barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str
petek, 24. december 2010, letnik IX / št. 23 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna
Nada Trtnik o medosebnih odnosih
»Ne maram ljudi, ki ne gledajo v o~ i« 19
5
Priloga Zimski pivški list
FOTO: VALTER LEBAN
Mirne praznike Pred nami so prazni~ ni dnevi, za marsikoga pusti in prazni, za ve~ ino pa najlepši del leta. Domovi bodo polni veselja in radosti, mize pa obložene s prazni~ nimi piškoti in potico. Od starega leta se bomo na prireditvenih prostorih ali doma poslovili tudi z lepimi željami in dobrimi mislimi za naprej. Popotnica v novo leto naj bodo topli ~ loveški odnosi, premišljene odlo~ itve in zdrave navade. Praznujte lepo, mirno in previdno. Žal nobeno leto ne mine brez hujših telesnih poškodb, ki jih povzro~ i uporaba pirotehni~ nih sredstev, zato »bodite zvezde, ne me~ ite petard.«
Pod pragom Veronika Rupnik demokrati~ nosti
FOTO: ANŽE VRABL
Konec samostojnosti in avtonomije Notranjskega muzeja – Vodstvo ob~ ine strokovni javnosti ni pustilo do besede, zaposlenih pa niti obvestilo
Ekipa Notranjsko-kraških novic vam voš~ i miren boži~ in vesele praznike ter ~ estita ob dnevu samostojnosti. Voš~ ila vam, dragi bralci, smo strnili na str. 10 in 11.
Postojna, 15. december – »Na jok mi gre, da me nekdo tako grdo zavrne. Kako delate z ljudmi, kje je tu solidarnost?« Te besede Verene Vidrih Perko, doktorice muzeoloških in arheoloških znanosti, kustosinje Gorenjskega muzeja in predavateljice na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dobro povzemajo dogajanje na zadnji seji postojnskega ob~ inskega sveta. Kljub pozivom ministrstva za kulturo, sveta Notranjskega muzeja, zaposlenih v muzeju in strokovne javnosti, naj vodstvo ob~ ine to~ ko umakne, je ve~ ina svetnikov izglasovala pripojitev Notranjskega muzeja k zavodu Znanje. Perkova je za besedo dobesedno moledovala, a ji je župan ni želel dati. Ker je vztrajala, je vstal in skupaj s podžupanjo protestno zapustil dvorano, tako da njenih opozoril ni slišal. Na ob~ ini so se za pripojitev muzeja odlo~ ili zaradi racionalizacije, a analize u~ inkov javnosti niso predstavili. Ministrstvo za kulturo (MK) je že naslednji dan po odlo~ itvi ob~ inski svet pozvalo, naj ponovno premisli, saj je ignoriral vsa opozorila MK. Zahtevalo je, da ob~ ina pred ponovnim odlo~ anjem izpelje vse ustrezne postopke in da z vsemi vpletenimi dore~ e, kakšna oblika je najbolj ustrezna za delovanje muzeja. Ve~ na str. 15
Naslednja številka Notranjsko-kraških novic izide 14. januarja 2011.
2
3
4
Iz vsebine: Pretekli veliki dogodki leta Sprehodili smo se skozi najzanimivejše in pomembnejše dogodke, ki so zaznamovali notranjske prebivalce ter kraje, in jih izpostavili v regijskem pregledu leta. str. 7 in 8
Prometni policiji Postojna grozi ukinitev Na Generalni policijski upravi nameravajo poleg postojnske policijske uprave ukiniti še Postajo prometne policije. Policisti so namre~ izbirali med delom v Ljubljani ali Kopru. str. 13
Župani o sebi in praznikih Ob koncu leta smo na klepet povabili vseh šest županov notranjsko-kraških ob~ in, ki so spregovorili o sebi, družini, svojem prostem ~ asu, in voš~ ili bralcem. str. 8, 9, 10
Regijske kulturne diagonale Tokratne prinašajo pogovor z dozdajšnjim dirigentom cerkniške godbe Igorjem Matkovi~ em, živo zgodbo o jaslicah, predstavljamo pa tudi knjigo o življenju Franca Želeta na morju z naslovom Mornar, pustolovec, kitolovec.
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str
V sredi{~u
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
Ob boži~ u odvrzimo jezo in zamere
Komentar Veronika Rupnik
^as za obra~ un pri sebi
Sabrina Mulec
Boži~ je praznik, ki ga spoštujejo verni in neverni – Je praznik, ko je treba iz src prepoditi vso jezo in nejevoljo ter pozabiti na zamere
»V spomin na žalostni ~ as, ko je nose~ a Marija iskala zavetiš~ e, je bil 24. december povsod po Sloveniji postni dan,« pojasnjuje Dušica Kunaver. »Naši predniki so na ta dan ponekod jedli samo mo~ nik, drugod samo ~ ešpljevo vodo.« Popoldne so postavili jaslice in nadnje obesili kakšno smrekovo vejo, gospodinje pa so pripravljale boži~ no mizo.
Boži~ na miza je v ~ asu praznikov hišni oltar »Priprava prazni~ ne mize je dragocena posebnost vsake slovenske vasi,« pravi Kunaverjeva. Na njej mora biti obvezno boži~ ni kruh, ki pa ima povsod druga~ no ime. »Na Gorenjskem je poprtnik, ponekod sveti kruh, na Notranjskem pa je to župnik ali župnjak.« Skoraj v vsaki vasi so neko~ veljala druga~ na pravila, ki jih je gospodinja morala poznati. Ponekod so gospodinje pekle kruh za vsakega izmed treh prazni~ nih ve~ erov posebej, spet drugod – tako je bilo tudi na Notranjskem – pa samo enkrat. »Ta kruh je potem moral zdržati od za~ etka do konca praznikov, poleg doma~ ih pa so ga bile deležne tudi živali, da so bile v naslednjem letu zdrave.«
FOTO: VALTER LEB AN
Slovensko ljudsko izro~ ilo pozna tri svete ve~ ere ali tri boži~ e – prvi je na predve~ er boži~ a, 24. decembra, drugi na zadnji dan starega leta ali silvestrovo, 31. januarja, tretji pa je na ve~ er pred praznikom svetih treh kraljev, 5. januarja. Na vsakega od treh boži~ ev so naši predniki poškropili hišo z blagoslovljeno vodo in jo pokadili, ostale navade pa so bile od vasi do vasi druga~ ne. O ~ asu treh boži~ ev smo se pogovarjali z zbirateljico ljudskega blaga, profesorico Dušico Kunaver.
»Boži~ nih drevesc, okraskov in adventnih sve~ naši predniki niso poznali,« pojasnjuje Dušica Kunaver. »Vse te obi~ aje smo uvozili ravno tako, kot smo uvozili Valentinova sr~ ka in plasti~ ne bu~ e na predve~ er Vseh svetih.« ki je morala svetiti na vse tri svete ve~ ere. Ponekod so nanjo položili hišne klju~ e, da je bila hiša varna, pa vedro, da je bilo dovolj vode, ali pa golido, da je bilo veliko mleka. Vsa ta nepisana pravila je bilo treba spoštovati, druga~ e te je kaj hitro lahko doletela kazen. K polno~ nici, v razsvetljeno cerkev, se je družina odpravila z baklami. Tudi pri maši pa so se naši predniki držali Kruh na boži~ ni mizi je namre~ ~ aral samo dobro; prinašal razli~ nih obi~ ajev. Ponekod so v žepu mešali žito za dobro je zdravje in sre~ o. ^e si ga dal kos za kljuko, je odganjal coper letino, izpred cerkve pa se je sredi polno~ nice razlegal hrup in ~ arovnice niso mogle v hišo, ~ e si ga položil pod strešni tram, možnarjev. »Hrup je bil ~ isto je odganjal strelo. V semenskem obrambni ukrep,« pravi Kunaverjeva: »Že naši poganski žitu je skrbel za dobro letino, pozdravil pa je tudi bolno živino. predniki so verjeli, da odganja Na prazni~ ni mizi sta bila nava- zla bitja in duhove, ki so se jih bali. Z današnjimi petardami dno tudi rožni venec in sve~ ka, Tudi na predve~ er novega leta in Svetih treh kraljev je bilo treba pokaditi in poškropiti hišo z blagoslovljeno vodo. Na novega leta dan pa je veljala prav posebna vraža. Ta dan si se moral najesti do sitega, da ne bi bil vse leto la~ en.
v bistvu podzavestno nadaljujemo tradicijo iz poganskih ~ asov.« Stare šege so varovale družinski praznik; na sveti dan, 25. decembra, so bili prepovedani vsi obiski. V hišo so smeli le koledniki. »Vsi slovenski prazniki poznajo obhodnike. Poznamo boži~ ne in novoletne kolednike, pustne šeme, kurente, laufarje, jurjaše … Vsi so združevali vas. Boži~ ni koledniki so v hišo prinesli pozdrave, dobre želje, zdravje, sre~ o, dobro letino, odnesli pa darila,« pojasnjuje Kunaverjeva. »Koledniško pesem je bilo treba poslušati do konca, gospodinja pa je morala kolednikom izro~ iti obredno darilo. ^e bi ravnali druga~ e, bi se v hiši naslednje leto zgodilo nekaj hudega.«
Adijo bleš~ ice, pozdravljene ~ ipke Bliža se najdaljša no~ v letu. Zagotovo ste že izbrali svoj prostor in na~ in praznovanja. Ponujamo vam nekaj nasvetov, kako se oble~ i in nali~ iti za najdaljšo no~ v letu. Vsekakor je to odli~ na priložnost, ko si lahko privoš~ ite ve~ kot sicer, vendar se kljub temu ne spuš~ ajte v borbo z boži~ nim drevescem, svetujeta vizažistka in stilistka.
Udobje na prvem mestu Prvi faktor, ki bo vplival na izbiro vaših obla~ il, je seveda prostor, kjer boste praznovali. ^e ste se odlo~ ili za praznovanje zunaj, svoja obla~ ila prilagodite trenutnim temperaturam. ^e pa ste se odlo~ ili za toplejše prostore, imate pri izbiri obla~ il nekoliko bolj odprte roke. Stilistka in modna oblikovalka Tina Pe~ ar svetuje, da za svojo silvestrsko obla~ ilo izberete med klasi~ no ~ rno, kri~ e~ e rde~ o, zlato ali barvo pudra. Pri slednji velja previdnost, saj jo je težko nositi, ker
se ne prilega vsem odtenkom kože. Posebnost letošnje sezone so ~ ipke, ki se skozi zanimive kreacije kombinirajo z ne~ ipkastimi deli obla~ il. Kot vedno, si lahko za novo leto privoš~ ite bleš~ ice, vendar ne pretiravajte. Pozornost usmerite le na nekatere dele obla~ il oz. telesa. Tina še opozarja: »^eprav so prazniki, ni pametno posnemati boži~ nih drevesc. Najbolje se boste po~ utili, ~ e boste poudarili del telesa ali obraza, ki vam je najljubši in ki vam daje najve~ samozavesti.« Prav tako pa dodaja, naj ne pozabimo na krzno, vendar naj bo le-to umetno. Nosimo ga lahko kot kratek krznen plaš~ ek, brezrokavnik ali bolero. Seveda ob tem ne smemo pozabiti na modne dodatke. Letošnji trendi narekujejo predvsem naglavne dodatke, kot so perje, pentlje, mini klobu~ ki, velike sponke, poudarek pa je tudi na
ogromnih ogrlicah ali zapestnicah, vendar moramo biti tudi pri dodatkih previdni. Pomembno je, da velikih modnih dodatkov ne kombiniramo med seboj in s tem izni~ imo u~ inek.
Poudarite le en del obraza ^e smo do sedaj v ~ asu okoli boži~ a in novega leta na veliko kupovali bleš~ ice vseh barv in oblik in jih nanašali na obraz, telo lase in obla~ ila, letos ni tako. Bleš~ ice in vse njihove razli~ ice so letos v ozadju, kot opozarja vizažistka Tina Modlic. Lahko jih uporabimo, vendar v minimalnih koli~ inah. Pri li~ enju si lahko privoš~ ite ve~ kot sicer, vendar pa se držite zlatega pravila li~ enja, ki velja za vse priložnosti. Poudarite le en predel obraza, ustnice ali o~ i. ^e se boste odlo~ ili, da poudarite o~ i, potem usta namažite z nevtral-
Zadnje dneve starega leta imam po svoje prav rada. Pa ne zaradi daril, izlizanih in prepisanih voš~ il, marve~ zato, da potegnem ~ rto pod svojimi dejanji, se otresem slabih razvad, negativnih vplivov, pometem pred svojim pragom ter po~ istim dvome in zamere. Ta navlaka se je nabirala vse leto, in priznam, ni je malo. Se pa v moji glavi novo leto ne za~ ne s 1. 1., kajti dotlej se navadno zaradi vsega novoletnega ki~ a in ostalih dolžnosti, ki sodijo zraven, ne uspem pogovoriti niti sama s sabo. Kar ni prav. Samo kaj, ko so v teh dneh pri meni v prvem planu moji bližnji, za njimi prijatelji, sosedi, pa pridejo še zabave, poslovna druženja, kuhanje boži~ nega in novoletnega kosila, pe~ enje doma~ ih piškotov, brez katerih ni boži~ a, krašenje drevesca, likanje, in kar je – pravijo doma – nujno potrebno, temeljito ~ iš~ enje stanovanja. Namenoma sem izpustila še pripravo na najdaljšo no~ , da ne boste moški rekli, da se vse vrti okrog nas, žensk, in našega dela. Okrog vas se, verjamem, ženske vrtimo tudi naslednji dan, ko ma~ kasto glavo zdravimo z doma~ o župco in žganci. ^e je glava bolna od vina, se strezni, ~ e pa je od kruha, ne gre zlahka, so rekli v~ asih. Samo, da ni bolna od pokanja in bu~ anja petard. Slednje niso nedolžne, zato z njimi, ~ e se jim že ne morete odpovedati, ravnajte previdno in jih ne dajajte mladoletnim. ^e boste zvezde brez petard, kot bi rekli policisti, vam bodo hvaležne tudi živali, ki jih vsakoletno pokanje zelo prestraši in jih nekaj dni zatem ne umiri niti njihova najljubša hrana. Najbolj jih umirita prav naši pozornost in ljubezen, ~ loveka pa potolažijo še topel objem, mo~ an stisk roke in iskrene želje. Naša hiša jih bo tudi letos polna. Kaj pa vaša?
Kaj na prazni~ no mizo? nimi odtenki, ki ne odstopajo preve~ od vaše naravne barve ustnic. ^e pa se boste odlo~ ili za mo~ no šminko, pa o~ i namažite le z maskaro in dodajte kan~ ek bleš~ ic. ^e praznujete zunaj in pri~ akujete dež ali sneg, priporo~ ajo, da iz poletnega seta li~ il izbrskate vodoodporno maskaro. Tina Modlic za novoletno zabavo priporo~ a li~ enje zadimljenih o~ i v kombinaciji z zlato, srebrno ali bronasto barvo. Trepalnice morajo biti poudarjene, in sicer v kombinaciji s tušem za veke. »Tiste, ki si upajo, lahko svoja usta obarvajo v živo rde~ e, saj so ob novem letu rde~ a usta aktualna. Vendar pa se rde~ a šminka priporo~ a le najbolj previdnim, saj je z njo najve~ težav, ko se razmaže,« še opozarja Tina. Za konec svoje lase spnite ali poližite nazaj, da do izraza pride vaš obraz oz. o~ i. aj
Poleg doma~ ih dobrot, ki so jih pridne gospodinje napekle same, sodijo na prazni~ no mizo tudi ostali dekorativni dodatki, s katerimi ustvarimo še prijetnejše vzdušje pri kosilu ali ve~ erji.
pravi kuharica Emilija Pavli~ , pa raje pripravijo preproste miške. Kako? Pol kg moke presejemo in poparimo z vro~ im mlekom. Premešamo, dodamo štiri ne premrzle rumenjake, jajce, pet žlic sladkorja, en dl pasteriziranega mleka, pet žlic masla, naribani ^e želimo unikatno okrasiti mizo, in na maslu pocvrti jabolki, eno so nepogrešljive sve~ e v rde~ i ali vaniljo, 2 dag nadrobljenega zlati barvi, mini boži~ ne zvezde, kvasa in 20 dag prebranih rozin. Zmešamo v redko testo, pokrijevejica rde~ ega ileksa ali zelena veja drena, predlagajo aranžermo in med vzhajanjem ve~ krat ji. Uporabimo lahko tudi cvetove obrnemo. Stepanje ni potrebno, orhideje ter rde~ e in bele vrtnice. važen je vro~ za~ etek. Suho kvalitetno kozico ali Tudi letos je modna vijoli~ na v vseh možnih odtenkih in kombi- kotli~ ek za polento malo senacijah z rde~ o, srebrno in ~ rno. grejemo in vanjo vlijemo za tri Na boži~ no drevo lahko name- prste olj~ nega ali son~ ni~ nega sto modnih plasti~ nih balon~ kov olja. Malo po~ akamo, nato z naoljeno žli~ ko zajemamo testo, obesite doma~ e piškote, kot so v~ asih, bombone, posušeno sad- ga polagamo v mla~ no olje in je ali okraske iz krep papirja. Potemperaturo po potrebi nekoliko denj pa bodo nekateri na boži~ ni zvišamo. Cvremo nepokrito. Vsaki~ , ko dodamo nove miške, pripredve~ er postavili še jaslice. Iz kuhinje diši po orehovi po- lijemo nekaj toplega olja. Mišk tici in lešnikovih piškotih, mlajši, po vrhu ne sladkamo.b~
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str
V središ~u
Dedek Mraz ni le eden Verjetno so prav najmlajši tisti, ki se decembrskih praznikov najbolj veselijo. Še bolj pa treh decembrskih mož, Miklavža, boži~ ka in dedka Mraza. Otroci iz cerkniškega vrtca Martin Krpan so nam zaupali, da so v pri~ akovanju daril zelo pridni … no, malce pa tudi poredni. A ni~ zato, Miklavž jim je njihove drobne vragolije že odpustil, verjetno bosta boži~ ek in dedek Mraz enako popustljiva.
Nik Gostiša ^e si dovolj priden, ti darila
prineseta boži~ ek in dedek Mraz. Napišem jim pismo, potem pa mi prineseta, kar si zaželim. Doma še prej postavimo smrekico, da jih pustita pod njo. Miklavža sem že videl. Spremljajo ga parkeljni, ampak se jih ni~ ne bojim. Tudi oni so pridni, ker pomagajo Miklavžu, zato se jih ni treba bati. Boži~ ka pa ne moreš videti, ker pride pono~ i, ko vsi spimo, in to skozi raufnk.
Svit Terlep Darila mi prineseta Miklavž
in dedek Mraz, oba sem že videl. Dedka Mraza sem videl v gledališ~ u in v kulturnem domu. Ve~ jih je, ker je eden tukaj, pri nas, potem pa še eden v Afriki in eden v Ameriki. ^e si priden, ti prineseta darila, ~ e nisi pa palico, krompirjeve olupke in krompir. Moje pismo je dedek Mraz že vzel, se pravi, da nisem bil poreden. Letos sem si zaželel minotavra, igro, ki je zelo zanimiva in v kateri lahko premagaš prijatelja.
Tanja Meden Miklavž mi je že prinesel
telefon s fotoaparatom pa še glavnik in dežnik in reklamo in plakat od Winxic. Miklavž hodi s parkeljni, ki se jih malo bojim. ^akam še na dedka Mraza, ki vedno prinese darila. Ni važno, kateri dan v tednu je, lahko je ponedeljek ali sreda ali nedelja.
Pia Zadnik Boži~ ka še nisem videla, se
je pa enkrat mamica skrila za vrata in videla, kako je prinesel darila. Ampak je bila zelo previdna, ker se je bala, da jo bo videl. ^e bi jo, potem ne bi dobila darila. Povedala mi je, da je bil ~ isto pravi boži~ ek, v rde~ i obleki in s sivo brado. Ponavadi mu napišem pismo. Letos sem napisala, naj mi prinese jo-jo. Boži~ ku pomagajo tudi pal~ ki, ki zavijajo darila.
Rok Vidmar Mi smo pa lani imeli
najve~ jo smreko, od stropa do tal. Ampak jo je o~ i polomil, jaz sem pa bunke razbil. Zdaj moramo dobiti drugo smreko in kupiti nove bunke. Dedka Mraza sem že videl v kulturnem domu, Miklavža pa v cerkvi. Oba sta zelo prijazna. Dedek Mraz živi pod Triglavom, kjer celo leto po~ iva v svojem velikem brlogu. A vi veste, da je boži~ ek o~ e od pal~ kov, ki imajo taka bolj ostra ušesa, in jim naro~ i, da morajo delati darila?
Tina Kebe Novo leto je takrat, ko so
po~ itnice in darila. pa ne poleti, ker takrat ni zime. Poleti je dedek Mraz tam dale~ , kjer so tudi ~ arovnice. Za novo leto lahko pride v vse hiše, ker ima sani in jelen~ ke. To sem videla v risanki, ko Repek in Puhek nista vedela, kaj je boži~ in so se predstavili jelen~ ki Lisi~ ka, Mojster, komet, Hitri in Blisk in drugi. Boži~ ku pa sem letos napisala, naj mi prinese blazinicozverinico in dojen~ ka, pa še kaj za nositi dojen~ ka in da se bo ta lahko igral.
Previdno pri uporabi pirotehnike Alenka Bev~ i~
Lani ena oseba hudo telesno poškodovana – V šolah delujejo preventivno – Pred pokanjem zaš~ itite živali – Povpraševanje po petardah še vedno veliko Notranjska – ^eprav je prodaja in uporaba pirotehni~ nih izdelkov, katerih glavni u~ inek je pok, že dve leti prepovedana in so dovoljeni samo izdelki, ki sodijo v prvo kategorijo, pa je povpraševanje kupcev po petardah še vedno veliko, deluje pa tudi ~ rni trg. Zaradi petard so na našem obmo~ ju lani zabeležili eno hudo telesno poškodbo, policisti pa so podali tudi dva obdolžilna predloga. Uporaba pirotehni~ nih izdelkov, katerih glavni u~ inek je pok, je dovoljena šele od 26. decembra do 2. januarja in še to le tistih, ki sodijo v prvo kategorijo, to so predvsem mali pirotehni~ ni izdelki, kot so pasje bombice, pokajo~ e igra~ e, bengalske vžigalice, pokajo~ e žabice … Kljub temu pa tudi izdelkov 1. kategorije ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Petarde najrazli~ nejših oblik in mo~ i so pri nas prepovedane, kar pa ne pomeni, da jih ljudje ne kupujejo na ~ rnem trgu oziroma v tujini. Lansko leto so jih tako policisti na obmo~ ju Policijske uprave postojna zasegli 98, na pristojno tožilstvo pa podali dva obdolžilna predloga in izdali eno globo. »V šestih letih, odkar je odprta naša trgovina, smo ljudi že malo izobrazili, ~ eprav je povpraševanja po petardah še vedno ogromno,« nam je povedal Aljoša Jureš, prodajalec v trgovini s pirotehni~ nimi izdelki Signal iz Logatca, ki dodaja, da želijo stranke usmeriti v uporabo baterij z estetskim svetlobnim u~ inkom, ki ne po~ ijo in so tudi bistveno manj nevarne od petard, njihova cena pa se za~ ne pri približno 10 evrih.
šolarjem predstavili problematiko uporabe pirotehni~ nih izdelkov in njihovih škodljivih posledic. »Moramo se zavedati, da je neprimerna in nevarna uporaba pirotehni~ nih izdelkov naš skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, u~ itelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega po~ etja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k prepre~ evanju in zmanjševanju posledic,« je povedal inšpektor Bojan Škarja iz Sektorja uniformirane policije PU Postojna. Sicer pa v šolah V šolah poudarjajo, da pirotehni~ nih zadnja leta ni težav sredstev – ki jih otroci mlajši od Policisti so tudi letos obiskali 16 let že po zakonu lahko upošole in otroke v okviru projekta rabljajo samo pod nadzorom »Bodi zvezda – ne me~ i petard« staršev, mlajši od 14. pa sploh
ne – pod nobenim pogojem ne bodo tolerirali. »Na naši šoli že sredi decembra pošljemo staršem obvestilo v katerem zapišemo, da pirotehnika ne sodi v šolsko torbo in da se lahko otroci pri uporabi poškoduje-
Lani huda poškodba ene osebe Letos se zaradi uporabe pirotehnike na našem obmo~ ju še ni nih~ e poškodoval, so pa lani zabeležili eno hudo telesno
FOTO: VALTER LEBAN
Pod drobnogledom
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
jo ter da uporaba pirotehni~ nih sredstev, njihova prodaja in nakup v šoli in zunaj nje pomeni težjo kršitev šolskega reda,« je povedala ravnateljica Osnovne šole Notranjski odred iz Cerknice Marija Braniselj. Podobno ravnajo tudi na Osnovni šoli Antona Globo~ nika v Postojni. »Otroci so imeli razredno uro na to temo, dobili so tudi obvestilo, vsako leto pa u~ ence petega razreda obiš~ e policist,« je povedala ravnateljica Sabina Ilerši~ Kovšca. Na obeh šolah pravijo, da s pokanjem v zadnjih letih niso imeli težav. »Nisem sicer prepri~ ana, da kakšna vseeno ne bo po~ ila, ~ e pa se bo to zgodilo, bomo krivca poiskali in prijavili policiji,« je še povedala Ilerši~ Kovšca.
poškodbo, ki je bila posledica nezgode pri prižiganju ve~ strelne baterije, poškodovana sta bila tudi dva osebna avtomobila, na sre~ o pa niso obravnavali telesnih poškodb otrok, po vsej Sloveniji pa se je lani poškodovalo 23 ljudi. Sicer pa vas lahko uporaba prepovedanih pirotehni~ nih sredstev krepko udari tudi po žepu. Predvidena globa za kršitve posameznikov je od 400 do 1.200 evrov in zaseg pirotehni~ nih izdelkov, za pravne in odgovorne osebe pa se ta pri najhujših kršitvah lahko povzpne tudi do 50 tiso~ evrov. Globa je predvidena tudi, ~ e so zaradi pirotehnike ogrožene živali, ki naj jih lastniki v teh dneh poskušajo ~ im bolj zaš~ ititi pred hrupom.
Kako bodo novo leto do~ akali po ob~ inah? V Begunjah bo na silvestrovo gorel kres, v Loški dolini bodo dan po boži~ u tekli, v Postojni se bodo veselili pred Primorko – V Pivki balinali in rajali na Jurš~ ah – Zadnji dan leta v Logatcu komedija Kuhna Veseli december v Postojni Postojna – V nedeljo ob 15. uri bo na osrednjem mestnem trgu novoletna predstava za otroke Pal~ kov cirkus. Otroke bo obdaroval tudi dedek Mraz, popeljali pa se bodo lahko tudi z njegovo ko~ ijo. Od 15. do 18. bo, prav tako na trgu, potekal boži~ no-novoletni sejem, ki ga prirejajo ~ lani Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. V tednu do novega leta bo boži~ no-novoletni sejem potekal še v sredo, 29. decembra. V sredo bo poleg ostalih prireditev za otroke tudi ve~ er doma~ e kulinarike, za zabavo pa bosta skrbela ansambel Akordi in skupina Malibu. V ~ etrtek, 30. decembra, bo v šo-
toru pred PTC Primorka koncert skupin Requiem, Lene kosti, Infidia in Shut down v organizaciji Kluba študentov ob~ in Postojna in Pivka. Za silvestrovo, ko bo praznovanje na prostem potekalo v središ~ u mesta, bodo Postojn~ ane v novo leto s plesno glasbo za vse generacije popeljali ansambel Plima in DJ Krmpi. To~ no opolno~ i bo na vrsti županova novoletna voš~ ilnica in velik ognjemet.vr
S komedijo in glasbo v novo leto Logatec – Na zadnji dan novega leta bo pestro tudi v Logatcu. V veliki dvorani Narodnega doma bosta ob 19. uri nastopila Violeta Tomi~ in Drago Milinovi} v komediji Kuhna. Za ljubite-
lje silvestrovanja na prostem bo do polno~ i, ko bo pono~ njake nagovoril župan Berto Menard, in naprej igrala glasbena skupina Oaza. Poslušali jo boste na parkiriš~ u za Krpanovim domom. Tu bo ob 17. uri predstava za najmlajše Dedkov pridnometer, obiskal pa jih bo tudi dedek Mraz. To nedeljo, 26. decembra, pa ste v cerkev svetega Nikolaja v Dolnji Logatec vabljeni na boži~ ni koncert klarinetistov Pihalnega orkestra Logatec. i{
dvorani, umetniki iz Društva notranjskih kulturnikov Krpan pa so svoja likovna dela razstavili v galeriji Krpan. Veselo silvestrsko rajanje pripravljajo v Begunjah. Begunjski gasilci, ~ lani turisti~ nega društva in ostali Meniševci bodo poskrbeli, da ne bo dolg~ as. Tudi mraz bo lažje prenašati, saj bodo praznovali pod šotorom, zunaj pa bodo zakurili kres. V Starem trgu so pred leti pripravljali silvestrovanja pod šotorom, v zadnjem ~ asu pa ni~ ve~ . Zato bo zavod za kulturo in turizem grad Snežnik 28. decembra orSejem in ganiziral novoletni sejem. Še silvestrovanje na pred novoletnim sejmom, 26. Cerkniškem decembra, pa na tradicionalni boži~ no-novoletni koncert z Cerknica, Loška dolina – Cergosti vabi pihalni orkester Kokniški godbeniki bodo tradicionalno zaigrali na koncertu, ki bo vinoplastika Lož. Babnopoljke 25. decembra ob 19. uri v športni in Babnopoljci bodo 25. in 26.
decembra v gasilski sobi razstavili boži~ no-novoletne šopke in ro~ na dela pridnih rok vaš~ anov. 26. decembra se bo ob 10.30 za~ el dobrodelni novoletni tek, ki ga pripravljata Športna zveza Loška dolina in tamkajšnja osnovna šola. Teka~ i bodo startali s parkiriš~ a pred Kovinoplastiko Lož. Za rekreacijo po novem letu pa bo poskrbelo športno društvo Planjava iz Babnega Polja. Novoletni pohod na Županov laz je dolg šest kilometrov v eno smer. Pohodniki se bodo na pot podali 8. januarja ob 10. uri izpred gasilskega doma v Babnem Polju, in to ob vsakem vremenu. pt
Silvestrovali v balinarski dvorani Pivka – Že nekaj let zapored silvestrovanje v Pivki v sodelo-
vanju z ob~ ino pripravlja Balinarski klub Pivka, ki je v svoje roke prevzel tudi organizacijo zabave ob ~ akanju na prihod leta 2011. Silvestrovanje bodo pripravili v Balinarski športni dvorani Rešta. Kot je povedal tajnik društva Drago Štunf, bodo novo leto pri~ akali ob živi glasbi doma~ ega dua, poskrbeli pa bodo tudi za hrano in pija~ o. Silvestrovali pa bodo tokrat tudi na Jurš~ ah. Zabavo pripravljata vaška skupnost in Kulturno društvo Jurš~ e. V novo leto bodo vstopili v kulturnem domu, nekdanji šoli, pripravljajo pa kratek kulturni program s pevskim zborom Žarek, ki mu bo sledila ve~ erja in zabava z doma~ imi muzikanti, nam je povedala predsednica kulturnega društva Majda Žužek. ab
Manj nevarna je uporaba baterij z estetskim svetlobnim u~ inkom, ki ne po~ ijo
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str
V sredi{~u
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
»Bog ~ loveku ni rekel, ~ e si zavozil, si zavozil«
Veronika Rupnik
Jože Vidic: Danes ne drži ve~ tisto, kar ~ lovek ve, da je prav, ampak tisto, kar dela ve~ ina
Gospod Vidic, kdo je za vas Bog? Kdaj in kako ga najbolj za~ utite? Mislim, da je bil na~ in podajanja vere v preteklosti nekoliko zgrešen. Preve~ poudarka je bilo na izpolnjevanju dolžnosti, zapovedih, premalo se je poudarjalo, da je Bog ljubezen, da je Bog tisti, ki nas ima rad, nam ho~ e dobro, da nas je ustvaril za ljubezen in za ve~ no življenje. To je zame Bog, vendar na splošno tega ob~ utenja primanjkuje, tako kot primanjkuje veselja nad krš~ anstvom. Ne želim kritizirati, toda tudi pri duhovnikih in morda celo pri vodstvu cerkve se premalo upošteva duhovnost. Žal mi je, ko škof ob kakšen obisku vpraša, kaj ste novega zgradili. Ni~ nismo zgradili, ker ni bilo denarja, gradili smo duhovnost. Ne zdi se mi prava pot, ~ e župnik kritizira par, ki je samo civilno poro~ en ali ni poro~ en, pa bi rad krstil otroka. Nikogar ne morem siliti v zakon. Zakaj se ne poro~ ita, ne vem, to vesta onadva. Sam pa jima pri krstu otroka povem, da na ta na~ in delata otroka razklanega med vero in nevero. Zakaj se mladi danes ne poro~ ajo? Zaradi strahu pred dokon~ nostjo? Zaradi strahu, ali bosta ostala skupaj. Nimata namre~ nobene garancije za zaupanje v drugega. Danes je poštenje razvodenelo. Ne drži ve~ tisto, kar ~ lovek ve, da je prav, ampak tisto, kar dela ve~ ina in zato ljudje padajo. A vseeno nisem tako pesimisti~ en. Zakaj? Ker so ljudje iskalci. Boga dojemamo v duhovnem središ~ u, kot glas vesti. Zdi se, da je v današnjem hitrem in hrupnem svetu prepogosto preglašen. Kako prihajati bolj v stik z vestjo? Naj pojasnim s primerom. Vsaki~ po verouku gremo z otroki v kapelico in v tišini vsak zase naredi nekakšen povzetek sre~ anja in se vpraša, kaj njemu na osnovi povedanega o~ ita vest, kaj mu Bog govori. Ne zdi se mi, da bi bila težava v tem, da ne bi vedeli, kaj je dobro in kaj ne. Težava je v tem, da se o
tem ne sprašujemo. Žrtev je to po~ eti. Naša mladina in otroci pa nimajo smisla za žrtev. Se vam zdi, da živimo v svetu, ko se Boga umika stran? Materializem nas vle~ e v popolnoma drugo smer, stran od Boga. To je jasno. Tudi naša država, politika gre v drugo smer, a se nih~ e tega ne brani oziroma se temu odlo~ no ne zoperstavi. Tisti, ki opozarjajo, nimajo prave mo~ i. To vodi v razsulo življenja. Ljudje zapuš~ ajo Boga, ker jim je bog denar. V letošnjem letu smo mo~ no ob~ utili, kako težko je živeti v družbi tolikih (socialnih) krivic in neenakosti. Kaj ostane, ko se zdi, da je vse, odpovedalo? Ra~ unam in vedno bom ra~ unal na jedro ljudi, ki vle~ ejo naprej. Vztrajajo v veri. Jedra nas bodo rešila. Molitev veliko pomaga. V to sem prepri~ an. Kako si razlagate boži~ no skrivnost, da Bog postane ~ lovek? On je tvegal vse do konca. Ker ima ~ loveka rad, mu je dal svobodo. Svoboda je najve~ , kar lahko imamo. ^e starši zaupajo otroku, ~ e mu dajo svobodo, je to najve~ ji dar. Toda Bog ~ loveku v njegovi svobodi ni rekel, ~ e si zavozil, si zavozil. Ne, on gre za njim. In ker ni mogel druga~ e priti do nas, je prišel preko otroka. Kaj je otrok? Otrok je življenje, je veselje, smeh. Prišel je popolnoma nebogljen. S tem nam je sporo~ il, da se nam daje do konca, da ne more ni~ narediti sam, lahko pa naredimo mi, skupaj z njim. To je sporo~ ilo boži~ a. ^eprav krš~ anstvo temelji na velikono~ ni skrivnosti, je širši javnosti bližje boži~ . Zakaj? Ste poro~ eni? Ne še. Se pa imate namen poro~ iti? Ja. Kaj vam pomeni družina? Najve~ jo vrednoto. No, vidite. Zdaj ste odgovorili. Prav zaradi te vrednote boži~ verjetno nagovarja tudi neverne. Zaradi naraš~ ajo~ e sekularizacije se je namre~ boži~ no praznovanje nekako oddaljilo od svoje temeljne vsebine, postal je tako reko~ praznik vseh, družinski praznik. Pri verouku smo se pogovarjali o razumevanju v družini. Pa pravi neko dekle: Ma kje se pa ne kregajo? Sem ji odvrnil, da menda ja ni tako ~ rno. Ona odgovori: Ko bi vi vedeli. Sita sem, ker se mama in ata stalno kregata. Najprej se umaknem, ker ne zdržim, pa pridem in ju prosim, naj kon~ ata. Na vprašanje, ali ima kljub vsemu rada družino, sem dobil odlo~ en pritrdilni odgovor. Idealizirane podobe prazni~ ne družinske idile, ki jih kažejo mediji, so za številne ljudi tudi vir globoke stiske, saj je njihova realnost druga~ na.
FOTO: VERONIKA RUPNIK
Jože Vidic, salezijanec in župnik v Cerknici (73). V ve~ kot treh desetletjih na župniji je na noge postavil salezijanski mladinski dom, duhovno življenje kraja pa razgibal s številnimi drugimi dejavnostmi, od verouka do zakonskih skupin, šole za animatorje, pevskih zborov … Je o~ e Uskovniških tednov, tednov duhovnosti, na katerih se zbirajo mladi in odkrivajo smisel življenja. Da je njegovo poslanstvo biti z mladimi, je za~ util pred mnogimi leti, ko mu je v roke prišla knjižica Don Boska, ustanovitelja reda salezijancev. »Bil sem pripravljen skoraj vedno re~ i da,« razkriva svoj moto. Da Bogu in soljudem. Sre~ ala sva se v dneh pred boži~ em in se pogovarjala o Bogu, vesti, svetopisemski simboliki, zgledu pravi~ nosti in preprostosti. Beseda, ki jo je s posebnim poudarkom v pogovoru najve~ krat izgovoril, je bila pogovor: »Pogovarjate se, pogovarjajte se. V družinah je premalo pogovora, ni ~ asa zanj. Družina je danes na udaru do konca,« je sporo~ il v premislek ob družinskem prazniku.
V današnjem ~ asu odpuš~ anje ni moderno, toda brez odpuš~ anja ni življenja, pripoveduje cerkniški župnik Jože Vidic. Gotovo. Opažam, da prav za boži~ pridejo v cerkev zelo razli~ ni ljudje, ki jih sicer nikoli ni. Tu najdejo toplino. Tem ljudem manjka otroškega življenja, veselja, odprtosti. Prav zato pridejo na boži~ v cerkev. Boži~ na vsebina je naravnana na sporo~ ilo Boga, ki ljubi, sprejema, nagovarja. Zakaj imajo ljudje doma ven~ ke in okrasitev, ~ eprav sploh niso verni? Ker iš~ ejo in hrepenijo po tem notranjem ob~ utju. Pozunanjenost jih puš~ a prazne, a kljub temu drvijo po trgovinah, nakupujejo. Kako si to razlagate? Mislim, da pri nas tega ni veliko. Ljudje so finan~ no nizko. K sre~ i Notranjska zaenkrat ni doživela propadov ve~ jih podjetij, tako da ve~ ina ljudi delo še ima, a si lahko kupijo le osnovne stvari. Pa tudi tisti, ki imajo ve~ , vse bolj spoznavajo, da kopi~ enje materialnega pusti ~ loveka razo~ aranega. Kriza je bila s tega vidika pozitivna.
Kako razlagate, da novorojenega Jezusa po~ astijo na eni strani preprosti pastirji, na drugi strani bogati modreci? Sveti trije kralji, kot jim tudi pravimo, so bili ljudje globokih vrednot. Jezusa so iskali najmanj dve leti. Njihova modrost je bila tako globoka, da so verovali v Odrešenika. Danes imamo veliko ljudi, ki so zelo izobraženi in hkrati globoko verujejo. Znanost jih pri tem ne ovira, nasprotno, pomaga jim. So zgled ponižnosti. Noben znanstvenik ne bo uspel, ~ e ni ponižen.
