Cetis d.d. by Izdelava strani noviSplet.com

Letno poroÄ&#x152;ilo

2005

Identiteta

Sanje, æelje, tradicija, znanje, strategija, korak pred Ëasom so del Cetisove kulture in osebnosti. Z usmeritvijo v izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo kot so varnostne tiskovine, upravljanje z identiteto, dokumentacijske storitve in arhiviranje, variabilne tiskovine, fleksibilno embalaæo, kartice, idr. ter z veËjo dodano vrednostjo na zaposlenega, bo druæba dosegala zastavljene cilje na razliËnih trgih. Namen druæbe Cetis je zagotavljanje celovitih reπitev na podroËju poslovnega komuniciranja, upravljanja z identiteto in varnostnih tiskovin, ki naroËnikom omogoËajo optimalno delovanje ter utrjujejo njihovo uspeπnost na trgu, druæbi pa omogoËajo stabilno gospodarsko rast. Druæba si prizadeva, da bi svojo vizijo delila tudi z okoljem, v katerem æivi. FinanËno uËinkovitost tako prilagaja skrbi za druæbeno in naravno okolje ter za zaposlene. Cetisovo merilo so najviπje etiËne vrednote.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Kazalo vsebine

POUDARKI IZ POSLOVANJA V LETU 2005 4 POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V LETU 2005 5 Pomembni dogodki po datumu bilance stanja 5 PISMO GLAVNE DIREKTORICE 6 1. SPLOŠNI PODATKI 10 Osebna izkaznica 10 Podjetja v skupini 10 Pridružena družba 10 Organi upravljanja in vodenja 10 Organizacija 11 2. POSLOVNO PORO»ILO 12 Poslovna usmeritev 12 Poslanstvo 12 Vizija 12 Vrednote 12 Razvojna strategija 12 Strateški cilji za obdobje naslednjih petih let 12 ZnaËilnosti gospodarskega okolja 13 Prodaja 14 Prodaja komercialnih tiskovin 15 Prodaja varnostnih tiskovin 15 Prodaja dokumentnih sistemov 15 Tržno komuniciranje 16 Podjetja v skupini 16 Prodaja podjetij v skupini 17 Cetis-ZG, d.o.o. 17 Cetis-SK, dooel 17 Cetis Print, dooel 17 Nabava 18 Proizvodnja 19 Upravljanje kakovosti 19 Razvoj in raziskave 20 Informatika 20 Upravljanje premoženja 22 FinanËno poslovanje 22 Naložbe 22 Upravljanje s finanËnimi tveganji 23 Delnice in delniËarji 24 Zaposleni 26 3. ODGOVORNOST DO DRUŽBENEGA IN NARAVNEGA OKOLJA 30 Sponzorstva in donatorstva 30 Odgovornost do uporabnikov izdelkov in storitev 30 Odgovornost do naravnega okolja 30 4. RA»UNOVODSKO PORO»ILO 34 PoroËilo revizorja 34 Predstavitev družbe 35 Izjava o odgovornosti poslovodstva 35 RaËunovodski izkazi 36 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 (razliËica I) 40 Izkaz finanËnega izida od 01. 01. do 31. 12. 2005 (razliËica II) 42 Izkaz gibanja kapitala 43 Povzetek pomembnih raËunovodskih usmeritev in pojasnila k postavkam 45 Kazalniki po slovenskih raËunovodskih standardih 51 Kazalniki poslovanja po izboru družbe 51 5. SKUPINSKO RA»UNOVODSKO PORO»ILO 52 PoroËilo revizorja 52 Izjava o odgovornosti poslovodstva 53 Uvodna predstavitev skupine 53 Skupinski izkaz poslovnega izida (MSRP) 54 Skupinska bilanca stanja (MSRP) 55

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Skupinski izkaz finanËnega izida (MSRP) Skupinski izkaz gibanja kapitala (MSRP) POJASNILA K SKUPINSKIM RA»UNOVODSKIM IZKAZOM Pomembne raËunovodske usmeritve 1. Izjava o skladnosti 2. Podlaga za sestavo raËunovodskih izkazov 3. Podlaga za konsolidacijo (uskupinjevanje) 4. Tuja valuta 5. Opredmetena osnovna sredstva 6. Neopredmetena sredstva 7. Naložbe, razpoložljive za prodajo 8. Poslovne in druge terjatve 9. Zaloge 10. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 11. Oslabitev sredstev 12. Kapital 13. Dana in prejeta posojila 14. Zaslužki zaposlencev 15. Rezervacije 16. Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti 17. Prihodki 18. Odhodki 19. Davek od dobiËka 20. PoroËanje po odsekih 21. Izkaz finanËnega izida Razkritja postavk v skupinskem izkazu poslovnega izida 22. Prihodki 23. Odhodki 24. Drugi prihodki iz poslovanja 25. »isti prihodki (stroški) financiranja 26. Davek od dobiËka Razkritja postavk v skupinski bilanci stanja 27. NepremiËnine, naprave in oprema 28. Neopredmetena sredstva 29. Naložbe v pridružena podjetja 30. Naložbe, razpoložljive za prodajo 31. Dana posojila 32. Odložene terjatve in obveznosti za davek 33. Zaloge 34. KratkoroËno dana posojila 35. Poslovne in druge terjatve 36. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 37. Kapital 38. »isti dobiËek (izguba) na delnico 39. Prejeta posojila 40. Rezervacije 41. Poslovne in druge obveznosti 42. ZabilanËna sredstva / obveznosti 43. Poštena vrednost 44. FinanËni inštrumenti – obvladovanje tveganj Povezane osebe Dogodki po datumu bilance stanja RaËunovodske ocene in presoje Pojasnila v zvezi s prehodom na poroËanje po MSRP Kontakti

56 57 58 58 58 58 59 59 59 60 60 60 61 61 61 62 62 62 62 62 62 62 63 63 63 64 64 64 65 65 65 66 66 68 69 69 70 70 71 71 71 71 72 72 72 73 73 73 73 74 76 76 76 77 80

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Poudarki iz poslovanja v letu 2005

Poslovanje v tisoč SIT

2004

2005

Čisti prihodki od prodaje

7.044.515

6.379.104

% spremembe -9,4

Prodaja domači trg

5.270.145

4.381.439

-16,9

Prodaja tuji trgi

1.774.370

1.997.665

+12,6

Skupni prihodek

7.199.085

6.389.370

-11,2

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

303.523

-652.332

-314,9

Investicije

1.146.682

438.296

-61,8

Število zaposlenih

451

430

-4,7

Podatki za obdobje od leta 2001 do leta 2005 1. »isti prihodki od prodaje

2. »isti poslovni izid

Leto

v tisoč SIT

verižni indeks

v tisoč SIT

verižni indeks

2001

6.598.429

100

Leto 2001

103.174

100

2002

9.749.461

148

2002

220.062

213

2003

6.912.204

2003

275.652

125

2004

7.044.515

102

2004

303.523

110

2005

6.379.104

2005

- 652.332

-215

3. Bruto dodana vrednost na zaposlenega Leto

4. Obseg naloæb

v tisoč SIT

verižni indeks

Leto

v tisoč SIT

verižni indeks

2001

4.300

100

2001

1.105.305

100

2002

5.400

126

2002

965.311

2003

5.700

106

2003

1.421.544

147

2004

5.800

102

2004

1.146.682

2005

3.406

2005

438.296

5. Sestava sredstev Vir/ Leto v tisoč SIT

2001

2002

2003

2004

2005

Stalna sredstva

6.897.769

6.135.236

7.410.068

7.762.980

9.061.577

Gibljiva sredstva

4.015.734

4.228.948

3.330.596

2.919.351

2.289.832

15.000

16.988

27.906

36.403

39.316

10.928.503

10.381.172

10.768.570

10.718.734

11.390.725

Aktivne časovne razmejitve Skupaj sredstva

6. Sestava virov Vir/ Leto v tisoč SIT

2001

2002

2003

2004

2005

7.506.972

7.641.738

7.766.870

7.917.628

7.120.328

Rezervacije

159.673

161.265

156.965

130.206

Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti

752.145

724.516

998.025

493.702

2.100.164

Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti

2.630.301

1.800.287

1.803.641

2.118.067

1.994.903

39.086

54.958

38.769

32.372

45.124

10.928.504

10.381.172

10.768.570

10.718.734

11.390.725

Kapital

Pasivne časovne razmejitve Skupaj obveznosti do virov sredstev

7. Podjetja v skupini Čisti prihodki od prodaje v tisoč SIT

2001

2002

2003

2004

2005

Cetis - ZG, d.o.o.

795.860

830.269

913.805

832.416

996.782

Cetis-SK, dooel, Skopje

147.412

235.840

222.436

200.881

194.691

Cetis Print, dooel Skopje

171.201

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Pomembnejπi poslovni dogodki v letu 2005 Leto 2005 je bilo za Cetis leto sprememb, na eni strani izgube nekaterih veËjih poslov in sklepanja novih ter na drugi strani kadrovske spremembe na vodilnih poloæajih v druæbi. V nadaljevanju je nekaj pomembnejπih dogodkov, ki bodo zaznamovali uspeπnost delovanja druæbe tudi v bodoËe: • Druæba je bila izbrana na javnem razpisu za izbiro novega proizvajalca biometriËnih potnih listov. • Imenovani so bili trije novi Ëlani nadzornega sveta druæbe, trem pa se je iztekel mandat.

• Milan KeriË, vodja projektov, je dobil zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovatorja leta za inovacijo na podroËju laserskega graviranja intaglio ploπËe. • Etiketa Gea, odtisnjena na digitalnem stroju, je dobila priznanje ”Highly Commended” na mednarodnem tekmovanju etiket Finat-a. • Spremembe v organizacijski shemi so bile naslednje:

• Cetis je v Republiki Gabon ustanovil podjetje SNLS (Société Nationale Des Loteries Sportives) za prirejanje πportnih in klasiËnih iger na sreËo z dræavno koncesijo za deset let.

• nadzorni svet je avgusta sprejel odstopno izjavo glavnega direktorja druæbe Draga Polaka in na njegovo mesto imenoval mag. Simono PotoËnik,

• Izpeljan je bil nakup premoæenja v steËaju druæbe NIP Nova Makedonija.

• prodaja variabilnih tiskovin je preπla pod okrilje varnostnih in komercialnih tiskovin,

• prodaja dokumentnih sistemov je postala nov segment prodaje.

• Cetis je kupil podjetje Bipost na Hrvaπkem, kjer je bil vzpostavljen nov center za poosebljanje in izdelavo tiskovin za direktno poπto.

Pomembni dogodki po datumu bilance stanja • Podpis pogodbe za izdelavo in oblikovanje biometriËnih potnih listov. • Podpis pogodbe za izdelavo in izdajanje kartic za digitalne tahografe s koncesijo za 15 let. • Zlato priznanje GZS, obmoËne zbornice Celje za inovacijo Cetis Security Multilayer - CSM. • Nagrada Krilati lev za najboljπo tiskarsko izvedbo stenskega koledarja.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Pismo glavne direktorice

S kljuËnima spremembama v družbi so sovpadle tudi spremembe v njenem okolju. V letu 2005 so objektivne okolišËine privedle do izgube nekaj veËjih poslov, kar je vplivalo na negativen rezultat poslovnega leta. Negativen Ëisti poslovni izid v višini 652 mio tolarjev je posledica 12 odstotkov manjših poslovnih prihodkov od planiranih ter hkrati Ëasovno nesorazmernega prilagajanja poslovnih odhodkov. Glede na to, da sta bili družbi v zaËetku leta 2005 odpovedani dve veËji pogodbi s strani države, so aktivnosti v nadaljevanju leta potekale predvsem v smeri pridobitve novih, veËjih projektov, s katerimi bi nadomestili izgubljene posle. Leto 2005 smo tako kljub izkazani izgubi zakljuËili z velikimi novimi zakljuËenimi posli.

Leto 2005 se bo v zgodovino družbe zagotovo vpisalo s poudarjenimi Ërkami. Številne spremembe, ki so se zgodile v tem letu, so že in še bodo postavile temelje prihodnjih usmeritev ter razvoja družbe. Vstop novih lastnikov v družbo ter menjava uprave sredi leta sta dve kljuËni spremembi preteklega leta. Z na novo opredeljeno vizijo družbe, katere osnovno vodilo so spremembe in uËinkovito ter uspešno prilagajanje spremembam, stopamo v obdobje polno burnih preobratov.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Najpomembnejše dogodke oziroma nove projekte vsekakor velja omeniti še posebej: • ustanovili smo loterijsko podjetje v Gabonu s koncesijo za 10 let, • kupili oziroma ustanovili smo novi podjetji na Hrvaškem in v Makedoniji, • prodali smo prve potne liste izven Slovenije, in sicer v Niger, • izbrani smo bili na javnem razpisu Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije za novega proizvajalca biometriËnih potnih listov, • izbrani smo bili na javnem nateËaju za izdelavo in izdajanje digitalnih tahografskih kartic s koncesijo za 15 let, • izbrani smo bili na javnem razpisu za izdelavo tobaËnih znamk,…. To je le nekaj najodmevnejših in hkrati tudi najpomembnejših projektov, ki jih bo potrebno tudi uËinkovito in uspešno izpeljati.

Vse poslovne funkcije v podjetju so glede na omenjene dogodke že doživele precejšnje spremembe, ki so brez dvoma tudi v prihodnosti osnova vsega nadaljnjega delovanja oziroma poslovanja družbe. Z osredotoËanjem tako na uËinkovitost kot tudi na uspešnost družbe, so pred kljuËnimi kadri v družbi zelo zahtevne naloge. KljuËna podroËja, ki bodo prispevala k veËji uËinkovitosti družbe, so naslednja: • zmanjševanje hierarhije, • vodenje s cilji - usklajenost strateških, taktiËnih in operativnih ciljev ter ustrezen nadzor nad doseganjem ciljev, • spoštovanje naËela prevzemne odgovornosti, • spodbujanje zaposlenih k izboljšavam, spremembam ter • uvedba novega informacijskega sistema. Z izboljšanjem uËinkovitosti bomo tako pripravili prvi temelj uspešnosti družbe. Seveda pa sama uËinkovitost ne bo zadošËala za nov vzpon družbe. Ambiciozno zastavljeni cilji tako na strani prodaje kot tudi na stroškovni strani zahtevajo od vseh zaposlenih bistveno veËjo produktivnost, nov naËin razmišljanja ter najpomembneje, bistveno spremenjeno delovanje. PriËakovani prihodki v letu 2006 so v primerjavi s preteklim letom višji za 16 odstotkov, medtem, ko bi naj

Marec 2006

stroški ostali na enakem nivoju kot v preteklem letu. Intenzivne prodajne aktivnosti so usmerjene tako na domaËi kot tudi na tuji trg. Družba namreË nikakor ne more biti veË odvisna od majhnosti slovenskega trga, ampak se neizogibno, kolikor je mogoËe, usmerja na tuje trge. Najpomembnejša je usmeritev prodaje na afriške ter južnoameriške trge ob hkratni delni usmeritvi tudi na trge Bližnjega vzhoda. Cetisovi izdelki in storitve so sestavljeni iz veË možnih rešitev. Osnovno Cetisovo vodilo je celovita ponudba izdelkov in storitev. Vse bolj pa se družba na trgu uveljavlja tudi kot sistemski integrator. Na stroškovni strani so in bodo usmeritve zajele vse vrste stroškov brez izjem. Uvedba novega informacijskega sistema bo zaokrožila nujne in v veËini nezaželene spremembe v družbi. Skratka, Ëe nekoliko zaokrožim svoje pisanje, lahko zatrdim, da je kljub težavam v preteklem letu, naša pot natanËno zaËrtana. Vemo, kam želimo in bomo tja tudi prišli. Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujem svojim sodelavcem za opravljeno delo, za ves njihov prispevek k temu, kar je družba navkljub negativnemu poslovnemu izidu v preteklem letu dosegla. Verjamem, da skupaj zmoremo vse. Družbo Cetis lahko naredimo globalno uspešno družbo z dejavnostjo, ki pravzaprav ne bo imela prave konkurence. mag. Simona PotoËnik, glavna direktorica

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

PoroËilo nadzornega sveta

1. Delovanje nadzornega sveta v letu 2005 V okviru svojih pristojnosti in pooblastil, doloËenimi s statutom družbe in zakonskimi predpisi, je nadzorni svet nadziral poslovanje družbe Cetis, grafiËne in dokumentacijske storitve, d.d. v letu 2005. Sestal se je na sedmih rednih sejah, od tega na eni konstitutivni. NajveË pozornosti je posvetil finanËnemu poslovanju družbe in ukrepih za zmanjševanje in obvladovanje stroškov ter za poveËanje prihodkov. Od dne 01.01.2005 do dne 31.05.2005 je nadzorni svet deloval v sestavi: • Bojan Borštner, predsednik in predstavnik kapitala, • Goranka Volf, namestnica predsednika in predstavnica kapitala, • Milan ZupanËiË, predstavnik kapitala, • Boško Šrot, predstavnik kapitala, • Bernard Gregl, predstavnik zaposlenih, • Marko Melik, predstavnik zaposlenih. Od dne 31.05.2005 je nadzorni svet deloval v novi sestavi, in sicer: • Ljubo PeËe, predsednik NS, predstavnik delniËarjev, • Goranka Volf, namestnica predsednika NS, predstavnica delniËarjev, • Franc Ješovnik, predstavnik delniËarjev, • mag. Dušan Mikuš, predstavnik delniËarjev, • Bernard Gregl, predstavnik delavcev, • Marko Melik, predstavnik delavcev. Na 41. konstitutivni seji, dne 14.06.2005, je za svojega predsednika soglasno izvolil Ljuba PeËeta, ki je prevzel posle od Bojana Borštnerja. 2. Nadzorni svet je v letu 2005 sprejel naslednje sklepe in ugotovitve: • Sprejel je nerevidirane raËunovodske izkaze za leto 2004 in ugotovil, da so doseženi rezultati ugodni.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

• Na predlog uprave je potrdil oblikovanje drugih rezerv iz dobiËka v znesku 121.313.915,20 tolarjev iz Ëistega dobiËka, doseženega v poslovnem letu 2004. • Sprejel je letno poroËilo za leto 2004. • Ugotovil je, da se z dnem 31.5.2005 Bojanu Borštnerju, Bošku Šrotu in Milanu ZupanËiËu izteËe mandat v nadzornem svetu, zato je za dobo štirih let za Ëlane nadzornega sveta izvolil Ljuba PeËeta, Franca Ješovnika in mag. Dušana Mikuša. • Za revizorja za poslovno leto 2005 je skupšËini v potrditev predlagal družbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje d.o.o.. • Sprejel je sklep, da vse informacije in stališËa v zvezi z delom in odloËitvami nadzornega sveta v njegovem imenu navzven posreduje njegov predsednik ter da njegovi Ëlani informacij s sej ne smejo posredovati tretjim osebam in jih morajo varovati kot poslovno skrivnost. • Nadzorni svet je zadolžil upravo, da vsem Ëlanom nadzornega sveta meseËno pošilja pisno poroËilo in izjavo o tekoËi likvidnosti in solventnosti družbe. • Na 42. seji 3. avgusta 2005 je sprejel odstopno izjavo dotedanjega glavnega direktorja Draga Polaka in na njegovo mesto imenoval Simono PotoËnik, ki je mandat nastopila 5. avgusta 2005 za dobo enega leta. • Upravo je zadolžil, da pripravi celovit program do konca leta 2005, ki bo zajemal ukrepe za zmanjševanje in obvladovanje stroškov ter ukrepe za poveËanje prihodkov. • Nadzorni svet je sprejel sklepe strateškega kolegija Cetisa z dne 26.11.2005 s poudarkom, da so roki, navedeni v predloženem dokumentu, skrajni roki za izvedbo predlaganih ukrepov in da je le-te potrebno zaËeti izvajati nemudoma. • Upravo je zadolžil, da do 20. januarja 2006 dopolni predlog poslovnega naËrta za to leto in ga posreduje Ëlanom nadzornega sveta.

