Št. 4 - 21.2.2013 - Notranjsko kraške novice

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 1 Bojazni pred novo bazo na 5 Počku

Košček sonca za brezposelne

Mathiasove misli na 10 knjižni polici

7

To bo še biznis!

Raz

a lok

iskujemo

ln o

11let

petek, 22. februar 2013, letnik XII / št. 4 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Premalo dobrih praks

FOTO: ARHIV KARSA

V notranjsko-kraški regiji na področju socialnega podjetništva zaenkrat še nimamo skoraj nobenega primera dobre prakse. Ker se tovrstno podjetništvo pri nas šele razvija, smo pri vodilnem strokovnjaku na tem področju, Primožu Šporarju, tokrat preverili, kakšni so pogoji za njegov razvoj. V naši regiji so priložnost ekološka pridelava, varovanje okolja, samooskrba ... Najbližji dober primer v regiji je zaposlitveni center Karso iz Pivke. Vzroke za nezanimanje gre morda iskati tudi v težkem pridobivanju finančnih virov in pomanjkljivi zakonodaji na področju socialnega podjetništva v Sloveniji (delavci na sliki).

2 3

Še letos brez lukenj in razbitega asfalta Direkcija za ceste bo v kratkem začela prenavljati Ljubljansko cesto na Rakeku

Rakek – Tako prebivalci kot občina so dolga leta državo opozarjali na izredno slabo stanje Ljubljanske ceste na Rakeku, a v državni malhi denarja zanjo ni bilo. Letos si bodo stanovalci te ulice in vsi, ki uporabljajo regionalno cesto Logatec–Rakek, le oddahnili. Čez mesec dni naj bi namreč začeli z deli za širitev in posodobitev ceste.

Letos bo Direkcija RS za ceste obnovila najbolj uničen del Ljubljanske ceste, 1,3 kilometra cestišča od začetka Rakeka do križišča z ulico Na vasi pri gasilskem domu. »Ker je Ljubljanska cesta ponekod stisnjena med hiše, bo poseg zelo zahteven,« je prepričan cerkniški župan Marko Rupar.

FOTO: VALTER LEBAN

Cesto bodo primerno razširili, za kar bodo morali porušiti dve stari hiši, narediti pa bodo morali tudi več podpornih zidov, ki bodo cesto utrdili. »Bolj urejeno in pregledno bo tudi križišče z ulico Na vasi,« pravi Rupar. Investicija je vredna okoli 690 tisoč evrov, od katerih jih bo občina

zagotovila 132 tisoč. Obnovila bo meteorno kanalizacijo in vodovodno omrežje, zgradila fekalno kanalizacijo in javno razsvetljavo. »Kjer se bo le dalo, bomo na eni strani uredili tudi hodnik za pešce,« dodaja Rupar.

Krajani so več kot zadovoljni, kar so v začetku februarja pokazali tudi s številčnim obiskom predstavitve projekta.

Direkcija za ceste bo s pripravljalnimi deli začela že kmalu. Trenutno so dali oceniti vrednost zemljišč, ki jih nameravajo odkupiti, če bo vreme ugodno, pa naj bi že marca začeli z rušitvijo hiš in gradnjo podpornih zidov. »Takoj ko bo mogoče, pa se bodo začela tudi dela na samem cestišču,« je povedal Rupar. Cesta naj bi bila nared do konca novembra.

Prebivalci ob Ljubljanski cesti bodo obenem na Rakeku prvi dobili novo sodobno fekalno kanalizacijo. Občina namreč že ima gradbeno dovoljenje za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave, s projektom pa se potegujejo za evropska kohezijska sredstva. »Če dobimo pozitivno odločbo v prvi polovici leta, lahko Rakovčane priključimo na čistilno napravo do konca leta 2015,« je povedal Rupar. Projekt je sicer vreden slabih 10 milijonov, najmanj dobrih osem pa jih pričakujejo iz Evropske unije. ∙Petra Trček

Iz vsebine:

4

Z okni in vrati do prihrankov Lokalni energetski koncept v Loški dolini je že prinesel prve rezultate. Dobili so energetskega upravljavca, družbo Envirodual iz Grosuplja, nekaj denarja so vložili v bolj učinkovito porabo energije, letos pa bodo energetsko sanirali šolo v Iga vasi.

6

Z novim vozilom učinkovitejši Prostovoljno gasilsko društvo Gorenji Logatec je 20 let staro vozilo zamenjalo z novim transporterjem na štirikolesni pogon in dvema dihalnima aparatoma.

13

Košarkarska šola v Cerknici Košarkarski klub Cerknica je v letošnjem šolskem letu začel s pravo košarkarsko šolo, kjer se osnov te igre z žogo učijo že najmlajši.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 2 2

V središču

Notranjsko-kraške novice

petek, 22. februar 2013

Socialno podjetništvo ni romantika Socialnost družbe je zavedanje odgovornosti do sebe, soljudi in pojavov v družbi, poudarja Peter Svetina, direktor zaposlitvenega centra Karso iz Pivke

Za kaj si kot direktor podjetja, ki zaposluje ljudi z zmanjšanimi zaposlitvenimi možnostmi, prizadevate?

Zaposlovanje ljudi z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi je segment socialnega podjetništva, kjer je naš cilj tem ljudem zagotoviti njim primerno zaposlitev in delo.

Pomemben vidik je, da za pošteno opravljeno delo prejmejo pošteno plačilo. Pogosto se pojavlja razumevanje, da smo karitativna ustanova, vendar vedno znova poudarjamo, da smo podjetje, ki z zaposlovanjem ljudi z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi delujemo na trgu, kot vsa druga podjetja.

Naša prizadevanja so tudi usmerjena v zagotavljanje delovnih mest, delovnega okolja in strokovne podpore našim sodelavcem.

Kako premagujete oziroma občutite gospodarsko krizo? Je ta morda tudi priložnost?

Gospodarsko krizo občutimo z zmanjšanjem naročil, plačilno nedisciplino ter nižanjem cen naših storitev. Cene storitev vztrajno padajo, stroški pa se povečujejo.

Zagotovo pa krizo vidimo tudi kot priložnost, saj smo inovativni in vedno znova iščemo priložnosti, ki se ponujajo na vsakem koraku.

Zagotovo pa je ovira v omejenih finančnih zmožnostih.

Kako razvejana je vaša mreža, koliko podjetij združujete? Se povezujete tudi s podobnimi institucijami v tujini? ŠENT je ustanovitelj sedmih socialnih

Prvi slovenski priročnik za socialne podjetnike Ljubljana – Nedavno je ljubljansko

Društvo Mladinski ceh med splošno javnost poslalo novi priročnik Socialno podjetništvo, ki zajema ključne pojme in temelje socialnega podjetništva, na katerega pri nas vse bolj glasno opozarjajo.

Gre namreč za prvi priročnik o tovrstni tematiki, napisan v slovenščini. S publikacijo želijo splošni javnosti predstaviti socialnega podjetnika, družbeno inovacijo, podjetniško idejo, trg, poslovni model, produkt, obveznice z družbenim učinkom, lastniški in dolžniški kapital in ostalo, kar

sodi na to široko področje. Hkrati pa želijo tudi bodočim socialnim podjetnikom ponuditi pomoč na poti do uspešnega socialnega podjetja. Knjiga je torej nekakšen vodnik skozi sektor, njegov pomen in delovanje ter zakonodajo s tega področja tako v Sloveniji kot Evropski uniji. Med drugim velik poudarek namenjajo družbenim inovacijam, ki bodo, so prepričani v društvu Mladinski ceh, v prihodnosti še bolj zaživele znotraj socialnega podjetništva.

Priročnik je na voljo na sedežu društva, na Rakovniški ulici v Ljubljani. ∙bč

podjetij, ki delujemo v več slovenskih regijah. Povezujemo se v okviru neformalne skupine ŠENT-ovih podjetij. Na rednih srečanjih se dopolnjujemo, dogovarjamo in rešujemo skupna vprašanja, dileme. Povezovanje je temelj uspeha in razvoja.

Aktivno se povezujemo s podobnimi institucijami tako doma kot po svetu.

Aktivno sodelovanje s podobnimi institucijami v tujini je pomembno zaradi izmenjave izkušenj in primerov dobre prakse, vendar je pomembno tudi zavedanje, da posamezni primeri in podjemi niso primerljivi v različnih državah in kulturnih okoljih.

Kakšna je vaša ocena razvoja socialnega podjetništva v regiji?

Socialno podjetništvo v regiji ima potencial, ki je trenutno zamrl. Tovrstno podjetništvo ima pri nas dolgo tradicijo, saj se je začelo z ustanavljanjem Peter Svetina, direktor zaposlitvenega centra Karso: »Gospodarsko krizo zadrug pred 140 leti, navidimo tudi kot priložnost, saj smo inovativni in vedno znova iščemo priložnosti, ki se ponujajo na vsakem koraku.« daljevalo v šestdesetih letih v obliki invalidskih podjetij, zaposlitvenih centrov ipd. Nikakor pa ne romantika, temveč trdo in pošteno zaslužen smemo pozabiti zasebnih zavodov, ki tudi kruh. delujejo po načelih socialnega podjetništva.

Tako imamo v Sloveniji trenutno okrog 600 Kako zaposlovanje ranljivih skupin različnih oblik pravnih oseb, ki delujejo na prebivalstva vpliva na življenje v lokalnih načelih socialnega podjetništva, po Zakonu o skupnostih? socialnem podjetništvu pa ima status pridoZaposlovanje ranljivih skupin prebivalstva bljenih sedem tovrstnih podjetij. pozitivno vpliva na življenje v lokalni skupVeliko je možnosti za razvoj socialnega nosti z več vidikov, ki so med seboj tesno podjetništva v regiji, vendar je utopično povezani in v veliki soodvisnosti. Omenjena pričakovati, da je socialno podjetništvo rešitelj skupina prebivalstva s svojo zaposlitvijo se v vseh nakopičenih težav. V zadnjem času se prvi vrsti opolnomočeno vključi v delovanje to obliko podjetništva napačno prikazuje kot lokalne skupnosti, s svojim delom prispe»vsemogočnega rešitelja«, zato želim poudari- vajo k razvoju v skupnosti, opravijo dela, ti, da je socialno podjetništvo filozofija, način razrešujejo svojo in celotno problematiko. življenja in delovanja, družbeno odgovorno, Obenem je to razbremenitev socialnih transnjegov uspeh pa je odvisen od podjetniške ferjev, družin omenjenih prebivalcev. Gre ideje, kakovostnega poslovnega načrta in za družbeno inovacijo, ki je koristna za vse možnosti realizacije. Socialno podjetništvo ni prebivalce. ∙Blanka Markovič Kocen

Zakonodaja o socialnem podjetništvu je neustrezna!

Dolores Kores, direktorica zavoda za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma Premiki, pridružena članica Sveta Vlade RS za socialno podjetništvo in članica ekspertne komisije za socialno podjetništvo pri Evropski komisiji, je sodelovala pri pripravi Strategije socialnega podjetništva v obdobju 2013– +2016, ki naj bi jo Svet sprejel še ta mesec in poslal v potrditev vladi. »V Evropski komisiji pa pripravljamo različne spremembe na ravni Evrope za spodbude in razvoj socialnega podjetništva kot enega temeljev za ekonomsko stabilno gospodarstvo v Evropi,« pravi Koresova, ki opozarja, da se v Sloveniji socialno podjetništvo pogosto napačno razume kot neke vrste podaljšek zasebnih neprofitnih organizacij, torej nevladnega sektorja, po drugi strani pa tudi zgolj kot rešitev za različne družbene težave. »Premalo pa je zavedanja, da je socialno podjetništvo v prvi vrsti podjetništvo, ki zasleduje cilje trajnega razvoja, družbenih rešitev, enakopravne delitve dobička,« dodaja. »V Evropi status socialnega podjetja ni tako prepoznan, saj podjetja in organizacije enostavno delujejo po načelih socialnega podjetništva, pri tem se zavežejo

določenim standardom in načelom delovanja brez posebnega statusa. Se pa zakonodaja od države do države zelo razlikuje.« Po besedah Koresove je zakonodaja na področju socialnega podjetništva v Sloveniji neustrezna, neusklajena z zakoni, ki se vežejo na podjetništvo in druge rešitve, v okviru katerih bi se lahko razvijalo socialno podjetništvo. Zato so spremembe v temeljih nujno potrebne.

Strategijo razvoja trenutno določa Zakon o socialnem podjetništvu, ki različnim ministrstvom nalaga, kakšne ukrepe morajo na podlagi strategije sprejeti. »Menim, da bi prav Strategija lahko povezala različne deležnike, ki se ukvarjamo s socialnim podjetništvom in na ta način dejansko omogočila razvoj tega področja. Dokler pa zavezuje samo enega izmed partnerjev k dodatnimi obveznostim pa seveda konsistenten razvoj ne bo mogoč. Trenutno pripravljena Strategija je daleč od smiselne strategije povezovanja sektorja, daje pa vsekakor možnost vladi in ministrstvom, da čim prej pripravijo ukrepe za izvajanje Strategije.« ∙Blanka Markovič Kocen

FOTO: ARHIV KARSA

Karso Zaposlitveni center, d.o.o., je podjetje s statusom zaposlitvenega centra iz Pivke. Njegov ustanovitelj je ŠENT Slovensko združenje za duševno zdravje, osnovni namen centra pa je zaposlovanje in usposabljanje invalidov, ki imajo pravico do zaposlitve na zaščitenih delovnih mestih. Po besedah direktorja centra Petra Svetine je socialnost družbe predvsem zavedanje svoje odgovornosti do sooblikovanja in soustvarjanja pojavov v družbi in okolju nasploh. »Z vidika socialnega podjetništva je socialnost v načinu razporejanja in delitve ustvarjenega dobička, soodločanja ter vseh procesov, ki se odvijajo v podjetju.« Pojem »socialno podjetništvo« se je po Svetinovem prepričanju nekoliko »izgubil v prevodu«, saj bi ga bilo bolje poimenovati družbeno podjetništvo. »Prepogosto se ga v našem prostoru vidi kot podaljšek socialne, je pa to reševanje družbenih problemov na podjetniški način,« pravi sogovornik.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 3 V središču

www.nkr-novice.si

3

Socialna ekonomija pravičnejša Primož Šporar: Za razvoj socialnega podjetništva ključni strokovna podpora, zlasti inkubatorji, in finančni mehanizmi V notranjsko-kraški regiji na področju socialnega podjetništva zaenkrat še nimamo skoraj nobenega primera dobre prakse. Nekaj odgovorov, kje lahko iščemo razloge, da se dobri projekti ne razvijejo v želeni meri oziroma da vznikne še premalo podjetniških pobud, ki bi v socialnem podjetništvu prepoznale potencial, smo poiskali pri enem vodilnih slovenskih strokovnjakov za socialno podjetništvo, Primožu Šporarju.

Na kakšen način si prizadevajo za spodbujanje socialnega podjetništva, smo preverili tudi v regijskem stičišču nevladnih organizacij Boreo in regionalni razvojni agenciji (RRA) notranjsko-kraške regije.

Družbeni učinki pred dobičkom Šporar ugotavlja, da pri delovanju organizacij lahko obstajajo primeri dobrih praks ali vsaj vsebinske nastavke socialno podjetniške dejavnosti, pa jih kot takšnih ne prepoznamo. »Deli pa socialno podjetništvo usodo drugih razvojnih področij – brez spodbudnega okolja je prepuščeno posameznim organizacijam, teh pa verjetno niti kvantitativno niti vsebinsko v regijah, kot je vaša, ni toliko kot v razvitejših mestnih okoljih ali okoljih, kjer obstaja večja podpora,« pojasnjuje. Šporar ocenjuje, da je pri razvoju socialnega podjetništva ključna kombinacija strokovne podpore (inkubatorska dejavnost) in realnega obstoja finančnih mehanizmov, ki so prilagojeni začetni fazi socialnega podjema (start up sredstva, mikrokrediti, hibridni krediti, garancije, trajnostno bančništvo, subvencije ...).

Socialna podjetja prihodke sicer primarno ustvarjajo s prodajo blaga in storitev na trgu, saj je bistvena komponenta socialnega podjetništva, poleg družbenih učinkov, tudi finančna uspešnost. Kljub temu pa je za številna socialna podjetja dostop do kreditov pogoj za njihovo ustanovitev in razvoj, pri čemer pa potrebna sredstva težko pridobijo, ker so slabo poznana ali pa veljajo za tvegana. »V Sloveniji bi bil potreben celosten razvoj socialno finančnih trgov, za kar bi kazalo okrepiti

financiranje in razvoj ponudnikov finančnih storitev za socialno podjetništvo, zagotoviti pluralnost trga finančnih produktov ter zadosten obseg sredstev na njem,« ugotavlja Šporar.

Delež socialne ekonomije bo rasel Poleg tega izpostavlja, da je element razvojne uspešnosti prepoznavanje socialnega podjetništva ne le kot orodja za zaposlovanje težje zaposljivih, ampak zlasti kot panoge, ki temelji na družbenih inovacijah, kakovostnih storitvah ter visoki dodani vrednosti. »V tej smeri razmišljamo tudi v EU in kot takšna lahko socialna ekonomija igra tudi pomembnejšo vlogo v okviru zelene ekonomije, trajnostnega razvoja in drugega,« dodaja Šporar. Glede mesta in pomena socialnega podjetništva v kontekstu soočanja z gospodarsko krizo pa Šporar meni, da socialna ekonomija ne pomeni napada na klasično ekonomijo, ki stremi za dobičkom. »Ponuja pa v časih krize (tudi vrednot) dodatno možnost vsem deležnikom, da pravičneje in trajnostno usmerijo svojo energijo tako v ustvarjanje presežka kot tudi doseganje družbenega učinka. Ocenjujem, da bo v prihodnjih 25 letih delež socialne ekonomije v državah članicah v deležu BDP trajno rasel,« sklene naš sogovornik.

Priložnosti tudi na področju oskrbe z lokalno hrano Tatjana Hvala iz regijskega stičišča nevladnih organizacij nam je povedala, da so v sodelovanju s Primožem Šporarjem lani organizirali informativno delavnico o socialnem podjetništvu

Kaj je socialno podjetništvo?

Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, ki tržne dejavnosti opravlja po posebnih načelih, med katerimi je ustvarjanje novih delovnih mest za ranljive skupine oseb ter opravljanje družbeno koristnih dejavnosti. V socialnih podjetjih deležniki sodelujejo pri upravljanju.

Premoženje, dobiček in presežek prihodkov nad odhodki se uporablja za namen socialnega podjetništva in druge neprofitne namene, delitev dobička ali presežkov prihodkov skratka ni dopustna oziroma je omejena. in tudi svetovalne individualne ure za nosilce potencialnih projektov, s čimer bodo nadaljevali tudi v bodoče. Zaenkrat se sicer ni razvil še noben konkreten projekt oziroma so vsi v začetni fazi iskanja finančnih virov. Sicer pa Hvala med razlogi za pomanjkanje tovrstnih podjetniških praks v našem okolju izpostavlja zlasti pomanjkanje podjetniške iniciative, inkubatorja ter nejasno zakonodajo in zelo omejene finančne vire. Na RRA Notranjsko-kraške regije pa so nam povedali, da do sedaj sploh niso imeli projekta, ki bi pokrival to tematiko. So pa lani prijavljali oziroma sodelovali pri prijavi projektov na to temo, a na rezultate še čakajo. Je pa socialno podjetništvo tematika, ki bo igrala pomembno vlogo v naslednjem programskem obdobju in jo bodo obravnavali tudi pri pripravi regionalnega razvojnega programa za obdobje 2014–2020. »Priložnosti za socialno podjetništvo so predvsem na področju dejavnosti, kot so (do)usposabljanje iskalcev zaposlitve ali prekvalifikacija zaposlenih, oskrba z lokalnimi pridelki, ekološka pridelava hrane, varovanje okolja … To so tudi tematike, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju regije oziroma nenazadnje − to je tudi bistvo znamke Zeleni kras,« nam je povedala Zdenka Žakelj iz RRA. ∙Veronika Rupnik Ženko

Skrbijo za vključevanje invalidov »Invalidnost ne pomeni nezmožnosti za delo, temveč možnost in priložnost za enakovredno vključevanje v socialno in delovno okolje« – Z rednimi izboljšavami skušajo zagotoviti bolj zdravo delovno okolje za zaposlene

»Vzpostavitev invalidskega podjetja je pomenilo velik izziv z vidika zahtevnosti projekta, kar pomeni predhodno premišljen pristop predvsem do invalidov, ranljive ciljne skupine zaposlenih,« je o prvih korakih podjetja povedala Barbara Mandelj, direktorica sektorja za človeške vire v Mercator IP. Vendar pa je bila odločitev prava, saj se je od leta 2008, ko je bilo ustanovljeno podjetje, število zaposlenih s prvotnih 34 povzpelo na 419. Od leta 2011 v družbi zaposlujejo najmanj polovico delavcev s kategorijo invalidnosti, pri zasedbi delovnih mest pa so invalidi tako na visoko strokovnih delovnih mestih kot tudi vodje enot – 15 odstotkov zaposlenih je na delovnih mestih, ki zahtevajo izobrazbo višje, visoke in podiplomske ravni. »Delavce, ki v času zaposlitve v Mercatorjevem invalidskem podjetju pridobijo na novo invalidnost ali pa gre za spremembe v okviru že obstoječega statusa, vedno razporedimo na delovno mesto, ki je v skladu z omejitvami, podanimi v odločbi invalidske

komisije. Pri razporeditvi vedno upoštevamo tudi preostalo delavčevo zmožnost kot tudi posameznikove kompetence,« je o razporejanju na posamezno delovno mesto pojasnila Mandljeva in dodala, da se posameznemu invalidu kar v največji meri omogoči pripadnost, soudeleženost in soodgovornost v celotnem procesu, pomembno pa se jim zdi predvsem to, da vsakega invalida obravnavajo kot enakovrednega člana družbe v širšem smislu in podjetja v ožjem smislu.

Razvejana dejavnost Njihovo delovno področje je izjemno razvejano – od izdelkov tekstilno-dekorativnega programa, pakiranja svežega sadja in zelenjave, sušenja in pakiranja suhega sadja, pripravljanja sladkih dobrot in delikatesnih izdelkov ter gotovih jedi, skrbijo pa tudi za predelavo polenovke. Zaposleni se prav tako ukvarjajo z arhiviranjem, servisiranjem gasilnikov,

Katere pa so po mnenju naše sogovornice poglavitne smernice, ki njihovo podjetje določajo kot socialno: »Smo primer družbe, katerega delovanje poteka po principu »samooskrbe«. Mnogo aktivnosti, ki so potrebne za delovanje velike družbe, kot je Mercator, lahko pokrivamo z lastnimi Barbara Mandelj, direktorica sektorja za človeškimi viri. Na eni strani iskanje in človeške vire v Mercator IP. vzpostavitev primernih aktivnosti ter na drugi strani zagotavljanje priložnosti za delo težje za- področju Ljubljane in okolice, Štajerske in posljivim osebam pomeni z drugimi besedami Gorenjske,« je o lociranosti delavnih področij socialno podjetništvo,« je pojasnila Mandljeva. še povedala Mandljeva in dodala, da vselej stremijo k temu, da je delovno mesto čim Delo na domu ima svoje prednosti bližje bivališču zaposlenega. Razmišljajo tudi in pomanjkljivosti o možnostih zaposlitve na domu, predvsem na področju, kjer se za delo uporablja sodoIz notranjsko-kraške regije prihajajo le štirje bna informacijska tehnologija, po besedah zaposleni, saj na tem področju še nimajo naše sogovornice pa ima poleg zakonodavzpostavljene nobene dejavnosti podjetja: jnih omejitev delo na domu tudi nekatere »Gravitacija vzpostavitve dejavnosti je v druge pomanjkljivosti, na primer socialno povezavi z gravitacijo zaposlenih delavcev inva- izključenost posameznika iz delovnega okolja lidov, ki pa je v največjem številu zastopana na in kolektiva. ∙Saša Musec Čuk

FOTO: VALTER LEBAN

aranžiranjem in grafičnim oblikovanNaraščajoče število zaposlenih s priznano invalidnostjo, visoke jem ter še mnogimi drugimi storitvami, omejitve pri delu delavcev invalidov ter dejstvo, da je posamezniku s katerimi skušajo biti konkurenčni na težko zagotoviti ustrezno delo ali pa tega v nekaterih primerih sploh trgu. Ker pa se tudi v njihovem podjetju ni mogoče, so bili razlogi, ki so podjetje Mercator d.d. privedli do soočajo z gospodarsko krizo, razviodločitve o novem pristopu reševanja invalidske problematike znotraj jajo nove artikle in iščejo vedno bolj aktivnosti, s katerimi bi družbi lastnih vrst – ustanovitve Mercator IP (invalidsko podjetje). V družbi privlačne omogočili preživetje v teh težavnih posebno skrb posvečajo prilagoditvi delovnih mest zaposlenim inva- razmerah. lidom, posledično pa dobrim delovnim pogojem, strokovni rasti in Pomembna je samooskrba delovni uspešnosti.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 4 4

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 22. februar 2013

Z zamenjavo oken in vrat do prihrankov Lokalni energetski koncept v Loški dolini že prinesel prve rezultate – Letos na vrsti energetska sanacija šole v Iga vasi Stari trg pri Ložu, 24. januar – Lani so v Loški dolini sprejeli Lokalni sanirali. »Ko smo preračunali energentov za ogreenergetski koncept (LEK) in že izvedli nekatere aktivnosti. Med drugim porabo vanje javnih objektov, smo so dobili energetskega upravljalca, družbo Envirodual iz Grosuplja, ugotovili, da je šola največji nekaj denarja pa so vložili v bolj učinkovito porabo energije. porabnik,« pravi Komidar.

Občina je lani največ sredstev, in sicer 30 tisočakov, namenila za obnovo javne razsvetljave v Starem trgu in Ogradah ter deloma tudi v Babnem Polju. »Za investicijo v javno razsvetljavo smo se

odločili, ker jo je bilo mogoče najhitreje pripraviti in izvesti,« je pojasnil župan Janez Komidar.

Nekaj denarja je občina namenila tudi za razširjen energetski pregled in grad-

beno fiziko za osnovno šolo v Iga vasi. Naredili so natančno analizo stavbe, izračunali njene energetske potrebe, analizirali so izbrane ukrepe za učinkovito rabo energije. Šolo bodo letos energetsko

Z zamenjavo oken in vrat v letošnjem letu, za kar bodo odšteli 50 tisoč evrov, v prihodnje pa še zamenjavo kurilne naprave in energenta računajo na velike prihranke pri porabi energenta za ogrevanje.

Energetska sanacija šole v Iga vasi pa ni edina aktivnost, ki se je bodo lotili letos.

Vpeljali bodo energetsko knjigovodstvo za javne stavbe in za večje izdelali energetske izkaznice ter nadaljevali z zamenjavo in prilagoditvijo svetilk javne razsvetljave. Če jim bo uspelo dobiti dodaten vir financiranja, pa bodo energetsko sanirali tudi nekdanjo šolo v Babnem Polju.

V lani sprejetem lokalnem energetskem konceptu so sicer v Loški dolini predvideli, na katerih področjih se mora občina obnašati energetsko varčno. Zadali so si tudi konkretne načrte, s katerimi bodo, kot pravi Komidar, prihranili pri porabi energentov in električne energije, hkrati pa se bodo obnašali prijazno do okolja. ∙Petra Trček

Tudi v Loški dolini bodo imeli častne občane Občinskim priznanjem se bosta pridružila naziv častni občan in priznanje župana Stari trg pri Ložu, 24. januar – Poleg občinskih priznanj zlati, srebrni in bronasti grb ter priznanja Občine Loška dolina naj bi po novem tudi v tej notranjski občini podeljevali naziv častni občan. Svetniki so namreč v prvem branju potrdili spremembe odloka o občinskih priznanjih, ki prinaša še eno novost: priznanja župana, ki jih lahko po lastni presoji podeli za enkratne izjemne dosežke in uspehe.

Naziv častni občan bodo v Loški dolini lahko podelili za življenjsko delo posamezniku, ki je trajno prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi občine. Komidar pravi, da je v Loški dolini veliko takih, ki si zaslužijo ta naziv. »To so ljudje, ki so v svet ponesli ime naše občine in dokazali, da na temu koščku Slovenije živijo sposobni in prodorni ljudje.« Priznanje župana Občine

Loška dolina je po drugi strani namenjeno posameznikom, skupinam, društvom, nevladnim in drugim organizacijam za enkratne izjemne dosežke.

Komidar je dejal, da bo podeljeval priznanja z veseljem. »Ne moj predhodnik ne jaz se namreč nisva mogla primerno oddolžiti tistim občanom, ki so med letom dosegli izjemen uspeh na športnem ali drugih

področjih.« Naziv častni občan naj bi v Loški dolini podelili vsakih osem let, župan pa naj bi podelil največ tri priznanja župana na leto.

Tudi število prejemnikov ostalih občinskih priznanj je omejeno. »Če bi podeljevali preveč priznanj, jih ne bi več potrebovali, saj bi tako razvrednotili njihov pomen,« je prepričan Komidar.

Vsako leto lahko podelijo

Denar tudi za dvorano V Loški dolini so proračun spravili pod streho Stari trg pri Ložu, 24. januar – Konec januarja so svetniki v Loški dolini potrdili proračun za letošnje leto. Kot je pojasnil župan Janez Komidar, so na občini upoštevali nekatere predloge in pobude, ki so jih svetniki podali pri prvi obravnavi proračuna. Poleg tega računajo na nekoliko več prihodkov, namesto 4,8 milijona naj bi se v občinsko blagajno nateklo za dobrih pet milijonov evrov.

Večji pa so tudi odhodki, ki naj bi letos znašali 5,7 milijona. Kot smo že pisali, so veliko denarja rezervirali za urejanje komunalne infrastrukture. Nadaljevali bodo gradnjo kanalizacije iz Dan do Podcerkve in Nadleska ter obnovili in razširili centralno čistilno napravo v Starem trgu. Obnovili bodo tudi vodovod v Starem trgu, Ložu in Markovcu.

Kot je pojasnil Komidar, so v proračun vključili skoraj vse pobude in predloge svetnikov. Med drugim so se odločili, da nadalju-

jejo s pripravami na gradnjo večnamenske dvorane. »Odločitev smo sprejeli ne glede na trenutno gospodarsko situacijo v občini, saj menimo, da je dvorana pomembna za občane.« Za urejanje dokumentacije imajo tako letos na voljo 140 tisočakov.

Nekaj sredstev bo tudi letos šlo za obnovo cestnega omrežja, vendar ulica Bračičeve brigade še ne bo prišla na vrsto. Po njej namreč vozijo tovorna vozila, ki odvažajo izkopni material z deponije v

Markovcu. Komidar meni, da je obnova ceste trenutno nesmiselna. »Obnovili jo bomo, ko tovornjaki ne bodo več odvažali materiala, saj bi v nasprotnem primeru lahko poškodovali novi asfalt.« Komidar je s proračunom sicer zadovoljen. Poudarja, da je ta akt »nabor idej, predvsem od občanov«. Želi si, da bi tudi svetniki svoje predloge prispevali še pred prvo obravnavo na občinskem svetu. »Idej, ki jih prispevajo v zaključni fazi, včasih ni mogoče upoštevati.« ∙Petra Trček

en zlati grb za izjemne dosežke na različnih področjih delovanja v časovnem obdobju vsaj desetih let in dva srebrna grba za izjemne dosežke na različnih področjih delovanja v časovnem obdobju vsaj petih let. Občinski svetniki

pa se lahko z dvotretinjsko večino odločijo, da podelijo tudi več grbov.

Bronasti grb bodo še naprej podeljevali učencem devetih razredov za povprečni uspeh najmanj 4,5 v vseh letih šolanja, lahko pa ga bodo prejeli tudi posamezni-

ki, organizacije, skupine in društva za posebne dosežke v zadnjem letu. Priznanje Občine Loška dolina pa bo župan še naprej podeljeval učencem devetih razredov Osnovne šole heroja Janeza Hribarja za povprečno oceno najmanj 4,8. ∙Petra Trček

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 5 www.nkr-novice.si

Aktualno v regiji

CI se bo zaradi arogance Slovenske vojske obrnila na poveljstvo Nata − Pomoč mednarodnih inštitucij pričakujejo tudi v Aeroklubu Postojna Postojna − »Vsa opozorila in bojazni v zvezi s povečevanjem vojaških aktivnosti, podana v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna, in o ogrožanju prebivalstva in narave se kažejo za utemeljena in za neodgovorno prezrta s strani ministrstva za obrambo (Mors),« sta na tiskovni konferenci opozorila Civilna iniciativa (CI) za Pivško kotlino brez streljanja in Aeroklub Postojna. Na Morsu so se odzvali z napovedjo, da bodo predstavnike civilne iniciative povabili na pogovor, kjer bi o problematiki vadišča nadaljevali dialog.

Divača,« je izpostavil. Na Morsu so odgovorili, da kvote niso bile določene, »ker jih niti ni mogoče določiti.« V aeroklubu poudarjajo tudi, da je vojska enostransko in po njihovem prepričanju nezakonito vzpostavila nove cone zapiranja zračnega prostora, saj jih pred tem o nameri ni niti obvestila niti se ni z njimi posvetovala.

Gospodarska škoda za letališča »Skozi te cone poskuša vojska po našem mnenju razširiti in intenzivirati svojo dejavnost,« je Mihael Matevžič, direktor Aerokluba Postojna dejal Matevžič. Na Morsu pa odgovarjajo, da in predstavnik izvršnega odbora Združenja nov režim zapor omogoča večjo prilagodljivost lastnikov letal in pilotov Slovenije (AOPA), in manj ovir v zračnem prostoru, kar pa v aerje ob tem ponovno spomnil, da je Slovenska oklubu odločno zanikajo. vojska že samo v januarju prekršila dogovorPoleg tega Matevžič ocenjuje, da je vadišče jeno letno kvoto števila oziroma časovnega z varnostnega vidika povsem neprimerno obsega zapor zračnega prostora. »Opozarjamo za izvedbo manevrov, kjer sodeluje vojaško na gospodarsko škodo, saj je ob zaporah na letalstvo. Toda na Mors so že povedali, da se postojnskem letališču praktično onemogočeno aktivnostim, pri katerih bodo sodelovala tudi letenje, onemogočen pa je tudi dostop do zavezniška vojaška letala, v prihodnosti ne Mednarodnega letališča Portorož ter letališča bodo mogli odreči.

Za ponovno vznemirjene je, kot smo že poročali, pred dnevi namreč poskrbela zadnja mednarodna vojaška vaja, na kateri so sodelovali tudi ameriški lovci F-16, že maja pa so na Počku napovedani obsežni vojaški manevri Adriatic Strike 2013 z bojnim delovanjem letalskih vojaških sil Nato.

Postojnski in pivški odpadki v Tržič Cene za občane do nadaljnjega nespremenjene − Za sanacijo odlagališča še tri leta časa Postojna − Občinsko odlagališče odpadkov v Stari vasi je od 1. januarja zaprto. Koncesionar, podjetje Publicus, zbrane odpadke, ki so primerni le za odlaganje oziroma jih ni mogoče predelati (predvsem vsebina črne posode z ostankom komunalnih odpadkov), tako zdaj odvaža na odlagališče Kovor v Tržiču. Sem vozi tudi odpadke iz pivške občine, ki jih zaradi spora med občinama že dlje časa pred zaprtjem ni odlagal na postojnsko deponijo.

Na naše vprašanje, ali bo sprememba pomenila tudi višjo ceno za občane, so nam na Publicusu odgovorili, da se cene iz leta 2009 za enkrat ne bodo spreminjale. »V prihodnjih mesecih bomo v sodelovanju z obema občinama prevetrili obstoječi sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in na podlagi tega se bo odločilo o morebitnih spremembah,« nam je pojasnil Publicusov predstavnik za odnose z javnostmi Gregor Kranjec.