Prej sva govorila o krivicah. Zelo zanimiva je zgodba Jožefa, za katerega v Matejevem evangeliju (1,19) beremo, da »je bil pravi~ en in je (Marije) ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslovil.« Pravi~ nost v pravem pomenu besede, ki gre preko postave, tudi preko družbenih norm. Tu gre za izjemen zgled. Jožef bi jo lahko nagnal, a jo je imel rad. Ko je razmišljal, je spoznal, da mu ljubezen ne dovoli, da bi ji Ste osebno naklonjeni obdaro- naredil kaj slabega. V kriti~ nem trenutku je zato storil nekaj velivanju za boži~ ? Naklonjen sem majhnim pokega. V njunem življenju je bilo zornostim. V župniji naredimo najprej lepo, idili~ no, nato pa se okrog 300 paketov in jih razdeje razbilo. Podobno se dogaja v naših življenjih. Številne zakonlimo vsem, ki so vklju~ eni v življenje župnije. V njem so knjiga, ce, ki se jim zalomi, spodbu~ okolada, kava, koledar. Nekateri dim, naj se za~ nejo pogovarjati, skušajo priti blizu drug drugemu, darilo žal tudi zavrnejo, ~ eš da imajo doma dovolj. Pozabijo, da bistvo obdarovanja ni v koli~ ini. Jezus se je rodil v hlevu. To se zdi bolj pomenljivo z današnjega kot pa takratnega vidika. Jezus tako simboli~ no prihaja k vsakemu ~ loveku, tudi najbolj moralno in versko oddaljenemu, obupanemu. Svojevrsten šok je, da se je Bog tako ponižal. Ljudje so nagnjeni k temu, da se ~ im bolj pokažejo. Skromnost in ponižnost sta danes zelo nepopularni vrednoti.
si odpustiti. V današnjem ~ asu odpuš~ anje ni moderno. Toda brez odpuš~ anja ni življenja. Jezus se rodi preprostima, revnima staršema. Kaj nam Bog s tem sporo~ a? Bog prihaja k preprostemu, ponižnemu ~ loveku. Tistemu, ki je vedno odprt za drugega. Nagovarja tudi tiste, ki so oddaljeni od družbe, materialno šibkejši. Sveta družina ni bila la~ na, vendar je živela skromno, morala je celo v begunstvo. Ni bila ni~ posebnega, ni hotela izstopati. Z njo se lahko družine poistovetijo. Veliko se posve~ ate otrokom in mladim. Kakšni so, kaj iš~ ejo, kaj pogrešajo? Otrokom danes manjka predvsem ljubezen. Starši jim dajejo vse drugo, samo prave ljubezni premalo. To je najve~ ji problem. Otroci so postali kot kov~ ki, ki se jih prenaša sem ter tja. So avtomati, hladni, nimajo otroštva, ne igrajo se, se ne razvedrijo. Starši jih v številne dejavnosti vpisujejo, da niso na ulici, po drugi strani pa vidim, kako jih družba hitro zgrabi in potegne v stilu, kamor gredo drugi, tja grem tudi jaz. Starši uni~ ujejo otroke s tem, ko jim vse dajo, ne dajo pa jim svobode, da bi sami odlo~ ali, in ob~ utka odgovornosti, ne dajo jim zadolžitev, ne nau~ ijo jih žr-
tvovanja. Pri 14 letih in niti pri 19 ali še kasneje, zato nimajo odgovora, kaj bi radi po~ eli v življenju. To je groza. Danes mlade tudi hitro premami spolnost. Nekateri prej, drugi pozneje spoznajo, da je za sre~ o potrebno veliko ve~ , da se je treba pogovarjati. Kaj je tisto, kar se otrok, mladih dotakne? Da nisem jezen nanje, da odpuš~ am, da pozabljam, da dajem nove priložnosti. Ne morem pa dovoliti, da bi kdo pljuval na to, kar je meni svetinja: domovina, mati, Bog. To so glavni stebri, to morajo mladi vedeti. ^e jih zapustiš in se jim izneveriš, si izgubil vse. Kako boste preživeli boži~ ? Z ljudmi. Na predboži~ ni ve~ er ob 18. bom imel tako imenovano polno~ nico za družine z mlajšimi otroki, ko je cerkev tako reko~ premajhna za vse. Ob polno~ i bo slovesna polno~ nica, ki je ~ udovita. Cela cerkev poje. Morje molitve in pesmi. Vse je tiho. ^lovek ostane ganjen, besede skoraj niso potrebne. Bog, ki je ljubezen, prihaja k nam v tišini in ta tišina ~ loveka prevzame. Že v ~ asu devetdnevnice pa se skušam pripraviti, da bi bil vsak dan eno stopnico bližje Bogu.
Spoštovani zavarovanci in poslovni partnerji Zavarovalnice Triglav, d.d. OE Postojna. Sodelovanje z vami nam je bilo v zadovoljstvo in veselimo se ga tudi v prihodnje. Želimo vam prijetne praznike in srečno novo leto 2011 ter mnogo poslovnih uspehov in osebne sreče.
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str
Pogovor
V imenu vseh gasilcev opozarjam ob~ ane predvsem na previdno rokovanje s pirotehni~ nimi sredstvi. Z njimi naj rokujejo le odrasle osebe, ki niso pod vplivom alkohola in lahko trezno razmišljajo! Preveriti je potrebno, da so pirotehni~ ni izdelki pred uporabo oddaljeni od vnetljivih snovi vsaj toliko, kot to zahteva proizvajalec v svojih navodilih. Pazimo, da s pirotehni~ nimi sredstvi ne ogrožamo ljudi okrog sebe in njihovega premoženja. Prepri~ ajmo se, da so predvsem rakete dovolj trdno postavljene, da bodo poletele v zrak ter se tako ne bodo razletele na tleh. Pirotehni~ nih sredstev ne uporabljajte v strnjenih naseljih, v bližini zdravstvenih ustanov, domov za ostarele in živali; le tako bo veseli december minil brez nepotrebnih nezgod. Ob prihajajo~ ih praznikih pa želimo vsem bralkam in bralcem Notranjsko-kraških novic vesele boži~ ne praznike, v letu 2011 pa ~ im manj intervencij ter ~ im ve~ osebnega zadovoljstva in sre~ e. Sebastijan Dodi~ , nižji gasilski ~ astnik in ~ lan Prostovoljnega gasilskega društva Gorenji Logatec Ni~ se ne zgodi brez vloženega dela, volje in sodelovanja. Tudi na podro~ ju šolstva ne, pa naj gre za u~ itelje, u~ ence, starše ali lokalno in državno politiko. Zato želim, da bi vsi poleg lepih želja in velikih pri~ akovanj zmogli tudi dobro opraviti vsakodnevno delo in naloge, tiste rutinske in one ustvarjalne, in v tem našli potrditev in zadovoljstvo. Šolstvo je odvisno od družbenih dogajanj, ima pa hkrati mo~ , da na ta dogajanja vpliva. Izzivi današnjega ~ asa so vedno ve~ je socialne razlike, je življenje v kriznih gospodarskih in vrednostnih razmerah, zato je poleg konkuren~ nega« znanja potrebno zavedanje o mo~ i tega znanja. Šola ponuja možnost, da iz dobrega naredimo boljše, da najdemo svoje potenciale in jih izkoristimo. Želim, da bi to zmogli, posamezniki in skupnost. Magda Jakin ^erne, ravnateljica OŠ Prestranek V letu, ki prihaja, vsem želim zdravja. Ne le odsotnosti bolezni, ampak telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. ^e smo že bolni, naj bo pomo~ zdravstvenih delavcev ~ im bolj u~ inkovita. Vsem, tudi nam, ki v zdravstvu delamo, želim, da postane zdravstveni sistem bolj prijazen. Predvsem naj realno oceni pacientove pravice in poskrbi, da so res izpolnjene. Brez laži in idealiziranja naj omogo~ i ~ im boljše pogoje za naše delo. Težko je deliti nasvete kar na splošno, pa vendar. Delujte preventivno, kolikor v danih življenjskih okoliš~ inah lahko. Postavite si realne cilje in se pohvalite že za majhne dosežke. Ko je to premalo, vam bomo pomagali medicinci. Takrat povejte, kje vas boli, ~ esa vas je strah, kaj pri~ akujete od nas. Vsem, tudi sebi, pa svetujem veliko strpnosti do soljudi. Snežna Kordiš, Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavri~ a Cerknica S poštenim delom in dobroto vseh nas na RK Cerknica vklju~ no s prostovoljci in aktivisti smo poskušali ~ ez leto prikriti sivino vsakdana nekaterih ob~ anov, krajšati dneve starejših ter z iskrenim prijateljstvom skrbeti za krvodajalce. Tudi na otroke in mlade nismo pozabili in jim pri~ arali prelepe po~ itnice in preživljanje prostega ~ asa. Skratka, gibljemo se med vsemi generacijami in vsem bi v prihajajo~ em letu zaželeli manj skrbi, ve~ lepih trenutkov, predvsem pa bi jim radi sporo~ ili, da niso sami v težkih trenutkih. Našim donatorjem pa želimo uspešno poslovno leto 2011. Želimo vam vesele prihajajo~ e praznike in sre~ no novo leto. Nina Jeri~ , RK Cerknica
Zdrav odnos se gradi s pogovorom Barbara ^epirlo
Nada Trtnik, zakonska in družinska terapevtka, deluje v okviru Terapevtskega inštituta Odnos, ki posameznikom, parom in družinam, ki jih pestijo težave v odnosih, depresije, slaba samopodoba, pomaga v Izoli in Postojni. Nada Trtnik vodi tudi skupinsko terapijo Odrasli otroci alkoholikov za take, ki so odraš~ ali ob staršu alkoholiku. Skupaj z možem Boštjanom Trtnikom vodi še skupino za pare. O vsem tem pa o prazni~ nih dneh, ki so nekaterim v nadlego, o partnerskih odnosih … sem klepetala pred dnevi ob ~ aju.
s katerimi rušimo odnose, ki so nam dragi. Osnova dobrega partnerskega odnosa je seveda varnost, ki jo zagotavlja zvestoba. Pomemben element je tudi držanje obljub, delitev del, kot so gospodinjska opravila, vzgoja otrok ter prevzemanje odgovornosti za lastni ~ ustveni svet.
Pred nami so prazni~ ni dnevi, ki so za nekatere precej težki in mu~ ni. Marsikdo nima urejene družine, nima partnerja, prijateljev … Kako si lahko taki pri~ arajo prazni~ ne trenutke in polepšajo praznike? Res je, da se še zlasti v ~ asu praznikov lahko po~ utijo zelo osamljeni tisti ljudje, ki živijo sami in nimajo partnerjev, priVsi tako radi govorimo o odjateljev. V današnjem ~ asu naš nosih, ne zavedamo pa se, na~ in življenja potencira osakakšno odgovornost prinašamljenost, saj smo zelo zaposlejo. Kaj pravzaprav je odnos oz. ni in v hitrem tempu življenja kdaj sploh lahko govorimo o pozabimo na to, da bi podarili odnosu? lepo besedo in prijazen nasmeh Ljudje smo bitja odnosov. Rodi- ostareli sosedi, ki živi sama. mo se v mrežo odnosov, na pri- Vendar osamljeni niso samo tisti, ki živijo sami, ampak se mer, odnos o~ eta in mame do nas in odnos med njima ter od- po~ utijo osamljeni tudi družinski nos, ki ga imata starša do svo~ lani, ki živijo v družini, kjer so jih staršev in drugih. Odnosov prisotni, na primer alkoholizem, nasilje, prevare … Tisti osamljeni se u~ imo iz odnosov, v katerih se med prazniki lahko povežejo odraš~ amo. Ti odnosi so lahko prežeti z ljubeznijo, toplino, var- z drugimi osamljenimi ljudmi, da nostjo ali pa z zlorabo, nasiljem, dajo pobudo za stike, da sposramotenjem. Tisto vzdušje, ki je štujejo meje drugih, da, recimo, najbolj prevevalo naše odnose z osamljena mati, ki je lo~ ena, ne našimi starši v otroštvu, kasneje visi na svojih otrocih in njihovih v odraslosti nehote poustvarjadružinah, ampak se veseli tremo tako z našimi partnerji kot z nutkov, ko je lahko z njimi in da otroki in drugimi. Iz odnosa, ki si zna organizirati življenje po ga imamo v otroštvu z našimi svoje. Biti je treba aktiven in ne najbližjimi, postopno razvijamo samo pasivno ~ akati, da se te tudi odnos do samih sebe. ^e bo kdo usmilil in bil s tabo. ^e so nas starši v otroštvu sramone drugega, je treba naslovitili, imeli za nesposobne, bomo ti svojo potrebo po druženju na sebe doživljali kot nesposobrazli~ ne osebe, dati pobudo za ne in se v odraslosti povezova- stike in s~ asoma se bo že kaj li z ljudmi, ki nas bodo bodisi izcimilo. ^e so nekateri ljudje obravnavali podobno, kot so dolga leta zelo osamljeni, je trenas naši starši v otroštvu, bodisi ba iskati vzrok tudi v sebi in se se bomo mi do drugih obnavprašati, kaj je v meni takšnešali tako, kot so se naši starši ga, s ~ imer odbijam druge ljudi do nas. od sebe.
FOTO: VALTER LEB AN
Voš~ijo vam ...
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
pnjujejo tudi do te mere, da ~ lovek ne vidi ve~ rešitve in za~ ne razmišljati o samomoru, ali se ga odlo~ i celo narediti. Iz osebnih stisk nam najbolj pomagajo pristni, topli medosebni odnosi. Težava pa je, da obi~ ajno prav bole~ i odnosi pripeljejo do tega stanja brezupa, nesmisla in takrat obi~ ajno iskreni pogovori pripeljejo do še ve~ jih konfliktov in nesporazumov. Potrebno se je nau~ iti se iskreno pogovarjati na na~ in, v katerem je prostor za vsakega udeleženca, kjer je spoštovanje dostojanstva sogovornika, sposobnost vživljanja v svet drugega. ^e nam pogovori ne pomagajo iz stisk in jih še poglabljajo, je zelo dobrodošla pomo~ terapevta. Nam iz osebnih stisk lahko pomagajo tudi družinski ~ lani? Seveda, tisti, ob katerih se po~ utimo dovolj varni, da lahko spregovorimo o svojih stiskah in ki so nam pripravljeni podariti nekaj svojega ~ asa. Komunikacija v odnosih je tudi zelo pomembna. ^e nam nekdo podari svoj ~ as in nam do neke mere prisluhne, obenem pa nam o~ ita, grozi, nas obtožuje, nam s tem ne pomaga, ampak samo še bolj poglobi našo stisko. Prav tako pa je pomembna naša komunikacija. ^etudi smo v stiski in jo izražamo na tak na~ in, da se pritožujemo, nergamo, napadamo, obtožujemo, o~ itamo, odbijamo bližnje, da bi pristopili do nas in nam pomagali. Pri pomo~ i družinskim ~ lanom je potrebno spoštovati tako svoje meje kot meje drugih.
mi težavami, kot so depresija, soo~ anje z izgubo bližnjega, konflikti v partnerskem odnosu, prevare, nizka samopodoba, vzgojne težave, fizi~ ne, ~ ustvene in spolne zlorabe, nasilje, lo~ itev, prepiri … Nahajamo se v prostorih Zdravstvenega doma v Postojni. Terapije izvajam s še eno specialistko zakonske in družinske terapije, Petro Volovšek. V teh prazni~ nih dneh najbolj hrepenimo po bližini. Se vam zdi, da je dovolj le bližina? Kaj pa druženje in zabava? Vsak posameznik ima razli~ ne potrebe po bližini, druženju in zabavi. Nekateri raje preživijo ~ as v družbi svojih bližnjih sorodnikov, spet drugi v družbi svojih prijateljev. Predvsem v partnerskem odnosu je potrebno upoštevati tako potrebe enega kot drugega in sklepati kompromise. Pomembno je prisluhniti svojim potrebam in potrebam svojih bližnjih.
Kakšen je vaš odnos do praznikov? Opažate, da je družba naravnana le potrošniško, ali je med ljudmi dovolj osebnih vezi in pogovorov? Zadnja leta imam rada praznike, saj to zame pomeni ve~ skupnega ~ asa z mojim možem, ki V odnosu je, sem prepri~ ana, Po drugi strani pa je lahko ga izkoristiva za pogovore, drunajpomembnejše spoštovanje. osamljenost v takih dnevih ženja, prijetne skupne aktivnoJe odnos brez spoštovanja še celo dobrodošla. Marsikdo se sti. Prav tako zame prihajajo~ i odnos? v takih trenutkih zazre vase in prazniki pomenijo razmišljanje o Za dober odnos je res pomemb- pre~ isti, ~ e se lahko tako izrapomenu boži~ a in novega leta, no spoštovanje, kajti slednje v zim, svojo dušo in misli … Kaj osebni pregled preteklega leta odnosu pripomore k temu, da pravite? in doseženih ciljev. V otroštvu se vzpostavi med dvema ali Vsak ~ lovek je v nekem delu pa nisem marala praznikov, saj sebe osamljen in to je normalno ve~ osebami, s katerimi smo v so za mojo primarno družino in zdravo. Znati moramo biti tudi odnosu, vzdušje sproš~ enosti, pomenili predvsem ve~ ~ asa za povezanosti, varnosti, topline, sami s sabo. V trenutkih samote konflikte. miru … Odnos brez spoštovanja se lahko poglobimo vase, razmi- Torej si lahko veliko pomagaMenim, da je današnja družje še vedno odnos, vendar smo šljamo o sebi, svojem življenju, mo sami. Kako? ba naravnana dokaj potrošnisvojih dosežkih, ciljih, smislu, v takšnih odnosih nesproš~ eni, Tako, da ozaveš~ amo svoje vzor- ško. Prazniki za mnoge pomepo~ utimo se ogroženi, osamlje- presežnem. V trenutkih, ko se ce vedenja, odzivanja, komuninijo nakupovanje, obdarovanje ni, napeti. Sestavni del spoštozmoremo umiriti in se poglobiciranja … Ob tem razmišljajmo, in druženje ob obilnih obrokih vanja je, da ima vsak sogovorti vase, lahko za~ utimo globok kako s svojimi odzivi vplivamo hrane. V neki meri je to donik pravico, da lahko misli, kar mir in glas naše duše. ^e živimo na odzive drugih. Pomagamo si brodošlo, vendar bi na prvem misli, ~ uti, kar ~ uti, in to tudi na po na~ elih svojih vrednot, norm, tudi s prebiranjem knjig o odno- mestu moralo biti ustvarjanje glas pove, brez strahu, da ga bo bomo znali v tišini uživati, ~ e pa sih, lahko se odlo~ imo za obisk prijetnega družinskega vzdušja, drugi zaradi tega sramotil, poni- nas grize vest, se bomo izogiba- pri psihoterapevtu, se vklju~ imo ki temelji na spoštovanju, ljubeževal, popravljal. li, ali bali biti sami s seboj. v skupino za osebnostno rast, zni, miru, ~ esar pa se ne da kuse nau~ imo tehnike sproš~ anja piti v trgovini. Izziv v tem ~ asu Kaj je poleg spoštovanja še Statistika kaže, da je med pra- ali meditacije, molimo, delaje tudi obvladovanje želja in nuja za zdrav partnerski oz. zniki tudi najve~ negativnih mo na izboljšanju samopodobe usmerjanje pozornosti iz mate~ loveški odnos? ~ ustvenih pretresov, depresij, rialnega na duhovno in odnoin ob~ utku lastne vrednosti, se Še sposobnost vživljanja v strahov pa tudi samomorov. u~ imo prepoznavati svoje potre- sno raven. ~ ustveni in miselni svet drugega, Kako najlažje iz osebnih stisk? be in jih zadovoljevati, prositi za Je rešitev že odprt in iskren po- pomo~ … posve~ en skupni ~ as, sposobKaj nam želite v prihodnjem nost iskrenega pogovora o tem, govor? letu? Kjer v odnosih ni povezanosti, ži- Kaj pa, ~ e pridemo k vam na s ~ im drug drugega prizadeneV prihodnjem letu nam vsem mo. Da smo pripravljeni razmivosti, varnosti, spoštovanja mej, osebni pogovor? želim ~ im ve~ razumevanja, šljati o svojem vedenju, še zlasti prihaja do vedno ve~ je odtujeDobrodošli. Pred meseci smo ljubezni in miru v medosebnih o tistem, ki prizadene drugega, nosti in s tem ob~ utka osamljeodprli enoto tudi v Postojni, kjer odnosih. Predvsem pa pripranosti, žalosti. To lahko potencira izvajamo individualne terapije ozaveš~ ati, zakaj to po~ nemo, vljenosti na zavestnem delu, na in seveda zavestno delo na izbruh depresij, brezupa, ~ ustve- za posameznike, pare in druiskrenih odnosih in spreminjaspremembi tistih naših vedenj, nih pretresov, ki se lahko stonju samih sebe. žine, ki se sre~ ujejo z razli~ ni-
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str
Regijski pregled leta
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010 Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.
Kateri dogodki v naši regiji so Februar
Marec
^loveške ribice Na doma~ i brja~ i v najve~ ji akvarij
Januarja je Janez Rebec, predsednik uprave Pivke perutninarstvo in direktor Delamarisa (na sliki), dokon~ no potrdil odlo~ itev, da se bo družba Delamaris in njeni zaposleni iz ribiškega mesta preselila v Pivko. Medtem ko je preselitev za gospodarstvo v naši regiji dobra novica, je odlo~ itev precej neodobravanja in polemik o prekinitvi ve~ kot stoletne tradicije, razumljivo, požela v Izoli. »Preu~ ili smo vse možnosti in na koncu sprejeli najracionalnejšo, ki bo zagotovila dolgoro~ ni obstoj Delamarisa,« je odlo~ itev takrat pojasnil Rebec. Nova proizvodnja hala v Pivkinem kompleksu naj bi bila zgrajena do avgusta prihodnje leto.
Februarja so v Postojnski jami javnosti prvi~ predstavili eno ve~ jih pridobitev v zadnjih letih, nov, sodoben akvarij za ~ loveške ribice. »Gre za edini tovrstni objekt na svetu in najve~ ji akvarij v Sloveniji. Dolg je sedem metrov, širok 2,4 metra in visok 2,5 metra,« je takrat povedal Matjaž Ber~ on, zdaj že bivši direktor družbe Turizem Kras. V nov akvarij, ki je zaradi strogih predpisov s podro~ ja varovanja narave verna simulaciji naravnega okolja, je prebivalke spustil Slavko Polak, biolog iz Notranjskega muzeja Postojna (na sliki), ki je aktivno sodeloval pri urejanju novega domovanja za ~ loveške ribice, simbola slovenske naravne dediš~ ine.
Julij
Avgust
Jama na pota stare slave
September
Skrb s smetmi
Poplave nepravilnosti
Avgust za nekatere župane ni bil prav ni~ po~ itniško brezskrben, saj jih je zaposlovalo vprašanje, kam s smetmi. Pred vrati je bilo namre~ zaprtje lokalne deponije na Rakeku, kamor so smeti odvažali iz ob~ in Cerknica, Bloke in Loška dolina. Rešitev se je pokazala v Logatcu, kjer se sicer pripravljajo tudi na postavitev Centra za obdelavo odpadkov pred odlaganjem. V Stari vasi pri Postojni, kamor odvažajo smeti iz ob~ in Postojna in Pivka, bodo odlagališ~ e predvidoma zapolnili do konca leta, nato bodo odpadke izvažali tudi oni. Ob~ ane so ponekod višje cene na ta ra~ un že doletele, ponekod pa jih še bodo. Sicer pa velja priporo~ ilo: bolj bomo lo~ evali, manj bomo pla~ evali. Najbolj uspešno odpadke zdaj lo~ ujejo v Logatcu, ki so zgled tudi drugim ob~ inam. V slabem desetletju so koli~ ino odloženih mešanih odpadkov zmanjšali za dve tretjini.
Septembra nas je poplavilo, k sre~ i ne tako hudo in v tolikšnih razsežnostih kot v nekaterih drugih predelih Slovenije, a vendarle. Voda je zalila kar nekaj domov. V Logatcu je na cesti pristalo 11 družin. Z vodo pa so prišle na dan tudi nepravilnosti. Ob~ ani Logatca, ki so ostali brez vsega, so ugotovili, da so bila njihova stanovanja na poplavnem obmo~ ju zgrajena na ~ rno, gradnjo so legalizirali šele naknadno, ob~ ina pa je nato dovolila še gradnjo blokov. Jasno je postalo tudi, da so bili ljudje prizadeti bolj kot bi lahko bili, ~ e bi pristojni redno vzdrževali vodotoke. Ve~ ina prebivalcev hiše proti poplavam ni imela zavarovane. Spoznali so, da jih lahko narava kadarkoli preseneti.
FOTO : VA LT ER L EB A N
FOTO : VA LT ER L EB A N
Julija je po številnih polemikah in špekulacijah družba Turizem Kras dobila novega lastnika. V Istrabenz Turizmu so se odlo~ ili svojo h~ erinsko družbo, ki ima koncesijo za upravljanje s postojnskim in predjamskim jamskim sistemom, prodati postojnskemu podjetniku Marjanu Batagelju oziroma njegovemu podjetju Batagel&Co. Batagelj (na sliki) navdušenja nad uspehom ni skrival. Ob prevzemu je pred novinarji emocionalno napovedal, da si želi Postojnsko jamo vrniti na pota stare slave in obisk pove~ ati na 900 tiso~ . Ali mu bo uspelo, bo pokazal ~ as. ^etrtinski delež družbe je v skladu z dogovorom prodal postojnski ob~ ini, ki so ji pri nakupu pomagali zamejci – Zadružna kraška banka iz Op~ in pri Trstu.
FOTO: ARHIV ANE PUPEDAN
Marca so Ana Pupedan izdali svoj ~ etrti album Na doma~ i brja~ i, za katerega ~ lani pivške skupine pravijo, da je najboljši doslej. Pupedanci že 18 let muzicirajo v nespremenjeni zasedbi v sestavi Simon Avsec, Boštjan Požar, Marko Doles in Peter Žnidarši~ , prav tako ohranjajo sebi lasten in prepoznaven slog. ^eprav združujejo razli~ ne žanre, ostajajo tudi na novem albumu, ki prinaša 12 avtorskih skladb, zvesti predvsem rokerski poetiki ter duhovitim in družbenokriti~ nimi besedilom. »Res je, da ni lepšega ob~ utka, kot je zadovoljna publika, a pri nas je tako, da ho~ emo ostati zvesti sami sebi,« je v imenu Pupedancev ob izidu albuma za naš ~ asopis povedal Doles in dodal, da se v slovenski komercialni glasbeni srenji, ki je izpraznjena in polna nevoš~ ljivosti, ne vidijo.
FOTO: VALTER LEBAN
FOTO: VERONIKA RUPNIK
Ribe iz Izole v Pivko
FOTO : VA LT ER L EB A N
Januar
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str
Regijski pregled leta
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.
zaznamovali iztekajo~ e se leto? April
Junij
Maja je na dirki okoli Slovenije DOS Extreme, ki ima start in cilj v Postojni, že ~ etrti~ zmagal najuspešnejši slovenski, pa tudi svetovni ekstremni kolesar Jure Robi~ (na sliki). Mesec kasneje je že peti~ osvojil tudi zmago na eni najbolj spoštovanih in najdaljših ultramaratonskih kolesarskih preizkušenj na svetu, dirki ~ ez Ameriko – RAAM. Pri tem njegovem podvigu ga je sponzorsko podprlo tudi postojnsko podjetje Unika TTI. Žal je Jure obe dirki odpeljal zadnji~ . Septembra je namre~ med kolesarjenjem v tr~ enju z avtomobilom zaradi hudih poškodb izgubil življenje.
Junija so na obmo~ ni gospodarski zbornici razglasili, da se je naša regija po gospodarskih rezultatih lani uvrstila na visoko peto mesto med 13 regijami v Sloveniji. Obi~ ajno smo bili na zadnjih mestih. Toda kaj, ko gre uspeh bolj na ra~ un nazadovanja drugih regij kot pa našega napredovanja. Iz rde~ ih številk sta našo regijo sicer potegnila predvsem Plama-pur in Termoplasti-Plama, oba iz ob~ ine Ilirska Bistrica. Najbolj na dnu pa je pristala ob~ ina Loška dolina, kar gre pripisati slabemu poslovnemu rezultatu najve~ je družbe, Kovinoplastike Lož, ki je lani v 55-letni tradiciji prvi~ poslovala z izgubo. V primerjavi s predhodnim letom je globoko zdrsnila tudi ob~ ina Pivka, predvsem na ra~ un družbe Javor, ki je v skupini zabeležila skoraj tri milijone evrov izgube.
Oktrober
FOTO: VALTER LEBAN
FOTO: VALTER LEBAN
Aprila smo se tudi v naši regiji v velikem številu pridružili vseslovenski akciji O~ istimo Slovenijo. V vseh šestih ob~ inah je ~ istilo kar osem tiso~ prostovoljcev, ki so skupaj pobrali okrog tri tiso~ kubi~ nih metrov smeti. Slovenska rekorderka v številu prostovoljcev, ki so se akcije udeležili, je bila pivška ob~ ina, saj je tu ~ istilo kar 35 odstotkov vseh ob~ anov. Iz narave so prostovoljci odstranili veliko smeti, ki so tu ležale že desetletja, o~ istili ve~ ino divjih odlagališ~ , odkrita odlagališ~ a nevarnih odpadkov pa prepustili komunalnim delavcem. Eden od prostovoljcev je za naš ~ asopis pomenljivo povedal, da upa, da so z akcijo ne le o~ istili naravo, temve~ tudi vzbudili slabo vest pri vseh krivcih, ki bodo drugi~ premislili, preden bodo namesto v zbirni center smeti stresli za grm.
November
Trije stari, trije novi
December
Manj policistov
150 ljudi na cesto
Novembra so se za~ eli prvi protesti proti nameri Generalne policijske uprave (GPU), da ukine Policijsko upravo Postojna in jo združi s koprsko, cerkniško policijsko postajo pa pripoji Ljubljani. Namera je na najve~ je neodobravanje naletela v obmo~ nem policijskem sindikatu (OPS), pa tudi v lokalni skupnosti. Policijski sindikat ne zanika, da policija potrebuje reorganizacijo in racionalizacijo, predvsem zaradi razbohotene režije, vendar ocenjuje, da takšen pristop ni pravi. »Obljube GPU, da se število policistov na terenu ne bo zmanjšalo, prej pove~ alo, so pesek v o~ i,« je bil odlo~ en Jure Ocepek, predsednik OPS Postojna (na sliki). Visoki uslužbenci namre~ ne bodo šli na teren, pa~ pa le v drugo pisarno. Sicer pa bi se z ukinitvijo uprave še nekako sprijaznili, ~ e ne bi za njo na vrsto prišle tudi policijske postaje. A je GPU tudi tu že prelomila besedo. Ukinja se tudi postaja prometne policije, ostajajo le še splošne postaje.
Decembra je uprava Javorja novinarjem, nato pa še obmo~ ni službi zavoda za zaposlovanje in centru za socialno delo, prek ob~ ine pa verjetno tudi pivškemu Rde~ emu križu in Karitas sporo~ ila, da gre Javorjeva odvisna družba Javor Pohištvo, ki se ukvarja s proizvodnjo stolov in miz, v prisilno poravnavo. Po prestrukturiranju bo na cesti pristalo150 ljudi od 240. Novica ob daljšem poslovanju s precejšnjo izgubo ni bila presene~ enje. Ugibanja, ali je to za~ etek konca nekdanjega lesnega velikana, pa je predsednik uprave Bruno Komac zavrnil, ~ eš, da ne sledi nobena druga prisilna poravnava. Mimogrede, zadnji dve leti mesto prvega nadzornika v Javorju zaseda Bruno Gri~ ar, o katerem je v zadnjih dneh javnost slišala predvsem v povezavi s ste~ ajem Toma, ki ga je vodil.
FOTO: V ERON IK A R U P N IK
FOTO : VA LT ER L EB A N
Oktobra smo volili nove župane in ob~ inske svetnike. V postojnski in pivški ob~ ini so se volivci odlo~ ili še en mandat že v prvem krogu zaupati dotedanjima županoma, Jerneju Verbi~ u in Robertu Smrdelju. V ob~ ini Bloke jim izbirati sploh ni bilo treba oziroma tega niso mogli, saj je bil kandidat le eden, župan Jože Doles. Za spremembo pa so se odlo~ ili v ostalih notranjskih ob~ inah. V drugem krogu so za logaškega župana izvolili Berta Menarda, za cerkniškega Marka Ruparja, za župana Loške doline pa Janeza Komidarja. Volilna udeležba je bila nekaj nad 50 odstotkov, kar je za volitve malo. V volilnem komentarju smo se vprašali, kaj so županom in politikom nasploh želeli sporo~ iti tisti, ki so zavestno izbrali abstinenco. Bo njihovo sporo~ ilo kaj spremenilo?
FOTO: VALTER LEBAN
Zadnja Robi~ eva Prvi~ z izgubo zmaga v Postojni
FOTO : VA LT ER L EB A N
Dobra ~ istka
Maj
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str
Prazni~n i pogovori
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
Najraje je doma
Alenka Bev~ i~
Župan Postojne zadnji dan leta vedno v službi – Sproš~ ajo ga vrt, ptice in glasba
Kako boste preživeli prihajajo~ e praznike? Prazniki bodo takšni kot vsako leto, saj kot župan v drugi polovici decembra vsak dan opravljam protokolarne dolžnosti. Ponavadi se udeležim tudi praznovanja državnega praznika v državnem zboru, mnogi pa me povabijo tudi na praznovanja pred koncem leta, ki se jih poskušam udeležiti. Zadnji dan leta pa bom v službi. Odkar sem zaposlen, sem na ta dan vedno delal, še nikoli nisem bil prost, tako da je zame to ~ isto nekaj obi~ ajnega. Na ob~ ini moramo zaklju~ iti finan~ ne zadeve, enako je bilo tudi, preden sem bil župan, ko sem delal v finan~ ni organizaciji. Silvestrujem sredi mesta in upam, da bo vreme
lepo, da ne bo prehude burje, snega ali celo dežja. Žal pa se verjetno ne bo nikoli ponovilo silvestrovanje pred Postojnsko jamo pred dvema letoma. Bilo je nekaj ~ udovitega, tista prava zimska pravljica, ker je za~ elo opolno~ i snežiti. Sicer pa praznike vsako leto preživljam z družino in upam, da mi bo uspelo postaviti smrekico. Dvomim, da bomo tokrat imeli jaslice, ker sva s partnerko Tatjano vzela k sebi kar nekaj ma~ k, ki so jih ljudje pustili na cesti, in bojim se, da bi jih uni~ ile. Greste tudi k polno~ nici? Pred leti, ko sem še dirigiral in prepeval, sem se je vedno udeležil. Še vedno se je, pojem pa ne ve~ , saj ni ~ asa za vaje. ^e me povabijo, pa še vedno rad zapojem. Kakšne ob~ utke v vas budi boži~ ni ~ as? To je ~ as, ko se moraš pogovoriti sam s sabo, narediti obra~ un, predvsem pa ne smeš v sebi nositi jeze. ^loveku se v življenju dogajajo krivice in ~ e s tem
živiš, ~ e to nosiš v sebi, te razjeda. Nekateri to jezo z užitkom stresajo na druge, kar pa ni dobro. Pravijo, da se ~ ez sedem let vse stvari vrnejo, zato ne smemo delati slabega. Pravite, da imate doma ma~ ke. Vas družba živali sproš~ a? Me, seveda. Rad opazujem tudi ptice. K nam na vrt jih pride tudi po sto – kosi, vrabci, sini~ ke, taš~ ice, liš~ ki, podleski ... Najraje opazujem podleske, saj so zelo lepe ptice in so ve~ ji od ostalih. Spomnim se, da sem se neko~ enemu približal na dober meter, pa ni odletel stran in me je samo gledal. Lansko zimo sva s Tatjano zanje porabila kakšnih 40 kilogramov hrane. Letos jo bova verjetno manj, saj jih prihaja malo manj. Sicer pa me najbolj sproš~ ata petje in glasba. Ko se vozim v Ljubljano, na zasedanja državnega sveta, vedno poslušam klasi~ no glasbo, kakšno Eroiko ali Il Divo, pa tudi ostalo glasbo, da le ni preve~ divja. Menjavam radijske postaje, ali pa si sam naredim kakšen zanimiv izbor.
Posve~ ate se tudi delu na vrtu, predvsem zeliš~ a so vaša strast? Jaz sem tu sicer bolj pomo~ nik, glavna je moja Tatjana. Imamo pa posajena vsa mogo~ a zeliš~ a, od brina, žajblja, majarona … Mislim, da jih je kakšnih 12. Marsikdo, na primer, niti ne ve, da obstajajo tri vrste bazilike in vse rastejo tudi pri nas. Potem jih znate tudi uporabljati? Za to tudi poskrbi Tatjana, meni samo pove, kaj naj grem iskat, potem pa skupaj kaj skuhava, na primer golaž. Sam bi ga sicer tudi znal, vendar pa moraš znati za~ utiti, kdaj je pravi trenutek, da dodaš zeliš~ a in ona to zna. Pa vam ostane sploh kaj ~ asa za takšne stvari? Res je, da zelo veliko delam, v~ asih tudi po 300 ur mese~ no. Najhuje je takrat, ko pridem domov samo za eno uro in moram potem spet iti. Tudi na dopustu sem bil v dobrem letu samo tri dni.
FOTO: VALT E R L E B AN
Postojnski župan Jernej Verbi~ bo novo leto do~ akal na trgu sredi Postojne, tako kot že ve~ let zapored, ~ eprav ne poje ve~ na koru, pa se še vedno udeleži tudi polno~ nice. V zadnjih letih sicer ni bilo ~ asa za dopust, sproš~ a pa ga vrt, kjer imata s partnerko posajena zeliš~ a in ki ga v teh zimskih dneh obiš~ ejo številne ptice, saj jim natrosi obilo hrane.
In ko enkrat ne boste ve~ župan, kam se boste potem odpravili na dopust? Uh, meni je najlepše doma. Moram re~ i, da sem kot študent izpeljal približno 450 izletov po Evropi in Aziji, zato sem videl že veliko sveta. Do upokojitve pa imam še kar nekaj let in upam, da bom do konca tega mandata ostal zdrav. Potem mi bo najbrž manjkalo še kakšno leto in si bom moral poiskati nekaj drugega, bom pa zagotovo poskusil dati politiko na stran. Ker se ljubiteljsko ukvarjam z zgodo-
vino in si zapisujem nekakšno kroniko mojega županovanja, me pa mika, da bi na stara leta to izdal. Zamikalo me je takrat, ko se je pripravljala knjiga Postojna, gospodarsko in upravno središ~ e in sem pregledoval zapisnike sej takratnega izvršnega sveta ob~ ine. Kakšno je vaše sporo~ ilo bralcem ob novem letu? Vsem želim doživete praznike in lepo zdravo novo leto. Samo dve besedi bom še rekel – vse dobro.
Sprostitev in mir najde v hribih
Petra Tr~ ek
Cerkniški župan Marko Rupar uživa v hribih in na kolesu, na potovanje pa se najraje odpravi v lastni režiji pa tudi za smrekico, ki je zdaj umetna. Pri okrasitvi ni dileme: to urejata žena in h~ erka. Na predboži~ ni ve~ er se zberemo pri nekoliko bolj sve~ ani ve~ erji, nato gremo k polno~ nici. Še posebej lepo je, kadar je veliko snega in pritisne mraz, da škripa pod nogami. Na boži~ ni dan smo doma, mogo~ e obiš~ emo starše, štefanovo je ~ as za obiske. Novo leto Kako preživite decembrske praznujemo kar doma, zadnja praznike? leta, ko gresta otroka po svoje, To je ~ as, ko se umirim in si lah- sva s prijatelji nekajkrat odšla v ko vzamem ve~ ~ asa za družitoplice, kar bova storila tudi leno. V~ asih smo doma praznovali tos. Na prvi dan novega leta je bil predvsem prvi sveti ve~ er, boži~ , leta nazaj obvezen plesni ve~ er, ko smo pove~ erjali kislo zelje s kar sva nadomestila z nabiraprekajeno klobaso, nato pa smo njem novih mo~ i v bazenih toplic. se otroci z baklami po celem snegu podali k polno~ nici. Tisto Vam je iz otroštva v spominu je bilo pravo vzdušje. Novo leto ostala kaka posebna šega? sem praznoval kot študent; v V~ asih smo bolj kot rojstni dan študentskem domu so zabave praznovali god. Spomnim se pripravili spontano. ofreka; ko je imel kdo v vasi god Danes pa z družino dan, dva – veliko je bilo Jožetov –, smo pred boži~ em postavimo jaslice ve~ er prej pred njegovo hišo soin jelko. Po mah greva s sinom, sedje ropotali z rencami in žlicato je moško delo. Zadolžena sva mi, dokler ni odprl in nas povaše za napeljavo elektrike, prej bil na pija~ o.