3. Nadzorni svet je upravi predlagal: • da ne glede na odpoved nekaterih veËjih poslov s strani države, profesionalno nadaljuje z vsemi potrebnimi aktivnostmi pri razvoju izdelkov posebnega pomena in zagotovi neodvisno delovanje, • da pripravi pisno poroËilo o vplivih na poslovanje družbe ter opredeli njene nadaljnje cilje, • da pripravi pisno poroËilo o rezultatih poslovanja glede na planirane cilje prodaje, primerjalno s preteklim letom, • da pripravi pisno oceno vrednosti poslov z državo v zvezi s potnimi listinami glede na javni razpis, • da pisno predstavi problematiko cenovne politike, • da pozitivne ugotovitve primerjalne analize s sorodnimi podjetji iz tujine vkljuËi v strateški plan do leta 2009, • naj zavzeto posveti pozornost stroškovni plati poslovanja in posluje v tej smeri. 4. Pregled letnega poroËila 2005 Nadzorni svet je obravnaval revidirano letno poroËilo in konsolidirano letno poroËilo družbe Cetis, grafiËne in dokumentacijske storitve, d.d. za leto 2005 na svoji redni seji dne 03.07.2006. Nadzorni svet k letnima poroËiloma ni imel pripomb in je ocenil, da sta obe

Julij 2006

letni poroËili sestavljeni v skladu z zakonskimi predpisi, da izkazujeta resniËen in pošten prikaz premoženja, obveznosti, finanËnega položaja in poslovnega izida družbe ter da ustrezno pojasnjujeta vse pomembne poslovne dogodke, ki so vplivali na poslovanje družbe in skupine. V skladu z zgoraj navedenim je nadzorni svet letno poroËilo in konsolidirano letno poroËilo družbe Cetis, grafiËne in dokumentacijske storitve, d.d. za leto 2005 potrdil in sprejel. 5. StališËe nadzornega sveta k poroËilu revizorja Nadzorni svet je obravnaval poroËilo neodvisnega revizorja. Ker nadzorni svet k poroËilu ni imel pripomb, ga je sprejel. 6. Mnenje nadzornega sveta glede bilanËnega dobiËka Družba Cetis, grafiËne in dokumentacijske storitve, d.d. je poslovno leto 2005 zakljuËila z izgubo. Družba zato za leto 2005 ni mogla oblikovati bilanËnega dobiËka, izguba pa je bila pokrita v breme razpoložljivih virov. Ne glede na rezultat dosežen v letu 2005, nadzorni svet skupšËini predlaga, da upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnico za poslovno leto 2005.

Ljubo PeËe, predsednik nadzornega sveta

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

1. SPLOŠNI PODATKI Osebna izkaznica Ime druæbe: Sedeæ: MatiËna πtevilka: DavËna πtevilka: ID za DDV: Osnovni kapital: Vpisan v register podjetij Okroænega sodiπËa Celje pod πt. Transakcijski raËuni: Telefon h.c.: Fax: E-naslov: Spletni naslov druæbe:

Cetis, grafiËne in dokumentacijske storitve, d.d. »opova 24, 3001 Celje, Slovenija, Evropa 5042208 24635812 SI24635812 2.400.000.000,00 SIT 063/10147600. Banka Celje d.d. Nova LB d.d. Abanka Vipa d.d. Probanka d.d. Bank Austria Creditanstalt d.d. 03 4278 500 03 4278 836 info@cetis.si www.cetis.si

06000-0026390798 02234-0011655374 05100-8000027831 25100-9704894196 29000-0003262161

Podjetja v skupini Cetis-ZG d.o.o., poduzeËe za trgovino i usluge, Industrijska ulica 11, 10431 Sveta Nedelja, Hrvaπka e-naslov: cetis@cetis.hr Tel: +385 1 333 5000 Fax:+385 1 333 5001

Cetis Print, dooel, uvoz-izvoz, Sv. Kliment Ohridski 68, 1000 Skopje, Makedonija e-naslov: nmakedonija@mt.net.mk Tel: +389 2 3111185 Fax: +389 2 3161524

Cetis-SK, dooel, uvoz-izvoz, Trgovsko druπtvo za grafiËka i izdavaËka dejnost, za vrabotuvanje na invalidni lica, za proizvodstvo, promet i uslugi, Sv. Kliment Ohridski 68, 1000 Skopje, Makedonija e-naslov: cetissk@mol.com.mk Tel: +389 2 549 899 Fax: +389 2 549 332

Cetis-Tirana Sh.p.k., Blu Towers, Blvd. Deshmoret e Kombit, Kati IV, Ap. A1, Tirana, Albanija e-naslov: cetistirana@albnet.net Tel: +355 4 280 424 Fax: +355 4 280 425

Pridruæena druæba Société Nationale Des Loteries Sportives (SNLS), Gabon Immeuble BICP bord de mer, 1474 Avenue Georges POMPIDOU, Libreville - GABON e-naslov: florent.samba@snls.com Tel: +241 443 732 Fax: +241 443 734

Organi upravljanja in vodenja Uprava mag. Simona PotoËnik, glavna direktorica Nadzorni svet Ljubo PeËe, predsednik NS, predstavnik delniËarjev Goranka Volf, namestnica predsednika NS, predstavnica delniËarjev Franc Jeπovnik, predstavnik delniËarjev mag. Duπan Mikuπ, predstavnik delniËarjev Bernard Gregl, predstavnik delavcev Marko Melik, predstavnik delavcev Celotno letno poroËilo bo dostopno na sedeæu druæbe v Celju od 15.6.2006 dalje ter na strani www.cetis.si. 10

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Organizacija

UPRAVA

SKUPNE DEJAVNOSTI

EKONOMIKA IN FINANCE

MARKETING

RAZVOJ in RAZISKAVE

PROIZVODNJA

Kadrovsko splošna služba

Ekonomika

Prodaja varnostnih tiskovin

Priprava za tisk

Služba kakovosti

Finance

Prodaja komercialnih tiskovin

Proizvodnja PVT

Potovalni dokumenti

Informatika

Prodaja dokumentnih sistemov

Proizvodnja ET

Kartice

Procesna logistika

Design in komuniciranje

Proizvodnja RO

Dokumentni sistemi

VZD, ekologija in varovanje

Nabava

Proizvodnja variabilnega tiska

Inženiring

Proizvodnja kartic

SkladišËe in transport

Vzdrževanje

Storitve

Izdelki

• • • • • • • • •

Svetovanje in projektno vodenje Agencijske storitve Priprava za tisk ZaπËita tiskovin Tisk Dotisk variabilnih podatkov Zajemanje in obdelava podatkov Arhiviranje dokumentov in podatkov Digitalni tisk

Program R&R IT

GrafiËni R&R program

Dokumenti Kartice Obrazci Etikete Fleksibilna embalaža Tiskovine za igre na sreËo in nagradne igre Tiskovine za direktno poπto FotovreËke Promocijske tiskovine

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

2. POSLOVNO PORO»ILO Poslovna usmeritev Poslanstvo

Strateπki cilji za obdobje naslednjih petih let

Cetis zagotavlja celovite reπitve na podroËju poslovnih komunikacij s pomoËjo tiskanih in drugih vrst medijev. Namen delovanja druæbe je zagotavljanje reπitev na podroËju poslovnega komuniciranja, ki naroËnikom omogoËajo optimalno delovanje ter utrjujejo njihovo uspeπnost na trgu, druæbi pa omogoËajo stabilno gospodarsko rast. Prav zato si Cetis prizadeva obvladovati tiskane in alternativne naËine poslovnega komuniciranja.

• ustvarjati dobiËek, ki bo dolgoroËno zadovoljeval priËakovanja delniËarjev, • ponovno dosegati 5 do 8 % dobiËkonosnost kapitala in vzpostaviti ustrezno politiko dividend, • izboljπati kadrovsko politiko, • zadræati vodilni poloæaj v prodaji obrazcev, etiket in varnostnih tiskovin na domaËem trgu, poveËati prodajo komercialnih tiskovin in etiket ter na tujih trgih poveËati prodajo varnostnih tiskovin, hkrati pa zadræati obseg prodaje obrazcev in intenzivirati program fleksibilne embalaæe, • spoπtovati Poslovnik po ISO standardu 9001 in ISO 14001, EMV, OHSAS 18001, ISO 17799 ter Poslovnik o varovanju, • doseËi vrednostno uveljavitev realizacije v viπini pribliæno 40 milijonov evrov, • poveËati deleæ plasmaja na tuje trge z marketinπkimi orodji, • izkoristiti priloænosti na trgih Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, Centralne Afrike, Juæne Amerike in Bliænjega vzhoda v obliki skupnih vlaganj in prodaje izdelkov z veËjo dodano vrednostjo, • zniæati stroπke poslovanja, materiala, storitev, • postopno zmanjπevati πtevilo zaposlenih za pribliæno 30 %. • dezinvestirati nepotrebno oziroma nedonosno premoæenje, • vzdræevati in krepiti ugled svoje blagovne znamke ter pridobivati nove posle s kakovostno ponudbo izdelkov in storitev ter iskanjem celovitih reπitev za svoje naroËnike, • pospeπevati træno znamko CetiSecurity (potni list, vizum, osebna izkaznica, dovoljenje za prebivanje, zdravstvena izkaznica, Cetis Security Multilayer CSM, Cetis Security Binding – CSB in Radio Frequency Identificaton - RFID), • veËati konkurenËno prednost z izboljπevanjem uËinkovitosti in zmanjπevanjem stroπkov, ustrezno investicijsko politiko, digitalizacijo proizvodnje ter izkoriπËanjem trænih priloænosti, • uvajati nove tehnologije s poudarkom na zaπËitnih in varnostnih tiskovinah, fleksibilni embalaæi in karticah, • uvajati izboljπave tudi na podroËju proizvodnje etiket, sistemov upravljanja in arhiviranja dokumentov ter opremljanja naroËnikov z ustrezno tehnologijo, • ustvarjati dodano vrednost s spremljajoËimi storitvami, predvsem s podroËja svetovanja in programskih reπitev ter logistiko poslovnih procesov.

Vizija Z ustreznimi razvojnimi, investicijskimi in trænimi aktivnostmi ter zaposlovanjem najboljπih kadrov æeli biti druæba Cetis prva v Sloveniji in med osemdesetimi najboljπimi podjetji v grafiËni dejavnosti v Evropski uniji, ob hkratni preteæni usmerjenosti v prodajo na tuje trge z izdelki z visoko dodano vrednostjo. Cetisova slika prihodnosti je verjetna, privlaËna, realna, vredna naporov in spreminjanja druæbe ter upoπteva prednosti in slabosti notranjega okolja in priloænosti ter nevarnosti v zunanjem okolju. Vrednote Vrednote, ki so za druæbo pomembne, so zaupanje v ljudi, inovativnost, celovitost in raznolikost ponudbe, visoka kakovost izdelkov in storitev, izobraæevanje, razvoj in motivacija kadrov, obvladovanje tveganj in sprememb, varovanje bivalnega in naravnega okolja. Razvojna strategija Druæba se zaveda pomena sodobnega modela strateπkega upravljanja, usmerjenega v veËanje konkurenËne prednosti. Osrednja pozornost je namenjena politiki izdelkov in storitev, ki je podrejena æeljam naroËnikov. Poslovna strategija je usmerjena v doseganje vodilnega poloæaja na podroËju visoko kvalitetnih in visoko nakladnih promocijskih in poslovnih tiskovin za velike poslovne sisteme v Sloveniji in na tujih trgih. Druæba æeli postati vodilna na podroËju tiskanja termokrËljivih ovojnin iz razliËnih materialov, tiskovin za direktno poπto in variabilnega tiska. Izdelovala bo visoko donosne izdelke, to so varnostne tiskovine, in uvajala zaπËite v ostale izdelke kot so banËne, kreditne in komercialne kartice ter dokumente, hkrati pa bo nudila storitve z veËjo dodano vrednostjo.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

ZnaËilnosti gospodarskega okolja

“Tiskarstvo ima prihodnost, so zakljuËki svetovno znanega panoænega sejma Drupa, vendar je potrebna reorganizacija dela in prehod na v celoti avtomatizirane sisteme dela. Ti lastnikom, vodjem in investitorjem pomagajo sprejemati pravilne poslovne odloËitve, vplivajo pa tudi na veËjo uËinkovitost vodenja. Tiskovine so v primerjavi z elektronskimi mediji πe zmeraj aktualne, ker omogoËajo sploπno razgledanost ljudi in so nepogreπljiv del vsakdana. Kot medij so preproste za uporabo, do informacij lahko pridemo kadarkoli in kjerkoli, saj ne potrebujemo elektriËnega napajanja. Zlahka jih tudi zbiramo in urejamo, zato so uporabniπko prijazne. Sicer pa se v grafiËni industriji dogaja podobno kot v tekstilni industriji, da se proizvodnja umika v deæele s cenejπo delovno silo predvsem na podroËju tiska preprostejπih tiskovin z nizko dodano vrednostjo.” (Vir: GrafiËar, letnik 2005). Po podatkih, objavljenih v prilogi Financ Tiskarstvo in papirniπtvo februarja leta 2005, se je z vstopom Slovenije v EU povpraπevanje po tiskarskih storitvah v Sloveniji poveËalo, hkrati pa veliko πtevilo naroËnikov iπËe ugodnejπe ponudnike v tujini. V Sloveniji so vse veËje tiskarne usmerjene v izvoz na zahtevne tuje trge, majhne tiskarne pa so specializirane. NajveËji izvozni-

ki grafiËnih izdelkov in storitev so druæbe: Cetis, Delo tiskarna, NKT Print, Gorenjski tisk, Leykam tiskarna in Etiketa. Slovenske gospodarske druæbe bodo v prihodnosti morale πe precej poveËati produktivnost in proizvodnjo. Na tujih trgih je le nekaj zelo velikih igralcev, medtem ko so v tiskarski panogi v Sloveniji preteæno srednje in majhne druæbe. ZnaËilnost slovenskega trga je, da tiskarji zaradi velike ponudbe na trgu svoje storitve ponujajo po nizkih cenah in sprejemajo naroËila, ki jih ne morejo kvalitetno izvesti, ker za to nimajo ustrezne opreme. Le malo tiskarn v Sloveniji naËrtno izobraæuje svoje zaposlene. Træni trendi do leta 2008 Ne glede na pohod elektronskih medijev se priËakuje porast tiska Ëasopisov, komercialnih in variabilnih tiskovin. Træno uspeπnejπe bodo tiskarne, ki bodo nudile dodano vrednost v smislu dodatnih storitev, ki spremljajo tisk. V prednosti bodo tudi tiskarne, ki bodo nudile najnovejπo tehnologijo, ki omogoËa kvalitetno in hitro tiskanje velikih ali manjπih naklad za konkurenËno ceno ter poslediËno manjπe onesnaæevanje okolja.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Prodaja

V tisoč SIT

2003

2004

2005

Čisti prihodki od prodaje

6.912.204

7.044.515

6.379.104

Domači trg

5.248.903

5.270.145

4.381.439

Tuji trgi

1.663.301

1.774.370

1.997.665

Ugotovitve: Na podroËju prodaje v lanskem letu druæba Cetis ni dosegla zastavljenih ciljev, predvsem zaradi izgube nekaterih veËjih poslov z dobro razliko v ceni v zaËetku lanskega leta. Prodaja se je v zadnjih treh mesecih poslovnega leta 2005 sicer poveËala,

vendar ni nadomestila izpada iz predhodnih mesecev poslovnega leta. V primerjavi s preteklim letom prihodki od prodaje proizvodov na domaËem trgu zaostajajo za 17 %, medtem, ko prihodki od prodaje proizvodov na tujem trgu presegajo leto 2004 za 11 %.

Leto 2005 Cetis je uvedel nov prodajni program, ki se nanaπa na upravljanje z dokumenti. S tem je druæba ponudbo izdelkov zaokroæila s celotno storitvijo in zabeleæila dobre odzive. Prodaja variabilnih tiskovin je preπla pod

okrilje varnostnih in komercialnih tiskovin. Deleæi najveËjih kupcev v strukturi so se gibali med 5. in 8. odstotki, zato druæba ne zaznava veËje odvisnosti od posameznega kupca. V lanskem letu je Cetis imel 1.247 kupcev.

Prodaja v letu 2005 po izdelËnih skupinah v tisoË SIT Izdelčna skupina / Leto Dokumenti Fleksibilna embalaža

2005 555.136

46.458

150.748

166.268

351.756

126.829

214.247

Kartice

146.095

220.565

379.211

Tiskovine za direktno pošto

552.277

466.149

640.591

Obrazci

628.993

557.194

617.897

1.677.156

1.903.516

1.751.406 164.149

Osnovni izdelavni material

292.210

217.241

Promocijske tiskovine

216.937

250.194

143.177

1.931.103

1.973.762

1.171.933

Samolepilne etikete Srečke

163.782

151.720

194.746

Storitve

135.477

186.123

113.308

- 2.022

247

103.319

143.635

177.268

Tehnični material Trgovsko blago Osnovna sredstva in ostalo Skupaj

Ugotovitve: V letu 2005 so obrazci predstavljali najveËji delež prodaje v strukturi celotne prodaje, Ëeprav je njihova nominalna vrednost v primerjavi s preteklim letom nižja za 8 %. Skupini obrazcev sledijo samolepilne etikete z deležem 18 %, katerih prodaja je bila v primerjavi z letom 2004 nižja za 40 %. Vzrok za takšen upad je bila ukinitev nalepk za tehniËne preglede v zaËetku leta 2005, ki je bistveno vplivala na celotni rezultat družbe. Tretja najveËja skupina proizvodov so tiskovine za direktno pošto in predstavljajo 10 % celotne prodaje. V primerjavi s preteklim letom je družba zasledila najveËjo rast na podroËju kartic in fotovreËk za 70 %, sle-

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

2004 606.371

Fotovrečke

Nesamolepilne etikete

2003 576.178

93.116

90.688

89.742

6.912.833

7.044.981

6.379.104

dijo tiskovine za direktno pošto s 37 % in sreËke z 28 %. Z vidika nominalne vrednosti družba ugotavlja, da je skupina tiskovin za direktno pošto porasla najveË, in sicer za 174 milijonov SIT, kartice za 159 in fotovreËke za 87 milijonov SIT. Celotna prodaja je v primerjavi s preteklim letom nižja za skoraj 10 % oziroma za 666 milijonov SIT. V strukturi prodaje na tuje trge je najbolj zastopana Poljska, sledi Hrvaška in nato NemËija. V primerjavi s preteklim letom je bil nominalno najveËji porast dosežen v Poljski, in sicer za 146 milijonov SIT, v Bosni in Hercegovini za 45 milijonov SIT in v Gabonu za 35 milijonov SIT.

