem času kot iz Postojne,« je izpostavil Rupar in dodal, da bo njihov pristop k financiranju odvisen tako od zneska sofinanciranja kot od tehničnih karakteristik vozila z lestvijo. »Vsekakor bi bilo smiselno, da bi naša regija takšno vozilo imela,« je ocenil cerkniški župan. Kot je še izpostavil, cerkniška občina že sicer vlaga sorazmerno veliko sredstev v gasilstvo: »Za delovanje15 prostovoljnih gasilskih društev v občini, nakup opreme, novih gasilskih vozil smo v letih 2011 in 2012 porabili 400.000 evrov, k temu pa je treba prišteti še 350.000 evrov za novogradnjo stavbe kulturno družabnega središča Menišija v Begunjah pri Cerknici, v kateri so tudi novi prostori PGD Begunje.« S pivške občine pa so sporočili, da so s pismom o nameri in pobudo o skupnem nakupu gasilske avtolestve že seznanjeni. »Pogovarjali smo se tudi o možnostih sofinanciranja nabave,« je dejala Mihaela Smrdel, direktorica občinske uprave. •vrž

od 400 do 700 tisoč evrov, sicer ni realno pričakovati prej kot v letu 2014.

Da bi hitrejša uporaba avtolestve zagotavljala večjo varnost in učinkovitost pri reševanju (ne bi pa zaradi predhodno zelo razvitega požara zmanjšala škode), je potrdila tudi strokovna komisija, ki je preučila okoliščine vodenja intervencije ob požaru na Gregorčičevem drevoredu. »Imeli smo veliko srečo. Stopnišča so bila osvetljena, na stopniščih ni bilo dima, ker je uhajal skozi vrata in okna, zato je bilo mogoče reševati ljudi po stopnišču. Za dostop v neposredno bližino plamena na strehi pa bi bila lestev neprimerno boljša rešitev, kot pa da so gasilci hodili skozi ozke odprtine in ogenj na streho,« je ocenil tudi Darko Muhič, vodja poklicnega jedra pri Prostovoljnem gasilskem društvu Postojna.

Za reševanje v požarih v stolpnicah in industrijskih objektih Postojnski gasilci na potrebo po avtolestvi sicer opozarjajo že dlje časa. »Vozilo za gašenje in reševanje z višin je v tem obdobju skoraj nuja. Ljudje zahtevajo višji standard reševanja, tudi objekti so vedno višji in zahtevnejši,« poudarja Muhič, ki spomni, da so visoki objekti v Postojni v preteklosti že goreli, a k sreči ni bilo hujšega. Denimo, v stolpnici nasproti občine je dostopnost v zgornje etaže nemogoča brez ustrezne opreme oziroma vozila za te namene, tudi v

Nova avtocisterna Postojnski gasilci bodo v prihodnjem letu pridobili novo vozilo, avtocisterno s kapaciteto sedem kubičnih metrov vode. Vozilo ne bo služilo le za prevoz vode, temveč bo z vso dodatno opremo namenjeno tudi gašenju požarov. Vrednost vozila z vso opremo znaša slabih 200 tisoč evrov, tretjino bo prispevalo ministrstvo za obrambo, razliko bo zagotovila občina, ki je pogodbo z dobaviteljem že podpisala. industrijski coni je večje število objektov, kjer bi bila v primeru požara avtolestev potrebna za gašenje iz zraka, navaja Muhič.

Komisija: intervencija uspešna Strokovna komisija je glede intervencije gasilcev v požaru na Gregorčičevem drevoredu sicer ugotovila, da je bila uspešna, da so gasilci naredili vse, kar je bilo v njihovi moči in da niso storili nobene strokovne napake. Po dogodku so se namreč pojavili številni očitki o nepravočasnem in neustreznem odzivu gasilcev.

Spomnimo, da je v stanovanjskem bloku zagorelo zaradi vžiga olja v enem od stanovanj, policija pa je najemnika zaradi utemeljenega suma, da je izvršil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti, podala tudi kazensko ovadbo. Stavba je bila sicer zavarovana. Obnova strehe je že končana, obnova stanovanj pa še poteka. •kv

15 tisoč evrov donacije

Postojna, 10. oktober − »Naj gredo besede

FOTO: VALTER LEBAN

»drugačni«, ki so zapisane na balonih, daleč stran od nas. Naj jih odpihne iz naše zavesti.

Medse moramo sprejeti vse, čeprav se morda nam zdijo drugačni. To ni bolezen, ki traja le kakšen dan, in tudi ni rana, ki jo obvežemo in se pozdravi. Skrb za duševno zdravje je dolgotrajen proces, v katerega se moramo vključiti mi vsi,« je postojnski župan Jernej Verbič poudaril ob dnevu duševnega zdravja, ki ga je Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Vezi, ki ima eno od stanovanjskih skupin za ljudi z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju tudi v Postojni, v središču Postojne obeležilo na prav poseben način. Na dogodku, ki so ga poimenovali »Odpihnimo predsodke«, so s trga pisani baloni simbolično poleteli visoko v nebo.

V postojnski enoti Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT pa so na dan duševnega zdravja v avli Inštituta za raziskovanje krasa odprli razstavo del, ki so nastala na ustvarjalnem dnevu, kjer so likovni ustvarjalci z druženjem in kreativnostjo prispevali k ozaveščanju glede pomena

duševnega zdravja za posameznika in lokalno skupnost ter prispevali k destigmatizaciji oseb s težavami v duševnem zdravju.

Dodajmo, da je dan duševnega zdravja letos potekal pod geslom »Depresija: svetovna kriza«. Svetovna gospodarska kriza je ena izmed življenjskih situacij, ki predstavljajo potencialni dejavnik tveganja za duševno zdravje, so opozorili na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). »Izguba službe, negotovost, nejasne zahteve in pričakovanja, občutki brezizhodnosti, slabšanje družbeno-ekonomskega položaja ter različne spremembe v družbi povzročajo dodaten stres. Če traja dlje časa ali se ponavlja, lahko posebej pri ranljivih skupinah (otroci, starostniki, nižje izobraženi, revnejši), sproži duševne težave, med drugim tudi depresijo,« je opozorila dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ in dodala, da bodo posamezniki, ki so opremljeni s strategijami soočanja s težavami, ki imajo primerno in zadostno podporo v okolju, ki so osebnostno močni, s pozitivnim odnosom do sebe in do drugih, kljub gospodarski krizi ohranili dobro duševno zdravje. »Za depresijo lahko zboli večina ljudi, vendar jo lahko učinkovito zdravimo,« so še poudarili na IVZ. •vrž

FOTO: VALTER LEBAN

Z baloni odpihnili predsodke

Postojna, 10. oktober − Aleksander Merlo, direktor Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna, je sprejel dva vrednostna bona za nakup medicinske opreme, ki sta ju porodnišnici predali dve uspešni podjetji. Podjetje GEN-I je bolnišnici namenilo 11 tisoč evrov za nakup CTG aparata za ugotavljanje počutja otrok v zadnji tretjini nosečnosti, domače podjetje PVC Nagode pa štiri tisoč evrov za nakup opreme za spremljanje stanja novorojenčka po porodu. Merlo je donaciji sprejel z velikim zadovoljstvom, saj so, kot je dejal, v današnjih časih redke, zato pa toliko bolj dobrodošle. Robert Golob, predsednik uprave družbe GEN-I, je povedal, da so se za donaciji postojnski porodnišnici odločili, ker je njena vizija drugačna od ostalih, ker v njej prepoznavajo institucijo z ambicijami, ki presega lokalno okolje in želi postati najboljša. »To je zgodba, v kateri sem se prepoznal,« je dejal predsednik uprave energetske družbe, ki je po uspešnem prodoru s poceni elektriko vstopila tudi na trg zemeljskega plina in v zadnjih dneh sprožila pravi val nižanja cen tudi pri ostalih distributerjih. Peter Nagode, direktor podjetja PVC Nagode, ki se ukvarja z izdelavo pvc oken in vrat, pa je ob predaji donacije povedal, da odločitev zanjo ni bila težka, ker bo šel denar v prave roke. •vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Aktualno v regiji

Kar polovica klicateljev je »na čakanju«

stran 7 let 10

7

Sodeluj pri dobrodelni zgodbi, ki se bo zaključila 22. novembra, ob 19. uri v Kulturnem domu i koncert Dobrodeln ti – v Cerknici, s svojim logotipom ro in pomagaj šolskemu skladu Željam nap 3. del Rakec ter otrokom v Sudanu pri šolanju. Pokliči na tel. št.

040 206 920.

20 let Tvojega telefona, na katerega pokliče vse več ljudi

Postojna − »Naše ključno poslanstvo je biti dober prijatelj vsakemu, ki nas pokliče,« pravi Slava Dragolič, predsednica Društva Tvoj telefon, ki letos obeležuje 20-letnico delovanja in je pred dnevi gostilo srečanje prostovoljcev zveze slovenskih društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski, ki so dosegljivi na skupni (brezplačni) evropski številki 116 123. Prostovoljci Tvojega telefona (05 720 17 20), ki je s sedežem v Postojni edino tovrstno društvo na Primorskem in Notranjskem, so letos v sedmih mesecih sprejeli preko tri tisoč klicev, med klicalci pa je bilo še enkrat več moških kot žensk. Preko tri tisoč klicev je bilo ob tem na čakanju, »kar kaže, da bi bilo potrebno razširiti našo dejavnost, saj polovica klicalcev ni mogla stopiti v kontakt z nami,« je izpostavila Dragoličeva.

FOTO: VALTER LEBAN

Na Tvoj telefon, kjer prostovoljci odgovarjajo vsak dan med 8. in 20. uro, dežurni pa so tudi na tako imenovanem Sopotniku, vseslovenskem brezplačnem SOS telefonu, pokličejo tako otroci in mladostniki kot odrasli, ki se znajdejo v stiski, a želijo ostati anonimni. »Do konca julija letos so največkrat poklicali osamljeni, ljudje s težavami v duševnem zdravju oziroma na čustvenem področju, invalidne osebe in/ali njihovi sorodniki, zlorabljeni in trpinčeni otroci, žrtve nasilja, odvisniki, revni, brezdomci, žal tudi ljudje s samomorilnimi težnjami,« pojasnjuje Dragoličeva.

Aktivno poslušanje in empatija Prostovoljci Tvojega telefona so letos v sedmih mesecih sprejeli preko tri tisoč klicev, med klicalci pa je bilo še enkrat več moških kot žensk.

Negativno mnenje Za računsko sodišče postopek občinskega nakupa delnic Postojnske jame neustrezen

Kot razlaga, so pri pogovoru z osebo, ki pokliče, najpomembnejši poslušanje,

sprejemanje, pozitiven pogled, empatija in ubesedovanje, pristnost in osebna skladnost. »Med pogovorom klicalca usmerjamo k prepoznavanju lastnega problema in iskanju rešitve z našo pomočjo. Včasih ga napotimo na ustrezno ustanovo po strokovno pomoč, mu posredujemo ustrezne informacije ali ga naročimo na ponovni pogovor zaradi iskanja drugačnih rešitev.

Posebnost našega programa je v tem, da smo vedno dosegljivi, da nudimo takojšno pomoč in da sta pri tem anonimna, tako klicalec kot tudi svetovalec.« Tvoj telefon ima 42 prostovoljcev iz notranjske, kraške in primorske regije, v dvajsetih letih obstoja pa je bilo preko javnih del v društvu zaposlenih 18 oseb. V društvu pravijo, da so zaradi številnih klicev potrebna stalna izobraževanje in supervizije, ki svetovalcem pomagajo integrirati praktične izkušnje s teoretičnim znanjem, se razbremeniti napetosti in stresov in kontinuirano izgrajevati svojo strokovno identiteto. Sicer pa posebno strokovno znanje ni predpogoj za vključitev v društvo. Kot pravi Dragoličeva, sta potrebna predvsem »čut za sočloveka in volja za pomoč ljudem« ter upoštevanje etičnih norm svetovalcev. Kdor bi se jim želel priključiti, lahko pokliče na 031 755 342. •vrž

Prejeli smo

Tudi s starši na čutno pot

Tipali smo, okušali, poslušali, občutili, videli, vonjali …, vse to smo počeli na jesenskem sodeloPostojna − Računsko sodišče je občini Postojna izreklo negativno v vrtcu v enoti Rovte. mnenje, saj je v reviziji ocenilo, da je bilo njeno poslovanje v letu 2010 vanju V četrtek, 11. oktobra, smo se »v pomembnem neskladju s predpisi in usmeritvami«. Med nepravilotroci, starši in vzgojiteljice nostmi v kar petnajstih zadevah je bilo za računsko sodišče neustrez- odpravili proti bližnjem gozdu.

V letošnjem letu smo vse skuno zlasti ravnanje občine pri vstopu v lastništvo družbe Postojnska pine, vključene v projekt Čutna jama oziroma takrat še Turizem Kras. Občina je namreč lastniški pot, zato smo želele vzgojiteljice delež pridobila prek zasebne družbe Postojnska jama (pozneje se staršem pokazati, kaj ta projekt je preimenovala v Postojna turizem), ki jo je ustanovila v ta namen pomeni ter kako lahko otrokom popestrimo sprehode in bivanje v ter vplačala osnovni kapital in nanjo prenesla zemljišča kot stvarni vložek. Pri tem pa je po ugotovitvah računskega sodišča v več točkah naravi.

