Št. 23 - 21.12.2012 - Notranjsko kraške novice

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 1 Pripravljen sprejeti 10 udarce usode

»Šprical«, da je vadil bobne

11

Uglasbila je izpovedi žensk

12

elim lepe ž m a v z a j Tudi dneve!

Raz

a lok

iskujemo

ln o

10let

petek, 21. december 2012, letnik X / št. 23 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Mirne in tople praznike

2 3 4

Iz vsebine:

5 Na poslovnih krilih Pred prazniki smo v poslovni rubriki obiskali podjetje Bonopan iz Logatca, hčerinsko družbo francoske multinacionalke Lesaffre, ki je ena izmed asov v živilski industriji. V proizvodnji kvasa namreč zavzemajo vodilni položaj na svetu.

8 Regijski pregled leta

16 17 Gradimo, obnavljamo, prenavljamo …

V svetovalnem kotičku pišemo o toplotni izolaciji fasade, ki varuje pred mrazom in soncem, in njenih pasteh. V podjetnem vrtiljaku pa odgovarjamo na vprašanje, ali so težave lahko izziv.

Uredništvo vsem bralkam in bralcem vošči miren božič in vesele novoletne praznike ter čestita ob dnevu samostojnosti in enotnosti.

Naslednja številka izide 11. januarja.

Od pikice do PIKE Pivka, 16. december – Športno društvo Pike je že osmič zapored v prazničnem

decembru pripravilo predstavo s plesom, petjem in zabavo, ki so jo letos poimenovali Od pikice do PIKE. V plesni zgodbi, v kateri je sodelovalo 120 članov društva, so predstavili zdodovino društva, ki deluje že skoraj dvajset let. V športni dvorani Skala so pripravili pravi plesni spektakel in Pikam so se kot vedno pridružili tudi gostje, tokrat so povabili plesne in akrobatske skupine iz sosednjih občin: Cerknice, Postojne, Sežane in Ilirske Bistrice.

V Športnem društvu Pike deluje letos sedem plesnih skupin in prav vse so navdušile nabito polno dvorano. Prvič so se predstavile tudi mame malih plesalk in plesalcev, ki so se v velikem številu zbrale v skupini Facemame. •kt

FOTO: VALTER LEBAN

FOTO: VALTER LEBAN

Središče je tokrat popolnoma praznično. Pred nami je namreč najbolj priljubljen krščanski praznik, za njim pa najdaljša noč v letu, ki bo tudi letos v regiji minila bučno. Novo leto bodo pozdravile številne prireditve in praznovanja na prostem. Prodajalci pravih božičnih drevesc opažajo, da je zanimanje zanje iz leta v leto večje, planinski župnik Franc Kadunc pa, da je mir ogrožen povsod, tudi zaradi televizije in interneta, ki ustvarjata največji nemir v človeškem srcu. Frančiškanski brat Marjan Čuk nam zato želi, da ne bi nasedli zunanjim in notranjim pritiskom, kaj vse moramo narediti za praznike, da se bo »nekaj zgodilo«.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 2 2

V središču

Notranjsko-kraške novice

petek, 21. december 2012

Varčno tudi pri praznikih

Notranjske občine v prazničnih dneh z vrsto kulturno-družabnih prireditev – V Postojni in Logatcu tudi novoletna sprejema pri županih ter silvestrovanje Občine so tudi letos poskrbele za praznično okrasitev, ki bo ponekod skromnejša kot lani. Največ, okoli 19 tisoč evrov, vključno s silvestrovanjem in ognjemetom, bodo porabili v Postojni, najbolj varčni pa bodo v Cerknici, kjer bodo za praznično vzdušje zapravili okoli 2.300 evrov. Z ognjemetom bodo prihod novega leta zaznamovali samo v Postojni. pa je naša naloga, da prostoru z različnimi prireditvami vdahnemo življenje in mu povrnemo »Program prireditev v decembru je naravnan veljavo družabnega središča.« Zato so se letos tako, da je za vsakogar nekaj,« nam je povedal odločili organizirati božično novoletni sejem, Milan Štulc iz Občine Postojna, kjer so 5. ki naj bi postal tradicionalen. Za otroke je decembra slovesno prižgali lučke na osredgotovo najbolj pomemben obisk treh donjem trgu pred hotelom Kras. Decembrski brih mož, ki so ga popestrili čarovnik Sten praznični program po Miklavževem sprejemu z animatorji. Včeraj je v kulturnem domu obsega 12 koncertov, gledališke in plesne potekal predpraznični dobrodelni koncert, predstave ter predstave za otroke, otroške namenjen pomoči socialno ogroženim delavnice, prihod dedka Mraza, novoletni se- družinam notranjske regije, jutri pa Občina jem, odprtje tematskih razstav, pohodništvo, Cerknica poklanja občankam in občanom silvestrovanje na prostem in novoletni dva brezplačna ogleda predstave. Tako kot vsa ognjemet. »Poskrbeli smo tudi za dogajanja leta bo tudi letos v Športni dvorani Cerknica po krajevnih skupnostih v občini Postojna. potekal že 38. Novoletni koncert Godbe Prireditve organiziramo sami ali v sodeloCerknica. vanju s krajevnimi skupnostmi in z različnimi »Okrasitev bo v letošnjem letu enaka kot kulturnimi ustvarjalci, kot so društva, šole in prejšnja leta, in sicer glavna ulica Cerknice, podobno,« dodaja Štulc. Za letošnjo praznično lipa v starotrškem jedru ter center Cerknice. okrasitev mesta, ki je tematsko naravnana Prav tako bo okrašena glavna cesta naselja z motivom postojnske burje, so namenili Rakek,« pojasnjuje Zalarjeva. Za okrasitev 15.000 evrov, za silvestrovanje z ognjemetom bodo namenili 2.300 evrov, kar je enak pa okoli 4.000 evrov. Porabili bodo približno znesek kot lani. toliko kot lani, so pa za isti denar pripravili Zaradi varčevanja silvestrovanja v Cerknici vsebinsko še bogatejšo okrasitev, ter pestro ne pripravljajo, temveč v ta namen občankam decembrsko dogajanje. »Torej smo v tem in občanom podarjajo omenjeni brezplačni smislu tudi privarčevali,« pove Štulc. ogled predstave. Cerkniški župan Marko Rupar ne pripravlja novoletnega sprejema. Župan Jernej Verbič je na božično-novoletni Bolj kot na obdarovanju otrok je poudarek na sprejem v Kulturni dom Postojna poleg prireditvah, namenjenih zabavi ter druženju občinskih svetnikov povabil tudi vse gosple-teh. odarstvenike, ki sodelujejo z občino, častne občane ter tiste, ki so svojim delom na Festival Novo leto v Logatcu posameznem področju skozi leto bistveno doprinesli k uspešnosti in razvoju občine.

V Logatcu se bo prihodnjo soboto z Gala novoletnim koncertom Simfoničnega orkestra V Cerknici oživljajo bogato trško Cantabile in nastopom glasbene skupine tradicijo Folk idoli v ogrevanem šotoru za Krpanom začel tridnevni novoletni festival z nedeljsko Cerknica ima s Taborom in Placem pod lipco, novoletno tržnico in glasbenimi prireditvami. kot mu v narečju pravijo krajani, bogato trško Na silvestrovo bo ob zvokih Golaž godbe in sejemsko tradicijo, ki je na žalost skozi in Pihalnega orkestra Logatec, prav tako desetletja zamrla. »V Občini Cerknica smo se v ogrevanem šotoru, otroke obiskal dedek odločili to tradicijo obnoviti in jo znova prikli- Mraz, v tradicionalni silvestrski predstavi v cati v zavest občank in občanov,« pravi Jasna Narodnem domu pa bo tokrat nastopil Radio Zalar, višja svetovalka za stike z javnostjo in ga ga s Sašem Hribarjem. V novo leto bo gospodarstvo. »Obnova trga je končana, zdaj Logatčane pospremil ansambel Mladi godci.

FOTO: VALTER LEBAN

V Postojni za vsakogar nekaj

Lučke na osrednjem postojnskem trgu gorijo že od začetka decembra.

Festival Novo leto v Logatcu pripravljata Društvo Aktiv in občina.

Kot običajno so tudi letos okrašene jelke in javna svetila ob Tržaški cesti. Logaška občina je novoletnemu festivalu namenila okoli 11 tisoč evrov, kar je nekaj več kot lani. »Naši občani to pričakujejo, vsepovsod okrog nas se kaj dogaja, na Vrhniki in v Ljubljani, denimo, že ves mesec in prav je, da se kljub krčenju sredstev tudi Logatčanom oddolžimo in jim omogočimo, da vsaj konec leta pozabijo na vsakodnevne skrbi, se skupaj poveselimo in si voščimo lepše leto 2013,« pravi logaški župan Berto Menard.

Kot vsako leto po tradiciji je župan tudi letos pripravil novoletni sprejem, ki je bil tokrat športno obarvan, v družbi rokometašic, ki so zdaj v prvi A ligi. Gostje so si namreč uvodoma ogledali rokometno tekmo za Pokal Slovenije v rokometu za ženske med rokometnima kluboma Adria transport Logatec in GEN-I Zagorje, sledilo pa je družabno srečanje.

di, pri čemer so simbolični decembrski okraski le dodana vrednost, ne pa nadomestek za pristnost in trud, ki ga s svojimi aktivnostmi v tem mesecu izkazujejo naši občani,« poudarja Komnova.

Letos v Pivki niso okrasili velike jelke niti z žarki drogov javne razsvetljave in zvezdnih sledi, ki so potekale čez cesto … S svetlobnimi cevmi bodo osvetljene le konture objektov neposredno ob občinski stavbi in sama občinska stavba, okrašenih bo nekaj dreves pred Krpanovim domom, eno drevo na Kolodvorski ulici ter tri smrečice na zelenici pred občinsko stavbo. Na drogovih javne razsvetljave bodo obešeni svetlobni šopki, v osrednjem delu krožišča pa postavljenih sedem svetlečih smrečic. Zaradi dotrajane osvetlitve bo na novo vzpostavljenih tudi nekaj lučk na kapelici v centru Pivke. Silvestrovanja letos v tej občini ne bo, prav tako župan nima navade pripravljati novoletnega sprejema.

»Varčevanje se glede pestrosti in številnosti prireditev v decembru ne pozna, predvsem zato, ker vse dogodke pripravljajo in kreirajo društva, torej občani, ki v to vlagajo veliko svoje energije, truda in prostovoljnega dela.

December bo tudi v Pivki prazničen, čeprav Stroški prireditev so s pomočjo zavzetosti je okrasitev v primerjavi s preteklimi leti skromnejša, nam je sporočila Doris Komen s ljudi zatorej majhni, manjše spodbude pa jim pivške občine. »Nenazadnje praznično vzdušje nameni tudi občina,« je še povedala Doris ustvarjajo majhne radosti in zadovoljstvo lju- Komen. •Blanka Markovič Kocen

V Pivki letos skromneje, a nič manj praznično

Božična drevesca tudi v najem Medtem ko odštevamo dneve do božiča, v marsikaterem domu že stoji okrašeno božično drevesce, drugi pa se za ta obvezni element božično-novoletnega časa še odločajo. Prva asociacija na božič je namreč po mednarodnih raziskavah prav božično drevo oziroma novoletna jelka, ki jo lahko tudi zgolj najamete.

Trendi v okraševanju

nih tonih v kombinaciji s snežno belo. Seveda pa so enako primerne tudi druge barve, saj gre V Drevesnici Štivan na Postojnskem smreke pri okrasitvi drevesca predvsem za osebno noto, gojijo že desetletja, sama dejavnost najema oz- ki jo vsak doda k svojemu unikatnemu drevesV ljubljanskem podjetju Čarna so iz Amerike, za najmanjša drevesca, ki merijo okoli 120 cm, iroma izposoje pa se je pričela pred približno cu,« poznavalsko razloži sogovornik. Mnogi kjer so božična drevesca v loncu zelo in sorazmerno rastejo z višino. Največ ljudi se petimi leti. pa vendarle ostajajo pri železnem barvnem razširjena že več desetletij, zamisel prenesli odloča za drevesca velikost okoli 150 cm. »Gre za posebne, v ta namen vzgojene sadike repertoarju: rdeča, pisana, zlata itd. v Slovenijo. Projekt so poimenovali Zeleno smrek, ki rasejo v drevesnici, s čimer gozdu ne Novoletno drevesce v loncu je manj občutljivo drevo, ljudje pa si lahko drevesca, ki jih V Čarni ugotavljajo, da zanimanje iz leta prizadenemo nobene škode,« nam je pojasod rezanega, vendar moramo biti pozorni dostavljajo do božiča, izberejo kar na njihovi v leto narašča, letos so oddali že prek 150 nil Jernej Margon iz omenjene drevesnice predvsem na dvoje: da je vedno dobro zalito spletni strani www. zeleno-drevo.si. Drevesca drevesc, lani ob tem času pa nekaj več kot 120. in dodal, da oddajajo šest do deset let stare in ga ne prestavimo iz tople dnevne sobe prihajajo iz koroške drevesnice Omorika ter »Vsa naša drevesca vrnemo v naravo, razen smrečice, na leto pa jih vzgojijo nekaj sto. v ledeno zimo, ampak ga raje do pomladi postojnske Štivan. Kot so nam povedali, se le- okoli 10 odstotkov drevesc, ki ‘poginejo zaradi »Za distribucijo drevesc skrbijo tudi druga pod- hranimo v kakem prehodnem prostoru, hladni garaži ali kaj podobnega. tos največ ljudi odloča za Omorike in Srebrne temperaturnega šoka’, vendar je zaradi tega še jetja, ki jim smrečice dobavljamo,« pove Marvedno veliko manjša škoda, kot če bi jih 150 V Drevesnici Štivan tudi hudo poškodovana smreke. gon, seveda pa si jih lahko ljudje izposodijo posekali,« pojasnjujejo. »Najemniki so predvrnjena drevesca posadijo nazaj in čakajo, da Cene najema, izkopa, vlončitve, dostave, osebno v drevesnici, kjer se tudi z okraski odvoza ter ponovne posaditve drevesca nazaj v vsem družine, ki drevesca tudi poimenujejo, trudijo slediti vsem trendom. »Letošnje modne se obrastejo, to je običajno dve do tri leta. naravo oziroma zemljo se začnejo pri 42,90 eur podjetja, hoteli, veleposlaništva ...« barve so predvsem turkizna in odtenki v hlad- •Blanka Markovič Kocen

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 3 V središču

www.nkr-novice.si

let 10

3

Cerkev je vedno dežurni krivec Franc Kadunc, župnik s Planine, poskuša graditi mostove med vsemi ljudmi dobre volje in biti strpen tudi do drugače mislečih

Koliko in katera naselja združuje ta župnija in koliko vernikov ima? Župnija Planina je sestavljena iz petih vasi in te so: Grčarevec, Liplje, Jakovica, Laze in Planina, ki je največja vas, včasih, pred 150 leti, je bila celo trg. V župniji živi 1.300 ljudi, med njimi okrog 950 katoličanov.

so te spomenike postavili z velikim odrekanjem in z veliko bolj pičlimi sredstvi, kot jih imamo mi danes na voljo, a so vedeli, zakaj jih gradijo. In kako osiromašena bi bila danes naša krajina brez cerkvic, kapel in verskih znamenj (križev) na vrhovih gričkov ali pod njimi! Zdi se mi, da nam je država premalo hvaležna za to delo, ki ga opravljamo. Kaj bi sicer pokazali turistom? Moram pa reči, da me za vse obnove naših cerkva in umetnin, ki so v njih, nagovorijo naši verniki sami in ker so oni pobudniki, tudi radi priskočijo na pomoč, tako s prostovoljnim, zastonjskim delom kot tudi z denarnimi sredstvi. Hvaležen sem pa tudi obema občinama (tako logaški kot postojnski) pa tudi državi (ministrstvu za kulturo), ki so nam ob večjih restavratorskih delih priskočili na pomoč.

Kaj razumete kot svoje temeljno poslanstvo na tem, razmeroma odmaknjenem območju ob robu Planinskega polja?

Nadškof me je poslal sem, da bi ljudem oznanjeval veselo sporočilo, da nas ima Bog rad in posledično se moramo imeti tudi mi radi med seboj. Hoče tudi, da bi živeli človeka vredno življenje, da bi tekmovali v dobroti, velikodušnosti, bratski pomoči, skratka, da bi gradili družino bratov in sester, torej skupnost, kjer se človek dobro počuti. Zato poskušam graditi mostove med vsemi ljudmi dobre volje Katere dejavnosti ponujate in organizirate in biti strpen tudi do drugače mislečih. za svoje vernike? So med njimi tudi mladi?

Duhovniško delo ni samo maševanje, Sta odmaknjenost in razkošje miru predpodeljevanje krsta, poroke, pogrebni slovesi nosti ali slabosti pri vašem delu? in verouk za otroke, temveč je tudi delo z Mir je pravzaprav ogrožen povsod. V zadnji družinami (tu sta dve zakonski skupini), slovenski vasici sta navzoča vsaj dva velika srečevanje s starši otrok, ki obiskujejo verouk, sovražnika miru: televizija in internet, ki pa z bolniki, ki jih obiskujem predvsem vsak ustvarjata največji nemir v človeškem srcu. prvi petek; deluje tudi Karitas, ki vsako leto v Osebno se nikoli ne čutim osamljenega, ker juniju pripravi srečanje za starejše in invalide, sem prek dneva povezan z Bogom: samo on obiskujejo jih in jim pišejo za praznike. Nekamore človeka napolniti z mirom, veseljem, teri si želijo pogovora, ker človek ne živi samo srečo. Rad pa grem tudi k ljudem, kolikor mi od kruha, in večkrat se taka srečanja spredopušča čas. Srečanje in pogovor z vsakim menijo v spoved. Veliko dobrega se rodi tudi človekom me napolni z bogastvom. Rad pris- v centru Marijinega dela, kamor po »duhovno luhnem njihovim težavam, pa tudi njihovim okrepčilo« prihaja staro in mlado. V župniji radostim in ko gremo vsaksebi, se mi zdi, da pa obstaja tudi delo za mlade in delo z mladismo obojestransko zadovoljni, dobili smo mi. Srečujemo se v mladinski skupini, kjer se novo spodbudo za pot naprej. Tako človeško pogovarjamo o njihovih problemih in skupaj in duhovno rastemo. iščemo odgovore na njihova vprašanja. Ko sami duhovno dozorijo in utrdijo svojo vero, Območje je izjemno bogato s sakralnimi pa pomagajo drugim oziroma delajo zanje. objekti. Kako skrbite zanje, od kod pridobi- Pripravijo, na primer, miklavževanje, v cerkvi vate sredstva? postavijo jaslice, poleti organizirajo oratorij Skrb za to zgodovinsko kulturno dediščino za otroke, nekateri vodijo birmanske skupine, vsekakor ni na prvem mestu v mojem sodelujejo pri bogoslužju … življenju, čeprav me umetnost močno nagovarja, tako petje, slikarstvo kot arhitektura … Ali imajo po vašem mnenju mladi dovolj Naši predniki, tako verniki kot duhovniki, podpore in spodbude v družbi, predvsem pa

Franc Kadunc, župnik s Planine pri Rakeku: »Ne moreš raniti drugega, ne da bi prizadel tudi sebe …«

FOTO: VALTER LEBAN

Nadškof Rode je z dekretom v Planino iz Šmartnega pri Litiji, kjer je deloval štirinajst let, iz nekoliko večje v manjšo župnijo, poslal Franca Kadunca, ki od tedaj župnijo uspešno vodi že enajst let, obenem pa je tudi dekan cerkniške dekanije. Duhovniško delo ni samo maševanje, podeljevanje krsta, poroke, pogrebni slovesi in verouk za otroke, temveč je tudi delo z družinami, srečevanje s starši otrok, ki obiskujejo verouk, pa z bolniki, pravi planinski župnik, ki posebno pozornost namenja delu z mladimi in za mlade.

v družini?