Cilji za leto 2006 • Prodaja v viπini 29,6 milijonov evrov, od tega na domaËem trgu 17,6, na tujih trgih 12, vrednost preprodaje pa naj bi znaπala 1,4 milijona evrov. • Zmanjπanje vrednosti zalog na 2,7 milijonov evrov. • Intenzivno træenje træne znamke CetiSecurity in fleksibilne embalaæe ter tiskovin za igre na sreËo. Prodaja komercialnih tiskovin V letu 2005 na podroËju prodaje komercialnih tiskovin druæba plana ni uresniËila predvsem zaradi primanjkljaja na podroËju promocijskih tiskovin in obrazcev. Na podroËju tiska samolepilnih etiket je uresniËila naËrtovane cilje, na podroËju tiska direktne poπte pa jih je presegla za 130 milijonov tolarjev. Na podroËju tiska fleksibilne embalaæe se je Cetis uspeπno pozicioniral in zaËel poveËevati domaË træni deleæ. Plan prodaje za poslovno leto 2006 je druæba zastavila ambiciozno. Vse aktivnosti so usmerjene k poveËanju udeleæbe na trgu in pridobivanju veËjih celovitih poslov. Prodajo bo druæba poveËevala s ponudbo kompleksnih reπitev za kupca. Prednost Cetisa je, da lahko ponudi kakovostne izdelke v dogovorjenem roku po trænih cenah. Kupce spremlja in jih dodatno seznanja z vsemi moænimi reπitvami. S tem jim pomaga dosegati uspeπnost na trgu. V prodaji komercialnih tiskovin je druæba opredelila tri strateπke izdelËne skupine, in sicer fleksibilno embalaæo, tiskovine za direktno poπto in samolepilne etikete. V okviru grafiËnega razvoja se bodo te produktne skupine optimizirale, dopolnjevale in standardizirale. Prodaja varnostnih tiskovin Postavljene cilje za leto 2005 je prodaja varnostnih tiskovin skuπala doseËi z izpolnjevanjem pogodb, sklenjenih s slovenskimi dræavnimi institucijami na podroËju proizvodnje potnih listin, osebnih izkaznic, vizumov, registrskih nalepk, oroænih listin ter spremljevalnih dokumentov.

Druæba je personalizirala kartice zdravstvenega zavarovanja ter banËne kartice. Za slovenski in tuji trg je tiskala loterijske igre in druge igre na sreËo. Poleg æe tradicionalnih predstavitev na konferencah proizvajalcev varnostnih tiskovin je druæba na svojem sedeæu v letu 2005 pripravila tudi nekaj predstavitev za ambasadorje afriπkih dræav. Rezultat teh dogodkov je bil podpis koncesijske pogodbe za prirejanje iger na sreËo v dræavi Gabon in podpis pogodbe za izdelovanje potnih listin za dræavo Niger. Strategija Cetisa na podroËju prodaje varnostnih tiskovin je usmeritev na tuja træiπËa. Prodaja dokumentnih sistemov Leto 2005 je bilo v znamenju aktivne promocije dokumentnih sistemov. V nekaj podjetjih je Cetis vzpostavil delovanje programske in strojne opreme za digitalizacijo papirne vhodne poπte, arhiviranje elektronskih dokumentov ter sistemsko integracijo s sistemom za avtomatizacijo poslovnih procesov. Uspeπno je izvedel nekaj pilotskih projektov za avtomatiziran zajem podatkov z vhodnih raËunov, ki jih bo v letu 2006 nadgradil. Za nekatere finanËne institucije je druæba izvedla elektronski zajem podatkov, ipd.. Svoje strokovno delo je druæba predstavila na posvetovanju o dokumentacijskih sistemih - DOK_SIS - v Kranjski gori z referatom na temo elektronskega zajema papirne dokumentacije. Druæba si je v letu 2006 zastavila cilj, da bo prodajo najmanj podvojila. Poudarek bo na prodaji reπitev za avtomatiziran zajem in elektronsko arhiviranje poslovnih dokumentov. Promocija bo usmerjena v digitalizacijo papirne dokumentacije kot zunanje storitve, ki je eden od dejavnikov, potrebnih za informatizacijo poslovnih sistemov. VeË napora bo vloæila tudi v pridobivanje znanj in kadrov z izkuπnjami na podroËju priprave vizije in koncepta prenove poslovnih procesov v razliËnih branæah.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Træno komuniciranje

Cetisove komunikacijske aktivnosti so splet medorganizacijskega marketinga, direktnega marketinga, trænega komuniciranja, odnosov z javnostmi, osebne prodaje ter upravljanja s kljuËnimi kupci. Z lastnimi izdelki se je druæba v preteklem letu promovirala na vrsti prireditev, ki so potekale v lokalnem in πirπem okolju, kot je Slovenski oglaπevalski festival - SOF, strokovni sejmi, ipd.. V letu 2005 je Cetis: • promoviral varnostne tiskovine, zlasti na trgih vzhodne in srednje Evrope: • na konferencah ”Security Printing & Alternative Solutions in Russia/CIS & Central/Eastern Europe” v Moskvi • ter v Kijevu na ”The 2nd Pan-European High Security Printing Conference”, • na sejmu Grafika v Celju, • na Slovenskem oglaπevalskem festivalu, kjer je personaliziral kartice za udeleæence, itn., • na konferenci ”Smart eGovernment” v Beogradu, • pripravil in izdelal manjkajoËi prospektni material s podroËja varnostnih tiskovin, • pripravil vpraπalnik za merjenje zadovoljstva kupcev, • pripravil direktno poπto za upravljanje z dokumenti in podatki, kartice in varnostne nalepke, • oglaπeval v poslovnih dnevnikih, tednikih in strokovnih revijah, • izdelal tradicionalni Cetisov reprezentanËni kole-

dar z naslovom Identiteta, • izdelal novo spletno stran, • pripravil naslednje dogodke: • otvoritev podjetja na novi lokaciji na Hrvaπkem, • 13. tenis turnir, • prednovoletno poslovno sreËanje, • obisk podjetja za poslovne partnerje v Ëasu Mednarodnega obrtnega sejma, • marketinπko konferenco za izobraæevanje Cetisovih prodajnih zastopnikov in tehnologov ter drugih. V letu 2006 bo Cetis: • promoviral novo spletno stran, • predstavil biometriËne potovalne dokumente na Mednarodni konferenci in razstavi proizvajalcev varnostnih tiskovin Intergraf, ki bo potekala na Rodosu, • na podroËju varnostnih tiskovin promoviral predvsem upravljanje z identiteto, biometriËni potni list ter polizdelka CSM in CSB, • na podroËju komercialnih tiskovin pospeπeval prodajo termokrËljivih rokavËkov, etiket, variabilnih tiskovin, dokumentacijskih sistemov in iger na sreËo, • nadaljeval z izdelavo manjkajoËih prospektnih materialov na podroËju komercialnih tiskovin, • oglaπeval v poslovnih dnevnikih, tednikih in strokovnih revijah, • pripravil 14. tenis turnir in prednovoletno poslovno sreËanje ter marketinπko konferenco za Cetisove prodajne zastopnike in tehnologe.

Podjetja v skupini

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Cetis-ZG d.o.o., poduzeËe za trgovino i usluge, Industrijska ulica 11, 10431 Sveta Nedelja, Hrvaπka e-naslov: cetis@cetis.hr Tel: +385 1 333 5000 Fax: +385 1 333 5001

Cetis Print, dooel, uvoz–izvoz, Sv. Kliment Ohridski 68, 1000 Skopje, Makedonija e-naslov: nmakedonija@mt.net.mk Tel: +389 2 3111185 Fax: +389 2 3161524

Cetis-Tirana Sh.p.k., Blu Towers, Blvd. Deshmoret e Kombit, Kati IV, Ap. A1, Tirana, Albanija e-naslov: cetistirana@albnet.net Tel: +355 4 280 424 Fax: +355 4 280 425

Skupina Cetis zagotavlja celovite reπitve na podroËju komunikacij s pomoËjo tiskanih in drugih vrst medijev. Nudi pester program varnostnih, variabilnih in komercialnih tiskovin ter grafiËno oblikovanje. Te dejavnosti dopolnjuje paleta storitev kot so poosebljanje, dokumentacijske storitve in druge. V skupini Cetis so matiËna druæba Cetis, grafiËne in

dokumentacijske storitve, d.d. s sedeæem v Celju ter odvisne druæbe, ki so v stoodstotni lasti matiËne druæbe. To so Cetis-ZG, poduzeËe za trgovinu i usluge, d.o.o. in Cetis, dooel, uvoz-izvoz, Skopje. V poslovanju druæbe in v skupinskih izkazih so upoπtevani raËunovodski izkazi teh druæb. V stoodstotni lasti je tudi podjetje v Tirani, ki pa ne vodi svojih raËunovodskih izkazov, saj deluje le kot trgovski posrednik.

Prodaja podjetij v skupini Čisti prihodki od prodaje v tisoč SIT

Cetis-ZG, d.o.o.

Cetis–SK, dooel

913.805

222.436

2004

832.416

200.881

2005

996.782

194.691

2003

Cetis-Zg, d.o.o. Cetis-Zg, d.o.o. je v letu 2005 uresniËil najpomembnejπi cilj, in sicer iz trgovskega podjetja prerasti v proizvodno podjetje. Njegova uresniËitev je plod sistematiËne obdelave trga, ustvarjanja kvalitetnih poslovnih kontaktov in rasti v zadnjih desetih letih. Nakup specializiranega podjetja Bipost, ki se je ukvarjalo z variabilnim tiskom in kuvertiranjem, je bila logiËna posledica dogajanj na trgu. Cetis-Zg je z nakupom, ki ga je financirala matiËna druæba, priπel do lastnih poslovnih, skladiπËnih in proizvodnih prostorov. Podjetje Bipost je v letu 2005 pripojil. Cetis-Zg je razdeljen na dva profitna centra (PC). PC Trgovina se ukvarja z zastopanjem matiËnega podjetja in træenjem izdelkov Cetisa na Hrvaπkem. PC Mailing pa se ukvarja s poosebljanjem in kuvertiranjem. 22 zaposlenih je v letu 2005 ustvarilo promet v viπini 4,2 milijonov evrov, kar je najviπje ustvarjen promet doslej. Leto 2005 in dolgoroËni cilji Leto 2005 je pomembno zaznamovala otvoritev nove proizvodnje Cetis-ZG, ki so se je udeleæile pomembne osebnosti iz hrvaπkega politiËnega æivljenja in poslovni partnerji. V letu 2006 bo Cetis-Zg, d.o.o. poveËal promet na 5,5 milijonov evrov in pridobil vsaj enega od velikih poslov na hrvaπkem trgu na podroËju poosebljanja in kuvertiranja. To bo dosegel z investicijami v trg, z namenom pridobivanja poslov ter pozicioniranja. DolgoroËni cilj podjetja je postati vodilni mailing center v Hrvaπki, kar bo mogoËe doseËi z ustreznimi kadri in marketinπkimi aktivnostmi. Cetis – SK, dooel Druæba Cetis v Skopju je bila ustanovljena kot invalidsko podjetje, ki na makedonskem in srbskem trgu skrbi za proizvodnjo in prodajo enostavnejπih tiskovin. V tej odvisni druæbi je zaposlenih 20 ljudi. V zadnji treh letih

Cetis Print, dooel

171.201

se je prodaja na makedonskem trgu poveËevala, kar je predvsem posledica agresivne, vztrajne in kvalitetne obdelave trga. Podjetje je v zadnjih treh letih veËinoma dosegalo zastavljene cilje. Ti so se v najveËji meri nanaπali na pridobitev poslov na podlagi sodelovanja na javnih razpisih velikih makedonskih podjetij in dræavnih institucij in na notranjo konsolidacijo podjetja. Glede na precejπni finanËni nered na makedonskem trgu, pomeni to vsekakor pomemben napredek. Cetis Print, dooel Dejavnost Cetis Printa je tiskanje Ëasopisov, revij, knjig in ostalih klasiËnih grafiËnih proizvodov. Druæba je lastnica zgradbe in strojev nekdanje tiskarne Nova Makedonija in je bila ustanovljena predvsem za namene nakupa dela premoæenja NIP Nova Makedonija v steËaju. V druæbi je zaposlenih 80 ljudi. Ëeprav je druæba uspela pridobiti nekaj novih poslov, je poslovanje druæbe v prihodnosti odvisno predvsem od ocene moænosti zagotavljanja dovolj rentabilnih in likvidnih pogojev poslovanja na træiπËu, saj se je prvotni namen nakupa premoæenja in ustanovitve te druæbe, zaradi drugaËnih odloËitev potencialnega naroËnika, izjalovil. Leto 2005 in dolgoroËni cilji Leto 2005 je najbolj zaznamoval nakup dela premoæenja tiskarne Nova Makedonija, ki bo Cetisovemu poloæaju in ugledu na makedonskem trgu prinesel nove razseænosti. Nova Makedonija je najuglednejπa tiskarna v Makedoniji, z nakupom katere Cetis ni pridobil le lastnih poslovnih prostorov, ampak tudi priloænosti na povsem novih trænih segmentih v Makedoniji kot so tisk Ëasopisov in revij, knjig, publikacij, dræavnih listin in javnih dokumentov, ipd.. Z ustrezno nadaljnjo marketinπko in investicijsko politiko v okviru kupljenega podjetja je dolgoroËni cilj Cetisa Skopje, postati najboljπa tiskarna v Makedoniji.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Nabava

Osnovni cilj sluæbe nabave ostaja nespremenjen. To je pravoËasno priskrbeti optimalno koliËino kvalitetnega materiala in storitev po najugodnejπih cenah in optimalnih komercialnih pogojih. Druæba od dobaviteljev priËakuje material in storitve visoke kakovosti, cenovno uËinkovitost in ustrezen servis. Eden od ciljev nabave je zmanjπati πtevilo dobaviteljev, poveËati nabavo pri najboljπih in tako zagotoviti boljπe cenovne pogoje in ustrezne koliËinske popuste. V letu 2005 je druæba opravila 69 odstotkov nabave z dvajsetimi veËjimi dobavitelji. Leto 2005 V letu 2005 je druæba morala zaradi izgube nekaterih poslov zmanjπati stroπke na vseh podroËjih. Te naloge se je sluæba nabave lotila resno, saj velik deleæ predstavljajo prav materialni stroπki.

• V zaËetku leta je sluæba nabave na novo preverila pogoje poslovanja z obstojeËimi dobavitelji, decembra pa je z razpisi preverila tudi pogoje potencialnih dobaviteljev. Druæba priËakuje, da bo na podlagi pridobljenih ponudb priπlo do sprememb v sestavi nabave in dobaviteljev. • Zaradi rasti cen celuloze in ostalih stroπkov, predvsem nafte, so si proizvajalci papirja prizadevali za dvig cen papirjev. Kljub temu trendu, je Cetis uspel ceno nekaterim papirjem zniæati. • Dvigovanje cen nafte na svetovnem trgu je vplivalo tudi na dvig cen sintetiËnih materialov, ki jih druæba nabavlja za izdelavo ovojnin in samolepilnih etiket ter na cene tiskarskih barv. • Druæba je nadaljevala akcijo zmanjπevanja zalog surovin in njihovo vrednost zmanjπala za veË kot 100 milijonov tolarjev. Akcija se bo nadaljevala tudi v letu 2006.

NaroËila in prevzemi

2002

2003

2004

2005

Skupno število vseh naročil

5.445

5.077

5.468

5.371

Skupno število vseh prevzemov

6.300

5.477

5.985

5.864

Vrednost v evrih

13.177.280

10.742.710

10.903.408

10.069.526

Ugotovitve: Vrednost nabave se je v primerjavi s preteklim letom zmanjπala za 7,6 %. Na tujih trgih je Cetis nabavil 58 % materiala, na domaËem trgu pa 42 %. Deleæ nabave na domaËem trgu se zmanjπuje, ker je sestava Cetisovih izdelkov takπna, da materialov za njihovo proizvodnjo ne moremo dobaviti na domaËem trgu. V primerjavi z letom 2004 se je nabava na tujih trgih poveËala za dobre 3 odstotne toËke. Odnosi z dobavitelji Dobavitelji druæbo na povabilo redno seznanjajo z novostmi v njihovem proizvodnem programu, na træiπËu in s trendi. Pri uvajanju novih tehnologij in izdelkov druæbi tako pomagajo s svojimi izkuπnjami. Cetis si prizadeva za dolgoroËne odnose z dobavitelji. Tako imajo koristi dobavitelji, ki na podlagi æe napovedanih koliËin laæje planirajo, ter Cetis, ki mu zanesljivi dobavitelji omogoËajo, da svojim kupcem zagotavlja kvalitetne izdelke in nove reπitve. Dobavitelji tudi vedo, da imajo v Cetisu zanesljivega partnerja, ki tekoËe poravnava obveznosti. Merjenje zadovoljstva dobaviteljev V letu 2005 je Cetis izvedel anketo o zadovoljstvu dobaviteljev pri poslovanju z druæbo. Na podlagi rezultatov si bo druæba prizadevala izboljπati sodelovanje. Na anketo se je odzvalo 43 odstotkov vpraπanih. Iz odgovorov druæba sklepa, da so dobavitelji zadovoljni s povpraπevanji, zahtevano kakovostjo, izvajanjem kontrole kakovosti, sproæanjem in reπevanjem reklamacij, odzivnostjo in profesionalnostjo nabavnega osebja. Manj pa so zadovoljni z zahtevano ceno, nujnostjo in pogostostjo naroËanja. 18

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Ocenjevanje dobaviteljev V skladu s standardi ISO so na seznamu odobrenih dobaviteljev tisti, ki so bili po ocenjevanju uvrπËeni v razred A ali B. Predmet ocenjevanja, ki ga izvajamo enkrat na leto, so cena in plaËilni roki, rok dobave in spoπtovanje tega roka, πtevilo reklamacij in naËin reπevanja le-teh, servis, ki nam ga dobavitelj nudi (pomoË pri razvoju novih izdelkov, obveπËanje o novostih v njihovem poslovanju, obveπËanje o trendih na svetovnem trgu...), delo v skladu s standardom ISO 9000, ISO 14001 in upoπtevanje zahtev varstva okolja. Z dobavitelji, ki se po ocenjevanju uvrstijo v razred C, Cetis posluje le, Ëe nima druge moænosti. O rezultatih ocenjevanja druæba dobavitelje obveπËa pisno ter skuπa z njimi doseËi izboljπave tam, kjer so dobili niæjo oceno. Delež dobaviteljev po posameznih skupinah v % leto

2002

C 4

2003

2004

2005

Ugotovitve: V primerjavi s prejπnjimi leti, se je πtevilo dobaviteljev v skupini A poveËalo, kar je rezultat dobrega sodelovanja, predvsem izmenjave informacij in njihovega truda, da izboljπajo stvari, ki jih je druæba slabπe ocenila. To pomeni, da so bila medsebojna priËakovanja usklajena in postavljeni trdni temelji za nadaljnje sodelovanje. Z dobavitelji iz razreda C druæba ne sodeluje veË.