Se kot izu~ en mizar in lesni tehnik še kaj lotite tišlarije? Pred ~ asom sem naredil posteljo in nekaj omaric, zdaj pa se lesa lotim le še redko. Po eni strani nimam ~ asa, po drugi pa moraš danes imeti vse vrste orodja, v~ asih pa smo bolj improvizirali. Tudi delavnice nimam prav velike, uporabljam jo za popravilo motorja, kosilnice. Ste navdušen hribolazec. Kaj vas je tako pritegnilo? V hribih uživam. Vše~ mi je ob~ utek, ko se zve~ er usedeš pred planinsko ko~ o, se pogovarjaš, ali pa na svežem zraku ob~ uduješ svet pod sabo. Vsaj eno no~ moraš preno~ iti v hribih, sicer ni pravega užitka. Spomnim se, da smo leta 1962 v Planiki prespali kar na mizah in tleh, saj drugje ni bilo prostora. Na vrh, še posebej Triglava, se moraš odpraviti ~ im bolj zgodaj, da se izogneš množici in lahko v miru opazuješ, kako se prebuja narava. Na Storži~ pa smo od doma odšli že pred peto
zjutraj, da smo bili ob osmih že na vrhu. Rad imam slovenske hribe. Hribovske izlete sem velikokrat kot vodi~ organiziral za prijatelje. Na Triglavu sem bil trikrat, na Krnu štirikrat, na Storži~ u sva bila z ženo dvakrat zaporedoma. Vše~ so mi Grintovec, Matajur, pa Slavnik, ki je idealen za zimski pohod.
kolo, ob straneh torbe, napolnjene z vsem mogo~ im, in vse skupaj jemljem zelo rekreativno. ^e ne zmorem klanca, ga pa~ premagam peš. Ker s kolesa ve~ vidiš, v~ asih to izkoristim, da kontroliram Komunalo (smeh). Poleti sem šel neko nedeljo prek jezera na Otok, Laze, v Grahovo … v ponedeljek pa sem na komunalo sporo~ il, kje morajo še kaj urediti. Veliko sem kolesaril po Velikokrat greste na Špi~ ko nad cerkniških hribih, vse do Rakitne, Begunjami. Štejete, kolikokrat rad naredim krog ~ ez Bloke. ste jo osvojili? To ne, grem pa vsako zimo vsaj Veliko ste potovali, si ogledali desetkrat. Sicer pa se v hribe Evropo, del Amerike in Avstravelikokrat odpraviva z ženo, ki lije. Kam bi se najraje preselili, sprva ni bila navdušena planin- ~ e bi morali? V Avstralijo, tam je življenje bolj ka. Ko še nisva bila poro~ ena, sem jo peljal na Triglav, nato se kakovostno in mirno kot, na primer, v Ameriki, socialna varnost je po~ asi navdušila. V zadnjih je ve~ ja. Sicer pa smo z družino mesecih žal ni bilo veliko ~ asa za hribe, pa tudi vreme je bilo pred leti z avtodomom prevozili bolj slabo. celo Evropo, do Norveške, tudi v Ameriki smo najeli avto. ^e poPogosto vas je videti na kotuješ v lastni režiji, vidiš ve~ in lesu. druga~ e doživiš deželo in ljudi, Rad kolesarim, najve~ krat kar po kot ~ e greš z agencijo. Želim si, cerkniški ob~ ini. Imam klasi~ no da bi našel ~ as, da bi si ogledal
FOTO: OSEBN I ARH IV
Cerkniški župan Marko Rupar je pravi Meniševec, doma iz Begunj. Kot otrok se je rad potikal po okoliških gozdovih in se pozimi s prijatelji in smu~ mi na ramenih odpravil na Slivnico. V~ asih tudi dvakrat na dan. Ljubezen do hribov pa je za~ util, ko se je kot osemletni de~ ek s skupino ministrantov pod vodstvom doma~ ega župnika podal na Triglav. Tudi danes se rad povzpne na vrhove, pa ~ eprav le na bližnjo Špi~ ko, na katero se odpravi vsaj desetkrat na leto.
še Skandinavijo, pozimi pa še enkrat Avstralijo. Vle~ e me tudi v Kanado in na Aljasko, kamor naju z ženo že ve~ let vabi bratranec, ki živi v Clevelandu.
Zares naše postane le tisto, kar s srcem Kakšen pomen imajo za vas praznovanja ob koncu leta? Decembrski prazniki so dnevi pri~ akovanja. Narava spi, zato pri~ akujemo svetlobo, ki omogo~ i novo rast. Prazni~ ni dnevi so priložnost za povezovanje, ki naj poteka na nivoju družine, prijateljev in širše družbe.
V teh dneh se pripravljajo dobrote, katerih vonj in okus se zapišeta v spomin in vedno, tudi po mnogih letih, enak vonj pri~ ara sliko ne~ esa lepega, prijaznega. Peka doma~ e potice ali kruha je obred, ki ga praviloma opravita mati ali o~ e. V pripravo testa vložita svoje delo, misli in lepe želje in ko pecivo delita z drugimi, pleteta niti povezovanja in doma~ nosti. Ali bi nam lahko opisali zgodbo s teh praznovanj, ki vam je ostala najbolj v spominu? V letih, ko še nisem hodil v šolo,
smo živeli v skromnih razmerah. Vsaka dobrina je bila dragocena. Lepi so bili trenutki, ko smo otroci izdelovali ov~ ke za jaslice. S steklarskim kitom smo naredili model, v katerega smo vlivali mavec. Vsak odlitek je bil polovi~ ka ov~ ke, ki smo ju spojili, kipce oblikovali in li~ no pobarvali. Za boži~ smo bili otroci deležni skromnih darilc, morda doma~ ega jabolka ali roži~ a. Bilo je pravlji~ no lepo. V kasnejših letih pa je bil ~ arobnega pri~ akovanja poln dogodek, ko smo se podajali s smu~ mi v zasneženi gozd,
da bi urezali boži~ no smre~ ico. Bilo nas je strah, ker je bilo tudi takrat, tako kot danes, prepovedano sekati mlada drevesca, vendar je bil morda prav v tem tveganem dejanju nek poseben ~ ar. Zelo ste povezani z naravo. Ukvarjate se tudi z nabiralništvom. Nam lahko poveste nekaj o tem? Od nekdaj sem bil zelo rad sam v naravi. Opazoval in prou~ eval sem ptice, gozdne živali, drevesne vrste, rastline ob potoku, ribe in rake. V najstniških letih
F OTO : A N Ž E V R A B L
»V vsakem delu najdem prijetne trenutke, zato me nobeno ne obremenjuje. Strah ni ve~ moj spremljevalec, že davno sem ga izgubil. Medsebojni dialog in spoštovanje bosta rešila svet. To bogastvo ima vsak v sebi, zato si ga dajmo na razpolago,« pravi logaški Župan Berto menard
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str
Prazni~n i pogovori
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
Polhar z dušo in srcem
Petra Tr~ ek
Župan Loške doline Janez Komidar se jeseni rad sprosti v družbi polhov, poleti pa se rekreira kar med kme~ kimi opravili
So prazniki tudi za vas in vašo družino nekaj posebnega? Vzdušje se ne da primerjati z nobenim drugim praznikom v letu. Zbere se cela družina, da se uredi smrekico in jaslice, pripravi boži~ na in nato še novoletna ve~ erja. Po skupni ve~ erji se še malo zadržimo in kakšno re~ emo. Na boži~ ni ve~ er odmolimo rožni venec, pobudo prevzame moja mama. Dokler je bila h~ erka majhna, smo šli k otroški polno~ nici, zdaj, ko je dopolnila 10 let, k polno~ ni maši. Boži~ je dan, ko se izogibamo ve~ jih del in opravimo le najbolj nujno, jutranji in popoldanski obred v štali. Zjutraj gremo k maši, nato skupaj po-
zajtrkujemo. So pa prazniki še druga~ e nek poseben ~ as, ko se poglobiš vase in razmisliš, kaj si naredil dobro, kje bi lahko še boljše, in to so že zasnove za naslednje leto. Z navdušenjem in veseljem ohranjate tradicijo polhanja. Polharija je moto, ki me vodi skozi življenje. Samostojno polham od 13. leta, nau~ il me je o~ e. Polhanje je veselje, je strast, ki jo ohranjamo Notranjci, še posebej v Loški dolini. Z veseljem sem se priklju~ il turisti~ nemu društvu in mislim, da smo v zadnjih dveh letih precej naredili. V lastni režiji smo preuredili del polharske
zbirke pri gradu Snežnik, obnavljali smo objekte, s katerimi zaenkrat še razpolagamo na Zagradnih njivah, uredili dotrajano plesiš~ e, popravili notranjost brunarice. Kaj vas pritegne pri polhanju? ^e povem po pravici, samota. Umaknem se v naravo, uživam sam s seboj. Ne toliko v lovljenju, pa~ pa v tem, kaj mi gozd da. Ima nek poseben ~ ar, ki me prevzame. Žal je to le nekaj tednov v letu, ampak vsaj takrat se lahko popolnoma sprostim in pozabim na težave, ki me tarejo. Nekajkrat smo polhali tudi z družino in prijatelji, a me pikniki v naravi ne vle~ ejo toliko. So lepo druženje, a polharija je ta prava, ~ e uživaš sam. Niti ognja si ne zakurim; sedim, poslušam in ~ akam, kdaj se bo sprožila past ... Ujamete precej polhov, kaj naredite z njimi? Pred dvema letoma, ko je bila sezona, sem jih ujel okoli 170. Pred 15 leti sem do 15. oktobra
še spremljal ulov in prišel do 830, nato pa nehal šteti. Polhe jemo vsi v družini in jih za ve~ erjo brez težav pospravimo po 25. Najboljši so pe~ eni, poskusili pa smo jih tudi že pohane ali v ajmohtu. So pa bolj za gušt, od njih se ne naješ. Mama topi tudi polhovo mast; za družinske potrebe je je vedno dovolj. Posušene kožice podarim prijateljem, dal sem narediti tudi polhovko. Nad polhanjem ste navdušili tudi h~ erko. Ko je bila stara 6, 7, let me je pripravila do tega, da sem jo vzel s sabo. Sicer sva hitro zaklju~ ila, ker je takoj, ko je padel mrak, za~ ela spraševati: O~ i, a slišiš … Še vedno pa vsaki~ vpraša, ~ e bova šla kaj loviti. Naša družina je vpeta v polhanje, to je tradicija.
FOTO: B O R U T K R AŠ E V E C
Polhar po duši in srcu, bi lahko opisali novega župana Loške doline Janeza Komidarja iz Nadleska. V gozdu najde zavetje pred hitrim tempom vsakdanjika. V~ asih je rad igral mali nogomet, a je poškodba zaklju~ ila njegovo nogometno kariero. Danes pa se rekreira med delom na kmetiji in v gozdu. Tudi kakšno knjigo rad vzame v roke, najraje zgodovinsko; pritegnilo ga je obdobje prve svetovne vojne in ~ as med vojnama. Zanimajo ga poljudne oddaje ali tiste o živalskem svetu. Predvsem pa je sre~ en in zadovoljen, ~ e se lahko posveti svoji družini, zato se že veseli praznikov, ko bodo lahko skupaj preživeli nekaj lepih trenutkov.
ki so polharji s srcem in dušo. Zanimivo je, da mladi sami pridejo do tega, da ni pomembna žurka, ampak to, da se v gozdu odmaknejo od hitrega tempa življenja.
Doma staršem pomagate na kmetiji. Jo boste prevzeli, ko bo ~ as? Se za polhanje zanimajo tudi Imamo okoli 10 glav živine, mladi? ve~ inoma telice in bike. Delo Tradicija se je s polharskimi pina kmetiji je obvezujo~ e po eni kniki sicer nekoliko izrodila, a strani, po drugi stani pa ne tolipoznam veliko ljudi, tudi mlajših, ko. Nekaj ~ asa prihrani tehnolo-
gija. Poleti je res veliko dela, zaenkrat delata še o~ e in mama, in si lahko vzamemo nekaj dni zase. Ve~ ino dopusta pa izkoristim za kme~ ka opravila. O~ e je že toliko star, da na traktor ne gre ve~ , zato košnjo ve~ inoma pospravim kar sam. ^e je vreme pravo, potrebujem teden dni. Kmetijo bom pa obdržal. Naša hiša stoji že skoraj 350 let in nikoli ne bi zanemaril ne~ esa, kar so ustvarili moji predniki. Mogo~ e ne bom toliko pridelal, a površine bodo obdelane.
Za družino ni nikoli dovolj ~ asa Boži~ in novo leto vedno z družino – V otroških letih je bilo najbolj zanimivo streljanje s karbidom – Rad poseže po knjigah ali zahtevnejših ~ lankih
Kako boste preživeli prihajajo~ e praznike? Boži~ no-novoletni prazniki so prav gotovo ~ as, ko si vzamemo malo ve~ ~ asa in ocenimo delo, ki smo ga opravili v preteklem letu in postavimo na~ rte za naprej. Na ob~ ini je zagotovo najbolj pomembna priprava prora~ una in pa na~ rti povezani z delom v naslednjem letu. Kar se ti~ e mojega osebnega življenja, pa so bile pred prazniki najprej na vrsti koline. Praznovanje boži~ nih praznikov in novega leta pa bo tradicionalno, skupaj z družino. Kako ponavadi praznujete? Za boži~ naredimo kakšno dobro ve~ erjo, gremo h polno~ nici, seveda, ~ e nismo preve~ zaspani. Novo leto pa obi~ aj-
hrupa, ampak v tistih ~ asih to ni bilo ni~ posebnega. To je bil pravzaprav obi~ aj in takrat se nismo zavedali, kako nevarno je bilo, ~ eprav je ve~ krat prišlo tudi do kakšne nesre~ e.
no pri~ akam z mojo družino in skupaj s sestrami ter njihovimi družinami, na novoletni dan pa gremo obi~ ajno plesat. Podobno praznovanje pripravljamo tudi letos.
Bo med prazniki kaj ve~ ~ asa za vas, kot ga imate med letom? Med boži~ em in novim letom so tudi šolske po~ itnice in takrat si vzamem kakšen dan dopuKako pa se spominjate prazno- sta ali pa sem vsaj prej doma. ^e druga~ e ne, skupaj z družino vanj v otroštvu? po~ nem kaj, za kar sicer zmanjTudi takrat smo boži~ obi~ ajka ~ asa. Hkrati pa je na ob~ ini no praznovali z družino. Vedno zadnje dni leta obi~ ajno tudi vemi je ostalo v spominu kaj poliko dela, ki se ga ne da opraviti sebnega, obi~ ajno so bile to prej. Realizirati je na primer trepolno~ nice, ko je bilo tisto uro po polno~ i pravzaprav zelo tež- ba prora~ un, saj šele takrat priko zdržati. Za novo leto pa smo hajajo nakazila z ministrstev in moramo sredstva razporediti, kar mulci na vasi obi~ ajno streljali pomeni, da je v zadnjih dneh s karbidom. Od takrat se spomnim kar nekaj anekdot, vendar pred novim letom dogajanje pa mladini zdaj odsvetujem, da obi~ ajno zelo pestro. bi se ukvarjala s ~ im podobnim. Takrat so se nekateri ljudje Kaj pa sicer med letom, je med vsemi županskimi obveznostmi v vasi jezili zaradi precejšnjega
dovolj ~ asa tudi za družino? Lahko re~ em, da bi si tudi sam želel imeti ve~ ~ asa za družino, ali pa za stvari, ki bi jih sam rad po~ el. Velikokrat moram usklajevati možnosti in potrebe ter ~ as, ki ga imam na voljo, razporediti kar se da u~ inkovito, da ga ostane dovolj za vse. Kako vaše odsotnosti prenašajo žena in h~ erke? So se v vseh teh letih, odkar ste župan, že navadile, da morate svoj ~ as deliti z vsemi ob~ ani? Navajene so že, v~ asih sicer malo bolje, v~ asih pa precej slabo. Vendar se dogovorimo, saj druga~ e niti ne gre. S ~ im pa se ukvarjate, ko imate tistih pet minut ~ asa samo zase? Rad kaj preberem, posebno na morju, ko je ve~ ~ asa ali pa ko imam kakšen krajši dopust. Berem knjige, ne kaj pretirano zahtevnega, ker se mi takrat res ne da pretirano razmišljati. Zadnja,
FOTO: VALTER LEBAN
Robert Smrdelj, župan ob~ ine Pivka, je letos vstopil že v ~ etrti mandat na ~ elu ob~ ine. Njegova družina je tako že navajena, da ve~ ino ~ asa preživi pri opravljanju županskih obveznosti. Prazniki bodo zato rezervirani za najbližje, sicer pa so njegove spremljevalke, ~ e le najde kakšno minuto prostega ~ asa, knjige.
ki sem jo prebral, je imela naslov Sužnja. Zelo zanimiva knjiga. Ko ni dovolj ~ asa za knjige, pa rad vzamem v roke tudi kakšen ~ asopis, mogo~ e kaj bolj zahtevnega, kakšne daljše ~ lanke ali pa si pogledam kakšen dober film. Zavedam pa se, da si premalo ~ asa vzamem za rekreacijo. Ko grem na kakšen daljši sprehod ali pa kolesarim, se veliko bolje po~ utim in to mi zdaj manjka.
in veseljem damo drugim me je pritegnila tudi tehnika, vendar je narava ostala moja ljubezen do današnjih dni. V naravi in ljudeh dobim ideje in inspiracijo za delo. Prebral sem veliko vzhodnjaške literature in ob tem doumel tudi besedila Svetega pisma. Vsa modrost življenja je strnjena v eno samo to~ ko, to je ljubezen. Narava je polna ~ iste ljubezni. Iz nje lahko ~ rpamo mo~ za samozdravljenje. Sam sem se na raznih te~ ajih nau~ il pravilne tehnike dihanja, sproš~ anja, tudi gibi telesa pripomorejo k boljšemu po~ utju. Vse to so naravni
pristopi k uravnavanju pravilne preto~ nosti energij, ki nam omogo~ ajo zdravje. Najbrž imate lik, ki vam je najljubši. Kaj vas pri njem najbolj pritegne? Ob~ udujem lik klenega Slovenca, preprostega ~ loveka, ki si s prirojenimi lastnostmi, pridobljenimi znanji in z iznajdljivostjo kreira na~ in in kvaliteto življenja. Vše~ so mi ljudje, ki ne jadikujejo, ampak si skrb za rešitev iz težkih situacij naložijo na svoja ramena in skupaj s prijatelji in znanci najdejo ustrezen izhod
iz težav. Slovenec je praviloma delaven, iznajdljiv, solidaren, vedno pripravljen na medsebojno pomo~ . Morda je za Slovenca zna~ ilna tudi zavist, »fovšija«, vendar je tudi ta lastnost, skupaj z zdravim egoizmom, generator napredka. Vem, da radi in lepo plešete. Kaj vam pomeni ples? Z ženo sva veliko plesala, to nama je obema v veselje. Na žalost sem pred leti utrpel hujšo delovno poškodbo, po kateri so ostale dolo~ ene posledice,
Alenka Bev~ i~
ki mi otežujejo prefinjene gibe, ki naj jih obvlada kvaliteten plesalec. Vendar se plesu nisem povsem odrekel, le da se izogibam posko~ nim ritmom. Ples je druženje, zabava, oblika komunikacije z ljudmi. Mislim, da bi morali mladi ljudje osvojiti vsaj plesne korake val~ ka, polke in katerega od južnoameriških plesov, da bi se lahko zavrteli v plesnem ritmu, recimo, na svoji poroki. Katere se vam zdijo bistvene razlike med sedaj žive~ imi generacijami? S ~ im, po vašem
Kaj bi bralcem zaželeli ob novem letu? Leto 2010 je bilo kljub kriznim ~ asom za ob~ ino Pivka kar uspešno. Ve~ ino zastavljenih projektov smo tudi realizirali, ponekod nam je šlo celo bolje, kot smo predvidevali, tako da sem zadovoljen in si želim, da bi skupaj tako dobro delali tudi v bodo~ e. Vsem pa želim predvsem veliko zdravja in osebnega zadovoljstva, sre~ e pa tako ali tako ni nikoli preve~ .
Irena Štirn
mnenju, lahko starejši in mlajši obogatijo drug drugega? Po mojem mnenju je trenutno najve~ ji prepad med generacijami poznavanje ra~ unalništva in informatike. Starejši so na tem podro~ ju praviloma nepismeni. Tu vidim možnost in priložnost medsebojne obogatitve. Starejši bi na mlajše prenesli veš~ ine kuharskih spretnosti, pletilstva, opravil za vzdrževanje hiše, na primer. Mlajši pa bi lahko opismenili svoje starše ali stare starše v osnovni uporabi ra~ unalnika.
Sam imam izkušnjo, ko sem bil po prej omenjeni delovni nesre~ i vezan na invalidski vozi~ ek, kaj pomeni, ~ e te nekdo pelje »na sprehod«. Tudi s tem bi lahko mlajši lepšali dneve starejšim. Velika prednost je tudi v lokacijski bližini vrtcev in domov za ostarele. Z obiski otroci prinesejo svežino in veselje oskrbovancem v domu, sami pa spoznajo starost in najdejo smisel svojega bivanja. Zdi se mi primerno, da otrok spremlja starost, mladi pa s svojo prisotnostjo lahko olepšajo jesen življenja.
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 10
10
Prazni~n i pogovori
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
Prazniki so bili skromni, a težko pri~ akovani
Petra Tr~ ek
Nogomet je zamenjal za smu~ anje – Rad prepeva in pripravlja drva za zimo, saj ga delo v gozdu zelo sproš~ a
Kakšne spomine ste ohranili na boži~ vaše mladosti? Bilo je druga~ e, bistveno bolj skromno, ~ eprav glede na ostale dni v letu še vedno slovesno in bogatejše. Hrana, ki je bila na mizi, je imela ve~ jo ceno. Danes, na primer, nam potica ne pomeni prav veliko, takrat pa smo se je zelo veselili in zato še z ve~ jim pri~ akovanjem ~ akali na praznike. Danes pa je vsak
dan nedelja, boži~ pa je bolj pomemben v duhovnem smislu, da se umirimo, skupaj naredimo kosilo, se pogovorimo. Kako praznike doživljate danes? Malo se ustavim, pogledam na prehojeno pot in jo zastavim za naslednje leto. Ve~ ~ asa si vzamem za družino, prijatelje. Veliko mi pomeni, da se za boži~ zbere cela družina, kar je v vsakdanji naglici redko. Vedno se udeležimo maše; ~ eprav k maši ne hodim redno, pa je na tako velik praznik ne zamudim. Vše~ so mi tudi boži~ ne pesmi, ki poudarijo vzdušje. Za silvestrovo smo doma, saj bi težko pustil 11-letnega sina samega, prvega januarja pa se z ženo odpraviva plesat. Radi zaplešete, še raje pa zapojete. Doma bolj malo pojemo. Žena ni pevka, h~ erka pa je po meni, poje v komornem zboru v Novi Štifti in študira solo petje. Tudi mlajši sin kaže nagnjenje do
petja. Trenutno v lovskem zboru Martin Krpan pojem drugi tenor. Po vajah svoje znanje utrjujemo v gostilni, kjer se malo poveselimo in zapojemo. Na nek na~ in spet uvajamo kulturo petja v gostilnah, ki je že skoraj izumrla. Škoda, saj nam ljudje radi prisluhnejo. Od nekdaj sem rad prepeval, kot šolar pa sem se celo u~ il igranja na harmoniko. Še danes imam doma tako klasi~ no kot frajtonarico. Nekaj znam zaigrati, a ni, da bi se hvalil. Igranje bi moral izpopolniti, za kar za enkrat še ne najdem ~ asa. Imate tri otroke, najmlajši ima 11 let, h~ i pa že 26. Ali odraš~ anje mlajšega doživljate kaj druga~ e? Velika razlika je. Ko imaš otroka pri 25, 26 letih, si na za~ etku poti. Najbolj pomembna je služba, družina pa je nekako v drugem planu, vsaj pri meni je bilo tako. Skrb za otroke prepuš~ aš starim staršem, saj si zaposlen z gradnjo hiše pa kariere … Seveda mi je bila družina ves ~ as
me delo v gozdu. Tako prijetno združim s koristnim – za gozd, zame in še za denarnico. (smeh)
FOTO: P ETR A TR ^EK
Blo~ ani so sicer oddaljeni od vsakdanjega vrveža ve~ jih mest, a so to dejstvo vzeli kot svojo prednost. Župan Jože Doles je odraš~ al v vasici Ravne na Blokah, kjer so starši imeli kmetijo, na kateri je rad pomagal pri delu. Kmetuje ne ve~ , zato pa svoj ~ as izkoristi za urejanje okolice hiše, v kateri živi z ženo Olgo in tremi otroki. Najstarejša h~ erka se je po zgledu mame izšolala za zdravnico, srednji sin je uspešno maturiral na srednji varnostni šoli in se pripravlja na nadaljnji študiji, najmlajši, ki šteje 11 let, pa se ubada z drugimi »skrbmi«. Doles je zadovoljen, da so Bloke prepoznavne po smu~ anju. Kako tudi ne bi bil, saj je sam navdušen smu~ ar. Tekaške proge ga niso nikoli pritegnile, zato pa so ga že v osnovni šoli za alpsko smu~ anje navdušili nekdanji ravnatelj ^ebohin, Mišo Strman in drugi u~ itelji.
Ste imeli kakšno bližnje sre~ anje z medvedom? Medveda sem videl že velikokrat, a vedno bolj od dale~ ali iz avta. Še nikoli pa nisem bil v nevarnosti.
Bloke so zibelka smu~ anja in tudi sam ste navdušen smu~ ar. Že v osnovni šoli so nam poJože Doles je doma~ o planoto že prekolesaril pa tudi skušali vcepiti, da je to lep prehodil. Po Krpanovi poti se je podal že ve~ krat. šport. Kot dijak in pozneje študent sem smu~ anje nekoliko zanemaril. Ni bilo ne prave pomembna, a ne tako kot zdaj. Pogrešam ravno ne, je pa res, družbe ne finan~ nih možnoKo dozoriš ter je dom urejen in da veliko postorim okoli doma sti. Tudi žena ni smu~ ala, a sva standard zagotovljen, spoznaš, in tudi v gozd se odpravim. da je služba sicer pomembna, Žena namre~ skrbi za zelenjavni nato po~ asi za~ utila, da bi lahko da pa je družina tisto, kar osta- vrt, jaz pa kosim zelenico, vzdr- skupaj uživala na snegu. Obrat se je zgodil pred 15 leti, ko sva ne za vedno. Zato sem rojstvo žujem sadno drevje. Na kmetiji tretjega otroka doživljal druga~ e sem delal do mojega 35 leta, ko h~ erko pospremila v šolo v naravi na Roglo. Tako si zdaj vsako o~ eta ni bilo ve~ , pa smo kmein se še z ve~ jim veseljem poleto privoš~ imo 10 do 15 dni na svetil družini. Spoznal sem, da tovanje opustili. Danes imamo snegu. Rad tudi plavam in kole še kokoši in muco. V gozd je družina najve~ , kar imaš. lesarim. V~ asih sem igral nogose vedno rad podam in vsako met, h kateremu me spet vle~ e, Odrasli ste na kmetiji – kaj po- leto pripravim drva za zimo. To ~ eprav se bojim poškodb. grešate kme~ ko življenje? navado želim ohraniti, sproš~ a
V o š ~ i l a u r e d n i { t v a
Barbara ^epirlo U~ ili so me, da je treba v novem letu pomesti z zamerami in razvadami, vsakomur pa dati novo priložnost. Odvrzite balast, stare cunje in odprite vrata novim odlo~ itvam, prijaznim ljudem, prezeblim živalim in usihajo~ im rastlinam. Za vse žive je prostor na tem planetu, zato tudi v novem letu poskrbite za naše zeleno okolje, ohranjajte svojo dediš~ ino in pomagajte pomo~ i potrebnim. Odprite svoja srca in si letu 2011 vzemite ~ as zase in prijatelje, tudi za Notranjsko-kraške novice, ki jih z veseljem ustvarjamo samo za vas, dragi bralci. Držimo skupaj!
Irena [tirn V naši civilizaciji si vsi želimo biti zdravi, ljubljeni in potrjeni v svojih prizadevanjih. Želimo si finan~ ne varnosti, topline doma in vitalnosti. Vse to si želim tudi sama in to želim tudi vam, dragi prijatelji, bralci Notranjsko-kraških novic. Pa je že tako, da ima vsaka vrednota tudi drugo lice. Zbolimo sami ali naši dragi, najbližji nam obrnejo hrbet, izgubimo službo, morda celo streho nad glavo. V takih situacijah pa so želje premalo. Zato vsakemu posebej prisr~ no segam v dlan in želim, da bi v žalosti zmogli prepoznati njen namen, da bi vsak neljub dogodek osmislili, izšli iz njega trdnejši, bolj razumevajo~ i in še bolj prežarjeni z ljubeznijo.
Anže Vrabl Pred ~ asom sem v ljubljanskem parku posnel nekaj fotografij, ki sem jim dal naslov »Neviden«. Glavna oseba je bil brezdomec, klošar, mimo njega pa so hodili ljudje, kot da bi bil iz prozornega stekla, skratka neviden. Edini, ki ga je pogledal v o~ i in mu obliznil dlan, je bil majhen kuža. Moja iskrena želja ob novem letu je, da bi ljudje razvili tople med~ loveške odnose, da se ne bi zgražali nad druga~ nostjo, da bi delili z ubogimi, kar imajo, ~ eprav je to le iskren pogled v o~ i in nasmeh.
Marko Premrl Ogledalo je najlepša slika. Vedra, ko smo veseli, užaloš~ ena, ko smo slabe volje. V prihajajo~ em letu naj bo naša galerija polna nasmejanih slik. Naše sre~ a je odvisna od nas samih. Vesel boži~ in sre~ no novo leto.
Blanka Markovi~ Kocen Izteka se neprijazno leto – polno politi~ nih afer in gospodarskih pretresov. A gotovo je vsakemu izmed nas prineslo tudi kaj lepega. Pravzaprav je lepo že to, ~ e smo obdržali službo, odpla~ ali vse obroke posojila, položnice kolikor toliko sproti poravnavali … In ~ e smo ohranili zdravje in dobre prijatelje – dovolj razlogov, da smo zadovoljni! Analitiki pravijo, da nas recesija prihodnje leto ne bo ve~ tako tepla, bolj optimisti~ ni so. In prihajajo~ em letu vam želim prav tega, optimizma. Da bi uresni~ evali cilje, drugega za drugim, in imeli ravno toliko, kolikor potrebujete. Ali pa malo ve~ .
Veronika Rupnik Želim vam, da bi imeli v novem letu ve~ ~ asa za vaše najdražje in za vse, kar radi po~ nete, kar vas razvedri, umiri in osre~ i. Tudi ~ e ~ asa ne bo veliko, si ga vzemite. Lepi medsebojni odnosi in ljubezen so vredni najve~ , a tudi najve~ zahtevajo. Želim vam tudi, da kljub težkim ~ asom, bole~ im nezakonitostim in nemoralnostim ne bi izgubili upanja, da bi vztrajno kljubovali bore~ se za prave vrednote in da bi po njih tudi živeli, da bi bili angažirani kritiki družbeno-politi~ nega dogajanja, borci za pravico in resnico. Razmišljajte, ne pustite se slepo voditi, zahtevajte odgovore in odgovornost. Trudite se biti svetli zgledi.
Mateja Gr~ a ^e bi vam ob prihajajo~ em novem letu zaželela sre~ e, bi imela ob~ utek, da vam želim premalo in nisem iskrena. Življenje je namre~ veliko ve~ kot zgolj iskanje sre~ e. Za nami je težko leto, finan~ na kriza je terjala svoj davek, vremenska ujma pa odnesla streho marsikateri družini. A prav v teh trenutkih se je izkazalo, da smo še vedno ljudje, ki si znamo pomagati, kar je dalo upanje še tako obupanim posameznikom. Želim vam, da v prihajajo~ em letu na življenje gledate z vseh zornih kotov in tako bogatite svoje bivanje. Tudi v težkih trenutkih je nekaj kar nas obogati in naredi mo~ nejše. Voš~ im vam življenja polno 2011 in pa vesel boži~ .
Erik Logar V športu odlo~ a o zmagovalcih, dolo~ a naš življenjski ritem, nas vsakodnevno priganja. ^as. Eden naših najve~ jih tekmecev. Postavite se mu po robu in si vzemite ~ as zase, za svoje najbližje, za prijatelje. In naj to ne velja le za leto, ki se nam tako vztrajno bliža, temve~ tudi za tista, ki sledijo.
Pa vendar … pozabljamo vsi, da se svet le okrog nas vrti. Da naše so misli in naša dejanja tista, ki krojijo nam naša jutrišnja stanja. Zato naj se vsak od nas danes zave, da jutrišnji dan je odvisen (tudi) od naše roké. Naj leto, ki stopa skozi nova vrata, prinese nam sre~ o in polno zlata, prinese naj sonca in cvetja v vsak dom, prinese sožitje in pisan balon. Bodimo pozorni, dragi soljudje, na svoje misli in svoje željé. Naj dober namen kroji jutrišnji dan, da z blagostanjem in s sre~ o bo tlakovan.
Valter Leban V novem letu želim: bolnim zdravja, revnim denarja, nevednim znanja, žejnim vode, la~ nim hrane, golim obleke, neumnim pameti, prestrašenim poguma, osamljenim družbe, brezposelnim službe, prezaposlenim po~ itka, slabotnim mo~ i … vsem pa vesel boži~ ter veliko sre~ e, veselja, ljubezni in miru.
Katarina Temkova Kot se vsako leto hitreje odvije, tako imam ob~ utek, da si vsako leto površneje izmenjujemo »obvezna« voš~ ila. Izrekamo jih, ne da bi zares ~ utili pomen besed, kot so zdravje, ljubezen in sre~ a, ki vsakemu od nas pomenijo najve~ v življenju. Tudi zaradi mrzli~ nega prednovoletnega oglaševanja trgovcev, ki nas ho~ ejo pridobiti z doma~ nostjo in na vsakem koraku uporabljajo sredstva, ki sodijo v osebno ob~ evanje, so prav te besede postale izrabljene. Ko so izre~ ene, nimajo ve~ tiste pomenske teže, ki jo v življenju v resnici imajo. Zato se za trenutek ustavimo, umirimo in se resni~ no zamislimo nad besedami, ki jih bomo med prazniki neštetokrat izgovorili. V tem duhu sprejmite tudi moje iskreno voš~ ilo: Z optimizmom, dobroto in sr~ nostjo sprejemajte vse, kar vam bo novo leto prineslo!
Damijana [krlj Vsak konec leta smo polni besed, kako naj bo v novem lepši in boljši ta svet. Želimo si zdravja, sre~ e in veselja, želimo miru, ljubezni in dni brez trpljenja.
Saša Musec Želim vam, da se v prazni~ nih dneh posvetite sebi in svojim najbližjim in da se s krajšim ali pa daljšim (notranjim) pobegom v prostranstva miru in tišine naravnate na spokojno frekvenco, ki jo oddaja zimska narava, v nakupovalnih središ~ ih tega ne boste našli. Obilico blagoslova, zadovoljstva, smeha in druženja z najbližjimi pa vam želim tudi v prihajajo~ em letu. ^etudi se nekateri od vas v leto 2011 podajate z negotovimi ob~ utki in obotavljajo~ im korakom, naj bo vaše srce polno poguma in zaupanja. Vsem skupaj pa želim, da imamo srce in dlani odprte za vse tiste, bližnje in »daljne«, ki so upanje mogo~ e že izgubili. Živel homo moralis!
Petra [ajn Leto, ki se poslavlja naj na široko odpre vrata novemu, ki bo s seboj prineslo zvrhan koš presene~ enj, uspehov, lepih trenutkov, predvsem pa uspešnih poti. Zamere pometimo ~ ez prag in drug drugemu zaželimo, da bi bila sre~ a vedno z nami. V novem letu vam želim veliko dobrega in lepega ter, da bi vedno sprejemali prave odlo~ itve. Trenutke radosti preživite obkroženi z ljudmi, ki jih imate najraje!
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 11
Gospodarstvo
11
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
Digitalno oglaševanje in marketing Petra Tr~ ek Sestaviti spisek, po katerem boste prav v naslednjem letu postali super deklina/dedec, ni težko. Težave se za~ nejo, ko ugotovimo, da je spisek preve~ obilen; volja, da bi se ga držali, pa je pošla še pred sve~ nico. Zatorej vam želim, da bi si v novem letu znali izpolniti ~ im ve~ želja in dobrih namer. In vedite, ~ ez leto dni boste druga~ ni, kot ste danes, pa ~ e si boste za to prizadevali ali ne. Kajti spremembe so edina stalnica. Bodite torej ~ im bolj zadovoljni sami s seboj in se sprijaznite s tem, da nikoli ne boste idealni za vse druge – pomembno je, da ste enkratni zase.
Simona Krebelj Najve~ je bogastvo ~ loveštva se skriva v besedah. Besede nas združujejo, povezujejo, v~ asih tudi lo~ ujejo … V prihajajo~ em letu iš~ ite samo tiste najslajše besede, iš~ ite jih povsod, tudi v našem ~ asopisu. Ne pozabite, da cvet postane cvet, ko ima ljubezen, in da ~ lovek postane ~ lovek, ko ima ljubezen.
Karmen Cvetko V mrzlih dneh se vsakomur prileže nekaj toplega. Nekomu pomaga ~ aj, drugemu odeja, nekaterim pa najve~ pomenijo tople besede. Teh naj bo poleg zdravja v ~ asu praznikov ~ imve~ !
Alenka Bev~ i~ Vsem bralcem Notranjsko-kraških novic želim, da bi se vse ovire, ki vam jih bo na pot postavilo leto 2011, izkazale le za stopni~ ko na poti do ne~ esa boljšega in izziv za nove življenjske zmage. Želim vam, da bi postalo in ostalo pomembno tisto, kar imamo in ne tisto, ~ esar nimamo, da bi znali videti in ceniti vse dobre ljudi in stvari, ki so že ob nas in nehali hlastati za tistim, kar mislimo, da bi morali dobiti. In želim vam, da bi si znali vzeti ~ as, se za trenutek ustaviti, se ~ uditi lepoti travne bilke, ki se ziblje v vetru, pobožati psa, ki vam ponuja ta~ ko in prisluhniti otroku, ki vam želi povedati, kaj se mu je danes zgodilo. Sre~ no!
Branko Laginja Vsem, ki se pogosto ali vsaj ob~ asno po~ utite »avtomobilisti~ no« ob prebiranju te strani, želim tudi v naslednjem letu veliko zanimivih novosti in morda katero od teh tudi vaši garaži. Izbira postaja vse težja in zahtevnejša. Leto 2011 bo tudi neke vrste prelomno leto, saj pri~ akujemo pionirski pohod prvih elektri~ nih avtomobilov, ki napovedujejo elektri~ no dobo. O tem skorajda nih~ e ve~ ne dvomi, kar je dokazala tudi žirija letošnjega izbora Evropskega avta leta 2011, ki je ta prestižni naslov podelila v celoti elektri~ nemu vozilu Nissan Leaf. Pred nami sta še dva vrhunca v boži~ no-novoletnem vzdušju, zato ohranimo ~ im bolj trezno glavo. Vesele praznike in sre~ no 2011!
Maru{a Mele Pavlin Ko je tudi meni urednica Barbara predlagala, naj napišem voš~ ilo, sem seveda rekla, da ni problema. Nato pa sem z zamudo, dan po dogovorjenem roku, le ujela sama sebe. Zato vam želim toliko ~ asa, da boste lahko premislili, kaj si res želite in kaj je v poplavi informacij in dogodkov vsakdana tisto, kar je resni~ no pomembno in kar ima res vpliv na vaše življenje. Dobre re~ isejte z gostim sitom in slabe s kar se da naluknjanim. Vem, s praznim trebuhom in tanko denarnico, so premisleki druga~ ni. Zato nam želim tudi dela in poštenega pla~ ila zanj.
Sabrina Mulec Ste na steno že pritrdili nov koledar? Ste ga tudi že pregledali in ugotavljali, kako bo v prihajajo~ em letu s prazniki? No ja, menda le ne tako hudo, kot letos, ko vsi padajo na sobote in nedelje … Sicer pa - leta te~ ejo, številke se obra~ ajo, mi pa iz leta v leto postajamo modrejši in izkušenejši. ^im manj gorja, hinavš~ ine (politiko pustimo ob strani), prepirov, nevoš~ ljivosti in ~ im ve~ zaupanja, plemenitosti, zanesljivosti, ljubezni, upanja, druženja s svojci in prijatelji in en velik SRE^NO!
Digitalno oglaševanje in marketing sta sodobni obliki marketinga, ki omogo~ ata komunikacijo preko razli~ nih digitalnih virov, kot so npr. digitalni prikazovalniki, internet, elektronska pošta, SMS sporo~ ila in podobno. Lahko se uporablja za razli~ ne namene, saj pospešuje prodajo, informiranje, trženje ter obveš~ anje o novostih. Digitalno oglaševanje je zelo primerno tako za velika kot mala podjetja (kot npr. trgovine, trgovinske centre, letališ~ a, igralnice, banke in podobno). Njihov namen je potrošniku posredovati inovativne dinami~ ne vsebine. Takšna digitalno oglaševalska omrežja nam omogo~ ajo precizno ciljanje na publiko oz. kupce, hitre spremembe sporo~ anja ter zniževanje stroškov logistike, dela in tiska.