Nekateri jo imajo tako v družbi (dobro okolje) kot doma (ker imajo dobre starše), drugi pa, žal, ne. Zato jih zasvoji alkohol, droga ali zabredejo v kakšno drugo odvisnost (računalnik). Menim pa, da je treba iskati rešitev v pogovoru z mladimi. S strani medijev in družbe nasploh imajo veliko slabih ponudb, zato so vsak dan na udaru. Prepričan sem, da jim moramo tako duhovniki kot starši posvetiti dovolj časa, da prek pogovora oziroma spremljanja najdejo pravo pot v življenje, ki jih bo osrečila.

Kakšen je vaš pogled na gospodarsko krizo?

Zakaj menite, da je do nje prišlo in kako se odraža v delovanju Cerkve?

Moje osebno prepričanje je: ko človek zavrže deset božjih zapovedi, ki jih je Mojzes prejel od Boga, in jih vrže v staro šaro, se mora nujno zgoditi to, kar se pač je. Ali drugače rečeno, ko se etika umakne iz gospodarstva in obvelja pravilo »znajdi se« in ko poštenost nima domovinske pravice v medsebojnih odnosih, pride do takšnih zablod. Tudi verniki živimo v tem svetu, zato nismo zavarovani pred omenjenimi napakami. Takšno mišljenje, žal, prodira tudi v nas in tako se je zgodila mariborska afera, ki je naredila medvedjo uslugo Cerkvi in s tem pohujšala tako verne kot neverne oziroma znižala kredibilnost tej ustanovi. Veliki indijski voditelj Mahatma Gandi je poudarjal, da moramo v vsakem človeku gledati brata. In tu vidim rešitev.

Brata ne moram ogoljufati, ker je moja kri, ker ga je rodila moja mati, ker moram biti solidaren z njim. Ne moreš raniti drugega, ne da bi prizadel tudi sebe …

Mediji v zadnjem času precej negativno pišejo o katoliški Cerkvi, njenih škofih in duhovnikih. Zakaj se to dogaja?

To je stara stvar. Cerkev sestavljamo ljudje

in nismo brez napak. Vsi smo grešniki in mi to priznamo. Vedno znova me nagovarjajo besede iz uvoda v mašo: veliko slabega storil in dobrega opustil. Cerkev ni samo božja, temveč tudi človeška ustanova. Tudi Jezusa, našega učitelja, so obsojali. Ko so mu očitali, da se druži in jé z grešniki in pocestnicami, so ga ožigosali kot pijanca in požeruha, Janeza Krstnika, ki pa ni jedel ne pil in se je veliko postil, delal pokoro, pa tudi niso sprejeli. Rekel je celo: mene so preganjali, tudi vas bodo.

Mene so poslušali, tudi vas bodo. Marsikdaj pa čutimo očitno sovraštvo do Cerkve po tistem, morda manj znanem pravilu: »Če na en kilometer vidiš črno piko, jo ustreli, ker je to katoliški duhovnik.« Na to smo se že navadili, ker je Cerkev vedno dežurni krivec za vse, kar je v družbi napačnega. Če kaj povemo v obrambo, se na nas zlije še več gnojnice.

Zaradi teh žalitev in poniževanj veljajo za nas Prešernove besede: »Koža je podplat čez in čez postala.« Kje je po vašem mnenju prihodnost planinske župnije? Čudovito vprašanje. Želim, da postane občestvo, skupnost, ki jih povezuje beseda Boga. On pa hoče, da se ljubimo med seboj in da zaupamo nebeškemu Očetu, ki nas bodri in varno vodi po poti skozi zemeljske skrbi in nas čaka, da nam da nagrado. Veliko prizadevanj je v tej smeri s strani župljanov, lahko pa naredimo vsi še korak naprej.

Kaj bi ob koncu ljudem zaželeli za božič?

Da bi se v teh dneh vsak osebno srečal z živim Jezusom, da bi vsak doživel božjo ljubezen, kar je namen leta vere, ki ga obhajamo. On nas ima neizmerno rad in nas spremlja z veliko naklonjenostjo. Kljub našim spodrsljajem ni obupal nad nami, vedno znova prihaja med nas in nam pomaga na poti k cilju.

•Blanka Markovič Kocen

Pri prazničnih jedeh ne eksperimentirajte!

Za praznično mizo si vzemite dovolj časa, pripravite preproste jedi in ne pozabite nase in na svoj videz Medtem ko božič po tradiciji praznujemo doma, v krogu družine, novo leto običajno s prijatelji na različnih lokacijah. Zato tudi pogrinjka nista enaka. Prvi naj bi bil pripravljen bolj z osebno noto, drugi pa sicer slavnosten, vendar tudi praktičen. »Pri nakupu in pripravi pogrinjka bodimo pozorni na stilsko in barvno usklajenost s prostorom,« opozarja Helena Židanek, lastnica spletne strani aranziranje.si. Najprej torej izberemo, s katerimi barvami bomo letošnje leto okrasili dom. Pri prazničnih dekoracijah je priporočljiva

kombinacija dveh do največ treh barv. Letos so modne kombinacije zelene in matirano zlate, vinsko rdeče z zlato ali bakreno in svetlo modre s sivo ali srebrno.

Praznični pogrinjek popestrite s prazničnimi prtički z motivi jelenčkov, božička, okraskov ipd. »Če imate več

seveda spečete tudi piškote v obliki smrečic, angelčkov, zvezdic, zvončkov ipd. Piškot na prtičku bo naredil topel vtis domačnosti, z dodatkom časa, ste lahko tudi ustvarcimeta pa še lepo diši.« jalni in iz das mase naredite Kako v današnjem hitrem obroček za prtiček, vanj vpišete življenjskem tempu, ko nam ime ali motiv po lastni izbiri,« časa nenehno zmanjkuje, predlaga Židanekova. »Ko se primerno pripraviti praznično posuši, ga lahko že uporabite mizo? Predvsem se je treba ali pa ga še prebarvate. Ali pa pravočasno organizirati. Če uporabite recept za vaniljeve namreč želimo kupiti nov ali orehove rogljičke in specite komplet krožnikov ali nov slastne obročke. Lahko pa prt, to storimo v miru raje

14 dni prej kot pa zadnji trenutek. Pri pripravi mize ni potrebno, da je miza taka kot pri gala večerji v restavraciji, raje sproti dodajajte še kakšen kozarec ali vilice.

Sogovornica priporoča , da za praznike pripravljate preproste jedi, ki jih že znate ustvariti, in ne preizkušate novih receptov, saj se vam lahko zgodi, da ne boste zadostili pričakovanjem, utrujeni boste in nejevoljni, pa še časa za pripravo pogrinjka vam bo

zmanjkalo. »Ne pozabite, da ste v tej zgodbi pomembni tudi vi in vaš ‘prazničen’ videz in razpoloženje,« poudarja Židanekova.

Spletna stran aranziranje.si je po njenih besedah nastala spontano, zato da bi laikom olajšali delo pri iskanju pravih materialov in različnih idej pri aranžiranju. »Vedno znova najdemo kaj, kar nas še zanima, zato raziskujemo in na strani objavljamo tudi za druge.« •Blanka Markovič Kocen

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 4 4

V središču

Notranjsko-kraške novice

petek, 21. december 2012

»Otrok v jaslicah nas odpira in dela rahločutne« Božični obredi imajo močno simboliko, ki pa se vedno manj prenaša iz roda v rod – Krščanski praznik nagovarja tudi neverujoče Pogosto se pozablja, da je božič predvsem praznik miru in upanja. V precej drugačni luči in z vsebino, ki nima s krščanstvom nič skupnega, ga predstavljajo tudi mediji, predvsem pa je božič bogata tržna niša za trgovce. O njegovem pravem pomenu in simboliki, ki ga spremlja, smo se pogovarjali z bratom Marjanom Čukom, ki je svoje otroštvo in mladost preživel v Logatcu, že nekaj let pa je njegov drugi dom v župniji Ljubljana Šiška, v redovni skupnosti frančiškanov. Je tudi magister zakonske in družinske terapije.

Prazniki ljudi povezujejo, v človeku je od nekdaj prisotna želja po obdarovanju drug drugega. Od kod to nagnjenje in zakaj je toliko bolj prisotno v decembrskem času?

Otrok v jaslicah nas odpira in dela rahločutne. Še tako nerodne in trde roke se raznežijo, ko vzamejo v naročje novorojenčka. Že samo če gledamo z vidika otroka, lahko rečemo, da otrok ni pravica, ampak dar. Danes je toliko neplodnih parov in marsikateri par se »matra« ker otroka (še) ni. Prav zavest obdarovanosti nas po svoji notranji dinamiki nagiba k obdarovanju. Mesec december, ki je po dolžini noči najdaljši in najhladnejši, pa dobiva za proti utež lučke, ki prinašajo vedrino in žar v oči in obdarovanje, k v naše hladne in od sebičnosti trde odnose, prinaša toplino in radost bivanja.

Kakšna naj bi bila drža kristjana do potrošniške mrzlice v »veselem« decembru, ki je kljub krizi iz leta v leto bolj agresivna?

Naj odgovorim s podobo: če vzamem v naročje majhnega otročička, da ga popazim, je vse v redu, dokler otrok ne zajoka. Ko pa zajoka, bi ga hotel premotiti in premamiti, preusmeriti njegovo pozornost drugam. Pokazal bi mu lučko, ki utripa, različne igračke, ki se premikajo, pojejo in še in še bi se lahko izmišljal. In ko slednjič tudi vse to ne bi delovalo, bi ga končno prinesel nazaj v mamino naročje. In glej, otrok

se v hipu umiri in celo veselo smeji. Ta opis sem mi zdi dobra ilustracija »veselega decembra« Trgovci nas skušajo premamiti z mnogimi stvarmi, ki nam jih ponujajo, da bi bili veseli in srečni, da bi pozabili na našo realnost in na naše resnične življenjske potrebe in probleme.

Na izbiro imamo torej različno omamo, ki blaži našo eksistencialno stisko, a je v ničemer ne reši.

FOTO: OSEBNI ARHIV

Kako to, da božični čas nagovarja tudi neverujoče in kakšno je njegovo osnovno sporočilo, ki se je v zadnjih desetletjih žal precej »skomercializiralo«?

Osnovno sporočilo božiča je, da je Bog poiskal človeka. Z rojstvom Jezusa Kristusa Bog konkretno vstopi v naše življenje, v našo stisko, naše strahove in ne nazadnje v našo smrt in nas odreši na velikonočni način . To je bistveno krščansko sporočilo božiča. Da pa praznik nagovarja tudi neverujoče, je več razlogov. Prvi je prav gotovo prebujanje otroških spominov na praznovanje v domači družini. Poleg tega pa marsikoga božični prazniki vendarle odpirajo za globlja vprašanja o smiselnosti našega bivanja. No, seveda pa ne smemo pozabiti trgovcev, ki že novembra začenjajo s svojo vabljivo ponudbo.

»Želim vam, da ne bi nasedli zunanjim in notranjim pritiskom, kaj vse moramo Kako pomembni so za otroka pa tudi ostale člane družine obredi oziroma rituali ob božiču, narediti za praznike, da se bo »nekaj zgodilo«, ker potem se bomo nazadnje le še skregali,« je v pogovoru povedal Marjan Čuk. kot so postavitev jaslic in božičnega drevesa, blagoslov hiše, pripovedovanje božičnih zgodb, molitev …?

Zelo. Že na začetku sem omenil, da nam božič prikliče najzgodnejše in najlepše spomine na naša družinska otroška depresiven. Po svoje je razumljivo, da je v tem času tudi več praznovanja. Kako boleče pa je danes srečati otroke, ki so misli na samomor in tudi poskusov. oropani za takšna družinska praznovanja. Običajno se način praznovanja prenaša iz generacije v generacijo, saj vsakdo Kaj vam osebno pomeni ta krščanski praznik? želi posredovati nekaj tega, kar je sam doživel. Danes pa smo Božič je zame izjemno bogat praznik, ki je že naravnan na priče temu, da je tega prenosa vse manj in da mnogi današnji velikonočni dogodek, zato ga razumem v tej celovitosti starši ne znajo ali ne zmorejo ustvariti takšnega družinskega odrešenja. Seveda se tudi v meni prebujajo nepozabni spomini obredja, ki je tako bogato po svoji sporočilnosti. Na tem mestu na otroška leta, ko smo v družini praznovali svete večere ob bi pozval mlade starše, naj se zavestno odločijo in potrudijo, jaslicah z molitvijo, petjem in blagoslovom hiše, kjer je vsak da svojemu otroku dajo in omogočijo tudi to, česar sami od nas imel svojo zadolžitev. Hvaležen sem staršem za to morda niso bili deležni. izkušnjo.

Ali v Družinskem centru na Sveti gori pri Novi gorici, kjer delujete kot terapevt, opažate, da je prazničen čas po drugi strani za nekatere tudi čas osamljenosti in depresij?

Tudi v našem centru se srečujemo z dejstvom, da postane stiska ljudi, ki imajo razbolele odnose, v tem času še veliko večja. Težko je praznovati božič, če ti je razpadel zakon zaradi nezvestobe, hkrati pa te veže toliko spominov na skupna praznovanja. Prav tako v teh dneh še bolj boli sveža izguba svojca, ko prvič praznuješ božič sam kot vdova, vdovec. Ob vsem tem zunanjem pritisku, da se za praznike nekaj mora zgoditi, je osamljeni še bolj sam, še bolj žalosten, obupan in

In še vaše voščilo bralcem Notranjsko-kraških ob prihajajočem prazniku? Želim vam, da ne bi nasedli zunanjim in notranjim pritiskom, kaj vse moramo narediti za praznike, da se bo »nekaj zgodilo«, ker potem se bomo nazadnje le še skregali. Za božič je Bog izrekel Besedo, ki je Jezus Kristus. Izrekel je besedo Ljubezni.

In med nami bo toliko božiča, kot bomo tudi mi znali in zmogli v njem izrekati besede ljubezni, sočutja, odpuščanja in dobrote. Naj končam z besedami, s katerimi sem začel. Bog je poiskal človeka in stopil k njemu, tja, kjer smo mi v tem trenutku in naši resničnosti. Ne bojte se ga! •Saša Musec Čuk

Namesto voščil in poslovnih daril raje donacije V dveh večjih in prepoznavnejših podjetjih v regiji niso dobrodelni le decembra Praznični dnevi dobijo dodaten pomen, če ne ostanemo le pri lepih željah in darilih, pač pa jih pospremimo tudi z dobrimi deli. Kakšen je njihov odnos do dobrodelnosti − pa ne le v zadnjem mesecu leta − smo vprašali dve večji in pomembnejši podjetji v našem okolju, družbi Pivka perutninarstvo in Postojnska jama. Zanimalo nas je tudi, ali bodo letos z božičnico razveselili zaposlene. »Tako v Pivki perutninarstvo kot v Delamarisu je predlagano, da bi zaposleni prejeli vrednostne bone in nekaj denarja.

V kolikor bo vodstvo družb predlog potrdilo, bodo zaposleni omenjeni dodatek prejeli predvidoma v zadnjih delovnih dneh tega leta,« so nam povedali v Pivki in Delamarisu.

Tako kot vsako leto doslej pa bodo simbolično obdarili otroke zaposlenih obeh družb. V decembru bo dedek Mraz obiskal in obdaril tudi otroke zaposlenih v družbi Postojnska jama, zaposleni pa so kot nagrado za uspešno poslovanje celotne družbe skupaj z izplačilom plače

za mesec november prejeli dodatek za skupinsko delovno uspešnost v višini 330 evrov bruto. Interno praznovanje novega leta za zaposlene bodo priredili januarja, v Pivki in Delamarisu pa kolektivnih novoletnih zabav ne organizirajo. Tudi za voščila in poslovna darila bodo namenili zgolj simbolično vrednost, torej manj kot lani. »Razliko in s tem tudi več sredstev smo z veliko večjim veseljem in zadovoljstvom namenili za donatorske in sponzorske projekte, ki smo jih podpirali tekom celotnega leta,« poudarjajo. V Pivki ob tem pravijo, da so ne glede na zaostrene

razmere vedno in po svojih najboljših močeh pripravljeni del sredstev nameniti tistim, ki jih resnično potrebujejo.

Večinoma pomagajo z njihovimi lastnimi izdelki, del finančnih sredstev pa v okviru sponzorstev oziroma donatorstev vsako leto nameni tudi skrbno izbranim športnim, kulturnim, humanitarnim in okoljevarstvenim projektom. »Pri svojem delovanju podpiramo predvsem dejavnosti, organizacije in posameznike, ki izhajajo iz našega lokalnega okolja,« pravijo. V zadnjega pol leta so svoje izdelke podarili Zavodu Karitas Samarijan, društvu diabetikov, ko-

ronarnemu društvu, društvu invalidov, nogometnemu klubu, kolesarskim klubom in drugim, zadnji mesec pa Karitas Pivka, Rdečemu križu Postojna in Rdečemu križu Slovenj Gradec za vse, ki so utrpeli škodo v nedavnih poplavah.

»Dobrodelnost je dajanje in prejemanje« Tudi v družbi Postojnska jama pravijo, da prošnje za sponzoriranje in doniranje prejemajo dnevno. »Za potrebe imamo posluh in za marsikatero med njimi najdemo rešitev, tako v obliki materialnih sredstev kot v obliki naših storitev.« Pri odločanju za donacije in sponzoriranje je njihovo vodilo predvsem to, da stopajo naproti tistim, ki jih je življenje za marsikaj, kar je nekaterim samoumevno, prikrajšalo, in pa mladim, ki

so na začetku svoje športne ali umetniške poti. Sicer pa sodelujejo tako z lokalnimi društvi kot tudi v mednarodnih projektih. »Biti del skupnosti pomeni nositi tudi svoj del odgovornosti, odgovornosti do narave, gostov, zaposlenih in širšega

okolja. Del odgovornosti je skrb in v njej je prostor za dobrodelnost. Dobrodelnost je dajanje in prejemanje hkrati, saj osrečuje tistega, ki mu je dar namenjen, in tistega, ki daruje in po svoji moči pomaga,« so še zapisali v družbi Postojnska jama. •vrž

Publicus daroval za šolske malice in kosila Ljubljansko podjetje Publicus, ki tudi na območju občin Postojna in Pivka opravlja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki, se je odločilo za dobrodelno praznično gesto in namesto za nakup novoletnih poslovnih daril sredstva namenilo trem osnovnim šolam v občini Postojna in dvema osnovnima šolama v občini Pivka.