Proizvodnja

Leto 2005 Druæba je prestala presoje logiËne varnosti Mastercarda in Vise. To, poleg uspeπnega poosebljanja testnih Ëip kartic za Viso potrjuje, da je pripravljena na personalizacijo t.i. pametnih kartic, oziroma kartic s Ëipom (EMV kartic). Oddelek kartic je Cetis v letu 2005 razπiril tako kadrovsko kot tehnoloπko, kar se kaæe v konstantni rasti tega podroËja, saj se je koliËina izdelanih in personaliziranih kartic v primerjavi z letom 2004 podvojila. Druæba je posodobila in delno avtomatizirala tudi proizvodno linijo za izdelavo potnih listov. Poleg konstantnih izboljπav in razvoja na podroËju grafiËnih tehnologij (CTP, flexo, itd.), je vedno veËji poudarek na storitvah s podroËja digitalizacije. Tako je v letu 2005 uspeπno nadgradila tudi storitev variabilnega dotiska podatkov s skeniranjem obrazcev, zajemom in digitalizacijo podatkov, elektronskim

in fiziËnim arhiviranjem ter upravljanjem z dokumenti. Kljub zmanjπanju πtevila zaposlenih v proizvodnji za 4 % je bilo πtevilo proizvodnih ur viπje kot leto poprej. NaËrti za leto 2006 Druæba se pospeπeno pripravlja na redno proizvodnjo biometriËnih potnih listov, kjer nastopa nov tehnoloπki element, to je biometrija. Pripravlja se tudi redna proizvodnja poosebljanja banËnih kartic s Ëipom. Tako imenovano Ëip tehnologijo bo druæba zaokroæila s proizvodnjo pametnih kartic za digitalni tahograf. Poleg uvajanja novih, predvsem digitalnih tehnologij, bo v letu 2006 poudarek na zmanjπevanju stroπkov ter optimizaciji in racionalizaciji proizvodnje. Pri tem bo Cetisu v pomoË nov informacijski sistem, ki bo izbolj-πal planiranje in naËrtovanje ter zmanjπal administrativno delo z avtomatizacijo procesov.

Upravljanje kakovosti V Cetisu ni dvoma v to, da je kakovost izdelkov in storitev temeljni kamen lastne konkurenËnosti. V danaπnjem Ëasu globalnega trga je poudarjanje kulture kakovosti pomemben dejavnik pri osvajanju deleæa globalnega trga. Zato je velik poudarek na implementaciji orodij in tehnik celovitega upravljanja kakovosti, katere naËela so postala izjemno pomembna za gospodarski napredek. Gradimo celovito kakovost na dolgi rok – trajnostni razvoj Za Cetis se trajnostni razvoj odraæa v skrbi, da na dolgi rok ohrani interese vseh deleænikov v podjetju. Zavezal se je, da v svoje procese vkljuËi najπirπe uveljavljene svetovne standarde druæbene in okoljske odgovornosti, vkljuËno s konceptom trajnostnega razvoja. Prav tako si postavlja najviπje standarde glede kakovosti in varnosti. V proizvodnji se vseh zaposlenih dotika tema kakovosti z zagotavljanjem procesne kakovosti ali skozi avto-kontrolo, ki sta kljuËni gonili. Druæba kontinuirano razπirja standardizacijo procesov, njihovo optimizacijo delovanja s “Programi nenehnih izboljπav”, periodiËnim reinæeniringom in s preverjeno preventivno korektivno metodologijo FMEA (Failure Mode and Effect Analysis) – metoda analize napak in posledic. Sistem upravljanja kakovosti je certificiran po standardu ISO 9001. Vrhunske testne metode Cetisov laboratorij za testiranje dokumentov je med najbolje opremljenimi. Druæba je Ëlanica skupine ISO/ IEC/JTC1/SC17/wg3/TF4, za mednarodno standardizacijo testnih metodologij za testiranje varnostnih tiskovin, ki jih je mogoËe brati z elektronskimi napra-

vami. V omenjeni skupini sodelujejo podjetja Philips, 3M, Canadian Banknote, Setec, SDU, Oberthur, Gemplus, Bundes Druckerei, Giesecke & Devrient, JPB Japan, Axalto, idr.. Testiranje vhodnih materialov ter verifikacija izdelkov potekata po veljavnih standardih. Storitve laboratorija so del dodatne ponudbe. Sistem celovitega upravljanja kakovosti temelji na naslednjih standardih in orodjih: • ISO 9001:2000 - Sistem upravljanja kakovosti. • ISO 14001 - Sistem ravnanja z okoljem. • ISO 17799 – Sistem vodenja varovanja informacij v podjetju. • EMV (Eurocard, MasterCard, JCB) certifikat, s katerim dokazujemo urejenost in organiziranost logiËne in fiziËne varnosti. • FMEA – metoda analize napak in posledic. • QFD – razπirjanje funkcije kakovosti – hiπa kakovosti. • Delavnice za izboljπave (tehnike vizualizacije). NaËrti za leto 2006 V tem poslovnem letu si je Cetis z vidika certificiranja zadal naslednje cilje: • Pridobitev certifikata BS 7799 – Sistem varovanja informacij. • Pridobitev certifikata OHSAS 18001 – Zdravje in varnost pri delu. • Certificiranje po CQM (Card Quality Management), ki je del standarda EMV. • Nadgradnjo standarda EMV, s Ëimer bo druæba pridobila pooblastilo tudi za proizvodnjo banËnih kartic in ne le personalizacijo kot doslej. V Cetisu na nivoju najviπjega vodstva deluje Odbor za kakovost in ekologijo, ter organizirani Timi za kakovost na nivoju posameznih sluæb. CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Razvoj in raziskave

Leto 2005 se je na podroËju sluæbe Razvoja in raziskav konËalo zelo uspeπno. Cetis je zakljuËil sploπne raziskave na podroËju biometrije in digitalnih tahografov. Bil je izbran na razpisu Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije za oblikovanje, izdelavo in personalizacijo biometriËnih potnih listin. Pridobil je koncesijo za izdajanje pametnih kartic za digitalne tahografe v Republiki Sloveniji. S tema dogodkoma je razvoj dobil potrditev na trgu. Tako bo Cetis v letu 2006 na teh dveh podroËjih odprl nove aplikativne projekte. Ti projekti so zelo kompleksni, zahtevni in novi v naπem prostoru. Za Cetisove mlade in zelo sposobne strokovnjake s podroËja grafiËnega razvoja in razvoja informacijske tehnologije predstavljajo ti projekti izjemen izziv, za druæbo pa nove træne niπe in poslovne priloænosti na svetovnem trgu. Uspeπno izpeljani projekti bodo Cetis uvrstili v svetovni vrh podjetij, ki obvladujejo tehnologijo na podroËju izdelave elektronskih potovalnih dokumentov in sistemov za izdajo digitalnih tahografov. Cetis uspeπno zdruæuje grafiËno in informacijsko tehnologijo. Plod te sinergije so najzahtevnejπi projekti, ki so globalno usmerjeni in jih je mogoËe zelo hitro prilagoditi drugim okoljem. Leto 2005 so zaznamovali naslednji dogodki • Pridobili smo posel tiska potnih listov za Niger, v katere bo vgrajen Cetis Security Multilayer (CSM). Gre za posebno veËslojno zaπËito, namenjeno zaπËiti osebnih podatkov pred ponarejanjem. CSM je Cetis v celoti razvili sam in ga patentiral v vseh dræavah. Ta projekt pomeni za Cetis vstop na svetovno træiπËe proizvajalcev folij za zaπËito poda-

tkovne strani pred ponarejanjem. • Druæba je uvedla tudi notranji sistem digitalizacije dokumentov. PodroËje dokumentnih sistemov se je na trgu pokazalo kot uspeπno dopolnilo obrazcem. Z nudenjem dodatne storitve digitalnega branja in shranjevanja podatkov bo Cetis uspel zadræati træni deleæ na podroËju tiska obrazcev tudi v prehodu na digitalizacijo podatkov in sporoËil. • Cetisov strokovnjak s podroËja grafiËnega R & R, Milan KeriË je dobil zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovatorja leta za izdelavo intaglio ploπËe. S svojo inovacijo je postopek izdelave intaglio ploπËe skrajπal iz 45 na 3 dni. Intaglio tisk v grafiËni industriji uvrπËamo med najboljπo moæno grafiËno zaπËito tiskovin. Uporablja se za tisk vrednostnih papirjev, potnih listov, vizumov, dovoljenj za prebivanje, itn.. NaËrti za prihodnost V naslednjih dveh letih bo v raziskavah in razvoju poudarek na izboljπavah in razvoju: • aplikativnih moænosti obstojeËih projektov na podroËju informacijske tehnologije, predvsem e-potovalnih dokumentov, pametnih kartic in RFID-ja, • izdelËnih skupin fleksibilne embalaæe in iger na sreËo, na podroËju grafiËnega R & R programa ter • standardizacije izdelkov in optimizacije poslovnega procesa, ki bo podprt z novim informacijskim sistemom.

Informatika Cetis je v letu 2005 aktivno pristopil k prenovi poslovnega informacijskega sistema. Izbral je ustreznega ponudnika, ki naËinu poslovanja in potrebam najbolje ustreza. Druæba se zaveda, da uËinkovita informacijska podpora poslovnim procesom pripomore k doseganju boljπih poslovnih rezultatov podjetja. Nov poslovni informacijski sistem bo omogoËal hitrejπi pretok informacij in s tem boljπe in hitrejπe servisiranje kupcev ter hkrati uËinkovito izrabo informacijske tehnologije. Druæba bo tako imela v pomoË pri odloËanju v vsakem trenutku na voljo potrebne informacije. Nov informacijski sistem bo Cetis zaËel uvajati v letu 2006. Za delo z njim bo potrebno intenzivno izobraæevanje

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

zaposlenih, ki se bo izvajalo projektno, nujne bodo tudi nekatere organizacijske spremembe. Nov informacijski sistem bo zaËel delovati 1. januarja 2007. Informacijska varnost Cetisovi raËunalniπki sistemi morajo biti ustrezno varovani. Sluæba informatike skrbi za uvajanje skladnosti delovanja informacijskih virov z mednarodnim standardom informacijske varnosti BS 779 in ISO 27000. Te zahteve mora Cetis izpolnjevati med drugim tudi zato, ker posluje z izdelki MasterCarda in Vise. Vsako leto prestaja preverjanja skladnosti delovanja s standardi logiËne in fiziËne varnosti.

CETIS, d.d., Letno poroĂ&#x2039;ilo 2005

Upravljanje premoženja

FinanËno poslovanje Druæba Cetis je tudi v letu 2005 na finanËnem podroËju nadaljevala z uresniËevanjem strateπkih usmeritev. FinanËni poloæaj je druæba ugotavljala z razËlenjevanjem in analiziranjem preteklih in tekoËih finanËnih tokov. Pri tem je druæba uporabljala znana naËela in pravila financiranja: • skladnost velikosti, strukture in gibanja sredstev ter obveznosti do virov sredstev, • trajnost poslovanja z zagotavljanjem racionalnega financiranja, zmanjπevanja finanËnega tveganja in optimalne plaËilne sposobnosti ob ustrezni finanËni ekonomiki, • doseganje pozitivnega finanËnega izida kot Ëistega denarnega toka iz poslovanja, • moænost poveËanja finanËne moËi s poveËanjem premoæenja. Druæba je navedeno v najveËji moæni meri ohranjala skozi negativno poslovanje, ki se je zaËelo kmalu po odpovedi veËjih poslov v zaËetku leta 2005. Druæba je morala zaradi poslovanja z izgubo uporabiti veËji del razpoloæljivih kratkoroËnih likvidnostnih rezerv. Poudarek sprotne finanËne analize je temeljil na finanËni in kapitalski strukturi kot tudi na ugotavljanju kreditne sposobnosti druæbe. Ob ugotavljanju za poslovanje nepotrebnih sredstev in ob tekoËem naËrtovanju denarnih tokov je druæba zagotovila vire in jamstva za uresniËitev strateπkih investicijskih vlaganj, tako last-

nih kot tudi tistih, ki so se odvila v odvisnih druæbah na Hrvaπkem in v Makedoniji. Leto 2005 je bilo za druæbo glede financiranja zelo dinamiËno in je narekovalo hitra prilagajanja novo nastalim razmeram. Financiranje, ki smo ga izvajali, se ni pokrivalo z naËrtovanim na letni ravni, vendar sta bila finanËna cilja zagotavljanje plaËilne sposobnosti druæbe in ekonomika financiranja ob moænem obvladovanju finanËnih tveganj tista, ki jima je druæba vseskozi sledila. Razmerje med kapitalom in dolgovi se je v letu 2005 zaradi neuspeπnega poslovanja konec leta 2005 spremenilo v negativno smer, tako da je bil odnos med njima 62,5 : 37,5. Stalna sredstva so v celoti financirana s kapitalom ter s tujimi dolgoroËnimi viri. Pri strukturi financiranja, ki je πe vedno dokaj uravnoteæena, je bilo potrebno izvajati moæne ukrepe za ustrezne finanËne korekcije. Ti ukrepi oziroma njihova uËinkovitost imajo osnovo predvsem v uspeπnosti poslovanja. Druæba je bila v letu 2005 nekoliko manj uspeπna pri upravljanju terjatev iz poslovanja kot v letu 2004, saj je bil deleæ odpisanih terjatev veËji. Bolj uËinkovita pa je bila druæba pri zalogah, saj so se zmanjπale tako v strukturi kot tudi v absolutnem znesku. Dejstvo je tudi, da je bil rezultat financiranja v letu 2005 πe pozitiven in je vplival na zmanjπanje izgube iz poslovanja. Zaradi zmanjπane stopnje samofinanciranja mora biti poslovanje druæbe Ëim prej v obmoËju pozitivnega poslovanja, tako da tudi dolgoroËna plaËilna sposobnost ne bi bila ogroæena.

Naloæbe Obseg naloæb v letih 2003-2005 V tisoč SIT Neopredmetena dolgoročna sredstva Zemljišča Gradbeni objekti

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

2004

2005

91.339

14.107

146.377

144.015

6.316 194.983

Oprema

1.223.934

909.098

226.893

Skupaj

1.421.544

1.144.452

442.299

Ugotovitve: Z naloæbami v opredmetena dolgoroËna sredstva je druæba v letu 2004 zakljuËila veËletno obdobje intenzivnih naloæb v to podroËje. Tehnoloπko posodabljanje je sicer πe vedno nujen pogoj za rast in poveËevanje konkurenËne sposobnosti. Druæba bo v tekoËem in v prihodnjih letih intenzivirala vlaganja predvsem v trg, pa tudi v sodobne tehnologije in

2003 51.233

znanja z namenom zagotavljanja veËje produktivnosti, proænosti ter zanesljivosti poslovnih procesov in predvsem zniæevanja stroπkov. Pri gradbenih objektih je druæba ob nepovratnem sofinanciranju londonske banke EBRD (Global Environment Fund) v letu 2005 zakljuËila investicijo v skladiπËe nevarnih snovi.

FinanËni tokovi pri naloæbenju v letih 2003-2005 (nekonsolidiran izkaz)

Prilivi (pobotano) V tisoč SIT / leto Kratkoročne finančne naložbe

2003

2004

2005

407.267

436.049

Odlivi (pobotano) V tisoč SIT / leto Neopredmetena dolgoročna sredstva Opredmetena dolgoročna sredstva Dolgoročne finančne naločbe Kratkoročne finančne naložbe Skupaj

2003

2004

2005

51.233

90.812

14.107

1.353.470

1.025.539

380.197

610.240

88.031

1.998.189

460.485 2.475.428

1.204.382

2.392.493

Bruto dodana vrednost Leto

Bruto dodana vrednost v tisoč SIT Verižni indeks

Ugotovitve: V primerjavi s preteklima letoma je bila bruto dodana vrednost v letu 2005 na precej niæji ravni. V letu 2006 in tudi v prihodnje æeli druæba ob krËenju stroπkov intenzivirati in realizirati poveËanje marketinπko usmerjenih naloæb na tujih trgih prek odvisnih ali pridruæenih druæb v tujini. Takπna druæba je bila konec leta registrirana v Librevillu, Republika

2003

2004

2005

2.527.337

2.594.619

1.465.812

100,00

102,87

56,49

Gabon in bo træila igre na sreËo. Druæba priËakuje poveËanje uËinkovitosti in donosov zaradi teh naloæb ob zagotavljanju njihove likvidnosti na daljπi rok. Seveda bo druæba glede na izraæene potrebe vlagala tudi v opredmetena in druga dolgoroËna sredstva, prav tako pa bo izvajala dezinvestiranje poslovno nepotrebnih naloæb.