Na Publicusu so nam še pojasnili, da so na lokaciji odlagališča uredili začasno prekladalno postajo do izgradnje novega zbirnega centra, kjer bodo odpadke, namenjene odlaganju, pretovarjali v kontejnerje in nato v večjih kontingentih vozili v končno oskrbo na odlagališče Kovor v Tržiču. V Publicusu sicer izpostavljajo, da je cilj ločenega sistema zbiranja odpadkov čim več odpadkov preusmeriti v predelavo in ne na odlaganje ter s tem preprečiti nepotrebno obremenjevanje oziroma onesnaževanje bivanjskega okolja. Trenutno gre v predelavo šele dobra polovica odpadkov.

Občina Postojna ima sicer že izdelan na dobrih 700.000 evrov ocenjen program zapiranja odlagališča z opredeljenimi ukrepi in posegi, ki morajo biti do konca izvedeni v naslednjih treh letih. Na odlagališču bodo najprej potekala predvsem zemeljska dela (tesnjenje zgornjega sloja s prekrivko), temu bo sledila dokončna vzpostavitev in ureditev odplinjevalnih sistemov ter odvodnjavanja meteornih voda, nazadnje pa še tako imenovana ozelenitev (zatravitev s hortikulturno zasaditvijo). ∙vrž

»Razumemo, da se mora vojska usposabljati, toda poiskati bomo morali nek način sobivanja in skleniti kompromis. Tudi evropska zakonodaja to narekuje, a se oni tega ne držijo,« je izpostavil tudi Robert Krajnc, direktor Aerodroma Portorož. Zato so se tako v aeroklubu kot v aerodromu že obrnili na mednarodno Združenje lastnikov letal in pilotov (AOPA), obvestili pa so tudi Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA), nezakonito uvedbo novih con zapiranja zračnega prostora pa nameravajo predati v presojo tudi Ustavnemu sodišču RS.

CI: zavajanje in izigravanje Spor z vojsko nameravajo internacionalizirati tudi v CI, ki se bo obrnila na poveljstvo Nata za Evropo. Kot smo že poročali, na ministrstvu za obrambo sicer kljub 18.000 podpisom peticije za ukinitev vadišča tega ne nameravajo storiti in nadaljujejo s postopkom sprejema državnega prostorskega načrta (DPN) za vadišče, pri čemer pa se očitno ne zmenijo kaj dosti niti za že dve negativni mnenji Agencije RS za okolje. Ta jih je izdala, ker Mors ni dokazal, da vojaška dejavnost na Počku ne predstavlja tveganja za onesnaženje

»Skozi te cone poskuša vojska po našem mnenju razširiti in intenzivirati svojo dejavnost,« pravi Mihael Matevžič.

FOTO: VALTER LEBAN

Bojazni pred novo vojaško bazo

5

podzemnih voda.

V CI zato menijo, da gre pri DPN »za popolnoma novo gradnjo vojaške baze neznanega namena in obsega skupaj z vzpostavitvijo poligona za vojaško letalsko delovanje sil Nato v prostoru med Cerkljami, Postojno, Divačo in letalsko bazo Aviano v Italiji, ne glede na izraženo voljo prebivalcev, ne glede na regulativo EU s področja varovanja okolja in narave in tudi ne glede na očitno neprimernost prostora« in zato opozarjajo »na zavajanje in izigravanje volje prebivalcev, zakonodaje in laži s strani Mors«. Z Morsa so odgovorili, da trditev, da naj bi na osrednjem vadišču Poček zgradili vojaško bazo, ki naj bi jo uporabljale tuje vojske, ne drži. ∙vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 6 6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 22. februar 2013

Žaljivi napisi kot izraz nezadovoljstva?

Župan Menard: Nestrpnost je v Logatcu prestopila vse meje

Skupaj s podžupanom Vladislavom Pucem sta bila namreč tarča žaljivih napisov. Po njenem mnenju so interesne skupine, ki bi jim bila ustano»Nestrpnost posameznikov je, žal, tudi v Policija preiskuje dogodek vitev zavoda namenLogatcu prestopila vse meje,« je v komentar o jena, stale ob strani Na Policijski upravi Ljubljana so nam povežaljivih napisih, ki so se v noči na 9. februar pojavili na zgradbi Upravnega centra Občine dali, da ima dogodek znake kaznivega dejanja »dejanski pobudniki Logatec, povedal logaški župan Berto Menard, Poškodovanje tuje stvari ter kaznivega dejanja referenduma, SLS, Koliševka in Zares, pa ki je bil o dogodku obveščen v soboto, zgodaj Razžalitve. »Za omenjena kazniva dejanja so se nanje le skliceje značilno, da se pregon prične na predlog zjutraj, s strani občanov. vali, ob tem pa misoškodovancev,« pojasnjujejo na Policiji in Incident je občina prijavila Policijski postaji dodajajo, da bo o vseh ugotovitvah obveščeno lili le na dosego svojih Logatec, kjer bodo skladno z zakonodajo in političnih ciljev.« Pobudnike teh dejanj Furlanova poziva, naj prenehajo z netenjem nasilja in tožilstvo. predpisi nadaljevali z ustreznimi postopki. sovraštva, češ, da bodo negativne posledice nosili prav vsi prebivalci občine. »Menimo, da so takšna ravnanja neprimerna Furlanova: Dogodek je politično in nedopustna oblika izražanja nestrinjanja Puc: Ponavlja se negativizem izpred 20 let motiviran z obstoječim družbeno-političnim stanjem v državi. Obstajajo namreč drugačni, mnogo bolj demokratični vzvodi za izražanje nezadovoljst- »Žaljiv napis na upravnem centru je po mojem Podžupan Vladislav Puc, proti kateremu so bili grafiti prav tako uperjeni, negativizem ob ustanavljanju zavoda primerja z obdobjem pred dvajsetimi leti, ko se je začela gradnja v obrtni osebnem prepričanju rezultat dogajanja, va posameznikov in skupin,« pravi Menard povezanega z ustanovitvijo Zavoda za kulturo, coni Logatec. Puc poudarja, da je vodstvo občine vselej pripravljeno prisluhniti in uresničiti in opozarja, da tovrstna dejanja povzročijo šport, turizem in mladino Logatec,« je dogodek dobre predloge posameznikov in skupin. Napise na upravnem centru pa je označil kot žaljive neposredno škodo, stroški odprave posledic in nedopustne. ∙Blanka Markovič Kocen komentirala podžupanja Ladislava Furlan. teh dejanj pa bremenijo skupnost kot celoto.

Z novim gasilskim vozilom še bolj učinkoviti Investicijo z velikim deležem podprla tudi logaška občina Logatec, 2. februar – Prostovoljno gasilsko društvo Gorenji Logatec se je poslovilo od 20 let starega vozila za prevoz moštva, ki so ga zamenjali za povsem nov Volkswagen Transporter na štirikolesni pogon. Slovesen prevzem je zaradi pravega snežnega meteža potekal kar v gasilnem domu, temu pa je sledil občni zbor, na katerem so izvolili novega predsednika društva.

Prejšnje vozilo, sicer dobro ohranjeno, so gornjelogaški gasilci podarili gasilskemu društvu iz Medvedjega Brda, sami pa so ponosni lastniki vozila, ki je opremljeno z dvema dihalnima aparatoma in ostalo priročno opremo. Sicer pa je namenjeno prevozu osmih gasilcev in vleki namenskih gasilskih prikolic. Karakteristike vozila je na slovesnosti predstavil domačin in poklicni gasilec Marko Tomazin, zbrane pa je poleg še nekaterih govornikov pozdravil tudi župan Berto Menard, ki je ključe nove pridobitve predal poveljniku društva, Matjažu Nagodetu. Znesek v višini 30.000 evrov je prispevala Občina Logatec, razliko do končnega zneska, 47.939 evrov, pa so krili gasilci sami s pomočjo občanov. Ob zaključku je vozilo

FOTO: PGD GORNJI LOGATEC

Prostovoljno gasilsko društvo Gorenji Logatec je zaradi močnega sneženja prevzem vozila opravilo kar v gasilskem domu.

blagoslovil župnik Janez Selan, za prešerno vzdušje pa je poskrbela logaška Golaž godba.

Po prevzemu je sledil volilni občni zbor, na katerem je bivšega predsednika, Janka Cepiča, po treh mandatih zamenjal Alojz Molk.

Tudi v Žibršah novo vozilo?

Gornjelogaško gasilsko društvo ima skoraj 120-letno tradicijo, število članov pa se ves čas giblje okoli 120. V letu 2013 želijo zamenjati vrata, okna in fasado na pomožnem objektu, gasilskemu vodu Žibrše pa priskrbeti novo gasilsko vozilo. Veliko časa vsakoletno namenijo tudi izobraževanju svojih članov, med katerimi je kar nekaj mladih gasilskih zanesenjakov. ∙Saša Musec Čuk

Darilo Janševe vlade za PVZ Pivka − Vlada je, kot je bilo pričakovati in kot je med nedavnim vladnim obiskom v notranjsko-kraški regiji namignil tudi minister Žiga Turk, sklenila, da bo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) 10 milijonov evrov še neporabljenih sredstev evropske kohezijske politike namesto za sofinanciranje gradnje umetnostne galerije v Mariboru namenilo za Park vojaške zgodovine (PVZ) v Pivki oziroma za projekt njegove celovite ureditve. Vlada namreč trdi, da pogoji za sofinanciranje gradnje umetnostne galerije niso izpolnjeni, zato je sredstva preusmerila na drug »nacionalno pomemben projekt«. »Glede na dosedanji razvoj Park vojaške zgodovine Pivka na nacionalnem nivoju pomembno prispeva k ohranjanju vojaškozgodovinske in vojaško-tehnične dediščine ter h krepitvi domovinske zavesti. Poleg tega predstavlja pomembno dopolnitev turistične ponudbe v notranjsko-kraški regiji in v nacionalnem merilu. Je tudi najuspešnejši primer sodelovanja med Slovensko vojsko in lokalno skupnostjo,« je svojo naklonjenost projektu obrazložila vlada.

Ministrstvo bo denar zagotovilo pod pogo-

jem, da bo najkasneje do konca maja 2013 urejeno lastništvo nepremičnin in premičnin (kar bo zagotovljeno z nekaterimi prenosi med občino in ministrstvom za obrambo) ter zagotovljena potrebna projektna in gradbena dokumentacija. Pri izpolnitvi pogoja ni pričakovati zapletov. Na občini so pojasnili, da je iz proračuna MIZKŠ in iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj predvideno tudi financiranje upravičenih stroškov.

Projekt celovite ureditve kompleksa PVZ je ocenjen na 13,3 milijona evrov (brez ddv). Kot smo že poročali, projekt, ki se bo izvajal do leta 2015, med drugim predvideva obnovo še dveh velikih nekdanjih nastanitvenih objektov, izgradnjo novega paviljona za tankovsko artilerijsko in letalsko zbirko ter podmornico, obnovo infrastrukture, v vsebinskem smislu pa zlasti predstavitev slovenske vojaške zgodovine s poudarkom na slovenski osamosvojitveni vojni.

Medtem ko je preusmeritev sredstev naletela na veliko zadovoljstvo na občini Pivka, kjer so na račun dodatnih sredstev na zadnji seji potrdili rebalans proračuna, so v Mariboru napovedali pritožbo. ∙vrž

Delu sejnine se je odpovedalo 12 od 17 svetnikov Pivka − Na pobudo pivškega občinskega svetnika Edvarda Štavarja (SLS), da se delu decembrske sejnine odpovejo v dobrodelne namene, se je odzvalo 12 od 17 svetnikov in župan. Kljub nekaterim ocenam, da ni primerno, da se k donacijam, ki so prostovoljne in stvar vsakega posameznika, pri čemer jih nekateri ne želijo obešati na veliki zvon, poziva prek občinskega sklepa, je občinski svet namreč že na decembrski seji sprejel sklep, s katerim je pozval svoje člane, da se odpovejo 200 evrov bruto iz naslova sejnine (skupno znaša 333 evrov bruto), ki se jih bo namenilo za finančno pomoč pri plačilu šolskih malic in kosil otrok iz socialno šibkih družin v osnovnih šolah Pivka in Košana. Svetniki so sklenili tudi, da uprava poda poročilo, kateri svetniki so prispevali del sejnine. V gradivu za zadnjo sejo smo tako lahko prebrali, da so se delu sejnine odpovedali Andrej Sedmak, Andrej Godina, Edvard Štavar, Stojan Sušelj, Janez Marinčič, Ernest Margon, Boris Rebec, Robert Sever, Aleš Cantaruti in Irena Sušelj Šajn. Svetnik Siniša Čeligoj se je odpovedal 100 evrom bruto sejnine. Svetnik Luka Kaluža je sporočil, da je 200 evrov namenil družini ob tragičnem dogodku v Sloveniji in da je lani dobrodelnim organizacijam doniral več kot 1000 evrov. Župan Robert Smrdelj pa se je 200 evrom bruto odpovedal pri decembrski plači. Delu sejnine se je torej odpovedala večina svetnikov, a je vendarle ostal slab občutek, da je nemara koga k tej gesti bolj kot želja po dobrodelnosti spodbudila prav odločitev, da se bo seznam svetnikov, ki so sejnino podarili oziroma je niso, javno objavilo. ∙vrž

FOTO: SINIŠA RANČOV

Grafiti na Upravnem centru Občine Logatec so bili po županovem mnenju oblika izražanja nezadovoljstva z obstoječo situacijo.

Podžupanja Ladislava Furlan jih povezuje z ustanavljanjem javnega zavoda v Logatcu, podžupan Puc pa z večnim negativizmom v občini.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 7 7

Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Vsaj malo sonca za brezposelne družine Izkupiček bo šel v največji meri za nakup hrane in plačilo položnic – Logaška Karitas pomaga približno 70 družinam Logatec, 17. februar – V večnamenski športni dvorani se je pod geslom Vsaj malo sonca odvijal dobrodelni koncert Župnijske Karitas Logatec. Poseben pečat mu je dal nastop Simfoničnega orkestra Cantabile z dirigentom Marjanom Grdadolnikom, dobrodelno noto pa so primaknili tudi ostali nastopajoči.

FOTO: SAŠA MUSEC ČUK

Obiskovalci so se letos številčno odzvali na dobrodelni koncert Župnijske Karitas Logatec.

Tudi vi lahko prispevate po svojih močeh in omogočite dostojnejše življenje tistim, ki so se znašli v hudi finančni stiski: Župnijska Karitas Logatec TRR: SI56 1914 6500 3635 809, Deželna banka Slovenije sklic: prostovoljni prispevek

Kar nekaj logaških društev in skupin je letos stopilo skupaj in pripravilo že tradicionalno dobrodelno prireditev, ki je letos privabila veliko število ljudi odprtih dlani. Logaški Karitas sta na pomoč priskočila Simfonični orkester Cantabile, ki je oblikoval vsebinsko plat dogodka, in domači skavti, Steg 1-Zvedavi polh, ki so poskrbeli za tehnično opremljenost dvorane, slednji so prispevali tudi duhoviti dramski vložek. Poleg omenjenih so se številnim obiskovalcem, bilo jih je prek 500, predstavili še Folklorna skupina TKD Hotedršica, skupina Nazaret, Združeni mladinski zbor, kitarist Mario Kurtjak in glasbena skupina Folk Idoli. Zbrane je nagovoril tudi župan Berto Menard, prireditev pa je povezovala Marjana Debevec. »Veseli smo številnega obiska, odzivi so dobri, ljudje pa še vedno prispevajo za tiste, ki so se znašli v težki finančni stiski. Nekateri so že pred

koncertom kupili vstopnico in s tem podprli naš namen, četudi niso šli na prireditev,« je povedala Marija Klančar, predsednica župnijske Karitas Logatec in dodala, da izkupiček od prodanih kart še ni znan, vsekakor pa bo višji od preteklih let.

Število pomoči potrebnih se je z letom 2013 krepko povišalo Kot je še poudarila Klančarjeva, so letos s hrano oskrbeli okoli 70 družin, število prejemnikov pomoči – v obliki hrane in plačevanja položnic pa se je povečalo predvsem na račun brezposelnih, ki so delali v podjetju KLI Logatec. Le-to je v začetku leta dokončno zaprlo še preostale delovne obrate. Naj v življenje teh družin tudi s tovrstnimi akcijami, kot je bil Karitasov koncert, posije vsaj malo sonca. ∙Saša Musec Čuk

V Butalah letos 10 tisoč ljudi Na karnevalu je sodelovalo okoli tisoč ljudi. Obiskovalci so občudovali tradicionalne cerkniške like, od coprnic, zmaja z jamskimi ljudmi in Ščuke Velikanke do polhov s hudičem, Butalskega ježa in velike Rdečeperke z žabjim spremstvom. Predstavile so se tudi gostujoče skupine, med njimi nepogrešljivi koranti. Med liki je bilo tudi šest novih Butalcev, ki jih je izdelal Maksimiljan Rot. Cerkniškega karnevala si ne zna mo predstavljati brez zmaja.

Pustne norčije so se v Letošnji karneval so poimestu pod Slivnico začele menovali Butalske olimpi- na debeli četrtek, ko jske igre, idejo zanje pa je je župan Marko Rupar v Butale prinesel Lukec oblast za teden dni predal Svetvidel, je povedal Miha butalskemu kolegu in je Jernejčič iz Pustnega Cerknica postala Butale. društva Cerknica. »Ker V petek, na kulturni pust vedno prežene zimo, praznik, je namesto smo se odločili, da jo letos tradicionalne prireditve premagamo na športen TV Čohovo občinstvo način. Zviti Butalci so zabaval Matjaž Javšnik, naredili take discipline, najmlajši pa so na svoj v katerih vedno izgubi račun prišli na sobotni in bo z nehvaležnim otroški maškaradi. Še četrtim mestom pred butalsko olimpipoklapano odšla.« jado so se po ulicah Butal podali tekači. Pustni čas so zaključili na pepelnično sredo, ko so Pusta zažgali in ga vrgli v Cerkniščico. ∙pt

FOTO: VALTER LEBAN

LE FOTO: VALTER

BAN

Cerknica, 10. februar – Na nedeljskem karnevalu so se pred več kot desettisočglavo množico obiskovalcev iz vse Slovenije zvrstili znani cerkniški liki, med drugim coprnici pramati Uršula in mlada Liza, Zmaj, Butalci in podvodni mož Jezerko, pridružile pa so se jim gostujoče skupine.

vnic s Slivnice. a v spremstvu čaro

Mlada coprnica Liz

Loška dolina »iskala šefa«

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Pustna sobota je bila v Loški dolini v znamenju resničnostnega šova »Pust išče šefa«.