Pot nas je vodila po asfaltni ravnala v nasprotju s predpisi. cesti proti Kovku, tam pa nas je že pričakala prva puščica, ki nas je Na računskem sodišču so zato ocenili, da Občine mnenje ni presenetilo usmerjala, kam naprej, prav kmalu za puščico bi bilo ustrezneje, če bi občina neposredno pa že prva naloga. Šli smo čez kup peska, hodili kupila delnice, saj bi v tem primeru ostala Boštjan Udovič, direktor občinske uprave, je po opekah ter z vejami udarjali po plastičnih lastnica svojih nepremičnin. Tako pa je občina pojasnil, da je bilo nestrinjanje računskega in kovinskih zabojih in pri tem poslušali s tem, ko je družbi Postojnska jama (Postojna sodišča z načinom, na katerega se je Občina zvoke. Pot nas je peljala naprej v notranjost turizem) z vplačilom osnovnega kapitala in s Postojna vključila v postopek nakupa deleža gozdička, kjer smo tipali drevesa, prenašali stvarnim vložkom v znesku preko štiri milijone v Postojnski jami, edina točka v revizijskem kostanjeve ježice, nato pa smo po prihodu iz gozda veselo zazvončkljali na zvonec ter dalje evrov zagotovila sredstva za nakup 25,1 odstot- poročilu, v kateri se od občine zahtevajo nega deleža v družbi Turizem Kras ter zavaro- določene aktivnosti in odzivno poročilo. vanje najetega hipotekarnega kredita (v višini Kakšna bo njegova vsebina oziroma kakšni 3,2 milijona evrov), povzročila tveganje za so protiargumenti občine, pa ni pojasnil, občinsko nepremično premoženje. Računsko pač pa je dejal zgolj, da z vso odgovornostjo sodišče je med drugim opozorilo tudi, da je trdijo, da bi danes ravnali enako. občina soglašala z zadolžitvijo družbe PosGlede večine ostalih nepravilnosti, pri tojnska jama (Postojna turizem), ne da bi ta katerih gre po Udovičevih besedah bolj za izkazala, da ima zagotovljena sredstva za servi- formalne nepravilnosti, ne pa za materialna siranje dolga iz neproračunskih virov. oškodovanja občine ali njenega premoženja, Na računskem sodišču so ocenili, da je občina pa je povedal, da so bile odpravljene že med delež odkupila prek zasebne družbe zato, da revizijskim postopkom. »Sicer pa je vsaka se ne bi zadolžila sama (in se s tem približala revizija po našem mnenju dobrodošla, saj zakonsko določeni meji zadolževanja), pač pripomore k izboljšanju delovanja občinske pa je dolg raje prenesla na pravno osebo, uprave in k odpravi določenih napak, ki katere zadolžitev se ne šteje v dovoljeni obseg se pri delovanju pojavljajo,« je še dodal zadolžitve občine.

Udovič. •kv

na poti otresali veje, vonjali naravo, hodili po drevesnih deblih, koreninah, tipali sveže in posušene drevesne liste, skakali čez potoček ter po krajšem vzponu po mokri travi prispeli nazaj do vrtca. Preko vseh teh nalog, ki smo jih opravili v gozdičku, smo zaznavali naravo z vsemi svojimi čutili prav vsi od najmlajših do najstarejših.

Na igrišču vrtca pa so otroci ter starši preizkusili še zadnje čutilo – okus.

Na voljo so bili različni napitki (voda, voda z medom, voda z limono). Otroci iz skupine ježkov in lisic so vključeni v projekt Potujemo z jezikom (kulinarika) in so nam prav posebej za ta dan skuhali marmelado ter spekli jabolčni zavitek.

Sodelovanje je potekalo v zelo sproščenem ter prijetnem vzdušju, zato smo se razšli polni prijetnih izkušenj. Hvala za udeležbo vsem staršem ter otrokom.

• Renata Treven, vzgojiteljica

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 8

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

stran 8

petek, 19. oktober 2012

Kdo najlepše urejen v Pivki in Postojni?

V Pivki in Postojni sta se odvili prireditvi, na katerih so razglasili najlepše kraje ter najlepše urejene hiše, poslovne prostore, vrtove …

FOTO: ARHIV OBČINE POSTOJNA

70 tekmovalcev v vseh kategorijah. Zmago za najlepše urejen vrt je odnesel Jože Gruden iz Šmihela pod Nanosom, najlepše urejen balkon je letos imela družina Čigon iz Postojne, za najlepši kmečki vrt se je trudila Nada Vilhar iz vasi Studeno, najlepši poslovni objekt imajo na Turistični kmetiji Mihevšč v Malem Otoku, posebno nagrado za cvetlično okrasitev vodnjaka sredi vasi pa so dobili v vaški skupnosti Grobišče.

Vsi, tako najlepše urejeni kraji v Pivki kot tudi urejene hiše, vrtovi, poslovni prostori …, so v Postojni na obeh prireditvah poželi velike pohvale. •Petra Šajn

potekata na nekoliko različen način, in sicer v Pivki so vse vasi v občini vključene v tekmovanje in komisija, ki vasi večkrat obišče, ocenjuje celostno podobo krajev, v Postojni pa izmed prijavljenih ocenjujejo najlepše urejen vrt, najlepše urejen balkon, najlepše urejen kmečki vrt, najlepše urejen poslovni objekt in letos tudi najlepše urejeno cvetlično okrasitev vodnjaka sredi vasi.

uvrstitev med prvih deset najlepših dosegli Šmihel, Mala Pristava, Narin, Nova Sušica, Petelinje, Gornja Košana, Parje in Dolnja Košana. Tretje mesto je letos zasedla vas Trnje, drugo mesto Nadanje selo, zmago pa je letos odnesel Kal. V Postojni tekmovanje poteka pod naslovom Občina Postojna v cvetju. Letos se je na tekmovanje prijavilo

FOTO: PETRA ŠAJN

Pivka, 11. oktober – Tekmovanji v Pivki in Postojni Na prireditvi Lepa in urejena Pivka so pohvale in

Nagradili so najboljše v obeh občinah.

Prejeli smo

V začetku oktobra se je Janez Komidar, župan Loške doline, odzval na povabilo predsednice Medobčinskega društva invalidov Cerknica–Loška dolina– Bloke. Predsednica Olga Otoničar mu je najprej razkazala društvene prostore, ki so prilagojeni tudi invalidom z gibalnimi motnjami. Pri ogledu se je župan ustavil pri vitrini s pokali in pohvalil športnike za osvojene pokale in dosežena mesta, nato pa se udeležil delovnega sestanka s člani društva. Otoničarjeva je županu predstavila naloge društva in ob izvajanju le-teh nanizala težave, s katerimi se na društvu srečujejo. Glavni poudarek daje društvo izvajanju posebnih socialnih programov, ki jih sofinancira tudi Zveza društev invalidov Slovenije. Komidar je opozoril, da na občini niso društvo, ki bi pomagalo pri nakupih ozimnice ali kurjave, ker imajo občine ustanove, kot so Center za socialno delo, RK in Karitas, tako da jih v društvu lahko samo napotijo nanje in dajo kakšno priporočilo. Predsednica pa je ob koncu delovnega srečanja župana še seznanila, da naslednje leto organizirajo srečanje pobratenih društev in ga zaprosila za materialno kot finančno pomoč za izpeljavo srečanja. Komidar je obljubil, da lahko računajo na pomoč občine, in izrazil željo, da bi vsi župani, katere združuje MDI, vsaj enkrat na leto obiskali društvo, društvo pa bi obisk vrnilo. V zahvalo za obisk in materialno pomoč pri izvedbi proslave NAŠIH 30 POMLADI pa mu je predsednica društva podarila DVD Naših 30 pomladi s posvetilom. •Jože Obreza

Gorenje in gašenje Na srečanju štirih občin Ker je oktober - mesec požarne varnosti, smo za 5. razrede OŠ Antona Globočnika Postojna, v soboto, 29. septembra, organizirali dan dejavnosti, ki smo ga naslovili Gorenje in gašenje.

Učenci so v razredu najprej spoznali, kaj je potrebno za gorenje in nekaj teoretičnih znanj o gašenju, nato pa smo obiskali Gasilsko društvo Postojna, kjer so nas prijazno sprejeli in nas seznanili z gorenjem in gašenjem različnih snovi.

Delo je bilo prav posebej zanimivo zato, ker je vse bilo demonstrirano. Tako so se učenci seznanili, kako pravilno reagirati ob nesrečah, ko potrebujemo pomoč gasilcev. Spoznali so namen hidrantov in kako jih uporabljamo. To so preizkusili tudi praktično. Marsikdo je imel kar težave v obvladovanju cevi pod pritiskom vode, pa tudi marsikatero oblačilo ali obutev so zamočili. Delo smo nadaljevali s poskusi gorenja različnih snovi. Tako so se učenci naučili, da vseh požarov ne smemo gasiti z vodo. Vsak se je preizkusil v uporabi gasilnega aparata in pogasil manjši ogenj. Najbolj je bila zanimiva demonstracija, kaj se zgodi, če poskusimo pogasiti gorečo posodo z oljem z vodo.

Za piko na i smo si ogledali vsa vozila in dodatne priključke, s katerimi intervenirajo gasilci v različnih nesrečah.

Da je bil dan vsebinsko bogat in zanimiv, so se potrudili gasilci Gasilskega društva Postojna, še posebej pa se ob tej priliki zahvaljujemo obema gasilcema, Darku Muhiču in Andreju Perku, ki sta pripravila in izvedla program. Nevenka Trenta in Martina Sedej – Filipčič

22. septembra je bilo v Iški teni v Vrbici že 12. srečanje štirih stičnih občin v Vrbci. Pohodniki iz občin Cerknica, Brezovica, Ig in Velike Lašče smo se odpravili na pohod iz različnih

FOTO: JOŽE OBREZA

FOTO: JOŽE OBREZA

Župan je obiskal invalide

izhodnih točk in se ob 10. uri srečali na stičišču rek Iške in Zale v Vrbci. Cerkniški pohodniki z županom Markom Ruparjem in podžupanom Tonijem smo se odpravili iz Osredka na Vidovski planoti. V soteski rek Iške in Zale smo pričakali pohodnike iz Brezovice, Iga in Velikih Lašč. Po izrečeni dobrodošlici Ruparja smo krenili na pot do Osredka, kjer sta na turistični kmetiji »Pri Ujčevih« gostitelja občina Cerknica in društvo Claustra Alpium Iluiarum pripravila srečanje in topli obrok.

Ob pozdravnem nagovoru cerkniškega župana in predstavnikov sodelujočih občin je spregovoril tudi član društva Claustra Alpium, Milan Podlogar. Na zaključku pa je predstavnik občine Velike Lašče povabil pohodnike na 13. srečanje štirih občin v Velike Lašče in pozval udeležene pohodnike, naj pripelje vsak vsaj še enega pohodnika. Kot zanimivost, predvsem pa v spodbudo in poduk, bi dodal, da je pohodnica Simona Zorko pobirala smeti ob pohodni trasi od Iga do Osredka. •Jože Obreza

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Pogovor

stran 9 let 10

9

Globalizacija je priložnost pokazati domače znanje

Vojmir Urlep, ki je vodenje Leka, člana skupine Sandoz, prevzel leta 2007, je doma na Martinj hribu, od koder se dnevno vozi v Ljubljano v službo in nazaj. Prepričan je, da je slovenska farmacija v samem svetovnem vrhu, perspektive notranjsko-kraškega gospodarstva pa vidi na področju obnovljivih virov, kot sta les in biomasa, v turizmu in predvsem v malem podjetništvu.

Z mag. Urlepom sem se po podelitvi priznanja Manager leta 2012 pogovarjala v Ljubljani, na sedežu podjetja, ki ga vodi.

tujino, gre za t. i. odliv možganov. Se to dogaja tudi v farmaciji in kako bi farmacevtske strokovnjake lahko zadržali doma?

Tu gre za dvoplasten problem. Na eni strani gre za spontan, nenadzorovan odliv kadrov, na drugi pa, če pogledamo samo naš primer, za načrtovan odliv kadrov, kajti strokovnjaki izkoristijo možnosti razvoja kariere, ki jo ponuja tako velik svetovno delujoč sistem, kot je Novartis. V okviru skupine odhajajo na pomembna in zahtevna delovna mesta, kjer lahko pridobijo dodatna znanja in izkušnje. Seveda se nadejamo, da se bo večina teh kadrov vrnila v Lek in bo s pridobljenimi izkušnjami in znanjem še bolj pripomogla k nadaljnjim uspehom družbe.

Dejali ste, da mora dober manager biti tudi vizionar.

Kakšna pa je vaša vizija?

Ali je bilo vodenje Kemofarmacije za vas premajhen izziv Tudi v prihodnje uveljavljati Lek kot enega izmed podpornih in ste se zato odločili za vrnitev v Lek? stebrov trenutno drugega največjega proizvajalca kakovostnih Vodenje Kemofarmacije je bilo izziv, vendar sem si po sedmih in dostopnih generičnih zdravil, predvsem na dveh ključnih letih dela na mestu predsednika uprave te družbe zaželel področjih našega delovanja: na področju razvoja in izdelave novih izzivov. ter proizvodnje zdravil. Za strateško udejanjanje te vizije se ob dejstvu, da Slovenija za sabo nima velikega trga, ki bi bil zanimiv za tuje vlagatelje in hkrati ne sodi v stroškovno ugodna Kakšno je poslovno okolje v svetu v primerjavi s slovenokolja, usmerjamo na tehnološko najzahtevnejša področja, na skim? Česa bi se lahko naučili od tujine? področja z visoko dodano vrednostjo, ki zahtevajo ogromno To je precej kompleksno in široko vprašanje. Vsekakor so v mednarodnem poslovnem okolju pravila igre mnogo bolj sta- znanja, timski, multidisciplinarni pristop. Zaenkrat nam slovensko okolje omogoča, da lahko večino znanja pridobimo bilna in predvidljiva kot pri nas. Po drugi strani se v medndoma. arodnem poslovnem okolju srečuješ z različnimi poslovnimi navadami, kulturami, pričakovanji, z drugačno konkurenco Ali ste v okviru svojih delovnih nalog veliko na poti, po in vsemu temu se je treba prilagoditi, če hočeš biti uspešen.