Upravljanje s finanËnimi tveganji V druæbi se zavedamo, da je redno nadziranje in upravljanje finanËnih tveganj, ki jim je druæba izpostavljena na lokalnem in tujih trgih, pomemben pogoj za uspeπno poslovanje in doseganje strateπkih ciljev. Tudi v letu 2005 smo v druæbi k tem procesom sistematiËno pristopali. Na podlagi opravljene analize finanËnih tveganj se ocenjuje, da so ta tveganja poveËana zaradi nove zadolæitve oziroma izdanih jamstev. Druæba ocenjuje, da bodo ta tveganja zaradi uspeπnega poslovanja tako matiËne kot odvisnih druæb v prihodnje zmanjπana. Druæba ima vse dolgove na dolgi rok v evrih ali z valutno klavzulo. Obrestne mere so definirane po trænem principu cene denarja na evropskem banËnem træiπËu, druæba tveganj veËjih sprememb obrestne mere do sedaj ni posebej varovala, saj je ocenila, da so ponujene fiksacije obrestnih mer πe vedno nad nivoji spremenljivih obrestnih mer. Relativna fiksacija teËaja evra je bila v letu 2005 ob nadaljnjem niæanju tolarskih obrestnih mer na finanËnem trgu πe vedno prisotna, kar je vplivalo na oblikovanje tekoËe finanËne politike in na obvladovanje finanËnih tveganj:

Kreditna tveganja, je druæba v letu 2005 obvladovala æe pri postopkih sprejemanja naroËil kupcev z upoπtevanjem njihovih bonitet in z dodatnimi zahtevami po zavarovanju terjatev ter z omejevanjem izpostavljenosti do posameznih kupcev in s sistematiËnimi ter aktivnimi procesi izterjave. Druæba ocenjuje, da je bila v letu 2005 njena izpostavljenost, kljub dvema kupcema, ki sta preπla v prisilno poravnavo, do kreditnih tveganj zmerna. Valutna tveganja so bila prisotna predvsem pri izvajanju poslovnih aktivnosti in storitev v evrih. Na vseh træiπËih je druæba valutna tveganja zmanjπevala z ustreznim rokovnim uravnavanjem terjatev in obveznosti, obraËunanih v evrih in z upoπtevanjem domaËe teËajne politike. Druæba ocenjuje, da je njena izpostavljenost do valutnih tveganj zmerna. Obrestna tveganja so se zaradi poveËanja obsega posojil poveËala. Druæba pa je ocenila, da je raven obrestne mere za vsa najeta dolgoroËna posojila, kljub njeni pogodbeno dogovorjeni spremenljivosti ter ob upoπtevanju roËnosti πe vedno ugodna in πe ne zahteva obrestne zamenjave s fiksno obrestno mero. Druæba ocenjuje, da je njena izpostavljenost do obrestnih tveganj poveËana.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Premoæenjska in z njimi povezana tveganja je druæba v letu 2005 sistematiËno in analitiËno prenaπala na zavarovalnice.

Struktura lastniπtva delnic je bila na dan 31.12.2005 naslednja: Delničar

Število Delež v osnovnem delnic kapitalu v %

Tveganja plaËilne sposobnosti na kratek rok so v Cetisu πe vedno nizka, kar je posledica uËinkovitega upravljanja z denarnimi sredstvi, ustreznih posojilnih linij za kratkoroËno uravnavanje denarnih tokov, visoke stopnje finanËne prilagodljivosti ter dobrega dostopa do potrebnih finanËnih virov. Je pa v druæbi poveËano tveganje dolgoroËne plaËilne sposobnosti, kar je posledica neuspeπnega poslovanja, kljub uËinkovitejπemu gospodarjenju s sredstvi.

Cetis-Graf

78.493

39,25

Kovinoplastika

18.649

9,32

Infond ID

18.233

9,12

Kapitalska družba

15.609

7,80

Delnice in delniËarji

Merkur

Gorenjski tisk

15.518

7,76

Slovenska odškodninska družba

14.948

7,47

Zlata moneta 1

12.049

6,02

Pomurske mlekarne

5.650

2,83

Fidina

3.500

1,75

530

0,27

Ostale pravne in fizične osebe

Osnovni kapital druæbe Cetis, d.d. je razdeljen na 200.000 navadnih imenskih delnic z oznako CETG, s katerimi se trguje na prostem trgu Ljubljanske borze. Vse delnice so prosto prenosljive. Druæba v letu 2005 ni izvajala nobenih sprememb v osnovnem kapitalu. Nominalna vrednost posamezne delnice je 12.000 SIT. Druæba objavlja predpisane informacije v Ëasniku Finance. Število delniËarjev se v letu 2005, tako kot æe v nekaj preteklih letih, ni bistveno spremenilo. DelniËarjev je bilo konec leta 2005 1.107. Njihovo πtevilo se je v primerjavi s koncem leta 2004 zmanjπalo za 34. V letu 2005 so se med desetimi najveËjimi delniËarji pojavila πtiri nova imena: Kovinoplastika, Zlata moneta 1, Fidina in Merkur.

Skupaj

16.821

8,41

200.000

100,00

Ugotovitve: Deset najveËjih delniËarjev ima v lasti prek 91,5 % delnic, ki so izdane v nematerializirani obliki pri Centralno klirinπko depotni druæbi v Ljubljani. Druæba je bila na dan 31.12.2005 imetnica 201 lastnih delnic za namene iz druge alinee 240. Ëlena ZGD. Od teh jih je v letu 2005 pridobila 103, in sicer na organiziranem trgu v zaËetku leta, po ceni 40.000 SIT za eno delnico. Konec leta 2005 je træna vrednost delnice znaπala 30.999,00 SIT, kar je predstavljalo 87 % knjigovodske vrednosti delnice, ki je bila konec leta 2005 35.601,64 SIT. Leto 2005 beleæi druæba kot prvo leto, v katerem se je knjigovodska vrednost delnice zniæala, prav tako pa tudi njena træna vrednost. Gibanje træne in knjigovodske vrednosti delnic z oznako CETG v letih 2003-2005

Leto

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Tržna vrednost Knjigovodska vrednost

Razmerje

delnice v SIT (31.12.) delnice v SIT (31.12.)

med obema

2003

31.534,00

38.833,19

81,2

2004

44.132,00

39.588,13

111,4

2005

30.999,00

35.601,64

87,1

Gibanje teËaja delnice CETG

Vir: CHB d.o.o. Celje

SBI20

CETG 45.000,00

5.150,00 5.050,00 4.950,00

40.000,00

35.000,00

SIT

4.750,00 4.650,00 4.550,00 30.000,00

4.450,00 4.350,00

25.000,00

.01 .2

00 01 5 .2 02 005 .02 .2 17 005 .0 2. 2 0 4 0 05 .0 3. 2 21 005 .0 3. 2 05 0 05 .0 4. 2 2 0 0 05 .0 4. 2 05 0 05 .0 5. 2 2 0 0 05 .0 5. 2 0 6 0 05 .0 6. 2 21 00 5 .0 6. 20 06 0 .07 5 .2 21 005 .0 7.2 05 0 05 .0 8. 2 2 2 0 05 .0 8. 2 0 6 0 05 .0 9. 2 21 005 .0 9. 2 0 6 0 05 .10 .2 21 005 .10 .2 07 005 .11 .2 2 2 0 05 .11 .2 07 005 .12 .2 2 2 0 05 .12 .2 00 5

4.250,00

Datum

18 .

ToËke SBI20

4.850,00

Ugotovitve: Enotni teËaj delnic z oznako CETG na organiziranem trgu Ljubljanske borze je v letu 2005 moËno nihal. V prvem trimeseËju je bil teËaj nepretrgoma nad 40.000 SIT, nato pa je padel na raven okoli 30.000 SIT. Na tej ravni je ostajal vse do konca julija. Za tem se je za kratek Ëas povzpel do 40.000 SIT ter

dosegel najniæjo raven v novembru, t.j. 26.000 SIT. Do konca leta se je teËaj popravil na skoraj 31.000 SIT. V primerjavi z gibanjem indeksa SBI20 vidimo, da je gibanje træne vrednosti delnice z oznako CETG v letu 2005 precej podobno gibanju borznega indeksa SBI20.

»isti dobiËek (izguba) na delnico v letih 2003-2005 v SIT Leto

Čisti dobiček/izguba

2003

2004

2005

1.378,26

1.517,61

(3.261,66)

Ugotovitve: Zaradi negativnega rezultata je delniπka druæba v letu 2005 prviË ustvarila izgubo na delnico.

Politika dividend Druæba v letu 2005 zaradi negativnega rezultata in poslediËno njegovega pokritja ne more nadaljevati s politiko stalnega izplaËila dividend. Nova uprava druæbe se zaveda, da tudi zaradi objektivnih okoliπËin z rezultatom druæbe za leto 2005 ni zadovoljila predvsem kratkoroËnih priËakovanj delniËarjev. NaËrtuje pa v prihodnje udejanjati dolgoroËne razvojne in investicijske potrebe druæbe ter iskati nove træne moænosti s ciljem maksimiranja premoæenja druæbe oziroma doseganja priËakovanj in interesov delniËarjev.

V primeru, da bo druæba dosegla naËrtovani dobiËek za leto 2006, bo uprava druæbe ob upoπtevanju ostalih pomembnih okoliπËin predlagala razporeditev ustvarjenega Ëistega dobiËka v letu 2006 za dividende vsaj v takπni viπini, kot je bila predlagana iz bilanËnega dobiËka za poslovno leto 2004 (770 SIT po delnici).

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Zaposleni

“Organizacije danes ne temeljijo veË na moËi, ampak na zaupanju… Ëe bi danaπnje organizacije vedele, kaj vse vedo, bi imele v lasti najmoËnejπi inπtrument, ki bi si ga lahko æelele - kolektivno modrost in izkuπnje vseh zaposlenih. Æal (pre)pogosto ni tako. Skupno, kolektivno znanje in izkuπnje zahtevajo sodelovanje med zaposlenimi in nesebiËno delitev znanja, vse to pa zahteva veliko mero zaupanja. Zaupanje pa je nekaj, Ëesar danaπnje organizacije ravno ne proizvajajo v izobilju. Ne πe! ©koda, saj je znanje, ki se ga ne deli z drugimi, tako kot latentna energija v bateriji. Tam je, shranjena, pripravljena na uporabo, a neuporabna, dokler se jo z neËim... ne poveæe!”, je nekoË dejal Peter Drucker. Leto 2005 Cilje, ki si jih je Cetis na tem podroËju zastavil v preteklem letu, je zaradi velikih sprememb le deloma uresniËil, in sicer: • Zaradi prenove sistemizacije in uvedbe sistema kompetenc mora druæba z zaposlenimi podpisati nove pogodbe o zaposlitvi, Ëesar πe ni v celoti realizirala. • Spremljanje ocenjevanja uËinkovitosti izobraæeva-

nja in usposabljanja, ne samo z vidika udeleæencev, temveË tudi z vidika vodij je potekalo, vendar πe vedno ne tako kot bi druæba æelela. • V drugi polovici leta je druæba organizirala izbor najboljπega sodelavca. • Izvajanje projekta letnih razgovorov preko intraneta, je druæba zaradi njegove zahtevnosti prestavila in ga bo izpeljala do zaËetka 2007. leta. Za leto 2006 si je druæba na tem podroËju zastavila naslednje cilje: • Izdelala bo katalog izobraæevalnih vsebin, ki vkljuËuje popis znanja zaposlenih kot izhodiπËe za izdelavo zemljevidov znanj. Zaveda se, da Ëe æeli konkurirati in preæiveti na evropskih trgih, morajo zaposleni obvladovati storitve, ki nudijo veËjo dodano vrednost. • Prenovila bo sistem nagrajevanja in napredovanja s ciljem motiviranja zaposlenih. • Eden od zahtevnejπih projektov bo izdelava programa preseænih delavcev. »e æeli Cetis biti konkurenËen mora namreË ustvariti 100.000 evrov prihodkov na zaposlenega, kar bo dosegel tudi s postopnim zmanjπevanjem πtevila zaposlenih.

Število zaposlenih po organizacijskih enotah v primerjavi z letom prej OE

2004

2005

št. zap.

IND 04/05

Uprava Skupne dejavnosti Finance in ekonomika Marketing

1,1

0,5

40,0

4,6

5,1

104,7 100,0

2,9

3,0

106

23,5

22,1

89,6

2,0

2,8

133,3

R&R Proizvodnja

297

65,8

286

66,5

96,3

Skupaj

451

100,0

430

100,0

95,3

Ugotovitve: Po naËrtu racionalizacije proizvodnje in veËje produktivnosti na zaposlenega, bo Cetis do sredine leta 2007 πtevilo zaposlenih zmanjπal na 280. Na novo sicer zaposluje, vendar le strokovne kadre, predvsem s podroËja raËunalniπke in grafiËne stroke. Izobrazbena struktura zaposlenih

2004

2005

Izobrazba

število

II. priučeni delavci

115

25,5

104

24,2

III. kvalificirani delavci

1,6

IV. kvalificirani delavci

149

142

V. srednja stopnja

109

24,2

109

25,3

VI. višja stopnja

6,2

6,3

VII. visoka stopnja

8,2

8,6

VIII. magisterij

1,3

0,9

Skupaj

451

100

430

100

Ugotovitve: Ker se πtevilo zaposlenih zmanjπuje predvsem na podroËjih, kjer delajo delavci z najniæjo stopnjo izobrazbe, bo poslediËno raslo πtevilo z viπjo, visoko (visoka strokovna in univerzitetna) ter magistrsko izobrazbo.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Stroπki dela in plaË v primerjavi z letom prej V tolarjih / %

2004

2005

Povprečna letna bruto plača v Cetisu v SIT

254.751,6

252.818,3

Povprečna letna bruto plača v panogi v Sloveniji v SIT

236.664,0

244.535,0

Odstopanja od slovenskega povprečja v %

+7,1

+3,2

Stroški dela v strukturi prihodkov %

28,2

30,4

Ugotovitve: Druæba je vsem zaposlenim v letu 2005 zniæala plaËe za 17 odstotnih toËk glede na izhodiπËne plaËe posameznih tarifnih razredov v skladu s Pravilnikom o plaËah. Stroπki izobraæevanja in usposabljanja v primerjavi z letom prej Vrsta izobraževanja / leto /index Seminarji Računalništvo Tuji jeziki

2004

2005

51.597.003,0

25.066.299,0

IND 04/05 48,5

629.610,0

2.386.752,0

379,0

3.955.434,0

3.536.932,0

89,4

13.988.317,0

9.264.740,0

66,2

Študij ob delu

5.196.955,0

7.963.863,0

153,2

Štipendije

7.520.643,0

7.860.113,0

104,5

82.887.962,0

56.078.699,0

67,6

Sejmi

Skupaj

Ugotovitve: Naloæbe v izobraæevanje je druæba glede na leto 2004 zmanjπala predvsem na podroËju seminarjev. V preteklih letih je bil namreË poudarek na pridobivanju mehkih veπËin kot sta vodenje in motiviranje ter na pridobivanju znanja s podroËja tehnologije varnostnih tiskovin, zato je druæba v to veliko vlagala. StatistiËni podatki o zaposlenih

2004

Število zaposlenih

451

2005 430

Delež žensk

37 %

37,2 %

Delež moških

63,0 %

62,8 %

Povprečna starost žensk

41,4 let

41,8 let

Povprečna starost moških

40,9 let

41,5 let

Povprečna DD žensk

21 let

22,7 let

Povprečna DD moških

22,3 let

21,5 let

Delež zaposlenih za nedoločen čas

94,7 %

95,8 %

Delež zaposlenih za določen čas

5,3 %

4,2 %

Stopnja fluktuacije

2,8 %

7,1 %

Delež žensk v vodstveni strukturi

30 %

27,3 %

Prihodi

Odhodi

Ugotovitve: Starost in delovna doba se zviπujeta zaradi zelo ostrih pogojev upokojevanja. Za moπke je minimalni pogoj za starostno pokojnino 40 let delovne dobe in 58 let starost, za æenske pa 36 let in 3 mesece pokojninske dobe in 55 let in 4 mesece starosti. Stopnja fluktuacije je bila lani viπja, predvsem zaradi trenda zmanjπevanja πtevila zaposlenih.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Pregled bolniπkih odsotnosti v letu 2005 v odstotkih Mesec

Boleznine v breme podjetja

Povrnjene boleznine

Januar

7,4

1,7

Skupaj 9,1

Februar

9,0

1,8

10,9

Marec

4,5

2,2

6,8

April

4,1

2,1

6,1

Maj

4,3

2,1

6,4

Junij

5,2

2,6

7,9

Julij

4,7

2,1

6,9

Avgust

4,2

1,7

5,9

September

4,3

2,2

6,5

Oktober

3,8

2,7

6,5

November

3,1

2,7

5,9

December

4,8

2,2

7,1

Povprečno

4,9

2,2

7,2

Ugotovitve: Planov o zmanjπanju boleznin za 4 odstotke v letu 2005 druæba ni dosegla. Med letom je sicer redno opravljala kontrole bolniπkih odsotnosti in ugotovila eno krπitev, zaradi katere je priπlo do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Komuniciranje z zaposlenimi Druæba se zaveda, da je njen uspeh odvisen med drugim tudi od zaposlenih. Na tem podroËju lahko πe veliko naredi. Cilj je, da bi zadovoljstvo zaposlenih bilo enako zadovoljstvu poslovnih partnerjev, delniËarjev, vlagateljev in drugih javnosti. V letu 2005 je Cetis naredil nekaj novih korakov. ZaËel je izdajati interni Ëasopis Fokus, ki je bil med zaposlenimi dobro sprejet, izhajal bo πtirikrat na leto. Druæba se je lotila projekta obnove oglasnih desk, izdelave nove spletne strani in intraneta, organizirala pa je tudi izbor za naj sodelavca. V letoπnjem letu bo druæba intenzivino komunicirala vrednote in organizacijsko kulturo. Varstvo in zdravje pri delu V letu 2005 so se na podroËju varnosti in zdravja pri delu odvijale redne aktivnosti, ki jih delodajalcem nalaga Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS πt. 56/99), in sicer: • TeoretiËno in praktiËno usposabljanje za upravljavce roËnih elektro-akumulatorskih viliËarjev (120 oseb). • TeoretiËno usposabljanje delavcev za varno delo in varstvo pred poæarom (okoli 60 vkljuËenih delavcev). • PraktiËno usposabljanje delavcev za varno delo in varstvo pred poæarom (60 vkljuËenih delavcev). • Izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (cca 150 delavcev). • Izbira, nakup in uvajanje delovne opreme in tehnologij, ki ustrezajo normam ES in izpolnjujejo vse zahteve zakonodaje RS (izjava o skladnosti, ropot, mehanske nevarnosti, varstvo okolja, …). • PeriodiËni pregledi in preizkusi delovne opreme (pridobitev obratovalnih dovoljenj za okoli 80 strojev).