Kuharska mojstra sta v središču Starega trga pri Ložu, ob zvokih harmonik pustnih virtuozov in ob pomoči črnolasih natakaric, nudila svoje kuharske mojstrovine naključnim obiskovalcem, pa tudi tistim, ki so si pod strogimi pogoji poskušali pridobiti mesto šefa. Tudi pustni torek ni minil brez pustnih mask. Pika Nogavička s svojim belim konjem ter Martin Krpan s kobilico sta ta dan namenila obisku svojih pustnih prijateljev. Med drugim sta se v starotrški Osnovni šoli srečala z množico klovnov.

Kljub vsem izvirnim idejam pa tokrat pust v Loški dolini zime ni pregnal. ∙bok

V Logatcu pust prinesel veselje Na pustni torek je bilo v dvorani KS Tabor veselo, saj je mala miška praznovala svoj rojstni dan.

Obiskalo jo je toliko malih in velikih maškar, da je bila dvorana – mišja luknja povsem polna. Vesele maškare so živahno rajale z učiteljicami, ki so bile ta dan začarane v miške. Mala miška je bila sprva žalostna, saj je mislila, da bo na svoj rojstni dan popolnoma sama, da so prav vsi pozabili nanjo. Tudi njen bratec mišek. Toda izkazalo se je, da je mišek pripravil presenečenje – rojstnodnevno zabavo za malo miško. Ta se je zelo razveselila sestričen poljske in mestne miške. Skupaj so ob glasbi rajale in animirale maškare, ki so se med plesom sladkale s krofi in miškami ter odžejale s čajem iz šolske kuhinje. Scensko podobo prizorišča so oblikovale marljive roke učenk in učencev razredne stopnje pod vodstvom ustvarjalnih razredničark od 1. do 5. razreda. Čisto na koncu je teta miš pripeljala velikansko torto za malo miško, ki je ob pomoči maškar

upihnila svečke in si nekaj lepega zaželela, potem pa še malo zaplesala z živalicami, vilami, princeskami … Takrat pa jo je teta miš opozorila, da je čas za slovo od novih prijateljev. Miška si je umila zobke in se odpravila v toplo posteljico, mišek pa je povabil teto in sestrični, naj prespijo pri njem in mali miški. Miške so ob pravljici tete miši umirjene zaspale, maškare pa so počasi zapustile mišjo luknjo in se odpravile na pot od male miške vsaka do svoje hiške. ∙Darja Merlak FOTO: DARJA MERLAK

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 8 8

Prejeli smo

Notranjsko-kraške novice

petek, 22. februar 2013

Srečanje Butalcev in Charlija Chaplina Za kulturo v Planini se ni bati 7. februarja so v športni dvorani Podružnične OŠ »11. maj« Grahovo združili moči učenci omenjene šole in glasbeniki Pihalnega orkestra Kovinoplastike Lož ter tako počastili kulturni praznik in obenem strumno zakorakali v pustni čas. Te morda na videz nenavadne povezave so prispevale k odličnemu in razgibanemu koncertu.

V prvem delu večera so se predstavili učenci OŠ Grahovo. Pripravili so dramsko uprizoritev Butalcev, ki je nastala v okviru dramskega krožka, ki ga vodi učiteljica Anka Premrov. Temu je sledila združena točka pevcev otroškega in mladinskega zbora pod vodstvom zborovodkinj Marije Obreza in Jasmine Žagar ter godbenikov. Konec prvega dela prireditve so zaokrožili prvošolčki. Z razstavo svojih umetnin in Grafenauerjevo pesmico Slikar so obeležili spomin na 130. obletnico rojstva slikarja in ilustratorja Maksima Gasparija. Sledil je koncert Pihalnega orkestra Kovinoplastike Lož pod dirigentsko taktirko Tadeja Jermana. Z baročnim skladateljem Johannom Sebastianom Bachom je orkester slavnostno prišel do zbirke skladb Charlesa Chaplina, ob katerem so se predvajali tudi njegovi filmi. Med koncertom so se predstavili tudi solisti orkestra.

Na trobenti je blestel Gašper Štefančič, študent konservatorija za glasbo v Trstu. Ob spremljavi orkestra je zaigral skladbo Bojana Adamiča Ne glej nazaj sine. Navdušil nas je tudi Zoran Žagar, solist na klarinetu, ki je poslušalce popeljal na beograjsko železniško postajo in z Adamičevo skladbo Koktel–Završno oro požel bučen aplavz. Sledil je nastop solistke Anemarije Štefančič, ki na dunajski univerzi za glasbo študira solo petje. Razveselila nas je s skladbo Johanna Straussa Mein Herr Marquis iz operete Netopir. Orkester pa je imel tudi posebnega solista: v skladbi Berliner Luft je žvižgal godbenik Jože Doles. Zaključili smo z duetom Anemarije Štefančič in Matjaža Žnidaršiča, ki sta nas s skladbo Naj sneži pospremila domov.

Na koncu smo vsi skupaj ugotovili, da ima naše nenavadno druženje prav veliko skupnih lastnosti. Butalci bi verjetno skupaj s Charlesom Chaplinom ugotovili, da težave so, ampak niso večne. In prav je, da v to verjamemo vsi. ∙Barbara Lah

Kulturni praznik v Domu upokojencev Vsakokrat ko beremo Prešernove poezije, lahko znova občudujemo pestrost njegovih pesmi, tako po obliki kot po vsebini. Prešeren je mojster soneta, tudi če ne bi napisal Sonetnega venca. Vpeljal je še pesniški obliki gazelo in gloso. Izrazno najmočnejše so njegove izpovedno ljubezenske pesmi, posvečene neuslišani ljubezni do Primičeve Julije.

Glavni del proslave je izvedel mešani pevski zbor Društva upokojencev Postojna pod vodstvom Mirjane Možina Čepirlo. Začeli so z Zdravljico, pa ne samo zato, ker je to državna himna, ampak tudi zato, ker je to Prešernova pesem. Dve kitici Zdravljice je dodala stanovalka Tončka Prekrsky, ki je januarja dopolnila sto let. Pri nastopu jih je imenitno zatajila. S pesmimi pevskega zbora smo prepotovali Slovenijo od Prekmurja, Bele krajine, Koroške do Benečije. Vsebino pesmi je zaradi narečnih posebnosti sproti pojasnila zborovodkinja. Pesmi niso recitirali samo stanovalci Doma, balado Povodni mož je recitirala direktorica Alenka Curk, sonet O Vrba, srečna, draga vas domača pa računovodkinja Magda Ris. Proslavo smo zaključili s pesmimi, ki so jih skupaj zapeli pevci in poslušalci.

Koliko ljudem pomenijo Prešernove poezije, je povedala stanovalka Doma Antonija Neškudla s Stritarjevo oceno: če bi Bog sklical narode in jih vprašal, kako so razpolagali s talenti, ki jim jih je dal, bi se mogel mali slovenski narod izkazati z drobnimi bukvicami, ki se jim pravi Prešernove poezije. ∙ stanovalka Martina Koman

Kam nas bodo pripeljale stvari, ki se dogajajo okoli nas? Kaj bo s kulturo? Le kaj skriva v sebi prihodnost? Ta vprašanja so odmevala na proslavi v Planini ob slovenskem kulturnem prazniku. A organizator, Kulturno umetniško društvo Planina, ima za to trden odgovor: Mi ostajamo. To je bilo tudi tematsko vodilo večera in spodbuda k ponovnem dvigu duha ter srca z mislijo na bogato kulturo, ki nas obdaja. V uri trajajočem programu so se nastopajoči predstavili z govorjeno in pèto pesmijo. Ko doni v naših ušesih slovenska beseda, odeta v rime in obogatena z melodijami, njen pomen še lažje prodre v naša srca. Z ljubeznijo, po kateri naša srca nenehno hrepenijo. Naj bo iskrena in s čim manj srčnimi tegobami, da nam napolni dneve z veseljem in glasbo. Z igranimi skladbami pod spretnimi prsti nadobudnih mladih instrumentalistov, da bi se s sedežev na noge dvignile še tako utrujene glave. S plesom, z mirnim ali živahnim, elegantnim ali udarnim, ki lahko naleze vse prisotne z dobro voljo.

Nastopili so Gledališka skupina Ščuka v vlogi povezovalnega para, ki je recitalom dal življenje in držo, Otroška gledališka skupina Ščukice v mlajši in starejši zasedbi, katera je s svojo zagnanostjo in iskrenostjo dokazala, da premore že veliko kulturne zavesti, Vokalna skupina Unica, katera nas je z vrsto himen in klicem »živi naj svobodna volja, živi naj pesem svobode« popeljala v himnični zanos, kot gost pa so se s tremi točkami predstavili tudi plesalci skupine Top ŠIP iz Šole irskega plesa iz Ljubljane in prinesli nekaj poskočne in udarne svežine.

Najlepša hvala vsem, ki so delili z nami ta večer dobrodušnosti in dobrosrčnosti. ∙Maja Batagelj

Otroci spoznali, kako se izdela škaf V vrtcu Kurirček Logatec že nekaj let poteka projekt Kultura in kulturna dediščina. V letošnjem šolskem letu se v skupini Žabice v enoti Hotedršica z otroki med drugim pogovarjamo, kaj so včasih delali ljudje pozimi, ko niso imeli dela zunaj. Otroci so se seznanili s pletenjem z volno in izdelavo škafa.

V Novem Svetu pri Dolinarjevih še vedno »pintarijo«, kot so včasih rekli izdelovanju škafov, sodov, čebrov, lesenih golid, pinij … Ivan Leskovec nas je prijazno sprejel in otrokom prikazal cel potek izdelave škafa; od cepitve lesa v doge do končne izdelave škafa. Otrokom je gospod Ivan na njim razumljiv način poimenoval tudi vsa orodja, ki jih je pri svojem delu uporabljal.

Otroci so s seboj odnesli oblance, iz katerih bodo za Gregorjevo izdelali ptičke. ∙Za skupino Žabice Mojca Šemrov

OBVESTILO V zvezi z javno objavo prodaje večjega števila kmetijskih zemljišč na širšem območju Ilirske Bistrice z dne 22. 1. 2013 Dne 22. 1. 2013 je bilo javno objavljeno vabilo k zavezujočemu dajanju ponudb za odkup večjega števila predvsem kmetijskih zemljišč na širšem območju Ilirske Bistrice, in sicer na območju katastrskih občin Bač, Knežak, Ratečevo Brdo, Prem, Smrje, Ilirska Bistrica, Koseze, Vrbovo, Jasen, Dobro polje, Brce, Harije, Sabonje, Dolnji Zemon, Podgraje, Zabiče in Jelšane.

Javna objava prodaje teh zemljišč se nanaša na postopek likvidacije premoženja izbrisane pravne osebe HMEZAD Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru, opr. št. St 462/2009.

Zaradi celovitega informiranja interesentov za nakup teh zemljišč Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije objavlja informacijo, da je za te nepremičnine v zemljiški knjigi zaznamovana tožba zaradi uveljavitve lastninske pravice države, ki jo vodi Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ter da so prodajana zemljišča deloma v zakupu in da bodo morebitni kupci zakupljenih zemljišč postali stranke zakupnih razmerij.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije zato v zvezi z nakupom predmetnih zemljišč zainteresirano javnost opozarja, da bo Republika Slovenija ne glede na nasprotna zagotovila proti morebitnim kupcem teh zemljišč uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva, da se uveljavi lastninska pravica Republike Slovenije. Pri tem se morebitni kupci teh zemljišč ne bodo mogli sklicevati na dobrovernost pridobitve lastninske pravice na teh zemljiščih.

Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v Ljubljani, na telefonsko št. 01 / 434 11 52.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 9

Družina je okolje, kjer bi se morali počutiti varne, sprejete in ljubljene. Žal pogosto ni tako. Pri razreševanju družinskih vzorcev si lahko pomagamo na različne načine, v zadnjem času pogosto slišimo tudi za metodo Postavitev družine, o kateri smo se pogovarjali z voditeljem delavnic Postavitev družine Boštjanom Trtnikom iz Šole čustvene inteligence.

Kateri so ti usodni družinski dogodki?

Zgodnje smrti v družini, na primer, če otroku umrejo starši, če umre

otrok, različne težke bolezni in invalidnosti, prometne in druge nesreče, umori in samomori, splavljeni otroci, udeleženost v vojnih situacijah . To so dogodki, ki prinesejo neko breme v družino in veliko intenzivnih čustev. Običajno jih družina ne uspe razrešiti in ostajajo v družinskem sistemu ter se na ravni nezavednega prenesejo v naslednjo generacijo.

Pri čem konkretno ta metoda lahko pomaga? S kakšnimi težavami ljudje prihajajo na delavnico postavitev družine?

Postavitev družine pomaga pri razreševanju težav v partnerskih in družinskih odnosih, velikokrat

DELAVNICA POSTAVITEV DRUŽINE V POSTOJNI! Doživite tudi vi ta poseben način zdravljenja družinskih odnosov!

Poteka na osupljiv način na temelju družinskega energijskega polja.

Izbrali boste predstavnike za svoje družinske člane in s pomočjo družinske duše se bodo energijske blokade v družini transformirale v ljubezen! Da bi verjeli, morate izkusiti!

POSTOJNA, sobota, 9. marec, od 9. do 13. ure. Cena: 40 eur.

Informacije in prijave: 031 481 537, bostjan.trtnik@cdk.si, http://www.custvena-inteligenca.org

pridejo na delavnico ljudje, ki že dalj časa neuspešno iščejo rešitev v odnosih. To so lahko odnosi s starši, z mamo, očetom ali obema. Lahko je bolj izpostavljen partnerski odnos ali odnosi z otroki. Na delavnico prihajajo tudi tisti, ki čutijo, da jih nekaj v življenju drži nazaj, da nimajo prave energije, da imajo premalo samospoštovanja .

Kako konkretno poteka postavitev družine?

Posameznik, ki se odloči, da bo postavil svojo družino, si izmed udeležencev na delavnici izbere predstavnike za tiste družinske člane, ki jih želi postaviti. Razporedi jih v prostor po svojem notranjem

občutku. Kar je potem najbolj zanimivo in zaradi česar se postavitev družine imenuje fenomenološka, je to, da izbrani predstavniki dobijo občutke tistih oseb, ki jih predstavljajo, čeprav o njih ne vedo ničesar oz. tudi ni potrebno da bi karkoli vedeli. Na ta način pride na površje skrita čustvena družinska dinamika, ki jo nato voditelj delavnice počasi vodi v smer razrešitve in ponovne vzpostavitve povezanosti med družinskimi člani.

Kakšni so čustveni odzivi ljudi, ki se udeležijo postavitve družine?

Kaj vse doživljajo na sami postavitvi?

Udeleženci delavnice so nemalokrat presenečeni nad tem, kako metoda družinske postavitve zares deluje in kako predstavniki družinskih članov dobijo občutke oseb, ki jih predstavljajo. Tisti, ki so v vlogah družinskih članov, doživljajo različna čustva, ki so prisotna v tej družini: jeza, zamera, strah, prizadetost, bolečina, hrepenenje, ljubezen. Prav tako se dogajanje dotakne vseh, ki samo opazujejo postavitev – velikokrat jih to, kar vidijo, tako ali drugače, spominja na njihove lastne družinske zgodbe in so ganjeni. Ob koncu delavnice je velikokrat čutiti olajšanje, notranji mir, sprejemanje, povezanost ter veliko ljubezni.

Rakek ima talent

Na sejmu tudi Martin Krpan

Rakek, 15. februar – V OŠ Jožeta Krajca Rakek so učenci 8. razredov, sicer pobudniki pri-

Pivka – Zadnji vikend v januarju se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odvijala že tradicionalna sejemska prireditev »Sejem Alpe-Adria turizem in prosti čas«. Alpe-Adria velja za osrednjo turistično prireditev v regiji Alpe-Jadran in s ponudniki cilja na štiri najbolj značilne tipe turistov; popotnike, izletnike, aktivne turiste ter počitnikarje. Sejem je trajal štiri dni, na njem se je predstavilo preko 330 ponudnikov turističnih storitev iz 15 držav, obiskalo pa ga je preko 14.500 ljudi.

Pivška občina je bila na sejmu tudi letos dobro zastopana, saj so se tam pod okriljem Turistične zveze Brkini, Kras, Notranjska predstavili kmetija Jernuclevi iz Petelinj, Petrovi iz Narina ter Turistično društvo Pivka, Družinska kmetija Biščak z Buj ter Društvo podeželskih žena Narin, pod okriljem znamke Zeleni Kras Park vojaške zgodovine Pivka in Kmetija na meji. Sejemsko druženje je popestril tudi Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici na Pivškem. ∙pš

FOTO: VALTER LEBAN

reditve, z gostoma Denisom Avdićem in Vidom Valičem, ki sta se odrekla honorarju, izpeljali prireditev Rakek ima talent ter se pomerili v pevskih, igralskih, novinarskih in drugih vlogah.

Dobrega odziva so bili zelo veseli, saj bodo zbrana sredstva namenili potovanju na Švedsko v okviru mednarodnega projekta »Roden«. Gre za izmenjavo učencev, ki jo je spodbudilo slovensko-švedsko društvo iz Ljubljane. V sklopu projekta jih predvidoma septembra čaka nepozabna življenjska izkušnja, potovanje na švedsko šolo Roslagsskolan »Roden«, že junija pa jih bodo švedski sovrstniki, ki jih bo gostila rakovška šola, obiskali na Notranjskem. Učenci se poleg zbiranja sredstev že povezujejo s svojimi tujimi sovrstniki prek e-pošte, facebook profila, v šoli pa izvajajo tudi promocijske in druge aktivnosti z izmenjavo fotografij, osebnih predstavitev in videoposnetkov ter pripravljajo različne prispevke v angleškem jeziku. Ti služijo kot promocija Slovenije. Ob tej priložnosti se rakovški učenci in učitelji zahvaljujejo vsem, ki so projekt mednarodne izmenjave finančno že podprli, in tudi tistim, ki ga še nameravajo. ∙dš

FOTO: PETRA ŠAJN

Postavitev družine Kaj je postavitev družine?