šanja, izrazi mnenja, vstopa v igre in virtualne skupnosti. Poleg tega je koli~ ina posredovanih, predstavljenih vsebin bistveno ve~ ja. Produkti, ki se oglašujejo so lahko podrobno prikazani z opisi, slikami, avdio in video posnetki. Ve~ ji je oglaševalski prostor, skorajda neomejen v primerjavi s tradicionalnimi oblikami oglaševanja. Dinami~ nost oglasov pritegne uporabnika bolj kot stati~ ni oglasi, katere obi~ ajni Hiter razvoj digitalnega markedolarjev. Oglaševanje v tisku naj potrošniki spregledamo. Spletno tinga je neverjeten in je presebi utrpelo zmanjšanje prihodkov komuniciranje omogo~ a zbiranje željenih informacij tako na straiz tega naslova. V letu so se ti gel vsa pri~ akovanja. Njegova ni ponudnika storitev in izdelkov u~ inkovitost, fleksibilnost in pred- zmanjšali za dobrih 14 odstotkot na strani potrošnika. Markevsem velika priljubljenost pri po- kov, do 2014 pa naj bi se še za tinška sporo~ ila so obogatena z dodatnih 10 odstotkov. trošnikih je presenetila najve~ je aktualnimi informacijami (vreme, Napoved sporo~ a oglaševaloptimisti~ ne prognoze. To potrjunovice, RSS, video-streaming) ali je objavljena ameriška raziskava skim managerjem, da prilagopa popestrena s SMS ali MMS »Global Entertainment and Medijo poslovne modele podjetij nagradnimi igrami, s pomo~ jo dia Outlook«. Pricewaterhousesodobnim pristopom marketinkaterih lahko spodbujamo inCoopers naredi raziskavo vsako ga. Gospodarstvo in storitvena teraktivnost ter direkten odziv leto in predstavlja uveljavljen in dejavnost mora sprejeti digitalno pri tistih, ki so videli predvajapri~ akovani vir podatkov. V juniju oglaševanje kot dopolnilo in ne no vsebino. Poleg oglasov so 2010 objavljena raziskava je že kot nadomestilo za tradicionalpredvajani tudi pou~ ni prispevki 11. izdaja in vsebuje poglobljeno oglaševanje preko televizije, v zvezi z reklamiranim blagom. ne analize ter napovedi o 13 radia in tiska. Potrošnikove veOglaševalec lahko med akcijo denjske spremembe usmerjajo najve~ jih segmentih industrije trženja spreminja obliko in vsev okviru štirih svetovnih regijav oglaševalce, ki morajo njihobino oglasov glede na odzivnost vo obnašanje, potrebe in želje v 48 državah. Poro~ ilo navauporabnika. Tako se najhitreja, da bo digitalna tehnologipredvideti vnaprej. Potrošniki so je ugotovijo potrebe trga, hkrati vse bolj zahtevni, do informacij ja na podro~ ju oglaševanja po pa omogo~ a takojšnje lansiranje upadanju v letu 2009 do leta želijo priti kadarkoli in od kjerko- produktov in storitev. Uspešnost 2014 v ZDA zrasla z letno rastjo li. Ravno ta neomejenost glede marketinga je mogo~ e natan~ no 3,8 odstotka. Internet pa bo kot na prostor in ~ as je ena izmed izmeriti. Oglaševalci beležijo, drugi najve~ ji medij po oglasnih najpomembnejših prednosti dikoliko uporabnikov je obiskalo prihodkih (takoj za TV) prevzel gitalnega oglaševanja. Potrošnik njihovo spletno stran, za katerimesto tiskanim medijem. Online ima aktivno vlogo in ni le pasiv- mi informacijami so poizvedooglaševanje, ki ne vklju~ uje mo- ni prejemnik informacij. Postal je vali in koliko ~ asa so namenili bilnega oglaševanja, naj bi se s soustvarjalec vsebin. Sam lahko posameznim vsebinam. Glede 24,2 milijarde dolarjev do leta komunikacijo prekine, poiš~ e do- na analizo obiska se sproti meri 2014 povzpelo na 34,4 milijarde datne informacije, zastavi vprau~ inkovitost akcije marketinga,
Neuspešno upravljanje z osebnim premoženjem Minili so ~ asi, ko je posameznik svojo imovino pridobil bodisi z lastnim delom tako v podjetju kot pri sebi doma, iz prihrankov, ali s pomo~ jo kredita pri doma~ i banki v doma~ i valuti. Nekaj premoženja, predvsem nepremi~ nega, so posamezniki pridobili z dedovanjem. Razmere v družbi so bile relativno stabilne, bojazni pred izgubo dela pa ob korektnem opravljanju dela zanemarljive.
Andreja Jernej~ i~ Nekega ve~ era je stari Indijanec iz plemena Cherokee povedal svojemu vnuku zgodbo o bitki, ki se odvija v ljudeh. Rekel je: »Sin moj, bitka poteka med dvema »volkovoma« v nas. Eden je Zlo. Zlo predstavlja jezo, zavist, ljubosumje, žalost, obžalovanje, pohlepnost, aroganco, samopomilovanje, krivdo, zamero, manjvrednost, laž, lažen ponos, ve~ vrednost in ego. Drugi volk je dober. Predstavlja veselje, mir, ljubezen, upanje, sre~ o, vedrino, prijaznost, dobroto, empatijo, dobrosr~ nost, resnico, so~ utje in vero. Vnuk se je za trenutek zamislil in nato vpraša: »Kateri volk zmaga?« Stari Cherokee odgovori: »Tisti, ki ga hraniš.« Izstradajte vse slabo v sebi in se v letu 2011 hranite z dobrim.
Miha Jernej~ i~ V prihajajo~ em letu vam želim mnogo uspehov na vseh podro~ jih. Naj vam nobena ovira ne bo previsoka in noben nasprotnik nepremagljiv. Borite se do samega konca vsake tekme. ^e pa slu~ ajno kdaj doživite poraz, ni~ hudega – z dvignjeno glavo zrite naprej, novim zmagam naproti. Želim vam, da bi jih bilo v letu 2011 ~ im ve~ !
predvsem pa oglaševalci pridobijo usmeritve za nadaljne oglaševalske aktivnosti. Digitalno oglaševanje je u~ inkovitejše in uspešnejše od tradicionalnih oblik. Vendar je potrebno znati predstavljene prednosti digitalnega oglaševanja izkoristiti in se hkrati izogniti njegovim slabostim. Slednje se izražajo predvsem v nezanesljivosti objavljenih vsebin, saj lahko danes vsak objavi skoraj vse ter pojavljanju »push« sistema oglaševanja, na katerega uporabnik (predvsem GSM naprave) skoraj ne more vplivati. Tudi zasi~ enost z reklamnimi oglasi in nezaželena elektronska pošta povzro~ ata pri uporabniku nezadovoljstvo. Oglaševalci ne dosežejo svojega cilja, ker programi za filtriranje spletnih vsebin prepre~ ijo, da reklamne vsebine prispejo do potrošnikov. Sodobno digitalno oglaševanje je veliko bolj uspešno ter uporabnejše od tradicionalnih oblik oglaševanja, saj se je s pojavom vedenjskega oglaševanja oglaševanje prilagodilo željam uporabnika. Poleg tega se uveljavlja oglaševanje na popularnih socialnih portalih (Facebook), kjer se oglaševanje lahko prilagaja registriranemu uporabniku po državi, spolu, starosti ter podro~ ju zanimanja, kar je še posebej zanimiva možnost oglaševanja. Digitalno oglaševanje je v primerjavi s tradicionalnim oglaševanjem veliko bolj tržno usmerjeno. Kati Kozlev~ ar, študentka magistrskega programa na Fakulteti za management Koper
Zadnjih nekaj let pa je situacija bistveno druga~ na. Nabor pridobivanja premoženja posameznika je postal širok. Prebivalci smo naenkrat dobili možnosti kupovati delnice, pridobivati lastniške deleže v podjetjih, vlagati v razne finan~ ne sklade in tovrstni finan~ ni portfelj tudi spreminjati z aktivnostmi na borzi. Raznolikost možnosti pridobivanja premoženja pa ni v isti meri pomenila tudi pove~ anje informiranosti in ozaveš~ enosti potrošnikov z možnostmi upravljanja premoženja. Zadolževanje posameznika do neke razumne meje je v posameznem življenjskem obdobju neizogibno. Ob najetju katere koli vrste kredita (gotovinskega, hipotekarnega) je tveganje za odpla~ evanje posojila na dolgi rok potisnjeno v ozadje. Potrošnik ne razmišlja o tem, da z delom svojega dohodka naslednjih deset ali petnajst let ne bo mogel upravljati, saj ga je že porabil. Potrošnik se lahko kaj hitro znajde v težavah zaradi nezmožnosti in neznanja upravljanja s svojim premoženjem. V~ asih potrošnik sam že na za~ etku,
postopka in zastopa ste~ ajnega dolžnika. Ste~ ajni dolžnik praviloma ob za~ etku ste~ ajnega postopka prejema stalne prejemke (pla~ o, pokojnino, nadomestilo za ~ as brezposelnosti). Sodiš~ e mora s sklepom o izterjavi stalob vzpostavitvi dolžniškega razmerja, preceni svojo sposobnost nih prejemkov dolo~ iti, kolikšen odpla~ evanja dolgov, višina obre- del pla~ e ali drugega stalnega prejemka je izpla~ evalec dolžan menitev za odpla~ evanje kreditov potrošnika lahko resno ogro- pla~ ati na fiduciarni ra~ un upravitelja. Dolžniku je kljub ste~ ajnezijo njegov prora~ un; ~ e k temu dodamo še nepri~ akovane neu- mu postopku potrebno zagotoviti godne dogodke, npr. izguba dela, sredstva za preživljanje. Ste~ ajni dolžnik lahko do izje potrošnik kaj hitro potisnjen v daje sklepa o zaklju~ ku postopstanje pla~ ilne nesposobnosti. ka osebnega ste~ aja vloži prePogoj za za~ etek osebnedlog za odpust obveznosti, ki ga ste~ aja proti potrošniku je, so nastale do za~ etka postopka da je trajneje nelikviden oz. osebnega ste~ aja, v delu, v katedolgoro~ no pla~ ilno nesposoben. Predlog za za~ etek postop- rem v tem ste~ ajnem postopku ka osebnega ste~ aja poda lahko ne bodo pla~ ane, ~ e želi, da ga sodiš~ e oprosti njegovih v ste~ aj sam potrošnik – dolžnik ali pa prijavljenih nepla~ anih dolgov. njegov upnik. Odpust dela dolga, ki med Z za~ etkom postopka osebnega ste~ aja se omeji ne le mo- ste~ ajnim postopkom ni žnost razli~ ne stopnje upravljanja popla~ an, je za prezadolžepremoženja potrošnika – ste~ aj- ne potrošnike zelo pomemben inštitut, saj prepre~ uje, da bi nega dolžnika, temve~ se omeji odpla~ evali dolgove tudi do konnjegova poslovna sposobnost tako, da med drugim dolžnik ne ca svojega življenja. Vsekakor pa prinaša ste~ ajnemore sklepati pogodb, brez somu dolžniku uvedba postopka glasja sodiš~ a ne more najeti zmanjšanje negotovosti in stresa, kredita, odpreti novega transakki ju prinaša pritisk številnih upnicijskega ra~ una, se odpovedati kov. Ste~ ajni dolžnik v osebnem dediš~ ini. ste~ aju obi~ ajno pla~ a manj, kot Po za~ etku ste~ ajnega postopka zastopa dolžnika ste~ ajni dolguje, ve~ ji del dolgov se jim upravitelj, ki vodi posle ste~ ajne- odpiše, upniki nimajo možnosti ga dolžnika v skladu s potrebami vpliva na to, pozneje pa tudi ne
morejo zahtevati pla~ ila. Ste~ ajni dolžnik izgubi ve~ ji del svojega premoženja, pogosto tudi svoje domovanje, vse denarne transakcije bodo kar nekaj ~ asa pod skrbnim pregledom ste~ ajnega upravitelja, ne more vzeti kredita, v ste~ ajno maso se vštevajo tudi dediš~ ine in darila. Namen postopka osebnega ste~ aja je popla~ ilo upnikov iz premoženja ste~ ajnega dolžnika. Upniki naj bi bili popla~ ani hkrati in v enakih deležih ter sanacija nastalega dolžnikovega položaja, predvsem razbremenitev dela obveznosti v obsegu nepla~ anih terjatev. ^eprav po objavi osebnega ste~ aja ste~ ajni dolžnik upravlja in razpolaga le z minimalno pla~ o, pa lahko aktivno sodeluje pri prodaji osebnega premoženja, vsekakor pa lahko predlaga sodiš~ u odpust dolga (v delu ali v celoti). Ali je predlog potrošnika za uvedbo osebnega ste~ aja lahko tudi v posameznih primerih tudi na~ in upravljanja posameznika s svojim premoženjem, ostaja odprto vprašanje. Predvsem se postavlja dilema, ali je mogo~ e inštitut osebnega ste~ aja zlorabiti in s tem oškodovati upnike, kar bo pokazala praksa uporabe uzakonjenega na~ ina osebnega ste~ aja. Elizabeta Orešnik, univ. dipl. prav.
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 12
Gospodarstvo
12
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
nih izpiskov ne Oditi bo moralo »Ban~ tiskamo na Hrvaškem« še 150 delavcev Javor Pohištvo v prisilno poravnavo – Usmeritev na laminatni program – Predsednik uprave: »Drugih prisilk ne bo« Pivka, 17. december – Dve leti po ustanovitvi, prevzemu pohištvenega programa v Javorju Pivka in logaškega Klija ter obetavnih napovedih takrat novih lastnikov Javorja, Saše Remca (Abama) in Bruna Gri~ arja (TOM) gre odvisna družba Javor Pohištvo v prisilno poravnavo. Razlog je daljše poslovanje z izgubo in insolventnost družbe. Bruno Komac, predsednik uprave, je povedal, da je prestrukturiranje nujno za preživetje podjetja, Pohištvo pa bi sicer ogrozilo tudi ostala podjetja v skupni. Ohranili bodo le dobi~ konosne programe, zlasti laminatni. V postopku prisilne poravnave bodo odpustili 150 od skupno 240 zaposlenih v Pohištvu. V zadnjem obdobju se je število zaposlenih v skupini Javor sicer že znižalo s 1100 na 780. »Insolventnost je v ve~ ji meri posledica gospodarske krize ter s tem povezanim drasti~ nim upadanjem povpraševanja na trgih v ZDA in Kanadi, nizkih cen izdelkov tujih konkurentov v tem segmentu, nizkega te~ aja dolarja ter visokih proizvodnih stroškov,«
Govorice zavrnil
FOTO: VERONIKA RUPNIK
Bruno Komac napoveduje, da naj bi po izvedenem prestrukturiranju Javor Pohištvo pozitivno posloval že v letu 2011.
razloge pojasnjuje Komac. In dodaja, da se v primerjavi z drugimi obrati, kjer se že kažejo prvi znaki okrevanja, zlasti v podjetju Javor Stroji, razmere na pohištvenem trgu ne izboljšujejo. Izguba Javor Pohištva znaša 2,5 milijona evrov in predstavlja tri ~ etrtine vse izgube v skupini Javor. Dolgovi so enaki izgubi. Kdo so glavni upniki, nam Komac ni znal na pamet odgovoriti. Program finan~ nega prestrukturiranja predvideva 20-odstotno popla~ ilo navadnih upnikov. Na naše vprašanje, ali bo prisilni poravnavi Javor Pohištva sledila še kakšna, je Komac dejal, da nikakor ne in dodal, da ni ogroženo
nobeno drugo podjetje v skupini. Govorice, da je Javor nelikviden in ima težave z nabavo surovin, je zavrnil. Do zdaj sta v Pohištvu masivni in laminatni program predstavljala vsak približno polovico, po novem pa se bodo osredoto~ ili predvsem na laminatnega, masivni pa bo ostal le v delu, ki je dobi~ konosen. Kot smo že poro~ ali, bo do konca leta v Pivko v celoti preseljena tudi stolarna na Ba~ u. Komac pri~ akuje, da se bo povpraševanje po laminatnem pohištvu pove~ alo že prihodnje leto.
Mol~ e~ i sindikalist Bojan Kramar, obo~ ni sekretar Zveze svobodnih sindikatov, je za prisilno poravnavo izvedel od nas, Vasilij Križaj, predstavnik sindikata v Javorju, mu zanjo namre~ sploh ni povedal. Prav tako so prvo informacijo o prisilni poravnavi od nas dobili na obmo~ ni enoti zavoda za zaposlovanje in na Centru za socialno delo (CSD) Postojna, saj je elektronska pošta predsednika uprave Javorja prišla šele kasneje. Natan~ en seznam presežnih delavcev bo predvidoma znan v januarju. vr
Bralec Notranjsko-kraških novic svari pred morebitno zlorabo osebnih podatkov s strani SKB banke, ki naj bi ban~ ne izpiske prek podjetja Cetis tiskala na Hrvaškem. Bralec je banko zaradi domnevnega kršenja zakona o varovanju osebnih podatkov prijavil informacijski pooblaš~ enki. V SKB banki, ki od slednje ni prejela nobenega sporo~ ila, zanikajo, da bi izpiske tiskali v sosednji državi.
Za kaj gre? Bralec, sicer komitent SKB banke, ni ve~ prejemal izpiskov s svojega TRR, na banki pa je dobil pojasnilo, da je verjetno prišlo do težav, ker banka sama ne izvaja ve~ izpiskov. To po~ ne pogodbeni partner Cetis Direkt iz Celja, vendar ve~ ino izpiskov izdelajo v Cetisovem h~ erinskem podjetju na
ljejo v Slovenijo in oddajo na Pošti v distribucijo. Po zakonu o varstvu osebnih podatkov bi se le-ti smeli posredovati v tretjo državo le z osebno privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo. »S podatki strank v SKB banHrvaškem. ki ravnamo skrbno in skladno Zaskrbljen, kaj se dogaja z z dolo~ ili veljavne zakonodaje, njegovimi osebnimi podatki, je ki urejajo ravnanje, obdelavo in bralec raziskoval naprej in ugo- varovanje osebnih in zaupnih tovil, da banka iz svoje baze podatkov. Ban~ ni izpiski se ne podatke v resnici pošilja na ele- tiskajo na Hrvaškem. Informaciktronski naslov v Sloveniji, ven- je, ki jih navajate oziroma povdar so ti potem procesirani na zemate po anonimnem viru, so Hrvaško, od koder jih v papirnati napa~ ne,« so nam sporo~ ili z obliki s tovornim vozilom pripe- SKB banke. bmk
Ydria motors, družini prijazno podjetje Ljubljana, 10. december – Ydria motors d.o.o. je edino podjetje iz Notranjsko-kraške regije, ki se je pred tremi leti odlo~ ilo izboljšati usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja svojih zaposlenih. V podjetju so se tako zavezali k uveljavitvi devetih ukrepov, med drugim tudi k varovanju zdravja zaposlenih, skrbi za prosti ~ as zaposlenih in njihova sre~ anja ter otroški ~ asovni bonus. Prva
skupina 19 podjetij, ki je najprej dobila osnovni certifikat družini prijaznega podjetja, je zdaj prejela še polnega, ki ga je na podelitvi v Festivalni dvorani v Ljubljani v imenu Ydria motors prevzela vodja kadrov in financ Sara ^u~ nik. »Pridobitev polnega certifikata je dokaz triletnega uspešnega dela na podro~ ju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja,« je povedala. Minister za delo,
družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je poudaril, da je ta certifikat zaveza, da se poslovanje organizacij dvigne na višjo raven. »Izkušnje kažejo, da aktivna družini prijazna politika zagotavlja ve~ je zadovoljstvo zaposlenih, ve~ jo produktivnost, zmanjšanje stresa zaposlenih, manj stroškov, povezanih z menjavami zaposlenih, in ne nazadnje ve~ ji ugled podjetij,« je še dodal. ab
barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  23  24. december 2010 str 13
Aktualno v regiji
13
Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 24. december 2010
Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.
Bodo ostali tudi brez postaje prometne policije?  Alenka Bev~ i~ 
Policisti so se morali Şe odlo~ iti, ali bodo po novem letu v Ljubljani ali Kopru – Ukinjanju policijskih uprav nasprotuje sindikat, drŞavni svet, Şupani in javnost Postojna, 15. december – Obmo~ ni policijski sindikat je na novinarski konferenci javnosti predstavil dokument, ki nakazuje, da nameravajo na Generalni policijski upravi poleg Policijske uprave Postojna ukiniti tudi Postajo prometne policije Postojna, saj so se morali policisti Şe pred mesecem dni odlo~ iti ali si Şelijo delati v Ljubljani ali Kopru. Konference so se udeleŞili tudi predstavniki sindikata iz Slovenj Gradca in Posavja, postojnski Şupan, drŞavni svetnik, predstavnik veteranskega zdruŞenja Sever in poveljnik Gasilske zveze Postojna, ki so izrazili svoje ogor~ enje zaradi na~ rtovane reorganizacije v Policiji in posledi~ nega ukinjanja policijskih uprav v Postojni, Krťkem in Slovenj Gradcu. Dokument, ki je visel na oglasni deski Postaje prometne policije Postojna, s katerim je zaposlene policiste komandir obvestil, da se morajo odlo~ iti, kateri ťtirje
policisti si Şelijo oditi v sluŞbo v Ljubljano, po prepri~ anju Jureta Ocepka iz Obmo~ nega policijskega sindikata Postojna nedvomno dokazuje, da namera-
vajo prometno policijo preseliti iz Postojne, zaposlene pa razdeliti med Ljubljano in Koprom. Tu ne gre samo za papirnato prerazporejanje, ampak tudi za fizi~ no, je povedal na novinarski konferenci. Morebitna selitev prometne policije iz Postojne bi lahko imela usodne posledice. Veliko vpraťanje je ali bi policisti iz Ljubljane ali Kopra sploh ťe prihajali v te kraje, saj imajo Şe zdaj preve~ intervencij, dodaja Ocepek, ki je prepri~ an, da bi to sproŞilo plaz novih selitev operativnih kadrov iz Postojne. Predvsem vodnikov sluŞbenih psov,
kar bi pomenilo okrnjeno varnost na drŞavni meji, predvsem na obmo~ ju Ilirske Bistrice ter hkrati ve~ je stroťke, saj bi morali vodniki najprej v Koper po pse in se potem vrniti na teren, pa tudi operativno komunikacijskega centra in vpraťanje je ali bi znali policisti v ve~ jih centrih tako dobro usmerjati patrulje na terenu na kraj dogodka, je ťe povedal.
gasilci, ki se bojijo, da bodo na tehtnici tudi ~ loveťka Şivljenja. Iluzorno je namre~ pri~ akovati, da bo odziv policistov iz Ljubljane ali Kopra enak danaťnjemu, dejstvo pa je, da se moŞnosti preŞivetja udeleŞenih v prometnih nesre~ ah bistveno pove~ ajo ob hitrem posredovanju vseh, je povedal poveljnik Gasilske zveze Postojna Darko Muhi~ . Dvom v to, da bodo prometni policisti ťe prihajali v Postojno, je izrazil tudi predstavnik zdruŞenja Sever in upokojeni policisti Vojko Otoni~ ar, ki se spominja ukinitve policijskih oddelkov v manjťih krajih
Bodo zaradi odsotnosti policistov ljudje celo umirali? Ukinjanju prometne policije pa nasprotujejo tudi zdravniki in
Žive jaslice s triom Eroika in najve~ jo podzemno jelko
vaťke, je zadovoljen Kikovi}. Poleg boŞi~ nega festivala petja bo na ploť~ adi dogajanje popestril boŞi~ ni sejem, animacija za otroke, gostinska ponudba. Žive jaslice si vsako leto ogleda okrog deset tiso~ obiskovalcev. V Postojnski jami upajo, da jih bo letos ťe kakťen tiso~ ali dva ve~ , ~ e bo le vreme naklonjeno, saj so na ťiroko oglaťevali v Italiji in na Hrvaťkem. Predstave bodo na ogled od 25. do 29. decembra ter 1. in 2. januarja ob 14., 15. in 16. uri. Vstopnina za odrasle je 16 evrov, za otroke od ťest do 14 let devet evrov, za otroke do pet let en evro. vr
FOTO: VERONIKA RUPNIK
V desetih svetopisemskih prizorih zgodbe boŞjega rojstva, ki je tudi letos nastala v reŞiji doma~ inke Gabrijele Brov~ , bo nastopilo skoraj 50 mladih iz Postojne in okolice, med nastopajo~ imi pa je vsako leto tudi kdo od zaposlenih. Vokalisti tria Eroika bodo zapeli ob prizoru oznanjenja (na sliki), ob prizoru rojstva Şenski glasovi, k mirnemu podzemnemu podoŞivetju praznika pa bodo prispevali tudi nastopajo~ i pevski zbori. Letos bomo podrli rekord v sodelovanju s pevskimi zbori, saj jih bo nastopilo kar 47 s preko 1000 pevci iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hr-
Sre~ anje na meji Babno Polje, 20. december – V duhu dobrega medsosedskega sodelovanja ob~ ine Loťka dolina in hrvaťkega ^abra so se tudi letos, to~ no opoldne, med mejama Slovenije in Hrvaťke sre~ ala voditelja obeh sosednjih ob~ in, policisti in predstavniki gospodarskega in druťtvenega Şivljenja. Slovensko-hrvaťka drŞavna meja namre~  ne moti povezanosti ljudi iz Loťke doline in tistih iz hrvaťkega Prezida in okolice. Ljudje iz Gorskega Kotorja vsak dan prihajajo na delo v Kovinoplastiko LoŞ, posamezniki in druťtva z obeh strani meje Şe zdaj dobro sodelujejo, in Notranjci, ťe posebej pa Babnepoljci, so vklju~ eni v Şivljenje na hrvaťki strani meje. Župan Janez Komidar Şeli, da bi to sodelovanje nadgradili, kar bo mogo~ e v okviru centra za vseŞivljenjsko u~ enje, ki ga Şelijo urediti v prostorih babnepoljske osnovne ťole, ki so zdaj prazni in bi jih radi pametno izkoristili. pt
Prejeli smo
Zobozdravnica na obisku Zobna ambulanta Fidelitas d.o.o. iz Matenje vasi Şe ťesto leto sponzorira Vrtec Prestranek z zobnimi ť~ etkami in ob~ asno tudi z zobnimi pastami. F OTO : VERO NIKA RUPNIK
Postojna – Letos smo upoťtevali pobudo Zavoda RS za varstvo narave in prizor oznanjenja preselili na mesto, kjer je podorna stena in ni ob~ utljivih kapniťkih tvorb, tako da ne ťkodujemo jami, je pred letoťnjo, 21. uprizoritvijo Şivih jaslic v Postojnski jami povedal Dragan Kikovi}, vodja prireditve. Dilema ni bila tako velika. Trajnostni razvoj pomeni tudi, da se morať v nekem trenutku dolo~ eni stvari odpovedati. Delujemo v duhu gesla: Kar je dobro za jamo, je dobro tudi za nas, je dodal Marjan Batagelj, ve~ inski lastnik in direktor druŞbe, ki bo z novim letom spet nosila staro ime, Postojnska jama.
pred skoraj dvema desetletjema. Policisti, ki so bili do takrat vsak dan med ljudmi, so potem prihajali samo ťe na interventne zadeve, je povedal in dodal, da so takratni akterji ukinjanja oddelkov kasneje priznali, da so naredili napako, zdaj pa vodstvo znova rine v napa~ ne odlo~ itve. Policistom so odgovorni glede usode postaje prometne policije sicer predstavili moŞnost zdruŞitve s postajo v Kopru pod eno streho ter tudi moŞnost, da Postojn~ ani ostanejo kot oddelek Kopra, za katero se zavzemajo tudi policisti.
Zobozdravnica in zobna asistentka ve~ krat letno obiť~ eta otroke v naťem vrtcu. S pomo~ jo slikovnega materiala in razli~ nih pripomo~ kov, ki jih uporabljajo v zobni ambulanti, otrokom nazorno predstavijo, kako ohraniti zobke lepe in zdrave. Zobozdravnica je ob svojem zadnjem obisku
ťe posebno skrb posvetila odpravljanju neprimernih razvad otrok, zaradi katerih se otroťki zobki lahko deformirajo. Otroke je opozorila, da lahko sesanje pal~ ka in uporaba dude slabo vpliva na njihove zobke. Otroci so ji z zanimanjem prisluhnili. Marija Sajevic, vzgojiteljica iz Vrtca Prestranek
Zobozdravnica Mateja Cep na obisku v Vrtcu Prestranek.
&, ' # ( , '( ) *( &% #%& ,*&$& #)"& & # "&, %! ! % %&, * ,% ,( * # - &&()0 ) & '( !& & "&* / *& ' &$& &3 # 2! ,)*&' % .)*&' "&* " ("&# '( ! (&)*&(% %&*( %!&)* % '( # & #! , # - #0 "&%.&# %+ * , 3 "&* ( .# 3% ( 1 * , . ) ( %! , %! &$ ) #% ) 2% ) )* $ # - ' 0 ' &$& &3 *(& '( # & * , . %! ) 2 , # % *& "&# "& '(&)*&( . ) %! % '(*#! & '&*( +! * ! $ * %&,& ' # ( ,& % & ! # &)* ( )% 3%& '&) % ,*&
&)*&!%)" )* " " * #
&,'( 3% '&( &( , & & # "$ $ ) ! & & "$ # " ! ) $ &#%
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 14
Aktualno v regiji
14
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010 Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.
Z aktivnostjo do zdravja
Alenka Bev~ i~
Pravljica o zaprti cesti v Zagorju
FOTO: ANDR EJA JER NEJ^I ^
Cerknica, 18. december – Medob~ insko društvo invalidov Cerknica–Loška dolina–Bloke v po~ astitev mednarodnega dneva in invalidov, ki je potekal 3. decembra, organiziralo predavanje z naslovom »Pomen telesne aktivnosti za krepitev zdravja«, ki ga je vodila mag. dr. Andrejka Fatur-Videti~ , dogodek pa je potekal v Gasilskem domu v Cerknici. Predavateljica je poudarila, da ne obstaja skoraj nobena zdravstvena težava, pri kateri ne bi zdravniki priporo~ ali vsaj dolo~ ene vrste telesne aktivnosti, saj naj bi prav gibanje odpravilo mnoge tegobe. Prav tako se je med predavanjem dotaknila tabujev, ki se v lokalnih skupnostih širijo glede telesne aktivnosti starejših. Predvsem v zimskem ~ asu le-ti nimajo pri- naravi, ob enem pa opozoriPredsednica MDI Olga Otoni~ ar ložnosti za vadbo, zato je vse la na zmernost, predvsem pri je še povedala, da so v druprisotne pozvala k gibanju v za~ etnikih, ki vadbe niso vajeni. štvu sprejeli programski na~ rt
Komentar
za prihajajo~ e leto, ponovno sre~ anje društva pa bo potekalo marca 2011. aj
Praznovanje lu~ i
Toplo ognjišče in smeh v očeh iskreno želimo vam v prazničnih dneh, da zdravja in srečnih trenutkov nešteto v obilju nasulo bi novo vam leto.
FOTO: FOTO ATELJE POSTOJNA
Postojna, 16. december – V Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna so svojim zaposlenim in njihovim otrokom ter ostalim obiskovalcem pri~ arali lep predprazni~ en ve~ er sredi v lu~ i odetega parka, še prej pa veselo popoldne v ustvarjalnih delavnicah. V parku, ki so ga z lampijoni lastne izdelave okrasili delavci šole in dijaki sami, so zagoreli ognji v drevesnih panjih, kjer so si obiskovalci prižgali sve~ ke in kramljali ob ~ aju in pala~ inkah. Otroke sta v parku obiskali babica Zima in kralji~ na Snežinka (na sliki), pevka, pravlji~ arka in zbirateljica ljudskega izro~ ila Ljoba Jen~ e pa je otrokom pripovedovala pravljice. Dogajanje je spremljal tudi prednovoletni sejem, na katerem so svoje izdelke prodajali postojnski osnovnošolci in dijaki, varovanci Varstveno delovnega centra Postojna, stanovalci Doma starejših ob~ anov Ilirska Bistrica, Društva Vezi in Socilano varstvenega zavoda Dutovlje. vr
SENČILA
Nekega lepega dne pred ne tako davnimi ~ asi so se na ob~ ini Pivka odlo~ ili, da bodo v Zagorju zgradili kanalizacijo. Župan se je usedel z izvajalci, podpisali so pogodbo in ni minilo dolgo ~ asa, ko so se na ulicah Zagorja pojavili bagri, kopa~ i in vsi mogo~ i stroji, ki jih neuko kme~ ko oko v življenju še ni videlo. Delo je kljub jesenskemu deževju in zgodnjemu snegu potekalo hitro. Ulice so bile kmalu prekopane in v njih položene cevi. Prebivalci zaradi tega sicer niso bili najbolj sre~ ni, vendar so vedeli, da bodo spomladi nanje spet položili asfalt in da je za urejeno kanalizacijo pa~ treba malo potrpeti. Da bi delavci hitreje poprijeli za delo, so jim tu in tam postregli še s kakšnim šnop~ kom. Vse bi šlo naprej kot v pravljici, ~ e ne bi bilo tole preklicano Zagorje razpotegnjeno ob glavni cesti in seveda so tudi tisti, ki imajo hiše ob njej, hrepeneli pa kanalizacijskih jaških. Usedle so se torej pametne glave skupaj in sklenile, da ni~ ne pomaga, glavno cesto bo treba zapreti pa pika. Ker se da obvoz za vse, ki morajo s svojimi avtomobili tam skozi, brez težav urediti ~ ez Knežak in Ba~ , pa to itak ne bi smel biti noben problem. Re~ eno storjeno! Nekega lepega zimskega dne v preteklem tednu so šli na cesto najprej cestarji. V Pivki in pred Zagorjem so postavili znake, da je cesta zaprta. Znake so postavili tudi v Ilirski Bistrici, Knežaku in potem na Ba~ u, da bi vozniki, ki res ne morejo poznati vsake vaške ulice, vedeli, kako se kam pride. In da ne bi bilo težav, so znake postavili še tik pred zaporo, na eni in na drugi strani. Potem pa se je za~ el kaos. Vozniki so namre~ obšli vse znake, ki so na ves glas kri~ ali, da je cesta zaprta in ko so se znašli pred zadnjo oviro, pred še zadnjim znakom, ki jim je branil, da bi se peljali po cesti, ki vendar ne bi smela biti zaprta, ker kdo pa je kaj takega še kdaj videl, so jih enostavno odmaknili in peljali naprej. Delavci so vili roke, si pulili lase in si prvi dan sploh niso upali za~ eti z deli, pa ni ni~ pomagalo. Potem so nekajkrat prišli možje v modrem, ker so jih izmeni~ no klicali delavci in prebivalci, ki so imeli dovolj tega, da so vsi kot po teko~ em traku obra~ ali na njihovih dvoriš~ ih in pretreseni govorili, da saj je bil samo en majhen znak par kilometrov nazaj. In ko po glavni cesti ni šlo ve~ naprej, so za~ eli riniti na vaške ulice, ki pa so tako ozke, da se še dva avtomobila težko sre~ ata, kaj pa šele kombiji ali tovornjaki. Ker je tole preklicano Zagorje pravi labirint ulic in uli~ ic in ker neuke glave pametnih voznikov dostikrat niso vedele ve~ ne kod ne kam, ko so se po uspešno prevoženi prvi zapori znašle pred drugo, so mnogi kon~ ali tudi sredi polja. Pa je zapadel sneg in se je bilo sre~ ati še težje, vozniki pa so še vedno hoteli skozi Zagorje in samo skozi Zagorje. Potem so grdi delavci za nekaj ur zaprli še zadnjo možnost obvoza in tam izkopali luknjo, pa so vozniki kar ~ akali v vrsti in zahtevali od njih, da umaknejo kup kamenja in blata, ki so ga izvlekli na površje. Skratka, cesta skozi Zagorje je morala biti nujno odprta, ker bi se sicer najbrž zgodil konec sveta. In ob tej pravljici, ki ji ne bi verjela, ~ e je ne bi videla na lastne o~ i, se potem samo ~ udim kako to, da se na cestah nismo še vsi pobili.
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 15
Aktualno v regiji
15
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.
Opozorilo tudi iz Sazu
Izvedeli na spletu »To je nenaravna pripojitev. Bojimo se, da se bomo v zavodu Znanje utopili med druge dejavnosti, da bo naša dejavnost okrnjena in bomo izgubljali na prepoznavnosti in ugledu. Takšne združitve raznorodnih ustanov se nikjer niso obnesle,« je ocenil Dejan Von~ ina, direktor muzeja. Na o~ itke ob~ inskega vodstva, da svoje funkcije muzej ne opravlja, je med drugim odgovoril z nizanjem vrste strokovnih publikacij, katerih avtorji ali soavtorji so zaposleni v muzeju,
Muzej, katerega letni prora~ un znaša okrog 320 tiso~ evrov, 80odstotno financira MK, ob~ ina 11-odstotno, sami pridobijo razliko. Po pripojitvi ne obstaja nobena garancija, da bo delež sredstev MK ostal enak. Muzej je
»Profita muzeja se ne meri ekonomsko, ampak po tem, koliko se ljudje ~ utijo pripadni deželi, koliko so jo sposobni braniti, koliko govorijo o identiteti.« Verena Vidrih Perko številne razstave in kulturne dogodke, ki so jih organizirali, projekte, pri katerih so sodelovali … Zaposleni so nas opozorili, da so za na~ rtovano spremembo izvedeli tako reko~ na spletni strani in da tudi sicer zelo pogrešajo ustrezno komunikacijo z ob~ ino. Bojijo se, da bo sprememba škodljiva za varovanje kulturne dediš~ ine.
zdaj vpisan v razvid muzejev, a se ta status s spremembo postavlja pod vprašaj, prav tako status pooblaš~ enega muzeja za opravljanje javne službe na obmo~ ju šestih notranjskih ob~ in.
Ob~ ina kršila zakon »Šokiran sem, da kljub nekajkratni prošnji nisem dobil besede. Ne dati besede pomeni, da niti osnovni prag demokrati~ nosti ni dosežen,« je bil po seji razo~ aran Branimir Štrukelj, predsednik sindikata Sviz. »Tisti, ki kaj dajo na nacionalno kulturo, bi morali absolutno zagovarjati samostojnost muzeja. Gre za popolnoma napa~ no sporo~ ilo ob~ ine, ki na simbolni ravni razvrednoti razumevanje kulture v naši državi,« je poudaril. Sindikat je še opozoril, da je ob~ ina s tem, ko je pripojitev izpeljala mimo zaposlenih, brez obveš~ anja in posvetovanja z njimi, kršila zakon o delovnih razmerjih.
Položaj zaposlenih se ne spreminja, naziv ostaja isti,« je poudaril ^erna~ , ki je ocenil, da je Notranjski muzej v primerjavi z leti nazaj ostal na istem mestu, ali celo nazadoval. »Pri~ akujemo, da bomo s približno 20 tiso~ evrov prihranka lahko takoj organizirali selitev muzeja v nove prostore, ki je nujno potrebna. Ob~ ina je
za prenovo stavbe namenila ve~ kot dva milijona evrov, polovico je pridobila evropskih sredstev,« pa je dejala podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino, prepri~ ana, da muzej sedaj ne živi s Postojno. V svetniški razpravi se je ve~ krat slišalo mnenje, naj ob~ ina raje zamenja direktorja, ~ e
jim je trn v peti oziroma ga ocenjujejo kot premalo sposobnega, kot pa spreminja status muzeja. Po novem bo namre~ muzej imel le strokovnega vodjo, kot organizacijskega enota pa bo podrejen vodstvu zavoda Znanje. Njegova direktorica je pred kratkim postala Brigita Kidri~ , dosedanja direktorica ob~ inske uprave.
^erna~ : »Muzej nazadoval« Podžupan Zvonko ^erna~ je v zagovor spremembi povedal, da je ob~ ina kot ustanoviteljica odgovorna, da muzej posluje u~ inkovito in da izpolnjuje pri~ akovanja ustanovitelja in javnosti. »Statusna sprememba krepi Notranjski muzej, ne pa ga ukinja.