Pomagati želijo otrokom iz socialno ogroženih družin, katerih starši ne zmorejo plačevati šolske prehrane, in jim z doniranimi sredstvi omogočiti obrok v okviru šolske prehrane. OŠ Miroslava Vilharja in OŠ Antona Globočnika Postojna so podarili vsaki po 600 evrov, OŠ Prestranek 300 evrov, OŠ Pivka 500 evrov, OŠ Košana pa 400 evrov.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 5 Gospodarstvo

www.nkr-novice.si

5

let 10

Občina Postojna ostaja solastnica Postojnske jame Postojna, 11. december − Občina Postojna bo še naprej ostala solastnica Postojnske jame, vendar bo svoje zdaj posredno solastništvo kontrolnega deleža spremenila v neposredno z likvidacijo hčerinske družbe Postojna turizem. Na ta način bo izpolnila zahtevo računskega sodišča, ki je občini izdalo negativno mnenje, saj je med drugim za neustrezno označilo občinsko odločitev, da je za nakup deleža v Postojnski jami ustanovila zasebno družbo Postojna turizem, ki je bila registrirana za opravljanje tržnih dejavnosti, a ni ustvarjala nobenih neproračunskih sredstev za servisiranje posojila.

evrov visokega posojila za nakup delnic), nato pa se bo družbo dokončno likvidiralo ter delnice družbe Postojnska jama in morebitno ostalo premoženje preneslo na občino Postojna. O ustreznosti takšnega odziva bo računsko sodišče presodilo v porevizijskem poročilu.

Glede na odločitev, da bo občina delnice prevzela šele po prodaji nepremičnin in poplačilu posojila, bi bil namreč postopek likvidacije lahko zelo dolgotrajen.

Občina je sicer prvotno v predlog proračuna zapisala namero za prodajo kapitalskega deleža v družbi Postojna turizem, a je nato »po preučitvi stališč svetniških skupin in javnosti« predlog spremenila. Kljub temu, da so svetniki

podprli odločitev, da občina še naprej ostane solastnica Postojnske jame, pa so nekateri vendarle izrazili pomisleke, ali občina s solastništvom v Postojnski jami v zadostni meri uresničuje javni interes, zlasti kar zadeva širši razvoj turizma. Direktor občinske uprave Boštjan Udovič je izpostavil, da lahko občina prek kontrolnega deleža vpliva na nekatere najpomembnejše odločitve v družbi, zgolj 25,1-odstotni delež pa ji ne daje upravičenj v povezavi s poslovno politiko. Sicer pa je poudaril, da je javni interes v tem, da so dividende čim manjše, kar pomeni, da dobiček v čim večji meri ostaja v družbi in se namenja za razvoj. •vrž

Ohranjajo kakovost in odličnost izdelkov Ni naključje, da pred prazniki v naši novi poslovni rubriki predstavljamo podjetje Bonopan iz Logatca. Širši javnosti je bolj kot po imenu znano po blagovni znamki pekovskega kvasa FALA in modrem slončku, ki ga spremlja. Bonopan je hčerinska družba francoske multinacionalke Lesaffre, ki je kot uspešen razvijalec svojih izdelkov že skoraj 160 let prisoten v živilski industriji.

Bonopan na razvoj živilske industrije kljub slabšim razmeram v pekarstvu gleda optimistično. »Kot dobavitelj surovin za pekarstvo poznamo razmere v pekarski branži, ki že dlje časa niso ravno rožnate. Na eni strani se pek sooča z rastjo stroškov proizvodnje, na drugi strani z omejitvami pri oblikovanju prodajnih cen,« izpostavi prvo oviro Mirjam Kavčič, izvršna direktorica Bonopana. Investicije v opremo pekarne so izjemno visoke, mali trg pa ne omogoča optimalnega izkoristka in polne zasedenosti kapacitet. Zato so peki po besedah sogovornice prisiljeni v kruto borbo za trg in vsakega kupca. »Vsak poskuša najti svojo formulo uspeha, izdelčni splet, ki bo razlikovalen, prodajne poti, ki bodo bližje končnemu potrošniku in bodo predvsem omogočale zadržati vsaj delček razlike v ceni. Pri tem pa se še dodatno srečuje z vedno številčnejšo nelojalno konkurenco, ki se običajno umesti na najbolj atraktivne lokacije z velikim prodajnim potencialom, obenem pa ne izpolnjuje nujnih zakonskih obveznosti, kar odločno znižuje njihove stroške proizvodnje. Konkurenčni boj v takšnem primeru ne more biti enakovreden,« je jasna direktorica.

Tradicija in odličnost

posebno obdelavo. »Zato kvas ni izdelek v klasičnem pomenu besede. Res je proizvodnja zelo zahtevna in terja tako popolno obvladovanje celotnega procesa in specifičnih pogojev kot tudi minimalni obseg, ki daleč presega potencial, ki ga predstavlja Slovenija.« Življenjska pot kvasa se začne v laboratoriju Lesaffre v Franciji s cepljenjem kvasne celice, nadaljuje v proizvodnih obratih kvasa in konča v domači pečici. A za njegovo živost so nujni posebni pogoji rokovanja, saj le ti po besedah sogovornice »zagotavljajo vrhunsko kakovost kvasa in njegovo optimalno delovanje.« Tudi v podjetju Bonopan se srečujejo s konkurenco, vendar od samega začetka stavijo na kakovost svojih izdelkov, ki jih kupci prepoznajo. »Imamo široko paleto kvasov. Sveži v kocki je večini poznana in najpogosteje uporabljena oblika kvasa. V naši paleti je tudi kvas za kisla testa, kvas za sladka testa, tekoči kvas, suhi kvas, zmrznjeni kvas in kvas za mešanice. Proizvaja se v tovarnah na Hrvaškem, Madžarskem in v Franciji,« je izdelke nanizala direktorica.

Slovenci stavimo na kruh

Slovenci izbiramo med pestro ponudbo kakovostnih kruhov, zato smo pri tem zahtevnejši kot drugi evropski narodi. »VerSlogan ene od vodilnih živilskih podjetij je tradicija in jetno smo Slovenci tudi fenomen z vidika označevanja kruhov. odličnost. Lesaffre, ki izhaja iz družinske tradicije, bo priVsak pek je razvil svoje blagovne znamke kruhov, potrošniki hodnje leto praznoval 160-letnico obstoja. »Tradicija je ena zelo dobro ločimo med posameznimi blagovnimi znamkami na naših osrednjih vrednot, ne zgolj deklarativno, pač pa dejansko. prodajni polici. Proces ustvarjanja novih vrst in blagovnih znamk Odličnost je drugi del našega slogana in se nanaša na kakovost kruha ni nikoli končan proces in potrošniki lahko le uživamo v tej naših izdelkov in naših storitev. O odličnosti izdelkov ne moreš bogati ponudbi. Žal pa se istočasno soočamo z vzporednim trengovoriti, če v ponudbenem spletu ni prisotnih inovativnih dom upadanja kupne moči, kupci so vedno bolj lovci na ugodne izdelkov, inovativnih konceptov in procesov. Inovativnost nas ponudbe, od trgovskih znamk osnovnih vrst kruhov do blagovnih razlikuje od ostalih tekmecev, vsak dan posebej se trudimo, znamk v akcijski ponudbi. To pa zopet vpliva na zaslužek peka, ki je v teh primerih še toliko bolj okleščen,« izpostavi sogovornica. da bi se razlikovali tudi po odličnosti vseh naših storitev,« poudarja pomen obojega Kavčičeva.

Proizvodnja kvasa ni nič manj zahtevna kot proizvodnja Do rezultatov z znanjem in naporom zdravil. Kvas je od ostalih surovin živa snov, ki potrebuje Trenutnim razmeram na trgu uspešno kljubujejo z nekoliko večjimi in pogostejšimi napori na ključnih področjih, pojasni Kavčičeva: »Tako od teh, ki predstavljajo za nas velika tveganja, do teh, ki omogočajo razvoj izdelkov in rešitev, ki utegnejo predstavljati prednost za našega kupca. Seveda je to za nas precej lažje, saj imamo podporo naše mame z ekipo znanstvenikov, ki sledijo našim zahtevam in potrebam.« Pošali se, da nimajo čarobne paličice, ki bi odpravila vsakodnevne težave in prinesla takojšen rezultat. Ta je odvisen le od trdega dela in velike mere potrpljenja.

Trenutno podjetje zaposluje sedem ljudi, ki imajo, pravi sogovornica, srečo. Združuje jih namreč enaka strast do dela in uspehov, pred napori, ki jim prinašajo dober rezultat, pa ne bežijo. »Vsak od nas je nepogrešljiv kamenček, kolešček v sistemu, ki bi blokiral celotni ustroj, če bi se za trenutek ustavil. Ponujamo veliko dela, izzivov, pa tudi spodbud, razumevanja in človeške topline,« je odkrita sogovornica.

Podjetje odlikuje tudi občutek za dobrodelnost, ki je dandanes še toliko bolj dobrodošla. Večkrat pristopijo k različnim akcijam,

Mirjam Kavčič, izvršna direktorica Bonopan-a, je poudarila, da so slovenske gospodinje daleč najbolj pridne v naši širši regiji, saj nikjer ne beležijo takšne porabe kvasa na prebivalca.

FOTO: ARHIV NKN

Na poslovnih krilih



Računsko sodišče je občini sicer priporočilo, da vzpostavi neposredno lastništvo s prenehanjem družbe Postojna turizem in prenosom njenega premoženja ter pravic in obveznosti na občino, a se je občina odločila za nekoliko drugačno rešitev. Občina bo prehodno ohranila posredno lastništvo 25,1-odstotnega deleža v Postojnski jami, hkrati pa bo nad hčerinsko družbo Postojna turizem, prek katere je solastnica pričela s postopkom likvidacije. V postopku se bo pred izbrisom družbe iz sodnega registra opravila prodaja premoženja družbe (nepremičnin, s katerimi je zavarovano posojilo) in poplačilo vseh obveznosti (3,2 milijona

O s e bn a i z k a z n i c a p o d j e tj a Ime podjetja: Bonopan d.o.o.

Naslov: Obrtniška ulica 6f, 1370 Logatec Kontakt: 01 750 90 38, info@bonopan.si

Logatec AV TOCE S

TA Ljublj

ana



OBRTNA CONA LOGATEC

Slonček Fala je najbolj prepoznaven simbol podjetja, zato ga vsako leto vpletejo v kako aktivnost. V začetku decembra so začeli z izborom kuharske družine meseca preko portala Ringaraja v sodelovanju s Sava hoteli, ki bodo zagotovili nepozabno razvajanje nagrajencev.

Akcija bo trajala kar 13 mesecev in vse, ki radi kuhajo in pečejo, vabijo, da sodelujejo z objavo svojega recepta in se potegujejo za res privlačne nagrade, ki jih bodo podeljevali vsak mesec. pa ne zaradi dodatne promocije, marveč zaradi vrednot – doma in družine. »Želimo si, da bi bila dom in družina varno zatočišče prav vsakega. Z dobrodelnimi akcijami smo morebiti le malce ublažili kakšno stisko posameznika.« Za omenjeno podjetje so med drugim ključni igralec tudi prazniki. V predprazničnih dneh izpeljejo več prodajnih aktivnosti kot sicer, da »gospodinje spomnimo na peko doma«. »Naše delo je seveda malo manj romantično, ker nikoli ne znamo točno napovedati, koliko kvasa bodo gospodinje to leto porabile. A nekaj zagotovo velja: slovenske gospodinje so daleč najbolj pridne v naši širši regiji, saj nikjer ne beležijo takšne porabe kvasa na glavo prebivalca. Zato se jim ob tej priložnosti iz srca zahvaljujem, da vztrajajo v ohranjanju te tradicije,« pove Mirjam Kavčič, ki si tudi v novem letu poleg zdravja in dobre volje želi, da bi vlivala upanje in preobračala težave v izzive tako kot doslej.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 6

Srečno novo leto 2013

ASTECH d.o.o Obrtna cona Logatec 6a, 1370 Logatec

Želimo vam vesel božič in srečno novo leto!

Mirne praznike ter lepe poglede 2013 tu le v A R O S M a n k skozi o Spoštovani zavarovanci in poslovni partnerji Zavarovalnice Triglav, d.d. OE Postojna.

Vam želi lep, mire n in vesel božič ter vse dobro v le tu 2013

udi t m a v o j i č Voš . podjetja ..

Zahvaljujemo se vam za zaupanje in sodelovanje v tem letu. Želimo, da vam praznični dnevi prinesejo veliko lepih trenutkov, v letu 2013 pa vam voščimo obilo sreče, zdravja in poslovnih uspehov.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 7 www.nkr-novice.si

Voščila županov

let 10

7

V zadnji letošnji številki smo na uredništvu prostor za voščila namenili županom občin naše regije. Bralcem in ostalim prijateljem voščijo: Jernej Verbič, župan Občine Postojna

Robert Smrdelj, župan Občine Pivka

Spoštovane bralke in bralci Notranjsko-kraških novic, ob prihajajočih božičnih praznikih vam želim obilo miru in zadovoljstva. Naj vam luč božične noči prinese tisto upanje, ki vam bo dalo moč in odločnost v letu, ki prihaja.

V novem letu vam želim veliko uspeha in sreče, želim vam, da bi se vam uresničili vsi cilji, ki si jih boste zastavili, in da boste izpolnili vse sklepe silvestrske noči. Leto, ki prihaja, je v tem trenutku še nepopisan list, naj bo ob koncu popisan s čim več zmagami in uspehi, z novimi nauki in spoznanji, predvsem pa s čudovitimi in nepozabnimi spomini.

Vzdušje iztekajočega se leta je res vse prej kot pozitivno, saj se tako na državni kot lokalni ravni vsakodnevno soočamo s precejšnjimi težavami, za katere pa verjamem, da jih bomo v leto, ki prihaja, uspeli obrniti v pravo smer. Glede želj ob vstopu v novo leto bom precej vsakdanji, saj sem prepričan, da so osnovne vrednote tiste, ki nam obetajo največ. V preprostih in osnovnih radostih je potrebno črpati moč in upanje, zatorej naj bo leto, ki prihaja, predvsem bogato z zdravjem, srečo in uspehi ter dobrim počutjem vseh nas.

Marko Rupar, župan Občine Cerknica Včasih minute, ure in dnevi kot večnost se zdijo. Obstanejo prikovane in misel h koncu jasno stremi. Potem pa pok in njihova moč se jasno razblini, ko proti koncu leta čas nezadržno hiti.

Na koledarju številke, v srcih pa drobni utrinki spominov na pretekle dni. Nekaj sladkobe, veselja in radosti, to je vse, kar nam ostane, da prebijemo se skozi puste dni, ko življenje nam nalije pelina in smo prepričani, da sreče za nas ni. Dnevi naj zato le tečejo, meseci naj se vrtijo, čas naj kar beži. Za nas pomembno je le, da pri tem ulovimo drobce zdravja, veselja, ljubezni in spominov na lepe dni. V prihodnjem letu Vam zato želim, da si v času ujamete čim več srečnih trenutkov.

Berto Menard, župan Občine Logatec Drage občanke, dragi občani, ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih vam iz srca želim veliko veselja, zadovoljstva in notranjega miru.

V novo leto 2013 pa stopite z lahkim korakom, polni novih idej in pozitivnih misli. Želim vam tudi iskrene čestitke ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti.

Janez Komidar, župan Občine Loška dolina Ponovno se leto hiti poslavljati in že smo na pragu novega leta. Leto 2012 je bilo leto hitrih sprememb, preobratov in nepredvidljivih dogodkov. Vendar smo ljudje v teh krajih že toliko utrjeni, da ne rečem trmasti, da znamo stvari postavljati na prava mesta, jim dajati pravo vsebino ter iz vsega iztisniti le tisto najboljše. Leto, ki prihaja, pa nas spet vodi v negotovost trenutka in dejanj.

Prepričan sem, da bomo znali in zmogli vsi skupaj in tudi vsak posamično iz dosedanjih izkušenj in tudi iz naučenega črpati le najboljše. V tem pogledu je tudi naše poslanstvo, da Vam podamo roko. Ne ravno povsod in vedno, vendar povsod tam, kjer so potrebe, in v tolikšni meri, kot je to le možno. Tako želimo nadaljevati tudi v prihodnje, v dobrobit celotne skupnosti.

Vsem občankam in občanom Občine Loška dolina kot tudi vsem bralcem Notranjsko-kraških novic želim miren božič, v novem letu pa obilo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva.

Komedija za 90-letnico Premiera gledališke igre amaterskega gledališča DPD Svoboda Loška dolina

Loška dolina, 7. december – Člani amaterskega gledališča Delavsko prosvetnega društva Svoboda Loška dolina (DPD Svoboda) so devetdesetletnico društva obeležili s premiero gledališke igre avtorjev Johna Chapmana in Raya Cooneya Ne zdaj, srček v režiji Boruta Zakovška, s katero so dodobra nasmejali občinstvo v dvorani kulturnega doma v Starem trgu pri Ložu. Ob tej priložnosti so člani amaterskega gledališča za svoje večletno aktivno delovanje prejeli Linhartove značke, društvo pa Zlato Linhartovo priznanje.

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Igro Ne zdaj, srček so po premieri že nekajkrat uspešno ponovili. Na domačem odru v Kulturnem domu v Starem trgu pri Ložu bodo nastopili tudi to nedeljo, 23. decembra, ob 16. uri, kamor vabijo vse ljubitelje komedij.

DPD Svoboda je bilo ustanovljeno leta 1922. V začetnem obdobju so v okviru društva delovale dramska in pevska sekcija, tamburaški zbor, knjižnica ter nekaj časa celo telovadno društvo. Z leti so posamezne sekcije postopoma zamrle, v kasnejšem obdobju pa so nekaj časa delovali še foto in kino sekcija ter različni pevski zbori. Zadnje več kot dvajsetletno obdobje pa v okviru društva deluje le še amatersko gledališče, ki je od ustano-

Igralska zasedba amaterskega gledališča DPD Svoboda po koncu premiere.

vitve na oder postavilo vsaj sedemdeset premier.

V svoji bogati zgodovini so uprizarjali komedije, drame, veseloigre, operete, že kar nekaj let pa se ukvarjajo le s komedijo.

S svojimi nastopi navdušujejo občinstvo na mnogih amaterskih odrih po Sloveniji ter tudi na Hrvaškem in v Italiji.

V letošnjem letu so prvič nastopili tudi na profesionalnem odru v SNG Nova Gorica. S svojimi uprizoritvami sodelujejo na območnih Linhartovih srečanjih, z zadnjimi tremi predstavami pa so nastopili tudi na Festivalu komedije v Pekrah, kjer so enkrat prejeli prvo nagrado strokovne žirije in dvakrat nagrado občinstva za najboljšo predstavo festivala.