Od tujine se lahko poleg multikulturnosti naučimo, da brez svetu? znanja in ustrezne dodane vrednosti izdelkov preprosto ne K sreči ne več toliko kot v preteklosti. Glede na to, da je moja moreš enakovredno tekmovati z drugimi konkurenti. glavna naloga koordinirati vse aktivnosti v tej kompleksni organizaciji, tako da so moje poti omejene na Basel in München Katera specifična znanja in predvsem značajske poteze oziroma Holzkirchen, kjer sta sedeža Sandoza in Novartisa. zahteva delovanje v eni največjih evropskih družb?

Neposredno na trge potujem mnogo manj kot v preteklosti.

Novartis kot del farmacevtske industrije podobno kot celotna panoga temelji na izjemno zahtevnih znanjih s področja Ali ste tedaj, v preteklosti, na svojih obiskih tujine srečevali kemije, farmacije, medicine, biologije in še nekaterih drugih, tudi naše rojake, morda celo na vodilnih položajih? pri čemer postaja ta panoga vse bolj interdisciplinarna. Regu- Naše rojake sem srečeval praktično povsod, ne samo na svojih latorne zahteve, ki jim je panoga podvržena, se namreč vse službenih poteh, ampak tudi na zasebnih potovanjih, ki so bolj zaostrujejo. Za dokaz varnosti, učinkovitosti in kakovosti usmerjena v nekoliko bolj eksotične kraje kot službene poti. nekega zdravila je treba danes opraviti bistveno več študij kot Lahko rečem, da skorajda ni kotička na zemlji, kjer ne bi našel pred leti. Te študije posegajo na številna področja, ki morda Slovenca, rojaka, tudi na najbolj nenavadnih koncih sveta. v preteklosti niso bila toliko prisotna v sami panogi, zato pač vstopajo nova znanja, ki jih je treba osvojiti in razvijati, da S kakšnimi občutki ste sprejeli priznanje Manager leta 2012 lahko zadostiš pričakovanjem. in s čim ste si ga po vašem mnenju prislužili?

Priznanje doživljam predvsem in najprej kot priznanje vsem Katere pa so po vašem mnenju odlike dobrega managerja? zaposlenim te družbe, kajti brez vsega znanja, izkušenj in Najprej bi izpostavil vizionarstvo. Dober manager zna preddnevne prizadevnosti poslovnih rezultatov, ki so podlaga in videti, kam se bo panoga usmerjala v naslednjih letih, zna osnova za to priznanje, ne bi bilo. Sprejemam ga na eni strani to preliti v akcijske načrte in samo strategijo, ki ji bo družba kot končno prepoznavo, kako uspešni smo lahko z domačim sledila ali celo narekovala trende. znanjem tudi v okviru največjih svetovnih družb in ene najzahtevnejših panog, na drugi strani pa priznanje odpira Ste dvojni magister, ekonomije in farmacije, katero dodatne možnosti, da lahko naše rezultate delimo tudi s širšo področje pa vam je bliže? javnostjo, kar je včasih v tem prostoru, ki je v zadnjem času Težko bi se opredelil, toda glede na to, da v svojem osnovnem bolj nagnjeno k spremljanju negativnih dogodkov, afer in poklicu farmacevta nikoli nisem zares delal, bi lahko sklepodobnih zgodb, razmeroma težko. pali, da mi je bliže področje vodenja in morda znotraj tega področje trženja, na katerem sem pravzaprav delal večino Do kod bo po vašem mnenju segla farmacevtska znanost? svoje dosedanje kariere.

Bomo sčasoma lahko pozdravili vse bolezni? Če sva spet na področju vizionarstva, potem se bo to verjetno Na katere Lekove produkte ste najbolj ponosni? nekoč zgodilo. Ne samo da jih bomo lahko pozdravili, predKar na vse po vrsti. vsem jih bomo po mojem mnenju večino lahko preprečili.

Medicina bo šla vedno bolj v smeri preventive, preprečevanja Kje je slovenska farmacija v primerjavi s svetovno? bolezni. Če preventivni ukrepi ne bodo zadoščali, pa bo še V samem vrhu. Seveda se moramo pri tem zavedati, da je vedno ostala na svojem tradicionalnem področju zdravljenja slovenska farmacija omejena na izdelavo, razvoj in trženje bolezni, vendar z vedno novimi spoznanji. Z dekodiranjem generičnih zdravil, ki pa po svoji zahtevnosti, ko je treba človeškega genoma, ugotovitvijo, kakšno vlogo igrajo posadokazati njihovo kakovost in varnost, ne zaostajajo za origimezni geni pri določenih bolezenskih stanjih in na kakšen nalnimi zdravili. način lahko reguliramo njihovo delovanje, smo vse bliže temu, da bo večina bolezni ozdravljivih, je pa težko oceniti, Dejstvo je, da številni slovenski strokovnjaki odhajajo v kdaj bo to.

FOTO: ARHIV LEKA

Logatčan mag. Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka, je imenovanje za Managerja leta 2012 sprejel kot priznanje celotnemu kolektivu, dnevni prizadevnosti in predvsem domačemu znanju – Zanj je neprecenljivo, da živi v zelenju, naravi, v objemu notranjskih gozdov

Vojmir Urlep, prvi mož Leka, je prepričan, da je znanja in podjetniškega duha pri nas dovolj, okolje pa bi moralo biti spodbudnejše.

Kako poteka vaš delovni dan? Se dnevno vozite z Notranjske ali ostajate tudi v Ljubljani?

Dnevno se vozim zdoma in domov.

Kaj vas v domačem okolju najbolj razveseljuje?

Predvsem mir, ki ga v vsakodnevnem tempu tako potrebujemo. To, da stopiš skozi vrata doma in si že v zelenju, naravi, v objemu notranjskih gozdov, da pogledaš naokrog, če je kakšen medved kje v bližini (smeh). Ne hodim samo na sprehode, ampak se z veseljem usedem tudi na kolo in premerim notranjske ceste – trenutno mi namreč bolj leži cestno kolesarstvo, tako da krenem proti Lazam, Rakeku, Cerknici, čez Planino in morda proti Hotedršici in nazaj.

Od nekdaj kolesarite? Že zelo dolgo, od takrat, ko zaradi poškodbe kolen nisem mogel več veliko teči in sem bil prisiljen preseliti se na kolo.

Kje vidite perspektive notranjsko-kraškega gospodarstva?

Predvsem ne bi želel deliti receptov, ker to ni na področju farmacevtske industrije. Rekel bi, da se mora vsaka regija osredotočiti na tisto, kar ji prinaša neko konkurenčno prednost, bodisi da so to naravni viri ali naravne okoliščine in Notranjska ima zagotovo na področju biomase in lesa izjemne vire, ki jih v preteklosti nismo znali ustrezno izkoristiti, morda jih bomo bolje v prihodnosti. Perspektivna panoga je brez dvoma turizem, saj lepote Notranjske in Krasa sežejo daleč prek slovenskih meja. Treba se je pač ustrezno povezati, saj, če gledava turizem kot panogo, brez ustrezne promocije tudi rezultatov ne bo. Promocija, vemo, stane izredno veliko in majhni, razdrobljeni subjekti tega ne zmorejo. Zato bomo morali Slovenci poiskati pot k združevanju, bodisi da gre za združevanje v obliki konzorcijev, združenj in drugih možnih oblik, da pokažemo lepote, ki jih lahko ponudimo, in pritegnemo turiste. Prihodnost vidim tudi v svobodni podjetniški pobudi. Če namreč pogledamo Slovenijo in njeno velikost, je popolnoma jasno, da bo prihodnost našega gospodarstva temeljila na malih in srednjevelikih podjetjih. Računati s tem, da bo imela Slovenija veliko družb velikosti Leka, Krke in Gorenja, se mi osebno zdi zelo iluzorno. Dejansko se moramo usmeriti v podjetništvo, spodbujanje nastanka in rasti malih in srednjevelikih podjetij, ki naj temeljijo na znanju in visoki dodani vrednosti. Znanja v slovenskem prostoru in podjetniškega duha je namreč dovolj, samo okolje bi moralo biti spodbudnejše.

Kakšen je vaš življenjski slog? Živite zdravo?

Kot pravi star slovenski pregovor, je kovačeva kobila vedno bosa, in to v precejšnji meri, žal, velja tudi zame. Težko bi rekel, da je moj življenjski slog zelo zdrav, čeprav se trudim in poskušam skrbeti za spodobno kondicijo, tako s kolesarjenjem kot s telovadbo in mislim, da mi to še nekako uspeva.

Pri prehrani je samodisciplina precej šibkejša, deloma na to vpliva tudi dostopnost in možnosti, ki jih prinaša službeni položaj. Tu bi se torej dalo marsikaj izboljšati, ampak morda kdaj kasneje, če bo za to priložnost.

Kako gledate na globalizacijo v gospodarstvu?

Slednja ni zgolj nekaj, kar nas ogroža, kot napačno dojemamo, ampak da predvsem priložnost, ki jo velja izkoristiti za to, da dokažemo, da imamo dovolj znanja in hočemo dosegati najzahtevnejše rezultate tudi v najzahtevnejših pogojih.

Seveda pa je treba vselej stremeti k temu, da najdeš primerno ravnovesje med osebnim in službenim, kar pomeni, tako kot ste me vprašali oziroma izzvali, da najdeš tudi nekaj trenutkov zase in za svoje bližnje in da nekoliko popravimo grehe, ki si jih nakopljemo na službenem delu. •Blanka Markovič Kocen

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 10

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

stran 10

petek, 19. oktober 2012

Vodita jo eksplozivnost in spontanost

Mlada avtorica že od malih nog rada riše in slika, bolj intenzivno pa se ustvarjanju posveča zadnji dve leti, ko je slikanje postalo njen izbirni predmet na šoli. Vsa razstavljena dela so nastala v zadnjem obdobju, zanje pa so značilne močne barve: »Trenutno mi je najbližji ekspresionizem, tudi v literaturi, s svojimi kričečimi barvami in sporočilnostjo−direktnostjo, pa tudi simbolizem, med slikarji pa Munch, Kandinsky, Schiele, Kirchner …« Na njeno dosedanjo slikarsko pot je zelo vzpodbudno vplivala mentorica, akademska slikarka Saša Šušteršič, ki jo navdušuje avtoričin pogum pri izboru barv, saj je le-ta v prvi fazi ustvarjalnega procesa običajno redek, pri Evi pa gre nasprotno za eksplozivnost in spontanost: »Prepušča

se in na vseh ravneh kaže svoj subtilen talent ter sproščen način slikanja.« Dela v tehniki akrila so nastajala po študijskem modelu, doma pa je Evo vodila domišljija. Odprtje razstave sta popestrila logaška glasbenika z avtorskimi skladbami Simona Urbasa na kitari in Roka Škrlja na bas kitari.

Mlada vsestranska umetnica Eva Razložnik se v galeriji Hiša sonca predstavlja s prvo samostojno likovno razstavo.

Naslikala in izdelala lastno čelo V galeriji je na ogled tudi slika večjega formata, kjer je Eva upodobila čelo, inštrument, ki ga igra tudi sama. Kmalu pa bo lahko zaigrala na čelo, ki ga je izdelala sama v okviru šolske prakse v delavnici odličnega mojstra, goslarja Vilima Demšarja. Evi pa je poleg slikanja

in glasbe blizu tudi literarno ustvarjanje; je članica logaškega literarnega društva Zeleni Oblaki, na svoj talent pa je opozorila že v osnovni šoli, ko je leta 2009 na festivalu Roševi dnevi prejela prvo nagrado za delo »Ali me

FOTO: SAŠA MUSEC ČUK

Logatec, 12. oktober – V galeriji Hiša sonca se s prvo samostojno razstavo predstavlja mlada logaška umetnica Eva Razložnik, dijakinja 4. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.

Razstavni prostor so napolnili številni ljubitelji likovne umetnosti, ki so se znašli med Jato barv, kot je svojo prvo javno predstavitev poimenovala Eva. Razstavo je pripravila logaška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, na ogled pa bo do 13. novembra, med delavniki od 9. do 12. ure.

slišiš«. O vsestranski mladi umetnici bomo zagotovo še slišali, njena prva samostojna razstava pa je gotovo pogumno dejanje in lep začetek v nadaljnje potapljanje med barve in slikarske zamahe. •Saša Musec Čuk

Cerknica, 13. oktober – V soboto se je v Kulturnem domu v Cerknici odvijala predstava Bosa v parku, ki so jo člani gledališke skupine Kulturnega društva Rak Rakek organizirali ob praznovanju svoje 10. obletnice obstoja. Čeprav ni šlo za premierno predstavo, so gledalci vseeno napolnili dvorano, ustvarjalce pa so nagradili z bučnim aplavzom.