FOTO: VERONIKA RUPNIK
Spremembi je ostro nasprotovala strokovna javnost. Za samostojni Notranjski muzej, ki ima 63-letno tradicijo in je nacionalno pomemben predvsem na podro~ ju krasoslovja, so se v številnih pismih podpore zavzeli številni slovenski muzeji. V Slovenskem muzejskem društvu so zapisali, da gre pri pripojitvi za degradacijo muzeja v odvisnost ob ob~ inskih uprav. »Pri združevanju raznorodnih ustanov pa gre za pove~ evanje netransparentnosti poslovanja in s tem ogrožanje vzdrževanja dosežene ravni varovanja premi~ ne dediš~ ine.« Opozorilno pismo županu je prišlo celo iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu).
Nadaljevanje s str. 1
Ob~ ini je pred ~ asom spodletel poskus združitve osnovnih šol, pri odlo~ itvi o pripojitvi Notranjskega muzeja zavodu Znanje pa se za nasprotovanje stroke ni zmenila.
V Pivki skozi gradivo prora~ una
Alenka Bev~ i~
Prora~ un 2011 težak dobrih 11 milijonov – Potrdili ~ lane odborov in komisij ter nadzornega odbora ob~ ine – Prebivalci ob~ ine Pivka eno leto zastonj v PVZ Pivka, 15. december – Na drugi seji pivškega ob~ inskega sveta so imenovali vse ~ lane odborov, komisij in nadzornega sveta, razen odbora za varstvo okolja, ki se bo razširil. Hkrati so potrdili odlok o za~ asnem financiranju za prvo trimese~ je, saj ob~ ina do konca leta ne bo sprejela prora~ una. So pa na seji predstavili delovno gradivo zanj in spregovorili o najpomembnejših investicijah. Svetniki so odlo~ ili tudi, da bodo Piv~ ani naslednje leto PVZ lahko obiskovali brezpla~ no, opozorili pa so tudi na morebitne socialne probleme, ki se lahko pojavijo zaradi prisilne poravnave v podjetju Javor Pohištvo. Ker zaradi volitev v Pivki še niso sprejeli prora~ una za leto 2011, bodo za prvo tromese~ je uvedli za~ asno financiranje, kar sicer pomeni, da v tem ~ asu ne morejo za~ eti z izvajanjem novih investicij. Po oceni župana Roberta Smrdelja pa zaradi tega
ne bodo imeli nobenih težav, saj vse za ta ~ as predvidene investicije že te~ ejo. ^e ob~ ina do konca marca ne bo sprejela prora~ una, se odlo~ itev o nadaljnjem za~ asnem financiranju preseli na ob~ inski svet, vendar menijo, da to ne bo
potrebno, saj so se na seji že seznanili z delovnim gradivom prora~ una. Ta predvideva skoraj 11,4 milijona evrov prihodkov in odhodkov, za 300 tiso~ akov pa se bodo morali zadolžiti na podlagi sklepa iz prejšnjega mandata, da bodo v dveh letih vzeli 600 tiso~ evrov kredita za gradnjo vrtca. Od koncesije za Postojnsko jamo pri~ akujejo 470 tiso~ akov, od prodaje treh ob~ inskih stanovanj pri~ akujejo dobrih 200 tiso~ , v prora~ un pa so zapisali tudi 150 tiso~ akov, ki naj bi jih dobili kot vra~ ilo vlaganj v telekomunikacije. Med ve~ jimi projekti velja omeniti nabavo še enega gasilskega vozila in obnovo stavbe na Kolodvor-
Naj čas nikoli ne mineva tako hitro, da ne bi zastali in pomislili na drage prijatelje ... se nasmehnili, spomnili, in občutili lepoto tega, da imamo drug drugega.
Srečno 2011 vam želimo.
Sredstva, namenjena voščilnicam, smo namenili v dobrodelne namene.
ski 4, med investicijami v prometno infrastrukturo pa je med najve~ jimi izgradnja plo~ nika in kolesarske steze ter obnova cestiš~ a skozi Petelinje, ki že poteka. 226 tiso~ akov so rezervirali za obnovo ceste skozi Kal, 143 za cesto med Šmihelom, Nadanjim selom in Narinom, za~ eli pa bodo tudi s pripravo dokumentacije za obvoznico v Pivki. »Upam, da bomo v tem letu lahko dokon~ ali tudi cesto med Zagorjem in Ba~ em,« je na seji povedal pivški župan, v prora~ unu pa so rezervirali 150 tiso~ akov, ki jih bo prispevalo ministrstvo za obrambo. Sicer pa so za ve~ ino ve~ jih projektov predvideli razli~ ne oblike sofinanciranja. Ve~ ja projekta sta tudi izgradnja kanalizacije in ureditev vasi Zagorje, ki se že izvaja, vodovod na Bujah ter izgradnja kanalizacije in ~ istilne naprave v Pivki, ki jo bodo financirali iz kohezije.
Za Piv~ ane ogled PVZ brezpla~ en Na prvi konstitutivni seji ob~ ine so ustanovili Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je do tokratne seje pretresla imena ~ lanov nadzornega odbora ob~ ine ter vseh odborov in komisij, ki so jih svetniki tudi sprejeli. ^aka jih le še imenovanje ~ lanov odbora za varstvo okolja, saj morajo najprej spremeniti poslovnik, da bodo odbor lahko razširili. Spremenili so tudi odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš~ a, saj so se s sprejemom ob~ inskega prostorskega na~ rta spremenile tudi meje obmo~ ij stavbnih zemljiš~ , za višino inflacije pa so povišali tudi vrednost to~ ke za izra~ un na-
Svetniki tudi o vadbiš~ ih na Po~ ku in Ba~ u Župan je svetnike opozoril, da se pripravlja državni prostorski na~ rt, ki predvideva varnostno cono med obema vadbiš~ ema Slovenske vojske na Ba~ u in Po~ ku, ki ga do sedaj ni bilo in da je sredi januarja predvidena javna razprava na to temo. »Na tem obmo~ ju je predviden poseben režim. Eden od ukrepov je na primer prepoved novogradenj in najve~ petodstotno pove~ anje obstoje~ ih objektov, na sre~ o pa je varnostna cona odmaknjena od naselij,« je povedal Robert Smrdelj. Dodal je, da ob~ ina ne bo pristala na nove omejitve za prebivalce in da je jim je država zaenkrat prisluhnila. Svetnik Janez Marin~ i~ pa je ob tem poudaril, da so prebivalci pivške ob~ ine bistveno bolj prizadeti od ob~ anov Postojne in Ilirske Bistrice, saj so med obema vadbiš~ ema, zato so prizadeti ne glede na, to na katerem vadbiš~ u potekajo aktivnosti. domestila. Po sklepu ob~ inskega sveta si bodo ob~ ani ob~ ine Pivka eno leto, za~ enši z novim letom, muzejske zbirke Parka vojaške zgodovine lahko ogledali zastonj. Predlog je sicer bil, da ostane vstopnina v vrednosti 50 centov za kritje stroškov za-
varovanja in tiskanja karte, vendar so se svetniki strinjali, da ne morejo govoriti o brezpla~ nem ogledu, ~ e bodo ob~ ani vseeno morali nekaj pla~ ati. Po preteku enega leta pa bodo videli, ali se tak na~ in obnese in se odlo~ ali za naprej.
Ob~ ina bo prisko~ ila na pomo~ odpuš~ enim delavcem Javorja Na pobudo svetnika Ernesta Margona so svetniki spregovorili o možnosti, da bi ob~ ina pomagala delavcem, ki bi se lahko znašli v težavah zaradi prisilne poravnave v podjetju Javor pohištvo. Kar 150 naj bi jih namre~ izgubilo službo, zato Margon pri~ akuje, da se bodo v ob~ ini prej ali slej pojavili socialni problemi, ki bi jih morala pomagati reševati tudi ob~ ina. Župan je odgovoril, da se bo šele januarja videlo, koliko delavcev iz pivškega dela podjetja bo dejansko na cesti, zagotovo pa število ne bo majhno. Ra~ unajo, da bodo odpuš~ eni delavci prve težave lahko premostili z odpravninami in da se bodo socialni problemi pojavili malce kasneje, so pa že predvideli oblikovanje delovne skupine v sodelovanju s centrom za socialno delo, Rde~ im križem in Karitasom. Kot je povedala direktorica ob~ inske uprave Mihaela Smrdelj, pa ob~ ina že sedaj pomaga ob~ anom, ki se znajdejo v stiski, kot je na primer pomo~ pri sofinanciranju šolske prehrane in premostitev stanovanjskih težav.
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 16
Aktualno v regiji
16
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010 Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.
V Cerknici so izena~ ili pla~ ilo Nadomestilo za uporabo bo treba pla~ ati tudi za nepozidana zemljiš~ a v industrijski coni – Bi bile krajevne skupnosti kot pravne osebe bolj aktivne? nepozidanih zemljiš~ v ob~ ini in drugih. »Mogo~ e bi bilo celo bolj smiselno, da bi za nepozidana zemljiš~ a pla~ evali višje nadomestilo, saj bi s tem ob~ ina na nek na~ in vzpodbudila ali prodajo ali pa pozidavo zemljiš~ ,« razmišlja Rupar. Lastnikom nepozidanih stavbnih zemljiš~ bodo nadomestilo za~ eli Župan Marko Rupar meni, da zara~ unavati z novim letom, s nepla~ evanje nadomestila ni bilo pošteno do ostalih lastnikov tem pa bo cerkniški prora~ un
Cerknica, 16. december – Cerkniški svetniki so na decembrski seji razveljavili sklep ob~ inskega sveta iz leta 2003, da lastniki nepozidanih zemljiš~ v novi industrijski coni v Podskrajniku – takih je tam še danes veliko – ne pla~ ujejo nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš~ a.
vali priporo~ ilo, naj v odborih sedijo vsaj predstavniki vsake ve~ je vasi,« pravi Rupar. Krajevne skupnosti v ob~ ini Cerknica delujejo prek odborov in ne prek neposredno na volitvah izvoljenih svetov. Predvsem v stranki Nova Slovenija si prizadevajo, da bi krajevne skupnosti postale pravne osebe; to so med drugim zapisali tudi v koalicijsko pogodbo. Kot pravi Rupar, bodo
bogatejši za štiri tiso~ evrov na leto.
Oblikujejo se odbori krajevnih skupnosti V Cerknici so za~ eli tudi s postopkom za imenovanje odborov petih krajevnih skupnosti: Begunje, Cajnarje–Sveti Vid, Cerknica, Grahovo in Rakek, ki imajo od sedem do enajst ~ lanov. »Upam, da bodo upošte-
Cerkniški podžupan je Rihard Braniselj Cerknica – Cerkniški župan Marko Rupar je decembra sestavil koalicijo, ki bo v ob~ inskem svetu podpirala njegove predloge in odlo~ itve. Poleg SDS jo sestavljajo še svetniki iz vrst Zares, NSi, SLS in Neodvisne liste Notranjske. Imenoval je tudi neprofesionalnega podžupana Riharda Branislja z Neodvisne liste Notranjske.
Petra Tr~ ek
»V naseljih je še dovolj nepozidanih zemljiš~ ,« pravi župan Janez Komidar
ve~ namenske dvorane na Rakeku. Mladi naj bi dobili mladinski center, želijo pa ustanoviti tudi zavod za kulturo in turizem. »Na podro~ ju komunale je najbolj pere~ a ~ istilna naprava v Dolenji vasi; trenutno ~ akamo na podpis okoljskega ministrstva, da bomo lahko za~ eli z gradnjo,« pravi Rupar. Med prioritetami so še obnova in dograditev vodovodnega omrežja v Begunjah in Gorenjem Jezeru, ureditev nekaterih cest, poslovilna vežica na Uncu in drugi projekti. pt
Zadovoljni ob podpisu koalicijske pogodbe: (z leve) Rihard Braniselj (Neodvisna lista Notranjske), Anže Bajc (Zares), župan Marko Rupar, Majda Zupan (NSi) in Bogdan Zevnik (SLS).
Kakovost s tradicijo , mob.: 041 338 718, ,
NO Č E SR 11! 20
kakim zaposlenim …« razmišlja Rupar, ki poudarja, da je tisto, kar šteje, predvsem »dober posluh ob~ inske uprave do potreb vseh krajevnih skupnosti«. Na seji v Cerknici so imenovali še delovna telesa ob~ inskega sveta in pet~ lanski nadzorni odbor ob~ ine, v katerem so Janez Obreza, Fani Zrimšek, Domen Petan, Edvard Lenar~ i~ in Damijana Škrlj.
Veliko pobud za gradnjo zavrnili
sprejemanja pa bodo svetniki odlo~ ali na januarski seji. ^e bodo dokument potrdili, morajo nanj pozitivno soglasje dati vse pristojne institucije, zaradi ~ esar se lahko sprejemanje zavle~ e za ve~ mesecev. »V osnutku smo ljih dodali nekaj novih površin, sicer upoštevali mnenja, ki so ki se neposredno povezujejo z obstoje~ imi,« pojasnjuje Komidar. ga predhodno dali soglasodajalci, a iz izkušenj pri~ akujemo, da Okoljsko in kmetijsko ministrbomo soglasja nekaterih ministvo ter zavod za gozdove se, na primer, niso strinjali s širitvijo strstev ~ akali zelo dolgo,« pravi Komidar. stanovanjskih površin v Podložu. Tako se bo obmo~ je stanovanjske gradnje najbolj širilo v Podžupana sta Troha Ogradah v Starem trgu, kjer bodo in Hribar poleg hiš dovoljene centralne V Loški dolini imajo dva poddejavnosti: trgovine, lokali …, ne župana. Branko Troha, LDS, je pa tudi industrijska in obrtna. Na zadolžen za podro~ je javnih ob~ ini so predvideli tudi širitev zavodov in družbenih dejavobrtne cone pri Markovcu. nosti, Boris Hribar, DeSUS, pa Osnutek OPN zdaj pregleduje za podro~ je okolja in prostora, ob~ inska komisija za komunalše posebej pa naj bi bil aktino ureditev, prostor in varstvo ven na podro~ ju investicij. okolja, o nadaljevanju postopka
Stari trg pri Ložu, 16. december – Svetniki v Loški dolini so se na decembrski seji prvi~ uradno seznanili z osnutkom ob~ inskega prostorskega na~ rta (OPN), ki ga bo ob~ ina poslala vsem soglasodajalcem. Župan Janez Komidar upa, da bodo lahko OPN sprejeli že prihodnje leto. Ko so javno razgrnili osnutek OPN, so na ob~ ini od ob~ anov prejeli številne pripombe, pobude in predloge. »V osnutek smo umestili vse tiste, ki jih dovoljuje zakonodaja, žal pa je bilo zelo veliko tudi takih, ki jih v OPN ne moremo in ne smemo upoštevati,« pravi Komidar. Tako so na ob~ ino, na primer, prejeli veliko pobud za razpršeno stanovanjsko gradnjo, ki so jih ve~ ino morali zavrniti. Kot je še pojasnil Komidar, OPN ne predvideva izrazite širitve naselij. »Obmo~ je je že tako degradirano, da je v naseljih še precej prostih, nepozidanih stanovanjskih površin, zato smo le v strnjenih nase-
F OTO : PETRA TR^EK
Kot je povedal Rupar, bo Braniselj zadolžen za upravljanje z ob~ inskim premoženjem, ob~ inski stanovanjski sklad, za javni red in mir, turizem, kulturo šport in društvene dejavnosti ter za požarno varnost in normativno
urejanje zadev javnega pomena. »Drugega podžupana bom imenoval, ~ e se bo pokazala potreba po tem,« dodaja Rupar. Rupar ima v ob~ inskem svetu podporo 13 svetnikov od 19. »Pri~ akujem, da bo zaradi podpore koalicije ob~ ina hitreje in bolje napredovala,« pravi Rupar. V koalicijski sporazum so zapisali prioritetne naloge ob~ ine v naslednjih štirih letih. Med bolj pomembnimi so sprejem ob~ inskega prostorskega na~ rta v prihodnjem letu ter izgradnja novega vrtca v Cerknici in
najprej temeljito preverili, tudi v drugih ob~ inah, kakšne stroške in kakšne koristi bi to prineslo. Skrbi ga namre~ , da s preoblikovanjem odborov v svete krajevnih skupnosti ne bi dosegli prav veliko. »Nekatere krajevne skupnosti zelo dobro delujejo že zdaj, prek odborov, druge spet ne; vprašanje je, ali bi delovale bolje, ~ e bi bile pravne osebe, s svojim ra~ unom in mogo~ e celo
Petra Tr~ ek
Begunjski gasilci se veselijo
Petra Tr~ ek
Ob~ ina Cerknica je za gasilski dom v Begunjah dobila evropska sredstva Dom, zaradi dvigala prijazen tudi gibalno oviranim ljudem, pa ne bo namenjen le gasilcem, ki bodo v pritli~ ju dobili sejno in komandno sobo ter tri garaže. Turisti~ no društvo bo poleg gasilskih prostorov uredilo informaKot je povedal cerkniški župan nje kon~ no le dobile spodoben cijsko to~ ko, lovci pa hladilnico. Marko Rupar, na ob~ ini že pripra- ve~ namenski dom. Gasilci so no- V nadstropju bodo ve~ namenvici o uspehu na razpisu že naz- ska dvorana z odrom, ki se je še vljajo razpis za izvajalca del, ki naj bi ga objavili v nekaj tednih. dravili. V zdajšnjem gasilskem posebej veselijo ~ lani kulturnega društva, in prostori za kulturnike, Gasilci in društva se bodo v novi domu, ki utesnjeno stoji sredi vasi, se namre~ sre~ ujejo z ne~ ebelarje in druga društva, ki jih dom lahko vselili že septemmalo težavami, saj z vozilom le bodo uporabljali tudi ~ lani odbra prihodnje leto. Na ob~ ini so stežka zapeljejo na cesto in tako bora krajevne skupnosti. si evropska sredstva prizadevaizgubljajo dragocene sekunde. li tudi prej, a na razpisu Interreg niso bili uspešni. Z deli so za~ eli kar sami; porušili so propadajo~ i kulturni dom, ki je bil kraju v sramoto, zgradili temelje in na grobo uredili okolico, nato pa so dela ustavili, ker so se prijavili na razpis agencije za kmetijske trge za obnovo in urejanje vasi. »^e bi z deli nadaljevali, nam evropska sredstva ne bi pripadala,« pojasnjuje Rupar, tudi sam Meniševec. »Dom bo pokril vse potrebe krajanov,« je prepri~ an Rupar, zadovoljen, da bodo BeguBegunje – V Begunjah bodo prihodnje leto kon~ no dobili težko pri~ akovani gasilski dom, v katerem bodo svoj prostor našla tudi druga društva na Meniševski planoti. Ob~ ina Cerknica je namre~ prek razpisa agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja prejela dobrih 260 tiso~ evrov, s katerimi bodo pokrili ve~ kot polovico stroškov pol milijona evrov vredne investicije.
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 17
Aktualno v regiji
17
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.
Ob~ ina in komunala brez nadzornikov
Petra Tr~ ek
Burna razprava logaških svetnikov o nadzornikih ob~ ine in komunalnega podjetja Logatec, 16. december – Letos izvoljeni logaški svetniki so izvolili ~ lane delovnih teles ob~ inskega sveta, nekoliko pa se je zapletlo pri imenovanju novih nadzornikov ob~ ine ter novega ~ lana nadzornega sveta Komunalnega podjetja Logatec iz vrst svetnikov. Brez težav pa so potrdili nekoliko prenovljen investicijski program za gradnjo kanalizacije in ~ istilne naprave v Rovtah, ki naj bi ju za~ eli graditi že maja prihodnje leto.
Svetniki so za ~ lana nadzornega odbora potrdili Matjaža Žigona in Janeza Ovsca, medtem ko Dušana ^ernigoja niso izglasovali. Vzroka za to, da ^ernigoja komisija za vprašanja, volitve in imenovanja ni podprla, njen
predsednik Zoran Mojškerc, SDS, ni povedal, ga je pa bilo lahko razbrati iz besed ~ lana te komisije Vladislava Puca, NSi. Dejal je, da naj bi bilo sporno ^ernigojevo ~ lanstvo v nadzornem svetu Komunalnega podjetja Lo-
gatec v prejšnjem mandatu, saj so na letošnjih sejah ob~ inskega sveta ve~ krat izpostavili prav nepravilnosti in nezakonitosti v poslovanju te ob~ inske javne službe. Precej burna je bila tudi ob-
Logatec ima dva podžupana
FOTO: ANŽE VRABL
Župan Berto Menard si je v ob~ inskem svetu zagotovil podporo 13 od 21 svetnikov, saj je sestavil koalicijo, v kateri so poleg SDS še NSi, SD in DeSUS. Za podžupana pa je imenoval Ladislavo Furlan, SDS, in Vladislava Puca, NSi. »S tem koalicije ne zapiram, sodeloval bom z vsemi, saj ne želim, da bi bila ob~ ina poligon politi~ nega obra~ unavanja,« je še dodal Menard.
Svetniki so niso mogli zediniti o tem, koga oziroma kdaj imenovati v nadzorni odbor ob~ ine in nadzorni svet komunale.
Na podlagi tretjega odstavka 25. ~ lena v zvezi s petim odstavkom 62. ~ lena Zakona o umeš~ anju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obveš~ a javnost o javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega na~ rta za Osrednje vadiš~ e Slovenske vojske Postojna I. Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev: - osnutka državnega prostorskega na~ rta za Osrednje vadiš~ e Slovenske vojske Postojna, ki ga je pod številko projekta 6903, december 2010 izdelal LUZ d.d. Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: osnutek državnega prostorskega na~ rta); - povzetka za javnost; - strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve osnutka državnega prostorskega na~ rta. II. Gradivo iz prejšnje to~ ke bo od 3. januarja 2011 do 2. februarja 2011 javno razgrnjeno: - na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana; - v avli Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, Postojna, od ponedeljka do petka od 8 do 16 ure; - na sedežu Krajevne skupnosti Prestranek, Ulica padlih borcev 14, Prestranek, v ponedeljek in sredo od 15.00 do 17.00 ure ter v petek od 8.00 do 10.00 ure; - v prostorih Krpanovega doma, Pre~ na ulica 1, Pivka, od ponedeljka do petka od 8 do 16 ure; - v prostorih Ob~ ine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica; - v Osnovni šoli Toneta Tomši~ a Knežak, Knežak 147a, Knežak, med delavniki od 15.00 do 20.00 ure; - v prostorih Ob~ ine Cerknica, Cesta 4. maja 53, Cerknica; - v prostorih Ob~ ine Loška Dolina, Cesta Notranjskega odreda 2, Stari trg pri Ložu. Gradivo iz prve in druge alinee prejšnje to~ ke bo v obdobju iz prejšnjega odstavka javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor: http://arhiv.mm.gov.si/mop/javno III. Javne obravnave bodo potekale: - 6. 1. 2011 s pri~ etkom ob 17.00 v prostorih Gasil-
skega doma, Notranjska cesta 42b, Cerknica (tudi za ob~ ino Loška Dolina); - 11. 1. 2011 s pri~ etkom ob 17.00 v Osnovni šoli Toneta Tomši~ a Knežak, Knežak 147a, Knežak; - 12. 1. 2011 s pri~ etkom ob 17.00 v ve~ namenskem prostoru Osnovne šole Prestranek, Ulica 25. maja 14a, Prestranek; - 13. 1. 2011 s pri~ etkom ob 17.00 v Krpanovem domu, Pre~ na ulica 1, Pivka. V. V ~ asu javne razgrnitve bodo v ob~ inah organizirane informacijske to~ ke, kjer bo javnost dobila odgovore in pojasnila na svoja vprašanja. Obvestilo o lokacijah in ~ asu delovanja informacijskih to~ k bo nameš~ eno v prostorih javne razgrnitve. VI. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na osnutek državnega prostorskega na~ rta. Pripombe in predlogi se lahko do 2. februarja 2011dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri ~ emer se v rubriki »zadeva« navedejo klju~ ne besede »DPN OSVAD Postojna«. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za obrambo bosta v roku 60 dni preu~ ila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališ~ e, ki ga bo Ministrstvo za okolje in prostor objavilo na spletni strani: http://www.mop.gov.si in posredovalo Ob~ ini Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica in Loška Dolina. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališ~ u, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani in posredovano navedenim ob~ inam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališ~ u objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. dr. Mitja PAVLIHA, GeneralnI direktor DIREKTORATA ZA PROSTOR
širna razprava glede imenovanja novega predstavnika ob~ inskega sveta v nadzornem svetu (NS) komunalnega podjetja, kjer bi zamenjal ^ernigoja. Svetniki SLS so bili prepri~ ani, da je imenovanje preuranjeno; ~ lan NS je namre~ tudi župan, ~ eprav
sta ti dve funkciji nezdružljivi in je zato Janez Nagode septembra dal odstopno izjavo. Tri~ lanski NS ima tako zdaj dva ~ lana; tretjega bodo lahko imenovali šele, ko bodo v odloku o ustanovitvi komunalnega podjetja dolo~ ili, kdo lahko opravlja to funkcijo. Franc Rudolf, SLS, je predlagal, da najprej spremenijo odlok in nato odlo~ ajo o obeh predstavnikih ustanovitelja v NS, vendar koalicija predloga ni izglasovala, nato pa so svetniki za ~ lana NS imenovali Zorana Mojškerca.
^istilna naprava v Rovtah v dobrem letu dni Gradnja ~ istilne naprave in kanalizacije v Rovtah bo stala dober milijon in pol evrov; 320 tiso~ evrov bodo dobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj, okoli 300 tiso~ od države, ostalo bo zagotovila ob~ ina. Z deli naj bi za~ eli že maja prihodnje leto, investicijo pa morajo kon~ ati do avgusta 2012. Ob~ ina bo krajanom zara~ unala strošek komunalnega opremljanja, za kako velik znesek bo šlo, pa bodo izra~ unali na podlagi projektov.
Kriti~ ni do lokalnega energetskega koncepta Petra Tr~ ek
Logaški svetniki so podprli idejo o lokalnem energetskem konceptu ob~ ine, a so opozorili, da je dokument pomanjkljiv Logatec, 16. december – Logaški svetniki so na decembrski seji z zanimanjem prisluhnili predstavitvi lokalnega energetskega koncepta (Lek), na osnovi katerega bo ob~ ina izoblikovala energetsko strategijo. Na dokument so imeli številne pripombe in ga še niso potrdili, ko pa ga bodo, bo ob~ ina lahko s projekti potegovala za pridobitev nepovratnih sredstev. Kot je pojasnila Mojca Golc Gorope~ nik iz podjetja Igens, ki je izdelalo Lek, so v ob~ ini odkrili številne šibke to~ ke oskrbe in rabe energije, na podlagi katerih so izdelali akcijski na~ rt. Med drugim so ugotovili, da ob~ ina potrebuje energetskega menedžerja, ki bi skrbel za podro~ je energetike. Izpostavila je javne objekte, kjer bi lahko ob~ ina s pravilno izbiro
Privar~ evali bi lahko okoli 730 tiso~ evrov na leto, skoraj 80 tiso~ bi prihranili na ra~ un osnovnih šol, vrtcev in javne razsvetljave in rabo energije privar~ evala prora~ unska sredstva. Tako ob~ ina ne vodi energetskega knjigovodstva, stavbe niso energetsko pregledane in imajo precej visoko specifi~ no pora-
bo energije. Po drugi strani Golc Gorope~ nikova ugotavlja, da ima Logatec veliko možnosti za izrabo biomase in son~ ne energije, ki pa ju premalo uporabljamo.
Skoraj 80 tiso~ akov prihranka na leto Analiza u~ inkovite rabe energije je tudi pokazala, da bi lahko v individualno ogrevanih stanovanj, osnovnih šolah in vrtcih privar~ evali okoli 25 odstotkov energije, v stanovanjih, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic pa kar 40 odstotkov, velik potencial je tudi pri izrabi elektri~ ne energije in javni razsvetljavi. »Na ra~ un u~ inkovite rabe energije bi na obmo~ ju ob~ ine pri trenutnih cenah energije privar~ evali okoli 730 tiso~ evrov na leto, sama ob~ ina – kar se ti~ e osnovnih šol, vrtcev in javne razsvetljave – pa skoraj 80 tiso~ evrov na leto,« je poudarila Golc Gorope~ nikova. V lokalnem energetskem konceptu s predvideli tudi ak-
cijski na~ rt, po katerem naj bi ob~ ina uresni~ evala zastavljene cilje, ki bi jo privedli do pravilne rabe energije. Nad izvajanjem na~ rta naj bi skrbel energetski menedžer, med drugim naj bi vsako leto pripravil podroben na~ rt aktivnosti glede na potrebe in tudi razpoložljiva sredstva. Golc Gorope~ nikova pravi, da bi morala ob~ ina v javnih stavbah ~ im prej za~ eti s podrobnimi energetskimi pregledi, analizirati ustreznost kurilnih naprav in stavbe sanirati. Marjan Gregori~ , SD, je pozdravil idejo o energetskem dokumentu, je pa izpostavil številne pomanjkljivosti. Med drugim ga je motilo, da nekatere rešitve oziroma predlogi niso finan~ no ovrednoteni. Miran Obreza, Zares, pa je opozoril, da je Lek premalo ambiciozen, predvsem glede možnosti menjave starih kurilnih naprav za nove in izbire energentov. »Dokument, na primer, ne predvideva niti centralnega daljinskega ogrevanja, ki bi se ga dalo uporabiti pri ve~ porabnikih, tako bi se lahko na primer skupaj ogrevali šola, vrtec in bližnji stanovanjski bloki v Dolnjem Logatcu,« je dejal Obreza. Svetniki Leka niso potrdili, saj bodo pripombe in predloge najprej preu~ ili pristojni odbori ob~ inskega sveta.
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 18
18
Regijske kulturne diagonale
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010 Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.
Od brodoloma na bojni ladji do kitolova
Alenka Bev~ i~
Knjiga Mornar, pustolovec, kitolovec o življenju Franca Želeta na morju – Avtorjeve spomine je v knjigi izdala njegova vnukinja Pivka, 15. december – V Parku vojaške zgodovine je Flory Banovec predstavila knjigo z naslovom Mornar, pustolovec, kitolovec. Zbrala je spomine svojega dedka Franca Želeta, rojenega v Hrastju pri Pivki, ki je bil vojak avstro-ogrske mornarice in je pri Pulju doživel brodolom, kasneje pa odšel v Južno Ameriko, kjer je dve leti preživel na kitolovki. Franc Žele je bil rojen v Hrastju pri Pivki tik preden se je izteklo 19. stoletje kot nezakonski otrok, ki so ga kasneje posvojili. Pri 16. letih je odšel v Pulj in se znašel v avstro – ogrski mornarici. »Vedno ga je vleklo na morje in želel je postati mornar,« pripoveduje njegova vnukinja Flory Banovec, ki je spomine
na njegovo razburljivo življenje zbrala v knjigi Mornar, pustolovec, kitolovec. V knjigi je opisan tudi brodolom ladje Szent Istvan, dragulja cesarske vojske, ki jo je torpedirala italijanska vojska pri Premudi pri Pulju, preden je odšla na prvo bojno pot. »Moj stari o~ e se je z ladje rešil, ker je bil dober plavalec in je v vodi preživel kar 12 ur,« je pojasnila Banov~ eva. Kljub brodolomu ladje, ki danes leži sto metrov pod morsko gladino (posnetek brodoloma lahko najdete tudi na You tubu), pa se Žele ni ustrašil morja. Najprej se je sicer vrnil domov, zaradi znanega upora pri Radohovi vasi proti Italijanom po koncu prve svetovne vojne, pa so ga zaprli. Kasneje se je poro~ il in dobil dve
h~ eri, zaradi pomanjkanja pa je s trebuhom za kruhom odšel v Južno Ameriko. »Težko se je preživljal, denarja za vrnitev domov pa ni bilo,« nadaljuje pripoved o svojem dedku Flory Banovec. Zato se je v Argentini, na skrajnem jugu v bližini otoka Georges de Sud, zaposlil kot kitolovec. »Kitolov je bil takrat zelo nevaren. Imeli so slabo opremo, tudi znanja ni bilo, on pa je postal harpunist, saj je prihajal iz mornarice, kjer je bil topni~ ar. V knjigi opisuje, kako so na leto ubili tudi po štiri tiso~ kitov in mnogi mornarji so pri tem izgubili življenje.« S tem delom pa je zaslužil dovolj za vrnitev domov in kasneje je živel v Zalogu pri Postojni, kjer se mu je rodil sin, se preselil v Ilirsko Bistri-
co in kasneje v Portorož, kjer je leta 1971 pri 73. letih umrl.
Od ideje do izida minilo 14 let
Avtorjeve spomine je v knjigi izdala njegova vnukinja Flory Banovec.
Franc Žele je spomine za~ el pisati šele, ko se je upokojil, zvezka z zapiski pa sta po njegovi smrti ostala v družini. »Leta 96 sem za~ ela razmišljati o tem, da bodo utonili v pozabo, zato sem jih hotela izdati v knjigi,« je še povedala njegova vnukinja. Želela si je sicer, da bi izid knjige doživeli vsi trije njegovi otroci, vendar ji je to uspelo šele po 14 letih in ga je do~ akala samo še ena od h~ era. »Vesela sem, da je vsaj eden od njegovih otrok doživel izid in tudi, ko na predstavitvah vidim, da knjiga ljudi zanima,« je še zaklju~ ila.
Postojna – Tudi Slovenci smo se vklju~ ili v mednarodni projekt HELP-PORTRAIT. To je gibanje fotografov in drugih prostovoljcev, ki svoj ~ as, znanje in opremo podarijo tistim, ki v družbi niso (ve~ ) v ospredju. Na pobudo Biljane Jankovi} so projekt za za~ etek izpeljali v Postojni.
Talita kum! (Deklica, vstani!) Namen projekta je polepšati en dan v življenju nekoga iz socialne skupine, na katere aktivno prebivalstvo v svojem hitenju pozablja. Biljana Jankovi} in Tanja Zvijerac sta s svojo predanostjo in entuziazmom navdušili za delo pri tem ~ lovekoljubnem projektu veliko sodelavcev. Prvi projekt v Sloveniji so namenili starejšim osebam, in sicer so obiskali Dom upokojencev in zavod Talita kum v Postojni. Vsebina projekta je naslednja: vsaka oseba iz ciljne skupine, ki to želi, je lahko tisti dan »zvezda«. Strokovnjaki jo uredijo za fotografiranje, posname se fotografija, ki se še isti dan izdela, vloži v okvir in podari portretirancu. Pri projektu so sodelovali fotografi Matevž Kosterov, Anže Vrabl,
Tomaž Penko, Janez Mandeljc in Marko Markovi~ , vizažistka Alenka Stevanja in Frizerski salon Mitja s frizerko Sabino Nagode. Za obdelavo fotografij je skrbel Danijel Zvijerac, Renata in Teja Tegelj pa sta fotografirali dogajanje in vzpodbujali vse prisotne. Foto atelje Marko Murovec s.p. iz Postojne je razvil vse fotografije, podjetje Okvir~ ek iz Postojne je izdelalo okvirje, Tiskarna Lotos je podarila lepenko, A-media marketing in oblikovanje iz Šempetra pa je natisnila letake in plakate. Za dobro po~ utje so skrbeli Maja Domjo, ki je napekla polne pladnje piškotov, ter ekipi sodelavcev zavoda Talita kum in Doma upokojencev Postojna. V obeh dneh, 3. in 4. decembra, je bilo izdelano preko sedemdeset portretov.
drugimi, tem pa je sedaj žal, da se niso odzvali na povabilo. Za oskrbovance je bil to nepozaben dan.« Z božajo~ imi besedami zahvale se je odzvala tudi Marjana M. Bizjak, direktorica zavoda Talita kum: »Skupina prostovoljcev je našla izvirno idejo za darilo, ob katerem je obdarovani za~ util: za nekoga sem pomemben, nekdo ceni moje gube, ki jih je stkalo življenje, nekdo si je vzel ~ as zame in je odkril, da sem zanimiv, vreden … moj obraz je pravzaprav ~ udovita umetnina!« in nadaljevala: »Dragi portretisti, vaša darila krasijo stene našega zavoda in grejejo srca ob spominu, da ste bili tisti dan tudi vi sami ~ udovito darilo za nas vse!«
Izvirna ideja za darilo
Prvi~ in nikakor ne zadnji~
Alenka Curk, direktorica Doma upokojencev Postojna, je hvaležna, da so lahko gostili prostovoljce: »Vsi v Domu smo zelo zadovoljni z izpeljavo projekta. Stanovalci, ki so prejeli fotografijo, se z njo ponašajo pred
O vtisih, ki so si jih nabrali pri delu na projektu, smo povprašali tudi sodelujo~ e. Janez Mandeljc je presre~ en, da je imel možnost sodelovati: »Bila je dobra ideja in zanimiva izkušnja. Veselim se že dela prihodnje
Irena Štirn
FOTO: ARHIV DOM A UPOKOJENCEV
Moj obraz je ~ udovita umetnina
Na koncu akcije so se aktivisti postavili še pred objektiv. leto na drugi lokaciji.« Tudi Tomaž Penko je izrazil navdušenje nad povabilom: »Potrebno je bilo veliko improvizacije. Starejši ljudje se na zelo razli~ ne na~ ine odzivajo. V~ asih je bilo komu težko privabiti nasmeh na obraz. Ko pa se je le zarisal, je
vsak od nas za~ util brezmejno toplino v srcu.« Biljana Jankovi~ je bila gonilo projekta. Vsi sodelujo~ i so poudarjali njene zasluge. Sama pa ostaja skromna, vendar polna hvaležnosti: »Rada bi se zahvalila vsem udeležencem, ki so
se prijazno odzvali in sodelovali brez vsakršnega nadomestila. Namen akcije je fotografijo podariti. Nih~ e od portretistov fotografije ne sme vzeti, je uporabiti za lastno promocijo ali je vklju~ iti med svoje reference, niti je objaviti na internetnih straneh.«
To je knjiga protesta! S temi besedami je Karel Smolle povzel delo geografa in zgodovinarja, dr. Vladimirja in dr. Matjaža Klemen~ i~ a o koroških Slovencih po 2. svetovni vojni Cerknica, 9. december – V Knjižnici Jožeta Udovi~ a Cerknica so predstavili delo Prizadevanja koroških Slovencev za obstoj po drugi svetovni vojni. Na predstavitvi sta poleg avtorjev sodelovala tudi vodja pravne službe pri Mohorjevi založbi, kjer je delo izšlo, mag. Marjan Pipp, sicer tudi predsednik dunajskega Centra avstrijskih narodnosti in Karel Smolle, dvakratni poslanec avstrijskega parlamenta in nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Knjiga je razdeljena v deset poglavij. V njih se zrcalijo prizadevanja Slovencev na avstrijskem Koroškem za narodni obstoj. Je tudi delo o
raznarodovalni avstrijski politiki, ki ne upošteva 7. ~ lena avstrijske državne pogodbe. Njen cilj namre~ ni zaš~ ita manjšine, pa~ pa njeno kr~ enje do te mere, da pogodba ne bi bila ve~ potrebna. Kot je dejal Karel Smolle, je pomembno, da gre za znanstveno delo, v katerem je asimilacijska politika dokazana. In je balzam za koroško dušo: »Je knjiga žalostnih novic in knjiga o sposobnosti, da se koroški Slovenci vedno znova poberemo.« Dr. Vladimir Klemen~ i~ je ob tem dodal: »Lahko jim ~ estitamo, da so sploh obstali.« Kljub »statisti~ nemu genocidu« pa onstran Karavank še živijo Slovenci, ki so
razpredli svojo organiziranost na gospodarskem, športnem, kulturnem in politi~ nem podro~ ju. Dr. Matjaž Klemen~ i~ je pojasnil, da sta z o~ etom v resnici avtorja treh knjig o koroških Slovencih po 2. svetovni vojni. Leta 2006 je izšla slovenska, nadaljnje zbiranje gradiva je botrovalo nemški izdaji, angleški razli~ ici pa gostovanje v ZDA. Pogovor z avtorjema in koroškima gostoma je vodil dr. Borut Sommeregger, koroški Slovenec, ki že skoraj petnajst let živi v Cerknici. V tem ~ asu je med Korošci in Notranjci spletel kar nekaj prijateljskih vezi. Kot je rekel Karel Smolle, tudi ~ astni konzul
Republike Slovenije med osamosvajanjem naše države na Dunaju: »Imeti moramo ob~ utek drug za drugega. Slovenci smo sku-
pnost«. To dokazuje tudi nova rariteta v domoznanskem oddelku cerkniške knjižnice: Koledar Družbe svetega Mohorja iz leta
1920. Knjižnici jo je ob 90. obletnici koroškega plebiscita poklonil dr. Sommeregger. mmp
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 19
Regijske kulturne diagonale
19
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.