Komedijo Ne zdaj srček je režiral in v njej tudi igral Borut Zakovšek, dobitnik Linhartovega priznanja, ki je prvič stopil na oder pri 21 letih, sedaj pa ima za seboj že več kot trideset let uspešnega odrskega ustvarjanja. Poleg njega so svoje vloge odigrali še stari znanci amaterskega gledališča: Andreja Buh, Niko Ožbolt, Rosana Trubačev, Katarina Ravšelj ter debitanti Damjan Stamenović-Enzo, Margareta Perušek, Katja Telič, Neja Nahtigal, Miha Razdrih in Emil Kandare. V tehnični ekipi sta sodelovala Marinka Oblak in Ivan Zabu-

kovec.

Za svoje dolgoletno delo so po uspešno odigrani premieri člani prejeli Linhartove značke, ki jim jih je v imenu Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti podelila Rebeka Hren Dragolič, predsednica sveta cerkniške izpostave.

Bronasto značko za več kot petletno delovanje so prejeli Darja Kandare Prevec, Ludvik Krajc, Tomaž Kraševec, Marjetka Nelc, Stanko Palčič, Katarina Ravšelj, Aja Trudn, Darko Zabukovec

in Vesna Zabukovec. Za več kot desetletno delovanje so Srebrno Linhartovo značko prejeli: Fani Prevec, Rosana Trubačev, Marinka Oblak Komidar. Zlato Linhartovo značko za več kot 15-letno delovanje je prejel Niko Ožbolt. Častno Linhartovo značko za več kot 30-letno delovanje so si prislužili Ivan Zabukovec, Borut Zakovšek in Andreja Buh, ki je v imenu društva prevzela tudi Zlato priznanje za uspešno delovanje in širjenje ljubiteljske kulture. •Borut Kraševec

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 8 8

Regijski pregled leta

Notranjsko-kraške novice

petek, 21. december 2012

Kateri dogodki so zaznamovali leto?

Investicije pri Postojnski jami

Novo leto so občani postojnske in pivške občine začeli s prekuhavanjem vode. V vodnem zajetju Malni pri Planini, iz katerega se oskrbujejo, so se po obilnem deževju, ki je spralo nakopičeno umazanijo, znašli zdravju nevarni paraziti. Najverjetneje je bilo za onesnaženje krivo tudi obsežno polivanje bioplinske gnojevke. »Situacija je bila pričakovana. Na tem občutljivem kraškem območju delujejo akterji, ki se agresivno in brutalno obnašajo do okolja,« je takrat opozoril varuh narave Brane Koren, pristojni pa so obljubili, da bodo pripravili uredbo o vodovarstvenih pasovih. Po lanskem hudem fekalnem onesnaženju glavnega vodnega vira Obrh pa so si čisto vodo izpod pipe po mesecih prekuhavanja lahko spet natočili v Loški dolini, kjer so priklopili še drugi na novo izvrtan vodni vir v Kozariščah.

Družba Postojnska jama je v letošnjem letu izvedla prve večje investicije pod novim večinskim lastnikom Marjanom Batageljem. Med temi velja omeniti prenovo pritličja hotela, ki je pred tem propadajoče grdo kazilo okolico, in prenovo nekdanjega bazenskega kompleksa, kjer bodo postavili različne zbirke, ki naj bi bile prvi del bodočega Evropskega parka krasa, nekakšnega znanstveno doživljajskega centra krasa.

V zvezi s Postojnsko jamo pa je kar nekaj medijske pozornosti pritegnilo tudi negativno mnenje računskega sodišča občini Postojna zaradi načina, kako je ta pred dvema letoma vstopila v lastništvo Postojnske jame z odkupom 25,1 odstotnega kontrolnega deleža od novega lastnika Batagel&Co. prek zasebne družbe Postojna turizem. Občina bo to družbo likvidirala in vzpostavila neposredno lastništvo ter tako izpolnila zahteve računskega sodišča.

Velika odpuščanja v Kovinoplastiki Lož

FOTO: ARHIV NKN

Kovinoplastika Lož, edino večje podjetje in največji zaposlovalec v okolici, ki daje kruh številnim občanom Loške doline, je zašla v resne težave. Podjetje je že četrto leto poslovalo z izgubo, pretresale so jo menjave v vrhu, padec naročil, nižanje plač in obsežna odpuščanja. V podjetju, ki je še pred leti zaposlovalo 1300 ljudi, bo po novembrski odpustitvi 135 delavcev v prihodnjem letu le še 650 delavcev.

Razmere so se letos zaostrovale tudi v skupini Javor, ki je že lani ostala brez dveh odvisnih družb, Javor Pohištvo in Javor IPP, ki sta končali v stečaju. Letos sredi leta pa je šla v likvidacijo tudi matična družba Javor d.d. V prisilni poravnavi je podjetje Novolit z Blok, postojnski Epic pa v stečaju. Ena bolj pozitivnih novic iz gospodarstva pa je bila, da je postojnsko podjetje Liv hidravlika in kolesa program hidravlike prodalo novim lastnikom, od katerih je večinski uspešno podjetje Tajfun.

FOTO: ARHIV NKN

FOTO: ARHIV NKN

Maja je bilo jasno, da Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero NIK) v Logatcu ne bo, občine, ki so pristopile k projektu, pa bodo morale najti drugo rešitev, kam z odpadki. Pod novim ministrom za kmetijstvo in okolje Francem Bogovičem je namreč padla odločitev, da bo zaradi ekonomskih in okoljskih razlogov na Primorskem le en center za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, in sicer v Novi Gorici. Župani občin, ki jim je bila zaradi spreminjajočega odnosa države do problematike odpadkov narejena gospodarska škoda, se bodo tako odločali, ali bodo pristopili k Cero Ljubljana ali Cero Nova Gorica. Glavno vlogo pri tem bo igrala cena. Na nižjo ceno lahko prebivalci vplivajo z zmanjševanjem ostanka odpadkov z doslednim ločenim zbiranjem.

Poletna huda suša je močno prizadela tudi notranjske kmete. Škoda je bila tako rekoč na vseh pridelkih, največji izpad pa je bil na koruzi, veliko škode je bilo v sadovnjakih, ki sta jih pred tem prizadela že pozeba in toča, zaradi požganih travnikov so kmetje lahko pospravili samo eno košnjo. »Namesto da bi se razvijali, vlagali v investicije, s katerimi bi se prilagajali suši, zdaj črpamo zadnje rezerve za preživetje. Čeprav se vse več govori o pomenu lokalno pridelane hrane, lokalni kmetje počasi propadamo,« nam je potarnal Tomaž Ileršič, lastnik ekološke kmetije z Rakeka. Dolgotrajno sušno obdobje je kar nekaj težav ponekod povzročilo tudi pri vodooskrbi in tako opozorilo, da voda ni samoumevna in neomejena dobrina.

Boljši pogoji za paciente Dva zdravstvena doma v regiji, logaški in postojnski, sta bila letos deležna pomembnih investicij, ki bodo prinesle boljše pogoje zlasti za paciente, pa tudi zaposlene. V zdravstvenem domu Logatec so ob 40-letnici delovanja slavnostno odprli prenovljene prostore. Vse ambulante, čakalnice, laboratorij so po dveletni prenovi dobili novo podobo. Logaški zdravstveni dom naj bi v kratkem dobil tudi novo vodstvo, ki se bo moralo spopasti s kadrovskimi težavami ob nenehnem menjavanju zdravnikov, za katere je logaški zdravstveni dom le odskočna deska, ki po opravljeni specializaciji kariero nadaljujejo v Ljubljani.

V postojnskem zdravstvenem domu pa so poleg prenovljenih prostorov za delo dveh ambulant družinske medicine, od katerih se je ena oblikovala na novo, kot prvi zdravstveni dom v Sloveniji uredili tudi učno kuhinjo za delavnice pravilne priprave hrane, zlasti za sladkorne bolnike in promocijo zdrave prehrane.

FOTO: SINIŠA RANČOV

Cero NIK padel v vodo

Suša udarila tudi notranjske kmete

Staro mestno jedro dočakalo prenovo Dolga leta zapostavljeno in zanemarjeno staro mestno jedro Postojne je končno dobilo prenovljeno podobo, ki je prinesla višjo kakovost bivanja prebivalcem, Majlont pa lahko zdaj brez sramu pokažemo tudi obiskovalcem. Občina Postojna je zahteven in obsežen projekt, pri katerem je iskala ravnotežje med tradicijo in zahtevami sodobnega življenja, izvajala dve leti, zanj pa je pridobila tudi znatna evropska sredstva. Vsa dela so potekala tudi pod arheološkim nadzorom, tako da je prišlo do pomembnih arheoloških najdb, starih okoli 3000 let, ki jih hrani Notranjski muzej Postojna. Prenova Majlonta je bila sicer eden večjih projektov v Postojni v zadnjem obdobju.

FOTO: VALTER LEBAN

FOTO: SEBASTJAN GANTAR

Čista voda ni samoumevna

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

•Veronika Rupnik Ženko

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 9 Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

let 10

9

Tekmovanje za mlade gasilce Logatec: določena vrednost Cerknica, 24. november – V Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica se je odvijal 11. državni kviz gasilske mladine. Tekmovanje je potekatočke za izračun NUSZ lo v organizaciji Mladinskega sveta Gasilske zveze Slovenija in Gasilske zveze Cerknica, mladi gasilci pa so bili razvrščeni po starosti v tri skupine: pionirje, mladince in gasilce pripravnike.

Logaški svetniki so na novembrski seji določili izhodiščno vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) na območju občine, ki od 1. januarja 2013 za vse uporabnike znaša 0,00020 evra.

FOTO: ANDREJA JERNEJČIČ

Pred tem so svetniki potrdili predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Logatec. Pojavila se je namreč potreba po uskladitvi z veljavno zakonodajo, kar predstavlja spremembo večjega dela besedila sedanjega odloka, ki je bil sprejet že leta 1999 in bil do 2005. deležen več sprememb. Podlaga za pripravo novega odloka je bil zakon o graditvi objektov, ki določa, kaj je zazidljivo in kaj nezazidljivo območje, območje celotne občine Logatec pa se namesto dosedanjih štirih na novo razdeli na tri območja. V vseh treh območjih se plačuje nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, in sicer za stanovanjske in poslovne površine ter nezazidanega stavbnega zemljišča.

Poročevalka Špela Bezgovšek, višja svetovalka za stvarno premoženje občine, je pojasnila finančne posledice predlaganega odloka na občinski proračun: prihodki iz naslova nezazidanih stavbnih zemljišč se bodo povečali za približno 9.500 evrov, medtem ko se bodo sredstva iz naslova industrijske poslovne dejavnosti zmanjšala.

Nekateri svetniki so imeli pomisleke na pričakovano delitev na tri območja, češ, da bi bilo pravično, da bi lastnika identičnega objekta v katerikoli krajevni skupnosti plačevala enako ceno, prav tako pa je treba preučiti tudi možnosti oprostitve plačila NUSZ za nekatera podjetja. •Blanka Markovič Kocen

Na tekmovanju so mladi gasilci morali pokazati tudi, ali se znajo rokovati z gasilskim orodjem.

V vseh kategorijah so se preverjale tako praktične sposobnosti ekip kot tudi teoretično znanje.

Teoretični del je obsegal prakso v teoriji in zgodovino gasilstva ter poznavanje gasilskih orodij, opreme, vozil in pojmov v gasilskem besednjaku. V praktičnem delu so se preizkusili v različnih vajah, vse skupaj pa je budno spremljala tudi komisija. Mladi gasilci so pokazali svoje spretnosti v štafetnem vezanju vozlov, kot so jamborski, tkalski in tesarski, gasilci pripravniki pa so namesto vozlov prikazali štafetno navezavo vozlov. Prav vsi so v praktičnem delu morali pokazati, kako se rokujejo z gasilskim orodjem. Vse sodelujoče ekipe so prejele tudi pisna priznanja, najboljše tri ekipe v vsaki kategoriji pa se medalje in pokale. Med pionirji so se najbolje odrezali člani PGD Breg ob Savi, sledili so jim PGD Loka pri Mengšu in PGD Bevke.

Med mladinci so slavili PGD Lokovica, takoj za njimi so se uvrstili še PGD Kapla–Pondor in PGD Orle, med gasilci pripravniki pa so se najbolj izkazali člani PGD Kapla–Pondor, sledili so jim PGD Račna in PGD Kranjska Gora. Med domačini so se najbolje odrezali mladinci iz PGD Cerknica. Pod mentorstvom Vesne Turšič so za las zgrešili medaljo in se uvrstili na odlično 4. mesto. •Andreja Jernejčič

Praznične Mace so rade skupaj Cerknica – Mažoretni twirling in plesni klub MACE je na predpraznični prireditvi

»Radi smo skupaj«, ki jo je v začetku decembra že tradicionalno izpeljal v športni dvorani v Cerknici, poleg glasbe, plesa in spretnega vrtenja s twirling palico prikazal tudi zanimive nove koreografije. S svojimi točkami so se predstavile vse skupine kluba Mace, pri čemer ne moremo mimo odmevnih rezultatov, ki so jih na letošnjem državnem prvenstvu dosegli člani in članice. Odlična tretja mesta so dosegli v kategorijah kadeti: MACE3, junior: MACE2, senior: MACE1, par: Tim Udovič in Zala Dolničar: MACE2 ter Larisa Šega v Dance twirl/MACE2. Vse CICIMACE, ki so se udeležile Basic Strut tekmovanja (do 10 let), pa so dosegle srebrna in bronasta priznanja. V imenu Občine Cerknica je priznanje za dosežke v letu 2012 klubu podelil podžupan Marko Kranjec.

Decembrska prireditev je bila lepa priložnost tudi za podelitev jubilejnih priznanj, ki so jih iz rok Jožice Mlinar v imenu JSKD za 5 let delovanja v klubu prejeli Zala Jesenšek in Elektra Lavrič, Zlati prstan pa za 15-letno delo trenerka Maja Stankovič ter predsednica kluba, Nada Skuk. Za praznično obarvano prireditev je na koncu poskrbel Miklavž, ki je vse pridne člane obdaroval. •dš

FOTO: DAMJANA ŠKRLJ

Vrtec Rovte 2014. končno odpira vrata Logatec – Po več kot desetletju razprav in iskanja primerne parcele bodo rovtarski otroci naposled dobili nov vrtec, ki bo končal veliko prostorsko stisko predšolskih otrok v Rovtah. Konec letošnjega leta bo izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, enota vrtca s sedmimi oddelki in površino 1.344,20 kvadratnega metra pa bo stala v središču naselja.

Po pridobitvi gradbenega dovoljenja in sklenitvi pogodbe o sofinanciranju bo Občina Logatec lahko oddala javno naročilo za novogradnjo, ob zagotovitvi vseh finančnih virov in sofinanciranja bo investicija opravljena v letih 2013 in 2014, malčki pa se bodo iz tamkajšnje šole vanj preselili v šolskem letu 2014/15.

Logaški svetniki, ki so na seji potrdili Dokument indetifikacije investicijskega projekta za gradnjo tega vrtca, so izrazili prepričanje, da samostojni objekt za vzgojo predšolskih otrok predstavlja rešitev prostorske stiske tudi za naslednje generacije predšolskih otrok.

Vrednost naložbe je ocenjena na nekaj več kot 2,6 milijona evrov po tekočih cenah, pri čemer bo občina Logatec zagotovla 38 odstotkov lastnih sredstev, predvidena pa so tudi sredstva sofinanciranja pristojnega ministrstva. •Blanka Markovič Kocen

Novi logistični center Logatec – Logaške svetnike je vznemirila na eni in razveselila na drugi strani izkazana namera tujega investitorja po nakupu gradbene parcele v velikosti 55 tisoč kvadratnih metrov za namen skladiščnih prostorov. Mnenja so se na seji najbolj kresala okoli vrašanja, ali te investicije zaradi velikosti res ni mogoče umestiti v katero od obstoječih industrijskih con, pač pa naj bi bila edina možnost umestitve v prostor na lokaciji za avtocestnim počivališčem Lom. Po zagotovilih predlagatelja dopolnitve letnega načrta pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine Logatec za leto 2012 so pridobljena že vsa predhodna strokovna mnenja Darsa in Zavoda RS za varstvo narave. Zemljišče v izmeri 18.118 kvadratnih metrov je že v občinski lasti, preostala zemljišča pa naj bi dokupili. Nakup in prodaja bi se odvijala hkrati in naglo, in sicer v obdobju dveh mesecev, v decembru letošnjega in januarju prihodnjega leta. Občina bo morala dokupiti tudi zemljišče za povezovalno cesto v izmeri prbližno 13 tisoč kvadratnih metrov, idejni projekt omenjene ceste pa je že v izdelavi.

Svetniki opozicije so imeli pomisleke glede skrivnostnega tujega investitorja na eni in vnovičnega posega v naravo na drugi strani, opozorili pa so tudi, da ima Logatec že dve industrijski coni z vso potrebno infrastrukturo, ki nista še izpopolnjeni, zato naj ne bi imelo smisla odpirati še tretje.

Podžupanja Ladislava Furlan (SDS) je nasprotnike predlogu spomnila, da bi morali biti v recesijskih časih vsi investitorji, ki bi zaposlili logaški kader – omenjeni pa bi odprl kar 120 delovnih mest – dobrodošli. Domneve, da gre za odpiranje tretje industrijske cone je zavrnila kot zmotne, češ, da je to cono z bencinskim servisom odprl že Petrol.

Predlog sprememb in dopolnitev letnega načrta ravnanja z občinskim stvarnim premoženjem so svetniki po živahni razpravi vendarle podprli.

•Blanka Markovič Kocen

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 10 10

Pogovor

Notranjsko-kraške novice

petek, 21. december 2012

»Kot igralec moraš biti pripravljen sprejeti hude udarce usode« Z leti se je ljubezen do odra le še povečala – Trenutno se v SNG Maribor pripravlja na vlogo Volanda, hudiča iz romana Mojster in Margareta Igralec Aleš Valič je v slovenskem gledališkem prostoru ena najbolj prepoznavnih osebnosti, tako kot njegov glas, ki sogovornika in poslušalce zapelje s svojo žametno globino.

Je tudi velik ljubitelj slovenske književnosti, umetniški besedi se kot intepretator posveča že vse od študentskih let. Poleg igralstva ga trenutno zelo zaposluje mesto prorektorja na ljubljanski univerzi, z vso predanostjo pa se že več kot dve desetletji posveča tudi profesorskemu poklicu. Pred 11 leti se je z družino preselil v Grčarevec, kjer se že od samega začetka počuti precej domače.

Pa menite, da ima v trenutni družbeni situaciji, ki umetnosti na splošno ni naklonjena, večji vpliv na spremembe ali pa opozarjanje na nevzdržne razmere vaša igralska ali prorektorska vloga?