• Pregledi in preizkusi sredstev za gaπenje (gasilniki, hidranti). • Izdelana je bila revizija ocene tveganja. V oceni tveganja so doloËeni natanËni ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja na delovnih mestih, odgovorne osebe za izvedbo ukrepov ter roki za izvedbo nekaterih ukrepov, ki bodo dolgoroËno vplivali na boljπe stanje varnosti in zdravja pri delu. Za dolgoroËno izboljπevanje stanja varnosti in zdravja pri delu je pomembno, da se: • v letu 2006 pridobi certifikat OHSAS 18001 (poklicno zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu), • redno spremlja zdravstveno stanje zaposlenih (pravoËasno odkrivanje doloËenih bolezni, povezanih z delom), • postopno uvede usmerjene preventivne zdravstvene preglede za doloËene skupine delovnih mest, • uvede svetovanje strokovnih delavcev za varnost pri delu pri izbiri, nakupu in uvajanju nove delovne opreme in novih tehnoloπkih postopkov v podjetje. ©tevilo nezgod pri delu v zadnjih petih letih na poti

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

skupaj

30 20 10 0 leto

na delu

2001

2002

2003

2004

2005

CETIS, d.d., Letno poroĂ&#x2039;ilo 2005

3. ODGOVORNOST DO DRUÆBENEGA IN NARAVNEGA OKOLJA Sponzorstva in donatorstva Cetis s sredstvi in materialom, namenjenim sponzorstvom in donatorstvom, vzpodbuja tudi dejavnost drugih organizacij v lokalnem in πirπem okolju. Odgovornost do naravnega in druæbenega okolja, v katerem deluje, je del Cetisove kulture. V letu 2005 je za to dejavnost namenil pribliæno 0,5 odstotka od prodaje. Med drugimi je druæba podprla Slovensko Karitas za ©ri Lanko, Druπtvo onkoloπkih bolnikov ter πtevilna lokalna πportna, kulturno umetniπka, turistiËna in literarna druπtva ter zavode, πole, gasilska druπtva, invalide ter socialno ogroæene posameznike. Cetisova predanost πportu ostaja. Æe nekaj let sponzorira Rokometni klub Pivovarna Laπko, Atletsko druπtvo

Kladivar, Kolesarsko druπtvo Radenska Rog ter vrsto ostalih πportnih klubov in dogodkov. V letu 2005 je druæba podprla tudi delo umetnikov, med njimi Maria Vilharja, Celjski godalni orkester, itd.. VkljuËevala se je v lokalno okolje s podporo kulturnim dogodkom in pomagala posameznikom pri kulturnem udejstvovanju. Z donacijami je druæba pomagala tudi zavodom, druπtvom in posameznikom na podroËju zdravstva in socialne pomoËi. Zaradi slabih poslovnih rezultatov bo druæba morala v letu 2006 prilagoditi svoj odnos do druæbenega okolja in zmanjπati sredstva za sponzorstva in donatorstva.

Odgovornost do uporabnikov izdelkov in storitev Cetis se nenehno trudi izboljπati in oplemenititi odnose s kupci. Prehaja iz reaktivnega reπevanja reklamacij k proaktivnemu procesu posluπanja kupcev. Poleg merjenja kupËevega zadovoljstva, proaktivni naËin omogoËa tudi identifikacijo sedanjih in bodoËih zahtev ter potreb kupca. Skrb za kupce se kaæe v trendu zmanjπevanja πtevila reklamacij. Zagotavljanje varnosti izdelkov in storitev Dobava kritiËno obËutljivih izdelkov in storitev Cetisovim poslovnim partnerjem in konËnim uporabnikom je jedro posla. Posebej velja to za procese personalizacije dokumentov in plaËilnih kartic ter izdelave integriranih in tehnoloπko kompleksnih varnostnih tiskovin (biometriËni potni list, banËne kartice, osebne izkaznice, ipd.). Procesi so definirani tako, da zagotavljajo popolno zasebnost osebnih

podatkov in ”nezlomljiv πËit”, ki πËiti zaupne podatke. Hkrati so procesi podvræeni kontinuiranim presojam, ki zagotavljajo najviπji nivo varnosti. Vsa podroËja delovanja v Cetisu so v skladu z zahtevami varnosti in so certificirana na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Z vidika varnosti, zanesljivosti, ponovljivosti in vzdræljivosti tehnoloπko kompleksnih izdelkov in storitev skozi æivljenjsko dobo je Cetis razvil lasten model zagotavljanja kakovosti v skladu z mednarodnimi priporoËili (ICAO). Pri teh procesih gre za izdelke visoke dodane vrednosti, ki imajo visoko funkcijsko vrednost za uporabnika in njihove spremljajoËe sisteme podpore. Zato morajo biti procesi izdelave le-teh nadzorovani v vseh svojih korakih izdelave. V lastnem laboratoriju druæba opravlja vse potrebne teste izdelkov in storitev ter verifikacijo prototipov, ki so plod lastnega znanja.

Odgovornost do naravnega okolja

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Pogoj za zdravo delovno okolje je med drugim tudi zdrav odnos do naravnega okolja. Tega se Cetis zaveda, zato dela po strogo zaËrtanih okoljevarstvenih smernicah, opredeljenih v svoji okoljski politiki. Cetis sicer ni velik onesnaæevalec okolja, pa vendar si aktivno prizadeva zmanjπati negativne vplive svoje dejavnosti na naravno okolje, od osveπËanja in izobraæevanja zaposlenih s tega podroËja do upoπtevanja okoljevarstvenega vidika pri nabavi novih tehnologij.

nimi pogoji za hranjenje nevarnih kemikalij in nevarnih odpadkov. S to investicijo je druæba bistveno zmanjπala tveganje za nastanek okoljskih nesreË kot sta razlitje nevarnih kemikalij v kanalizacijo in poæar. • Druæba je zmanjπala koliËino nevarnih odpadkov. • Okoljski program, ki je predvideval ukinjanje greznic, je Cetis zaËasno zaustavil, saj bo pred izvedbo preveril πe pogoje za njihovo ukinitev (padce, stanje javne kanalizacije, idr.).

Izvajanje okoljskih ciljev in programov v letu 2005

V letu 2006 bo druæba:

• Cetis je zakljuËil doslej najveËji projekt na podroËju ekologije. Postavil je moderno skladiπËe z optimal-

• uvedla logistiko in uporabo povratnih Ëistilnih krp, z uporabo katerih ne bo povzroËala nevarnih odpadkov,

• pridobila nov certifikat ravnanja z okoljem ISO 14001:2004, • ukinila pretakaliπËa vnetljivih in nevarnih kemikalij v priroËnih skladiπËih ter to fazo preselila v novozgrajeno namensko skladiπËe, ki je dislocirano od poslovne zgradbe ter proizvodnih prostorov, • dokonËala vgradnjo Ëistilne naprave za ËiπËenje srebra iz odpadnih vod, oziroma bo poskuπala pristojnim organom dokazati, da letno proizvede le 16 g srebra, • zaËela z odprodajo novega koristnega odpadka – odpadni PVC, ki nastaja v proizvodnji plastiËnih kartic, • skladno z zakonodajo pridobila okoljevarstvena dovoljenja za naprave, ki povzroËajo vplive na okolje, • zmanjπala koliËino komunalnih odpadkov za 10 % glede na leto 2005, • zmanjπala koliËino nevarnih odpadkov za 5 % glede na leto 2005. DolgoroËni cilj

na leto 2003 ter dvig okoljevarstvene osveπËenosti zaposlenih. Okoljske investicije Cetis se zaveda svoje odgovornosti do naravnega okolja in do generacij, ki prihajajo. V zadnjih treh letih je tako z uvedbo novih tehnologij bistveno zmanjπal negativne vplive na naravno okolje. V letu 2003 je druæba uvedla tehnologijo CTP (computer to plate), v letu 2004 pa flexo CTP. Zato so se bistveno zmanjπale emisije snovi v odpadne vode. KoliËina komunalnih odpadkov KoliËina komunalnih odpadkov se je kljub prizadevanjem za zmanjπanje poveËala za dobrih 5 %. V primerjavi z letom 2003, ko je druæba pridobila certifikat ISO 14001, pa celo za 13 %. Temu podroËju bo druæba zato v prihodnje namenila veliko veË pozornosti, saj okoljske politike, predvsem na podroËju loËevanja odpadkov, ne uresniËuje dosledno.

DolgoroËni cilj druæbe Cetis do leta 2010 ostaja zmanjπanje koliËine odpadkov za 30 odstotkov glede Nevarni odpadki v kg

2004

2005

Sprememba v %

2004/2005

Krpe

16.662

15.875

-4,7

Embalaža nevarnih snovi

11.022

10.296

-6,5

Barve

6.922

6.105

-11,8

Lepila

1.946

830

-57,3

Nevaren odpadek

Tonerji

628

495

-21,2

Topila

1.950

2.564

+30,5

Fiksirji

2.230

780

-65,0

Razvijalci

4.810

3.764

-21,7

46.170

40.709

-11,8

Skupaj

Ugotovitve: Trend zmanjπevanja koliËine posameznih nevarnih odpadkov se nadaljuje. Število odpadnih krp se je tako zmanjπalo za 4,7 %. Ta koliËina se bo z okoljsko izboljπavo, uvedbo povratnih Ëistilnih krp, v letu 2006 πe dodatno zmanjπala. Odpadna embalaæa nevarnih snovi se je zmanjπala za 6,5 %, odpadne barve za 11,8 %, odpadna lepila za 57,3 %, odpadni tonerji za 21,2 %. KoliËina odpadnega fiksirja v pripravi za tisk se je zmanjπala za veË kot polovico. To je posledica uvedbe pretekle investicije v tehnologijo BAT (najboljπe razpoloæljive tehnike in stalnega procesa izboljπav). UËinki te investicije so vidni tudi pri zmanjπanju koliËin odpadnega razvijalca, ki se je zmanjπala za dobro petino. PoveËala pa se je le koliËina odpadnih topil, in sicer za dobro tretjino, kar je posledica razdrobljenosti delovnih nalogov in zato veËje potrebe po ËiπËenju strojev.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

V letu 2005 je imel Cetis teæave pri pravilnem izpraznjevanjem odpadne embalaæe nevarnih snovi, kar je uredil. Na tem podroËju v letu 2006 naËrtuje popolno oddajo te embalaæe kot nenevarne v sistem ravnanja z odpadno embalaæo, ki ga izvaja Slopak. Embalaæa Cetis proizvaja odpadno embalaæo, ki ni komunalni odpadek ter zanemarljiv deleæ odpadne embalaæe, ki je komunalni odpadek. V letu 2005 je druæba proizvedla 109 ton papirne odpadne embalaæe ter 4 tone plastiËne odpadne embalaæe. Na tem podroËju druæba okolja ne obremenjuje, saj odpadno embalaæo odda v predelavo druæbi Slopak kot to zahteva Pravilnik o ravnanju z embalaæo in odpadno embalaæo. Emisije v ozraËje

Emisije v vode Z investicijo v BAT tehnologijo je Cetis uspel zmanjπati emisijo srebra v odpadnih vodah, vendar mora kljub temu, po odloËbi inπpektorjev, za to namestiti Ëistilno napravo. Ta projekt bo druæba zakljuËila v letu 2006. Leto Poraba vode v m3

2004

2005

21.024

18.331

Ugotovitve: KoliËine porabljene vode je Cetis v primerjavi z letom 2004 uspel zmanjπati za 13 %, v primerjavi z letom 2003 pa za 45 %. To je predvsem posledica uvedbe BAT tehnologije v oddelku priprave tiska, ko je druæba zastarelo tehnologijo zamenjala z novejπo CTP, kar pomeni, da je iz postopka razvijanja ofset ploπË izloËila uporabo vode. Preventivni in korektivni ukrepi

Cetis s svojo moderno tehnoloπko opremljenostjo ter s prizadevanji za uporabo nenevarnih snovi v proizvodnji minimalno obremenjuje okolje z emisijami snovi v ozraËje. Za ogrevanje uporabljamo zemeljski plin, ki spada med okolju prijazne naËine ogrevanja. Leto Poraba zemeljskega plina v ccm

2004

2005

284.389

308.049

Ugotovitve: Poraba plina se je v letu 2005 v primerjavi s prejπnjim letom poveËala za 8 % in je na ravni leta 2003. To je predvsem zaradi nizkih zunanjih temperatur in poslediËno veËje porabe za ogrevanje. ElektriËna energija Leto Poraba električne energije v kwh

2004

2005

7.481.885

7.603.110

Ugotovitve: Poraba elektriËne energije predstavlja posredni vpliv na okolje. Njena poraba se je v primerjavi s preteklimi leti zaradi prikljuËitve novih porabnikov poveËala za 1,6 %.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

V letu 2005 ni bilo potrebe po veËjih preventivnih ali korektivnih ukrepih, v veËini primerov je πlo za nedosledno loËevanje odpadkov in nedostopnost gasilnih aparatov. Sicer pa preventivne in korektivne ukrepe izdaja Cetisov pooblaπËenec za ekologijo. Preventivni ukrepi se veËinoma izdajajo ustno ali preko elektronske poπte. Okoljsko komuniciranje V skladu s Poslovnikom o ravnanju z okoljem vodi druæba posebno evidenco okoljskega komuniciranja, tako notranjo kot zunanjo. Svoje zaposlene in poslovne partnerje periodiËno seznanja z aktivnostmi na tem podroËju, oziroma ob izvajanju veËjih projektov ali ob investicijah ter v letnem poroËilu. Zaposlene o okoljevarstvenih aktivnostih redno obveπËa po ustaljenih kanalih kot so oglasne deske, elektronska poπta in na sestankih. Druæba od zaposlenih priËakuje konkretne predloge za izboljπave, saj imajo tisti, ki neposredno delajo na nekem programu, tudi najveË informacij. Prav tako jih izobraæuje s podroËja varovanja okolja in varstva pri delu, s Ëimer si prizadeva dvigniti organizacijsko kulturo v smislu okoljevarstvene osveπËenosti. Vsak posameznik v Cetisu je zavezan k uresniËevanju okoljevarstvene politike in obnaπanju v skladu doloËili le-te.

CETIS, d.d., Letno poroĂ&#x2039;ilo 2005

4. RA»UNOVODSKO PORO»ILO PoroËilo revizorja

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Predstavitev druæbe

Sedeæ in pravna oblika podjetja ter dræava Cetis, grafiËne in dokumentacijske storitve, d.d. je druæba s sedeæem na Ëopovi 24 v Celju. Kot delniπka druæba je bila vpisana v register podjetij Okroænega sodiπËa Celje, z dne 13.02.1996 pod πt. 1/01476/00. Osnovni kapital družbe znaπa 2.400.000.000 SIT in je razdeljen na 200.000 delnic po nominalni vrednosti 12.000 tolarjev. Vse delnice imajo oznako CETG in so navadne imenske delnice, vpisane v Centralni klirinπki depotni druæbi v Ljubljani. Narava poslovanja in pomembnejπe dejavnosti Druæba zagotavlja celovite reπitve na podroËju komunikacij s pomoËjo tiskanih in drugih vrst medijev. Vizija druæbe je z ustreznimi razvojnimi, investicijskimi in trænimi aktivnostmi ter zaposlovanjem najboljπih kadrov biti prvi v Sloveniji ter poveËati træni deleæ na trgih izven Slovenije. Ponuja pester program varnostnih, variabilnih in komercialnih tiskovin, grafiËno oblikovanje ob spremljajoËih storitvah kot so personalizacija do-

kumentov, implementacija in personalizacija Ëipov ali magnetnih trakov, arhiviranje, upravljanje z identiteto in storitev znanja ter druge. Podatki o obvladujoËem podjetju Cetis, d.d. ima 100 odstotni deleæ v πtirih podjetjih v tujini. Pri poslovanju druæbe se upoπtevajo raËunovodski izkazi podjetij v tujini, katerih poslovanje druæba redno nadzira. Celotno letno poroËilo bo dostopno na sedeæu druæbe v Celju od 15.6.2006 dalje ter na spletni strani: www.cetis.si. Podatki o zaposlenih - stanje na koncu leta Leto

Število zaposlenih

2003

441

2004

451

2005

430

Izobrazbena struktura zaposlenih – povpreËno πtevilo zaposlenih Stopnja izobrazbe

2005

2004

2003

II.

Stopnja izobrazbe - priučeni

108

115

124

III.

Stopnja izobrazbe - kvalificirani

IV.

Stopnja izobrazbe - kvalificirani

145

148

151

108

110

Stopnja izobrazbe - srednja

108

VI. Stopnja izobrazbe - višja

VII. Stopnja izobrazbe - visoka

VIII. Stopnja izobrazbe - magisterij

Izjava o odgovornosti poslovodstva Uprava je odgovorna za pripravo raËunovodskih izkazov tako, da ti predstavljajo resniËno in poπteno sliko poslovanja ob koncu poslovnega leta in izkaz poslovnega izida za to obdobje. Uprava druæbe Cetis, d.d. potrjuje raËunovodske izkaze in njihova pojasnila za poslovno leto, ki se je konËalo 31. decembra 2005. Uprava potrjuje tudi, da so bile dosledno uporabljene ustrezne raËunovodske politike ter da so bile raËunovodske ocene izdelane Marec 2006

smiselno in po naËelu previdnosti. Uprava potrjuje πe, da so raËunovodski izkazi sestavljeni v skladu s Slovenskimi raËunovodskimi standardi. RaËunovodski izkazi so izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja. Uprava je odgovorna za ustrezno vodeno raËunovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje sredstev podjetja ter za prepreËevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.

mag. Simona PotoËnik glavna direktorica

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

RaËunovodski izkazi

Bilanca stanja na dan 31.12.2005

V tisoč SIT

Pojasnilo

31.12.2005

Struktura %

31.12. 2004

Struktura %

Indeks 05/04

A. STALNA SREDSTVA

116,7

S R E D S T V A

9.061.577

79,6

7.762.979

72,6

60.653

0,5

105.875

1,0

57,3

2. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja

18.887

0,2

28.316

0,3

66,7

I. Neopredmetena dolgoročna sredstva

3. Dolgoročne premoženjske pravice

41.766

0,3

77.559

0,7

53,9

5.103.314

44,8

5.627.377

52,5

90,7

1. Zemljišča in zgradbe

2.118.505

18,6

2.010.398

18,8

105,4

a) Zemljišča

292.387

2,6

286.071

2,7

102,2

b) Zgradbe

1.826.118

1.724.327

16,1

105,9

2. Proizvajalne naprave in stroji

2.954.151

25,9

3.601.240

33,6

82,0

3. Druge naprave in oprema

6.464

0,1

6.510

0,1

99,3

4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo

24.194

0,2

9.229

0,1

262,2

II. Opredmetena osnovna sredstva

a) Predujmi za pridobivanje opredmetenih osnovnih sredstev b) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi

4.003

5.228

76,6

4.001

504,6

20.191

0,2

3.897.610

34,2

2.029.727

19,0

192,0

1. Deleži v podjetjih v skupini

487.258

4,3

102.663

1,0

474,6

III. Dolgoročne finančne naložbe

3. Deleži v pridruženih podjetjih

11.239

5. Drugi dolgoročni deleži

3.234.444

28,4

1.742.916

16,3

6. Druge dolgoročne finančne terjatve

158.438

1,4

181.899

1,7

87,1

2.249

277,1

7. Lastni deleži B. GIBLJIVA SREDSTVA

0,1

6.231

185,6

2.289.832

20,1

2.919.351

27,2

78,4

755.974

6,6

938.829

8,8

80,5

1. Material

444.894

3,9

541.914

5,1

82,1

2. Nedokončana proizvodnja

166.938

1,5

201.394

1,9

82,9

3. Proizvodi in trgovsko blago

142.084

1,2

190.514

1,8

74,6

a) Proizvodi

127.712

1,1

184.650

1,7

69,2

b) Trgovsko blago

14.372

0,1

5.864

0,1

245,1

I. Zaloge

4. Predujmi za zaloge II. Poslovne terjatve

2.058

5.007

41,1

1.298.820

11,4

1.306.614

12,1

99,4

a) Dolgoročne poslovne terjatve

44.555

0,4

16.488

0,2

270,2

4. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih

44.555

0,4

16.488

0,2

270,2

b) Kratkoročne poslovne terjatve

1.254.265

1.290.126

11,9

97,2

1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev

981.934

8,6

1.108.985

10,3

88,5

2. Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini

107.575

0,9

123.286

1,1

87,3

3. Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij

34.707

4. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih

130.049

1,1

57.855

0,5

224,8

III. Kratkoročne finančne naložbe

212.822

1,9

648.871

6,0

32,8

4. Kratkoročne finančne naložbe do drugih

212.822

1,9

648.871

6,0

32,8

22.216

0,2

25.037

0,2

88,7

IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina C. Aktivne časovne razmejitve

0,3

13.