Komedija Neila Simona Bosa v parku je zgodba o dveh mladoporočencih in dogodivščinah, ki se jima pričnejo dogajati ob njuni vselitvi v majhno stanovanje, ki se nahaja v petem nadstropju meščanske hiše v centru Ljubljane. Peter Novak je mlad odvetnik, ki se poskuša šele uveljaviti v svojem krogu, medtem pa je njegova življenja polna žena Irena odločena, da bo v njunem novem domovanju ustvarila romantično gnezdece, in sicer v eni sami sobi brez ogrevanja, z luknjo v stropu in čudnimi sosedi. Eden takih je tudi sosed Viktor Velasko, ki se

spoprijatelji z Ireno in se pogosto celo spogleduje z njo. Živi v mansardi nad njima in ker ne plačuje najemnine, mora v svoje stanovanje priplezati skozi okno Novakovih. Pomembno vlogo odigra v vsej tej zmedi tudi Irenina mama, gospa Golob, ki živi sama na Vrhniki in kar naprej obiskuje mladoporočenca. Irena meni, da je njena mama osamljena, ko je ni več ob njej in da potrebuje ljubezen.

Prav zato pripravi večerjo, na kateri se odnosi med Viktorjem, Petrom, Mileno in Ireno dodobra zapletejo in celotno dogajanje zavrtijo v drugo smer.

Profesionalno naprej Komedija Bosa v parku je osma igra po vrsti, odkar deluje gledališka skupina v okviru KD Rak Rakek in tretja pod vodstvom profesionalnega režiserja. Tokrat je bila režiserka Yulia Roschina. Z vajami so začeli januarja, režiserka pa je igro prestavila iz šestdesetih v osemdeseta leta in iz Amerike v Slovenijo. Že aprila je bila premiera v kulturnem domu v Cerknici, maja pa še dve gostovanji, v Starem trgu in Gornjem Logatcu. Že takrat je bil odziv zelo dober, pohvale

V komediji Bosa v parku kot mladoporočenca nastopata Lara Zorn in Matej Šajn.

so prihajale z vseh strani.

Skupina je sodelovala tudi na Linhartovem srečanju 2012, kjer je Maja Malc prejela priznanje regijskega selektorja za stransko žensko vlogo, in sicer za vlogo Gospe Golob.

Z vlogami so se spoprijeli Lara Zorn kot Irena Novak,

Matej Šajn kot novopečeni odvetnik Peter Novak, Aleš Štefančič kot predrzni sosed Viktor Velasko, nadležna mama in tašča je Maja Malc, na oder pa je prvič stopila Snežna Obreza v vlogi monterke telefona.

•Andreja Jernejčič

Sveto pismo neprekinjeno brali 24 ur Logatec, 12. oktober – V župniji sv. Nikolaja so letos

prvič organizirali mini svetopisemski maraton, ki je od 7.−14. oktobra vzporedno potekal tudi po drugih slovenskih župnijah. Njegov pobudnik je že več let Svetopisemska družba Slovenije, v Logatcu pa je nad izvedbo in organizacijo bdela Špela Fortuna. Gre za 24-urno neprekinjeno branje Svetega pisma, Nove zaveze, ki se je začelo 11. oktobra po večerni sveti maši in zaključilo naslednji dan ob 18. uri. Pri maratonu je sodelovalo blizu 100 bralcev, med njimi so bili tako posamezniki kot člani različnih župnijskih skupin in veroučenci, presenetljivo velik pa je bil tudi odziv poslušalcev: »Prav presenečena sem bila, ko sem med 2. in 3. uro ponoči v cerkvi videla kar nekaj ljudi, nekateri pa so ob poslušanju božje besede vztrajali tudi po več ur, pa tudi druge ure je bil ves čas odnek prisoten v cerkvi,« je povedala Fortuna in dodala, da je namen takšnega dogodka »okužiti« ljudi s prebiranjem in poglabljanjem v Sveto pismo. Maraton je bil vsekakor poseben dogodek, ki je v ljudeh, tako bralcih kot poslušalcih, vzbudil prav posebna občutja in navdušenje, zato želijo v dolnjelogaški župniji druženje z božjo besedo izvesti tudi naslednje leto. •smč

FOTO: ARHIV KD RAK RAKEK

S komedijo v praznovanje

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Regijske kulturne diagonale

V jubilej z novo podobo 40 let Glasbene šole Logatec bodo obeležili s prireditvijo in z novim Koncertnim abonmajem za ljubitelje klasične glasbe Glasbena šola Logatec letos praznuje okrogli jubilej. V štirih desetletjih je izobraževala in udejstvovala mlade glasbene upe, ki so v glasbi našli poseben pomen. Danes ni nič drugače. Njen ravnatelj Primož Malavašič, sicer profesor harmonike, orgel in klavirja, je z dozdajšnjimi uspehi šole več kot zadovoljen. V pogovoru je med drugim povedal, da je v teh letih glasbena šola naredila velik korak naprej, in izpostavil, da je tu osnovno glasbeno izobraževanje opravil tudi hornist Andrej Žust, ki je kot prvi Slovenec redni član berlinskih filharmonikov. V jubilejnem letu, praznovali ga bodo 20. aprila prihodnje leto, bodo začeli s Koncertnim abonmajem, v okviru katerega bodo izpeljali pet koncertov za ljubitelje klasične glasbe.

FOTO: BARBARA ČEPIRLO

Logaška Glasbena šola obeležuje okrogli jubilej.

Njen ravnatelj Primož Malavašič napoveduje nov Koncertni abonma, ki bo prihodnje leto zaživel v prevetreni in še bolj pisani glasbeni dvorani.

stran 11 let 10

11

Zagotovi si vstopnico v predprodaji (15 eur) za dobrodelni koncert 22. novembra, ob i koncert 19. uri, v Kulturnem domu v Dobrodeln ti – ro Cerknici. Pokliči v tajništvo OŠ Željam nap e d 3. l Jožeta Krajca Rakek na tel. št.

040 206 920.

veliko otrok zanima za glasbo.

Ker sem v logaški glasbeni šoli zaposlen slabih dvajset let, skoraj polovico let delovanja naše šole, težko govorim o čistih začetkih te šole, za teh zadnjih dvajset let pa lahko rečem, da je zares veliko zanimanja za učenje v naši šoli. Še posebej me veseli, da se v zadnjem času vse več otrok odloča za orkestrske inštrumente in za plesno pripravnico ter balet. Tako vidim zares dobre možnosti za razvoj naših šolskih orkestrov in novega baletnega oddelka, posredno pa seveda še za večji razcvet že sicer zelo dobro delujoče ljubiteljske kulture v logaški občini.

Katere dejavnosti poleg učenja oziroma izobraževanja še izvajate?

V naši šoli lahko posnamete svojo zgoščenko, saj imamo svoj glasbeni studio, prirejamo pa tudi razne izobraževalne seminarje v sodelovanju s šolskim ministrstvom.

Koliko učencev obiskuje vašo šolo? Pri katerem inštrumentu jih je največ?

V letošnjem šolskem letu imamo vpisanih 360 učenk in učencev v 22 oddelkih, za primerjavo pa naj povem, da je bilo ob ustanovitvi, leta 1972, vpisanih 60 učencev v petih oddelkih.

Največ učencev je pri klavirju, violini, flavti in kitari.

S katerimi institucijami, društvi in zavodi v regiji sodelujete kot glasbena šola? Kako skrbite za tovrstno sodelovanje?

V naši šoli smo zelo odprti za različna sodeloZačetki šole segajo v leto 1972. Kako je šola tudi otroški pevski zbor in plesalci našega, nedavno ustanovljenega, a že zelo uspešnega, vanja, zato sodelujemo s številnimi zavodi skozi leta udejanjala svoje poslanstvo? na področju šolstva in kulture v okvirih baletnega oddelka. Na tem koncertu bo Šola je skozi štiri desetletja precej razširila lokalne skupnosti, regije in na državnem predstavljen tudi nov zbornik in multimedisvojo dejavnost, tako po številu učencev kot nivoju. Uspešno sodelujemo tudi z različnimi jski dvd z zvočnimi in video posnetki naših po številu programov in z njimi povezanih kulturnimi in športnimi društvi. Sodelovanje najboljših učencev, ki igrajo oziroma plešejo. predmetov, ki jih poučujemo. Z dvigom pa gojimo tudi na mednarodnem nivoju. Tako V jubilejnem letu pa bomo začeli tudi z izobrazbene stopnje zaposlenih, še posebej smo uspešno sodelovali z odličnim pevskim organizacijo Koncertnega abonmaja, ki bo za specifične inštrumente, to so tuba, pozazborom iz italijanskega Rima, z italijansko na petih koncertih našim učencem in vsem vna, violončelo, kontrabas, tamburice, se je posledično dvignila tudi kakovost poučevanja. drugim, dobre klasične glasbe željnim ljudem, glasbeno šolo iz Rude in še bi lahko našteval.

V prihodnosti načrtujemo sodelovanje predstavil zares bogat kolaž klasične glasbe. razširiti tudi v prostor zahodne Evrope.

Letos obeležujete 40-letnico obstoja in delo- Posebnost abonmaja je tematska orientacija po inštrumentalnih družinah in živi komentar vanja. Jo boste počastili na kakšen poseben nastopajočih, ki bodo na zanimiv način pred- V Glasbeni šoli poučujejo tudi nekateri zelo način? Pripravljate kako prireditev? stavili izvajana dela. Koncerti bodo potekali v uspešni slovenski glasbeniki, recimo klariPripravljamo posebej slovesen koncert, naši koncertni dvorani, ki bo prav z začetkom netist in dirigent uspešnega Adoramusa ki bo v soboto, 20. aprila prihodnje leto, v Marjan Grdadolnik, kitarist Jani Moder, koncertnega abonmaja zaživela v precej Večnamenski športni dvorani v Logatcu. Na pevka Tanja Žagar, ki so gotovo odraz šole. prenovljeni podobi. tem koncertu bodo nastopili naši najboljši Se vam zdi, da so glasbena imena dovolj za učenci kot inštrumentalisti solisti v komornih prepoznavnost šole?

So bili začetki glasbenega ustvarjanja na skupinah in v simfoničnem orkestru, ki med tem delu Notranjske bolj obetavni? Kako je Širša (medijska) prepoznavnost naših drugim letos obeležuje tudi eno obletnico, in sicer 15-letnico delovanja. Nastopil bo z glasbenim poukom danes? Opažam, da se učiteljev, ki bi jih poleg naštetih zagotovo

lahko naštel še kar nekaj, zagotovo pripomorejo k prepoznavnosti naše šole. Vendar je zavzeto in predano ter predvsem kakovostno delo celotnega kolektiva naše šole pravi odraz sedanjega dobrega delovanja šole in na nek način odlična garancija za uspešno delovanje Glasbene šole Logatec tudi v prihodnosti.

Kaj kot pedagog in glasbenik svetujete mladim, ki vstopajo na glasbeno pot?

Dobro se je čim prej vpisati v glasbeno šolo, zdaj je vpis možen že s petimi leti, saj je znanstveno dokazano, da se posluh v najzgodnejših letih lahko zelo dobro razvija.

Pri učenju inštrumenta, petja in plesa je zelo pomembna redna vaja, pa nikakor ne samo v šoli, pač pa vsakodnevno tudi doma. Le tako bo napredek slišen in viden iz tedna v teden, iz meseca v mesec in vse našteto najmlajše in vse glasbenike veseli in opogumlja za nadaljnje konstantno delo, ki pa prinese pričakovan uspeh in radost v muziciranju.

Koliko je poleg redne vaje in vzdrževanja glasbene kondicije na glasbenem področju pomembna in potrebna sreča?

Na glasbenem področju nam sreča lahko marsikdaj odpre kakšno novo pot, tako kot tudi na drugih področjih. Je pa pri glasbi zelo pomembno redno in zavzeto delo, to je vadenje inštrumenta. Potem pa še kanček sreče in uspeh je tu!

Vladni proti krizni ukrepi so posegli tudi na glasbeno šolstvo. Na pristojnem ministrstvu so zmanjšali finančna sredstva, kar najverjetneje pomeni odpuščanje glasbenih pedagogov in učiteljev. Posledica takšnih ukrepov je gotovo slabša glasbena vzgoja.

Na ta vladni ukrep se je s pismom že odzvala Zveza slovenskih glasbenih šol, ki je med protiargumenti navedla, da javnega glasbenega šolstva, ki obstaja že več kot 200 let, ni ukinila niti Avstro-Ogrska. Kaj menite vi?

Menim, da bi s takimi ukrepi vlada v celotnem proračunu zelo malo privarčevala, Slovenija in z njo vsi državljani pa bi izgubili nekaj, česar strahotne posledice za slovensko kulturo – strokovno, še bolj pa ljubiteljsko – bi se pokazale skozi vrsto let, vsaj deset ali celo dvajset let, ko te vlade že davno ne bo več. Prav tako pa bi bilo za popravo narejene škode potrebno vrsto let, zato upam, da bodo odgovorni spoznali svojo zmoto in primerno ukrepali. •Barbara Čepirlo

Postojna – S koncertom izjemnega kitarista Luckyja Petersona bodo odprli novo sezono »Blues festivala Postojnska jama«. Letos bodo ljubitelje bluesa že devetič zapored vabili v Jamski dvorec na četrtkove koncerte vrhunskih svetovnih blues glasbenikov, ki jih tu pripravljajo na malo drugačen način kot drugod.