Vsak javni delavec oziroma vsak, ki ga skrbi za usodo Slovenije, ne glede na to, na katerem področju deluje, mora opozarjati na dejstvo, da recesija ne sme povzročiti upada kakovosti življenja v družbi. Učinkov kulture se seveda ekonomsko ne da neposredno izmeriti, se pa na nek način dá izmeriti učinke izobraževanja na področju tehnike, naravoslovja, pa tudi družboslovja, humanistike in umetnosti. Kljub vsem težavam pa je v tretjem tisočletju v zavesti ljudi po vsem svetu prisotno prepričanje, da ravno ta zadnja področja omogočajo kakovost življenja. Če do konca razvijemo absurdno stališče, da so vsa ta področja samo poraba, ki jo je treba zmanjšati, kolikor se le da, lahko razmišljamo še v drugo smer. To bi pomenilo, da moramo v življenju delovati samo še profitabilno? Mislim, da si celo tisti, ki se najbolj zavedajo nujnosti dobrega ekonomskega ravnanja in varčevanja na vseh področjih, težko predstavljajo življenje, ki se osredotoča samo na eno misel: profit. Ne vem, če lahko človek v svoji duševni in telesni strukturi pristane na to, da bo od jutra do večera, vse svoje življenje razmišljal samo o profitu. Da bo torej delal samo tiste stvari, ki mu bodo v finančnem smislu nekaj prinesle.

To bi pripeljalo do katastrofe in neizbežnega konca rodu. Človeško bitje bi postalo neke vrste robot ali pa celo pošast.

ustvariš, moraš to pokazati ljudem skozi samega sebe, skozi svoj psiho-fizični svet. Drugače je z likovno umetnostjo, kjer lastno umetnino pokažeš, potem pa se umakneš in umetnina govori sama zase. Nasprotno, kot igralec si nenehno prisoten v umetnini in ona v tebi.

Tudi zunaj odra? Nekateri igralci se le stežka otresejo svojih vlog, kot da se v njih bolje počutijo kot v realnem življenju.

Ne, zunaj odra pa ni potrebe po tem (smeh).

To je stalna dilema, ki jo imajo mnogi. Za igralce pravijo, da ne moreš nikoli vedeti, kdaj mislijo resno in kdaj igrajo. Igralstvo je zelo resen poklic in tako kot vsak drug poklic, zahteva odmik v prostem času. Čeprav je to seveda kdaj tudi težko. Predvsem takrat, ko nekaj intenzivno delaš, v zaključnih pripravah na kakšno vlogo ali pa predstavo je teh odmikov nekoliko manj kot sicer. Drugače pa se znamo igralci tudi zelo dobro umakniti svojemu poklicu in živeti zasebno življenje.

Trenutno se pripravljate na vlogo Volanda v predstavi SNG Maribor, Mojster in Margareta ruskega pisatelja Mihaila Bulgakova. Pred tem ste dobili kar nekaj nagrad ravno za vloge ruskih avtorjev. Je našemu gledališču ruska umetnost bližje že zaradi skupnih slovanskih korenin?

Znamenita ruska duša, ki jo je ravno Čehov znal umestiti v gledališki prostor, verjetno ni zelo oddaljena od slovenskega čustvovanja.

Ruska literatura je v svojih vrhovih seveda izjemna. Rusi so imeli srečo, da so doživeli Dostojevskega in Čehova z najvišjo možno študijo človeške narave tudi v umetnosti. Zato je delati like iz teh svetov veselje in neke vrste sreča. Ob tem pa ne smemo pozabiti na druge vrhove, na primer ameriško dramatiko, ki ta trenutek v Sloveniji ni največkrat na repertoarju, pa tudi na druge evropske avtorje, ki so prav tako izjemno zanimivi. Mojster in Margareta pa je spet nekaj zelo posebnega. Gre za roman, ki govori o najbolj svinčenih časih ruske zgodovine, o stalinizmu. Je resnično izjemen in na nek način podoben temu, kar je tudi slovenski narod preživel, sicer v ne tako hudi obliki. Govori o represiji, sposobnosti sistemov, da pripeljejo človeka do skrajnega roba. Moja vloga Volanda je vloga hudiča, ki je na žalost prisoten v vseh družbah in sistemih.

Ste odličen interpretator umetniške besede, že samo vaš glas poslušalce začara.

Slovenska literatura ima veliko vrhov, ki se jim z veseljem posvečam. Trenutno se ukvarjam s Franom Saleškim Finžgarjem, ker bomo v naslednjem letu izdali zvočne knjige, ki jih v Sloveniji primanjkuje. Zagotovo bomo Lahko pa igralec s svojim delom opozarja na izdali Pod svobodnim soncem, pa Gospoda pasti tovrstnega razmišljanja.

Hudournika in pravljice Makalonca. Ima pa Igralstvo je eden tistih poklicev, ki je zelo Slovenija prav tako izjemne pesnike, od sodovečplasten in se dotika večine področij bnih do malo starejših. To res zelo rad delam, človeškega življenja in obstoja na tem svetu. pa tudi na akademiji poučujem umetniško Ukvarjanje z igralskim poklicem ti na nek besedo. Imam srečo, da sem imel v času način odpira oči, kot ukvarjanje z vsako študija zelo dobrega učitelja, Rudija Kosmača, umetnostjo. Ima pa svojo specifiko: ko nekaj in da je bil moj profesor igre Polde Bibič, oba

»Vsak javni delavec oziroma vsak, ki ga skrbi za usodo Slovenije, ne glede na to na katerem področju deluje, mora opozarjati na dejstvo, da recesija ne sme povzročiti upada kakovosti življenja v družbi,« meni igralec Aleš Valič.

FOTO: VALTER LEBAN

V gledališču ste aktivno prisotni skoraj 40 let. Prejeli ste številne nagrade, ste redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, bili ste tudi dekan te fakultete, zadnja 3 leta pa ste prorektor za umetnost Univerze v Ljubljani. Kje vidite trenutno največje izzive za svoje delo?

Moram reči, da je delo prorektorja izredno zanimivo in polno izzivov. V zadnjem času se kaže, da postajajo vodstveni kadri v javnem visokošolskem prostoru v Sloveniji predvsem branik kakovosti. Zunanji vplivi so namreč zelo močni in delujejo v nasprotju s kakovostjo študija na ravni države. Nalog na tem področju je veliko, zato je treba biti vsakodnevno pripravljen na to, da se aktiviraš in omogočiš razvoj univerzi za naslednje obdobje. Osebno sem prepričan, da nujno potrebujemo kvaliteten visoko izobražen kader, v prihodnje verjetno še veliko bolj kot v tem trenutku. Moram pa priznati, da me gledališče od vsega intimno privlači najbolj, pa tudi vse bolj rad in z užitkom igram na odru.

– mladi, ki imajo resen odnos do študija, postanejo zelo odgovorni do sebe in družbe.

Za šibko osebnost ni veliko prostora ne v gledališču ne na drugih področjih kulture.

Omenili ste Poldeta Bibiča, ki je umrl julija Gre predvsem za to, če se malo romantično izrazim, da si pripravljen sprejeti hude udarce letos. Kakšni spomini vas vežejo nanj?

Na Poldeta Bibiča imam tako veliko spominov, usode, ki so za osebnost zelo zahtevni. In takrat se seveda izkaže, ali je oseba iz pravega da jih je težko strniti v en kratek odgovor. testa.

Ob njegovem imenu me preplavijo lepa in zanimiva občutja. Predanost in nesebičnost, Kaj pa je vas zaneslo v Grčarevec, kjer živite ki ju je izkazoval kot profesor do študentov, zadnjih 11 let? Je bila tudi to usoda? sta bili iskreni. Čas, ko smo mi študirali pri Potem ko je za našo družino podstrešno njem, je bil zanj zelo bogato igralsko obdobje stanovanje v Ljubljani postalo premajhno, sem in to se je čutilo ves čas, na vseh urah. Potem pa je v nekem obdobju, kot se to rado zgodi v po nekih res čudnih naključjih našel to hišo v Grčarevcu. Z ženo sva jo šla pogledat in se gledališču, postal tako moj direktor kot tudi nadvse dragocen soigralec in sogovornik, tudi prav hitro odločila zanjo. Nikoli nama ni bilo žal za to odločitev, ustreza nama okolje, klima. zunaj vaj in predstav. Polde Bibič je izjemna Že takoj ko smo se preselili, mi je bilo vse skuosebnost slovenske kulture. paj nekako domače. Ugotovil sem, da sta atmosfera in pokrajina podobna Vipavski dolini, Tudi vi ste že od začetka 90. profesor na AGRFT. So se generacije študentov v dobrih pobočju proti Trnovskemu gozdu, kjer sem kot otrok v vasi Dolga Poljana preživel zelo dveh desetletjih kaj spremenile?

Generacije se tako hitro spreminjajo, da je kar veliko časa pri svoji stari mami. Nakar sem bil iz sebe, ko sem ugotovil, da je Grčarevec dotežko verjeti. Neverjetno hitro se spreminja besedno na isti zemljepisni dolžini kot Dolga odnos do sveta, ki ga mi na akademiji zelo dobro čutimo pri študentih, odnos do družbe Poljana!

•Saša Musec Čuk in umetnosti. Nekaj pa se nikoli ne spremeni sta na žalost že pokojna. S svojim znanjem sta, včasih tudi nevede, usmerjala pozornost k besedi in jeziku.

www.pravnitelefon.si

Imate pravni problem in ne veste, kako ravnati?

Poklic ˇite PRAVNI TELEFON na

090 30 60*

in se takoj posvetujte s pravnim strokovnjakom!

y Pravice iz delovnih razmerij, y dedovanje, y družinska razmerja, y izvršbe,

y gradbeno pravo, y odškodninsko pravo, y prekrški, y gospodarsko pravo ...

* Cena klica iz omrežja Amis je 1,99 €/min, iz drugih omrežij ceno doloc ˇa vaš operater.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 11 Pogovor

www.nkr-novice.si

let 10

11

Celo pouk je »šprical«, da je lahko bobnal Ni dovolj le glasbena šola, poslušati je treba dobro in kakovostno glasbo vseh zvrsti – V glasbeno ustvarjanje je posegla tudi drugačna miselnost Od nekdaj sem se spraševala, kakšne značajske lastnosti, poleg vztrajnosti, spremljajo glasbenike, ki so večino svojega časa in življenja posvetili inštrumentu. Gašper Peršl iz Logatca je eno izmed peščice že uveljavljenih in uspešnih bobnarskih imen pri nas. Po končani srednješolski glasbeni izobrazbi so njegov talent prepoznali tudi na velikem jazz festivalu v Italiji in ga poslali na krajše potovanje v ameriški New York. Šele čez lužo je spoznal neomejenost harmonij in odprtost glasbe začutil v pravem pomenu besede. To je okolje, v katerem za razliko od našega glasbeno rasteš in se razvijaš, zato razmišlja, da bi ponovno odpotoval v večja glasbena mesta po nov odmerek kreativnosti in navdiha. Pa tudi po široko miselnost.

Po končani srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani te je odneslo na krajše potovanje v Ameriko. Samo zaradi želje izkusiti drugačno glasbeno okolje?

V New York sem odpotoval leta 2000. Do potovanja je prišlo čisto po naključju. Istega leta sem se udeležil jazz seminarja v Italiji, kjer so me ob zaključku seminarja in festivala Jazz Veneto, poleg odličnega saksofonista, izbrali kot štipendista za dvotedenski izlet v New York. Tako sva se skupaj odpravila čez lužo in si tam ogledala, kar naju je zanimalo. Dva tedna je za obisk milijonskega mesta malo, je pa bilo nepozabno.

Držim pesti, da bi uspelo. Nedavno si omenil, da bi rad delal v bolj kreativnem okolju, v okolju, kjer je glasba na prvem mestu. Se ti zdi, da te okolje, kjer živiš in ustvarjaš, ne spodbuja dovolj?

Tako je. Menim, da bi v večji deželi, večjem mestu delal več in bolje. Napredoval bi.

FOTO: VALTER LEBAN

Predvidevam, da so bobni tvoj spremljevalec že od malih nog. Koliko časa jih že tolčeš?

Tako je, bobne in ostala tolkala igram od svojega osmega leta dalje.

Gašper Peršl razmišlja: »Jazz je svojevrstna zvrst, ki zahteva veliko mero improvizacije in je doživljenjska šola. Dobra improvizacija se izoblikuje skozi leta, ko igraš z mnogimi izkušenimi glasbeniki, ki te navdihnejo.

To energijo težko opišem.«

Zato pa več razmišljaš o glasbi.

Ja, to pa res. Zelo veliko razmišljam o njej.

So trenutne ekonomske razmere posegle tudi v glasbo?

Kriza pa tudi mentaliteta sta posegli v glasbo do neslutenih Sicer pa bobne tudi poučuješ. Kako je v šoli?

Kako ocenjuješ kakovost slovenske glasbe? Je perspektivna? razsežnosti. Čudno je vse skupaj. Če greš v klub, kjer se boš Do sedaj sem poučeval bolj po obrokih, redno še ne. To Ogromno je dobre slovenske glasbe, vendar se, žal, ne propozanimal o možnosti za špil z bendom, v katerem igraš in jesen sem nadomeščal profesorja tolkal v nižji glasbeni šoli v movira veliko. Radiji vrtijo večinoma hite, ti pa nimajo dovolj ki ni najbolj znan, ti bo lastnik najverjetneje povedal, da se mu ne splača. Ker mora po novem plačati varnostnike (po Logatcu. Kaj naj rečem glede učencev? Ne zanima jih to in ne teže, da bi človeka zares premaknili in da bi mu nekaj dali. neuradnih podatkih le ti od tega dobijo manj kot 30 odstotkov poslušajo glasbe. Tudi starejši ne. Poslušajo elektroniko in tur- Nekoč je Vlado dejal: »Umetnik ti pove, kako boš umrl.« Tega bo komade, ki so jim jih na mobitelu predvajali sošolci. Kako op. p.). Lastniku kluba se to ne izplača niti, če band igra pro v hitih ni, ker obstaja vzorec, po katerem se naredi hit. In ta naj potem snov, ki jo predstavimo v glasbeni šoli, povežejo z bono. Skratka, gre za načrtno rušenje klubske scene. Vedno vzorec je na žalost tak, da ne spodbuja k razmišljanju, razen nečim konkretnim? Ni dovolj, da starši vpišejo otroka v glasseveda k razmišljanju o tem, kako je bil hit narejen, kako bi se so se bandi krojili v klubih, kjer so lahko igrali na vso moč. beno šolo. Morajo mu tudi predvajati dobro, kvalitetno glasbo s tem dalo zaslužiti in kako bom naredil komad, ki bo ustrezal. To naredi band. Večina klubov je zaprtih. Jaz in moja genervseh zvrsti. Samo tako bo imela glasbena šola smisel.

Vse to se sprašujejo, namesto da bi naredili komad, ki bo rušil acija glasbenikov, s katerimi sem igral, smo še ujeli to klubsko sceno, saj smo imeli možnost igrati po klubih. Zdaj tega ni več obstoječe stanje, za katerega vsi vemo, da ni rožnato. To je Za tabo je že vrsto koncertov in takšnih in drugačnih ali mnogo premalo. Nikomur se ne izplača. Taka je miselnost. težka tema, ker človek ne ve, koga bi krivil. Vsaka stvar ima Poleg tega pa se glasbene skupine ne morejo razvijati in glasbenih projektov, največkrat v jazz zvrsti. Gre za popvzrok in posledico. doživljati tega, kar se doživlja na odru in kar se ne more primolnoma svojevrstno zvrst glasbe. Tu prevladujejo triolski A kakorkoli, so tudi hiti z dobrimi besedili in pogumnimi ritmi kompleksne fraze, harmonije, poliritmije, zahtevnejše glasbenimi idejami. Dobre »underground« glasbe je več. Obo- erjati z vajami v garaži ali nekem zaklonišču.

Saj pravim, to je posledica mentalitete in krize. Ne vem, kaj je strukture, najbistvenejša pa je, po mojem mnenju, improvi- jega pa je zelo malo. v tem trenutku močnejše. zacija. Drži? Se ti zdi, da si na bobnih dovolj kreativen, da iz Pri bobnarjih sta me vedno prevzeli hitrost in natančnost. njih »iztisneš« vse, kar se da?

Boš praznike preživel za bobni ali z najbližjimi?

Kako ju uriš? Koliko časa dnevno posvetiš bobnom?

Drži, jazz je svojevrstna zvrst, ki zahteva predvsem popolno Za bobni. Igram namreč par dni pred novim letom in na Ko sem bil mlajši, sem ogromno vadil. Celo pri pouku sem predanost in ogromno vaje. Poleg tega moraš biti vsezkozi navdahnjen in odprtih misli. Gre tudi za svojevrstno fraziran- manjkal, da sem lahko vadil. Zdaj vadim manj. Verjetno zato, silvestrovo. Ob tej priložnosti voščim vsem vašim bralcem srečno in zdravo novo leto. •Barbara Čepirlo ker ni več toliko jazz koncertov kot včasih. je, ki se ga da naučiti, če imaš talent za to. In predvsem, če ti je to zares všeč. Jazz fraziranja (to je triolskega op. p.) sem se naučil ob preigravanju ob ploščah Franka Sinatre. Kar se pa improvizacije tiče, je to doživljenjska šola. Dobra improvizacija se izoblikuje skozi leta, ko igraš z mnogimi, ki te navdihnejo. Gre za energijo, ki jo težko opišem.

Srečno! sporoča prašiček, ki je postal prava maskota K8 dizajna.

Igral sem res precej, z najrazličnejšimi glasbeniki, vendar mi V vsaki od teh živalic intenzivnih barv in mehkih oblik je skrito je v spominu ostalo le par »špilov«. To si bili tisti, na katerih je nešteto toplih objemov rok, ki so zgnetli in do zadnje pikice skrbno, znoj »šprical« iz nas. To so pravi »špili«. Na takšnih iztisneš iz malodane čudežno natančno dodelali drobno prisrčno umetnino. sebe vse, kar imaš. Do tega pa pride le, če publiko zanima, kar delaš, in če band, s katerim igraš, v tistem trenutku misli isto kot ti.

Kar pa ni tako preprosto. Pa vendar se poleg jazza znajdeš tudi v popu in rocku. Tudi tu lahko znoj teče iz tebe.

Sodeloval si že z uspešnimi instrumentalisti, omenimo le Gala in Severo Gjurin, Dejana Lapanjo, več let pa si tudi spremljevalec Vlada Kreslina.

Nor sem na dobro rock in pop glasbo. Tega sem veliko preposlušal in se ob tem tudi nekaj naučil. Posledično ni šlo mimo tega, da ne bi sodeloval z nekaterimi meni ljubimi pop/ rock glasbeniki. Že kot najstnik sem imel privilegij igrati z odlično progresivno rock skupino Ulixes. Nato je sledila Olivija, katere umetniški vodja, tekstopisec in avtor glasbe je Gal Gjurin, z božanskim glasom pa je pela njegova sestra Severa.

Veliko premalo časa smo imeli priložnost igrati z Rokom Predinom oziroma skupino Libido. Z Vladom igram zadnjih deset let. Trenutno se nekaj “kuha” s Severo in njenim projektom.

Vesele božične praznike in vse dobro v novem letu, da bilo bi leto pravo, da bilo bi leto zdravo, veliko radostnih dni, naj novo leto podari.