Postavitev družine je posebna metoda za razreševanje družinskih konfliktov in čustvenih vozlov. Njen utemeljitelj je nemški filozof in psihoterapevt Bert Hellinger, danes pa je razširjena v več kot 40 državah sveta. Postavitev družine na družino gleda kot na sistem, ki je v ravnovesju in miru takrat, kadar imajo vsi, ki pripadajo družini, v njej svoje mesto. Zaradi različnih usodnih dogodkov prihaja do družinskih čustvenih zapletov.

9

Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Prejeli smo

Srečanje ljubiteljev vozil Fiat, Lancia in Alfa Romeo

FOTO: OSEBNI ARHIV

Robert Kukovič - Kuki, Bojan Petrovec - BojanXe, in še nekaj članov obeh klubov (Fiat in Alfa). Panoramsko vožnjo smo začeli po stari cesti do Dolenjega jezera, kjer je bil krajši postanek, nadaljevali do gradu Snežnik, potem pa se obrnili

proti Bloški polici, kjer smo se ustavili na kosilu v gostilni Rigler. Na kosilu smo podarili tudi tri nagrade: splošno, za vozilo z največ prevoženimi kilometri in za najstarejše vozilo v karavani. Nagrade je prispeval Alfa klub in donatorji.

Po kosilu je sledila vožnja prek Cerknice, Rakeka in Laz do Logatca, kjer se je kolona ustavila v industrijsko-obrtni coni Zapolje,

FOTO: OSEBNI ARHIV

Na pustno soboto, 9. februarja, se je v Postojni zbralo 50 udeležencev z 29-imi vozili vseh treh zgoraj omenjenih znamk, najmlajši udeleženec je imel vsega 11 mesecev. K organizaciji pod okriljem Fiat kluba Slovenija so pristopili Gregor Bremec - Gregson007,

kjer smo se še slikali in družili.

Na srečanju smo vsakemu udeležencu s svojim vozilom podarili še vrečko z manjšimi darili, ki so jih prispevali donatorji: Actinia, Avtotrade,Veit team, Orange audio in Zavarovanja Urbas. Želimo si, da bi s tovrstnimi srečanji nadaljevali tudi v prihodnje in da bi nanje prišlo čim več ljubiteljev italijanskih vozil. Robert Kukovič

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 10 10

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

petek, 22. februar 2013

»Ko hodite, dvignite glavo«

Je le ena od misli Mathiasa Štefančiča, ki jih je zajel v svoj prvenec Moje misli − tvoje sanje Rakek – Rakovčan Mathias Štefančič, ki zase pravi, da je multipraktik, je pri svojih rosnih 22-ih izdal knjižni prvenec s pomenljivim naslovom »Moje misli – tvoje sanje«. Igralec, radijski voditelj, monokomedijant, pisec komedij, podjetnik, ustanovitelj Kulturnoumetniškega društva Tico in še kaj je v dneh pred slovenskim kulturnim praznikom, Prešernovim dnevom, skupaj s KUD Rak Rakek ter povezovalko dogodka, Dolores Grebenc, pripravil prijetno kulturno druženje.

Moje misli V duhu optimizma, življenjskih zgodb, s katerimi se je avtor na svojih poteh

Saj vam je znano, kajne?« Apelira na to, da je take misli in negativne ljudi potrebno pustiti za seboj ter oditi svojim ciljem naproti. Meni, da še tako negativen človek, če ga sprejmeš z odprtimi rokami ter pozitivnim pristopom, slej ko prej postane bolj pozitivno naravnan.

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

srečal neposredno, je knjiga, ki združuje avtobiografske zgodbe in pripovedi, katere razkrivajo nov pogled na čaroben svet življenja, sreče in optimizma, nekakšen vodnik po poteh do cilja. Avtor v enem izmed poglavij med drugim poudarja: »Če imate sanje, jim nikoli ne pustite oditi. Sanje nas peljejo v prihodnost in ko si jih prikličemo v misli, lahko postanejo realnost. In bodo postale realnost, če si to, kar si želimo, resnično močno želimo.

Ob tem pa ne pozabite na besede, ki vam jih pravijo ljudje, ki svojih sanj ne živijo. Njihovi stavki se ponavadi začnejo rekoč: »Ti tega ne zmoreš, ti tega ne znaš, kaj ti bo to.«

Tvoje sanje

Na predstavitvi knjige se je z avtorjem Mathiasom Štefančičem (desno) pogovarjala Dolores Grebenc (levo).

Knjiga je namenjena tudi vašim sanjam, saj se v prvem delu, ki je označen kot »Misli«, predstavljajo avtorjeve misli, občutki, srečanja na življenjski poti, zgodbe preteklosti ter modra spoznanja, v drugem poglavju »Sanje« pa vam

prepušča nepopisane liste papirja. Vabi vas, da nanje napišete svoje zgodbe in želje ter mu jih pošljete. In vaše sanje bodo v tiskani besedi zavezujoče zaživele v novi knjigi, ki jo Mathias že pripravlja. Pri tem avtor opozarja na

zaključek še modra misel iz njegove knjige; »ko hodite po poteh, vedno dvignite glavo. Če gledate v tla, boste potovali sicer bolj previdno, a življenje se bo mimo vas odvilo, kot da se ne bi nikoli zgodilo«. ∙Damijana Škrlj

Tone Kuntner v Cerknici

Ob kulturnem dnevu nagovor Borisa Pahorja in Aca Mermolje

Cerknica, 8. februar

FOTO: VALTER LEBAN

Postojna, Pivka − Tako Postojnčani kot Pivčani so ob slovenskem kulturnem prazniku gostili ugledna gosta iz zamejstva. Tržaški pisatelj Boris Pahor (na sliki desno), ki je napolnil dvorano pivškega Krpanovega doma, je postregel s številnimi kritičnimi in prodornimi mislimi o aktualnih družbenih razmerah, slovenski kulturi in narodni zavesti. Med drugim se je obregnil tudi ob demonstrante, zakaj so prišli na ulice šele sedaj, v času Janševe vlade in ne že prej, sicer pa je, kot ob tako rekoč vsaki priložnosti, izpostavil, da nam Slovencem manjka domoljubja in da bi tudi zato morali bolje poznati svojo zgodovino odpora proti fašizmu. Z Borisom Pahorjem se je pogovarjala Irena Margon, predsednica Kulturnega društva Lipa, ki je organiziralo dogodek. Postojnska občina pa je na osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku povabila tržaškega pesnika in pisatelja Aca Mermoljo, ki je poudaril predvsem pomen povezovanja v spoštovanju različnosti in prizadevanja za skupno dobro ob razlikah

zakon privlačnosti ter na to, da se vedno spremeni tisto, v kar verjameš, predvsem pa se svet spreminja skozi spreminjanje samega sebe. Meni, da naključij ni, saj ima vse nek vzvod »naključ-je«, in da se vse, kar se zgodi, dogodi z razlogom. Za

idej. »Boljši mornarji bomo, bolje bomo pluli med valovi in vetrovi. Če pa bo vsak zase vlekel svojo vrv, se bo barka potopila. Moramo namreč vedeti, da se danes močni združujejo, šibki pa se med sabo ločujejo. Prešeren bi dejal, da prekomerne razprtije ne prinašajo sreče,« je med drugim v svojem nagovoru poudaril Mermolja. Obe prireditvi je pospremil tudi bogat kulturni program. ∙vrž

– Prešernov praznik so v Cerknici obeležili s posebnim gostom, igralcem, pesnikom in domoljubom, Tonetom Kuntnerjem, ki je gostoval v dvorani Salezijanskega mladinskega centra. Večer so posvetili domoljubju in ljubezni do slovenskega jezika, posebno besedo pa je gost namenil Prešernovi Zdravljici, ki pomenljivo kaže tudi v današnji čas, predvsem pa tudi danes deluje povezujoče in apelira na sožitje, sodelovanje in spoštovanje domače zemlje. S pesmijo in glasbo je program, v katerem je umetnik med drugim predstavil tudi nekatere svoje pesmi, povezal cerkveni mladinski pevski zbor s skupino inštrumentalistov. Skupaj z njimi so nekaj narodnih pesmi zapeli tudi prisotni obiskovalci. Kuntner je prisotne neposredno pozval k sožitju ter opozoril na to, da mora biti ločevanje »po barvah« preteklost, zdravo sobivanje pa sedanjost in prihodnost. ∙dš

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Knjigo je posvetil vsem, ki so zaznamovali njegovo življenje in jim je še posebej hvaležen. »Ni lepšega poklona prazniku, kot je nova knjiga, ki jo napiše mladi avtor, katerega vodilo je optimizem, zastavljanje novih ciljev in veliko vloženega truda za uresničitev le-teh. In to v časih, ko branje med mladimi ni moderno, ko se širi pesimizen in zmanjkuje volje za uresničitev svojih načrtov,« je uvodoma povedala povezovalka.

V naročju preteklosti za kulturo Cerknica, 7. februar – Cerknica je letošnji kulturni praznik s prireditvijo, ki so jo organizatorji poimenovali V naročju preteklosti, zaradi sicer pustno obarvanega konca tedna, obeležila dan poprej. V cerkniškem kulturnem domu je zbrane nagovoril župan občine Cerknica, Marko Rupar, in se pri tem dotaknil tudi nedavne 130. obletnice rojstva notranjskega slikarja Maksima Gasparija. Kulturni program so s svojimi prispevki napolnili pesnica in pisateljica, Vanda Šega, ki je poleg veznega teksta prispevala tudi nekaj recitalov svojih pesmi, Pevska skupina GŠ FraFOTO: VALTER LEBAN na Gerbiča Cerknica »Biseri« z zborovodkinjo Ireno Cundrič Iskra, ob klavirski spremljavi Tadeja Podobnika, ter Eva Hren z glasbeno zasedbo Sladcore, ki je s slovenskim ljudskim glasbenim izročilom naredila večer drugačen. Dogodek je povezovala Vesna Telič Kovač. ∙dš

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 11 11

Regijske kulturne diagonale

www.nkr-novice.si

Notranjci o »najljubšem sinu Škotske« Literarni večer, na katerem so obiskovalci okusili tudi pravi škotski whisky

V okviru mednarodne prakse turističnih vodnikov so z ostalimi predstavniki notranjskokraške regije minulo jesen obiskali Škotsko. V štirinajstdnevnem spoznavanju tamkajšnjih zanimivosti so obiskali tudi Alloway, manjše mestece na zahodni obali, kjer se je 25. januarja 1759 rodil Robert Burns. Tam sta jih med drugim prevzela njegova vloga in pomen, ki jo ima v škotski kulturi kakor tudi njegova razburljiva življenjska zgodba in delo, ki ga utemeljuje kot največjega škotskega pesnika.

Prevzel jih je tudi način, kako kraj živi z Robertom Burnsom. Vse, ki je kakorkoli povezano z njim in njegovimi deli, je na ogled in vključeno v turistično ponudbo.

Ob obisku njegove rojstne hiše, muzeja, vrta, ki mu je posvečen, ter cerkve in mostu, ki ju omenja v svoji pesnitvi, pa tudi drugih točk v

spomin nanj in njegova dela, je pripomoglo, da so pesnika, njegovo delo in življenje bolj doživeto spoznavali.

Kako pomemben je Robert Burns za Škote, govori tudi dejstvo, da je na njegov rojstni dan – Burnsov dan, nacionalni praznik, ki ga praznujejo Škoti po vsem svetu.

Burns je vse življenje, umrl je star 37 let, kot kmečki človek živel z naravo in bil izredno navezan na Škotsko. Po zaslugi očeta je zgodaj začel pisati in brati. Formalne izobrazbe ni imel, bil pa je zelo napreden in dejaven na različnih področjih, tudi v politiki.

Njegovo življenje je bilo izjemno bogato, pestro in plodno. Bil je velik domoljub in veliko sta mu pomenila bratstvo in enakost, o čemer je veliko pisal tudi v svojih pesmih, ki jih je pisal predvsem v domačem škotskem

Na literarnem večeru so sodelovali Damijana Škrlj, Gašper Modic, Janja Urbiha in Majda Debevc.

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Loška dolina, 14. februar – V knjižnici v Starem trgu pri Ložu so Majda Debevc, Gašper Modic, Janja Urbiha s pripovedjo in recitacijami, Damijana Škrlj pa tudi s petjem ob slikovni projekciji, predstavili škotskega pesnika Roberta Burnsa. V svojih razmišljanjih o njem so razkrili kar nekaj vzporednic s slovenskim pesnikom Francetom Prešernom.

jeziku. Veliko svojih pesmi je posvetil tudi ženskam, ki jih je neizmerno ljubil. S svojo ženo je imel devet otrok, pet pa še s petimi drugimi ženskami. Veliko njegovih pesmi je tudi uglasbenih. Burns, ki je eden najbolj prevajanih pesnikov na svetu, je bil priznan že

za časa svojega življenja.

Obiskovalci literarnega večera so škotsko ob zaključku lahko dobesedno okusili tudi z izvirnim Škotskim viskijem, s katerim je bil kot zaveden Škot povezan tudi najljubši sin Škotske, Robert Burns. ∙Borut Kraševec

Kolaž besed, glasu, instrumentov in podob Loška dolina, 8. februar – Z osrednjo občinsko prireditvijo v počastitev slovenskega kulturnega praznika so se v kulturnem domu v Starem trgu pri Ložu približali spominu na našega največjega pesnika Franceta Prešerna.

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Na prireditvi ob kulturnem prazniku je nastopil tudi pevski zbor Kr`snice.

Po besedah Vesne Kovač, povezovalke programa, so nastopajoči sestavili sebi v veselje, otrokom za vzor, umetnikom v poklon in občinstvu za prijeten večer kolaž besed, glasu, instrumentov in podob. Na pomen kulture je v svojem nagovoru opozoril slavnostni govornik Janez Komidar, župan občine Loška dolina, in ob prazničnem voščilu zaželel vsem, da s prireditve skupaj z lepimi vtisi ob nastopih s seboj domov ponesejo tudi zavedanje, da je bistvo slovenskega kulturnega praznika skrb za našo kulturno dediščino, ki so nam jo podarili predniki, in ustvarjanje kulture, ki jo bomo lahko ponosni zapustili

svojim zanamcem.

Kulturni kolaž so košček za koščkom sestavljali domači kulturni ustvarjalci; s petjem pevke Ženskega pevskega zbora Jasna pod vodstvom Jasne Lekan, z igranjem na inštrumente Kvartet pihalnega orkestra Kovinoplastika Lož v zasedbi Gašper Štefančič in Matevž Dobrovoljc na trobentah, Jožko Doles na pozavni in Boris Žagar na baritonu, zasedba osnovnošolk in osnovnošolec OŠ heroja Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu so pod mentorstvom učiteljice Tatjane Petrovič z recitacijo Povodnega moža in dramskim programom in pevke Ženskega pevskega zbora Kr`snice, ki pod vodstvom

zborovodkinje Anemarije Štefančič v svoje pesmi izvirno in dopadljivo vnašajo sodoben glasbeni izraz in osvežujoče harmonizirajo slovenske ljudske skladbe.

Program je z zanimivostmi in utrinki iz življenja in dela dr. Franceta Prešerna v celoto povezala Vesna Kovač, ki je zapela tudi dve pesmi.

Ena je v celoti avtorsko delo Vanje Strle, pesnice in glasbenice iz Loža. Posneli so jo v letu 2012 in nosi naslov Na spečem čelu Ljubljane.

Svoj košček kolaža so po zaključku kulturnega dogodka s svojimi domačimi dobrotami dodale še članice Društva žena in deklet na podeželju Ostrnice Loška dolina. ∙Borut Kraševec

Logatec, 10. februar – V organizaciji

Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Logatec, že več kot 10 let poteka srečanje ljudskih pevcev in godcev ljudskih viž, zadnja leta nosi naslov Od kod si dekle ti doma. Gre za prireditev, ki pri življenju ohranja ljudsko petje in godčevstvo, čeprav bi bilo bolj primerno reči, da poustvarja ljudsko glasbeno izročilo. Časi, ko so se fantje zbrali pod vaško lipo in zapeli iz srca, so namreč minili, prav tako so utihnile pesmi, ki so nekoč spontano vzniknile po opravljenem delu na polju ali pa med drugimi kmečkimi opravili.

Delček nostalgije po »starih časih« so med poslušalce vnesli nastopajoči iz logaške,

vrhniške in borovniške občine – Ivanka Urbas, glasbena skupina Coklarji, pevke ljudskih pesmi Grlice in Trlce, družinski trio Jesenovec in edini predstavnik godcev na srečanju, Albin Slabe na frajtonarici. Vsem nastopajočim je zbrano prisluhnila tudi strokovna spremljevalka Simona Moličnik, urednica na Radiu Slovenija za ljudsko glasbo in magistrica muzikologije, ki je po prireditvi z vodji skupin in posamezniki opravila pogovor. Obiskovalci so povsem zapolnili Jožefovo dvorano župnijskega doma Marije in Marte. Tovrstni dogodki so namreč redka priložnost, kjer se lahko srečamo s pristno ljudsko glasbo, ki je del bogate slovenske kulturne dediščine. ∙smč

FOTO: DAVID KUNC

V družbi ljudskih pevcev in godcev

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 12 12

Šport

Notranjsko-kraške novice

petek, 22. februar 2013

Tekači uspešni v Planici

Smučanje na Ulaki

Planica, 10. februar – V Planici je potekalo državno prvenstvo v smučarskih tekih. V soboto, 9. februarja, so se tekmovalci pomerili v prosti tehniki, pri čemer so bili tekmovalci iz Notranjske zelo uspešni. V kategoriji članov je naslov prvaka osvojil Boštjan Klavžar, ki je za pet sekund prehitel Roka Tršana. Za popoln uspeh tekmovalcev TSK Logatec je zmanjkalo dobre pol sekunde, toliko je namreč za tretjim mestom zaostal Matjaž Gorjanc. Med prvo osmerico je bilo sicer kar pet članov logaškega kluba, šesti je bil Matej Šimenc in osmi Matej Jakša. V kategoriji članic je bila Eva Sever Rus četrta. Med juniorji je Rožle Jereb zasedel sedmo mesto, med mlajšimi mladinkami je bila Klara Lekše šesta, sedmi mesti sta osvojila tudi Ela Praznik med starejšimi mladinkami in Jaka Marolt med mlajšimi mladinci, slednji nastopa za TSD Olimpija Bloke. Z naslovom državnega prvaka pa se je ovenčal še Miha Šimenc med starejšimi mladinci, šesti v tej

Loška dolina, 17. februar – Na smučišču Ulaka v Starem trgu pri Ložu je ekipa alpske sekcije Smučarskega kluba Kovinoplastika Lož uspešno izpeljala tekmovanje v veleslalomu za pokal Loške doline. Progo je uspešno presmučalo v različnih kategorijah skupaj 78 smučarjev in smučark.