»Ne maram ljudi, ki ne gledajo v o~ i«
Blanka Markovi~ Kocen
Marcel Štefan~ i~ gotovo sodi med najvidnejše Logat~ ane. Zlasti neprecenljiv je njegov prispevek k razvoju logaškega kulturnega življenja. »Svobodni duh« še vedno veje iz njega, ko v pogovoru odstira tan~ ico prejšnjih, režimskih ~ asov, v katerih ni bilo prostora za napredne ideje.
Vaša življenjska pot je bila razpeta med pou~ evanjem, glasbo, celo v politiko ste zašli. ^emu pa ste oziroma ~ emu dajete v življenju prednost? Odkar se zavedam, sem povezan z glasbo. Z glasbo v najbolj elementarni obliki. Moji starši, o~ e in mama, oba sta bila pevca. Pri nas se je dan za~ el s petjem. Ko sta zjutraj vstala, se je oglasila pesem. To so bile ve~ inoma narodne pesmi, pa tudi kaka zborovska.Ta ob~ utek za glasbo, predvsem z vokalno, me je zasvojil. In ostal sem mu zvest vse življenje. Ta ob~ utek sem dograjeval, nekaj tudi z izobraževanjem, ampak vedno v okvirih ljubiteljstva, nikoli profesionalno. Ves ~ as me je zanimalo tudi gledališ~ e, s katerim sem se veliko ukvarjal, tako z režijo kot igro, kariero pa sem zaklju~ il v Šentjakobskem gledališ~ u. Deset let sem se mu razdajal in bi verjetno bil ostal še zdaj, ~ e ne bi doma naletel na težave, zadrege, ki so mi to onemogo~ ile. Glasba in gledališ~ e sta bili stalnici v mojem življenju.
Kakšnih ljudi ne marate? Ne maram tistih ljudi, ki me ne pogledajo v o~ i. Takih ni malo. Ti ljudje radi eno govorijo in drugo delajo. V takega ~ loveka ne morem biti prepri~ an, ne morem z gotovostjo ra~ unati nanj. Zakaj ste v sedemdesetih letih padli v nemilost logaške politike? Bil sem pa~ svoboden duh, ki so jih v tistih ~ asih preganjali. Od tedaj edine sprejemljive partijske linije sem se distanciral, kar je bila huda napaka. Ker nisem zmogel dvojne morale, sem moral oditi tudi iz šole. Tedanji partijski sekretar v Logatcu, ki je celo predaval o dvojni morali, je bil dopoldne partijski sekretar, popoldne pa je »na fuš« popravljal zobe. Nisem se mogel strinjati, da me o dvojni morali pou~ uje nekdo, ki je dopoldne partijec, popoldne pa kapitalist! To je logaška politika razumela kot napad na partijo. Potem je tu završalo in pokazale so se tudi težave. Takrat sem potem šolo pustil. Kdaj pa je spet prišlo do preobrata? V meni je ves ~ as tlela želja pa spremembi. Seveda bilo je nevarno govoriti o teh stvareh, ampak ~ lovek je intimno s tem živel. Nisi vedel, ali lahko sploh komu zaupaš. Tak ~ as je bil, ~ as nekdanje Ozne, Udbe, kasneje državna varnost, ampak to je bilo vse v isti hiši. Nikoli nisi vedel, komu lahko zaupaš. To je takrat zahtevalo previdnost, tako da sem poskušal s somišljeniki sodelovati, sondirati tla, na nekoliko zvit na~ in. Pod pretvezo literarnih ve~ erov smo vabili ljudi, ki so bili tudi po svojem prepri~ anju druga~ e misle~ i, v Logatec. Po~ asi smo se našli. Literarni ve~ eri so bili pa~ tipanje ljudi, videli smo, da jih je na te ve~ ere prihajalo ogromno, ki jih zanima literatura, a so slutili, da bodo tu našli še nekaj druge-
FOTO: VALTER LEBAN
Po spletu naklju~ ij se je leta 1964 Marcel Štefan~ i~ iz rodnih Dekanov preselil v Logatec in od tedaj mo~ no zaznamoval njegovo kulturno življenje. Kot pravi, glede na tedanje politi~ ne razmere ni veljal za obetavnega dijaka, zato zanj pa~ ni bilo štipendije za študij po kon~ ani srednji šoli. A le navidez! Ko je uporabil nekaj prijateljevih »zvez«, se je našla tudi štipendija za študij slovenš~ ine v Ljubljani, potem služba v Krškem, kjer je moral štipendijo odslužiti, in selitev v Logatec, kjer je našel dom zase in za svojo družino. Tu se je aktivno vklju~ il v družbeno in kulturno življenje, bil zaradi svoje svobodomiselnosti marsikomu na poti, a v kulturno življenje Logatca in širšega notranjskega obmo~ ja vendarle vtisnil velik pe~ at.
»Od tedaj edine sprejemljive partijske linije sem se distanciral, kar je bila huda napaka.« ga. Zelo spretno smo delali. Povabili smo, denimo, Partlji~ a, ki je bil cenjena, visoka osebnost, režimski humorist, vendar smo se z njim že prej dogovorili, da bi radi stvari nekoliko razmahnili, razgibali. Gostili smo tudi Zlobca, v jugoslovanskem smislu skoraj sovražnika države. Spominjam se njegove karikature, na kateri je na Sotli zidal zid… In Zlobec je bil pripravljen priti….
sploh niso zanimali. Ampak so me vseeno odžagali. Od takrat je ostal nek hladen odnos do veljakov, ki so se potem popolnoma zamenjali. Vmes bi lahko Logaške novice ugasnile… In so me ravno tisti, ki so bili moji nasprotniki, nagovorili, ~ e bi jaz prevzel novice. Pa sem ponudbo sprejel in ostal njihov sopotnik, pisec, lektor… do današnjih dni. Te novice, ki sem jih jaz urejal so mnoge jeMed vašimi zaslugami je tudi zile. Moji uvodniki so bili namre~ ta, da so Logaške novice še ve- bole~ i in so jih ve~ krat poskudno pri življenju. Zakaj pa ste šali spremeniti. Konec lanskega leta so to naredili na skrajno nese morali skoraj ~ ez no~ umakniti z uredniškega mesta? ljubezniv na~ in. Po odloku sicer Bil sem bojevnik za demokraob~ inska oblast lahko kadarkoli cijo, za novo Slovenijo. Pred lozamenja urednika, ampak prikalnimi volitvami pa so zagnali merno bi bilo tega urednika povik in krik, da bo treba nekateklicati, ga z odlo~ itvijo seznaniti, jo utemeljiti…. V tem primeru pa re ljudi z ob~ ine kar pospraviti, sem ob prihodu na sejo ugotoker niso ni~ vredni, in postaviti nove. Morda v nekem strahu, vil, da je druga to~ ka dnevnega da bom kandidiral za župana ali reda moja razrešitev. No, ~ e je to kaj… Jaz pa o tem nisem niti raz- ~ loveškemu podobno….. Kaj naj mišljal, ker sem bil že dogovorre~ em? jen, da bom kandidiral v državni svet. Lokalni položaji me torej Vrniva se h kulturi. Katere prire-
ditve zdaj radi obiš~ ete? Tako koncert kot teater, to, kar mi je pa~ dostopno. Ljubljana ni dale~ , tako da se v~ asih odpravim tudi tja. Moram re~ i, da je na doma~ ih tleh dosti kvalitetnega, recimo, v Logatcu je odli~ en pihalni orkester, tudi v Postojni je zelo dober, v Ljubljani pa je sijajna Filharmonija, medtem ko opera že nekaj let po~ iva in ~ aka, da se bodo kon~ ale rekonstrukcije. V knjižnici pravijo, da vas opazijo le takrat, kadar so kakšne prireditve. Nisem pa zasledila kake vaše knjige… Doma imam okoli 10.000 knjig, svojega dela, denimo, povesti ali romana, pa nimam, bom pa verjetno imel nekaj takega, kar bo neka kompilacija mojega, lahko tudi pesniškega dela, refleksivnega. Druga~ e pa imam ve~ drobnih stvari. S sodelavko, denimo, sva predlani soustvarjala reprezentativno knjigo o razvoju obrti in podjetništva v Logatcu, ob obletnici obrtne zbornice.
Kako boste preživeli prazni~ ne dni? Po stari krš~ anski navadi. Boži~ je pa~ ljubezniv praznik, ki nas je že kot otroke z boži~ nim drevescem, jaslicami in pri~ akovanjem Boži~ ka osvojil. Ta dobri mož nas je vedno obdaril, ~ eprav tukaj na Notranjskem slišim, da je to neka ameriška zadeva, pa to sploh ni res. Na Koprskem smo imeli Boži~ ka od nekdaj. K nam je prišel skozi dimnik in je to vedno sodilo v dogajanje na sveti ve~ er. Silvestrovanje je vedno sestavina civilizacijskega dogajanja. Že nekaj let kot upokojenec hodim v hotel v Izolo, preživim tam nekaj dni…. ^esa si v prihajajo~ em letu najbolj želite? V prihajajo~ em letu si najbolj želim, da bi moji ženi oživela leva roka. Pred tremi leti jo je zadela možganska kap. Sicer si je precej opomogla, vendar leva roka je še vedno neaktivna. ^e ~ esa, si tega prav gotovo najbolj želim.
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 20
20
Regijske kulturne diagonale
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010 Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.
Logaški pihalci napolnili športno dvorano
Saša Musec
Uspešno zaklju~ ili leto 2010, pred njimi že novi izzivi in projekti
Januarja v Prago Kot že dvakrat do sedaj je poslušalce tudi tokrat navdušila filmska glasba s projekcijami na platnu, kjer so se zvrstili kultni
prizori iz najve~ jih filmskih uspešnic. Mo~ an aplavz so obiskovalci namenili izvedbi glasbe skladatelja Ennia Morriconeja iz filmov italijanskega režiserja Sergia Leoneja. Godbeniki so v koncertni program uvrstili tudi skladbe, ki jih bodo izvajali v za~ etku januarja na mednarodnem tekmovanju v Pragi, kjer se bodo v najvišji koncertni kategoriji pomerili z drugimi evropskimi orkestri. Sicer pa so bili po besedah predsednika orkestra, Petra ^erneta, odzivi ljudi zelo pozitivni, zvok v dvorani je bil odli~ en, navdušeni pa so bili tudi nad mladinskim zborom. »Poslušalci bodo lahko še bolj navdušeni, ko bodo naš koncert poslušali v pravi koncertni dvorani, zato upam, da bo ob 100. obletnici PO Logatec, leta 2013, logaški Narodni dom že prenovljen.« Program je spretno in humorno povezoval Miha Brajnik, vse dobro v letu 2011 pa je številnim zbranim zaželel tudi logaški
Pogled skozi Jercina okna
FOTO: VALTER LEBAN
V dobri dve uri trajajo~ em koncertu se je kot solist ve~ era predstavil tudi Luka Einfalt na tenorski tubi z irsko obarvano skladbo Philipa Sparka, Fantasy. Ker obi~ ajni poslušalec le redko sliši solo za inštrument, ki ni tako razširjen in prepoznaven, je bilo spremljanje solista za godbenike še toliko bolj privla~ no, z mo~ nim aplavzom pa so ga nagradili tudi poslušalci. Ti so bili navdušeni tudi nad izvedbo zborovske skladbe Adiemus, kjer je pred orkester stopila mlada sopranistka Estera Stojko, po-
leg prepevanja pa je dirigirala še 80. ~ lanskemu Združenemu mladinskemu pevskemu zboru iz Logatca in Rovt. Ta se je samostojno predstavil še pri nekaj zimzelenih slovenskih popevkah. Izvrstne soliste pa ima orkester tudi v lastnih vrstah; pri skladbi Bojana Adami~ a, Galop za tri trobente, so blesteli Robert Albreht, Jure Kociper in Jernej Gantar, izvrstni slovenski skladatelj pa je napisal tudi skladbo Gas do daske, kjer sta hitrost in višino na klarinetu preizkušala Rok Škrlj in Jure Robek. Logaški godbeniki v svoj program redno vklju~ ujejo dela mojstra Adami~ a, ob 100. letnici njegovega rojstva, leta 2012, pa bodo v sodelovanju z RTV Slovenija izdali tudi zgoš~ enko z njegovimi deli.
župan, Berto Menard. Godbeniki so koncert izkoristili tudi za priložnost, da se zahvalijo vsem, ki
Rovte, 14. december – V Krajevni knjižnici Rovte se je ustavilo gledališ~ e Konj, ki deluje pod okriljem gledališ~ a Fru-Fru. Navdušeno so ga sprejeli mal~ ki, ki so povsem napolnili prostor. Ajda Rooss, animatorka in pripovedovalka, je predstavila zgodbo Kroki praznuje in poskrbela, da je krokodil~ ek Kroki, skupaj s prijatelji, pred gledalci pri~ akal prvi sneg, poskrbel za la~ ne ptice, izdelal velikanskega sneženega moža, postavil novoletno smre~ ico in se na koncu veselil ob odpiranju daril. Prikazana zgodba je ena izmed štirih, v katerih Kroki na nežen na~ in o~ ara otroke, pa tudi odrasli gledalci ne ostanejo ravnodušni. Gledališ~ e Fru-Fru ima že sedemnajstletno tradicijo, udeležuje se mednarodnih festivalov in je prejemnik mnogih priznanj in nagrad. Letno odigrajo preko 250 predstav. iš
F OTO : ANŽE V RABL
ja na dogajanja in stvari, ki jih ne smemo pozabiti. S fotografijo dedka iz ~ asa Avstro-ogrske, s karantanskim grbom in žabo (kot simbolom Toba~ ne tovarne na cigaretah 57), s slovensko zastavo iz ~ asov Jugoslavije, s Titovim portretom in njego-
vim podpisom, z rde~ o zvezdo in letaki filmov s srbohrvaškimi podnapisi ter z deli plakatov v angleš~ ini, s premišljenim izborom vsega, kar se je leta in leta nabiralo v njeni stari hiši, je ustvarila cikel slik z lastnim zgodovinskim pogledom na ~ as pred osamosvojitvijo in še dlje nazaj. Jerca pravi, da so njene slike odsev njenega življenja. Stvari okoli sebe namre~ sprejema strastno. Rada ima polne, izrazite okuse in žive barve. Rada je druga~ na in neponovljiva.
F OTO : K L EM EN U L RI H
Slikarka Jerca Šantej, ki se je po krajšem ~ asu bivanja v Ameriki vrnila domov, z jasnejšim pogledom odkriva vrednote domovine. Novi cikel slik z naslovom Windows 20 10 je zgrajen predvsem iz znanih figur naše pretekle zgodovine. Opozar-
Slikarko Jerco Šantej so gostitelji lepo sprejeli.
2010 – pa uvrš~ ajo tudi pridobitev statusa društva v javnem interesu.
Sre~ a je osre~ iti druge
Katarina Temkova
Sve~ ana otvoritev razstave, obnovljeni prostori, vesela druš~ ina iz Sevnice in dicso kugla so botrovali prijetnemu prednovoletnemu druženju Pivka, 18. december – Sobotni zimski ve~ er je v Hiši kulture v Pivki poživil prihod gostov iz Sevnice. Kar z avtobusom so se namre~ pripeljali na odprtje slikarske razstave rojakinje Jerce Šantej. Nad najnovejšimi slikami iz ciklusa Windows 20 10 so bili ve~ kot navdušeni. Gostilelji pa so se ob tej priložnosti veselili zaklju~ ka obnovitvenih del, ki so v zadnjem mesecu potekala v prostorih pivške Hiše kulture.
jih finan~ no podpirajo, za ve~ ji dosežek – poleg vseh uspešno izvedenih projektih v letu
Logatec, 15. december – V galeriji Hiša sonca je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, izpostava Logatec, pripravil zanimivo delavnico, izdelovanje voš~ ilnic s kaligrafsko krasitvijo. Aleša ^uk Anti~ evi~ , študentka Naravoslovno tehniške fakultete v Ljubljani, je v dobrih treh urah udeležence seznanila z unicialo, eno od osnovnih pisav in njenimi zakonitostmi, spoznali so se tudi z razli~ nimi vrstami peres in papirjem, ki je najbolj primeren za veš~ ine lepega in elegantnega pisanja kot nekateri pravijo kaligrafiji. Ob zaklju~ ku so se udeleženci, ki so prišli iz Logatca in njegove širše okolice, preizkusili v oblikovanju prazni~ nega voš~ ila z unicialo, ve~ ina pa se jih je strinjala, da je za kaligrafijo potrebno veliko potrpežljivosti, predvsem pa ~ asa. Ker je veliko udeležencev delavnice, bilo jih je kar 16, izrazilo željo po dodatnem u~ enju kaligrafije, bodo v marcu za~ eli z nadaljevalnim te~ ajem. sm
F OTO : SA ŠA M U SE C
Logatec, 18. december – Za Pihalnim orkestrom Logatec, ki ga že vrsto let usmerja dirigent Marjan Grdadolnik, je še eden od uspešno izvedenih boži~ no-novoletnih koncertov. Pester program je postregel z razli~ nimi glasbenimi zvrstmi, od filmske, klasi~ ne, godbeniške v klasi~ nem pomenu do popa, kjer se je s skladbo All I want for Christmas is You, prvi~ in verjetno ne zadnji~ , z orkestrom predstavila mlada pevka, Logat~ anka Urša Mihevc.
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 21
Regijske kulturne diagonale
21
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.
»U~ iti se poskušam v vsakem trenutku« V svoji bogati karieri si sodeloval s številnimi imeni slovenske glasbene scene – Magnifico, Alenka Godec, Da Phenomena, Melodrom, Gal Gjurin itd. Na katero sodelovanje si najbolj ponosen in od koga si se najve~ nau~ il? Od vsakega sem se nau~ il razli~ ne stvari. Magnifico je zaZakaj si se odlo~ il, da se od jih glasbo srkal in jo postavil v gotovo eden najve~ jih umeBBC-ja zaenkrat kot dirigent po- ospredje mojega življenja. tnikov v popularni glasbi in mi sloviš? je bil vedno inspiracija. Alenka Posve~ aš se razli~ nim glasbeBBC smo ustanovili, ko sem bil Godec me je vedno prepri~ ala star 18 let. Fantje so mi devet nim projektom. Kateremu trez lepim glasom in interpretacilet zaupali dirigentsko funkcijo nutno namenjaš najve~ ~ asa? jami skladb. Ko sem igral z njo, za kar sem jim zelo hvaležen. Decembra veliko koncertiramo s sem imel vedno bolj proste roke skupino Xequtifz, s katero smo V tem ~ asu sem se sam veliko v smislu improviziranja, a sem nau~ il in pridobil ogromno izku- nedolgo nazaj izdali tudi video spot za pesem »Bil Je Ples«, v an- imel dolgo ob~ utek da ob njej šenj, mislim pa, da je zdaj ~ as ne rabim veliko zaigrati, ker je da pride nekdo z novo, svežo gleški verziji »And We Danced«, bilo njeno petje dovolj in posebenergijo, ki bo BBC popeljal nokatere sem tudi soavtor. Sicer pa no. ^ez ~ as sva se ujela in konvim izzivom naproti. Upam, da sem letos kot avtor in soavtor certi so bili zelo zabavni. Potem bom z BBC tudi v prihodnosti izdal še dve ploš~ e. Ena je Igor tako ali druga~ e sodeloval. Matkovi} & Marko ^rn~ ec »Motion je tukaj še veliko bendov ali posameznikov s katerimi sem soin Two Dimensions«, ki je posleKako je na tvojo glasbeno pot dica pisanja moje magistrske na- deloval in niso toliko medijsko prepoznavni, vendar so me prav loge, kjer sem raziskoval igranje vplival tvoj o~ e Milivoj Matkotako navdušili s svojo življenjsko vi}, tudi sicer glasbenik, ravna- jazz standardov v dvoje, s skupizgodbo ali nenavadno glasbeno telj glasbene šole in tvoj prvi no 2Phat Generation pa smo izdali prvenec »Come2gether«. Pri- potjo. U~ iti se poskušam v vseh u~ itelj trobente? trenutkih. Oba starša sta me na moji glas- speval sem tudi eno skladbo za beni poti vedno podpirala in zadnji album Jadranke Juras z naslovom »Živim kot ti«. Trenutno pa Eden od tvojih uspešnejvzpodbujala. Ker je o~ e glasbenik je bila glasba pri nas doma pripravljam ideje za moj naslednji ših projektov je tudi skupina GLAM, s katero ste kmalu po vedno samoumevna, mama pa album. Vmes pa bomo verjetno ustanovitvi osvojili glasbeno je to sprejela in podpirala. Kot slišali tudi še kakšno skladbo na nagrado Diamant za najboljotrok sem lahko v takih pogoradijskih postajah.
Andreja Jernej~ i~
FOTO: OSEB NI AR HI V
Ljubljana – Igor Matkovi} je prejšnjo nedeljo v Kulturnem domu Cerknica nastopil z Big Bandom Cerknica, od katerega pa se kot dirigent poslavlja. Pri svojih 27 letih pa ni zaznamoval le cerkniške glasbene in jazz scene, ampak tudi slovensko. Kot glasbenik in avtor je sodeloval z znanimi glasbeniki in sodeloval pri razli~ nih glasbenih projektih. Lani je magistriral na Glasbeni Univerzi v Gradcu, letos pa v sodelovanju z drugimi glasbeniki izdal dva albuma. Igor trenutno živi in ustvarja v Ljubljani.
Igor Matkovi~ se od svoje trobente le težko lo~ i, saj je njegova ljubica. še novince na glasbeni sceni. Kaj se sedaj dogaja z vami, še delujete? Na kateri svoj projekt pa si ti najbolj ponosen? GLAM ja bil verjetno medijsko najbolj prepoznaven projekt. Trenutno prihodnost GLAMOV ni znana. Vsak od nas se bolj posve~ a drugim projektom. Pevka Daša sodeluje s Plavim Orkestrom in na~ rtuje samostojno glasbeno pot. Vsak projekt je odraz mene v dolo~ enem obdobju. Sicer pa je s projekti tako kot z ostalimi stvarmi v življenju; nekateri so se ali se bodo obdržali, drugi ne. S ~ im bi se ukvarjal, ~ e ne bi bila to glasba? Si kdaj razmišljal, da bi ubral druga~ no pot?
Velikokrat. Zanimivo bi mi bilo sodelovati pri razvoju kakšnega socialnega omrežja kot je Facebook ali MySpace.
pravim da jim ni bila predstavljena na pravi na~ in. BBC je odli~ en dokaz, da je lahko jazz prijeten za poslušati, saj vsako leto naše koncerte obiš~ e Kitaristi imajo eno ljubico – ki- veliko ljudi. Res je, da za glotaro, ali enako velja tudi za blje raziskovanje te zvrsti rabiš visoko stopnjo dojemanja in trobenta~ e? S svojim inštrumentom dnevno zaznavanja glasbe, kar pa ga, razumljivo, nima vsak. Mediji se preživljam ~ as že približno 20 let in se še nisem naveli~ al. Ne jazzu zelo malo posve~ ajo, ker vem, ~ e je katera “ljubica” spo- so obremenjeni s popularnimi sobna tega (smeh). Moj inštru- novicami. Tudi to je razumljivo, saj morajo preživeti. Se pa ment je ve~ kot ljubica. vedno najde nekje majhen proS svojo glasbeno potjo si se stor tudi za jazz glasbo. Dokaz zapisal jazz-u. Kakšen je po je tudi ta intervju. tvojem mnenju odnos slovenskega ob~ instva in medijev do Na~ rti za prihodnost? te zvrsti? Preprosto uživati v ustvarjanju. Zdi se mi da se ljudje jazz glasbe malo bojijo, jaz pa vedno
Poslednji~ z Matkovi~ em so Sway, Georgira On My Mind, Basin Street Blues, Swanee River Rock in druge, pozabili pa niso niti na slovenskega skladatelja Jožeta Privška, njemu v ~ ast so zaigrali skladbo Indiana. V drugem delu se jim je kot posebni gost pridružil Uroš Peri~ , ki je širši javnosti postal znan predvsem po odli~ ni interpretaciji pesmi Raya Charlesa, kar je dokazal tudi cerkniškemu ob~ in-
stvu. Uroš se je že v za~ etku najstniških let zaobljubil jazzu, soulu in bluesu, njegov talent pa ga je popeljal po celi Evropi in tudi drugod po svetu. Med drugim je kot edini Slovenec do sedaj nastopil na prestižnem glasbenem festival Montreux v Švici, prav tako pa je igral na najbolj avtenti~ nem jazz festivalu na svetu New Orleans French Quarter. aj
F OTO : A N D R EJA J ER NE J^I ^
Cerknica, 19. december – V Kulturnem domu Cerknica je Big Band Cerknica (BBC) še zadnji~ nastopili pod vodstvom dosedanjega dirigenta Igorja Matkovi~ a, ki se po devetih letih poslavlja od orkestra, kot pa je povedal med koncertom, si želi, da bi ga BBC še kdaj povabil v svoje vrste kot glasbenega gosta. Med ve~ kot eno in pol urnim programom so zaigrali uspešnice, kot
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 22
Regijske kulturne diagonale
22
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010 Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.
Z g o d b e na štirih ta~ k ah
Žive jaslice Postavljanje jelke oziroma drev~ ka, kot mu re~ emo v naših krajih, je pri nas vedno doživetje, ki se mu posve~ ajo vsi ~ lani družine, vklju~ no z ma~ kami in psi, ki svoje gobce rinejo med veje drevesca in v škatle z okraski. Temu delu se posve~ amo tako resno, da sem morala lansko leto na izrecno zahtevo moje predrage h~ ere že nekaj tednov prej izdelovati snežene moži~ ke iz cofov, ki jih je seveda moral biti kakšen milijon, da sem potem zadostila še svojim perfekcionisti~ nim zahtevam, ker je gospodi~ na pogruntala, da so stari, sicer ro~ no izvezeni, že dolgo~ asni. No, letos je mlada dama izjavila, da se bo še eno leto zadovoljila z lanskimi snežaki in mi je bilo pani~ no gruntanje, kaj novega naj si izmislim in kje naj potem najdem tudi ~ as, da to naredim, prihranjeno. Pod drevescem so seveda vedno morale biti jaslice. Tisti mah smo že prej nekako uspeli nabrati ali pa še raje koga nahecati, da ga je nabral še za nas in potem smo postavili štalco, ~ rede ovac in pastir~ ke, da o reki, ognju, potkah in kaj vem še ~ emu niti ne izgubljam besed. Skratka, resno delo smo opravili. In vedno nam je bilo nekako toplo tam okrog sr~ kov, ker je bilo lepo in prijetno. Potem pa smo najve~ kakšen teden ali pa vsaj do boži~ a vestno popravljali vsako ov~ ko,
ki je izgubila ravnotežje in poravnavali Jezuš~ ka. ^e smo imeli sre~ o, smo tisti teden tudi ma~ ke uspeli prepri~ evati, da jaslice niso namenjene njihovemu poležavanju, potem smo pa tako ali tako obupali. Neizogibnega se pa~ ne da prepre~ iti. Vsako leto smo tako imeli že pred novim letom žive jaslice. Ena ma~ ka si je svoj prostor vedno izborila na hribu, ki je bil v resni~ nem življenju sicer zaboj, druga pa je svoje utrujene ta~ ke spo~ ila tik pred hlev~ kom in tako nespoštljivo pomendrala vse ov~ ke in pastir~ ke, ki so bili pri~ a božjemu rojstvu, potem pa je stegnila še svoje krempelj~ ke in sta šla v franže reka ali ogenj~ ek, ob katerem so se greli prezebli pastir~ ki. Ko so to storile prvi~ , smo jim na lep na~ in poskusili dopovedati, da sicer razumemo, da je mah zelo prijetno po~ ivališ~ e, vendar imamo pri naši hiši na pretek enako ali pa celo bolj prijetnih, ko so to storile drugi~ , smo še vedno kazali željo po pametnem pogovoru, najkasneje ob tretjem ali ~ etrtem poskusu pa smo nad njimi obupali in se sprijaznili z živimi pastir~ ki, ki so pod sabo kot koklje pospravili vse ov~ ke. Za povrh se nam je zgodila še Kiara, ki je bila ob lanskem boži~ u mladi~ ka v tistih pasjih letih, ko je šlo vse pred njenimi zobmi. Sicer so vsi akterji jaslic nekako preživeli, jo je pa hudo skupil glavni igralec Jezuš~ ek, ki je ostal brez glave in še danes ne vemo kje je kon~ ala. Zato smo se letos
odlo~ ili, da jaslic pri nas ne bo, drev~ ek pa je seveda ostal. Kiara je zdaj toliko odrasla, da me navdaja z upanjem, da bo pustila snežake na vejah pri miru, Kasperja itak nobena šara ali krama ne vrže iz tira, ma~ je poskuse igranja z okraski pa bomo že preživeli. Sicer pa odsotnost jaslic boži~ a in vmesnega ~ asa do novega leta, ko bom kot vsako leto spet mo~ no hrepenela po tem, da grem nazaj v službo, ne bo pokvarila. Ne pustim si namre~ vzeti konca decembra, ki ni ~ as za norenje, ampak ~ as, ko se narava in živali umirijo in nabirajo energijo za pomlad in ~ as, ko položim ra~ une sama sebi, pa ne zaradi novega leta in podobnih oslarij, ampak ker je poleti pa~ preve~ drugega dela. In vsako leto, ko se oziram nazaj, bolj spoznavam, da me ima nekdo tam zgoraj zelo rad in da mi na tem svetu ni prav ni~ hudega. Imam najdragocenejše na tem svetu – ljudi, ki jih imam rada. Brez staršev, brata in sestre s svojima boljšima polovicama, bi mi bilo letos namre~ zelo težko, pa brez prijateljev, ki so prišli in poprijeli za delo ter me poslušali, ko sem obupovala, ker ni šlo vse po na~ rtih, prav tako. Moja otroka in naše živalice pa so ~ ešnjice na torti in zato jim tudi kakšno odgriznjeno Jezuš~ kovo glavo brez težav oprostim.
Z glasbo praznikom naproti
Maruša Mele Pavlin
Cerknica, 16. in 17. december – Z dvema dobro obiskanima prazni~ nima koncertoma decembra prihajajo~ e praznike vsako leto v Cerknici naznani tudi Glasbena šola Frana Gerbi~ a. Daljšo tradicijo ima koncert u~ iteljev, ki z izbranim repertoarjem v župnijsko cerkev privabi poslušalce, ki jim ugaja preplet glasbe in poezije. In nenazadnje tudi mogo~ na notranjš~ ina poznogotske cerkve boži~ nonovoletnemu koncertu prida slavnostni navdih. Profesorji glasbene šole so tudi letos zaigrali profesionalno, sproš~ eno in ubrano. Igrali in peli so namre~ v duetih in komornih skupinah. Z obrazno mimiko med muziciranjem so pokazali, da ubranost ni le plod znanja in dela pa~ pa tudi prijateljskega kolektiva. Ve~ ino repertoarja so sestavljala dela velikanov klasi~ ne glasbe. Pri izboru so bili profesorji pozorni, da izbrane skladbe niso preve~ krat slišane in da so kljub temu melodi~ ne,
vše~ ne in primerne za prazni~ ni koncert. Ob~ instvo sta nagovorila cerkniški župnik Jože Vidic, ki glasbeno šolo vsako leto gostoljubno sprejme, in ravnatelj šole Milivoj Matkovi~ . Slednji je dan prej, na koncertu orkestrov glasbene šole, spregovoril predvsem staršem. Družinski ~ lani u~ encev malega godalnega, godalnega in pihalnega orkestra so seveda napolnili kulturni dom. Ravnatelj je poudaril pomen skupinske igre za u~ ence. V njej med drugim razvijajo vzajemno delo, poglabljajo ob~ utek za sozvo~ je, se navajajo na delo v skupini, razvijajo odgovornost, pletejo prijateljske vezi, usposabljajo se na kasnejše vklju~ evanje v orkestre in spoznavajo primerno orkestrsko literaturo. Profesorji seveda vedo, da mora biti u~ encem privla~ na.
Tako je veliki godalni orkester pod vodstvom Ivana Marinovi}a zaigral tudi Jacksonovega Thrillerja. Orkester, ki deluje petnajsto leto in mu v zadnjih letih z nasveti pomaga tudi violinist Marko Hvala, kakovost igranja poglablja iz leta v leto. Ni~ manj simpatij nima mali godalni orkester, v katerem pod taktirko Mojce Luin igrajo najmlajši u~ enci godal. Ob~ instvo prepri~ ajo s prikupnostjo in neverjetno resnostjo pri izvajanju izbrane glasbe. Jernej Šmalc pa je tisti, ki je v pihalni orkester zvabil toliko u~ encev, da se zanje komaj najde dovolj prostora na odru kulturnega doma. Tako z malim godalnim kot pihalnim orkestrom so zapeli solisti iz razreda Teje Saksida: Tadej Doles, Nina Mekinda, Tadej Prevec, Maja Mekina, Lucija Mekina, Lara Zorn, Katja Truden in Katarina Braniselj.
Bralni namig
Tema ni en ~ rn plaš~
Irena Štirn
V tokratni, prazni~ ni izdaji Notranjsko-kraških novic, bomo tudi v tej rubriki malce zašli z ustaljene poti, ki ima pravilo, da so v ospredju obravnavanih knjižnih del avtorji z Notranjske ali pa se dela dotikajo življenja na tem podro~ ju. Vendar je problematika, ki je predstavljena v knjigi pisateljice Aksinje Kermauner, sestavni del življenja vsakega Slovenca in tudi Notranjca ne obide.
hodil enako trnovo pot. Potem so tu strokovnjaki, ki pokažejo mnoge preizkušene možnosti, da se ponovno vzpostavi kvaliteta življenja in seveda, zapisano na koncu, vendar morda najpomembnejše – podpora in ljubezen bližnjih. Aksinja Kermauner, rojena leta koncu izhod v fazi sprijaznjenja. Klemen na koncu spregle1956, je pesnica in pisateljica, Pravijo, da zmagovalec ni tida. Ostane slep, vendar se ki velik del svojega umetniškesti, ki nikoli ne pade, ampak tisti, odpro njegove notranje o~ i, ga opusa namenja problematiki ki vedno znova zbere pogum, tanko~ utnost ostalih ~ util se izodojemanja sveta slepih in slabo- da vstane. Tudi Klemen pri~ ne stri in prepozna, kako bogato je vidnih ter komunikacije vide~ ih, znova živeti. Pri tem pa potrelahko življenje, ~ e ga le zmoretorej tistih, ki menimo, da je vid buje pomo~ . Najve~ pripomore mo sprejeti v njegovi nepononaravna danost in ne privilenasvet nekoga, ki je že sam pre- vljivosti. gij, s tistimi, ki te danosti nimajo (ve~ ). Zaposlena je kot u~ iteljica slovenš~ ine in likovnega pouka v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. V knjigi Tema ni en ~ rn plaš~ nam razkriva mnogo ~ loveških lastnosti, ki se izrazijo, ko smo soo~ eni z druga~ nostjo. Glavni junak je slabovidni de~ ek Klemen. Okolje je do njega žaljivo, grobo, oholo, brezbrižno ali pa pokroviteljsko in zaš~ itniško. Redki so odnosi, kjer je vzpostavljena enakopravnost, brez vzvišenosti ali pomilovanja. Vrh drame je v dogodku, ko poskuša Klemen na novoletni šolski zabavi prižgati petardo, le-ta pa se mu v rokah raztreš~ i. Ali ste vedeli … Posledica je popolna slepota. Da je Brajico ali Braillovo pisavo izumil genialni francoski štuZelo doživeto so opisane vse dent Louis Braille v 18. stoletju in jo danes uporabljajo slepi po faze žalovanja, ki nastopijo ob vsem svetu. Sestavljena je iz osnovne celice s šestimi pikami. vsaki izgubi: najprej šok, sledi Kombinacija pik pomeni ~ rko. Z njo se da napisati prakti~ no vse: bes, zanikanje, agresija in sovramatemati~ ne in fizikalne ena~ be, rimske številke, besedne použnost do drugih, dolga in težka darke, kemijske formule, celo note. je faza žalosti in umika in na
Godba Cerknica med iskrenimi ljudmi Maruša Mele Pavlin
V doma~ i športni dvorani bo 25. decembra ob 19. uri Kulturno društvo Godba Cerknica pripravilo 36. boži~ no-novoletni koncert. Najstarejše kulturno društvo na Cerkniškem, ki je lani navdušilo z vsemi petimi stavki Gospodarja prstanov, bo tokrat pripravilo program vše~ en tako zahtevnejšim poslušalcem kot ljubiteljem legendarne slovenske popevke. Pet stavkov Manhattan simphony bo pomenilo dobro vajo pred majskim tekmovanjem v prvi kakovostni skupini. To delo Serga Lancena bo na tekmovanju obvezna skladba. Društvo ima visoke cilje. Spomnimo, da je oktobra na mednarodnem tekmovanju v koncertni skupini v Velenju osvojilo zlato plaketo s pohvalo. Kaj je prepri~ alo strokovnjake, bodo izvedeli tudi Cerkni~ ani. Godba bo namre~ zaigrala eno izmed obveznih skladb s tekmovanja Hyades
slovenskih godb Tone Urbas je ob tem poudaril, da pihalni orkestri velikokrat igrajo tudi zabavno glasbo, a tujo, saj do te izdaje niso imeli primerne glasbene literature. Zimzelene Med iskrenimi ljudmi, Vzameš me v roke in Brez besed bo ob Andreja Gori~ arja. Ob~ instvo bo spremljavi Godbe Cerknica zaspoznalo tudi, zakaj se je žirija pela Eva ^erne. na licu mesta odlo~ ila podeTudi na letošnjem boži~ noliti priznanje v kategoriji, ki je novoletnem koncertu bodo jusploh ni bilo. Mitjo Dragoli~ a je bilantom podelili priznanja in navdušena razglasila za najnovincem pripeli rde~ e nageljboljšega dirigenta. ne. V eni izmed to~ k se bo kot Del programa pa bo minil v solist na baritonu od mati~ ne znamenju slovenske popevke godbe poslovil Tadej Jerman. in predvsem Mojmirja SepeDobitnik plakete Milana Rudolta. Zveza slovenskih godb je fa je namre~ precej zaseden ob skladateljevi 80-letnici notudi z vodenjem Pihalnega orvembra izdala deset Sepetovih kestra Kovinoplastika Lož. Na popevk v priredbi za pihalni boži~ ni dan pa bo ognjeni krst orkester. Gonilna sila cerknidoživel Orkester godbene šole ške godbe in predsednik Zveze pod taktirko Janeza Žnidarši~ a.
Kotal trade d.o.o., Čevica 20, 1370 Logatec
• ležaji • avtodeli • jermena • galove verige • oljna tesnila (semeringi)
• tesnila (oring) • vskočniki (seger varovalka) • maziva • loctite program
Srečno in uspešno 2011!
FOTO: ANŽE VRABL
piše Alenka Bev~ i~
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 23
Šport
23
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
Prvi del kon~ ale Odli~ ni pri namiznem tenisu na drugem mestu Logatec, 12. december – Namiznoteniški klub Logatec je organiziral 1. mladinski TOP turnir v sezoni 2010/2011. Turnir se je odvijal v Športni dvorani v Logatcu. Udeleženci so si bili edini v dobri oceni organizacije tekmovanja. Udeležilo se ga je oseminštirideset najboljših mladink in mladin-
cev iz cele Slovenije, in sicer so se med sabo pomerili v šestih skupinah. Mladinke in mladinci so bili razvrš~ eni po skupinah glede na uvrstitve na jakostni lestvici Namiznoteniške zveze Slovenije. Tudi tokrat so bili Logat~ ani dobro zastopani, saj je bilo med tekmovalci kar pet doma~ ih, poleg tega pa
Mladinke pivškega košarkarskega kluba se v drugi del sezone podajajo z lepim izkupi~ kom in dobrimi obeti – V nadaljevanje se podajajo z drugega mesta na zahodu
sta tekmovala tudi Jurij Zdovc in Žiga Urbanc iz PPK Rakek, ki sta si priborila mesti med osmimi najboljšimi. Od logaških mladink se je najbolje odrezala Nina Zupan~ i~ (na sliki), ki je bila prva, odli~ no pa so se uvrstili tudi Katja Gutnik, Tjaša Mihevc, Nejc Gutnik in Deni Kožul. iš
Sedem zmag in trije porazi na desetih tekmah prvega dela sezone je izkupi~ ek mladink Pivke, ki so na zadnjem sre~ anju rednega dela klonile v gosteh proti Triglavu. Kljub temu bodo spomladi prvenstvo nadaljevale s sedemnajstimi to~ kami in ciljem, da se uvrstijo na zaklju~ ni turnir najboljše ~ etverice. leto zapuš~ ajo selekcijo mladink, ~ lanske ekipe pa na žalost zaenkrat v Pivki še ni. Ideja o ustanovitvi že nekaj ~ asa tli, vendar je vse odvisno od finan~ nih zmogljivosti. Letos so gledalci v športni dvorani Skala že gledali ~ lanske obra~ une, ko so se mladinke v pokalu zoperstavile Triglavu, na koncu 36:70 pri~ akovano izgubi-
le, a naredile pomemben korak proti ~ lanski zasedbi. V kategoriji mladink jim gre letos dobro. Po prvem delu tekmovanja so na drugem mestu za prvouvrš~ enim Grosupljem, ki še ni izgubilo tekme. V nadaljevanju se bodo pomerile z najboljšimi tremi ekipami vzhoda, na koncu pa prve štiri odidejo na zaklju~ ni turnir. V primeru uvrstitve med omenjeno elito, obstaja možnost, da bi pivška Skala kandidirala za organizacijo tekmovanja, ki predvidoma poteka v marcu.