39.316

0,3

36.403

0,3

108,0

S R E D S T V A

11.390.725

100,0

10.718.733

100,0

106,3

1.468.716

396,1

Zabilančna sredstva

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

14.

5.817.767

V tisoč SIT

31.12. 2005

Struktura %

31.12. 2004

Struktura %

Indeks 05/04

10.

7.120.328

62,5

7.917.627

73,9

89,9

I. Vpoklicani kapital

2.400.000

21,1

2.400.000

22,4

100,0 100,0

O B V E Z N O S T I D O V I R O V A. KAPITAL 1. Osnovni kapital

Pojasnilo

2.400.000

21,1

2.400.000

22,4

II. Kapitalske rezerve

530.849

4,7

592.787

5,5

89,6

III. Rezerve iz dobička

415,842

3,7

885.736

8,3

46,9

1. Zakonske rezerve

409.611

3,6

457.492

4,3

89,5

2.249

277,1

2. Rezerve za lastne deleže

6.231

3. Statutarne rezerve

159.848

1,5

4. Druge rezerve iz dobička

266.147

2,5

IV. Preneseni čisti poslovni izid

280.157

2,6

VI. Prevrednotovalni popravki kapitala

3.773.637

33,1

3.758.947

35,1

100,4

1. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala

3.748.972

32,6

3.748.972

35,0

100,0

2. Posebni prevrednotovalni popravek kapitala

24.665

0,2

9.975

0,1

247,3

11.

130.206

1,2

156.965

1,4

83,0

3. Druge rezervacije

130.206

1,2

156.965

1,4

83,0

12.

4.095.067

36,0

2.611.769

24,4

156,8

a) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti

2.100.164

18,4

493.702

4,6

425,4

2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank

2.100.164

18,4

493.702

4,6

425,4

b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti

1.994.903

17,5

2.118.067

19,8

94,2

2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank

631.055

5,5

697.918

6,5

90,4

3. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov

55.948

0,5

137.183

1,3

40,8

4. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev

956.764

8,4

914.074

8,5

104,7

5.431

5.651

0,1

96,1

363.241

3,4

95,2

B. Rezervacije C. Finančne in poslovne obveznosti

6. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini 8. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih Č. Pasivne časovne razmejitve

345.705

3,0

13.

45.124

0,4

32.372

0,3

139,4

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

11.390.725

100,0

10.718.733

100,0

106,3

1.468.716

396,1

Zabilančne obveznosti

14.

5.817.767

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Priloga k bilanci stanja I Gibanje neopredmetenih dolgoroËnih sredstev

Dolgoročno

Dolgoročne

Neopredmetena

odloženi

premoženjske

dolgoročna sredstva

stroški

pravice

v izdelavi

V tisoč SIT Skupaj

Nabavna vrednost Stanje 01.01.2005

35.366

322.557

Pridobitve v poslovnem letu

357.923

13.436

Pridobitve investicij v teku

14.107

Prenosi iz investicij v teku

-13.436

13.436

Odtujitve

7.050

2.611

9.661

Stanje 31.12.2005

28.316

333.382

671

362.369

Popravek vrednosti Stanje 01.01.2005

7.050

244.998

252.048

Popravek otvoritvene bilance Amortizacija

9.429

49.900

Odtujitve

7.050

2.611

59.329 9.661

Stanje 31.12.2005

9.429

292.287

301.716

Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2005

28.316

77.559

Stanje 31.12.2005

18.887

41.095

105.875

671

60.653

Priloga k bilanci stanja – II Opredmetena osnovna sredstva

V tisoč SIT Zemljišča

Zgradbe

Nepremi-

Oprema

Druga

Oprema

Osnovna

Dani

Skupaj

skupaj

sredstva

predujmi

brez

čnine skupaj

oprema

v pridobivanju

Pridobitve v poslovnem letu

286.071 3.275.657 6.316

194.983

3.561.728 9.010.442 201.299

4.001

5.228 12.593.775 12.599.003

206.702

7.297

408.001

1.004

Pridobitve investicij v teku

424.191

Prenosi iz investicij v teku

-408.001

237.242

245.764

Pridobitve - knjiženi viški

Odtujitve Stanje 31.12.2005

206.702

17.604 9.028.046

predujmov

Nabavna vrednost Stanje 01.01.2005

Skupaj

226.102

292.387 3.470.640 3.763.027 8.992.046

11.140

237.242

6.464 8.998.510

20.191

8.522

415.298

4.003 12.781.728 12.785.731

Popravek vrednosti Stanje 01.01.2005

1.551.330

1.551.330 5.409.202

11.094 5.420.296 6.971.626 6.971.626

Popravek otvoritvene bilance Stanje popravkov za viške Amortizacija

93.192

Odtujitve

1.004

811.069

904.261

183.380

194.474

11.094

Prevrednotovanje

Stanje 31.12.2005 1.644.522 1.644.522 6.037.895 6.037.895

7.682.417

Neodpisana vrednost

Stanje 01.01.2005

286.071

1.724.327 2.010.398 3.601.240

6.510

3.607.750

4.001

Stanje 31.12.2005

292.387

1.826.118

6.464 2.960.615

20.191

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

2.118.505

2.954.151

5.228

5.622.149 5.627.377

4.003 5.099.311

5.103.314

Priloga k bilanci stanja - III

DolgoroËne finanËne naloæbe za obdobje leta 2005

Delnice in deleži

podjetij v skupini

Delnice v pridruženih podjetjih

V tisoč SIT Druge delnice in deleži

Nabavna oziroma revalorizirana vrednost Stanje 01.01.2005

150.866

859

1.743.076

Povečanja

355.780

11.327

1.532.665

Povečanja iz naslova deležev v dobičku

20.822

Zmanjšanja

Prevrednotovanje

4.751

-89

-27

Stanje 31.12.2005

532.219

12.097

3.275.713

Popravek vrednosti Stanje 01.01.2005

48.203

859

160

Popravek vrednosti

1.197

41.109

Zmanjšanja

6.903

Prevrednotovanje

2.464

Stanje 31.12.2005

44.961

-1 858

41.269

Čista vrednost Stanje 01.01.2005

102.663

1.742.916

Stanje 31.12.2005

487.258

11.239

3.234.444

Dolgoročno dana

Odkupljene

Skupaj dolgoročne

posojila drugim

lastne delnice

finančne naložbe

181.899

2.249

2.078.949

Povečanja

4.139

1.903.911

Povečanja iz naslova deležev v dobičku

20.822

Nabavna oziroma revalorizirana vrednost Stanje 01.01.2005

Zmanjšanja

2.928

2.929

Prenos na kratkoročne kredite

20.211

Prevrednotovanje

-322

4.313

Stanje 31.12.2005

158.438

6.388

3.984.855

Popravek vrednosti Stanje 01.01.2005

49.222

Popravek vrednosti

157

42.463

Zmanjšanja

6.903

Prevrednotovanje

Stanje 31.12.2005

2.463

157

87.245

Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2005

181.899

2.249

2.029.727

Stanje 31.12.2005

158.438

6.231

3.897.610

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Izkaz poslovnega izida za leto 2005 (razliËica I)

Doseženo 2005

Struktura % Doseženo 2004

V tisoč SIT Indeks 05/04

1. Čisti prihodki od prodaje

6.379.104

99,8

7.044.515

97,9

90,6

Prihodki od prodaje proizvodov na domačem trgu

4.141.771

64,8

4.969.669

69,0

83,3

Prihodki od prodaje proizvodov na tujem trgu

1.895.892

29,7

1.708.620

23,7

111,0

Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu

239.668

3,7

300.476

4,2

79,8

Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu

101.773

1,6

65.750

0,9

154,8

2. Spremembe vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

-91.393

-1,4

24.402

0,3

-374,5

3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve

28.316

0,4

4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi prihodki)

101.659

1,6

101.852

1,4

99,8

A. SKUPAJ PRIHODKI

6.389.370

100,0

7.199.085

100

88,8

5. Stroški blaga, materiala in storitev

4.099.748

64,2

4.044.309

56,2

101,4

a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala

2.629.140

41,2

2.631.864

36,6

99,9

b) Stroški storitev

1.470.608

23,0

1.412.445

19,6

104,1

6. Stroški dela

1.944.444

30,4

2.030.297

28,2

95,8

a) Stroški plač

1.333.800

20,9

1.398.844

19,4

95,4

b) Stroški socialnih zavarovanj

277.694

4,3

284.024

3,9

97,8

b1) Stroški pokojninskih zavarovanj

177.490

2,8

180.798

2,5

98,2

b2) Stroški drugih zavarovanj

100.204

1,5

103.226

1,4

97,1

c) Drugi stroški dela

332.950

5,2

347.429

4,8

95,8

7. Odpisi vrednosti

1.053.549

16,5

871.488

12,1

120,9

a) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih

971.052

15,2

852.787

11,8

113,9

a1) Amortizacija

963.589

15,1

851.469

11,8

113,2

1.318

566,2

a2) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih

7.463

0,1

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

82.497

1,3

18.701

0,3

8. Drugi poslovni odhodki

58.676

0,9

60.403

0,8

97,1

SKUPAJ POSLOVNI ODHODKI IN STROŠKI

7.156.417

112,0

7.006.497

97,3

102,1

B. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

-767.047

-12,0

192.588

2,7

-398,3

9. Finančni prihodki iz deležev

167.627

2,6

144.142

2,0

116,3

a) Finančni prihodki iz deležev podjetij v skupini

8.263

0,1

21.143

0,3

39,1

c) Drugi finančni prihodki iz deležev

159.364

2,5

122.999

1,7

129,6

441,1

10. Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev

711

17.182

0,2

4,1

c) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev

711

17.182

0,2

4,1

117.289

1,6

24,8

11. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev

29.038

0,4

b) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do pridruženih podjetij

c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev

29.038

0,4

117.278

1,6

24,8

12. Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb

64.859

1,0

14.221

0,2

456,1

800,0

a) Prevrednotovalni finančni odhodki pri finančnih naložbah v skupini b) Prevrednotovalni finančni odhodki pri finančnih naložbah v pridruženih podjetjih

Struktura %

1.197 88

c) Drugi prevrednotovalni finančni odhodki

63.574

1,0

14.210

0,2

13. Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti

52.935

0,8

73.676

1,0

71,8

a) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini

2.471

240

1029,6

c) Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti

50.464

0,8

73.436

1,0

C. RAZLIKA FINANČNIH PRIHODKOV IN ODHODKOV

79.582

1,2

190.716

2,6

41,7

15. ČISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA

-687.465

-10,8

383.304

5,3

-179,4

16. Izredni prihodki

32.363

0,5

32.719

17. Izredni odhodki

41.785

0,6

a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala

41.785

0,6

18. Poslovni izid zunaj rednega delovanja

-9.422

-0,1

32.260

0,4

19. Davek iz dobička

112.041

1,6

20. Odloženi davki

44.555

21. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

-652.332

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

68,7

0,5

98,9

459

9103,5

459

9103,5

-0,7 -10,2

447,4

303.523

-29,2

4,2

-214,9

Priloga k Izkazu poslovnega izida

RazËlenitev stroπkov po funkcionalnih skupinah

V tisoč SIT

2005

2004

Čisti prihodki od prodaje

6.379.104

7.044.515

Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala

324.286

339.229

Proizvajalni stroški prodanih proizvodov

4.913.295

4.757.156

1.141.523

1.948.130

Stroški prodajanja

1.153.648

1.155.301

Stroški splošnih dejavnosti

856.581

730.409

- normalni stroški splošnih dejavnosti

766.621

710.390

- prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih

7.463

1.318

- prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

82.497

18.701

Drugi poslovni prihodki

101.659

101.852

Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve

28.316

Kosmati poslovni izid od prodaje

Poslovni izid iz poslovanja

Pokrivanje izgube v letu 2005 Ugotovljena Ëista izguba poslovnega leta znaπa 652.331.530,46 tolarjev. Druæba je v skladu z Zakonom o gospodarskih druæbah in Statutom uporabila za pokrivanje izgube naslednje vire: • druge rezerve iz dobiËka viπini 382.665.673,72 tolarjev, • statutarne rezerve v viπini 159.847.386,38 tolarjev, • kapitalske rezerve v viπini 61.937.617,30 tolarjev, • zakonske rezerve v viπini 47.880.853,06 tolarjev.

-767.047

192.588

Izkaz bilanËne izgube predstavljajo naslednji elementi:

V tisoč SIT

Čista izguba leta 2005

652.332

+ zmanjšanje kapitalskih rezerv

61.938

+ zmanjšanje zakonskih rezerv

47.881

+ zmanjšanje statutarnih rezerv

159.848

+ zmanjšanje drugih rezerv iz dobička

386.804

- povečanje rezerv za lastne deleže

4.139

= Bilančna izguba poslovnega leta

Izguba je v celoti poravnana. Podatki izkaza bilanËne izgube za leto 2005

V tisoč SIT

KTO

P o s t a v k a

2005

2004

del 81

ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA

303.523

ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA

del 93

PRENESENI ČISTI DOBIČEK

652.332

del 93

Č.

PRENESENA ČISTA IZGUBA

del 91

ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV

ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA (1 do 4)

4.843

61.938 594.533

154.000

del 92

1. zmanjšanje zakonskih rezerv

del 92

2. zmanjšanje rezerv za lastne deleže

del 92

3. zmanjšanje statutarnih rezerv

159.848

del 92

4. zmanjšanje drugih rezerv iz dobička

386.804

154.000

4.139

182.209

POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA (1 do 4)

47.881

del 92

1. povečanje zakonskih rezerv

del 92

2. povečanje rezerv za lastne deleže

4.139

190

del 92

3. povečanje statutarnih rezerv

60.705

del 92

4. povečanje drugih rezerv

121.314

BILANČNI DOBIČEK (A-B+C-Č+D+E-F)

280.157

BILANČNA IZGUBA (B-A-C+Č-D-E+F)

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Izkaz finanËnega izida od 01. 01. do 31. 12. 2005 (razliËica II)

V s e b i n a

V tisoč SIT

2005

2004

A. Finančni tokovi pri poslovanju

286.187

1.503.320

a) Pritoki pri poslovanju

273.813

1.344.747

Dobiček pred obdavčitvijo

-696.887

415.564

Amortizacija

963.589

851.469

Prilagoditve za prihodke

-34.984

-27.367

Prilagoditve za odhodke

90.723

36.795

Začetne manj končne poslovne terjatve

-45.715

76.783

Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve

-2.913

-8.497

b) Odtoki pri poslovanju

-12.374

-158.573

Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih -44.555

112.041

Končne manj začetne zaloge

-153.867

81.695

Začetni manj končni poslovni dolgovi

198.800

-358.705

Začetne manj končne pasivne časovne razmejitve

-12.752

6.396

c) Prebitek pritokov pri poslovanju (a-b)

286.187

1.503.320

B. Finančni tokovi pri naložbenju

-1.811.449

-797.115

a) Pritoki pri naložbenju

436.049

407.267

Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih naložb

436.049

407.267

b) Odtoki pri naložbenju

2.247.498

1.204.382

Pobotano povečanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev

14.107

90.812

Pobotano povečanje opredmetenih osnovnih sredstev

380.197

1.025.539

Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb

1.853.194

88.031

c) Prebitek pritokov pri naložbenju (a-b)

-1.811.449

-797.115

C. Finančni tokovi pri financiranju

1.522.441

-701.367

a) Pritoki pri financiranju

1.682.098

6.497

Povečanje kapitala

6.497

Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov

1.606.461 75.637

b) Odtoki pri financiranju

159.657

Zmanjšanje kapitala

159.657

159.262

Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih dolgov

485.291

Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih dolgov

Zmanjšanje obveznosti do lastnikov delnic

c) Prebitek pritokov pri financiranju (a-b)

1.522.441

707.864

63.737 -426 -701.367

Č. Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

22.216

25.037

20.199

-2.821

4.838

Y. Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

X. Finančni izid v obdobju (Ac+Bc+Cc)

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Izkaz gibanja kapitala

RazliËica II izkaza gibanja kapitala v obliki sestavljene razpredelnice

SRS 27.4

Kapitalske

Zakonske

Rezerve

Statutarne

Druge

Preneseni

kapital

rezerve

za lastne

rezerve

rezerve iz

čisti

delnice

dobička

dobiček

poslovnega

leta

kapitala

tala naložbe

I /1

III / 1

III / 2

III / 3

III / 4

IV /1

V /1

VI /1

VI /2/2

2.400.000

592.787

457.492

2.249

159.848

266.147

280.157 3.748.972

9.975

7.917.627

A. Stanje 01. januarja 2005

Čista

V tisoč SIT

Osnovni

Splošni pre- Posebni pre-

Skupaj

izguba vrednotovalni vrednotovalni

kapital

popravek popravek kapi-

B. Premiki v kapital

-652.332

16.049

-636.283

a) Vnos čistega

-652.332

poslovnega izida poslovnega leta b) Vnos zneska posebnih

16.049

prevrednotenj kapitala za naložbe C. Premiki v kapitalu a) Oblikovanje rezerv

-61.938

-47.881

4.139

-159.848

-266.147

4.139

-120.657

652.332

-4.139

za lastne delnice b) Poravnava izgube

-382.665

382.665

-159.848

159.848

-61.938

61.938

iz drugih rezerv c) Poravnava izgube

iz statutarnih rezerv d) Poravnava izgube

iz kapitalskih rezerv e) Poravnava izgube

-47.881

47.881

iz zakonskih rezerv f) Razporeditev čistega dobička

120.657

-120.657

leta 2005 po sklepu skupščine za druge rezerve Č. Premiki iz kapitala

-157

a) Druga zmanjšanja-popravek

-1.359

-161.016

-157

-159.500

-157

vrednosti lastnih delnic b) Izplačilo dividend

-159.500

in nagrad za 2004 c) Prenos posebnih prevredno-

-1.359

6.231 3.748.972

24.665

7.120.328

tovalnih popravkov kapitala za zmanjšanje finančnih odhodkov D. Stanje 31. decembra 2005

2.400.000

530.849

409.611

Posebni prevrednotovalni popravek kapitala

Začetno stanje

Premiki v kapital

Premiki iz kapitala

Končno stanje

Iz naslova okrepitev dolgoročnih finančnih naložb

9.975

16.049

1.359

24.665

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Izkaz gibanja kapitala

RazliËica II izkaza gibanja kapitala v obliki sestavljene razpredelnice V tisoč SIT SRS 27.4