Vsem občanom občine Postojna voščimo vesele božične praznike in zdravja, uspehov polno novo leto 2013.

Ravnateljica, Sabina Ileršič Kovšca in kolektiv OŠ Antona Globočnika Postojna

K8 dizajn, Sandra Pohole, s. p., Kovačeva ul. 8, 1380 Cerknica sandra@k8dizajn.si, 040 36 44 33

www.k8dizajn.si

facebook.k8dizajn.si

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 12 12

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

petek, 21. december 2012

Glasbene izpovedi z življenjem

Glasbenika Katarina Juvančič in Dejan Lapanja nadaljujeta pohode z albumom Selivke, v katerem so ženske junakinje

FOTO: MILENA BREGAR

Že kot otrok sem požirala knjige in poezijo, ki ima svoja ritem in zvok. Poezija in melodija se največkrat pojavita hkratno. Sicer pa je moje življenje že od rojstva prepleteno z glasbo.

Oče je doma poslušal klasiko, babica je pela v operi, mene pa je v najstniških letih zasvojil rock, kasneje še folk in jazz, pri čemer sem imela srečo, saj sem že v domačem notranjskem okolju spoznala strastne zbiratelje obskurnejših muzik. S tem se je želja po spoznavanju te glasbe v živo še bolj okrepila. Številna potovanja po Škotski, kjer sem skoraj doma, in dvakratno potepanje po nekaterih ameriških mestih so mi to željo izpolnili in hkrati zanetili iskrico – pisati komade, biti na odru in peti.

Katarina Juvančič v svojem albumu Selivke razkriva in spoznava ženski svet. Ženske so opevane kot močna bitja, ki so odločena, da preživijo tudi najhujše.

Konec novembra se je v cerkniškem kulturnem domu s svojim prvencem »Selivke« predstavila Katarina Juvančič, kantavtorica, glasbena publicistka, antropologinja glasbe in še kaj. Prvenec je v sodelovanju z glasbenim producentom, multiinstrumentalistom in akademsko izobraženim kitaristom, Dejanom Lapanjo, nastajal slabo leto. Na tematsko obarvanem ploščku so z rdečo nitjo povezane upesnjene in uglasbene osebne izpovedi žensk iz različnih družbenih krogov, pretkane s čustvenimi izlivi na različne načine preizkušenih pripovedovalk, katerih zgodbe nas učijo, kako preživeti najtežje trenutke življenja. Tudi avtorica teh pesmi ima svojo zgodbo. Žensko zgodbo, katere delček je podelila tudi z nami.

Kakšna je tvoja ustvarjalna pot in kje se je prepletla z Dejanovo?

Glasbo sem dolgo samo raziskovala. Kot mlada raziskovalka sem na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete štiri leta poučevala ljudsko glasbo, že skoraj 15 let pa se ukvarjam tudi z glasbeno publicistiko, pisanjem glasbenih člankov za slovenske in tuje revije, spletne revije, portale in se ukvarjam s fotografijo. Na mojo avtorsko pot so vplivali poezija, glasba in spoznavanje človeka. S petjem sem resneje

začela na Škotskem, na njihovih festivalih folk glasbe. In čeprav pojem in pišem pesmi že od nekdaj, mi je srečanje s kitarskim virtuozom Dejanom Lapanjo odprlo drug pogled na glasbo. Skupaj sva se v javnosti prvič pojavila konec leta 2009, ko sva se s folk-rock komadom Uej Uej (Magdalenca) uspešno predstavila na natečaju Vala 202 Val 09 in nastopila na zaključni prireditvi v Kinu Šiška.

Poleg besedil ustvarjaš tudi glasbo. Jo v sebi že dolgo slišiš?

Izražaš se v različnih jezikih.

Seveda se najlažje in najbolje izražam v materinem jeziku, ki ga najbolj poznam. Blizu mi je tudi angleščina, kjer imam kar precej kilometrine, pesem »MENE NEMA« pa je enostavno sama hotela biti napisana v izumrli »srbohrvaščini«. Brez besed, ki so bile od zmeraj moje najboljše prijateljice, pa preprosto ne bi mogla obstajati.

Za seboj pa imaš že kar nekaj avtorskih dosežkov.

Res je. Junija 2010 sva z Dejanom na Kantfestu – slovenskem kantavtorskem festivalu dosegla bronasto, letos avgusta pa srebrno kanto. Doslej sva sodelovala na različnih ploščah, in sicer Val 09 pri RTVju Imamo dobro glasbo, Rockerji pojejo pesnike kompilaciji mladih kantavtorjev iz bivše Jugoslavije, ki jo je izdala hrvaška samozaložba Brlog Records. Pojavila sva se tudi na kompilaciji ETNO 2011, ki jo je SIGIC (Slovenski glasbeno informacijski center) promovoral na največjem festivalu glasbe sveta WOMEX v Copenhagnu na Danskem. Letos poleti sva izdala prvenec Selivke, na katerega sva še posebej ponosna in je deležen laskavih kritik tudi izven Slovenije.

Plošček Selivke odraža žalostne zgodbe deklet in žena. Kaj te je vodilo k prelitju teh zgodb v pesmi?

Teh zgodb, iz katerih sem se veliko naučila, ne dojemam nujno kot žalostne. Žalostne so le na prvi pogled. Ženske v njih niso prikazane kot žrtve, ampak kot opolnomočena bitja, ki so odločena, da preživijo tudi najhujše. Na nek način so me njihove izpovedi prisilile k temu, da sem jim dala življenje. Čutila sem

nujo po tem, da te zgodbe spravim na papir, v glasbo in nato med ljudi.

S tem glasbenim prvencem sta že veliko prepotovala. Kje vse sta se predstavila?

Za nama je bogata bera mednarodnih nastopov, saj sva leta 2011 igrala v Sarajevu, letos spomladi v Gradcu v Avstriji, potem pa naju je pot zanesla proti Škotski. Avgusta sva se mudila na zelo uspešni škotski turneji z alt-folk americana duom Doghouse Roses iz Glasgowa. Dvakrat sva nastopila v Glasgowu, Aberdeenu, Ulapoolu in nekaterih manjših mestih po škotskem višavju ter v okolici Edinburga. Sredi septembra naju je pot zanesla na Irsko, kjer sva v okviru projekta Playing for Integration predstavila svoj repertoar v Dublinu in po več drugih krajih ter sodelovala s kantavtorji iz vse Evrope.

Vajina Škotska izkušnja pa v Veliki Britaniji ni ostala neopažena, saj je prestižna britanska revija Rock’n’Reel vajino ploščo ocenila s petimi zvezdicami!

Imela sva srečo, da so naju prepoznali tudi nekateri britanski mediji, čeprav je CD v celoti posnet v slovenskem jeziku, v slovenščini pa je tudi tekst v knjižici. Zdi se mi, da na otoku cenijo tudi glasbo, ki ni nujno sredinska, vsakdanja in britanska.

Vaju Selivke morda že navdihujejo s svetlejšimi inspiracijami?

Umetnost odslikuje čas, v katerem nastaja, in ga naredi znosnejšega. To je njena naloga.

Kantavtorji smo se kot pripovedovalci zgodb, varuhi intimnega in angažirani glasniki družbenega dolžni odzvati na ta čas, ki je resda tesnoben, hkrati pa poln možnosti. Zdaj ni čas za rožice in ptičke, ampak za aktivno udeležbo v spreminjanju našega intimnega in družbenega sveta. Na bolje, seveda. Kaj ni to veselo? Žalost in veselje sta del življenja, del vseživljenjskega procesa, ki se mu reče počlovečevanje. Žalost je navadno precej kompleksnejše čustvo kot veselje in prav kompleksnost medsebojnih odnosov, življenj, čustvovanja navdihuje.

Kaj pa načrti za naprej?

Sva sredi promocijske turneje po slovenskih mestih, sledi video, v drugem letu načrtujeva mali album najinih pesmi v angleščini, leta 2014 pa si želiva ustvariti nov album, ki bo na nek način povezan z uspavankami za odrasle.

•Damijana Škrlj

Barve, znanje in občutki iz Loža v Barcelono Javnost je bila po besedah Marie Joao Floxo, direktorice barcelonske galerije Aragon 232, v okviru katere je Dagmar razstavljala, očarana nad barvami in njenim načinom slikanja. Na razstavi z naslovom Tujci pa je od 29. novembra do 14. decembra skupaj s še sedmimi mednarodnimi umetniki razstavljala v galeriji Aragon 232 v Barceloni. Direktorica galerije je o delih loške umetnice zapisala: »Ko sem prvič videla dela Dagmar M. Mlakar, sem se v trenutku zlila z barvami in njenim posebnim načinom slikanja in ustvar-

janja takšnih del, ki odražajo njeno stanje duha v nekem točno določenem času. Linije določajo črte, bodisi vertikalne ali horizontalne, nakazujejo pot, ki te vodi do umirjenosti bivanja. Dagmar nam daje priložnost, da sami zaključimo sliko in si ustvarimo svoj lastni pomen le te, v odvisnosti od naših izkušenj, pričakovanj in želja, ki jih imamo v življenju. Kot direktorici galerije mi je v veliko veselje pokazati dela Dagmar M. Mlakar in prepričana sem, da je to začetek obetavne mednarodne umetnice.« •Borut Kraševec

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Loška dolina, Barcelona – Dela Dagmar M. Mlakar, ustvarjalke iz Loža, so v letošnjem letu že drugič našle prostor na stenah španskih galerij.

Svoje slike je prvič razstavljala na »ArtFair« v Marbelli, ki je eno najbolj turističnih krajev v Španiji.

Dagmar M. Mlakar (na desni) z direktorico galerije na odprtju svojih del.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 13 Iz občinske hiše

www.nkr-novice.si

www. cerknica.si »KAR JE DOBREGA, NAJ SE NADALJUJE, OSTALO NAJ POSTANE IZKUŠNJA IN PRETEKLOST«

ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZDRAVO TER OSEBNIH IN POSLOVNIH USPEHOV POLNO NOVO LETO 2013!

ŽUPAN MARKO RUPAR IN OBČINSKA UPRAVA OBČINE CERKNICA

13

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Božično vzdušje na cerkniškem Taboru Prvi božično-novoletni sejem v Cerknici v nedeljo le uspel Cerknica, s Taborom in »Placom pod lipco«, tako kot mu v narečju pravijo krajani, ima bogato trško in sejemsko tradicijo, ki je na žalost skozi desetletja zamrla. Na Občini Cerknica smo si zadali, da to tradicijo obnovimo in jo znova prikličemo v zavest občank in občanov. Obnova trga je končana, sedaj pa je naša naloga, da prostoru z različnimi prireditvami vdahnemo življenje in mu povrnemo veljavo družabnega središča. Čeprav so bili v vikendu od 14. in 16. decembra naši nameni jasni, pa nam jo je tokrat zagodlo vreme. Ne glede na vse, nam je uspelo izpeljati vsaj en sejemski dan, tako da je bila nedelja na Taboru precej živahna. Na stojnicah so razstavljali ponudniki iz vse občine, sejemsko dogajanje pa je spremljal bogat kulturni program. Prireditev je slavnostno otvoril župan Občine Cerknica, Marko Rupar, ki je ob odštevanju občinstva tudi slavnostno prižgal lučke. Sledil je nastop zborov iz Kulturnega društva Rak Rakek in Župnišča Grahovo. Za nekoliko mistično vzdušje je poskrbel Karlo, ki je zaigral na gonge. Z nastopom mažuretne skupine Mace je bil zaključen prvi del programa, ki je bil bolj kulturno obarvan, potem pa je sledila zabava s skupino Artenigma, bendom iz Osnovne Šole Rakek in ansamblom Drug problem. Glede na to da je bilo veliko negotovosti, povezane z vremensko napovedjo, in da je tovrstni božično novoletni sejem v Cerknici potekal prvič, smo organizatorji z obiskom zadovoljni, a hkrati se zavedamo odgovornosti in poslanstva, da bo božično novoletni sejem na Taboru pod lipo postal tradicionalen.

Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v občini Cerknica (Uradni list RS, št. 89/09), Občina Cerknica objavlja

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje letnega programa športa v občini Cerknica za leto 2013 1. Naziv in sedež neposrednega uporabnika, ki dodeljuje sredstva: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica 2. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnega programa športa v občini Cerknica v letu 2013 3. Osnovni pogoj za kandidiranje na javnem razpisu: Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci letnega programa športa v skladu s 3. členom Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v občini Cerknica, s tem, da imajo športna društva in njihova združenja pod enakimi pogoji prednost pred drugimi izvajalci programov športa.

4. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi sprejetega letnega programa športa v občini Cerknica za leto 2013: 1. Športna vzgoja otrok in mladine 86.500,00 EUR 1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 500,00 EUR 1.2 Športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.2.1 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 7.500,00 EUR 1.2.2 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakov. in vrhunski šport 44.000,00 EUR 1.2.3 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami 500,00 EUR 1.3 Športna vzgoja mladine 1.3.1 Interesna športna vzgoja mladine 500,00 EUR 1.3.2 Športna vzgoja mladine usmerjene v kakov. in vrhunski šport 33.000,00 EUR 1.3.3 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami 500,00 EUR 2. Športna dejavnost študentov 1.000,00 EUR 3. Športna rekreacija 6.000,00 EUR 4. Kakovostni šport 15.000,00 EUR 5. Vrhunski šport 3.000,00 EUR

6. Šport invalidov 500,00 EUR 7. Razvojne in strokovne naloge v športu 25.000,00 EUR 7.1 Izobraževanje, usposabljanje in izpop. Strok. kadrov v športu 9.000,00 EUR 7.2 Športno rekreativne prireditve 4.800,00 EUR 7.3 Delovanje društev in zvez društev na nivoju lokalne skupnosti 8.500,00 EUR 7.4 Priznanja športnikom in športnim delavcem 2.200,00 EUR 7.5 Založniška dejavnost 500,00 EUR

Občine Cerknica.

Nepopolne vloge, katerih predlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo in prepozno prispele dopolnitve vlog, bodo s sklepom zavržene.

5. Okvirna višina razpisanih sredstev: Okvirna višina sredstev javnega razpisa znaša 137.000,00 EUR, dokončna skupna vrednost in vrednost posameznih programov bo določena v skladu s sprejetim proračunom za leto 2013.

11. Informacije o razpisni dokumentaciji Razpisna dokumentacija bo od dneva objave razpisa na voljo na spletni strani Občine Cerknica ( http://www.cerknica.si/ ) in na občinski upravi pri Dušanu JERNEJČIČU, kjer lahko dobite tudi podrobnejša navodila in dodatne informacije.

6. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena najkasneje do 31.12.2013.

7. Vloge izvajalcev letnega programa športa morajo vsebovati: • Naslednje izpolnjene obrazce: - izjava - osnovni podatki o izvajalcu letnega programa športa - podatki o izvajanju LPŠ v letu 2012 s podatki o finančnem poslovanju izvajalca LPŠ v letu 2012 in plan za leto 2013 - prijava programa za katerega se izvajalec prijavlja - finančno vrednotenje posameznega programa športa - vsebinski opis posameznega programa športa • Dokazila o izpolnjevanju ostalih pogojev, navedenih v tem javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji.

8. Rok za oddajo vlog, način predložitve in opremljenost vlog Popolne vloge morajo biti z vsemi zahtevanimi prilogami predložene v zaprti ovojnici, osebno ali po pošti na naslov: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom na vidnem mestu »NE ODPIRAJ, VLOGA ZA JAVNI RAZPIS – LETNI PROGRAM ŠPORTA 2013« in s polnim naslovom pošiljatelja, najkasneje do 21.01.2013. Vloga se šteje za pravočasno, če je oddana priporočeno po pošti na zadnji dan prijave, t.j.

21.01.2013 ali do 12.00 ure oddana osebno v vložišču Občine Cerknica.

10. Rok, v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa: O izboru in višini sredstev, dobljenih na tem razpisu, bodo predlagatelji pisno obveščeni v roku 45 dni po koncu razpisa. Z izbranimi izvajalci programov bodo sklenjene pogodbe.

Cerknica, 21. 12. 2012 Številka: 41010-0007/2012 Marko RUPAR, župan

Na podlagi Pravilnika za podeljevanje priznanj športnikom, športnim delavcem in športnim kolektivom Občine Cerknica, ki je bil sprejet na 13. seji Upravnega odbora ŠZC, dne 17. 5. 2012 objavlja Športna zveza Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica

JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ NA PODROČJU ŠPORTA V OBČINI CERKNICA ZA LETO 2012

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Priznanja na področju športa v občini Cerknica za leto 2012 lahko prejmejo posamezniki, ki nastopajo za osnovne športne organizacije s sedežem v občini Cerknica, ne glede na naslov stalnega bivališča in so dosežene rezultate dosegli na državnih in drugih mednarodnih tekmovanjih ob nastopu za osnovno športno organizacijo s sedežem v Občini Cerknica ali državno reprezentanco.

Nepravočasno prejete vloge bodo s sklepom zavržene.

9. Odpiranje pravočasno prispelih vlog: Postopek javnega razpisa in odpiranje v roku dostavljenih, pravilno izpolnjenih in označenih vlog vodi strokovna komisija. Odpiranje vlog ne bo javno in bo v 8. dneh po končanem razpisnem roku. Strokovna komisija bo ugotovila ali vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in jih ovrednotila v skladu s Pravilnikom za vrednotenje letnega programa športa v občini Cerknica (Uradni list RS, št. 89/09, z dne 6.11.2009) Predlagatelje nepopolnih vlog bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala, da jih v roku 8 dni od prejema obvestila, dopolnijo. Dopolnjene vloge morajo predlagatelji predložiti v zaprti ovojnici, osebno ali po pošti na naslov: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom na vidnem mestu »NE ODPIRAJ, DOPOLNJENA VLOGA ZA JAVNI RAZPIS – LETNI PROGRAM ŠPORTA 2013« in s polnim naslovom pošiljatelja. Dopolnjena vloga se šteje za pravočasno, če je bila oddana priporočeno po pošti na zadnji dan roka za dopolnitev ali do 12.00 ure oddana osebno v vložišču

V skladu s Pravilnikom se podeli priznanje za: Najboljšega športnika in športnico leta • Najboljši moški in ženski športni kolektiv leta • Najboljšo moško in žensko ekipo leta mladinske ali članske kategorije v kolektivnem športu • Uspešne športne delavce, lahko se podeli tudi posebno priznanje za izjemen prispevek športu v občini Cerknica • Perspektivne športnike po posameznih kategorijah od 14 do 18 let II.

MERILA ZA IZBOR

• Rezultati na uradnih mednarodnih članskih in mladinskih tekmovanjih s prvo prioriteto na članskih tekmovanjih, po naslednjem vrstnem redu: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo in sredozemske igre • Rezultati na državnih članskih in mladinskih prvenstvih

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 14 14

Iz občinske hiše www. cerknica.si

• Odločitev o najboljšem znotraj ene panoge se določi po jakostni lestvici panožne zveze, upošteva se tudi uvrstitve na jakostnih lestvicah, ki je vsota točk doseženih na posameznih tekmovanjih III.