Najhitrejša cicibanka je bila Hana Obreza. Med cicibani se je najbolje odrezal Mihael Čop SK Kalič, prva med mlajšimi deklicami je v cilj prismučala Raisa Leskovec SK Kalič, zmagovalec med mlajšimi dečki je bil Tevž Gorjanec SK Pivka, najboljši starejši deček je bil Žan Rot SK Kalič, Ana Ogrinc je bila najhitrejša v kategoriji mlajših članic, najboljši mlajši član je bil Gašper Grginčič iz domačega SK Kovinoplastika Lož, zmagovalno medaljo si je med članicami

kategoriji je bil Matic Slabe.

Dan kasneje je sledila še zasledovalna tekma, v kateri je na 15-kilometrski progi naslov prvaka osvojil Tršan v kategoriji članov, naslov podprvaka pa Klavžar. Gorjanc je zasledovalno tekmo zaključil na petem mestu. Članice so nastopile na 10 km in Eva Sever Rus je bila na koncu peta. Še drugo krono v dveh dneh je osvojil Šimenc med starejšimi mladinci, M. Slabe je bil tokrat peti. Med mlajšimi mladinci je Tim Slabe zasedel 11. mesto, s tretjim časom zasledovalne tekme pa se je na četrto mesto med mlajšimi mladinkami prebila Klara Lekše.

V soboto so se za točke pokala Geoplin pomerili tudi v otroških kategorijah. Med cicibankami je zmagala Jana Beguš, med starejšimi dečki Žiga igličar (oba TSK Logatec), zmago je osvojil tudi Nejc Šraj med mlajšimi dečki, medtem ko je bila Sara Zidar (oba TSK Olimpija Bloke) med mlajšimi deklicami druga. ∙el

prismučala Mojca Košmrlj, najhitreje med člani je bil v cilju Toni Lipovec SK Kovinoplastika Lož, zmagovalna veteranka je bila Alenka Setnikar, najhitrejši med veterani pa je bil Emil Mlakar SK Kovinoplastika Lož.

Na smučišču Ulaka pa se aktivnosti s tekmo niso zaključile. V času zimskih počitnic med 25. februarjem in 1. marcem organizirajo tečaj smučanja za začetnike in vse, ki bi želeli svoje smučarsko znanje nadgraditi. Prijave do sobote, 23. februarja, zbira Željko Grginčič, vodja alpske sekcije SK Kovinoplastika Lož, izključno na svoj elektronski naslov zeljkogrgincic@gmail.com.

Za vse željne smučanja pa smučišče deluje vsak dan, od. 17. do 21. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa tudi med 9. in 13. uro. ∙bok

Športne vesti Štiri prva mesta

PD Logatec vabi

Žalec, 9. februar – Četrta tekma za Slovenski pokal v lokostrelstvu je bila v Žalcu, tekmovalci lokostrelskega kluba MINS iz Postojne pa so dosegli devet uvrstitev za zmagovalne stopničke.

Zmagali so Sonja Kocjančič (veteranke, goli lok), Mitja Podkrajšek (veterani, dolgi lok), Katarina Černač (kadetinje, ukrivljeni lok) in Miha Godeša (ml. dečki, goli lok). Drugo mesto so osvojili Stane Natlačen (veterani, ukrivljeni lok), Rok Bizjak (kadeti, ukrivljeni lok), Nala Jurca (deklice, ukrivljeni lok), Dejan Savič (mlajši dečki, goli lok). Na najnižjo stopničko se je uspela uvrstiti Veronika Godeša (deklice, ukrivljeni lok). ∙LK Mins

Planinsko društvo Logatec vabi na pohod po Istri ob reki Mirni iz Buzeta do Huma. Pot je dolga 4 do 5 ur. Zbor bo 24. februarja ob 7. uri na parkirišču pri Krpanu. Prijave zbirajo v društveni pisarni ali na telefon vodnice Alenke Mrak, 041 564 757. ∙PD Logatec

Nina Hočevar in Franci Ferjančič šolska državna prvaka Kočevje, 16. februar – V Kočevju je bilo državno šolsko prvenstvo v dvoranskem lokostrelstvu, na katerem je nastopilo 191 tekmovalcev iz osnovnih in srednjih šol. Naslov šolskih državnih prvakov sta osvojila Franci Ferjančič (Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna) med licenciranimi dijaki od 1. do 5. letnika s šolskim lokom in Nina Hočevar (OŠ Miroslav Vilhar Postojna) med licenciranimi tekmovalkami od 7. do 9. razreda. V tej kategoriji je bila Veronika Godeša (OŠ Jožeta Krajca Rakek) druga. Drugo mesto je osvojil tudi Martin Mihevc (OŠ 8 Talcev Logatec) v kategoriji licenciranih učencev od 4. do 6. razredov, medtem ko je bil Rok Vesel (OŠ Jožeta Krajca Rakek) med nelicenciranimi tekmovalci od 7. do 9. razredov tretji. V ekipni preizkušnji so tretje mesto med 4. do 6. razredi osvojili člani ekipe OŠ Jožeta Krajca Rakek II v postavi Tadej Gašparovič, Primož Mekina, Dejan Savič. ∙el

Četrto mesto Raise Leskovec Kranjska Gora, 3. februar – V Kranjski Gori je potekala mednarodna tekma v velesla-

lomu za cicibane in cicibanke za 19. pokal Roka Petroviča. Med 80 udeleženkami je bila tudi članica SK Kalič Postojna Raisa Leskovec in dosegla odlično 4. mesto ter s tem potrdila dobro delo spremljevalne ekipe, trenerjev in serviserjev. ∙SK Kalič Postojna

Izkazali so se z organizacijo Logatec, 10. februar – Prizadevni člani SSK Logatec so na večji logaški skakalnici izpeljali

državno prvenstvo v smučarskih skokih za kategorije dečkov do 14 in 15 let ter deklic do 15 let. V kategoriji dečkov do 14 let je bil najboljši Domen Prevc, član SK Triglav, najboljši predstavnik domačega kluba pa Jernej Žnidaršič, ki je tekmovanje končal na 31. mestu. V kategoriji do 15 let je državni prvak postal Tine Bogataj (SSK Costella Ilirija), izmed članov SSK Logatec pa se je najvišje, na 8. mesto, zavihtel Jaka Matko. Tik za najboljšo deseterico, na 11. mesto, se je uvrstil Gregor Šen. 20. mesto je zasedel David Krisper, 22. Knaus Nik, 23. David Istenič in 29. Žan Trpin, pri čemer velja poudariti, da so ti štirje fantje dve leti mlajši od konkurence. V kategoriji deklic do 15 let je naslov državne prvakinje z lahkoto osvojila svetovna mladinska prvakinja Ema Klinec (SSK Alpina), domačinska Viktorija Šen pa si je priborila 7. mesto. V ekipni tekmi je ekipa SSK Logatec 1 v postavi Knaus, Krisper, Matko, G. Šen zasedla 7. mesto, ekipa SSK Logatec 2., za katero so nastopili V. Šen, Trpin, Istenič in Žnidaršič pa 13. mesto.

Sledila je 4-kilometrska tekaška preizkušnja, ki se je skupaj s skoki točkovala za nordijsko kombinacijo. Odlično je nastopil Jaka Matko in osvojil 5. mesto, sledili so mu Nik Knaus na 17., Gregor Šen na 23., David Krisper na 25. in Žan Trpin na 27. mestu. ∙el

Matko najboljši domači predstavnik Logatec, 16. februar – Skakalnica pod Sekirico je gostila tudi tekmo za pokal Cockta za

dečke do 14, dečke do 15 in deklice do 15 let. V slednji je Viktorija Šen zasedla tretje mesto, medtem ko se je med fanti najbolj odrezal Jaka Matko, bil je šesti. Tik na rob prve deseterice se je uvrstil Gregor Šen, na 13. mesto se je uvrstil Nik Knaus, na 14. David Istenič, na 15.

David Krisper in na 17. Žan Trpin. Edini domači tekmovalec v kategoriji do 14 let je bil Jernej Žnidaršič, ki je osvojil 16. mesto. ∙el

Visoka domača zmaga Postojna, 17. februar – V organizaciji balinarskega kluba Postojna so izvedli povratno

mednarodno srečanje dveh mladih kombiniranih selekcij OBZ Postojna in OBZ Sežana ter selekcije iz reškega območja primorsko-goranske županije. Na prvem srečanju, ki je bilo v januarja na Reki, je postojnsko-sežanska selekcija premagala nasprotnika 23 : 17, uspeh pa ponovila tudi na tem drugem srečanju. Ekipa dečkov U 14, za katero so nastopili Nik Švara, Erik Čeh, Gašper Povh in Edin Dedič, je po zelo kakovostnem srečanju slavila prepričljivo zmago z rezultatom 13 : 3. Tudi mladinska ekipa U18, za katero so nastopili Matija Povh, Jan Zakrajšek, Matic Lulik in Blaž Janev je bila uspešna in premagala svoje vrstnike z rezultatom 9 : 7. V obeh kategorijah je bilo nekaj zelo kvalitetnih nastopov. ∙pš

Novi Svet 10 1372 Hotedršica

IZKORISTITE NEPOVRATNA FINANČNA SREDSTVA TUDI V 2013. POHITITE!!!

Ekipno osmi Žiri, 8. februar – Žiri so gostile državno prvenstvo v smučarskih skokih za kategorije dečkov do 12 in 13 let ter deklic do 13 let. V kategoriji do 12 let je člane SSK Logatec zastopal Tim Trpin in dosegel 29. mesto. Pri dečkih do 13 let se je izmed Logatčanov najbolje izkazal David Istenič, ki je končal na 14. mestu, sledili so mu Nik Knaus na 22., David Krisper na 24. in Žan Trpin na 25. mestu. V kategoriji deklic do 13 let si je Viktorija Šen priborila 8. mesto.

V ekipni tekmi so med 19 ekipami tekmovalci SSK Logatec zasedli osmo mesto. Sledila je še tekma v teku na smučeh za nordijsko kombinacijo, v kateri je Nik Knaus zasedel 7. mesto. ∙el

info@nagode-nagode.com www.nagode-nagode.com

EKO SUBVENCIJE TUDI LETOS

PRIHRANEK PRI OGREVANJU

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 13 Šport

www.nkr-novice.si

13

Košarka v Cerknici cveti

V sodelovanju s Pro-agencijo, ki jo vodi domači trener Boris Širaiy, in osnovno šolo Cerknica se tako že od meseca oktobra prvih osnov košarkarske igre uči skupaj preko 40 dečkov in deklic v starosti od 6 do 10 let.

Prvi rezultat dobrega sodelovanja in dela v košarkarski šoli je naša najmlajša klubska ekipa, ekipa najmlajših pionirjev U10. Fantje, ki so se s košarko po večini prvič srečali šele pred nekaj meseci, sedaj pod vodstvom trenerja Anžeta Brlana že tekmujejo v tekmovanju državnega prvenstva. Doslej se je ekipa pomerila z vrstniki iz Postojne, Tolmina, Idrije in Ajdovščine, prvo uradno zmago pa so zabeležili na turnirju v Tolminu, ko so z rezultatom 21 : 17 premagali Ajdovce. Njihovi starejši kolegi, ekipa pionirjev U14, se pod vodstvom trenerja Urbana Jernejčiča zavzeto pripravlja na kvalifikacije za nastopanje v prvi slovenski košarkarski ligi. Trenutno ekipa sodeluje kar v dveh mednarodnih tekmovanjih, in sicer »Novi ligi« in v »istrsko-primorski ligi«, kjer so med drugim z gostovanja v hrvaški Crikvenici domov prinesli gladko zmago proti ekipi Pazina (60 : 30), le za las pa so bili od njih boljši domačini iz KK

Crikvenica (39 : 44). Razveseljuje tudi dobro delo še nekoliko starejših fantov, saj tako kadetska ekipa, pod vodstvom trenerja Mihe Korošca, kot tudi mladinska ekipa trenutno vodita na lestvicah svojih tekmovalnih skupin v drugi Slovenski košarkarski ligi. Predvsem so odlični rezultati mladinske ekipe U18 pod vodstvom trenerja Širaya, ki je v letošnji sezoni na dvanajstih prvenstvenih tekmah zabeležila kar enajst zmag. V nadaljevanju tekmovanja se bo mladinska ekipa borila za naslov prvaka druge mladinske slovenske košarkarske lige. V KK Cerknica verjamejo, da so navedeni rezultati mladinskih selekcij dober obet in trden temelj za delovanje kluba tudi v prihodnje. Zahvala gre predvsem mladi trenerski ekipi, ki dela pod vodstvom strokovnega vodje kluba Gregorja Pokleke.

Veseli jih tudi trud staršev, ki svoje otroke na treninge vozijo tudi iz oddaljenih krajev, kot so Sodražica, Planina in Loška dolina. Za uspešno košarkarsko zgodbo pa so ne nazadnje nepogrešljivi tudi sponzorji, donatorji in drugi podporniki kluba ter predvsem Občina Cerknica, ki kaže veliko mero razumevanja za delo lokalnih športnih društev. ∙el

Igralci ekipe U10 sledijo navodilom trenerja.

FOTO: UROŠ SKUK

Cerknica – Navduševanje mladine za šport in uvajanje otrok v zdrav način življenja je prav gotovo ena od najpomembnejših nalog in ciljev v delovanju slehernega športnega društva. V košarkarskem klubu Cerknica so tako v letošnji sezoni še posebej veseli dejstva, da je z delom v Cerknici začela »čisto prava« košarkarska šola, namenjena najmlajšim otrokom.

Poziv športnim društvom V uredništvu Notranjsko-kraških novic želimo zajeti čim širši spekter športov, zato pozivamo vsa športna društva, da nam na elektronski naslov sport@nkr-novice.si pošiljate novice o dosežkih vaših športnikov, prav tako pa novice o športnih prireditvah, katere organizirate športna društva na Notranjskem.

Novice je potrebno poslati najkasneje štiri dni pred izidom številke, in sicer do 12. ure. Dobrodošle so tudi fotografije.

Iz občinske hiše www. cerknica.si

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Javni poziv za vpis predšolskih otrok v Vrtec »Martin Krpan« Cerknica za šolsko leto 2013/2014 Vrtec »Martin Krpan« Cerknica objavlja javni poziv za vpis predšolskih otrok v dnevni program vrtca za šolsko leto 2013/2014.

Vpis otrok bo potekal na sedežu Vrtca »Martin Krpan« Cerknica, Cesta na Jezero 17, 1380 Cerknica / uprava vrtca.

Izpolnjene obrazce Vloga za sprejem otroka v vrtec »Martin Krpan« Cerknica, ki jih dobite na upravi vrtca ali na spletni strani vrtca http://www.vrtec-cerknica.si, v vrtec vrnite osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 15. marca 2013.

Starši bodo o sprejemu otroka v vrtec pisno obveščeni najpozneje do 10. junija 2013.

V primeru, da bo prijav za sprejem otrok v dnevni program vrtca več kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec.

Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu 705 00 75 vsak delovni dan od 7. do 15. ure.

Prosimo, da otroka prijavite na tel. št. 01 7051481 (Rakek) ali 01 7091078 (Cerknica).

Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si pon.: 800 - 1500 sre.: 1500 - 1900 pet.: 1300 - 1900

Pust je čas, ko se lahko znorimo, uresničimo skrite želje in se spremenimo v različne figure: princesko, mačko, leva, klovna, čarovnico ali čisto pravo ninja želvo. V vrtcu »Martin Krpan« Cerknica otroke že od malih nog navajamo na pustno tradicijo, s katero so prežeti naši kraji.

Vrtec smo najprej, z barvnimi trakovi in baloni, odeli v pustno podobo. V skupinah 2 do 3 letnih otrok - pri Balončki, Zajčki in Medvedki, smo pripravili pustne delavnice. V prvi igralnici smo izdelovali pustne maske, v drugi pisane ropotulje, v tretji pa smo se učili novo pustno pesem. Otroci so se tako vsak dan pripravljali na maškarado.

Več dni so bili prostori vrtca prežeti z glasbo, petjem in plesom. Pustno vzdušje pa je vrhunec doživelo na pustni torek, ko v vrtec niso prišli otroci, temveč pustne šeme. S skupnim rajanjem in sladkanjem s krofi smo se trudili, da bi iz naših krajev čim prej pregnali zimo. ∙Jasna Maček

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA www.kjuc.si Partizanska cesta 22 - Cerknica, ponedeljek - petek: 1000 - 1900 - sobota: 800 - 1300

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 14 14 www. cerknica.si

Pust v Cerknici

Notranjsko-kraške novice

petek, 22. februar 2013

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 15

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 16

16

Notranjsko-kraške novice

Svetujemo: Ensvet

Gradimo, Obnavljamo,

petek, 22. februar 2013

Rubrika nastaja v sodelovanju s podjetjema GRADBENIŠTVO in BETONI Treven iz Logatca ter centrom VITRA iz Cerknice.

Pripravljali jo bomo vsako drugo številko v mesecu.

Toplotna izolacija strehe

Na spletni strani www.ensvet.si se nahajajo kontakti s pisarnami ENSVET, vstopna točka za elektronska vprašanja občanov in članki.

Na info@vitra.si smo prejeli vprašanje:

FOTO: ARHIV VITRE CERKNICA

Ta sneg mi je dal misliti. Sem opazil, da se na strehi zelo hitro stopi, pa tudi ledene sveče so dolge skoraj meter. Hiša je stara 44 let, na podstrehi imam stanovanje že 20 let (starši so spodaj), spomladi bomo menjali kritino, kurimo domača drva. Najraje bi streho bolj izolirali z vrha (da strop ostane).