Obiskovalcem namreč omogočajo predhodno rezervacijo miz, zanje pa je pred in v odmoru na voljo osvežitev. Organizatorji so v goste povabili sedem zvenečih imen. 25. oktobra bo blues odprl Lucky Peterson, kitarist, ki je svoj prvi album posnel pri petih letih. Za njim bo 15. novembra oder pretresla energična 36-letna Ana Popovič, po rodu Beograjčanka, ki zaradi svoje mladosti in predanosti glasbi postaja ambasadorka bluesa tudi tam, kjer ta glasba ni

v ospredju. Američan Eric Bibb bo v Postojni koncertiral 17. januarja prihodnje leto, teksaški kitarski mojster z letečimi prsti, Carvin Jones, pa mesec dni kasneje, 14. februarja. 14. marca bo dvorano preplavilo vzdušje Duka, ki je kot kitarist sodeloval z vrhunskimi imeni svetovne glasbene produkcije, Bobom Dylanom, Tomom Waitsom, Johnom Hammondom …, povsem umirjene gospel in blues ritme pa bo 18. aprila prinesla temnopolta Nora Jean. Pevka, ki je s številno družino živela na plantaži bombaža, je začela nastopati z legendarnim Pinetopom Perkinsomom, sodelovala pa je tudi z Ericom Claptonom. Festival bo sklenil NN Blues festival Postojnska jama 17. maja. (Na sliki glasbena zasedba L.A. Jones and The Blues Messengers, ki je na odru stala minulo sezono.) •bč

FOTO: ARHIV NKN

Blues festival bo odprl kitarist Lucky Peterson

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 12

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

stran 12

petek, 19. oktober 2012

Potepanje po Škotskem V okviru projekta Leonardo da Vinci smo dobre prakse v turizmu spoznavali na dvotedenski ekskurziji

ŠKRLJ

Edinburg je mesto festivalov in glavno mesto Škotske. S svojimi zgodbami in bogato kulturno dediščino nas je tudi po zaslugi vodnika, Sergia La Spine, temperamentnega Argentinca z italijanskimi koreninami, zelo navdušil. Vodnik nas je popeljal skozi sive fasade s pogosto »slepimi« okni (nastala so kot odgovor na visoke davke na steklene površine) New Towna, ki je v 18. stoletju nastal kot odgovor na prenapolnjeni Old Town, ki leži pod Edinburškim gradom, v katerem se nahaja tudi vojaški muzej ter neprecenljivi kraljevi dragulji (na sliki).

Center škotskega velikana poezije, Roberta Burnsa, ki ga sestavljajo njegova rojstna hiša, še vedno krita s slamo, v kateri je lepo predstavljeno življenje tistega časa. V osrednji stavbi se nahaja muzej z mnogoštevilnimi predmeti iz Burnsovega časa, med katerimi so tudi Robertovi osebni predmeti.

New Lanark je nekdanje delavsko naselje, ki se je oblikovalo predvsem okrog predelovalnice in tkalnice bombaža, danes namenjeno predvsem turizmu. Sprehodili smo se skozi muzejsko stavbo, v kateri se je skozi prostore tematsko odvijalo življenje daljšega obdobja, predvsem namenjeno predstavitvi, kaj vse je za ljudi v letih od 1800 do 1825 storil Robert Owen, ki je skozi »socialni eksperiment«v življenje ljudi vpeljal upanje: tudi s tem, ko je postavil pravila osebne higiene, izobraževanja, najnižjo starost otrok, pri kateri so smeli začeti delati v predilnici in tkalnici in še mnogo tega, kar je razkrivalo Ownovo vizijo boljše in pravičnejše družbe. New Lanark je del svetovne kulturne dediščine in registriran kot samostojna ustanova.

NA ŠKRLJ

IJA FOTO: DAM

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Sprehodili smo se tudi skozi muzej Roberta de Brusa, eno najstarejših destilerij Glenturret iz leta 1775, rekonstrukcije železnodobnega bivališča na vodi, imenovanega crannog, na jezeru Tay, se poveselili v Community Centru na Beer and Cider festivalu, obiskali največje škotsko mesto Glasgow, grad Blair, eno izmed pisarn Visit Scotland, pa spomenik junaku Williamu Wallacu, se seznanili z delovanjem trgovine na kmetiji, ki svoje pridelke uspešno diverzificira tudi preko

Drammondski

vrtovi

FOTO: DAMIJA NA

Škotska, ki je znana po muhastem vremenu, nepreglednih čredah ovac, viskiju, dudah, škotskem kiltu, gradovih, muzejih in še čem, nas v pričakovanjih ni pustila na cedilu. Med našim bivanjem v nekdanji Kraljevini Škotski, z dobrimi petimi milijoni prebivalcev, kjer se temperature v povprečju gibljejo od osem pod ničlo do 21 stopinj Celzija v poletnih mesecih, nam je bilo vreme, po besedah gostiteljev, naklonjeno. V dveh tednih smo si ogledali številne zanimive turistične prakse te, z gradovi in muzeji bogate sicer pa malo gozdnate, dežele, kjer so gozdove v preteklosti povečini izsekali, marsikatero divjo žival pa »uspešno« iztrebili.

Na zahodni obali smo si v Alloway-u ogledali

FOTO: RENATA GUTNIK

Skupaj s predstavniki notranjsko-kraške regije sem v okviru projekta Leonardo da Vinci 22. septembra odpotovala na Škotsko z namenom, da se pobližje seznanim s tamkajšnjimi oblikami turizma, podpornimi dejavnostmi in načinom delovanja ponudnikov turističnih storitev. Na Škotskem je za izvedbo programa poskrbela ARCH, ki jo vodi Libby Urquhart, s katero Vitra iz Cerknice, sicer nosilka tokratnega projekta, ki je bil poimenovan Mednarodna praksa turističnih vodnikov, preko različnih projektov sodeluje že od leta 2000.

lastne restavracije, za piko na i pa obiskali še Drummondske vrtove (na sliki), naravni rezervat Loch of Lowes, znan po gnezdišču ribjega orla, hotela iz verige Hilton, Dunkeld House, obdanega z bogato dandrološko zbirko in še mnogo drugega. •Damijana Škrlj

Rakovški jamarji se že veselijo naslednje Jamarsko društvo iz Rakeka je v minulih poletnih počitnicah organiziralo odpravo s ciljem, da bi jamarji raziskovali podzemlje in odkrili nove jame v gorovju Taurus s turškimi jamarji. Na odpravo so se odpravili v štirih, s seboj pa so vzeli še dva člana iz Jamarskega kluba Železničar.

je pot začelo na Rakeku, od koder so čez Hrvaško, BiH, Črno Goro, Albanijo, Makedonijo in Grčijo prišli do Turčije, kjer so jih v mestu Bozkir, nedaleč od Antalye, počakali člani turškega jamarskega kluba MAD. »Od tod smo se odpeljali v gorovje jim pridružimo pri raziskoOdprave, ki je v gorovju Taurus na 2200 metrov, kjer vanju jam,« je povedal Matej smo imeli bazni tabor za Taurus v Turčiji potekala Zalokar, saj ima Turčija raziskovanje jam. Najbližja od 23. julija do 4. avgusta, ogromen jamski potencial s se je udeležilo šest jamarjev, jama, ki je od tabora oddalještirje iz rakovškega društva, približno 70 tisoč jamami, od na 50 metrov, je del sistema, dva pa iz Jamarskega kluba katerih je raziskanih le 2500. ki naj bi bil tudi najdaljši v Železničar. Podobno odpravo Letošnjo odpravo, ki je Turčiji,« pove Zalokar. Ta je dolg več kot pet km, globok so člani, Uroš Frlan, Marko prinesla 15 novih jam z rovi v skupni dolžini 1500 metrov pa okoli 600 metrov. »Letos Matičič, Miha Prudič, Matej in jamo, v kateri po 700 nas je pri povezovanju nove Zalokar, Mojca Vrviščar in jame v sistem ustavil visok voBoštjan Vrviščar organizirali metrih še ni videti konca, dostaj na 200 metrih,« doda. že lani in tam navezali stike z je podprla Jamarska zveza Do nekaterih jam so se po lokalnimi jamarji, s katerimi Slovenije, ki jim je odoso obiskali nekaj jam. »Takrat brila tudi uporabo terenskega slabih cestah vozili tudi več kot uro in med potjo smo spoznali veliko prijateljev, vozila.

Pet jamarjev in jamarka srečali nomadske pastirje. ki so nas letos povabili, da se

Prav nomadi, ki so si zaradi makadamske ceste tu zgradili preproste hiše iz kamenja, so jamarjem pokazali vhode v nove jame. »Ekipa jamarjev je po terenu hodila v spremstvu z oboroženim pastirjem, ki nam je kazal nove jame. Ob vprašanju, ki smo ga zastavili turškim kolegom, če jim bo kdaj uspelo raziskati vse jame v okolici, so se nasmehnili in rekli, da je jam še za mnogo generacij,« pripoveduje Matej.

Za aktivne rakovške jamarje je minula odprava še ena izmed že uspešno izpeljanih odprav in po besedah Mateja Zalokarja nov mozaik v bogati zgodovini odprav rakovškega jamarskega društva, o katerih si več lahko preberete na spletni strani www.jd-rakek.com.

•Barbara Čepirlo

FOTO: MATEJ ZALOKAR

Na minuli jamarski odpravi v turškem gorovju Taurus so člani Jamarskega društva Rakek odkrili 15 novih jam

Rakovški jamarji so v tedenski odpravi raziskovali še neodkrito turško podzemlje v gorovju Taurus.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Šport

www.nkr-novice.si

stran 13 let 10

13

Jure Kovač državni prvak v Yugo pokalu 25-letni Jure Kovač iz Postojne je v nedeljo v Čedadu, kjer so se pomerili najboljši slovenski gorsko hitrostni avtomobilisti, vnovič dokazal, da je najboljši.

Po odličnih vožnjah brez napak in štirih zaporednih zmagah je znova stopil na najvišjo stopničko v Yugo pokalu. Poleg zmage je osvojil še drugo mesto v kategoriji vseh vozil do 1.400

ccm v državnem merilu in tretje državnega prvaka je Kovač mesto v skupini e1 -1.400. osvojil tudi skupno tretje mesto v kategoriji vseh vozil do 1.400 Čeprav je imel Kovač na začetku ccm. sezone precej težav z vozilom, prve tri preizkušnje je dvakrat V prihodnji sezoni bo mladi zaključil na četrtem in enkPostojnčan branil naslov rat na drugem mestu, je proti državnega prvaka v gorsko koncu sezone še bolj zaupal hitrostnih dirkah, preizkusil pa svoji ekipi, da mu odlično prise bo tudi na dirkah paralelnega pravi dirkalnik. Poleg naslova rally crossa. bč

Na kratko: Zaključek motokrosa in relija Radizel, 7. oktober – Z dirko državnega prvenstva v Radizelu se je zaključila

sezona slovenskega motokrosa. Po dolgem času so se notranjski motokrosisti z dirke državnega prvenstva vrnili brez odličij. Anej Braniselj (MSK Notranjska) je bil sicer najhitrejši med vozniki z dvotaktnimi motorji razreda do 125 kubikov, ki se točkuje za pokalno tekmovanje in v katerem je bil Anej letos nepremagan. V razvrstitvi državnega prvenstva pa je zadnjo dirko zaključil na 16. mestu, skupno pa je po odpeljanih petih dirkah osmi. Staša Braniselj je bila pred zadnjo dirko še vodilna v razredu 65 junior, po četrtem mestu na zadnji dirki pa je sezono končala na skupnem tretjem mestu. Med veterani je znova nastopil Boštjan Braniselj (vsi trije MSK Notranjska) in dirko na obronkih Radizela zaključil kot peti, v skupni razvrstitvi državnega prvenstva pa je sezono končal kot šesti. Zlatko Vaupotič (MK Notranjska) je bil na zadnji dirki 10., skupno pa je 12. V razredu open je nastopil Theo Urbas, član AMD Slovenske Konjice je osvojil v obeh vožnjah peto mesto, bil peti tudi na dirki, sezono pa končal na nehvaležnem četrtem mestu z le petimi točkami zaostanka za tretjim mestom. V razvrstitvi društev je MSK Notranjska med 33 društvi zasedlo osmo mesto. •el

Idrija, 13. oktober – Idrija je gostila zadnji reli letošnjega prven-

stva Slovenije. Po odstopu favorizirane posadke Humar–Rus na uvodni preizkušnji relija je zmago osvojila italijanska posadka Smiderle–March s peugeotom 207 S2000, najbolje uvrščena slovenska posadka pa je bila Peljhan–Kacin (mitsubishi lancer) na drugem mestu. Logatčan Matjaž Mihevc s sovoznico Anjo Verbič je bil najvišje uvrščen notranjski dirkač, s škodo fabio sta osvojila skupno 18. mesto, v diviziji I pa sta bila peta. Grega Premrl in Gregor Brešer (MG 105, MGM Postojna) sta bila po odpeljanih šestih hitrostnih preizkušnjah 21. skupno in 7. v diviziji I, Rok Nartnik in Martina Lazar z zastavo yugom pa skupno 30., 14. v diviziji I in četrta v yugo pokalu. S tem sta ubranila skupno drugo mesto v yugo pokalu za sezono 2012. Letošnja zmagovalca yugo pokala Martin in Miran Mlinar sta tokratni nastop zaključila predčasno z nesrečo. Sedma v konkurenci yugo pokala sta bila na zadnji dirki Marko in Jurij Trpin, tik za njima pa Alen Vidmar in Boštjan Uljančič. Med 43 posadkami, ki so uspešno privozile do cilja, sta bila na 41. mestu tudi Ervin Malavašič s sovoznikom Tadejem Leskovcem (vw polo). Manj sreče sta imeli posadki Žakelj–Selan, odstop zaradi tehnične okvare, in Dolenc–Ozebek, ki sta nastop zaključila z nesrečo.•el

FOTO: OSEBNI ARHIV

Čedad – Rek »slab začetek, dober konec« še kako velja za mladega Postojnčana Jureta Kovača, sicer člana vrhniškega kluba Jazon, ki je minulo nedeljo postal državni prvak v Yugo pokalu na gorsko hitrostnih dirkah. Po štirih zaporednih zmagah je za Kovača to prvi najvišji naslov.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 14

Iz občinske hiše www. cerknica.si

Notranjsko-kraške novice

stran 14

petek, 19. oktober 2012

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

VABILO Občina Cerknica vabi na otvoritev PRENOVLJENE POSLOVILNE VEŽICE IN POKOPALIŠČA NA RAKEKU, ki bo v petek,19. 10. 2012, ob 17. uri, pred poslovilno vežico na Rakeku.