FOTO: M ARKO PREMRL
FOTO: ANŽE VRABL
Zadnji dve leti igralke iz Pivke res nimajo sre~ e z odlo~ itvami v izdihljajih. Tako lani kot pred dvema letoma jim je nastop na turnirju najboljših štirih mladinskih ekip v Sloveniji ušel za las ali natan~ neje zgolj za to~ ko. Obetavna generacija deklet ima v tej sezoni zadnjo priložnost za naskok na najvišja mesta, saj naslednje
Marko Premrl
Prejeli smo
Visok jubilej postojnskih lokostrelcev Klub vsa ta leta sodeluje z osnovnimi in srednjimi šolami, sosednjimi ob~ inami, slovensko vojsko, s turisti~ nimi organizacijami in raznimi društvi. V klubu s stotimi ~ lani se je v športnem duhu vzgojilo veliko mladih, kakor tudi »mladih po duši«. V klubu se prepletata tako mladost, kot zrelost, kar je vidno pri rezultatih ekipnih tekmovanj in kjer lahko ekipi enakovredno prispevajo to~ ke tako kadeti in mladinci, kakor tudi ~ lani in veterani.
Lokostrelski klub Mins je tudi na zvezni ravni v samem vrhu pri organizaciji tekmovanj ter pri razvoju lokostrelstva, tako na splošnih, kot tudi na strokovnih podro~ jih. Klub organizira in se udeležuje tekmovanj na šolskem nivoju, raznih turnirjev, mednarodnih tekmovanj, pokalnih tekmovanj na državnem in mednarodnem nivoju, krovna zveza pa mu zaupa tudi organizacijo eno ali dvodnevnih prvenstev.
CVETLIČARNA KARMEN T&F: 01/75 42 152 GSM: 041 735 740 Notranjska cesta 14 1370 Logatec
Igralke Pivke so letos na dobri poti, da se prebijejo med štiri najboljše v Sloveniji.
Mednarodna pasja elita Mladinke pivškega košarkarskega kluba se v drugi del sezone podajajo z lepim izkupi~ kom in dobrimi obeti – V nadaljevanje se podajajo z drugega mesta na zahodu Prestranek, 18. december – Pod okriljem Športnega kinološkega društva Postojna (ŠKD Postojna) na Gradu Prestranek potekala prva tekma zimskega pokala agility Mr. Pet. Agility je aktivnost, pri kateri lastnik te~ e s psom mimo zaporedno postavljenih ovir in z razli~ nimi slišnimi ter vidnimi ukazi vodi psa
tako, da kar najbolj natan~ no in hitro premaguje ovire. Organizator prireditve in predsednik ŠKD Postojna Ivan Smrdelj je povedal, da so ponosni, saj je njihovo društvo edino, ki organizira tekme za zimski pokal, Grad Prestranek pa tako edina lokacija, kjer tekme za zimski pokal potekajo. Pasja zasedba je bila
mednarodna, poleg doma~ inov so se je udeležili ljubitelji agilityja s Hrvaške, Avstrije in Italije, med tekmovalci pa so bili tudi taki, ki se na svetovnih prvenstvih uvrš~ ajo v sam vrh. Drugo in tretjo tekmo zimskega pokala v agilityju si lahko na Gradu Prestranek ogledate 22. januarja in 12. februarja. aj
F OTO : A N D R EJA JE R NEJ ^I ^
V mesecu decembru praznuje Lokostrelski klub Mins Postojna trideset let uspešnega delovanja. V vseh teh letih je šlo skozi roke ustanovitelja Staneta Natla~ na veliko ~ lanov, ki so na evropskih in svetovnih prvenstvih od kadetskih do ~ lanskih vrst osvajali visoke dosežke vse do naslova svetovnih prvakov. Tudi sam je bil reprezentant in je še vedno uspešen tekmovalec, saj je kot zadnji v tem letu postavil nov svetovni rekord v kategoriji veteranov.
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 24
24
Avtomobilisti~n o
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
Piše Branko Laginja
Dostavnik leta 2011
Novi passat že sedmi~ December je letos pri nas bogat z novostmi. Med najvidnejšimi je novi Volkswagen passat, sedma generacija najuspešnejše limuzine in kombijevske izvedenke variant iz Wolfsburga, ki se predstavljata hkrati.
Ambicije so jasne, argumenti prepri~ ljivi. Z novo podobo je zanimivejši in z uporabnega vidika zmogljivejši. Tovorni prostor ponuja dve notranji dolžini, 1,71 m in 2,17 m ter nosilnost od 750 do 1000 kg. Pet karoserijskih razli~ ic: furgon z dolgo ali kratko medosno razdaljo, furgon z visoko streho, combi s petimi sedeži, s kratko ali dolgo medosno razdaljo in dve ravni opreme (osnovna base in bogatejša sx). Dostop preko drsnih bo~ nih ali
zgavanjem goriva. Med štirimi bencinskimi tla~ no polnjenimi je novost 1.4 TSI 90 kW (122 KM), sledijo 1.8 TSI 118 kW (160 KM), 2.0 TSI 155 kW (210 KM) in V6 z mo~ jo 220 kW (300 KM). Dizelski motorji so trije - 1.6 TDI z mo~ jo 77 kW (105 KM), 2.0 TDI 103 kW (140 KM) ter 2.0 TDI z mo~ jo 125 kW (170 KM). Razen najmanjšega so vsi TDI motorji na voljo tudi s samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko DSG. Cena osnovne bencinske razli~ ice je 20.603 evrov, dizelske pa natanko tiso~ ve~ .
velikih zadnjih vrat omogo~ a odpiranje s »samo enim prstom«. Fiat Doblò Cargo ima na izbiro bencinski 1,4-litrski motor 16V 95 KM in tri dizelske M-Jet motorje 1,3 (90 KM), 1,6 (105 KM) in 2,0 (135 KM). Motorji ustrezajo standardu Euro 4, na voljo pa so tudi v razli~ ici Euro 5.Obvezni servisi, ki so bili pri prejšnjem motorju 1.3 multijet 16v na~ rtovani na 20.000 prevoženih kilometrov, so pri novem motorju 1.3 multijet 16v (Euro 5) predvideni na vsakih
35.000 km. Prihranek pri rednih vzdrževalnih stroških pri 120.000 prevoženih kilometrih naj bi tako znašal 34 odstotkov. Motorji Euro 5 so serijsko opremljeni s sistemom start&stop ter s filtrom trdih delcev (dizelske razli~ ice), s sistemom ABS z EBD in predvsem ESP s hill-holderjem, ki vozniku pomaga pri speljevanju navkreber. Za Fiat Doblò Cargo veljajo v tem trenutku še promocijske cene, ki se za~ enjajo že z 9.490 evrov.
FOTO: TOVARNA FIAT
FOTO: BRANKO LAGINJA
Oblikovno in vsebinsko popolnoma prenovljena, z novimi linijami, ki se zgledujejo po prestižnem phaetonu ter s svežim designom notranjosti s prepoznavno armaturno ploš~ o, dopolnjujejo bogatejši paketi serijske opreme trendline, comfortline in highline. Sistem »start-stop« in sistem za
regenracijo zavorne energije v osnovi, dopolnjujejo sistem za dinami~ no uravnavanje dolgih lu~ i s pomo~ jo kamere in med ostalim prvi~ tudi aktivni tempomat s funkcijo zaviranja v sili, ki v nujnih primerih v mestni vožnji samodejno zavira in do hitrosti 30 km/h vozilo ustavi. Poleg že znanega sistema lane assist je novost še sistem side assist, ki z utripanjem svetle~ ih diod opozarja na vozila ob Passatovem boku. V novem passatu je na izbiro sedem motorjev z direktnim vbri-
Nova mazda 5 kmalu pri nas Nova mazda 5 bo na slovenske ceste zapeljala v za~ etku januarja, ~ eprav se je pri nas uradno že predstavila. Na novo zasnovana, po zadnjih hišnih smernicah, daljša za 8 centimetrov, iš~ e potrditev v prenovljeni notranjosti, s še vedno prepoznavno armaturno ploš~ o in sredinsko konzolo ter ostalimi na novo zasnovanimi elementi, bolj osredoto~ eni proti vozniku.
Kakovost s tradicijo tel: 05/788 20 64 e-mail: bs_knezak@merkantil.si,
F OTO : B R A N KO LA G IN JA
Notranjost nudi udobje celo sedmim potnikom. Dvoje drsnih bo~ nih vrat se odpira le 159 mm navzven, kar omogo~ a enostavnejši vstop in izstop tudi v najožjih parkirnih prostorih. 788 litrov prtljažnika – v 5-sedežni konfiguraciji – je mogo~ e pove~ ati na 1.485 litrov.
odstotkov nižjo porabo goriva ter za 15 odstotkov nižje emisije CO2. Opremljen je s sistemom start/stop oziroma »i-stop«. Popolnoma nov je 1,6-litrski turbodizel 85 kW (116 KM). Na dolo~ enih stopnjah opreme je nekaj elementov dodanih, druV novi mazdi 5 sta na izbiro god nekaj podrobnosti odvzedva bencinska agregata. Znatih. Splošno gledano ostaja na ni 1,8-litrski 85 kW (115 KM), enaki ravni kakor prej. Vstopni odslej s 6-stopenjskim ro~ nim model z 1,8-litrskim bencinskim menjalnikom napoveduje do 4 motorjem stane 19.390 evrov. V odstotka nižjo porabo. Zmogljiprihodnjem letu naj bi mazda 5 vejši 2.0 DISI (direct injection spark ignition) z najve~ jo mo~ jo osvojila približno 150 slovenskih 110 kW (150 KM) obljublja za 13 kupcev.
NO Č E SR 11! 20
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 25
IKzr oonbi ~ki an s k e h i { e
Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec24. 2010 december 2010
25
Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.
Dobrodelnost na logaškem še živi Letošnje septembrske poplave so na logaškem terjale velik davek. Delno poškodovanih je bilo skoraj sedemdeset stavb, stanovanjsko hišo v Ponikvah je vase potegnilo brezno, sprožili so se številni zemeljski plazovi, ki so poškodovali nekatere objekte cestne in komunalne infrastrukture. V težki življenjski situaciji so takrat znašli tudi prebivalci ve~ stanovanjskih hiš ob Logaš~ ici, ki jim je roko pomo~ i poleg Ob~ ine ponudilo tudi podjetje Trgocev d. o. o. iz Logatca v sodelovanju s podjetjem Vaillant d. o. o. iz Ljubljane. Stanovalcem ve~ stanovanjskih hiš na Notranjski ulici v Logatcu so septembrske poplave
uni~ ile skoraj vse, tudi sistem za ogrevanje njihovih domovanj. Bližajo~ a se zima in nizke
temperature bi že tako prizadetim družinam brez ogrevanja povzro~ ile še ve~ jo stisko. Na pomo~ pri sanaciji ogrevalnega sistema jim je z nekaj finan~ nimi sredstvi stopila naproti Ob~ ina, podjetje Trgocev iz Logatca pa je skupaj s svojim poslovnim partnerjem podjetjem Vaillant znižalo stroške nakupa novih ogrevalnih plinskih pe~ i. Družinsko podjetje Trgocev, ki se nahaja v logaški obrtni coni, se
je leta 1990 osnovalo iz obrtne dejavnosti montaža centralnega ogrevanja, s katero se je družina ukvarjala že od leta 1974. Sprva se je podjetje ukvarjalo s prodajo vodovodnega materiala ter materiala za centralno ogrevanje ter izvajalo inštalacije le-tega. Pred šestnajstimi leti so svojo osnovno dejavnost nadgradili še z odprtjem salona keramike in kopalniške opreme. Pri svojem delu podjetje Trgocev sodeluje
tudi z uveljavljenim podjetjem Vaillant iz Ljubljane, katerega mati~ na družba iz Nem~ ije velja za enega od pionirjev med podjetji s podro~ ja ogrevalne tehnike v Evropi. Je namre~ edini proizvajalec v Evropi, ki nudi kompleten program za udobje v stanovanju in pripravo sanitarne tople vode z uporabo vseh energentov: plina, olja, elektrike, solarne energije in v prihodnosti vodika v gorivnih celicah ter
zeolita v toplotni ~ rpalki zeolit/voda. Stanje, v katerem so se po vodni ujmi znašli prebivalci ve~ stanovanjskih hiš ob Logaš~ ici, pa je vodstvo obeh podjetji spodbudilo k solidarnosti. Omogo~ ili so jim cenejši nakup ogrevalnih plinskih pe~ i ter na ta na~ in omogo~ ili izvedbo sanacije centralnega ogrevanja. Romana Hribar, Ob~ inska uprava
Pojasnilo k ~ lanku »Zaradi hude zime že lani precej višji stroški« V izdaji Notranjsko–kraških novic letnik IX/št. 22, ki so izšle v petek, 10. decembra 2010, je bil na tretji strani objavljen tudi ~ lanek »Zaradi hude zime že lani precej visoki stroški«, novinarke Petre Tr~ ek. Poleg ~ lanka je bila
objavljena tudi tabela s podatki posameznih ob~ in Notranjskokraške regije o dolžini ob~ inskih cest ter izdatku za zimsko službo v obdobju 2009/2010. Posredovani podatki vsebinsko niso bili dovolj razdelani
in natan~ ni, za kar se bralcem ~ asopisa opravi~ ujemo. V ob~ ini Logatec se v okviru zimske službe ~ isti: lokalne ceste (LC)=88,684 km, zbirne krajevne ceste (LZ)=7,853 km, lokalne mestne ali krajevne ce-
ste (LK)=10,016 km, javne poti (JP)=114,529 km, dodatne ceste, kjer se izvaja samo zimska služba – nekategorizirane ceste = 30,0 km, hodnik Kalce=8,218 km ter ostali hodniki =5,942 km, kar skupaj znese 265,236 km.
Skupaj z mojimi sodelavci vam vošèim blagoslovljen božiè, lep ter doživet dan samostojnosti in enotnosti, v letu, ki že trka na naša vrata, pa vam iskreno želim veliko notranjega miru ter osebnega zadovoljstva. župan
Berto Menard
zimske službe, ki je trajalo od 15. oktobra 2009 do 31. marca 2010. V tem ~ asu je izdatek za zimsko službo znašal dobrih 474.000 evrov. Romana Hribar, ob~ inska uprava Ob~ ine Logatec
SILVESTROVANJE V LOGATCU 2010
Spoštovane obèanke, cenjeni obèani! Tako kot vsako leto se tudi letošnje od nas poslavlja s hitrimi koraki. A preden, polni prièakovanja, vstopimo v novo leto, si v teh prazniènih decembrskih dneh vzemimo nekaj veè èasa za svoje bližnje in prijatelje. Dandanašnji življenjski slog nam namreè vedno manj dopušèa, da bi svoj èas namenili za druženje s tistimi, ki nam v življenju pomenijo najveè. Naj bo vaše darilo vam in vašim dragim tisto, kar ima danes najveèjo vrednost - èas. Naj vas soj decembrskih luèi in prazniène melodije odpeljejo daleè stran od vsakdanjih skrbi in delovnega ritma. Za doživete praznike pa bomo poskrbeli tudi v naši obèini, in sicer s tradicionalno silvestrsko predstavo, prihodom zadnjega od dobrih decembrskih mož, dedka Mraza, ter silvestrskim dogajanjem na prostem.
Zimska služba pa se izvaja tudi na javnih parkiriš~ ih v skupni površini približno 25.000 m2. Podatek o izdatkih je bil nepopoln, saj je bil v njem zajet le izdatek za leto 2009 in ne za celotno obdobje izvajanja
VABLJENI NA VESELO DRUŽENJE NA PRELOMU IZ STAREGA V NOVO LETO Najdaljšo noè v letu prièakajte v Logatcu, kjer bo na parkirišèu za Krpanom vse nared za silvestrovanje pod šotorom. Z zabavnim programom za najmlajše bomo prièeli ob 17. uri, ko si bodo otroci ogledali predstavo Dedkov pridnometer, nato jih bo obiskal, zadnji izmed dobrih decembrskih mož, dedek Mraz. Od 22. ure bo za veselo novoletno vzdušje poskrbela glasbena skupina Oaza, vse tja do 3. ure zjutraj. Nekaj minut pred polnoèjo vas bo nagovoril in vam vošèil sreèno novo leto logaški župan Berto Menard.
V Veliko dvorano Narodnega doma v Logatcu pa vas ob 19. uri vabimo na ogled tradicionalne silvestrske predstave. V komediji Kuhna vas bosta zabavala Violeta Tomiè in Drago Milinoviæ.
Vstopnice so naprodaj v Upravnem centru Logatec, Tržaška cesta 50 A in Knjigarni DZS, Tržaška cesta 19, Logatec.
Na Silvestrovanje v Logatcu 2010 vas vabita Tekaški smuèarski klub Valkarton Logatec, organizator silvestrovanja pod šotorom, ter Obèina Logatec, organizatorka silvestrske predstave.
s sodelavci Obèina Logatec
Obèina Logatec
SREÈNO 2011!
Otroška predstava in silvestrovanje pod šotorom v primeru izredno slabega vremena odpadeta.
Pisma bralcev
Slivnica, predmet spotike Slivnica, priljubljena izletniška to~ ka nad cerkniškim jezerom, je kar naenkrat postala trn v peti ob~ ini Cerknica, saj jo ~ lanek v tem ~ asopisu z dne 10. decembra omenja kot poglavitni strošek zimske službe, zaradi ~ esar je navedeno, da na ob~ ini resno razmišljajo da ceste na Slivnico ne bodo plužili. In to kljub temu, da je to ob~ inska cesta in da je v skladu s pogodbo o najemu doma na Slivnici, sklenjeno med ob~ ino Cerknica in najemnikom doma, ob~ ina Cerknica cesto na Slivnico v zimskem ~ asu dolžna plužiti enkrat tedensko.
Izgleda, da je »resno razmišljanje« gospoda Samota Mlinarja trajalo predolgo in je zato gospod župan Marko Rupar na hitro izdal direktivo komunali Cerknica, da ceste na Slivnico ne plužijo. To se je zgodilo že 27. novembra letos, ko je zapadel prvi sneg. Ko sem kot najemnik doma kot ponavadi kontaktiral komunalo glede ~ asa pluženja, sem dobil kratek odgovor, da po županovi direktivi pluženja ne bo. Zanimivo, sem rekel in pri~ el klicati odgovorne na ob~ ini, vklju~ no z županom. Nih~ e se ni oglasil. Po dolgem ~ asu sem kon~ no le do-
bil g. Mlinarja, ki mi je po vseh urgencah povedal, da bodo cesto tokrat splužili le toliko, da se bom lahko spravil v dolino. In tako je tudi bilo. 28. 11. je delavec komunale s strojem predrl pot in povedal, da naj se ~ im prej odpeljem v dolino, ker ne bodo ve~ plužili. To, da bi na ob~ ini komu prišlo na misel, da je najbrž pred takšno ali podobno odlo~ itvijo treba najprej kontaktirati z najemnikom lokala, se nikomur o~ itno ni zdelo potrebno. S kolegom, ki mi je pomagal pri delu, sva tako 28. 11. lokal pred~ asno zaprla in se ob 15. uri podala na
vratolomno vožnjo v dolino. Na vrata doma sem obesil obvestilo, da bo lokal do nadaljnjega zaprt zaradi neizpolnjevanja pogodbe s strani ob~ ine – nepluženja ceste – kar je bilo mimogrede po mnenju gospe Olge Smodila zelo grdo reagiranje z moje strani. Kot sem omenil, sva se s kolegom podala v dolino po narejeni gasi, ki je bila primerna le za traktor ali pa morda za dober džip. Pot je bila vratolomna, skrajno nevarna in prežeta ves ~ as s prestajanjem strahu, da zdrknemo v prepad. Ali sta župan in g. Mlinar pomislila na odgovornost, ki sta jo prevze-
la z izdanimi ukrepi in me prisilila, da sem moral na skrajno neprimerno pot v dolino, ki bi pa po pogodbi morala biti splužena. V ponedeljek, 29.11., je v telefonskem pogovoru g. župan spremenil odlo~ itev in pluženje do vklju~ no novega leta odobril, kar pa še zdale~ ni rešitev problema. Pa še nekaj o stroških pluženja, ki so bili v prejšnjem ~ lanku navedeni. Za primerjavo navajam ob~ ini Logatec, kjer so v zadnji sezoni porabili 824 evrov na 1 km cest, v ob~ ini Cerknica pa kar 3.081 evrov. In ~ e izra~ unam pogodbeno pluženje Slivnice 1-krat
tedensko po ceni, ki jo je navedel g. Mlinar, znaša to 1.837,50 evra na 1 km. V celotnih stroških ob~ ine Cerknica, ki znašajo 570.000 evrov, znaša strošek pluženja Slivnice 15.000 evrov. Mislim, da gre za namerno zavajanje bralcev tega ~ asopisa. Stroški pluženja na Slivnico ne bodo poslabšali finan~ ne situacije. Upam, da se v bodo~ e vodstvo ob~ ine ne bo ve~ posluževalo takih absolutisti~ nih ukrepov, ki škodujejo še tistemu majhnemu del~ ku turizma na tem obmo~ ju. Franci Fras
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 26
I z o b ~ i n s k i h h i š
26
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010 Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.
Na podlagi 23. ~ lena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. (Ur. l. RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09; v nadaljnjem besedilu: pravilnik) in Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, z dne 23.7.2010, objavljenim na oglasni deski Ob~ ine Pivka in v Notranjsko kraških novicah, ter na podlagi ugotovitev Komisije za prou~ itev utemeljenosti vlog, direktorica Ob~ inske uprave Ob~ ine Pivka objavlja
PREDNOSTNO LISTO UPRAVI^ENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM - s popravkom LISTA »A« stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dolo~ ila 9. ~ lena pravilnika, oproš~ eni pla~ ila lastne udeležbe in varš~ ine Mesto na listi
Ime in priimek
Naslov stalnega prebivališ~ a
Doseženo število to~ k
VESELI DECEMBER V OB^INI PIVKA petek, 24. 12. 2010 Jaslice pred vaško cerkvijo v Parju Kje: Pred cerkvijo v Parju Kdaj: od 24. decembra dalje Organizira: Vaška skupnost Parje
nedelja, 26. 12. 2010 2. no~ ni pohod z baklami na Sveto Trojico Kje: Zbirno mesto na igriš~ u v Trnju Kdaj: ob 17. uri Organizira: Turisti~ no društvo Pivka in Športno kulturno društvo Trnje
1
Željka Penko
Nadanje selo 19, Pivka
520
2
Branislav Novakovi}
Dolnja Košana 7, Košana
470
3
Iris Goji}
Dolnja Košana 13, Košana
410
4
Danijela Jovi}
Vilharjeva ulica 21, Pivka
390
5
Sintija Po~ kaj
Postojnska cesta 16b, Pivka
380
6
Željka Džaji}
Postojnska cesta 7, Pivka
370
7
Gregor Smrdel
Gradec 5, 6257 Pivka
340
torek, 28. 12. 2010
8
Ankica Daki}
Kolodvorska cesta 7a, Pivka
330
9
Željko Simi}
Pre~ na ulica 6, Pivka
330
Tepežkanje, Otroci bodo obiskovali hiše po vasi, po starem obi~ aju, ki se je
10
Miomir Mitri}
Kolodvorska cesta 14, Pivka
290
11
Jasmina Dedi}
Tovarniška pot 5a, Pivka
290
12
Kristjan Škrjanec
Kal 16b, Pivka
250
13
Ranka Spani}
Dolnja Košana 9, Košana
230
14
Adriano Buonassisi
Kolodvorska cesta 21, Pivka
175
LISTA »B« za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dolo~ ila 9. ~ lena pravilnika, zavezanci za pla~ ilo lastne udeležbe in varš~ ine Mesto na listi
Ime in priimek
Naslov stalnega prebivališ~ a
Doseženo število to~ k
1. Na listo »B« se ni uvrstil nobeden upravi~ enec. Vsi udeleženci razpisa bodo prejeli ustrezno odlo~ bo ali sklep, na katero imajo možnost pritožbe, zato bo seznam dokon~ nih
upravi~ encev, ki jim bodo zagotovljena neprofitna stanovanja, objavljen po rešitvi morebitnih pritožb. Seznam dokon~ nih upravi~ encev do stanovanja, bo objavljen
Mir v duši in radost v srcu vam v boži~ nem ~ asu in vseh dneh novega leta želi Odbor za obnovo Svete Trojice. Da drug drugemu prisluhniti bi znali, drug drugemu besedo toplo dali, drug drugemu le dobro bi želeli, v miru, razumevanju in sre~ i bi živeli. Župnijska Karitas Pivka vsem voš~ i lepe praznike, še posebej pa se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki materialno in duhovno pomagajo pomo~ i potrebnim.
na oglasni deski Ob~ ine Pivka, v Notranjsko kraških novicah in na spletni strani Ob~ ine Pivka. Direktorica ob~ inske uprave Mihaela Smrdel
ohranil vse do današnjih dni Kje: Parje Kdaj: od 13. ure dalje Organizira: Vaška skupnost Parje -------------------Koncert boži~ nih pesmi Kje: Cerkev sv. Jerneja na Kalu Kdaj: ob 19. uri Organizira: Društvo Štirna
~ etrtek, 23. 12. 2010 Film – drama: Socialno omrežje (The Social Network) Kje: Kinodvorana v Krpanovem domu Kdaj: ob 19. uri Organizira: LPC Pivka
petek, 31. 12. 2010 Koledovanje na starega leta dan
Otroci bodo po starem ljudskem izro~ ilu s koledvanjsko pesmijo ponesli od hiše do hiše voš~ ilo in dobre želje v prihajajo~ em letu Kje: Nadanje selo Organizira: Vaško društvo Nad`nska lipa -------------------Silvestrovanje v Pivki Kje: Balinarska dvorana Rešta v Pivki Kdaj: od 20. ure dalje Organizira: Balinarski klub Pivka in Ob~ ina Pivka -------------------Silvestrovanje na Jurš~ ah Kje: Kulturni dom Jurš~ e Kdaj: od 20. ure dalje Organizira: Kulturno društvo Jurš~ e in Vaška skupnost Jurš~ e
SPORED FILMOV V PIVŠKEM KINU ^etrtek, 30. 12. 2010, ob 19. uri drama SOCIALNO OMREŽJE (The Social Network) Sobota, 8. 1. 2011, ob 19. uri mladinska komedija GREMO MI PO SVOJE Petek, 14. 1. 2011, ob 19. uri domišljijska akcijska pustolovš~ ina HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI 1. DEL (Harry Potter and the Deathly Hallows: Part I) Sobota, 15. 1. 2011, ob 19. uri znanstveno-fantasti~ ni triler IZVOR (Inception) Sobota, 22. 1. 2011, ob 19. uri komi~ na drama ŽIVLJENJE KOT GA POZNAŠ (Life as we know it) Sobota, 29. 1. 2011, ob 19. uri družinska domišljijska pustolovš~ ina ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE (The Chronicles of Narnia: The Voyage of the Dawn Treader)
Turisti~ no društvo Pivka in Športno kulturno društvo Trnje vas vabita na
2. no~ ni pohod z baklami na Sveto Trojico, v nedeljo, 26. decembra 2010, ob 17. uri. Zbirno mesto pohodnikov bo na igriš~ u v Trnju, od koder se bomo ob 17. uri podali peš proti Sveti Trojici. Hodili bomo zmerno in bomo do vrha potrebovali približno 2 uri in pol. Na vrhu se bomo ogreli s toplim ~ ajem, prav tako nas bodo topli napitki ~ akali v Trnju. Pohodnikom svetujemo, da se toplo oble~ ejo in primerno obujejo. V primeru dežja ali žleda pohoda ne bo. Prijazno vabljeni!
Vabimo
vas na razstavo novoletnih voš~ ilnic Ane Kranjc V 1. nadstropje knjižnice v Cerknici do 31. decembra 2010
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 27
IKzr oonbi ~ki an s k e h i { e
Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec24. 2010 december 2010
27
Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.
Spoštovane ob~ anke in ob~ ani! Pred nami sta boži~ in novo leto. ^as za praznovanje, razmišljanje, predvsem pa za veselje in upanje. Zato naj bo december prazni~ en mesec, ~ as lepe zime, malih skrivnosti in novih idej. Želimo vam, da na tak na~ in prideta tudi Boži~ in Novo leto v naše domove in v naša srca. Vam in vašim najdražjim želimo lepo praznovanje in obilo sre~ e v letu 2011. Župan Marko Rupar in ob~ inska uprava ob~ ine Cerknica
Na podlagi Zakona o uresni~ evanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), in Pravilnika o postopkih in merilih za vrednotenje kulturnih programov in projektov, ki se sofinancirajo iz prora~ una Ob~ ine Cerknica (Uradni list RS, št. 44/2007), Ob~ ina Cerknica objavlja
JAVNI RAZPIS za izbor kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2011 sofinancirala Ob~ ina Cerknica
Za ocenjevanje javnih kulturnih programov bodo upoštevana naslednja merila in kriteriji: - vrednotenje kulturnih izvajalcev glede na posamezno 2. Predmet javnega razpisa vrsto kulturne dejavnosti, gleje sofinanciranje naslednjih de na kakovost izvedbe provsebin: grama, glede na število sekA) javni kulturni programi, cij, število aktivnih ~ lanov in za sofinanciranje mladinskih programov in projektov ter stroškov B) javne kulturne prireditve, glede na število nastopov na delovanja izvajalcev mladinskih programov in projektov C) založništvo, javnih prireditvah. v Ob~ ini Cerknica za leto 2011 D) izobraževanje, Za ocenjevanje javnih kulturE) nakup opreme in osnovnih nih prireditev bodo upoštevani pravo~ asne se bodo štele vse 1. Naziv in sedež naro~ nika: 4. Vrednost razpisanih sredsredstev, naslednji elementi to~ kovanja: vloge, ki bodo do roka prispeOB^INA CERKNICA, Cesta 4. maja stev: F) stroškov delovanja društev, - raven prireditve, tradicional53, 1380 Cerknica, telefon 01/ Natan~ na višina razpisanih sred- le na sedež naro~ nika: Ob~ ina nost, pomen prireditve za širCerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 3. Na javni razpis lahko odda7090 610, faks 01/ 7090 633 stev bo dolo~ ena v skladu z ši kulturni prostor, vzpostaCerknica. Vloge, izpolnjene na sprejetim prora~ unom za leto jo vloge: vitev sodelovanja z ostalimi 2. Predmet razpisa: razpisnih obrazcih morajo biti 2011. - društva, zveze, ustanove, subjekti, inovativnost prirediPredmet sofinanciranja so z vsemi zahtevanimi prilogami, skladi, zavodi, klubi in druge tve, vklju~ evanje in udelež5. Merila in kriteriji za vredno- dostavljene v zaprti kuverti, s slede~ e vsebine: organizacije, registrirane oz. ba mladih, ter nepridobitnost - mladinski programi (dejavtenje: pripisom »NE ODPIRAJ – PRIJAustanovljene za izvajanje kulprojekta. nost) - kontinuirano izvajaZa vrednotenje vlog za sofinan- VA NA JAVNI RAZPIS – MLADINturne dejavnosti; Na podro~ ju založništva bodo nje in koordiniranje mladinciranje mladinskih programov SKI PROGRAMI 2011«. Na hrbtni - posamezniki, ki so vpisani v upoštevani naslednji elementi skih aktivnosti skozi celo leto in projektov bodo upoštevana strani ovitka mora biti naveden razvid samozaposlenih v kul- to~ kovanja: vsebinska tematika, – vsaj enkrat tedensko devet naslednja merila in kriteriji: prenaziv in naslov prijavitelja. Vloge, turi pri Ministrstvu za kulturo; obseg edicije, izvirnost avtorskemesecev v letu, ob zaklju~ ku glednost, število vklju~ enih ~ laki bodo prispele po roku, se ne - javni zavodi s podro~ ja vzgo- ga dela, umetniška in kakovoobvezna predstavitev dejavnov v mladinskih programih in bodo odpirale in bodo vrnjene je in izobraževanja za obseg stna vrednost. nosti širši javnosti (prireditev, projektih, delež lastnih sredstev naslovniku. Oddaja vloge pomedejavnosti na podro~ ju kulPri izobraževanju se bodo sorazstava, delavnica, življenje z za izvedbo mladinskih prograni, da se prijavitelj strinja s poture, ki ne sodi v osnovno financirali stroški kotizacije za naravo, ipd.) mov in projektov, ciljna populagoji ter kriteriji razpisa. dejavnost iz ustanovitvenega izobraževanje in usposabljanje - mladinski projekti (posami~ na cija, dostopnost, ekonomi~ nost, akta javnega zavoda, strokovnih kadrov in ~ lanov kul9. Postopek dodelitve in rok, aktivnost izvajalca) – primerljivost, preventivnost. Poturnih društev. v katerem bodo prijavitelji drobnejše ocenjevanje vlog po posami~ ni zaklju~ en enkratni 4. Pogoji za sodelovanje na Podrobnejše ocenjevanje po obveš~ eni o izidu razpisa: dogodek (predavanje, okrogla navedenih merilih in kriterijih je javnem razpisu: navedenih merilih in kriteriPrijavitelji, ki bodo oddali nemiza, ipd.), dolo~ eno s Pravilnikom za sofiNa javni razpis lahko oddajo jih je dolo~ eno s Pravilnikom popolne vloge, bodo pozvani k - stroški delovanja izvajalcev nanciranje mladinskih progravloge prijavitelji, ki izpolnjujejo o postopkih in merilih za vremladinskih programov in promov in projektov ter sofinancira- dopolnitvi. Vloge, ki ne bodo do- naslednje pogoje: dnotenje kulturnih programov jektov - neprogramski stalni nje stroškov delovanja izvajalcev polnjene v pozivnem roku, bodo - da se prijavijo na javni razpis in projektov, ki se sofinancirastroški za izvedbo njihove demladinskih programov in projek- s sklepom zavržene. S strani na predpisanih obrazcih in v jo iz prora~ una Ob~ ine Cerknica strokovne komisije bo opravljejavnosti (stroški najemnine, tov iz prora~ una Ob~ ine Cerknidolo~ enih rokih, (Uradni list RS, št. 44/2007), ki no vrednotenje popolnih vlog telekomunikacij, komunalnih ca, ki ga bodo prijavitelji prejeli - da izkažejo na predpisanih ga bodo prijavitelji prejeli kot po merilih in kriterijih iz javnega storitev, energije, vode, pisarni- kot sestavni del razpisne dokuobrazcih zaprto finan~ no kon- sestavni del razpisne dokumenrazpisa. škega materiala, stroški dela). mentacije. strukcijo za prijavljen javni tacije. Ob~ inska uprava Ob~ ine Cerknikulturni program ali kulturni 3. Pogoji za sodelovanje na 6. Obdobje, v katerem morajo ca bo v 45 dneh po zaklju~ ku projekt, 6. Vrednost razpisanih sredrazpisu: javnega razpisa izdala sklep o biti dodeljena sredstva pora- da imajo sedež oz. stalno stev Na razpis lahko oddajo vloge izboru, višini in namenu odobrebljena: prebivališ~ e v Ob~ ini Cerknica, Natan~ na višina razpisanih prijavitelji, ki izpolnjujejo naslenih sredstev izvajalcem mladinDodeljena sredstva morajo biti - delujejo na podro~ ju kulture sredstev bo dolo~ ena v skladu dnje pogoje: skih programov in projektov. V 8 porabljena v letu 2011 v sklanajmanj eno leto, z sprejetim prora~ unom za leto - so registrirani za opravljanje dneh od prejema sklepa bodo du s predpisi, ki urejajo porabo - da imajo zagotovljene mate- 2011. dejavnosti, za katero se prijaprijavitelji lahko vložili pritožbo prora~ unskih sredstev. rialne, prostorske, kadrovske vljajo oz. so njihovi programi pri županu Ob~ ine Cerknica. Po in organizacijske pogoje za 7. Obdobje, v katerem morajo 7. Prevzem razpisne dokumen- pravnomo~ nosti sklepa bodo z in projekti po presoji strokovizvedbo javnega kulturnega biti dodeljena sredstva porane komisije v javnem interesu tacije: izbranimi izvajalci programov in programa ali kulturnega probljena: Razpisna dokumentacija je na ob~ ine Cerknica, projektov sklenjene pogodbe, v jekta, Dodeljena sredstva morajo biti voljo takoj po objavi tega razpi- katerih bodo opredeljene med- imajo zagotovljene material- da so v preteklih letih redno porabljena v letu 2011, v sklasa. Prevzame se jo lahko osebne, prostorske, kadrovske in sebojne pravice in obveznoizpolnjevali pogodbene obve- du s predpisi, ki urejajo porabo no – na oddelku za družbene organizacijske možnosti za sti glede izvedbe programov in znosti, ~ e so prejeli sredstva prora~ unskih sredstev. dejavnosti, kontaktna oseba Po- projektov ter glede sofinancirauresni~ itev na~ rtovanih aktiviz prora~ una Ob~ ine Cerknice, lona Godejša – tel. 70 90 615 in nja izbranega programa v sklanosti, - za posameznike, ki so vpisa- 8. Prevzem razpisne doku- programi in projekti se izvajajo Bogdana Bizjak- tel. 70 90 625 du s predpisi, ki urejajo porabo ni v razvid samozaposlenih v mentacije: ali na internetni strani Ob~ ine Razpisna dokumentacije je na za mladino v Ob~ ini Cerknica prora~ unskih sredstev. kulturi pri Ministrstvu za kulCerknica: http://www.cerknica.si, (mladi od 15 do 29 let), turo je pogoj, da imajo stalno voljo takoj po objavi tega raz10. Kontaktne osebe za dodado roka za oddajo vlog. - imajo izdelano finan~ no konprebivališ~ e v Ob~ ini Cerknici, pisa na spletni strani Ob~ ine tne informacije: Cerknica. Prevzame se jo lahko strukcijo, iz katere so razvidni - da izkažejo nepridobitni Bogdana Bizjak, telefon 01/708. Rok, do katerega morajo osebno – na oddelku za družprihodki in odhodki izvajanja zna~ aj javnega kulturnega 90-625, fax:01/70-90-633, email: biti predložene vloge in na~ in bene dejavnosti, kontaktna osemladinskih programov in proprograma ali kulturnega probogdana.bizjak@cerknica.si predložitve vlog: jektov, delež lastnih sredstev, jekta, s katerim kandidirajo za ba Polona Godejša – tel. 70 90 Polona Godejša, telefon 01/70Vloge na javni razpis mora615 in Bogdana Bizjak - tel. 70 delež javnih sredstev, delež sofinanciranje iz javnih sred90-615, fax:01/70-90-633, email: jo biti predložene najkasneje 90 625 ali na internetni strani sredstev uporabnikov in delež stev. polona.godejsa@cerknica.si do 24.01.2011, oziroma zadnji Ob~ ine Cerknica: http://www. sredstev iz drugih virov, Marko Rupar, župan Ob~ ine dan tega roka oddane na po5. Merila in kriteriji za dodeli- cerknica.si, do roka za odda- vsako leto ob~ inski upravi reCerknica šti kot priporo~ ene pošiljke. Za tev sredstev jo vlog. dno dostavijo poro~ ilo o realizaciji programov in projektov za preteklo leto ter redno izpolnjujejo pogodbene obveznosti. Pravico do sofinanciranja mladinskih programov in projektov po tem pravilniku imajo neprofitne organizacije, zavodi, društva, zveze, zasebniki in druge organizacije, ki so nosilci programov in projektov, namenjenim predvsem mladim med 15. in 29. letom starosti. Pravico do sofinanciranja stroškov delovanja mladinskih programov in projektov pa imajo tisti izvajalci, ki izvajajo izklju~ no programe in projekte za mlade, njihovo delovanje pa je širšega javnega pomena v ob~ ini. Ob~ ina Cerknica objavlja na podlagi Pravilnika za sofinanciranje mladinskih programov in projektov ter stroškov delovanja izvajalcev mladinskih programov in projektov iz prora~ una Ob~ ine Cerknica (Uradni list RS, št. 44/2007),
JAVNI RAZPIS
1. Naziv in sedež naro~ nika: OB^INA CERKNICA, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, telefon 70906-10, faks: 709-06-33.