PREDLAGATELJI KANDIDATOV ZA PRIZNANJA

• Predloge lahko oblikujejo osnovne športne organizacije s sedežem v občini Cerknica in Upravni odbor Športne zveze Cerknica.

Predlogi na prijavnih obrazcih morajo poleg osnovnih podatkov o kandidatu vsebovati tudi podrobno utemeljitev in ustrezno dokumentacijo o doseženih rezultatih oz. delu, v času od 1.1.2012 do 31.12.2012.

IV. Prijave s potrebnimi dokazili pošljite na e-naslov: dusan. jernejcic@cerknica.si in na naslov: Športna zveza Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom »za priznanje na področju športa« Rok za oddajo predlogov je: 21. 1. 2013 Opozorilo: Upoštevajo se samo pravilno izpolnjene prijave, ki bodo poslane v zahtevanem roku!

V. Razpisna dokumentacija s prijavnimi obrazci bo objavljena na spletni strani TKD Sovica ( http://www.drustvo-sovica.si ) in spletni strani Občine Cerknica. Vsa dodatna pojasnila lahko dobite pri Dušanu Jernejčiču, tajniku ŠZ Cerknica (tel. 01/7090-617).

Datum: 21. 12. 2012

Milan GORNIK,

predsednik ŠZC

Notranjsko-kraške novice

petek, 21. december 2012

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

KOLEDAR ODVOZA ODPADKOV 2013

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 15

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 16

16

Notranjsko-kraške novice

Svetujemo: Ensvet

petek, 21. december 2012

Gradimo, Obnavljamo,

Rubrika nastaja v sodelovanju s podjetjema GRADBENIŠTVO in BETONI Treven iz Logatca ter centrom VITRA iz Cerknice.

Pripravljali jo bomo vsako drugo številko v mesecu.

Toplotna izolacija fasade

Na spletni strani www.ensvet.si se nahajajo kontakti s pisarnami ENSVET, vstopna točka za elektronska vprašanja občanov in članki.

Na info@vitra.si smo prejeli vprašanje:

Berem vaše prispevke in upoštevam nasvete glede zračenja stanovanja. A ta mraz nam je zopet prinesel plesen v pritličju spodaj, okrog in okrog, največ v kopalnici, kuhinji in spalnici. Spomladi bomo definitivno izolirali fasado (upam, da bo kaj subvencij). Prosim vas za osnovne informacije o izolaciji fasade (debeline, materiali …), da se bomo pripravili pred svetovanjem pri vas. Na ključku bom prinesla okrog 50 fotografij hiše od zunaj in znotraj, saj sem slišala, da to zahtevate.

Brezplačno energetsko svetovanje ENSVET za občane je namenjeno stavbi, zato so fotografije uporabne pri razumevanju celote, hkrati vas lažje opozorim na možne napake, ki jih pokažem na fotografiji. Subvencije za gospodinjstva so letos porabljene, nov razpis se pričakuje januarja 2013.

Med novicami na http://nep.vitra.si lahko preberete letošnja pravila, ukrepe in višine. Verjetno bodo 2013 enaka ali zelo podobna. Na http://nep.vitra.si/?nid=50 je na voljo poglobljena razdelava toplotne izolacije fasade, ki z obilico fotografij olajša razumevanje izdelave učinkovitega ovoja stavbe. Pri toplotni izolaciji fasade so namreč izjemno pomembni stiki s toplotno izolacijo strehe ali zadnje plošče ter toplotna izolacija okrog temeljev. Ker je stavba kompleksen izdelek, informacij pa nikoli preveč, objavljamo na http://www.facebook.com/ NEP.Slovenija vsak dan sveže novice o ukrepih za učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE).

izolacijo doseže največje prihranke in visoko kvaliteto bivanja.

Vrednost (ne)kvalitetnega bivanja najbolje poznajo tisti, ki imajo zaradi slabe izvedbe vlažne zidove, plesen in nenehno vlečenje hladu od zunanjih zidov.

Sestava obodne stene

Pri energetskem svetovanju ločeno izpostavljamo tri različne plasti obodnega zidu, kjer vsaka opravlja svojo funkcijo. Kot je razvidno iz nadaljevanja, ni dobro mešati ali združevati teh treh funkcij.

1. Osnova stavbe je obodni (zunanji) nosilni zid, danes pogosto iz modularne opeke 29 cm. Statično, varnostno in akumulacijsko zadostuje 19 cm, kar zelo priporočamo.

Obvezne vertikalne AB vezi so predpisane v nosilnih zidovih in te dejansko “nosijo” hišo. Pri 19 cm zidu se ne vgrajuje oblikovnikov (vogalnikov), temveč se vezi betonira v opažu.

Obleka za stavbo Prihranek je občuten. Ob tem, da je m2 zidu cenejši za 33 odstotkov (obračun zidu je vedno na m3), pridobimo v vsaki etaži Pri vsaki zgradbi je toplotna izolacija fasade tista “obleka”, še cca 4 m2 koristne površine. Tretjinski dobiček (nestrošek) ki nas bo varovala pred zimskimi nevšečnosmi in poletno tako vložimo v debelejšo toplotno izolacijo. pripeko. Kako pa poteka izbiranje oblačila zgradbe, vredne 2. Sledi toplotna izolacija fasade na zunanji strani. Danes 10.000 evrov, ki nam bo omogočala prijetno bivanje 30–50 let? je 12 cm zakonsko predpisan minimum, z njim dosežemo U Praviloma se družinski blagajnik težko odloči za investicijo = 0.29 W/m2K. Osebno priporočam najmanj 15 cm (U = 0.22 prihrankov v toplotno izolacijo fasade. Ko pa se, prepusti W/m2K), še bolje 20 cm (U = 0.16 W/m2K). Pri dilemi ali 15 odločitev o izbiri materiala in debelini izolacije lokalnemu ali 20 cm velja, da vsak nadaljni cm podraži m2 gotove fasade izvajalcu s praviloma pomankljivim znanjem. Neizolirani le za 1,7 odstotka. Dejansko torej stane m2 gotove fasade z 20 balkoni, slab stik strešne in fasadne toplotne izolacije, neizocm izolacije le 8–10 odstotkov več kot iz 15 cm. Vsi navedeni lirane špalete, neizolirani temelji, lepilo med stiki plošč ...so podatki veljajo za “staro” izolacijo, kjer je lambda okrog 0.041 samo najbolj kričeči primeri “sfušane” izolacije fasade. Zato W/mK. Na trgu so že nove z izboljšano izolativnostjo, ki je investicija prava in vsem razumljiva beseda, saj se prav s imajo lambdo okrog 0.032 W/mK. Najbolj znan predstavnik kvalitetno in celovito (zadnja plošča, streha in tlaki) toplotno je Neopor (črn stiropor). Ta je lahko tanjši (16 cm namesto 20 cm), saj je okrog 20 odstotkov bolj izolativen, prav toliko je tudi dražji. Najnovejše izolacije že dosegajo lambdo okrog 0.022 W/mK. V izolacijskem smislu je 10 cm take izolacije enako 20 cm “stare” z lambdo 0.041 W/mK. Pri izboru materiala je vedno vprašljiva optimalna izbira, na katero (pre)večkrat vpliva predvsem cena, pozablja pa se na parozadrževalnost, kvaliteto izvajalcev, garancijo ...

3. Estetska merila so pomembna pri izboru zaključnega sloja. Poleg tega, da je “lep”, mora predvsem kvalitetno zaščititi izolacijo pred mehanskimi poškodbami in vplivom vremena.

Danes prevladujejo tankoslojne fasade, “sendvič” je odšel na smetišče zgodovine, prav tako debeloslojne fasade. Vse pogosteje pa se pojavljajo prezračevane fasade, ki omogočajo učinkovito odvajanje kondenzirane vlage iz zunanje plasti toplotne izolacije.

Ponudniki toplotno izolacijskih sistemov

FOTO: ARHIV VITRE CERKNICA

Za pomoč pri izbiri materiala za toplotno izolacijo povprašamo pred začetkom del na Pflaiderer Novoterm v Novo mesto (Rok Jelenc, tel. 07 391 83 00) na Rockwool v Ljubljano (mag. Boštjan Kavčič, tel. 30 00 800) na Termo v Škofjo Loko (Tomaž Lužnik tel. 04 51 14 105), Rofix v Postojno (Sašo Lorenzetti, 041 359 500), Fragmat v Sodražico (Franc Turk, 836 63 41, 041 648 309), na Novolit Nova vas (Jože Marolt 705 03 00), na JUB Dol pri Ljubljani (Viljan Klemenčič, 041 270 231) ali Weber (Gašper Kravanja, 051 675 635).

Toplotna izolacija fasade se ne konča na stiku terena in hiše, vedno gre tudi pod zemljo. Na fotografiji je primer kvalitetno obdelanega temelja. Vidimo toplotno izolacijo (ta je vedno XPS), ki ščiti vertikalno hidro izolacijo na zidu. Pred njo je horizontalna in vertikalna drenaža, vmes bradavičasta folija. Tako obdelan temelj je pod zemljo skrit začetek toplotne izolacije fasade, ki se konča na stiku s strešno toplotno izolacijo. Na tak način za vedno ukinemo vse toplotne mostove na ovoju stavbe. Ker ni kondenzacije, se tudi plesen ne more razviti.

Toplotni mostovi Pri izdelavi fasade moramo kontrolirati izvajalce predvsem pri detaljih okrog okenskih in vratnih špalet, na stikih fasadne in strešne toplotne izolacije, pri vseh izolacijah balkonov ter okrog temeljev.

Tu nastajajo najbolj problematični in najteže rešljivi

toplotni mostovi. Ni smiselno ponavljati napak prijateljev in sosedov, zato se z izvajalcem dogovorimo (in to tudi zapišemo) o rešitvah za vsa kritična mesta. To velja za zasebne in javne stavbe, individualne hiše ali bloke, šolske ali proizvodne stavbe. Vsaka hiša ima toliko posebnosti, da je potrebno pred posameznimi posegi obiskati energetsko svetovalno pisarno in se pogovoriti z energetskim svetovalcem. Ta bo – med drugim – pojasnil tudi najpogostejše zablode pri materialih za toplotne izolacije in njihovem vgrajevanju. Pri izolaciji moramo imeti vedno v mislih debelino in material.

Pri debelini si zapomnimo štiri “zlate” minimalne debeline. V streho mansardnega stanovanja damo 40 cm, na zadnjo ploščo (strop proti hladni podstrehi) 30 cm, na fasado 20 cm. V tlak proti raščenemu terenu damo 15 cm pri ogrevanih prostorih in 5 cm pri neogrevanih. Za tlake med ogrevanimi etažami je dovolj 2 cm, saj govorimo o zvočni izolaciji plavajočega estriha, ne pa toplotni izolaciji.

Katera je »prava« debelina?

Prave debeline ni. Za minimalno zakonsko predpisano je odgovoren projektant, investitorji se običajno odločajo za boljšo (pogojno rečeno »nadstandardno«), saj s tem povečajo kvaliteto bivanja in znižajo stroške ogrevanja. Mera pri odločanju niso centimetri, temveč koeficient toplotne izolativnosti »U«. Pri odločanju imamo dva vidika. Prvi je zakonski (PURES), ki zahteva za tla (proti terenu, neogrevani kleti ali nad prehodom) U okrog 0,30 W//m2K, za zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom U najmanj 0,28 W//m2K), za gornji del stavbe (strop proti neogrevanemu podstrešju, ravna streha, terasa, streha nad ogrevanim podstrešjem pa U okrog 0,20 W//m2K. Z izrazom »okrog« navajamo le združene in lažje zapomljive številke, v Tehnični smernici pa je za vsak element navedena najvišja dovoljena vrednost »U«. Drugi vidik je želja (zahteva), v kako energetsko varčni stavbi želimo živeti. Pasivne hiše dosegajo na fasadi U pod 0,1 W//m2K, sam svetujem, da se pri ostalih stavbah ni višji od 0.2 W//m2K. Pri odločanju o kvaliteti (izolativnosti) materiala izbiramo med tremi razredi. Najstarejši in najslabši ima toplotno prevodnost (lambda) 0.041 W/mK. Novejši materiali z lambdo 0.032 W/ mK so okrog 20 odstotkov bolj izolativni (20 odstotkov tanjši), z lambdo 0.022 W/mK pa okrog 50 odstotkov bolj izolativni (50 odstotkov tanjši).

Energetski svetovalec, Bojan Žnidaršič, tel.: 041 830 867

S R E Č N O 2013

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 17

Prenavljamo ...

PODJETNIŠKI VRTILJAK

Gradimo

Obnavljamo o Prenavljam

17

So težave lahko zgolj izziv?

Odvisno skozi kakšna očala gledamo!

Tako kot je lepota v očeh opazovalca, je tudi to, kako bomo razumeli določeno situacijo, v kateri smo se znašli, odvisno od vsakega posameznika. Zelo veliko dejavnikov vpliva na to, kako se bomo v konkretni situaciji počutili, kako jo bomo razumeli in kako se bomo nanjo odzvali. Med drugim je zelo pomembno ,skozi kakšna očala gledamo na svet okoli nas: skozi očala optimizma ali očala pesimizma.

Najpogosteje ljudje izberemo lažjo pot. In ironično, v tem primeru, ko bi posamezniku v težki situaciji prav prišla optimistična naravnanost, se izkaže bolj praktično verjeti v negativen razplet kot v pozitivnega. Zakaj? Ker je to bolj preprosto in za posameznika lažje, ker to, da bi verjeli v neuspeh, ne zahteva veliko truda. Če pa v uspeh ne verjamemo in si zanj ne prizadevamo, ga tudi težko dosežemo. In pesimistična očala nam tako pokažejo, da smo imeli prav: ‘Kaj nisem rekel, da me ne bodo sprejeli na razgovoru.’ Ljudje imamo tako zelo radi prav, čeprav nam to ne koristi.

Pričakovati pozitiven izid (npr. uspešno najti novo zaposlitev) zahteva akcijo, samoiniciativnost, trud in nenehno prizadevanje, ne le ždenje v kotu in zaskrbljeno tuhtanje o lastni usodi. A cona udobja je tako privlačna, radi se držimo območja, ki ga poznamo in ki pred nas ne postavlja nekaj neznanega, napornega, pa čeprav bi to pomenilo, da nas za tem čaka nekaj boljšega od situacije, v kateri se na-

hajamo trenutno. Optimizem in pesimizem nedvomno pomembno vplivata na to, kako bomo dojemali svet okoli sebe in kako se bomo vedli.

Kaj je to optimizem?

Najbolj preprosto lahko rečemo, da so optimisti tisti ljudje, ki pričakujejo, da se jim bodo zgodile dobre stvari v življenju. Verjeti v pozitiven razplet pa pomeni spodbudo oziroma motivacijo za več truda, več truda pa na katerem koli področju življenja (npr. služba, medosebni odnosi, vzgoja, izobraževanje) zagotovi boljši rezultat. Odsotnost optimizma posameznika ovira pri doseganju ciljev. Pesimizem torej onemogoča aktivnost.

Pričakovati, da nam tako ali tako ne bo uspelo, ni nič kaj dobra spodbuda za to, da bi se bolj trudili, kajne?

Smo optimisti?

Eno najbolj tipičnih vprašanj, ki se pojavlja v povezavi z optimizmom in s pesimizmom večina najbrž pozna: »Se vam zdi kozarec napol poln ali napol prazen?« Vsakdo zase pozna odgovor na to vprašanje. Se pa napol poln kozarec veliko bolj obrestuje kot napol prazen. Dva človeka sta lahko postavljena v isto situacijo, oba na primer trenutno nimata

misti, živijo bolj kvalitetno in zadovoljno življenje. Čeprav ravno pesimistično naravnani ljudje radi zatrjujejo, da so pravzaprav realisti, jih ravno to prepričanje omejuje, da bi lažje zakorakali naprej. Dejanske okoliščine niso vedno merilo tega, kako se človek počuti.

In kje torej v današnjem času, ki ga zaznamujeta gospodarska kriza in velika »Se vam zdi kozarec napol poln ali napol prazen?« brezposelnost, najti razloge za optimizem? Naj odgovorim skozi očala optimista: Povsod! zaposlitve. Ista okoliščina je lahko za enega težava in nemogoč Nemogoče je, da bi vedno položaj, za drugega izziv ali priložnost poizkusiti nekaj imeli vse, kar bi radi, in hkrati novega, uresničiti dolgo odlašane načrte idr. bo vedno v našem življenju Drugi primer so lahko bližajoči se prazniki in denarnica, ki je veliko tega, zaradi česar smo zadnja leta pri marsikomu precej tanjša, kot je bila leta prej. lahko veseli in hvaležni. Je torej bolje obupavati zaradi Dejstvo, ki je lahko za nekatere vir močnega nezadovoljstva, stvari, ki jih nimamo, ali se za druge pa primerna priložnost, da preverijo lastne ročne zavedati tega, kar imamo? Vsspretnosti, sami kaj pripravijo in se posvetijo tistemu, kar je akdo si lahko odgovori sam. res pomembno – kakovostnim medosebnim odnosom. Dejstvo, na katerega nas praviloma spomni šele to, da smo zaradi Naj zaključim zgolj z mislijo, da je najbolj pomembno to, drugih težav izčrpali že vse druge možnosti. da izberemo tisto pot, tista Optimisti/pesimisti – komu gre bolje? očala, ki nam bodo v pomoč, da lažje in prej dosežemo V mislih se mi je usidrala ugotovitev nekega psihologa, ki zastavljene cilje in (za)živimo je dejal, da optimisti sicer res vidijo svet malo manj realno bolj polno in zadovoljno (vidijo ga lepšega, kot dejansko je) kot pesimisti (vidijo ga bolj življenje. negativno, kot dejansko je), vendar pa, v primerjavi s pesi•Mag. Marija Paladin

Novi Svet 10 1372 Hotedršica

info@nagode-nagode.com www.nagode-nagode.com

MACESEN ZA CENO SMREKE

PRIHRANEK PRI OGREVANJU

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 18 18

Obvestila in horoskop Anine zvezde 31. 12. 2012 V ZVEZDAH

Zadnji dan leta 2012 bo Luna, najhitrejši planet, v znamenju Leva. Dan bo prijeten, v pričakovanju dobre zabave. Večina se bo dobro imela, veseli bomo, nekateri pa bodo hlepeli po bogati zabavi in bodo na koncu razočarani. Vseeno nas čaka prijeten večer.

Večer in zadnja noč leta 2011 bosta minila v veselem vzdušju, petarde bodo pokale kot za stavo, videli bomo tudi veliko ognjemetov. Ozračje bo naelektreno, a energija bo pozitivna. Poveselite se skupaj z otroki, v družbi oseb, ki vam veliko pomenijo! Prepustite se zabavi in ugodju! Želim vam dobro zabavo.

OVEN Ovni bodo v zadnji noči nekje s prijatelji, ki jih nadvse spoštujejo in potrebujejo. Morda boste vi pri prijateljih ali prijatelji pri vas, ni pomembno, lepo se boste imeli. In pustite srcu, da vas vodi, izbralo bo pravo smer.