Vljudno vabljeni Marko Rupar, župan

Obisk mlade pisateljice v sklopu praznovanja Tedna otroka na Podružnični OŠ »11. maj« Grahovo Prvi teden v oktobru označujemo kot Teden otroka, v katerem še posebej poudarjamo pomen otrokovih pravic, ki so v času krize vrednot vse prevečkrat kršene. V tem obdobju različne ustanove in organizacije na stežaj odpirajo svoja vrata in otrokom ter mladostnikom nudijo brezplačne oglede razstav, predstav in obiske kulturnih prireditev.

Letošnji Teden otroka, ki so ga poimenovali Radosti in stiske odraščanja, smo na Podružnični šoli »11. maj« Grahovo še posebej slovesno obeležili in se na ta način pridružili svetovnemu prizadevanju za enakopravnost vseh otrok. V tem času je bilo na naši šoli zelo živahno, saj so učiteljice za učence organizirale najrazličnejše zabavno–ustvarjalne delavnice, s katerimi so počastile praznik otrok. Učenci so uživali v izdelovanju lutk, poslušanju pravljic, reševanju ugank, preizkusili pa so se tudi v iskanju skritega zaklada.

V sklopu tega praznovanja smo za starejše učence pripravili srečanje z mlado pisateljico Klaro Šebenik iz Cerknice. Klara je v preteklem šolskem letu zaključila šolanje na cerkniški matični šoli, posebno prelomnico zanjo pa je poleg zaključka osnovnošolskega izobraževanja prav gotovo pomenila tudi izdaja njenega knjižnega prvenca z naslovom Najstniki. Klara, simpatična sogovornica, življenje zajema s polno žlico. Svojo pozitivno energijo trenutno usmerja v ustvarjanje nove, znanstveno-fantastične trilogije, katere prvi del bo v kratkem ugledal luč sveta.

Med prijetnim klepetom, v katerega so se učenci aktivno vključevali, smo »Najstnike« predstavili in približali našim mladim bralcem. Veselo druženje smo nadaljevali z nagradno igro, kjer je bil glavni dobitek Klarin roman s posvetilom. Samo upamo lahko, da smo v katerem izmed poslušalcev zanetili kakšno ustvarjalno iskrico in se bo tudi sam preizkusil v pisateljevanju in s svojimi idejami pripomogel k lepšemu svetu. Ana Zebec

V sklopu Javnega razpisa za programe splošnega neformalnega izobraževanja za odrasle bomo v mesecu novembru pričeli z izvajanjem brezplačnega programa z naslovom Registracija dejavnosti predelave živil.

Predelava živil, tako rastlinskega, kot tudi živalskega izvora, je pogojena z registracijo dejavnosti predelave živil ter z ureditvijo prostorov za opravljanje te dejavnosti. Katere so oblike registracije dejavnosti, kakšni so pogoji za opravljanje dejavnosti, kateri postopki so potrebni za registracijo dejavnosti, katera je najbolj ustrezna oblika registracije, kako morajo biti urejeni prostori za predelavo živil rastlinskega oziroma živalskega izvora?

Odgovore na ta vprašanja bomo skupaj poiskali na delavnicah, ki bodo potekale 5., 12, 19., in 26. novembra 2012 v prostorih Centra starejših Cerknica (DEOS), na naslovu Cesta pod Slivnico 1, s pričetkom ob 16.00. Izobraževanje vključuje tudi ogled primerov dobre prakse.

Termini ogledov bodo določeni naknadno.

Prijave sprejemamo na Ljudski univerzi Postojna, Ljubljanska cesta 2, tel. (05) 721 12 80 ali na lu-postojna@zavod-znanje.si in sicer do torka, 30. oktobra 2012.

Prijazno vabljeni!

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

stran 15

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

16

Notranjsko-kraške novice

Svetujemo: Ensvet

petek, 19. oktober 2012

stran 16

Gradimo, Obnavljamo,

Rubrika nastaja v sodelovanju s podjetjema GRADBENIŠTVO in BETONI Treven iz Logatca ter centrom VITRA iz Cerknice.

Pripravljali jo bomo vsako drugo številko v mesecu.

Na spletni strani www.ensvet.si se nahajajo kontakti s pisarnami ENSVET, vstopna točka za elektronska vprašanja občanov in članki.

Opravila pred ogrevalno sezono

Pred kurilno sezono je treba preveriti celotni ogrevalni sistem – Prednost je urejena in čista kurilnica Na info@vitra.si smo prejeli vprašanje: Imate kakšna posebna priporočila tik pred začetkom kurilne sezone?

Kaj je potrebno pripraviti, preveriti v zasebnih hišah in blokih (tam živi mama)? Ali mora res serviser čistiti kotel? Kaj pa je potrebno narediti po končani sezoni?

V tej rubriki stalno izpostavljamo vlogo »energetskega« znanja (informacij) in pomen preventive. Predvsem pri odločitvah, ki so velikokrat težavne, pomaga obisk pri energetskem svetovalcu ENSVET (http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/index-pisarne. html). V ESP Cerknica (041 830 867) si lahko privoščite razkošje dobrih, praktičnih, uporabnih in brezplačnih informacij za vse ukrepe novogradnje ali prenove. Poleg večjega ugodja bivanja in manjših stroškov energije (manj »proč vržene energije«) bodo koristi pridobljenega znanja opazne tudi na okolju. Vsakega čaka »v petek in svetek« dopoldne, popoldne ali zvečer tudi brezplačna sijalka.

Ukrepi pred ogrevalno sezono Tisti, ki si vodite energetsko knjigovodstvo, seveda veste, koliko energenta – in z njim povezanih stroškov – porabite za pripravo tople vode in koliko za ogrevanje. Vodenje toplo priporočam, saj si zapisujemo tudi vse opravljene in predvidene posege (nastavitev gorilnika, čiščenje dimnika in kotla, menjavo sestavnega dela CK …). Tako se boste s trdnim računskim argumentom lažje odločili za posamezen ukrep, ki vam bo zmanjšal stroške in povečal kakovost bivanja. O tem, da je potrebno pravočasno poskrbeti za energent (suha drva, sekanci, peleti, nafta, plin) pa hišni gospodarji ali upravniki gotovo razmišljajo dovolj zgodaj. Ukrepe v grobem delimo na tri skupine: 1. Organizacijski so brezplačni, pomenijo le skrb in izvajanje priporočil. Tipični predstavniki te skupine so priprave na ogrevalno sezono in učinkovito zimsko prezračevanje (2–3krat na dan, 2–4 min, na prepih celotna etaža), pa tudi topla obleka v stanovanju in obisk energetskega svetovalca.

2. Med ukrepe malih investicij spadajo različna tesnjenja (okna, pripire pri vratih), toplotna izolacija zadnje plošče (minimalno 30 cm) in vgradnih roletnih omaric, termostatski ventili za regulacijo sistema ogrevanja, sanacija najbolj očitnih toplotnih mostov, redno vzdrževanje sistemov za ogrevanje …

Dobro nastavljen gorilnik zmanjša porabo energenta od 10 do 50 odstotkov.

3. Med ukrepe večjih investicij z različno dobo vračanja pa spadajo: menjava kotla in energenta, vzpostavitev avtomatske regulacije, obnova dimnika, menjava oken, toplotna izolacija

obodnih zidov (fasade) z najmanj 20 cm, instalacija sprejemnikov sončne energije ali toplotne črpalke …

Čiščenje Na dober izkoristek ogrevalnega sistema vpliva pravilno in redno vzdrževanje pred kurilno sezono. Kotlovnica ni priročno skladišče. Zato jo je potrebno očistiti ter odstraniti vso nepotrebno navlako, da preprečimo morebiten požar.

Očistiti moramo tudi vse odprtine in rešetke, ki skrbijo za dovod svežega zraka potrebnega za gorenje. Seveda je v kotlovnici, kjer kurimo les, težko doseči potrebno čistočo, za kurilno olje ali plin pa je čistoča nujno potrebna. Prah, ki bi prišel z zrakom za zgorevanje v občutljive dele gorilnika, lahko tega poškoduje, vsekakor pa poslabša njegovo delovanje.

Čiščenje specialnih kotlov, ki so namenjeni kurjenju s plinom, prepustimo pooblaščenemu serviserju, ki bo poleg čiščenja preveril tudi nastavitve gorilnika in drugih elementov kotla. Da bi lažje kontrolirali delo serviserja, naj naštejemo opravila, ki jih je potrebno opraviti pred vsako kurilno sezono: kontrola tesnosti plina do gorilnika, kontrola tesnosti elektromagnetnih ventilov, kontrola ventilatorja, čiščenje zunanjosti gorilnika, pregled filtrov ter zgorevalne glave in elektrod ter kontrola prenosnika toplote za pripravo tople vode.

Preverjanje Preveri se delovanje varnostnega ventila, pomembna je varnostna raztezna posoda (ekspanzija), ki prevzema povečanje volumna vode zaradi segrevanja. Napolnjena je s plinom ali zrakom na tlak, ki je označen na napisni ploščici. Na ventilu, ki je podoben tistemu na avtomobilski zračnici, lahko preverimo, ali je v posodi zrak ali voda. Če iz ventilčka priteče voda, je posodo potrebno zamenjati. Da posoda ne deluje optimalno, nam pokaže veliko nihanje tlaka med ohlajenim in delujočim sistemom.

FOTO: OSEBNI ARHIV VITRE

Cevovode v neogrevanih prostorih in kotlovnici moramo dobro toplotno izolirati. Toplotne izgube neizoliranih cevi lahko znašajo do 10 odstotkov. Večino dela lahko opravimo sami, saj lahko kupimo žlebake debeline 4–6 cm, s katerimi oblečemo cevovode v neogrevanih prostorih, tudi kurilnici. Cevovodov v ogrevanih prostorih običajno ne izoliramo, pač pa jih kontroliramo na spojih, da ne puščajo. Po potrebi jih prepleskamo z zaščitno barvo.

Radiatorji Ogrevala v prostorih morajo biti pravilno nameščena.

Odstranimo pohištvo, ki zaslanja ogrevala, skrajšajmo zavese.

Toplotno oddajo lahko s tem povečamo za več kot 20 odstotkov. Pri ogrevanju z radiatorji se toplota oddaja predvsem s konvekcijo, zato prah zmanjšuje toplotno prehodnost iz radiatorja v prostor. Če so ogrevala sredi ogrevalne sezone delno hladna, predvsem v najvišjem delu, in je v njih slišati pretakanje vode, je to znak, da je v ogrevalih zrak. Takšen sistem moramo takoj odzračiti. Redno moramo preveriti tesnost teh ventilov, če puščajo, jih zamenjamo z novimi. Z vgradnjo termostatskih ventilov lahko prilagajamo temperaturo v posameznem prostoru, izkoriščamo toplotne dobitke v prostoru in prihranimo do 30 odstotkov energije.

Čiščenja kotla se sicer lahko lotimo sami, vprašanje je le, kako se bodo odzvali dimnikarji s koncesijo. Sajaste obloge notranjih površin kotla močno zmanjšujejo prestop toplote iz kurišča na ogrevalni medij (kotlovska voda). Tako na stenah kotla že 1 mm debela plast saj in katrana poveča porabo goriva za 3 do 4 odstotke. Toplotne izgube zaradi sajavosti v zanemarjenih kotlih lahko znašajo do 15 odstotkov. Obloge močno zmanjšajo življenjsko dobo kotla, saj kondenzacija vlage iz goriva na Bojan Žnidaršič, hladnejših površinah kurišča skupaj z žveplom v sajah tvori energetski svetovalec, 041 830 867 žvepleno kislino, ki razjeda kovinske dele kurišča. Tako lahko pride do puščanja kotla. V žargonu se uporablja izraz, da kotel »preploza«. Najbolj trdovratne obloge bomo odstranili mehansko z različnimi strgali in žičnimi krtačami. Manj umazane kotle lahko očistimo tudi s kemičnimi sredstvi. Ker so za okolje in zdravje običajno škodljiva, priporočamo previdnost pri uporabi, še bolje pa je to delo prepustiti dimnikarjem ali serviserjem. Isto velja za čiščenje dimnikov.