Ali je kakšna taka možnost? Pa seveda kakšna debelina (ali več kot 25 cm, kolikor zahteva Eko sklad za subvencijo), kakšen material, katere plasti, kaj priporočate za zaščito pred točo? Vem, da sem postavil veliko vprašanj, a sem precej zbegan, kje in kako začeti.

Plasti toplotne izolacije v strehi, višine predelnih in zunanjih sten ter stik strešne in fasadne izolacije pri kapni legi in v »špici« so še vedno »višja matematika« za projektante, izvajalce, nadzornike in investitorje. Fotografija kaže relativno dobre rešitve za toplotno izolacijo strehe z dvema prezračevanima slojema. Pogosta napaka je, da se toplotna izolacija med špirovci pritisne do desk, skozi katere se seveda izolacija ne more sušiti. Zato gre med špirovce le 10 cm izolacije, med njo in deskami nastane drugi 5 cm prezračevani sloj (prvi je nad deskami in rezervno kritino). Tudi betonski venec predelne stene (enako zunanji zid v »špici«) bi moral biti nižji vsaj za 20 cm. Vsa toplotna izolacija (najmanj 40 cm) mora čez njega (isto parna ovira). Več v rubrikah »Članki«, »Črna točka« in »Energetski kiksi«.

Mini serijo toplotnih izolacij ovoja stavbe (decembra smo obdelali fasado) nadaljujemo na vašo pobudo s streho, pod katero je mansardno stanovanje. Predlagam, da obiščete energetskega svetovalca ENSVET. Na www.ensvet.si je seznam vseh svetovalnih pisarn po Sloveniji, svetovanje je brezplačno. Na Facebook profilu http://www.facebook.com/bojan.znidarsic.31 lahko vsak dan preberete sveže novice o ukrepih za učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE). Zaradi obilice fotografij priporočam članek na http://nep.vitra.si/ datoteke/clanki/Toplotna_Izolacija_Strehe.pdf. Tam je tudi skica za vaš primer, ko ob menjavi kritine odstranimo staro izolacijo in na obstoječo stropno oblogo iz zgornje strani vgradimo parno oviro. Špirovce povišamo z dodatnimi letvami, da lahko vgradimo več izolacije. Kot sekundarno kritino uporabimo lesno vlaknene plošče.

Toplotna izolacija strehe Streha je sestavljena konstrukcija, ki mora zadostiti statičnim (teža kritine, sneg) in dinamičnim (veter) obremenitvam, mora nas zaščiti pred zunanjimi vplivi vode (dež, veter, sneg). Če imamo pod njo stanovanje, nas z dovolj debelo in PRAVILNO vgrajeno toplotno izolacijo (brez toplotnih mostov) ščiti pred poletno vročino in zadržuje toploto zimskega ogrevanja. Danes priporočamo v strehi 40 cm izolacije (Eko sklad zahteva min. 25 cm), kar pomeni, da je celotna debelina konstrukcije 50–60 cm. Toplotno izolacijo lahko vgradimo v celoti nad ali pod špirovci, najbolj pogosto pa med in pod špirovci. Deske na strehi so nepotrebne, njihova edina uporabna vrednost je zaščita pred točo. A to funkcijo bolje in koristneje opravljajo lesno vlaknene plošče (kot Agepan). V tem primeru ne potrebujemo dodatne rezervne kritine (folije). Debelino lesno vlaknene plošče prištejemo k ostali toplotni izolaciji, saj ima (skoraj) enake izolacijske karakteristike.

Materiali za toplotno izolacijo strehe so različni in v različnih oblikah. Njihovo izolativnost (toplotno prevodnost) izkazuje lambda (λ). Manjša ko je vrednost, večja je toplotna izolativnost, kar pomeni manjšo potrebno debelino. Starejši materiali z λ = 0,041 W/mK se umikajo, novejši z λ = 0,032 W/mK so 20 odstotkov bolj izolativni, najnovejše izolacije z λ = 0,022 W/mK so 50 odstotkov bolj izolativne kot stare z λ = 0,041 W/mK. Pri debelini izolacije ne priporočam »šparanja«, saj se postavi v streho »enkrat za vse večne čase«, da nas potem ščiti pred zimskim mrazom in poletno vročino. Prav slednja zna biti hudo moteča.

Poznamo več različnih načinov, v praksi se uporablja predvsem toplotna izolacija strehe z enim prezračevalnim slojem, manj pogosto z dvema, čeprav je to tehnično boljša rešitev. Pri slednjem je zanimivo, da ob enakih stroških, »izgubimo« le 5 cm višine za dodatni 5 cm zračni sloj pod rezervno kritino. V tem primeru (in samo v tem) deske na špirovcih ne ovirajo osuševanja izolacije. V vseh drugih primerih deske ovirajo osuševanje kondenzirane vlage v zgornjih plasteh izolacije. Za zaščito pred točo in lažje delo je bolj smiselno uporabiti lesno vlaknene plošče, ki so tudi toplotno izolativne (λ = 0,041 W/mK).

Sanacija toplotne izolacije strehe Tudi – in predvsem – pri sanacijah se moramo znebiti toplotnih mostov, ki se na strehi pojavljajo ne dveh mestih. Eno je okrog kapne lege, drugo pa je v »špici«. Špirovcev se nikoli ne podzida (podbetonira ali obbetonira), saj se morajo z uklonom prilagajati obremenitvi strehe (kritina, sneg) in delovanju (zvijanje) lesa. Čez leta bo ta del na strehi opazen, saj bo edini, ki se ne bo uklonil. Zid v »špici« se nikoli ne pozida ali zabetonira do vrha špirovcev (velja tudi za predelne stene). Težava – plesen in toplotne izgube – bodo prišle z ogrevanjem. Prepogosto se pozablja, da se mora toplotna izolacija strehe spojiti s toplotno izolacijo fasade nad zunanjim zidom na vseh štirih straneh. Betonski zaključek (venec) v »špici« tega ne omogoča, saj bi

moral biti vsaj 40 cm nižji, kar velja tudi za vse zidane predelne stene. V primeru podstrešnega stanovanja je potrebno 0,5 m nad stropom (ravnim ali poševnim) toplotno izolirati tudi dimnike, ne glede na to, ali so pod ali nad kritino. S tem se izognemo vplivu hladilnega rebra v stanovanje in posledično plesni. Ne pozabimo, da so sodobni dimniki hladni.

Plasti strešne konstrukcije Plasti strešne konstrukcije nad bivalnim prostorom naj bodo sledeče, opisane iz prostora ven: • Obloga, običajno mavčne plošče ali lesena obloga.

• Parna ovira (PVC), ki mora biti »neprodušna«, stike s stenami je potrebno zalepiti ali zapreti z malto.

• Pod špirovce gre 25–30 cm toplotne izolacije (mehka v balah ali kakšna druga), »obešena« je na podkonstrukcijo za oblogo. Ta je lahko lesena, za mavčno ploščo je običajno kovinska.

• Med špirovce damo 10 cm toplotne izolacije iz trdih ali poltrdih plošč pri dvojno prezračevani strehi ali 15 cm pri enojni.

• Sledi rezervna kritina, ki jo položimo na zgornji del špirovcev, kar pomeni neposredno nad toplotno izolacijo v primeru enoslojnega prezračevanja.

• Deske na špirovcih ne služijo ničemur (razen lažjemu delu krovcev), zato je njihova vgradnja metanja denarja proč. Poleg tega onemogočajo dobro osuševanje kondenčne vlage. Možne so pri dvojnem zračnem sloju, saj so dobra zaščita proti toči.

• V zadnjem času se kot zaščita proti toči (in lažjemu delu krovcev) uporabljajo za zaključek lesno vlaknene plošče. Njihovo debelino lahko prištejemo k skupni debelini toplotne izolacije (40 cm).

• Na rezervno kritino damo »kontra« letve (ustvarijo 5 cm zračni sloj), potem »prave« letve in kritino.

Vstop in izstop zraka v strešno konstrukcijo Ne smemo pozabiti na vstop in izstop zraka v zračni kanal. Pri dvojnem zračnem kanalu imamo dva vstopa. Prvi je na stiku fasadne in strešne toplotne izolacije, drugi za žlebom. Pri enojnem sta – odvisno od konstrukcije – možna ena ali druga rešitev. Pri dvojnem zračnem kanalu imamo tudi dva izstopa. Spodnji običajno v trikotni prostor nad ravnim stropom podstrešnega stanovanja (nad cangami) od tu gre ven preko zamreženih lin v obeh »špicah«. Drugi izstopa ven preko zračnikov v prvi vrsti kritine pod slemenom ali skozi prezračevano sleme. Ker spodaj vstopa v vsak prezračevani kanal okrog 500 cm2, mu moramo zgoraj omogočiti enako površino za izstop. Za spodnji sloj je to enostavno, večja težava je gornji sloj, neposredno pod strešniki. Praksa postavljanja enega zračnika na eno polje je zato skrajno neprimerna. Na obeh straneh slemena je potrebno postaviti celotno vrsto strešnikov z zračniki. Še boljše pa je prezračevano sleme. Ne pozabimo, da sneg na strehi popolnoma ustavi prezračevanje skozi zračnike in to pozimi, ko je osuševanje toplotne izolacije v strehi najpomembnejše.

Brezplačno svetovanje v Cerknici Vsak poseg v stavbo zahteva od izvajalca veliko znanja, saj lahko z izbiro nepravega materiala ali njegovo napačno vgradnjo povzroči več škode kot koristi. Primeri »Energetskih kiksov« na http://nep.vitra.si/index.php?kiksi=1 potrjujejo to žalostno dejstvo.

Zato je pomembno izbrati dobrega izvajalca in tudi preveriti njegove reference na že narejenih objektih. Znan izrek »Nimam toliko denarja, da bi lahko kupoval poceni« pri energetski obnovi ali novogradnji gotovo velja. Zaradi navedenega je obisk ESP Cerknica več kot nujen pred vsakim posegom. Pokličite 041 830 867 in si privoščite razkošje dobrih in praktičnih informacij za novogradnjo ali adaptacijo, toplotno izolacijo, menjavo oken, prenovo podstrehe, izbiro energenta, prezračevanje, odpravo plesni, sanacijo dimnika, regulacijo sistema CK ter subvencije in kredite. Še vedno pa vas čaka dopoldne, popoldne ali zvečer brezplačna sijalka.

Od marca 2013 bo ESP Cerknica delovala v Jurčkovem taboru (Tabor 42). Nove prostore je uredila Občina Cerknica, ki je tudi sofinancer brezplačnega energetskega svetovanja ENSVET. ∙Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec ENSVET

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 17

Prenavljamo ...

17

Javni razpisi – fikcija ali realnost? Črpanje EU sredstev Vlada je marca 2012 obravnavala poročilo o črpanju evropskih sredstev iz tekoče finančne perspektive, pri čemer je bila statistika Slovenije vse prej kot rožnata.

Slovenija ima v finančni perspektivi 2007–2013 pravico do porabe približno 4,8 milijarde evrov. Dejstvo je, da se je na vseh operativnih programih do sedaj od razpisanih 3,9 milijarde evrov v državni proračun povrnilo samo 1,2 milijarde evrov, kar je dobrih 30 odstotkov.

Z namenom pospešitve črpanja evropskih sredstev je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) konec leta 2012 objavilo seznam javni razpisov, ki bodo na voljo podjetjem v obdobju naslednjih treh let, v okviru katerih bo za spodbujanje slovenskega gospodarstva na voljo 457 milijonov evrov.

Naslednji korak torej pripada podjetjem. Njihova naloga je, da se razvojno organizirajo ter pripomorejo k čim učinkovitejšemu črpanju sredstev, ki jih EU namenja za uresničevanje kohezijske politike v Sloveniji.

3. se ne usmerjajo v razvojno naravnane projekte – raziskave in razvoj (R&R).

Omenjena dejstva so pereč problem v zadnjih letih, saj so javni razpisi tako za veliko večino podjetij iz omenjene regije na tak način nedosegljivi, saj le-ta ne ustrezajo vstopnim pogojem prijave na javni razpis, bodisi ne dosegajo zadostnega števila točk za odobritev vloge, čeprav so dobro stoječa podjetja v regiji.

Mentorstvo

Za uspešno črpanje odobrenih EU sredstev se je za najboljšo prakso izkazal t. i. sistem mentorstva, ki deluje po principu dolgoročnega, a učinkovitega spremljanja enega investitorja že pred prijavo na razpis, pomoč pri pripravi dokumentacije, investitorja pa mentor spremlja tekom izvajanja investicije kot tudi pri zaključku le-te.

Mentorstvo lahko časovno obsega tudi leto ali dve, preden je podjetje »zrelo« za kandidaturo.

Kje potemtakem nastane težava?

V tem času se podjetje ustrezno organizira (sedež, ustrezne registrirane dejavnosti, ustrezni finančni rezultati podjetja, ustrezno št. zaposlenih), se informira o pravilnem poteku izvedbe V teoriji je stvar enostavna: na voljo je dovolj EU sredstev, ki so namenjena razvoju sloveninvesticije, kar preprečuje poznejše sklicevanje na nerazumevanje pogojev in pravil razpisa o skega gospodarstva, na drugi strani pa je veliko povpraševanje s strani podjetij, ki subvencion- potrebnih dokumentih, s katerimi bo podjetje operiralo tekom izvajanja investicije, kot tudi to, irana sredstva več kot očitno potrebujejo. da ima investitor dovolj časa, da pridobi dokumente, ki so potrebni za prijavo na javni razpis NEC Cerknica, podporni instrument pri pripravi vloge na javne razpise v notranjsko-kraški (uporabno dovoljenje, pravnomočno gradbeno dovoljenje, pred-računi …). regiji, opaža, da so se kriteriji točkovanja na javnih razpisih v obdobju zadnjih štirih let bistJavni razpisi torej niso fikcija, so realnost, ki jo lahko podjetja dosežejo ob ustrezni organiziraveno poostrili. V praksi to pomeni, da imajo podjetja slabše možnosti za odobritev vloge, če: nosti in zavedanju, da je prijava na javni razpis, ki nudi najugodnejša sredstva (torej visok delež 1. iz leta v leto ne izboljšujejo finančnih rezultatov iz vidika doseganja dodane vrednosti na sofinanciranja), dolgotrajen proces, ki zagotavlja pozitivne rezultate pod sistemom mentorstva. zaposlenega je njihova trenutna likvidnost slaba, niso iz vidika prijavljenega projekta finančno Verjamemo, da so podjetja v notranjsko-kraški regiji sposobna počrpati v bodoče veliko več sposobni izvesti investicije, ali pa izkazujejo preveliko zadolženost podjetja; sredstev iz EU, s tem regiji zagotoviti skladnejši razvoj, na nivoju podjetja pa dosegati višjo 2. ne sledijo razvojnim prioritetam operativnih programov (zaposlovanje iz vidika enakih dodano vrednost na zaposlenega, si s tem povečevati globalno konkurenčnost, krepiti inomožnosti, okoljska problematika, obnovljivi viri, učinkovita raba energije, inovacije, investicije, vativnost, ustvarjati z evropskimi sredstvi nova delovna mesta ter delovati skladno z načeli trajnostna naravnanost); trajnostnega razvoja. Tina Mahne, NEC, Cerknica

Na poslovnih krilih



Fleksibilni pri poslovanju in ciljih Časopis ne obkroža samo notranjsko-kraške regije, marveč svojo mrežo informacij širi tudi izven pokrajinskih in regijskih meja. Zato v tokratni rubriki predstavljamo podjetje 2pr d.o.o. iz Trzina pri Ljubljani, ki se že od leta 2001 ukvarja z biološkimi čistilnimi napravami in ostalim zelenim programom, v katerem podjetje vidi prihodnost.

Močni v sistemih za odvodnjavanje in prečiščevanje

Veliko zanimanja za male čistilne naprave

Podjetje 2PR iz Trzina je s svojo dejavnostjo začelo pred 12 leti, ko se je na trgu začela pojavljati težnja po zelenem programu, v katerega sodijo tudi biološke čistilne naprave. Danes so pri nas eden največjih in uveljavljenih dobaviteljev čistilnih naprav, lovilcev olj in maščob, kanalet in rešetk … »Zaupanje nam je izkazano tudi vnaprej, saj smo v tem letu podpisali številne nove poslovne pogodbe z našimi poslovnimi partnerji po celi Sloveniji,« je povedal Rok Rutar, direktor uspešnega podjetja pri nas.

Prisotni so na več kot 150 prodajnih mestih po Sloveniji, hkrati pa tudi nekaj blaga izvozijo v sosednjo Avstrijo in nekdanjo Jugoslavijo.

V podjetju opažajo, da je največ povpraševanja po malih čistilnih napravah, ki jih lahko vgradimo tudi na domači vrt. »Ta trenutek imamo največji tržni delež prodaje sistemov za odvodnjavanje. Sem sodijo kanalete, rešetke, lovilci olj in maščob, svetlobni jaški, travne rešetke. Pospešeno pa se povečuje tudi prodaja malih čistilnih naprav,« pojasni direktor in poudari: »Vendar izključno zaradi naše poslovne politike, ki temelji na kvaliteti proizvodov in naših ostalih storitev.

Vsi naši proizvodi so skladni z veljavno zakonodajo in standardi. Zraven seveda nudimo tudi servisiranje in strokovno podporo.«

Z motivacijo do rezultatov Trenutne gospodarske razmere na trgu, ki se pri podjetjih vse bolj odražajo v slabših poslovnih rezultatih, podjetja 2PR zaenkrat ne skrbijo. Ne čakajo križem rok, marveč si odpirajo nove poslovne poti in se še bolj zavzemajo za kakovost storitev. To pa samo zato, ker v njihovi ekipi vlada optimizem.

V kolektivu, trenutno jih je šest, dajejo največji poudarek motivaciji, ki je v podjetju in delovni ekipi ključna, je jasen Rutar: »Z motivacijo je povezana usoda vsakega podjetja.« Veliko stavijo na kader, zato bodo tudi v prihodnje zaposlovali strokovne, izobražene in ravno prav motivirane ljudi.