9. Rok in na~ in predložitve vlog: Vloge na javni razpis morajo biti predložene najkasneje, dne 24.01.2011, ali tega dne oddane na pošti kot priporo~ ene pošiljke. Za pravo~ asne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naro~ nika: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Vloge, izpolnjene na razpisnih obrazcih morajo biti z vsemi zahtevanimi prilogami, dostavljene v zaprti kuverti, s pripisom »NE ODPIRAJ – VLOGA NA JAVNI RAZPIS KULTURA 2011, PODROCJE: ________________ (navedba osnovnega razpisnega podro~ ja, kot npr.: založništvo)«. Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden naziv in naslov prijavitelja. Vloge, ki bodo prispele po roku, se ne bodo odpirale in bodo vrnjene naslovniku. Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja s pogoji ter kriteriji razpisa 10. Postopek dodelitve in rok, v katerem bodo prijavitelji obveš~ eni o izidu razpisa: Prijavitelji, ki bodo oddali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. Vloge, ki ne bodo dopolnjene v pozivnem roku, bodo s sklepom zavržene. S strani strokovne komisije bo opravljeno vrednotenje popolnih vlog po merilih in kriterijih iz javnega razpisa. Na podlagi predloga komisije bodo izbranim izvajalcem kulturnih programov in projektov izdani sklepi o predvideni višini sofinanciranja oz. o zavrnitvi posameznih javnih kulturnih programov in kulturnih projektov. V 8 dneh od prejema sklepa izvajalci lahko vložijo pritožbo pri županu Ob~ ine Cerknica. Po pravnomo~ nosti sklepov se z izvajalci kulturnih programov in projektov sklene pogodbe o sofinanciranju, v katerih bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti glede izvedbe programov in projektov ter glede sofinanciranja izbranega programa v skladu s predpisi, ki urejajo porabo prora~ unskih sredstev. 11. Kontaktna oseba za dodatne informacije: Bogdana Bizjak, telefon 01/70-90-625, fax:01/70-90-633, email: bogdana.bizjak@cerknica.si Polona Godejša, telefon 01/70-90-615, fax:01/70-90-633, email: polona.godejsa@cerknica.si Marko Rupar, župan Ob~ ine Cerknica
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 28
28
I z o b ~ i n s k e h i š e
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010 Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.
Ob~ ina Cerknica objavlja na podlagi 8. ~ lena Pravilnika o merilih in kriterijih za sofinanciranje izvedbe programov na podro~ ju socialnega in zdravstvenega varstva v Ob~ ini Cerknica
JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na podro~ ju socialnega in zdravstvenega varstva v ob~ ini Cerknica za leto 2011
3. Izvajalci programov s podro~ ja socialnega in zdravstvenega varstva so lahko: - dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave prebivalcev, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti, - organizacije za samopomo~ kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih ~ lanov, - invalidske organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi in drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na zna~ ilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov, - druge prostovoljne in neprofitne organizacije, ki imajo v svojih programih elemente skrbi za zdravje in reševanje socialnih stisk ob~ anov ob~ ine Cerknica. 4. Pravico do sofinanciranja programov imajo v prejšnji to~ ki navedene organizacije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje : - da so registrirane in imajo dejavnost socialnega ali zdravstvenega varstva opredeljeno v ustanovitvenih aktih, - da aktivno delujejo najmanj eno leto, - da imajo sedež ali podružnico v ob~ ini Cerknica oziroma ne glede na sedež, ~ e je program dejavnosti zastavljen tako, da aktivno vklju~ uje ob~ ane ob~ ine Cerknica, - da imajo urejeno evidenco o ~ lanstvu, - da imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo programov, - da imajo izdelano finan~ no konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa. 5. Merila za sofinanciranje programov se nanašajo na:
- sedež izvajalca, - število ~ lanov iz ob~ ine Cerknica, - vsebino programa in - stalnost izvajanja programa. Merila za sofinanciranje programov so podrobneje opredeljena v Pravilniku o merilih in kriterijih za sofinanciranje izvedbe programov na podro~ ju socialnega in zdravstvenega varstva v Ob~ ini Cerknica.
Ve~ krat se zberemo v našem glasbenem koti~ ku ob klavirju in kitari. S prepevanjem pesmic o zimi in dedku Mrazu smo priklicali celo prvi sneg. Lepo je bilo opazovati naletavanje snežink, otipavati mrzel sneg in opazovati, kako se izdeluje snežake. Vse ta doživetja smo letos izkusili zavestno prvi~ , saj smo bili lani 6. Natan~ na višina razpisanih sredstev bo za to še premajhni. dolo~ ena v skladu z sprejetim prora~ unom za V veselem decembru smo vrleto 2011. tec spremenili v deželo pal~ kov. 7. Organizacije se prijavijo na razpis na obrazcu Vzgojiteljice so nalepile na okna “Prijava na javni razpis za sofinanciranje progradekoracije in postavile po vrtcu mov socialnega in zdravstvenega varstva v Ob~ ini pal~ kove vasice, mi pa smo jim Cerknica za leto 2011” in priložijo vse zahtevane zvedavo sledili, jih opazovali ter priloge, ki so navedene v obrazcu prijave. se ob veseli glasbi igrali po garRazpisna dokumentacija je na voljo takoj po ob- derobah in hodnikih. Ko boste javi tega razpisa na spletni strani Ob~ ine Cerknica. šli kaj mimo našega vrtca, se kar Prevzame se jo lahko tudi osebno – na oddelku ozrite na okna in si oglejte naše za družbene dejavnosti, kontaktna oseba Polona pal~ ke. Godejša – tel. 70 90 615 in Bogdana Bizjak- tel. V prazni~ nem decembru pa 70 90 625 ali na internetni strani Ob~ ine Cerknica: se dogaja še veliko zanimivih http://www.cerknica.si, do roka za oddajo vlog.
ki bo popestrila predprazni~ no vzdušje. S starši smo se v Kulturnem domu prvi~ sre~ ali z Dedkom Mrazom. Nekateri pa smo se udeležili še pal~ kovega sprehoda z lu~ kami v mrzlem in snedejavnosti: u~ imo se pal~ kove ženem petkovem ve~ eru. pesmice, iš~ emo pal~ ke po skrivV vrtcu se imamo lepo. Zaninih koti~ kih, vzgojiteljice nam mivo pa ni samo v veselem depripravljajo razne delavnice, s cembru, ampak celo šolsko leto. pal~ kom telovadimo,... Ogledali Otroci iz skupine »RA^KE 1« z Viko in Elviro pa si bomo tudi igrico o psi~ ku,
8. Rok za predložitev prijav je 30 dni od dneva objave javnega razpisa v Uradnem glasilu, to je do 24.01.2011, oziroma zadnji dan tega roka oddane na pošti kot priporo~ ene pošiljke..
Pravi ekofrajerji
9. Popolne vloge z vsemi zahtevanimi prilogami se pošlje v zaprti ovojnici oz. odda na naslov: OB^INA CERKNICA, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Na ovojnici mora biti na vidnem mestu napis »NE ODPIRAJ, VLOGA ZA JAVNI RAZPIS – PROGRAMI SOCIALA, ZDRAVSTVO 2011«. Na hrbtni strani mora biti ozna~ en pošiljatelj.
Na podružni~ ni OŠ »11. maj« Grahovo smo se že konec novembra prepustili prazni~ nemu vzdušju. Imeli smo novoletne delavnice, ki smo jih povezali z ekovsebinami.
10. Komisija bo obravnavala pravo~ asno prispele vloge v roku 8 dni od zaklju~ ka razpisa. Odpiranje vlog ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog bodo vlagatelji pozvani, da v roku 8 dni dopolnijo vlogo. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v navedenem roku, se zavržejo. 11. O izboru in višini sredstev, dobljenih na tem razpisu, bodo vlagatelji obveš~ eni v 45 dneh po zaklju~ ku razpisa. Z izbranimi izvajalci programov bodo sklenjene pogodbe. Marko Rupar, župan Ob~ ine Cerknica
Za izdelovanje novoletnih voš~ ilnic in okraskov smo uporabili odpadne revije, tetrapake sokov in mleka ter ~ epe za zamašitev vode. Dekoracije po hodnikih in pred WC – ji nas opozarjajo na zapiranje in var~ evanje z vodo, hkrati pa nam lepšajo decembrske dni. Skupnost u~ encev; OŠ Notranjski Odred Cerknica, Podružnica »11. maj« Grahovo
RNI
program prireditev
DO
M
C
E
TU
A
2. Predmet sofinanciranja so programi s podro~ ja socialnega in zdravstvenega varstva v ob~ ini Cerknica za leto 2011.
Letos smo prvi~ prišli prvi~ v vrtec. Stari smo od enega do dveh let. Na novo okolje smo se že lepo navadili, po~ asi pa spoznavamo še širše okolje. Veliko se družimo tudi z ostalimi skupinami, da se med seboj spoznamo in da nam je skupaj lepo.
KUL
1. Sofinancer: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica.
Dežela pal~ kov
R K NIC
januar 2011
Organizator: Občina Cerknica Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00; tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si
Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si
sobota, 15. januar, ob 11.00
DINOZAVRI
Lutkovna predstava po motivih Lile Prapp. Produkcija: Gledališče Labirint
sobota, 15. januar, ob 20.00 JEKLENE MAGNOLIJE Komična melodrama Odrasla gledališka skupina Pod odrom.
sobota, 22. januar, ob 11.00 ZLATI KLJUČEK Lutkovna predstava Pripovedno gledališče Gospodične Bazilike Izvajalka Katja Povše
VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke
VSTOPNINA: 6 - 7 € komedija
VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke
Sobota, 29. januar, Ob 20.00 KANTAVTORSKI VEČER UGLASBENIH ZGODB IN BALADRIJ KATARINA JUVANČIČ & DEJAN LAPANJA
nedelja, 30. Januar, ob 19.00 POD VAŠKO LIPO Nastopa KUD Rak Rakek
VSTOPNINA: 6-7€ koncert
VSTOPNINA: 5-6 € predstava
Cenjene obiskovalke, obiskovalci in ostali prijatelji Kulturnega doma Cerknica: ob izteku leta 2010 se vam zahvaljujemo za potrpežljivo spremljanje našega programa, za moralno podporo in za čas, ki ste ga preživeli z nami. Naj vam leto, ki prihaja prinese vse tisto, o čemer sanjate in česar si želite. Mi se s programom vrnemo 15. januarja in tudi v letu 2011 se bomo trudili s svojim repertoarjem polepšati vaš vsakdan. Srečno in uspešno leto 2011 vam želi Kulturni dom Cerknica.
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 29
Zeleni razgledi
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
29
Ni važno, kje za~ neš, važno je, kam ho~ eš priti Notranjsko-kraška regija je ena najmanj razvitih regij v Sloveniji in se zato soo~ a s specifi~ nimi problemi, tudi kar zadeva mlade. Po kon~ anem šolanju se veliko sposobnih mladih Notranjcev, posebno višje izobraženih, odlo~ i za življenje v ve~ jih krajih, kjer najdejo ve~ možnosti za zaposlitev in karierno napredovanje. Velikokrat nimajo kaj prida izbire, saj je možnost zaposlitve v deficitarnih pa tudi v bolje pla~ anih poklicih v regiji majhna. Pri tako imenovanjem begu možganov je ponavadi cilj prestolnica. Pa bi lahko bilo druga~ e? Prav to se sprašujemo mladi v sekciji Mladih projektnih managerjev Notranjsko-kraške regije, ki od leta 2005 deluje pod okriljem Notranjskega ekološkega centra v Cerknici.
Zaklju~ eno formalno izobraževanje danes že zdavnaj ne zadoš~ a ve~ za uspešno konkuriranje na trgu dela. V dobi vseživljenjskega u~ enja je zato pomembno neprestano izpo-
polnjevanje znanja v razli~ nih oblikah neformalnega izobraževanja na ve~ podro~ jih. Tudi narava dela v katerem koli poklicu pogosto zahteva od ~ loveka razli~ ne sposobnosti in široko obzorje. Na~ inov in možnosti za dodatna izobraževanja, certificiranja in pridobivanja podobnih referenc je kar nekaj. Nekoliko težje je pridobiti upoštevanja vredne konkretne izkušnje ter razviti kompetence izven rednih zaposlitev. Bolj kot se geografsko oddaljujemo od razvitih cen-
trov, manj je takšnih možnosti. Prav z namenom omogo~ iti mladim uspešno prihodnost znotraj regije je bila v Cerknici ustanovljena sekcija Mladih projektnih managerjev. Naše delovanje je bilo sprva vezano na omogo~ anje ~ lanom pridobivanja dodatnega teoreti~ nega znanja s podro~ ja ustroja in delovanja upravljavskih struktur, spoznavanja vrst, namena in poteka mednarodnih projektov ter sorodne tematike. Delo je potekalo po metodi medseboj-
ne izmenjave izkušenj, znanj in informacij. Na delovnih sestankih smo gostili tudi izkušene strokovnjake ter navezali stike z institucijami in podjetji, tako v okviru regije kot tudi širše.. S~ asoma pa smo se preko razvojnih projektov udeležili nekaterih mednarodnih dogodkov in izobraževanj tako doma kot v tujini, spletli mrežo poznanstev, pridobili dragocene izkušnje in izpopolnjevali znanje. Cilji sekcije MPM iz Cerknice, katere vodilo je: »Ni važno, kje
za~ neš, važno je, kam ho~ eš priti«, so gotovo razviti strokovnost in kompetence ter pridobiti izkušnje za uspešno delovanje na podro~ ju projektnega managementa. V širšem smislu pa tudi dose~ i soudeležbo v strukturah odlo~ anja in upravljanja ter tudi na ta na~ in prispevati k razvoju regije. Sekcija MPM NKR je odprtega tipa, zato so v njej vedno dobrodošli mladi, ki si želijo za sebe in za doma~ i kraj boljše prihodnosti. Helena Vi~ i~ , podpredsednica sekcije MPM
Jabolko kakovosti za RRA Notranjsko-kraške regije Projekt z naslovom Izobraževanje za vpeljavo obnovljivih virov energije v Notranjsko-kraško regijo, ki smo ga pripravili na RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. je prejel nacionalno nagrado Jabolko kakovosti za leto 2010 (za projekte izvedene v letih 2007 in 2008). Projekt smo izvedli jeseni leta 2008 v Španiji v okviru programa Leonardo da Vinci – mobilnost. Koordinatorka projekta je bila Dunja Mahne. Tedenska mobilnost za predstavnike ob~ in in lokalne strokovnjake s podro~ ja obnovljivih virov energije je obsegala številne oglede in obiske španskih podjetij, zavarovanih obmo~ ij, laboratorijev in univerz, ki vsak na svoj na~ in prispevajo k razvoju tehnologij in vodenju projektov na podro~ ju pridobivanja
energije iz obnovljivih virov. Kot je bilo zapisano v obrazložitvi nominacije, je tematika projekta zelo aktualna in pomembna, ne le na regionalni ravni, temve~ tudi na nacionalni ravni. Nacionalna priznanja Jabolka kakovosti se podeljujejo najboljšim zaklju~ enim projektom v programu Vseživljenjsko u~ enje
(VŽU). Jabolka kakovosti 2010 za najboljše projekte so bile podeljene v slede~ ih kategori-
Seja Sveta Notranjsko-kraške regije v novi sestavi prave zakona ni zgodilo. Svet regije se je seznanil tudi z izvajanjem mednarodnega regionalnega projekta Ravnanje z odpadki (Waste management), ki ga v okviru programa Mediteran izvaja RRA Notranjsko-kraške regije ter razpravljal o problemu rešitev Svet Notranjsko-kraške regije predloga zakona ne pod- ravnanja z odpadki v Notranjpira. Zaradi (so)odgovornosti, ki sko-kraški regiji. V pripravi je jih ob~ inam po predlogu nalaga regionalna strategija za ravnanje z odpadki, ki bo, ~ e bo zakon, bi te po mnenju Sveta Notranjsko-kraške regije morale sprejeta, prva regionalna strategija za ravnanje z odpadki aktivno sodelovati pri pripravi v Sloveniji. zakona, kar se v postopku pri-
Pivka, 8. december – V Krpanovem domu v Pivki je potekala prva seja Sveta regije v novi sestavi po lokalnih volitvah. Udeležili so se je župani vseh ob~ in Notranjsko-kraške regije in predstavnik ob~ ine Ilirska Bistrica. Na seji sta bila izvoljena novi predsednik in podpredsednik Sveta regije. Novi predsednik je župan ob~ ine Cerknica, Marko Rupar, na mesto podpredsednika pa je bil imenovan Jože Doles, župan ob~ ine Bloke. Svet Notranjsko-kraške regije je na seji razpravljal o predlogu novega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je v parlamentarnem postopku. Zaradi neusklajenosti z ob~ inami in vrsti neustreznih
Ajdovščina: Goriška cesta 62 5270 Ajdovšcina www.lozej.si
t: (05) 36 64 180 (05) 36 64 184 f: (05) 36 64 190
PE Logatec: Tržaška cesta 11 1370 Logatec
t: (01) 75 43 248 f: (01) 75 43 248
jah: Leonardo da Vinci projekti mobilnosti: osebe na trgu dela, osebe v osnovnem poklicnem
izobraževanju, strokovni delavci v poklicnem izobraževanju in usposabljanju; Erasmus Indivi-
dualna mobilnost; Individualna mobilnost (Comenius, Grundtvig, Študijski obiski).
RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. vabi k udeležbi na brezpla~ ni izobraževalni program za spodbujanje podjetnosti in eko-inoviranja
»eko-Podjetnik« Izobraževanje je namenjeno vsem podjetnikom, ki jih zanimajo sodobni trendi v vodenju mikro in malih podjetij ter znanja s podro~ ja eko-inoviranja, s poudarkom na potrebah strank in trendih na trgu. Izobraževanje vklju~ uje pet delavnic: 1 ~ etrtek, 27. 1. 2011, od 14.00 do 18.00
Osnove inovativnosti
2 ponedeljek, 31. 1. 2011, od 14.00 do 18.00
Osnove podjetništva
3 petek, 4. 2. 2011, od 14.00 do 18.00
Odnos do strank
4 petek, 11. 2. 2011, od 14.00 do 18.00
Osnove in elementi poslovnega/projektnega na~ rta
5 ponedeljek, 14. 2. 2011, od 14.00 do 18.00
Primeri iz prakse
Izobraževanje izvaja mag. Violeta Bulc, priznana strokovnjakinja za inovativno podjetništvo, ustanoviteljica in direktorica podjetja Vibacom, hiša poslovnih rešitev, d.o.o. (www.vibacom.si) in letošnja nagrajenka priznanja GZS za inovativno podjetništvo FENIKS. Pri izvedbi izobraževanj sodelujejo tudi ostali sodelavci podjetja Vibacom, d.o.o. Delavnice bodo potekale v prostorih GZS Obmo~ ne zbornice Postojna, Cankarjeva ulica 6, Postojna. Prijave za izobraževalni program so omejene, sprejemamo jih do petka, 14. 1. 2011. Za prijave in dodatne informacije kontaktirajte Jano Nadoh Bergo~ , na tel. št. 05 721 2248 ali prek e-naslova jana@rra-nkr.si oz. Dunjo Mahne, na tel. št. 05 721 2239 ali prek e-naslova dunja@rra-nkr.si. Izobraževanje se izvaja v okviru evropskega projekta MEDOSSIC – Mediterranean organization structure and strengthening of innovation capacities for sustainable development (www.medossic.eu/si).
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 30
Obvestila in horoskop
30
Anine zvezde Astrološka slika leta 2011 Novo leto 2011 že trka na naša vrata in v nas rastejo nova pri~ akovanja in se budijo želje po boljšem in sre~ nejšem življenju. Leto, ki je pred nami bo burno, polno dogodkov, ki nam ne bodo dopuš~ ali, da bi bili pasivni. Potrebno se bo odre~ i odnosom, ki so že davno izgubili perspektivo. Zvezde nad nami bodo zahtevale, da boste problemati~ ne situacije rešili do konca in za vedno. ^aka nas kar šest mrkov, štirje Son~ ni in dva Lunina. Son~ ni mrk, 4. januarja, bo obarvan z mra~ nimi barvami. Lahko bi nam jo znova zagodlo vreme z mo~ nimi padavinami, tudi potresi ne bodo izostali, zato nas bodo spremljali strahovi in tesnoba. Pretijo spori v velikih mednarodnih organizacijah, najverjetneje v evropski uniji. Son~ ni mrk, 1. junija, prinaša veliko željo po osvobajanju vsiljenih obveznosti. Delavski štrajki, protestni mitingi in dramati~ ni dogodki bodo zaznamovali za~ etek poletja. Son~ ni mrk, 25. novembra, spet prinaša konfuzne dogodke in nepri~ akovane spremembe na podro~ ju mednarodne valute. Morda pa bo evro kot valuta prisoten samo še nekaj ~ asa??? Vsi mrki iz našega življenja nekaj odnesejo in vedno prinesejo nekaj novega, v~ asih tudi na precej bole~ na~ in. Dogodki se bodo odvijali hitro vse tja do junija. Na politi~ nem nebu je videti vladajo~ e posameznike, ki nam bodo vsiljevali svojo mo~ . Narod, ljudstvo bo še naprej živelo pod slabimi pogoji in seveda, dopuš~ ali bomo, da manipulirajo z nami. To bo leto napornega dela, ~ as velikih kriz in velikih preizkušenj. Pri~ akovati je smrt neke pomembne osebe na politi~ nem podro~ ju. Obetajo se dramati~ ne spremembe v vladajo~ ih strukturah in ~ eprav izgleda, da bodo nekateri ušli brez kazni, temu ne bo tako. Pospešen razvoj tehnologije in nova pomembna znanstvena odkritja. Konec leta ni primeren za ve~ ja vlaganja, zato bodite potrpežljivi, saj tako nestabilno obdobje ne more trajati v nedogled. Posebno nevarna meseca bosta april in avgust, delno tudi marec in november. Naporno in težavno leto bo predvsem za tehtnice in ovne, posledi~ no tudi za kozoroge in rake, a tudi ostalim znakom ne bo prizanešeno. Ovne ~ akajo velike spremembe. Napetosti v odnosih bi lahko dosegle vrhunec, posamezniki vam bodo metali polena pod noge. Vlagajte v stvari in ljudi, ki vam nekaj pomenijo. Pazljivo v prometu, sploh junija in decembra. Zdravje bo zelo ob~ utljivo. Biki morate zelo popaziti na zdravje, sicer vas ~ akajo velike težave, nekatere tudi operacije. Vzponi in padci preko leta vas bodo naredili mo~ nejše, vi pa se posvetite zdravi prehrani in redni športni aktivnosti. V ljubezni vas ~ akajo velika presene~ enja v drugi polovici leta, ki pa ne bodo preve~ pozitivna. Pazljivo z denarjem. Dvoj~ kom se obetajo nova pravila v ljubezni, ki se jim boste morali ho~ eš no~ eš podrediti, sicer boste ostali sami. Finance bodo ob~ asno zahtevale posebno pozornost. Junij in december bosta zelo ob~ utljiva meseca, zato pazite! Sredi leta bodo zdravstvene težave izrazitejše. Rake ~ aka kar nekaj skrbi in neprestana borba za obstanek. A po dežju vedno posije sonce, zato se ne predajte, saj
vas malo kasneje ~ akajo prijetna presene~ enja. Zveze bodo na preizkušnji, po~ utili se boste kot ladja v neurju. V jeseni boste spet sre~ ni. Zdravstveno pazite na alergije in hormone. Leve ~ aka pomemben vzpon v karieri, a šele v drugi polovici leta. Finance bodo zelo slabe v avgustu, v ljubezni pa bo vse prej kot dolgo~ asno. Zdravstveno boste v nekaterih mesecih precej ob~ utljivi, pojavljale se bodo nepojasnjene zdravstvene težave. Device bodo usmerjene na služenje denarja, trudili se boste pove~ ati svoje dohodke. Zelo se boste spremenili, okoliš~ ine bodo postale sprejemljivejše. Za študij bo ugodna druga polovica leta. Posel in kariera bosta v ospredju. V ljubezni vse po starem. Tehtnice bodo živele razburljivo, vse, kar vas ne zadovoljuje, boste spremenili brez oklevanja. ^aka vas veliko dela, selitev, menjava službe in morda tudi partnerja. Mnoge tehtnice bodo stopile v zakon, ~ akajo vas zares velike spremembe. Sprejmite odgovornost, delajte in vse bo lažje. Škorpijoni se bodo ukvarjali z ljubezenskimi lekcijami, potrebno se bo bolj posvetiti partnerju, ni~ ve~ ne bo samoumevno. Imate priložnost, da popravite svoj odnos, a bodite iskreni. Nadaljujte s stvarmi, ki ste jih za~ eli že lani. Strahove, ki vas bodo ob~ asno zajemali, vzemite resno. Zdravje bo v prvi polovici leta slabše, kasneje se posvetite športnim aktivnostim. Strelce ~ aka neobi~ ajna ljubezenska sre~ a, ki pa je žal lahko varljiva ali kratkotrajna. Odnosi bodo zahtevali posebno pozornost. Poslovno boste zelo uspešni od junija dalje, izkoristite priložnosti, ki se vam ponujajo. Zdravje ne bo posebno ob~ utljivo, na vseh podro~ jih pazite le marca, novembra in decembra. Kozorogi bodo razpeti med domom in kariero. ^aka vas leto velikih na~ rtov in nepri~ akovanih sprememb. Posvetite se tudi partnerju, ~ eprav bodo izzivi in napori pri poslu zares veliki. Pri tem ne pozabite, da imajo doma~ i, še posebno otroci, prvo mesto na vaši lestvici. Ja~ ajte svoj imunski sistem, najdite si ~ as za športne aktivnosti. Možnost potovanja v tujino. Vodnarje ~ aka leto intenzivnega u~ enja, izpopolnjevanja in specializacije. Mnogi bodo veliko potovali, nekatere pa ~ aka selitev v drugi kraj ali celo v drugo državo. Ostali si boste kupili neko lepo stvar za svoje stanovanje, morda bo to nova kuhinja. Nervozo boste morali ukrotiti, morda s pomo~ jo zdravnika. Vaše obnašanje bo zahtevalo vso vašo pozornost. Ribe bodo pripravljene za nove izzive, samozavestno planirajte velike stvari, ki vam bodo polepšale življenje. Podporo bližnjih boste pogosto pogrešali, a naj vas to ne zmoti preve~ . V ljubezni ne bo posebnih sprememb. Od pomladi dalje boste zdravstveno stabilni, namesto nervoze vas bosta napolnila mir in sproš~ enost.
Prodam Prodam doma~ e žganje – sadjevec. Cena: 7 eur. Slivovka. Cena: 8 eur. Tel. 031 298 545. 6 kosov oz. 114,20 kg pocinkanih cevi 5/4 cole, dolge 6 m. Možnost uporabe za stebri~ ke pri vrtni ograji. Cena po dogovoru. Tel.: 01 705 70 79. Dvojno pomivalno korito brez elementa in termoakumulacijsko pe~ , novo, nerabljeno ali samo šamotne vložke. Tel.: 070 710 690. Doma~ o slivovko in sadjevec iz bio doma~ ih jabolk ter 50 L jabol~ nega kisa. Tel.: 05 753 03 87. Brezova drva. Cena: po dogovoru. Tel.: 040 634 365. Kompresor 50 L, brezhiben. Cena: 60 eur. Tel.: 031 850 415.
Nepremi~ nine
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
Pogoji objave:
Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.
Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 ali 112 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80 Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63
Prodam Samostojna hiša na Rakeku ima 2x garsonjero, veliko 40 m2, opremljeno. Vseljiva junij 2011. Tel.: 040 620 009.
Oddam Stanovanje v Begunjah pri Cerknici. Tel.: 041 828 972.
Drugo Svetovanje, pomo~ pri u~ nih in vedenjskih težavah. Društvo za Radost. Tel.: 041 673 316 ali u.tezave@gmail.com. Svetovanje in pomo~ pri partnerskih odnosih. Društvo za Radost. Tel.: 041 673 316 ali part.odnosi@gmail.com. Zbiramo naro~ ila za goveje meso ekološke reje s certifikatom. Tel.: 041 256 678.
Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Enota Rakek pon.: od 8.00 do 15.00 sre.: od 15.00 do 19.00 pet.: od 13.00 do 19.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00
Zahvala ^eprav tvoj glas se ve~ ne sliši, med nami si, beseda tvoja v nas živi.
Zahvala
JANEZ KRANJEC 1946–2010
Ob prerani smrti dragega Janeza Kranjca se zahvaljujemo vsem, ki so ga imeli radi, ki so izrekli sožalje ter podarili cvetje in sve~ e. Posebna zahvala velja begunjskim in cerkniškim gasilcem, pogrebnemu zavodu PIETAS, gospodu župniku, pevcem, obema govornikoma Cvetki Levec in Dragu Jakopinu, invalidski organizaciji, upokojencem in vsem sosedom, skratka vsem, ki so kakorkoli sodelovali ob slovesu pokojnega Janeza. VSI NJEGOVI
Zahvala
Minilo je 25 let, ko sta s tega žalostnega sveta odšla naš Sandi in prijatelj Franci. Vsem vam dragi, ki se ju še spominjate, to dokažete s prižgano sve~ o ob vseh svetih in podarjenim cvetom.
Svojo življenjsko pot je sklenil
MIRKO REBOLJ ustanovitelj in dolgoletni ravnatelj Glasbene šole Frana Gerbi~ a Cerknica ter dobitnik nagrade Frana Gerbi~ a
Sr~ na hvala. Družina Kranjc iz Cerknice.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje Kolektiv Glasbene šole Frana Gerbi~ a Cerknica
Zahvale Zahvale sprejemamo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur, cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur (DDV je vklju~ en v ceno).
Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel. Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo. Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.620 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkrnovice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 31
Napovednik in razvedrilo
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
31
Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 14. januarja do 27. januarja. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 7. januarja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.
Razstave Slikarska razstava Mete Adami~ Bahl Notranje pokrajine, na ogled do 4. januarja v Galeriji na vogalu v Postojni. Slikarska razstava kulturno-umetniškega društva Pa-leta. Razstava bo na ogled do 21. januarja 2011 v prireditvenem prostoru knjižnice v Starem trgu. Slikarska razstava primorskih likovnikov, Portret. Razstava bo na ogled do 4. januarja v knjižnici Bena Zupan~ i~ a v Postojni.
Prireditve, predavanja 24. 12. Koncert z ljudskimi glasbili sveta, ob 10.30 na OŠ Prestranek. 25.–2. 1. Jaslice v Postojnski jami z glasbenimi gosti Eroika, ob 14.,15., in 16. uri v Postojnski jami. 25. 12. Novoletni koncert Godbe Cerknica z gostjo Evo ^erne, ob 19. uri v športni dvorani OŠ Cerknica. 25. 12. Boži~ ni rock koncert 2010, ob 20. uri v dvorani Šolskega centra v Postojni. 26. 12. Boži~ no novoletni koncert Postojnske godbe 1808, ob 19. 30 na OŠ Antona Globo~ nika v Postojni. 28. 12. Novoletni sejem, v Starem trgu pri Ložu na parkiriš~ u pred trgovino KGZ. Med bogato obloženimi stojnicami z doma~ imi dobrotami, novoletnimi darili in drugimi izdelki doma~ e in umetnostne obrti boste v prazni~ nem vzdušju lahko poklepetali s prijatelji, znanci in se pogreli s toplimi napitki. 28. 12. Truba~ i iz Velenja, Fešta Band, ob 19. uri na osrednjem trgu v Postojni. 29. 12. Ve~ er s skupinama Akordi in
www.hotel-kras.si
Malibu, ob 19. uri na osrednjem trgu v Postojni. 30. 12. in 1. 1. Koncertni ve~ er, ob 20. uri pred PC Primorka v Postojni. 31. 12. Tradicionalna silvestrska predstava Kuhna, ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu. 31. 12. Novoletno praznovanje pod šotorom, cirkuška predstava, silvestrovanje z glasbo, od 19. ure dalje na igriš~ u OŠ v Begunjah. 31. 12. Silvestrovanje v Pivki in na Jurš~ ah, ob 20. uri. 31. 12. Silvestrovanje z ognjemetom in županova zdravica, od 22. ure dalje na osrednjem trgu v Postojni.
Za otroke in mladino 26. 12. Pal~ kov ciklus, prihod dedka Mraza in vožnja s ko~ ijo, ob 15. uri na osrednjem trgu v Postojni. 26.–31. 12. Boži~ no-novoletni tabor, na posestvu Grad Prestranek. 27. in 28. 12. Otroške likovne delavnice in Živ žav na snegu, ob 16. uri na osrednjem trgu v Postojni. 29. 12. Lunina vila, ob 16 in 17.30 na osrednjem trgu v Postojni. 29. 12. Ure pravljic, ob 18. uri v knjižnici Bena Zupan~ i~ a v Postojni.
Šport in rekreacija ŠD Planjava Babno Polje vabi na novoletni pohod na Županov laz (900 m), nedelja, 2. januar 2011, ob 10. uri izpred gasilskega doma v Babnem Polju. Priporo~ ajo primerno opremo za zimske razmere. Info 041 260 985.
Vabilo
na 4. dobrodelni novoletni tek in hojo Osnovna šola heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu in Športna zveza Loška dolina vabita v teh prazni~ nih dneh na že tradicionalni Dobrodelni novoletni tek in hojo v nedeljo, 26. 12. 2010. Udeležili se boste lahko teka ali pohoda na 10 km ali 5 km. Start hoje bo ob 10.30, teka pa ob 11.15 na parkiriš~ u Kovinoplastike Lož. Startnina je 8 evrov na udeleženca (osnovnošolski otroci 2 evra). Namenjena bo nakupu ra~ unalnika za u~ ence s posebnimi potrebami v Osnovni šoli heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu. Tek ni tekmovalnega zna~ aja, je predvsem druženje športnih navdušencev in ljudi dobrega srca. Na zaklju~ ku prireditve bo nastopil ansambel Bloški muzikantje. Želimo si, da bi se prireditve udeležili v ~ im ve~ jem številu.
S R E Č N O 23
Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Naša kakovost po vaši meri. 1.–4. nagrada: Vili ^ernivec, Gr~ arevec 5 c, Logatec; Simona Rudolf, Notranjska cesta 1, Cerknica; Olga Anton~ i~ , Cesta J. Krajca 1, Rakek; Robertina Sterle, Babno Polje 14 a, Stari trg. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Splošno tapetništvo Urban Posedi s.p., Starožirovska c. 3, 4226 Žiri, bodo nagrajenci
2 0 1 1
Ime:
Priimek: Naslov: Geslo:
prejeli po pošti. Tokratne nagrade podarja: Epicenter Postojna, Kazarje 10, 6230 Postojna. 1. nagrada: 2 uri thunder bowlinga v Epicentru Postojna. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjskokraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 7. januarja 2011.
Nagradna križanka / Kupon
barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 24. december 2010 str 32
32
Zadnja
Notranjsko-kraške novice petek, 24. december 2010
Mama mu ni nikoli prebrala pravljice
Veronika Rupnik
Manuela Kontelj Fajdiga: Otroci, nameš~ eni v rejništvo, so danes veliko bolj vedenjsko problemati~ ni in bolj zanemarjeni, kot so bili v~ asih upokojenka, ki se je z mladimi ukvarjala tudi poklicno. V rejništvu ima tudi mlajšega de~ ka. »Mama mu ni nikoli prebrala pravljice, pogledal ni niti ene risanke, mama ga ni nikoli peljala v šolo ali ga prišla iskat. Bil je otrok ulice. Pri petih letih je bil registriran vlomilec. V šoli je ob
njem moral sedeti varnostnik, da ga je obdržal na stolu.« Danes je brez težav ves dan v šoli. »Kar onemela sem, ko je zadnji~ pritekel iz šole, se me oklenil in rekel »teta rad te imam«. To mi je rekel prvi~ po pol leta, odkar je pri meni.«
Veliko srce, potrpljenje in odgovornost
FOTO: VERONIKA RUPNIK
»Pri rejniku je klju~ no, da v otroku vzbudi ob~ utek, da je pri njem varen. Dekle je pri meni šest mesecev. Zadnji mesec nima ve~ no~ nih mor in travm, spet se smeji, ni ve~ jokava. Napredek otroka je najve~ je zadoš~ enje za rejnika,« je zadovoljna naša sogovornica, sedaj
Manuela Kontelj Fajdiga pravi, da je rejništvo za ljudi, ki imajo potrpljenje z druga~ nimi otroki.
Sama ima dva otroka, ki sta se s sprejemom rejencev strinjala. »Ko enkrat rejenca sprejmeš pod svojo streho, se moraš zavedati, da je kot tvoj, obravnavati ga moraš kot svojega otroka, s tem da imaš do njega še enkrat ve~ je obveznosti kot do lastnega. Pa tudi ve~ truda in posve~ anja zahteva.« Prepri~ ana je, da mora imeti rejnik veliko srce, veliko potrpljenja, predvsem pa ob~ utek odgovornosti. »^e bi kdo postal rejnik zato, da bi dobro shajal, se moti.« Rejnica za materialne stroške in nagrado dobi okrog 130 evrov za enega otroka, ~ e so stroški ve~ ji, tudi ve~ , v primeru poklicnega rejništva, ko ima rejnica v vzgoji in varstvu tri otroke, pa ji država pla~ uje tudi socialne prispevke.
Rejnic je premalo
pljenje z druga~ nimi otroki. Namestitev v rejništvo je zaželena, Razmeroma nizka rejnina bi lah- ko imajo otroci veliko ~ ustvenih ko bila eden od razlogov za pre- primanjkljajev, v primeru vedenjcejšnje pomanjkanje rejnic. »Rej- skih težav pa jih namestijo tudi ništvo je zahtevno delo. Rejnice v stanovanjske skupine. so naše strokovne sodelavke, Patricija Može, direktorica pokar pomeni ve~ izobraževanja, stojnskega CSD, pojasnjuje, da sodelovanja, nadzora. Potem so so po podatkih pred kratkim tu medijski pompi, nasilni starzaklju~ ene raziskave najpogoši, in odvetniki, ki jih najemajo,« stejši vzroki za namestitev otrok druge razloge našteva Manuela v rejništvo zanemarjanje, vzgojKontelj Fajdiga, strokovna delav- na nesposobnost staršev, ogroka na postojnskem CSD, zadolžanje otroka, razne odvisnožena tudi za podro~ je rejništva. sti staršev, dolgotrajna bolezen »Poleg tega so otroci danes veli- staršev in zapustitev otroka. »Za ko bolj vedenjsko problemati~ ni, polovico otrok se ocenjuje, da hiperaktivni, zanemarjeni, kot so se verjetno ne bodo nikoli vrnili bili v~ asih. S takimi otroci je tre- nazaj v mati~ no družino, za treba zelo veliko delati, potrebujejo tjino pa, da se bodo vrnili k starpa še druge strokovne obravšem v obdobju petih let. Zato nave.« CSD zato za opravljanje je nekaj skepse glede noverejništva iš~ e ljudi, ki imajo potr- ga zakonskega predloga, da bi rejništvo omejili na tri leta, kajti praksa kaže druga~ e.« Vrnitev je V Sloveniji je trenutno 788 pogojena s spremembo vederejnic, z obmo~ ja postojnskenja staršev. Zakon sicer zahteva, ga CSD le ena. V rejništvu je da se v ~ asu rejništva vzposta1139 otrok, iz ob~ in Postojvijo stiki s starši, kar pa ni vselej na in Pivka osem, nastanjedobro za otroka. »Nekateri otroci ni pa so po vsej Sloveniji. Povpre~ na starost rejnic je ve~ ne želijo videti staršev, se jih bojijo, ker so trpeli veliko fizi~ nega kot 52 let, njihova izobrazbein psihi~ nega nasilja,« še pove na struktura pa je nizka. Kontljeva.
2010 smo prodali manj kot 7000 telefonov, toda več kot 6000!
Hvala za zaupanje!
TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika.
Postojna, 10. december – »Starševstvo je pravica in dolžnost. ^e se ženska odlo~ i, da bo mama, potem naj bo mama. Danes je preve~ otrok, ki niso deležni pozornosti in topline staršev,« je na družabnem sre~ anju rejencev iz ob~ in Postojna in Pivka in njihovih rejnikov povedala ena od rejnic, ki je zaradi varnosti rejenke želela ostati neimenovana. Predboži~ no sre~ anje z bogatim programom je organiziral Center za socialno delo (CSD) Postojna.
1 1 0 2 O SREČN e novih Sklepanj kih razmerij naročniš šanje in podalj h i obstoječ el d.d. za Mobit
Tolea d.o.o. pooblaščen posrednik Mobitel d.d.
TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000