BIK Biki boste spet spakirali svoje torbe in odšli nekam daleč stran od doma. Najverjetneje v tujino. Seveda skupaj s partnerjem. Če boste slučajno ostali doma, boste skupaj s partnerjem in njegovimi sosedi. Pazite le na svoje ljubosumje.

DVOJČKA Dvojčki bodo skupaj s svojo boljšo polovico.

Vsaj zadnje čase nekako ne zmorete biti brez nje. Sosedje in znanci bodo čisto dobra družba za vas. Čaka vas izpit na področju prijateljstva. Potrudite se!

RAK Raki bodo letos skupaj s partnerjem. Večer bo prijeten, zabavali se boste. Zabavi se bodo pridružili še drugi, morda prijatelji. Naj vas ne razžalosti opravljanje nevoščljivcev.

LEV Levi so željni spektakla, in kot kaže, bodo v tej noči prišli na svoje. Ognjemet si boste ogledali v bližnji soseščini, skupaj s prijatelji in z otroki pa se boste poveselili kar doma. Zabava vsekakor bo, veselje tudi.

DEVICA Zabave vam niso najbolj pisane na kožo. Letos boste skupaj s partnerjem, nekje med prijatelji ali pa kar v domači postelji. Partnerju povejte, da ga imate radi.

TEHTNICA Tehtnice bodo odšle nekam stran od doma.

Prijatelji iz tujine pri vas ali vi pri prijateljih v tujini. Malce razdvojeni boste. ŠKORPIJON Škorpijoni bodo resni kot ponavadi. Zabavali se bodo doma oz. na ulici. To jih bo čisto zadovoljilo, saj boljše ideje ne bodo imeli. A pazite, da ne izgubite samokontrole.

STRELEC Strelce letos mika tujina. Če bodo le uspeli zbrati zadosti denarja, bodo že kak dan prej odšli na pot. Odlično se boste zabavali.

KOZOROG Kozorogi bodo letos obvezno s prijatelji. Družba bo prijetna in veseli boste, saj vas bodo hvalili.

VODNAR Vodnarji bodo praznovali skupaj s svojim partnerjem. Doma in za spremembo brez prijateljev. Morda si boste ogledali ognjemet ob polnoči. Pazite le, da ne izgubite samokontrole in pokvarite večera sebi in drugim.

RIBI Ribe se bodo v zadnjem trenutku spomnile, da bo kmalu novo leto. Takoj po službi se bodo odpravile k prijateljem, tudi zadnjo noč boste preživele z njimi.

MALI OGLASI

Sprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Notranjsko-kraške novice

petek, 21. december 2012

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa.

Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Zahvala Vse njegove sanje, želje in načrti, zdaj v grobu spijo z njim.

Prodam Avto, Lancia lybra, l. 2004. Cena: 1.800 eur. Tel.: 030 277 972 ali 051 840 065.

Nepremičnine Mnogo prezgodaj naju je zapustil naš dragi sin in brat, vnuk, nečak in bratranec

MILAN UHELJ (1973–2012) Zahvaljujeva se vsem za darovane sveče in cvetje.

Sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, kolesarskemu klubu DOS, gospodu župniku Niku Štrancarju, oktetu Javornik, gospe Nežki Spinelli za lep poslovilni govor ob našem domu ter za govor pri grobu delovodji Tomažu Pavliču.

Hvala vaščankam in vaščanom za vso pomoč. Zahvala vsem za vsa izrečena in pisna sožalja ter vsem, ki ste se v tako velikem številu od našega Milana poslovili in ga zadnjič pospremili v prerani grob.

Neutolažljiva mama Sonja in brat Andrej ter vse sorodstvo

Zahvala Blagor ženskam, ki nikoli ne umrejo, samo izginejo kot kruh na mizi.

Nenadoma ga zmanjka.

In nihče od živih ni ostal lačen.

(A.Rebula) Prag večnosti je prestopila naša draga žena, mama in sestra

MARIJA MEDEN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darove, sočutna dejanja in molitve. Življenje ji ni prizanašalo, zato bi se radi zahvalili vsem, ki ste kadarkoli podelili z njo kaj dobrega, plemenitega in iskrenega, posebej pa se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni in ji vlivali upanje.

Imeli smo jo radi in jo zelo pogrešamo.

Mož Tone, otroci Tone, Berta in Mojca z družinami ter brat Tone z družino

Zahvala Ob nenadni izgubi moža, očeta in tasta Ivana – Janka Kotnika se za nesebično pomoč iskreno zahvaljujemo prijateljem, vaščanom Laz in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala tudi zdravnici dr. Snežni Kordiš, reševalcem in policijski patrulji. Posebna zahvala IGD Kovinoplastika Lož in Medobčinskemu društvu invalidov Cerknica–Bloke–Loška dolina za tolažilne besede in organizacijo pogreba.

Vsi njegovi

Zahvala Ob mojem prenehanju delovnega razmerja se zahvaljujem vsem zaposlenim v PC-jih in oddelkih Kovinoplastike Lož d.d., s katerimi sem se srečeval ob svojem delu za zgledno sodelovanje, razumevanje in uvidevnost. Srečen sem za to, kar smo naredili skupaj, in žal mi je za to, kar nismo ali nam ni uspelo. Hvala za vse spodbude, drobne iskrivosti, dobronamerne pripombe, pomirjujoče tone in andrenalinske doze, ki sem jih bil deležen ob našem sodelovanju.

Lepo je bilo sodelovati z vami!

Posebno zahvalo dolgujem sodelavcem iz PC Orodjarne, ki so me bogatili s svojo ustvarjalnostjo in delovno vnemo in mi nudili podporo pri mojem delu.

Najlepše in iskreno pa se zahvaljujem mojim spoštovanim in cenjenim sodelavcem iz oddelka Razvoja orodij PC Orodjarna za inovativen ustvarjalni duh, ki je prežemal oddelek in me plemenitil pri mojem delu, ter prečudovito darilo ob izjemni pozornosti vseh vas, ki sem jo bil deležen ob slovesu.

Najlepša hvala za vse dragi sodelavci. Pogrešal vas bom!

Ob tej priložnosti vsem skupaj želim vesele prihajajoče praznike v krogu svojih najdražjih ter uspešno in ustvarjalno leto 2013.

S hvaležnostjo in spoštovanjem, Janez Škrbec – John

Prodam 2-sobno stanovanje v centru Logatca, 54 m2, obnovljeno, dve kleti, urejeno parkiranje, opremljena kuhinja, balkon, vseljivo takoj. Cena: 79.000 eur. Tel.: 041 634 151.

Staro hišo v okolici Postojne, 88 m2, parcela 1264 m2, lepa lokacija, z dokumentacijo za obnovo. Cena: zelo ugodno. Tel.: 070 898 215.

Majhno hišo v Logatcu, 30 m2, obnovljeno l. 2009, pokrita parkirišče in terasa, vrt, parcela 300 m2. Cena: 99.000 eur (možna menjava za stanovanje). Tel.: 051 337 875.

Stanovanjsko hišo v Logatcu, 205 m2, l. 1980, parcela 1312 m2, ohranjeno in obnovljeno, z lepim razgledom. Tel.: 041 634 151. Elektrokovina d.o.o., Potoška cesta 12a, 1370 Logatec.

4-sobno stanovanje v Logatcu, pritlično, 97 m2, obnovljeno l. 2012, opremljeno. Cena: 12.000 eur. Tel.: 041 634 151. Elektrokovina d.o.o., Potoška cesta 12a, 1370 Logatec.

Oddam Stanovanje v Logatcu, v večstanovanjskem objektu, 35 m2, novo, še ne vseljeno, popolnoma opremljeno. Cena: 300 eur/mesec + stroški. Tel.: 041 765 877. Anita Kogovšek s.p., Potoška cesta 12a, 1370 Logatec.

Najamem Stanovanje v Cerknici ali bližnji okolici, manjše, ogrevano, opremljeno. Tel.: 031 600 398.

Drugo Za dobro počutje malih živali (psi, mačke …). Nega, striženje, masaža, akupresura, psihologija, etologija. Naročanje na tel. št.: 041 626 175. Bojan Kreft s.p., Veliko Ubeljsko 34, Hruševje.

GGP, Gozdno gospodarstvo Postojna, d.o.o.

zaposli 7 voznikov GTK (gozdarsko transportne

kompozicije). Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: izobrazba avtomehanik ali voznik, vozniški izpit C, CE kategorije, pridobljena temeljna kvalifikacija voznik v cestnem prometu oziroma veljavna koda 95, opravljen tečaj za delo s hidravličnim nakladalnikom in 1 leto delovnih izkušenj s prevozi blaga. Zaželjene so delovne izkušnje z delom s hidravličnim nakladalnikom. Zaposlitev je za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Kandidati naj pošljejo prošnje z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev po pošti na naslov: GGP, d.o.o., Valentina Cej, Vojkova ulica 9, 6230 Postojna, ali e-pošti na naslov valentina.cej@ggp.si . Za morebitne informacije se kandidati lahko obrnejo na Valentino Cej, tel. št. 05 72 11 106.

Rok za prijavo je 7. 1. 2013.

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven.

Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 19 www.nkr-novice.si

Napovednik in razvedrilo

19

let 10

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 11. do 24. januarja. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 7. januarja, na enaslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave 21. 12. Odprtje fotografske razstave avtorja Gorazda Kranjca z naslovom Planinsko polje: opazovanja, približevanja, pogovori in poskusi poustvarjanja, ob 18. uri v galeriji v Lazah.

22. 12. Razstava slik in risb z retro spremljevalnim programom z naslovom Deso Art Show, ob 20. uri v Mladinskem centru v Postojni.

Prireditve, predavanja 21. 12. Predavanje z naslovom »Podobe Škotske«, predavajo Alenka Veber, Majda Debevc in Damijana Škrlj, ob 18. uri v gasilskem domu v Begunjah pri Cerknici.

21. 12. KŠOPP-ov veseli december, ob 20. uri v Mladinskem centru Postojna.

22. 12. Božično-novoletni sejem, od 8. do 14. ure na kmečki tržnici pred PTC Primorka.

23. 12. Božično-novoletni koncert z gosti, nastopa Mešani pevski zbor Studeno z gosti, ob 19. uri v kulturnem domu v Studenem.

23. 12. “Božični dar”, božični koncert ženskega pevskega zbora Kr´snice z gosti, ob 18. uri v župnijski cerkvi Sv. Jurija v Starem trgu pri Ložu.

26. 12. Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti in blagoslov konj, ob 14. uri pri kozolcu Toplar v Belskem.

27. 12. Plesno-glasbena predstava »Ko domišljija dela čudeže«, ob 16.30 v kulturnem domu v Postojni.

27. 12. Prihod dedka Mraza, ob 16.30 v dvorani POŠ Laze.

29. 12. »Naučimo se cirkuških veščin«, žongliranje, hoja po vrvi, hoja s hoduljami, otroške slikarske delavnice, ob 16.30 v kulturnem domu v Postojni.

30. 12. Prihod dedka Mraza z obdarovanjem otrok, ob 16.30 v kulturnem domu v Postojni.

31. 12. Silvestrovanje na prostem, od 22. ure dalje na trgu pred hotelom Kras v Postojni.

Kultura 22. 12. Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Logatec z dirigentom Marjanom Grdadolnikom, ob 19. uri v večnamenski športni dvorani Logatec.

22. 12. Gledališka igra Učna ura E. Ionesca v izvedbi gledališke skupine Ščuka KUD Planina, ob 19. uri v kulturnem domu KS Tabor v Gornjem Logatcu.

26. 12. Božično-novoletni koncert Postojnske godbe 1808, ob 19.30 v športni dvorani OŠ Antona Globočnika v Postojni.

27. 12. Koledovanje 2012 – koncert božičnih in koledniških pesmi Dekliškega pevskega zbora Mavrica z gosti, ob 17.30 v kulturnem domu v Orehku.

29. 12. Gala novoletni koncert Simfoničnega orkestra Cantabile, ob 19. uri v večnamenski dvorani v Logatcu.

31. 12. Silvestrska predstava Radio GA GA, ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.

6. 1. Glasbeno-plesni dogodek Glasbene šole Logatec ob vstopu v novo leto, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.

Rekreacija Notranjska smučarija v terminu od 20. do 26. 1. 2013 smuča v Madoni di Campiglio, Italija, hotel Annamaria, Folgarida.

Odhodi 20. 1. iz Starega trga ob 7. uri, iz Cerknice 7.30, iz Rakeka 7.45, iz Ljubljane Dolgi most ob 9. uri. Cena: 561 eur (6-krat polpenzion, 5-dnevna smučarska karta, prevozi, Coris).

Prijave in info. na tel. št.: 041 835 385, Špela Rojec.

30. 12. 6. dobrodelni novoletni tek in hoja, start hoje ob 10.30, teka ob 11. uri s parkirišča Kovinoplastike Lož. Startnina gre v dobrodelni namen OŠ heroja Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu.

1. 1. Pohod na sv. Lovrenc, ob 14. uri iz Studenega.

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Novval lepota in zdravje.

1.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje Flupak: Stane Stavanja, Pod Primožem 30, Pivka; Marjan Svetec, Notranjska 26b, Logatec; Jagoda Čegrlj, Cesta 4. maja 50, Cerknica; Jožica Urbič, Grahovo 114, Grahovo; Majda Simšič, Lipca 4, Logatec. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Novval d.o.o., Dolenjska cesta 242b, 1000 Ljubljana, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Novval d.o.o., Dolenjska cesta 242b, 1000 Ljubljana. 1.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje Flupak. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 4. januarja 2013.

23 Nagradna križanka Ime: Priimek: Naslov: Geslo:



/ kupon

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 20 20

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

petek, 21. december 2012

Zaradi dobička iz Lekarne Ljubljana v Lekarno Ribnica Župani protestirajo, ker zdaj dobiček, ki ga ustvarijo notranjske lekarne, konča v proračunu mestne občine Ljubljana Občine Logatec, Cerknica in Loška dolina nameravajo izstopiti iz Lekarne Ljubljana in se skupaj z občino Bloke, ki zdaj nima lekarne, priključiti javnemu zavodu Lekarna Ribnica, katerega soustanoviteljice so občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok. »Za vstop v zavod Lekarna Ribnica smo se odločili predvsem iz ekonomskih razlogov. Praktično vse lekarne v Sloveniji poslujejo z dobičkom, ki pa v našem primeru, ker naša občina ni soustanoviteljica Lekarne Ljubljana, ostaja v Ljubljani. V zavod Lekarna Ribnica bomo vstopili kot soustanovitelj in bomo s tem udeleženi tudi na dobičku,« nam je razlog za prestop pojasnil cerkniški župan Marko Rupar, ki je z ostalimi župani že podpisal pismo o nameri za pripojitev. Z delovanjem lekarne so po županovih besedah sicer v glavnem zadovoljni, »čeprav občasno dobivamo pritožbe občanov, da se preveč agresivno ponuja generična zdravila, ki jih proizvaja Lekarna Ljubljana«. Rupar je napovedal, da bodo dobiček vlagali v zdravstveni dom Cerknica, saj so morali do zdaj vse investicije financirati iz občinskega proračuna.

Tudi logaški župan Berto Menard je dejal, da bi v Logatcu lekarniški dobiček namenili za zdravstvene programe, saj zdravstvena zavarovalnica sredstva zmanjšuje. »Z župani občin, ki so ustanoviteljice Lekarne Ribnica, smo se dogovorili, da bi se v primeru razširitve zavoda dobiček delil glede na število prebivalcev v posamezni občini. Po okvirnih izračunih bi Logatec tako dobil okrog 50.000 evrov letno,« je povedal.

Cerkniški župan tudi pričakuje, da se bo z vstopom novih občin v zavod Lekarna Ribnica izboljšalo ekonomsko poslovanje zavoda.

Darinka Merhar, direktorica Lekarne Ribnica, ki je najmanjši javni lekarniški zavod v Sloveniji, je ob tem povedala, da imajo zdaj eno lekarniško enoto v Ribnici in podružnico v Sodražici, ki posluje negativno, zato njeno delovanje pokriva večja lekarna. V primeru priključitve štirih notranjskih občin bi zavod dobil še dve večji lekarni, logaško in cerkniško, ki pa bi najverjetneje morali pokrivati tudi poslovanje dveh manjših podružnic, v Starem trgu pri Ložu in na Blokah, kjer bi lekarno predvidoma odprli na novo.

Na Blokah do podružnične lekarne?

Jože Doles, župan občine Bloke, se je o možnosti za odprtje podružnice v Ribnici pogovarjal že pred časom, potem ko Lekarna Ljubljana za to ni pokazala interesa. Povedal nam je, da so bile občine ustanoviteljice Lekarne Ribnica pozitivno naravnane do pobude občine Bloke za razširitve lekarniške dejavnosti tudi na območje občine Bloke. »Zataknilo se je v javnem zavodu Lekarna Ribnica, kjer so za izvedbo te naloge videli preveč organizacijskih in kadrovskih težav. V kolikor pa bi v nadaljevanju z novim razširjenim zavodom uspeli doseči ugoden dogovor, bi bilo podružnično lekarno na Blokah možno odpreti v roku šestih mesecev od dogovora,« nam

je povedal Doles in izpostavil, da bo prostore za delovanje lekarne zagotovila občina. »Analize predvidene prodajne realizacije podružnične lekarne, ki smo jo opravili na občini Bloke, pokažejo, da bi podružnična lekarna na Blokah ob ustrezni organizaciji lahko delovala pozitivno,« nam je še odgovoril župan in dodal, da bi lekarna sicer obratovala le v dneh, ko je v ambulanti v Novi vasi prisoten tudi zdravnik.

V večjih zavodih lahko delujejo tudi manj uspešne lekarne V Lekarni Ljubljana so nam povedali, da o nameri županov niso bili obveščeni, so pa izpostavili, da so z vsemi občinami dobro sodelovali ter kvalitetno in odgovorno opravljali lekarniško dejavnost, zato pričakujejo, da bodo z občinami dosegli dogovor, ki bo v najboljše dobro vseh udeleženih. »Dejstvo je, da je lekarništvo v vedno večjih težavah, saj mu grozi podaljšanje plačilnega roka s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar lahko ogrozi opravljanje lekarniške dejavnosti. Ocenjujemo, da bodo na dolgi rok nemoteno oskrbo z zdravili in drugimi izdelki za zdravje in dobro počutje lahko omogočale samo večje verige. V okviru večjih zavodov delujejo ekonomsko uspešne in manj uspešne lekarne, vendar s skupnim dobrim rezultatom v okviru zavoda omogočajo nemoteno oskrbo z zdravili in vsemi ostalimi izdelki za zdravje in dobro počutje v vseh svojih enotah,« so opozorili v Lekarni Ljubljana.

V kolikor se bodo občine dokončno odločile za vstop v Lekarno Ribnica, bodo morale sprejeti odlok o ustanovitvi oziroma pripojitvi k javnemu zavodu ter pridobiti pozitivno mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in soglasje ministrstva za zdravje. Zaposleni pa se bodo lahko sami odločili, ali se bodo zaposlili v zavodu Lekarna Ribnica. •kv