Pri pregledu oljne inštalacije mora serviser opraviti kontrolo dovoda goriva, filtra za zrak na gorilniku in gorilni šobi, čiščenje vseh delov gorilnika, zamenjavo gorilne šobe, po potrebi zamenjavo obrabljenih delov ter nastavitev gorilnika, ki vsebuje: meritev sajavosti, vsebnosti CO2 in O2 ter temperature dimnih plinov. Ob tem še kontrola izkoristka ter ugotavljanje prisotnosti kurilnega olja v dimnih plinih. Serviser mora o opravljenem delu sestaviti zapisnik, ki ga potrebujemo ob ponovnem servisiranju gorilnika.

Poskusno lahko poženemo obtočno črpalko ogrevalnega sistema. Preverimo, ali črpalka deluje. Zato odvijemo vijak na ohišju črpalke in preverimo, ali se vrti ali ne. Pri odvijanju vijaka priteče nekaj kapljic vode, kar pomeni, da črpalka deluje.

Vzorno urejena in čista kurilnica omogoča optimalno rabo energije, hkrati je v ponos lastniku in referenca izvajalcu.

različnih zapornih ventilov. Za vse ventile velja načelo, da se večkrat (5–10-krat letno) odprejo in zaprejo. S tem ukrepom eliminiramo vse tegobe nalaganja vodnega kamna.

Na koncu preverimo še stanje regulacijskih naprav in

► manjša in večja karoserijska popravila ► menjava in vgradnja avtostekel ► menjava poškodovanih svetlobnih elementov ► varjenje in popravilo delov iz plastičnih mas ► saniranje poškodb zaradi prerjavenja ► delno ali celotno lakiranje karoserije ► popravilo udrtin in vdolbin, ki so nastale zaradi toče ali pri parkiranju ► za čas trajanja popravila nudimo nadomestno vozilo ► avtovleka in pomoč na cesti 24 ur

►

am A! J bru v kih I m e AKC bru in novsko ličars lačno v

ar zp to !

V ok eru klep rimo bre evmatik a n m i d p r p ažo h po itva remont r o t s p

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

stran 17

Prenavljamo ...

Gradimo

Obnavljamo o Prenavljam

17

PODJETNI VRTILJAK

Starejši zaposleni – neizkoriščen kapital

V zadnjem desetletju, ali še celo prej, je aktivno staranje postalo poglavitna skrb ekonomske politike večine članic EU, tudi Slovenije.

Ker bodo tudi te spremembe pomembno vplivale na primanjkljaj delovne sile, se bo najbrž razvilo še intenzivnejše tekmovanje za razpoložljive in usposobljene kadre, tudi starejše.

Starejši in ustrezno usposobljeni zaposleni bodo tako zagotovo postali vedno bolj iskana delovna sila, saj imajo nemalo delovnih izkušenj, ki so pomembne pri hitrih odločitvah, katere so velikokrat potrebne pri delu. Prav tako starejši zaposleni pomenijo predvsem veliko znanja in še več izkušenj, ki so lahko bistvene za odločitev o zaposlitvi starejših ljudi. Starejši imajo zagotovo odlično razvite socialne veščine, ki so v teh kriznih časih še kako pomembne.

Poskrbeti je potrebno tudi za vlaganje v razvoj in nenehno usposabljanje in izobraževanje starejših zaposlenih. Starejše zaposlene je potrebno največkrat tudi spodbujati, da se redno izobražujejo in usposabljajo. Delodajalci sicer velikokrat nasprotujejo zaposlovanju starejših, saj po njihovem mnenju starejšim manjkajo določene veščine, ki naj bi jih mlajši imeli, čeprav ni vedno tako. Tu gre predvsem za pomanjkanje fleksibilnosti, iniciative, neznanje tujih jezikov. Največkrat tudi niso najbolj navdušeni nad dejstvom, da bi se morali stalno izobraževati, niso prilagodljivi, nove tehnologije jim delajo veliko preglavic, s starostjo pa naj bi tudi več zbolevali in imeli slabše zdravje.

Kljub tem dejstvom, ki jih navajajo delodajalci, se z njimi ne bi ravno strinjala, saj ne moremo

kar tako vseh starejših »metati« v isti koš.

Starejši zaposleni so zelo pomembni za delovanje celotnega sistema, saj zelo dobro poznajo delovanje sistema, imajo veliko sposobnosti, zanesljivost, odgovornost in lojalnost. V prihodnosti bo potrebno narediti še veliko, da bi bili delodajalci pripravljeni zaposlovati starejše, ob tem pa tudi vlagati v njihov nadaljnji razvoj, izobraževanje in usposabljanje. Znanje je eden ključnih dejavnikov pri vseh zaposlenih. Pomanjkljivo znanje je pogosto razlog za nezaposlovanje starejših.

Zaradi teh dejstev bi bilo potrebno zagotoviti vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje, delodajalci in delojemalci pa bodo morali biti motivirani, da se bodo vanje vključili. Delodajalci bi se morali že zdaj zavedati, da bodo v bližnji prihodnosti soočeni z velikim pomanjkanjem delovne sile (v nekaterih panogah se to že kaže), zato bodo morali tudi sami marsikaj narediti, da bi dobili ustrezne kadre, tudi starejše. Podjetja bodo morala izobraziti svoje vodilne zaposlene o pomembnosti starejših delavcev. Prav tako pa bi se morala podjetja zavedati tudi pomena mentorstva, saj se s tem lahko prenese veliko medgeneracijskega znanja, kompetenc in informacij. Za Slovenijo je bistvenega pomena prepoznati potencial starejših, ki ga imajo in zavedanje,

da starejši lahko prispevajo zelo veliko k uspešnosti podjetja ali organizacije, ki jim pripadajo, predvsem zaradi svojih izkušenj, ki jih imajo. Starejši bi vsekakor svoje znanje lahko prenesli na mlajšo generacijo, ki ima v večini primerov samo teoretično znanje, ne pa tudi prakse. Tako bi lahko sodelovanje starejših z mlajšimi sodelavci prineslo odlično in pred-

vsem zmagovito kombinacijo za podjetja ali organizacijo, saj bi se s takim sodelovanjem lahko veliko naučili tako starejši kot tudi in predvsem mlajši zaposleni, ki bi njihovo delo nadaljevali.

•Saša Špitalar, študentka podiplomskega študija na fakulteti za managment

Da bi le prepoznali našo znamko Loška dolina, 11. oktober – RRA

Notranjsko-kraške regije je od januarja 2011 do septembra letos izvajala skupni regijski projekt s področja turizma Park Zelenega krasa. Tako so v sodelovanju z občinami notranjsko-kraške regije in drugimi turističnimi deležniki izvedli vrsto aktivnosti, s katerimi želijo povečati prepoznavnost območja in ponudbe Zelenega krasa. Rezultate projekta so na novinarski konferenci v TIC v Ložu predstavili Marko Rupar, predsednik Sveta notranjsko kraške regije, mag. Boštjan Požar, direktor RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., in Dragica Bratanič, vodja projekta Park Zelenega krasa. Vsebinsko so projekt razdelali na več sklopov. V vseh šestih občinah so v centrih za obiskovalce na devetih lokacijah za TIC-e kupili enotno multivizijsko opremo in drugo opremo, potrebno za vzpostavitev kvalitetnega dela in poenoteno promocijo regije.

Za celotno območje so izdelali 11- in 3-minutni promocijski film, ki prikazuje ključne turistične zanimivosti območja Zeleni kras, in

šest osemminutnih, ki prikazujejo turistične zanimivosti v posameznih občinah. Filmi so prevedeni v štiri tuje jezike in so na voljo v vseh centrih za obiskovalce in na drugih ključnih turističnih točkah.

Velik poudarek so v projektu namenili tudi izobraževanju turističnih delavcev, lokalnih turističnih vodnikov in delavcev v centrih za obiskovalce ter tudi vsem, ki znamko zeleni kras uporabljajo v svoji ponudbi.

Z željo prepoznavnosti znamke Zeleni kras in celotne ponudbe regije so oblikovali celostno grafično podobo in več vrst promocijskega gradiva, od brošur, vodnikov, oglaševanja na spletu in ostalih medijih, nastopih na sejmih doma in v tujini. Izdali so vrsto reklamnega materiala s potiskom zeleni kras.

Vrednost celotnega projekta znaša 242 tisoč evrov, 85 odstotkov sredstev je financiral Evropski sklad za regionalni razvoj, preostanek pa so zagotovile občine v omenjeni regiji. Nosilci projekta menijo, da je pripravljen material dobra podlaga za nadaljnji razvoj vseh ponudnikov na področju vseh šestih občin. •bok

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK 18

Obvestila in horoskop Anine zvezde Jesen in zima 2012

V zadnjih treh mesecih leta 2012 bo v nas težnja po umirjenem in harmoničnem življenju. Saturn bo 5. 10. vstopil v znamenje Škorpijona, zaradi česar se bomo vsi zavedli, da je stres tisti, ki povzroča bolezni, in da je notranje ravnovesje najpomembnejše za mir v človeku, med partnerjema, v družini, podjetju, državi in svetu.

Sprememba načina življenja bo odigrala največjo vlogo v letu 2012. Ker bomo doživljali omejitve, zastoje, nemire in prevare, se bomo prisiljeni poglobiti vase. Ekonomska kriza bo še vedno intenzivna, v ZDA bodo protiglobalizacijski aktivisti vse glasnejši in aktivnejši, zato bo človeštvo samo čakalo, kaj se bo zgodilo.

Sončev mrk v Škorpijonu 13. 11. bo povzročil nova vojna žarišča, vendar se bo s tem pozornost javnosti usmerila prav tja, kamor si akterji novega svetovnega reda želijo. Znamenju Škorpijon vlada Pluton, ta pa simbolizira med drugim tudi jedrsko energijo. Želimo si lahko le, da se te energije ne bodo sprostile. Saturn bo sicer odrešil pripadnike Ovna, Raka, Tehtnice in Kozoroga, ti si bodo oddahnili od dolgotrajnih omejitev in strogosti, Bikom, Levom, Škorpijonom ter Vodnarjem pa bo prinesel reševanje preteklih napak. Ti ljudje si bodo še bolj kot drugi morali postavljati nove cilje, reševati bodo morali nove teste in v to bodo vlagali ogromno svoje energije. Ta mrk bo slednje tudi opozarjal, da naj ne delajo radikalnih sprememb, ki bi jim dodobra spremenile življenje na slabše.

Saturn je za Jupitrom drugi največji planet in predstavlja očetovo figuro in avtoriteto. Tam, kjer ga imamo v astrološki karti, nam postavlja meje, zahteva našo odgovornost, uči nas discipline in skozi to je naš največji učitelj, ker nas uči in nam pomaga, da rastemo. Ne moremo ga jemati z lahkoto, ker nas uči na trdo. Najbolj burno bodo prihod Saturna v znamenje Škorpijona doživljali Škorpijoni sami. Soočali se bodo z globino svojih strahov. Prav je, da priznajo svoje napake in pokažejo moč za prevzemanje odgovornosti. Več nezanesljivosti bodo čutili tudi Levi in Vodnarji, ker bo planet Saturn od njih zahteval spremembo dosedanjih življenjskih načel in prioritet.

Za uspeh pomembna obdobja Za uspeh na vseh področjih si je pomembno zapomniti obdobja, ki niso ugodna za velike nakupe, dogovore, podpisovanja ali za pripravo pomembnih dokumentov:

• od 12. marca do 4. aprila

• od 16. maja do 28. junija

• od 15. julija do 8. avgusta ter

• od 7. do 27. novembra.

Notranjsko-kraške novice

MALI OGLASI

Sprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

petek, 19. oktober 2012

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno).

Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Prodam

3-sobno stanovanje v Postojni, 77 m2, obnovljeno, stavba ima novo streho in izolacijo. Cena: po dogovoru. Tel.: 031 286 525.

Sliko od Lojzeta Perka, olje na platnu, 50 x 70 cm z motivom srnad na paši, avtorjevo zgodnje delo. Tel.: 041 928 011.

Bukova drva, 4 m3, klana, možen razrez, prevoz po dogovoru med Cerknico in Loško dolino. Cena: 55 eur/m3. Tel.: 041 712 026.

Oddam Garsonjero v Postojni, 30 m2, v centru, opremljena.

Tel.: 031 787 345.

Lesne brikete za kurjavo. Tel.: 041 828 972.

2,5-sobno stanovanje v Postojni, opremljeno, 1. nadstropje.

Tel.: 040 342 681.

Brinjeve jagode, 800 kg, možna dostava, cena 1,80 eur/kg.

Tel.: 041 928011.

2,5-sobno stanovanje v Postojni, 68 m2, obnovljeno, opremljeno.

Cena: 350 eur/mesec + stroški. Tel.: 031 673 915.

Nepremičnine

1-sobno stanovanje v Postojni, 43 m2, novo, opremljeno, nizki stroški. Tel.: 040 600 511.

Prodam

Drugo

1,5-sobno stanovanje na Rakeku, vgradni omari, 45,5 m2, vsi priključki, vseljivo takoj. Tel.: 051 224 707.

Ponujam varstvo otrok na domu, tudi občasno, ter stenske in pravljične poslikave. Tel.: 030 923 704.

Zahvala

Prav tako ni priporočljivo sprejemati odgovornih odločitev in načrtovati resnih opravil v dvotedenskem obdobju pred sončnim mrkom, ki bo 20. maja, 4. junija, 13. in 28. novembra in po njem.

OVEN Saturn, planet upornosti, v vaši osmi hiši simbolizira možnost večjega finančnega dobitka preko dediščine, neke kupoprodajne pogodbe ali vrednostnih papirjev. Okoli 7. oktobra pazite, kaj podpisujete, še posebno, če kontaktirate s tujci.