Njihovo poslanstvo še naprej ostaja kakovost in popolna strokovna podpora. »Naše poslanstvo je omogočiti in zagotavljati kupcu največjo možno podporo pri uresničevanju njegovih potreb in želja,« so prepričani v svoje delo in po besedah direktorja jih najbolje opiše pregovor »živi, kot da boš jutri umrl, delaj, kot da boš živel sto let!«. V podjetju obenem želijo tudi, da postane blagovna znamka 2PR vodilna na našem trgu.

O s e bn a i z k a z n i c a p o d j e tj a Ime podjetja: 2PR d.o.o., Blatnica 14, 1236 Trzin Dejavnost: gradbeni inženiring, sistemi za odvodnjavanje in prečiščevanje, ponudba nepremičnin Kontakt: 01 564 04 04, 040 429 109, info@2pr.si Spletna stran: www.2pr.si Delovni čas: pon–pet: 8.00–16.00 V vseh segmentih smo fleksibilni in odzivni glede na terminske načrte izvajalcev. V najkrajšem času skupaj z projektantom ali arhitektom izdelamo projekt, svetujemo optimalne rešitve in poskrbimo za: svetovanje, tehnično podporo, marketinško podporo, pomoč pri izbiri kanalete in rešetke, čistilne naprave, lovilcev olj in maščob in poprodajno podporo,

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 18 18

Obvestila in horoskop Anine zvezde HOROSKOP ZA MAREC

OVEN V marcu boste hrepeneli po novih doživetjih, ljubezenskih vznemirjanjih, domišljijo vam bo vzburjala erotika. To vas bo odneslo v skušnjave, ki pa vas bodo precej izčrpale. Obnašali se boste čisto po ovnovsko, spontano in zaletavo, v skladu s čustvi. Če si boste koga zaželeli, ne boste imeli miru, dokler ga ne dobite. Po 20. boste imeli vse več energije. 22. marca boste zasijali v polnem sijaju.

Notranjsko-kraške novice

petek, 22. februar 2013

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkrnovice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

BIK Spet boste usmerjeni na čustva in na intimno življenje. Želeli si boste skladen odnos z bližnjimi, ljubezen pa bi vas lahko ogrela in motivirala, da boste spet boljši. Pripravljeni boste pozabiti, oprostiti in iti naprej. Prijatelji bodo zdaj igrali pomembno vlogo, saj jih boste vključili v vsakodnevno življenje. Aktivneje boste uresničevali poslovne in zasebne zadeve. 31. marec bo obarvan z ljubeznijo, čeprav skrito.

DVOJČKA Ukvarjali se boste z zahtevnimi deli in rizičnimi posli, kar pa bi lahko bilo zelo nevarno, zato vam svetujem umirjenost, zmernost in mirnejši način življenja. Druga polovica marca bo ugodnejša, negativne misli bodo počasi izginjale, bolje boste sodelovali z drugimi. Lažje zdravstvene težave vas čakajo, ne ignorirajte prehlada, pazite na pljuča in na stopala. 23. marca ponudite roko sprave!

RAK V prvi polovici meseca boste uživali v dobrih okoliščinah. Zdelo se vam bo, da je v vašem življenju vse v redu, optimistično boste delali načrte za prihodnost. V službi bo stres vsakodnevno prisoten, s partnerjem pa bo prihajalo do manjših nesporazumov. Majhne življenjske nezgode boste doživljali preveč dramatično. Ne prepuščajte se samopomilovanju. Po 22. marcu bo nekaj več izzivov v delovnem okolju. V ljubezni krasno vse do 22., nove zveze lahko postanejo trajne in iskrene.

LEV V prvih dneh marca boste potrebovali nekaj več miru in počitka, da si povrnete moči in ublažite posledice neželjenih učinkov zaradi nekih dogodkov v preteklih mesecih. Preko noči se bo zgodil preobrat. Vaši odnosi bodo postali spet mirnejši, posebno v zvezah in službi.

Na področju denarja je nujna opreznost, ne zapravljajte po nepotrebnem. 31. vas čaka zanimivo srečanje.

DEVICA V marcu vam bodo planeti pošteno zagrenili življenje. Lahko bi kasnila plača ali honorar. Po 25. marcu vas čakajo spremembe v ljubezni in v odnosih, tako doma kot v službi. V službi boste spet naredili boljši vtis, boste pa ves čas imeli notranji nemir z napadi malodušja. Nezdrav način življenja se bo poznal na zdravju, saj se ne boste želeli odreči ničemur.

Več se gibajte!

TEHTNICA Opustiti boste morali neko navado, ki vam ne prinaša nič dobrega. Pazite, da vas posel ne bo v popolnosti prevzel in boste zaradi tega zanemarjali tiste, ki jih imate radi. Bližnji bodo postajali vse bolj uporni in prepirljivi, zgodilo se bo nekaj, kar ne bo več možno popraviti. Če ste vezani, bo partner počel stvari, ki vam ne bodo všeč. Možna je nova ljubezenska naveza ravno tam, kjer boste to najmanj pričakovali. ŠKORPIJON Dokaj kreativni boste, uspelo vam bo razporediti čas za delo in ljubezen. Ljubezenske zveze bodo ovite s čarobnim prahom, vse se vam bo zdelo krasno in dosegljivo. Mesec bo ugoden za vse vrste poslov. Po 17. ne smete biti preveč razočarani, če bo vaša ljubezen odšla ...

Takrat se nikar ne zapirajte med štiri stene. Vseno bo mesec v večini kreativen in uspešen. Mirni in ubrani prazniki vas čakajo.

STRELEC Napetosti zaradi družinskih in poslovnih obveznosti se bodo počasi umirile proti koncu marca. Vrnila se bosta vaš optimizem in dobro razpoloženje, kot tudi potreba po druženju in ljubezenskih dogodivščinah. Nesporazume s partnerjem boste pozabili, potrudili se boste, da bo v vaši okolici pozitivno in vedro. Srečali se boste z osebo, ki vas bo močno privlačila in hitro osvojila. 22. marec je ta pričakovani dan.

KOZOROG Pripraviti se morate na poslovno rivalstvo, kar bo povzročilo, da bo vaše razpoloženje spremenljivo. Rabili boste nekaj dni, da si odpočijete in postavite svoje življenje v normalo. Pazite na svoj izgled tudi, ko boste slabe volje. V zadnjem tednu bi se lahko zakomplicirali odnosi v družini ali poslu. Čustveno ugodna bo sredina meseca, zadnje tri dni pa se raje malo odmaknite od vsega.

VODNAR Če ste pripravljeni slediti svoji poslovni viziji, bi lahko boljše zaslužili, saj vas bodo planeti podpirali pri tem. Vaša samozavest se bo popravila, postali boste mirnejši in bolj zadovoljni. Oseba, ki jo ljubite, vas ne bo podpirala, to vas bo zelo žalostilo, boste pa ostali pri svojih stališčih. 28. vas čaka zanimivo potovanje ali druženje.

RIBI Vaše ljubezensko in družabno življenje bo pestro. Zaželjeni boste v družbi, tudi v službi, kjerkoli že boste. Lahko bi spoznali nekoga in zelo uživali v druženju s to osebo. Marec bi si lahko polepšali z romantičnim potovanjem. Ponudili vam bodo poslovno sodelovanje, saj imate veliko talentov. 11. marca boste uživali v pozornosti in toplini bližnjih.

Prodam Mešana metrska drva, možnost razreza, 12 m2. Cena: po dogovoru. Tel.: 040 127 971.

Objavlja

Kole za ograje, akacijeve in kostanjeve, različnih debelin in dolžin. Tel.: 041 959 313.

Bika, dva, stara 11 mesecev, težka od 240 do 280 kg. Cena: po dogovoru.

Tel.: 031 660 892.

Bukova drva, suha, možna dostava. Tel.: 041 683 816.

Domačo slivovko. Cena: 7 eur/liter. Tel.: 031 360 169.

Nepremičnine Prodam Gostinski lokal v Postojni, v obratovanju, 84 m. Cena: ugodno. Tel.: 031 624 316.

Oddam 3-sobno stanovanje v Postojni, opremljeno. Cena 350 eur brez stroškov. Tel.: 041 363 366.

JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO NEPREMIČNINE V NAJEM Predmet najema je opremljena kuhinja z jedilnico in pomožnimi prostori, v izmeri 370 m2, v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje - enota Logatec (ID stavbe 1213), stoječi na zemljišču, parcelna št. 726/119, k.o. 2016 Blekova vas.

Odpiranje ponudb bo potekalo v prostorih Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, dne 6. 3. 2013 z začetkom ob 13. uri Več informacij na www.mo.gov.si , Uradni list RS, z dne 1. 2. 2013, Razglasni del.

Drugo Za dobro počutje malih živali (psi, mačke …). Nega, striženje, masaža, akupresura, psihologija, etologija. Naročanje na tel. št.: 041 626 175. Bojan Kreft s.p., Veliko Ubeljsko 34, Hruševje.

Motokultivatorji in kosilnice Labinprogres, Muta in BCS po najugodnejših cenah v Sloveniji. Možna menjava staro za novo in dostava. Servis zagotovljen. Tel.: 01 563 93 20, 041 704 090. Naročnik: Agroservis Vode, Osredke 44, Dol pri Ljubljani.

Zbiram stare gramofonske plošče in kasete narodno-zabavnih ansamblov in ostalih izvajalcev. Kdor bi jih podaril ali prodal po simbolični ceni, naj pokliče. Pri večji količini dam v ceno računalnik ali računalniške komponente. Tel.: 041 321 320.

090 44 28

ŽELITE POGLEDATI V PRIHODNOST, REŠITI UGANKO S SLUŽBO, LJUBEZNIJO, SE IZOGNITI TEŽAVAM? POKLIČITE! CENA: 1,99 eur/min (ddv je vštet v ceno) Naročnik: Britti d.o.o.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven.

Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 19 www.nkr-novice.si

19

Napovednik in razvedrilo

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 8. do 21. marca. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 4. marca, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si.

Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave Razstava Tomaža Čučka pirografija, v galeriji Krpan v Cerknici na ogled do 14. 3.

Prireditve, predavanja 22. 2. Predavanje o Čilu in puščavi Atakama, predava Magda Sturman, ob 18. uri v baru Nanos Razdrto.

23. 2. Hip hop koncert: DJ Sonny Wolkman, Ghet, Mc Sunny Sun, ob 21.30 v Mladinskem centru v Postojni.

27. 2. Predstavitev knjige Živi in pusti živeti avtorice Vlaste Nussdorfer, ob 18. uri v knjižnici v Novi vasi. Z avtorico se bo pogovarjala Irena Miš Svoljšak.

28. 2. Predstavitev dokumentarnega filma Tradicionalni ribolov na Cerkniškem jezeru avtorja Mira Kunstka, ob 19. uri v knjižnici v Cerknici.

Kultura 23. 2. Kulturni večer z MePZ Košana, DPZ Mavrica, ŽePZ V. Križaj Orehek in MePZ Varda Orehek, ob 18. uri v kulturnem domu na Juriščah.

23. 2. Koncert Janeza Bolčine Benča, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

24. 2. Kulturni večer s PS Studenec, MVS Zgun, ŽeVS Šmihel, VS Elum, ob 18. uri v kulturnem domu v Šmihelu.

25. 2. Koncert funk legende T. M. Stevens s skupino Shocka Zooloo (ZDA), ob 20. uri v kulturnem domu v Postojni. Vstopnina je 10 evrov.

7. 3. Monokomedija »Star fotr«, ob 19.30 v kulturnem domu v Postojni.

Za najmlajše 22. 2. Počitniška pravljična urica z ustvarjalno delavnico, za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici v Cerknici. Predhodne prijave na tel. št. 01 709 10 78.

26. 2. Pravljična urica z ustvarjalno delavnico, za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici na Rakeku. Predhodne prijave na tel. št. 01 705 14 81.

Kino 23. 2. Prelomnica, ob 19. uri v kinu Pivka.

25. 2. Pet Legend, ob 18. uri v kinu Pivka.

Rekreacija 22. 2. Nočni pohod ob polni luni na Nanos, ob 20. uri izpred bara Nanos v Razdrtem.

Poziv športnim društvom V uredništvu Notranjskokraških novic želimo zajeti čim širši spekter športov, zato pozivamo vsa športna društva, da nam na elektronski naslov sport@nkr-novice.si pošiljate novice o dosežkih vaših športnikov, prav tako pa novice o športnih prireditvah, katere organizirate športna društva na Notranjskem. Novice je potrebno poslati najkasneje štiri dni pred izidom številke, in sicer do 12. ure. Dobrodošle so tudi fotografije.

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: V Sanpavliji je nakupovanje užitek. 1.–3. nagrada: vrednostni bon za nakup: Marija Leskovec, Rovte 104 e, Rovte; Vencislava Habjan, Gorenjska cesta 20, Logatec; Gašper Čekada, Ivanje selo 8, Rakek. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Trgovina Sanpavlija, Barbara Gantar s.p., Naklo 14, 1370 Logatec, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Delovna zaščitna oprema Miran Hrupec s. p., Draveljska ulica 26, 1000 Ljubljana. 1. nagrada: delovne hlače; 2. nagrada: delovni čevlji; 3. nagrada: zaščitne rokavice. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 1. marca 2013.

4 Nagradna križanka Ime: Priimek: Naslov: Geslo:



/ kupon

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 20 20

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

petek, 22. februar 2013

Sekirica še čaka na dovoljenje

Smučarskih radosti bodo tudi med zimskimi počitnicami na mali vlečnici na Sekirici deležni le najmlajši – Kljub velikemu zanimanju in dobremu obisku obratovalnega dovoljenja za večjo žičniško napravo ni in ni naj bi za vse naprave, postavljene pred letom

FOTO: VALTER LEBAN

Težave s pridobivanjem lastninske pravice nad zemljišči

Žičnica na Sekirici že drugo leto zapored stoji. Občina se s pristojnim ministrstvom dogovarja o pridobitvi obratovalnega dovoljenja, dosedanji upravitelj koncesije, občinski svetnik Boris Čičmirko, razkriva svojo zgodbo.

Neskladnost s prostorskimi akti

potrebo po žičniški napravi z oceno študije o njeni utemeljenosti. »Na podlagi vloge pa Sekirica, vzpetina nad Logatcem, je zlasti ob občina z odločbo le-to zavrne ali ji ugodi,« koncih tedna polna sankačev, smučarskih še sporočajo. Sledi sprejem koncesijskega tekačev, sprehajalcev in smučarjev, ki z akta v obliki neposrednega podeljevanja začudenjem zrejo v mirujočo žičniško nap- ali na podlagi javnega razpisa. Na občini ravo. Na smučišču namreč obratuje le mala kot pomembno še izpostavljajo skladnost vlečnica, primerna za otroke. Na Občini Lo- potrebe po žičniški napravi s prostorskim gatec pojasnjujejo, da morajo najprej izvesti aktom in dodajajo, da do uveljavitve OPN v t. i. predhodni postopek, kar pomeni, da bi oktobru 2012 poseg ni bil skladen s prostormorala občina ali zainteresirani izvajalec skimi akti, zaradi česar omenjenih postopoddati vlogo o zainteresiranosti z izkazano kov niso mogli začeti izvajati.

Mnenje pristojnega ministrstva je, da se kaže izogibati položaju, kjer bi občina sama sebi podelila koncesijo, saj gradnja žičniških naprav ne sodi med njene dejavnosti. Položaja, v katerem bi občina sama sebi podelila koncesijo, ne predvideva niti zakonodaja. Narekuje pa zakonodaja pridobitev obratovalnega dovoljenja, o katerem se logaška občina dogovarja s pristojnim ministrstvom in upa na ugodno razrešitev zadeve. »Vodstvo občine se zavzema za trajno rešitev, povezano z območjem Sekirice, vendar mora pri tem slediti zakonskim določilom in pridobiti lastninsko pravico nad zemljišči, ki so trenutno v zasebni lasti.«

Čičmirko ni dobil koncesije Občinski svetnik Boris Čičmirko, nekoč upravitelj koncesije za omenjeno žičnico, ob tem opozarja, da se le-te podeljujejo šele od leta 2007, ko je po predhodnem pogovoru z g.

Božičnikom, takratnim direktorjem direktorata za žičnice pri ministrstvu za promet in zveze, tudi sam na vložišče Občine Logatec oddal vso potrebno dokumentacijo za pridobitev koncesije, a mu takrat, kot pravi, iz neznanega vzroka ni bila podeljena. »Glede na to da takrat veliko občin v Sloveniji ni podelilo koncesij, naj povem, da je trenutno v pripravi zakon, po katerem

2007, veljalo, kot da jim je koncesija podeljena.« Ob tem poudarja, da sta za pridobitev obratovalnega dovoljenja nujna servis in na njegovi podlagi tehnični pregled vlečnice, ki ga opravi pooblaščena organizacija, v tem primeru Zavod za gradbeništvo, poročilo o tem pošlje na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, direktorat za železnice in žičnice, ki nato za dve leti izda dovoljenje za obratovanje.

Sekirica je družinsko smučišče, namenjeno predvsem nezahtevnim smučarjem in se kot tako ne more ravno pohvaliti z ekstremnim obiskom. »V časih pred krizo, tja do leta 2004, pa se je ob sončnih vikendih zbralo tja do 80 ali 100 smučarjev, predvsem mladine in otrok,« se spominja Čičmirko in dodaja: »Res je, da je na Sekirici,v pomožnem prostoru, ki sem ga pred leti sam obnovil, možno dobiti kakšen čaj ali drug napitek in res je, da se dopolnilno ukvarjam z gostinsko dejavnostjo, za kar pa imam tudi ustrezno registracijo pri davčnem uradu.

Trenutno je Sekirica pravi mali raj za sankače, tekače in sprehajalce, poleg domačinov pa sem prihajajo tudi obiskovalci z Reke, iz Trsta in Ljubljane, po govorici sodeč pa bi lahko rekel, da skoraj iz vse Slovenije.« Med zimskimi šolskimi počitnicami, ki se pravkar začenjajo, Sekirica gotovo ne bo samevala, prej nasprotno, na mali vlečnici bo potekal smučarski tečaj za najmlajše. Škoda le, da bomo za te radosti prikrajšani odrasli. ∙Blanka Markovič Kocen