BIK S prihodom Saturna v vašo hišo partnerstev se morate pripraviti na srečanje z močnimi in vplivnimi osebami. Odpirajo se vam nove možnosti za povečanje prihodkov ali za spremembo dela, pri katerem bodo vaši talenti prišli do izraza.

DVOJČKA Saturn vam prinaša novo možnost, da uspete v poslu, sploh če ste v zreli dobi in motivirani z večjim zaslužkom. Vseeno se izogibajte rizičnim finančnim transakcijam, pazite, kaj podpisujete in komu zaupate.

RAK Saturn, simbol trajanja zvez in zakona, bo zdaj v vaši astrološki hiši ljubezni. Lahko vam prinese resne težave v odnosu s partnerjem, sploh z dolgoletnim. Čakajo vas pomembna srečanja z osebami, ki bi vam lahko pomagali, da bi začeli z novimi posli in si končno uredili svoj status.

LEV Vladar vaše astrološke hiše dela je Saturn, simbol ambicij in strogosti. Zdaj bo več kot dve leti pri vas doma. Prinaša vam nove možnosti, če se ukvarjate s posli, ki zahtevajo dobro komunikacijo z ljudmi in v medijih. Morda morate razmisliti o začetku privatnega biznisa.

DEVICA Saturn, simbol preteklega časa, starih ljubezni, dolgih zvez lahko izzove napetosti med vami in partnerjem. Drug drugemu bosta očitala stvari iz preteklosti. Vam se vseeno nasmiha možnost, da zamenjate firmo ali delovno mesto.

TEHTNICA Saturn, planet strogosti v vaši hiši denarja, vam prinaša veliko dela in izčrpavanja pri delu. Pazite na svoje finance in naredite temeljito inventuro. Verjetno se boste začeli ukvarjati z neko rekreacijo, da bi si izboljšali fizično vzdržljivost in koncentracijo. ŠKORPIJON Saturn v vaši hiši osebnosti najavlja, da boste čutili potrebo po dominaciji, kar pa vam bo naredilo velike probleme v komunikaciji s partnerjem. Potrudite se v naslednjih dveh letih in pol, izkažite in bodite potrpežljivi, predvsem pa vztrajni, ne glede na to, kaj se bo dogajalo. Izkažite se, pazite na svoje zdravje in naredite nekaj pomembnega, na kar boste ponosni. Oprezno s financami. Selitev (renoviranje), poroka ali ločitev, opravki s starši, odgovornosti in še kaj pomembnega bo vsakodnevno na vašem meniju.

STRELEC Saturn vas opozarja, da morate zaupati svoji intuiciji. Planet karme, preteklosti in melanholije najavlja, da boste v zvezah najbolj iskali gotovost. Če ste ženska, vas bodo privlačili mlajši partnerji, če ste moški, pa starejše partnerke.

KOZOROG Saturn, vladar vašega znamenja, vas bo naredil pripravljene, da boste zaradi finančnih razlogov naredili velik obrat v karieri, zato se pripravite za resno delo v neki veliki firmi. Vaši poskusi, da spremenite partnerja ali ga zamenjate tako, kot vam odgovarja, so lahko zelo uspešni, sploh če ste v zreli dobi.

VODNAR Saturn, planet discipline v vaši hiši dela, vam prinaša nove obveznosti in več dela, sploh s tujci. Lahko upate tudi, da se bodo vaši prihodki povečali. Sploh če se ukvarjate s trgovino, umetnostjo, športom ali z medicino. Spremembe v statusu in na področju kariere.

RIBI Saturn bo v vaši hiši tujine in visoke izobrazbe. Najavlja se možnost srečanja s karizmatično osebo na položaju. Spet se boste izobraževali in potovali. Ljubezen vas lahko ujame prav na potovanju.

stran 18

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja …

Mnogo prezgodaj in nepričakovano je od nas odšel dragi mož, skrben oči, ponosen ata, tast, zanesljiv brat in stric STANE MODIC iz Lipsenja (1955–2012) Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili in ste še v teh težkih trenutkih z nami. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste se v tako velikem številu prišli še zadnjič poslovit od njega. Hvala za izkazano pomoč, izrečena sožalja, stiske rok, objeme in tople besede. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje in denarne prispevke. Posebna zahvala Lovski družini Grahovo za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, za izrečene ganljive besede slovesa in izkazano čast. Zahvala nosilcem praporjev iz drugih lovskih družin.

Zahvaljujemo se gospodu župniku in pevskemu zboru Tabor za zapete pesmi. Iskrena hvala tudi PGD Žerovnica, Grahovo in Cerknica ter zdravniški ekipi prve pomoči iz Zdravstvenega doma Cerknica za njihov trud. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa kakorkoli pomagali, pa vas v zahvali nismo posebno imenovali.

Predvsem pa hvala tebi, preljubi naš Stane, za vso potrpežljivost in ljubezen, ki si nam jo dal.

In četudi nisi več med nami, boš vedno v naših srcih. Radi te imamo. Žalujoči: Vsi tvoji OPRAVIČILO V prejšnji številki smo pri zahvali za Staneta Modica napačno prepisali besedilo, zato zahvalo ponovno objavljamo. Vsem prizadetim se iskreno opravičujemo.

Uredništvo

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven.

Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo.

Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK

www.nkr-novice.si

Napovednik in razvedrilo

stran 19 let 10

19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 9. do 22. novembra. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 5. novembra, na enaslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave 20. 10. Odprtje razstave o delovanju vseh sekcij ob praznovanju 10.

Obletnice KD RAK Rakek, ob 9. uri na društvu. Razstava bo odprta še 21.

10., od 9. do 17. ure.

V gradu Snežnik v Loški dolini je do 18. 11. na ogled razstava likovnih del akademske slikarke Karmen Bajec z naslovom Notranji pogled. Ogled je možen vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 17. ure.

Prireditve, predavanja 19. 10. Odprtje dveh vadbenih stolpov, ob 16. uri v Logatcu.

19. 10. Dan odprtih vrat PGD Slavina, med 15. in 19. uro v Gasilskem domu v Slavini.

19. 10. Barve v vrtu, predavanje Alenke Gorza Jereb, ob 19. uri v krajevni knjižnici v Hotedršici.

20. 10. Svečana prireditev KD RAK Rakek ob praznovanju 10. obletnice delovanja društva z naslovom »Misel, želja, pesem«, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici.

21. 10. Dan odprtih vrat KD RAK Rakek, od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure.

23. 10. Zvočno potovanje z gongi, ob 18. uri na OŠ Antona Globočnika v Postojni. Prijave na tel. št.: 031 719 992.

25. 10. Predavanje o modi in predstavitev knjige avtorice Lee Pisani Obleka, kaj, kdaj, kako v knjižnici v Postojni.

27. 10. Pozdrav jeseni, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.

Kultura 19. 10. Klubski maraton Radia Študent Timo Chinala & Čao Portorož, ob 22. uri v Mladinskem centru v Postojni.

20. 10. S plesom in pesmijo, ob 18. uri v kulturnem domu v Postojni.

22. 10. Gledališka prestava »Sljehrnik«, ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.

23. 10. Komedija »Godart-Live«, ob 19.30 v kulturnem domu v Postojni.

26. 10. Komedija »A, E, I«, ob 20. uri v kulturnem domu v Postojni.

27. 10. Monokomedija avtorja Mathiasa Štefančiča Oh, ta fejstbuuk ali Poldi se ženi v izvedbi KUD Tico, režija: Bojana Mišič, ob 19. uri v Gasilskem domu v Begunjah pri Cerknici.

4. 11. Dobrodelni koncert z geslom Veselje v sožitju, ob 15. uri v Domu krajanov v Rovtah.

Za otroke in mladino 23. 10. Pravljična urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici na Rakeku. Otroka prijavite na tel. št. 01 705 14 81.

24. 10. Pravljična ura in ustvarjalna delavnica za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici v Novi vasi. Otroka prijavite na tel. št. 01 709 80 29.

30. 10. Ustvarjalne delavnice za otroke in tiste, ki to niso več, od 10. leta naprej, ob 11.45 v čitalnici knjižnice v Postojni.

Prijave so obvezne.

2. 11. Ustvarjalne delavnice za otroke in tiste, ki to niso več, ob 11. uri v knjižnici v Pivki.

Za Šolski sklad Rakec in otroke v Sudanu prispevaj na tekoči račun sklada Rakec št.: SI56 0121 3603 0647 262 ali prinesi šolske potrebščine, rabljene igrače, oblačila … 22. novembra, v Kulturni dom v i koncert Dobrodeln ti – Cerknico.

ro Željam nap e d 3. l

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: DIA3IN zmanjšuje krvni sladkor.

1.–5.nagrada: antibakterijski set za potovanje Flupak: Marija Kočevar, Smelijevo naselje 11, Stari trg pri Ložu; Andreja Zadel, Jurišče 57, Pivka; Tončka Petkovšek, Tržaška 29, Logatec; Zalka Mauri, Planina 169, Planina; Dragica Širca, Studeno 20, Postojna. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Novval d.o.o., Dolenjska cesta 242b, 1000 Ljubljana, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Novval d.o.o., Dolenjska cesta 242b, 1000 Ljubljana. 1.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje Flupak. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 2. novembra 2012.

19



Nagradna križanka / kupon

Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK Zadnja

Notranjsko-kraške novice

petek, 19. oktober 2012

Pohod za praznik

Po Maistrovih poteh

Loška dolina, 14. oktober – Letos se je drugič zapovrstjo prireditvam ob 19. oktobru – prazniku občine Loška dolina pridružil tudi Pohod okrog Loške doline. 22 kilometrov dolgega pohoda se je zaradi napovedanega mokrega vremena udeležilo manj pohodnikov kot v preteklem letu.

Če so se lansko jesen člani Notranjskega domoljubnega društva General Maister (NDDGM) Unec in simpatizerji odpravili na ekskurzijo po poteh Rudolfa Maistra na Štajersko, jih je letos pot vodila na Koroško, in sicer čez Ljubelj do Vojvodskega prestola na Gosposvetskem polju in nato do mejnega prehoda Holmec.

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Organizator Javni zavod za kulturo in turizem grad Snežnik načrtuje, da bo pohod postal tradicionalen. Poleg domačinov so pohodniki prišli v Loško dolino tudi iz sosednjih občin in drugih koncev Slovenije. Pod vodstvom lokalnih turističnih vodnikov so se v več skupinah iz izhodiščne točke v Ložu odpravili na 22-kilometrsko krožno pot, ki je speljana po obrobju Loškega polja. Po dopoldanski megli, ki jih je spremljala del poti, se je na zadovoljstvo vseh pokazalo sonce in v nahrbtnikih pripravljeni dežniki zato ta dan niso služili svojemu namenu.

Organizatorji so v vabilu na pohod zapisali: »Pot in pohod imata tudi simbolni pomen, saj nam

domačinom budita zavest o lepoti in bogastvu prostora, v katerem živimo, njegovi dolgi in barviti zgodovini, predvsem pa o ljudeh, ki si že stoletja predajamo nevidne niti tradicije in kulture. Vse to, kar smo in kar imamo, bi radi predstavili tudi pohodnikom iz drugih krajev.« Vodiči posameznih skupin so tudi zares poskrbeli, da pohodniki niso samo prehodili začrtano pot, temveč so o znamenitostih in vaseh, skozi katere je pot vodila, izvedeli veliko zanimivega. V Danah pri kapeli sv. Izidorja, Nadlesku, kjer je bilo med drugo svetovno vojno letališče, Kozariščah pri gradu Snežnik in Vrhniki v Žagi pri izviru Velikega Obrha so bili postanki, na katerih so pohodnike sprejeli zvoki harmonike in domačini s toplimi napitki in pecivom ter z razlago o njihovih znamenitostih. Rdeča puščica na oznakah, ki je pohodnike ves čas usmerjala, jih je privedla nazaj na izhodišče, kjer jih je pričakala topla kavra, značilna jed Loške doline. Javni zavod za kulturo in turizem grad Snežnik vabi na Pohod okrog Loške doline tudi prihodnje leto. •bok

Tam jih je pričakal Zdravko Fajmut, ki je poveljeval četi, ki je bila udeležena v bojih na Holmcu leta 1991, in jim predstavil nekatere podrobnosti bojev, ki so se tam dogajali med desetdnevno vojno julija 1991, ter nekaj podatkov o zadnjih bojih 2. svetovne vojne. Pot so nadaljevali do spomenika Franju Malgaju in spominov na zadnje boje 2. svetovne vojne. Tam jih je pričakal predsednik koroškega društva Franja Malgaja, Vlado Ovnič. Ogledali so si še Prežihovino ter zunanjost gradu ter park v Ravnah na Koroškem. Skozi ves dan je udeležence spremljala koroška ljudska in ponarodela pesem ter utrinki iz zgodovine, ki sta jih pripravila predsednik Arne Kozina, in Korošec, živeč na Uncu, Srečko Vrhovnik.

Poleg tega NDDGM Unec razpisuje tudi literarni in likovni natečaj za osnovnošolce, ki se pravkar odvija. V svojo sredino vabijo nove člane, ki jih zanima sodelovanje v društvu. Včlanite se lahko na prireditvah, ki jih organizirajo, ali pa na Maistrovem pohodu in teku, ki bo 6. aprila 2013 na Uncu. •aj

FOTO: ARHIV DRUŠTVA

20

stran 20