Osnovni

Kapitalske

Zakonske

Rezerve

Statutarne

Druge

Preneseni

kapital

rezerve

za lastne

rezerve

rezerve iz

čisti

delnice

dobička

dobiček

poslovnega

leta

kapitala

tala naložbe

I /1

III / 1

III / 2

III / 3

III / 4

IV /1

V /1

VI /1

VI /2/2

2.400.000

589.825

457.492

6.664

99.143

298.833

2.962

238

a) Vnos čistega

A. Stanje 01. januarja 2004

B. Premiki v kapital

Čisti

Splošni pre- Posebni pre-

Skupaj

dobiček vrednotovalni vrednotovalni

kapital

popravek popravek kapi-

159.500 3.748.972 303.523

6.441 7.766.870 4.376

311.099

303.523

poslovnega izida poslovnega leta b) Vplačila, ki presegajo

2.962

4.376

238

nakupno vrednost lastnih delnic c) Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala za naložbe d) Druga povečanja

sestavin kapitala C. Premiki v kapitalu

-4.415

60.705

-32.686

a) Zmanjšanje rezerv

-4.605

158.605

-182.209

4.605

za lastne delnice b) Oblikovanje rezerv

190

-190

60.705

-60.705

za lastne delnice c) Razporeditev čistega

dobička za statutarne

rezerve

d) Razporeditev čistega

121.314

-121.314

dobička posl. leta 2004 po sklepu uprave in s soglasjem nadzornega sveta e) Sprostitev drugih rezerv

-154.000

154.000

Č. Premiki iz kapitala

-159.500

-842

-160.342

a) Izplačilo dividend

-159.500

iz dobička preteklih let 2000-2003 za bilančni dobiček 2004

in nagrad za 2004 b) Prenos posebnih

-842

121.314 3.748.972

9.975

7.917.627

prevrednotovalnih popravkov kapitala za zmanjšanje finančnih odhodkov D. Stanje 31. decembra 2004

2.400.000

592.787

457.492

2.249

159.848

266.147

158.843

Posebni prevrednotovalni popravek kapitala

Začetno stanje

Premiki v kapital

Premiki iz kapitala

Končno stanje

Iz naslova okrepitev dolgoročnih finančnih naložb

6.441

4.376

842

9.975

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Povzetek pomembnih raËunovodskih usmeritev in pojasnila k postavkam Podlaga za sestavo raËunovodskih izkazov RaËunovodski izkazi za leto 2005 so sestavljeni po Slovenskih raËunovodskih standardih 2002, ki jih je izdal Slovenski inπtitut za revizijo. Upoπtevane so temeljne raËunovodske predpostavke: nastanek poslovnih dogodkov, Ëasovna neomejenost delovanja ter resniËna in poπtena predstavitev v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamiËnih cen. Prednosti pri pripravi raËunovodskih izkazov in s tem tudi celotnega raËunovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost, poπtenost in primerljivost. RaËunovodski izkazi za leto 2005 so pripravljeni na osnovi izvirnih dokumentov, podlag gospodarskih kategorij (izvirna vrednost, sedanja vrednost, ostale) in raËunovodskih usmeritev. Sestavljeni so v slovenskih tolarjih in zaokroæeni na tisoË tolarjev. Za preraËun je bil uporabljen srednji teËaj Banke Slovenije ob koncu obraËunskega obdobja, in sicer je znaπal 1 EUR 239,5756 tolarjev. Izpostavljenost in obvladovanje tveganj Valutna tveganja so v Ëasu stabilnejπega teËaja evra izkljuËena, saj poteka poslovanje s tujino skoraj samo v tej valuti. Dana jamstva Druæba je dovolila vpis obremenitev nepremiËnin za prejeta dolgoroËna posojila do vraËila v viπini 3.312.231 tisoË tolarjev; od tega za druæbe v skupini 1.091.961 tisoË tolarjev. Poleg dodatnih hipotek je izveden preraËun na srednji teËaj. Prek Ajpesa je bila v letu 2005 vpisana zastavna pravica na premiËninah – veËjih strojih v vrednosti 2.262.232 tisoË tolarjev. V zabilanËni evidenci ima druæba knjiæene tudi prejete garancije v vrednosti 204.642 tisoË tolarjev. TeËaj in naËin preraËuna v domaËo valuto Sredstva in obveznosti, izraæene v tuji valuti, se ob nastanku dogodka in konec obraËunskega obdobja preraËunajo na srednji teËaj Banke Slovenije. TeËajne razlike poveËujejo oziroma zmanjπujejo finanËne prihodke in odhodke.

RaËunovodske usmeritve in pojasnila k bilanËnim postavkam Pri izkazovanju in vrednotenju postavk se uporabljajo doloËila veljavnih slovenskih raËunovodskih standardov. Pri vrednotenju postavk, pri katerih standardi dajejo druæbi moænost izbire med razliËnimi naËini vrednotenja, je druæba uporabila usmeritve, zapisane v Pravilniku o raËunovodstvu in financah, ki so opisane v nadaljevanju. Pojasnila so potrebna za vse pomembnejπe postavke, katerih posamezna vrednost presega doloËen procent vrednosti v sredstvih oziroma v virih sredstev. NaËin opredelitve in pomembnost je razvidna v Pravilniku o raËunovodstvu in financah. Druæba se odloËa o krepitvah takrat, kadar se v posameznem koledarskem letu teËaj evra v tolarjih poveËa za veË kot 5,5 %. Neopredmetena dolgoroËna sredstva Neopredmetena dolgoroËna sredstva zajemajo naloæbe v pridobljene dolgoroËne pravice in dolgoroËno odloæene stroπke razvijanja. Neopredmeteno dolgoroËno sredstvo se ob zaËetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoroËnega sredstva, nastalega v podjetju, tvorijo stroπki, ki jih povzroËi njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroπki njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoËe pripisati. Neopredmetena dolgoroËna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Zmanjπujejo se zaradi obraËunane enakomerne Ëasovne amortizacije. V izkazu bilance stanja so vpisana po neodpisani vrednosti. Med dolgoroËne premoæenjske pravice se uvrπËa predvsem nakup raËunalniπkih programov. DolgoroËno odloæeni stroπki razvijanja so pripoznani stroπki za projekte, ki dokazujejo izvedljivost strokovnega dokonËanja projekta za uporabo ali prodajo; namen dokonËati projekt in ga prodati ali uporabljati, verjetnost gospodarskih koristi ter sposobnost zanesljivo izmeriti stroπke, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Opredmetena osnovna sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo se ob zaËetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena in stroπki, ki jih je mogoËe pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroπki prevoza in namestitve. Zadnje prevrednotenje je bilo 31. 12. 2002 v sodelovanju s pooblaπËenim ocenjevalcem sredstev, vpisanem v register Slovenskega inπtituta za revizijo. Knjigovodska vrednost prevrednotenih opredmetenih osnovnih sredstev znaπa 664.636 tisoË tolarjev. Druæba je izvedla za 408.001 tisoË tolarjev nakupov opredmetenih osnovnih sredstev, veË kot polovico v tujini, kar je za 61,3 % manj kot v preteklem letu. Druæba je usklajeno s planom zmanjπala naloæbe kot je æe omenila tudi v letnem poroËilu za leto 2004. Pri tem je treba navesti πe: • Obstoj in znesek pravnih omejitev – v zemljiπki knjigi so vpisane hipoteke za zavarovanje obveznosti iz naslova prejetih posojil v znesku 5.574.463 tisoË tolarjev. • Znesek obveznosti do dobaviteljev za nakup osnovnih sredstev, ki je znaπal konec leta 2005 66.499 tisoË tolarjev in je zmanjπan za dane avanse. Razlika med Ëisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, Ëe je prva veËja od druge, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, Ëe je knjigovodska veËja od prodajne vrednosti. Kasneje nastali stroπki v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi Stroπki, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, poveËujejo njegovo nabavno vrednost, Ëe poveËujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri tem stroπki, ki omogoËajo podaljπanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjπajo do takrat obraËunani amortizacijski popravek njegove vrednosti. Popravila ali vzdræevanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, priËakovanih na podlagi prvotno ocenjene stopnje uËinkovitosti sredstev. Pripoznajo se kot odhodki, ko se pojavijo. Opredmetena osnovna sredstva so v izkazu bilance stanja vpisana po neodpisani vrednosti. Amortizacija Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoroËnega sredstva se zmanjπuje z amortiziranjem. Opredmeteno osnovno sredstvo se zaËne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko se je zaËelo uporabljati

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno. Neopredmeteno dolgoroËno sredstvo se zaËne amortizirati, ko je na voljo za uporabo. Amortizacijske stopnje temeljijo na æivljenjski dobi sredstev in znaπajo: Neopredmetena dolgoročna sredstva

V % min.

V % max.

10,0

Gradbeni objekti

2,5

14,2

Oprema grafične dejavnosti

5,2

33,3

Laboratorijska oprema Vozila

12,5

Telefoni, telegrafska centrala

20,0

33,3

Pohištvo

16,5

Pisalni stroji, računalniška oprema

12,5

Računalniška oprema za protipožarno varnost

33,3

Merilne in kontrolne naprave

16,6

33,3

Doba koristnosti se doloËa in preverja v skladu s Pravilnikom o raËunovodstvu in financah. Med gradbenimi objekti so deli kot hidravliËna premostitvena ploπËa z amortizacijsko stopnjo 14,2 %. DolgoroËne finanËne naloæbe DolgoroËna finanËna naloæba v kapital, lastniπke vrednostne papirje drugih podjetij ali dolæniπke vrednostne papirje drugih podjetij ali dræave se ob zaËetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka bodisi plaËanemu znesku denarja ali njegovih ustreznikov, bodisi poπteni vrednosti drugih nadomestil za nakup, ki jih je dal naloæbenik, na dan menjave, poveËani za stroπke, ki jih je mogoËe pripisati neposredno naloæbi. DolgoroËne finanËne naloæbe v kapital odvisnih in pridruæenih podjetij, ki so zajete v skupinske raËunovodske izkaze, se v posamiËnih raËunovodskih izkazih vrednotijo po kapitalski metodi, tako da se letno poveËujejo za tisti del Ëistega dobiËka odvisnih podjetij, ki pripada obvladujoËemu podjetju. Za uËinek prevrednotenja se poveËa oziroma zmanjπa prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoroËnimi finanËnimi naloæbami. V naslednjem letu kapitalska metoda vrednotenja za naloæbe v podjetja v skupini ne bo veË dovoljena. DolgoroËne finanËne naloæbe, izraæene v tuji valuti, se preraËunajo na srednji teËaj Banke Slovenije na dan bilanciranja. Del dolgoroËnih finanËnih naloæb se izkaæe med kratkoroËne finanËne naloæbe, kadar zapadejo v plaËilo najkasneje v letu dni od datuma bilance stanja. Pomembna dolgoroËna finanËna naloæba je tista, katere vrednost presega 30 % vrednosti vseh naloæb ali ta naloæba presega vsaj 5 % vrednosti vseh sredstev. DolgoroËne finanËne naloæbe v podjetja, ki niso zajete v skupinske raËunovodske izkaze, se v posamiËnih raËunovodskih izkazih vrednotijo po naloæbeni metodi in se letno ne poveËujejo za tisti Ëisti del dobiËka, ki jim pripada. Nakazani deleæi v dobiËku se obravnavajo zunaj njih in poveËujejo finanËne prihodke.

Popravek naloæbe Cetis – SK, dooel zaradi oslabitve v preteklih letih je odpravljen v viπini 6.903 tisoË tolarjev. Dodatno je oblikovan popravek za naloæbo Cetis Print v viπini 1.197 tisoË tolarjev. Med podjetja v skupini spadajo: • CETIS – ZG, PoduzeËe za trgovinu i usluge, d.o.o., Industrijska 11, Sveta Nedelja, Hrvaπka viπina kapitala: 431.088 tisoË tolarjev (vkljuËena pripojitev hrvaπke druæbe Bipost d.o.o.), dobiËek leta 2005: 13.518 tisoË tolarjev. • CETIS – SK, dooel, uvoz – izvoz, Sv. Kliment Ohridski 68, Skopje, Makedonija viπina kapitala: 55.159 tisoË tolarjev, dobiËek leta 2005: 1.359 tisoË tolarjev. • CETIS Print, dooel, uvoz– izvoz, Sv. Kliment Ohridski 68, Skopje, Makedonija viπina kapitala: 0 tolarjev, izguba leta 2005: 4.872 tisoË tolarjev. Druæba sestavlja skupinske raËunovodske izkaze za zgoraj navedena podjetja, ker so v 100-odstotni lasti obvladujoËe druæbe. Te naloæbe se vodijo po kapitalski metodi. DobiËek poveËuje posebne prevrednotovalne popravke kapitala. V primeru odprave oslabitve se poveËajo prevrednotovalni finanËni prihodki kot je v primeru Cetis-SK, dooel, Skopje. • Cetis-Tirana Sh.p.k., Blu Towers, Blvd. Deshmoret e Kombit, Kati IV, Ap. A1, Tirana, Albanija viπina kapitala: 1.012 tisoË tolarjev. RaËunovodski izkazi te druæbe, ki je tudi v 100-odstotni lasti druæbe Cetis, d.d. niso zajeti v uskupinjevanje, saj je druæba le posrednik pri pridobivanju poslov ter ima po lokalni zakonodaji status majhnega podjetja, ki ni zavezanec za pripravo raËunovodskih izkazov. Pridruæeni podjetji sta Druckman Madæarska in Société Nationale Des Loteries Sportives (SNLS), Libreville, Gabon. V podjetju Druckman ima druæba 33 % deleæ, za katerega ima oblikovan popravek vrednosti za celotno naloæbo, ker druæba ne posluje. V podjetju SNLS ima druæba 31 % deleæ. Z vlado Gabona je druæba podpisala ekskluzivno koncesijsko pogodbo za prirejanje πportnih in klasiËnih iger na sreËo v Republiki Gabon.

KratkoroËne finanËne naloæbe KratkoroËna finanËna naloæba v lastniπke vrednostne papirje drugih podjetij in dolæniπke vrednostne papirje podjetij ali dræave se ob zaËetnem merjenju ovrednoti po nabavni vrednosti. Upoπtevajo se vsi izdatki ob pridobitvi. Ob koncu obraËunskega obdobja se njihova vrednost primerja s poπteno vrednostjo. »e je le-ta niæja, se izvede oslabitev, ki vpliva na prevrednotovalne finanËne odhodke. V strukturi naloæb zavzemajo naloæbe v vrednostne papirje 85,89 %, ostalo v depozite in dana posojila. V strukturi teh naloæb je veËja naloæba v delnice ETOG, za katere je druæba ugotovila slabitev v viπini 17.663 tisoË tolarjev. Pomembna kratkoroËna finanËna naloæba je tista, katere vrednost presega 30 % vrednosti vseh naloæb ali, Ëe ta naloæba znaπa vsaj 3 % vrednosti vseh sredstev. Zaloge KoliËinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob zaËetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevraËljive nakupne dajatve ter neposredni stroπki nabave. KoliËinska enota proizvoda oziroma nedokonËane proizvodnje se ob zaËetnem pripoznanju ovrednoti po proizvajalnih stroπkih. Te sestavljajo neposredni stroπki materiala, neposredni stroπki dela, neposredni stroπki storitev, neposredni stroπki amortizacije in sploπni proizvajalni stroπki. Sploπni proizvajalni stroπki so stroπki materiala, storitev, dela amortizacije, ki so obraËunani v okviru proizvajalnega procesa, a jih ni mogoËe neposredno povezati z nastajajoËimi poslovnimi uËinki. Zaloge se vodijo po stalnih cenah, odmiki se spremljajo po skupinah zalog. Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, Ëe knjigovodska vrednost, vkljuËno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah za material in trgovsko blago, presega njihovo træno vrednost.

Podjetja v skupini meseËno poπiljajo svoje rezultate, na tri mesece se izvajajo analize ter vsaj enkrat na leto se opravi interna revizija.

NedokonËana proizvodnja se vodi po proizvajalnih stroπkih brez eksternih storitev, medtem ko se zaloge proizvodov spremljajo po proizvodnih cenah. »e te cene presegajo njihovo træno vrednost, jih druæba slabi tako za nedokonËano proizvodnjo kot gotove proizvode.

Pomembna dolgoroËna finanËna naloæba je bila izvedena z nakupom 386.986 delnic HIT2.

Za leto 2005 je druæba odpisala zaloge, ki niso bile veË uporabne. Evidentirano je bilo najveË preseækov

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

pri materialu, in sicer za 6.562 tisoË tolarjev, in manjkov za 1.387 tisoË tolarjev. Pomembna zaloga je tista, ki presega v vrednosti 30 % vseh zalog, Ëe je ta zaloga vsaj 3 % vrednosti vseh sredstev. Popravki vrednosti so bili oblikovani za zaloge v reklamacijskih skladiπËih ter za zaloge materiala, proizvodov in blaga. Pri tem je druæba upoπtevala tiste zaloge, ki niso imele gibanja veË kot 12 mesecev. Terjatve Terjatve vseh vrst se ob zaËetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplaËane. Prvotne terjatve se lahko kasneje poveËajo ali pa, ne glede na prejeto plaËilo ali drugaËno poravnavo, tudi zmanjπajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo. Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanaπajo. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za obratna sredstva pa so sestavni del zalog. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se πteje kot dvomljive, Ëe se je zaradi njih zaËel sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Popravki terjatev se oblikujejo na osnovi analize izterljivosti vsake posamezne terjatve. Osnova za popravek so terjatve, ki niso plaËane v roku 90 dni po zapadlosti. PovpreËni popravek terjatev do kupcev znaπa 0,7 % Ëistih prihodkov od prodaje in se je glede na leto 2004 poveËal za 0,3 odstotne toËke. Od vseh terjatev do kupcev so zapadle v vrednosti 244.946 tisoË tolarjev in nezapadle v vrednosti 944.809 tisoË tolarjev. Kadar je odpis terjatve utemeljen z ustrezno listino, se pokrije v breme tako vzpostavljenega popravka vrednosti terjatev. Vse terjatve, izraæene v tuji valuti se preraËunajo na srednji teËaj Banke Slovenije. Pomembna terjatev je tista, katere vrednost presega 30 % vrednosti vseh terjatev, Ëe je terjatev vsaj 3 % vseh sredstev na dan bilance stanja. Druæba prodaja svoje izdelke in storitve v glavnem na odprt raËun in terjatve niso zavarovane. Terjatve za odloæeni davek je druæba prviË pripoznala v skladu s Slovenskimi raËunovodskimi standardi po metodi bilance stanja. Utemeljitev obstaja v obstojeËih obdavËljivih zaËasnih razlikah in davËni izgubi, ki jih druæba raËuna v naslednjih obdobjih z obdavËljivim dobiËkom izrabiti. Ocena terjatev za odloæeni davek znaπa 44.555 tisoË tolarjev.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Denarna sredstva Denarna sredstva sestavljata gotovina in knjiæni denar. Gotovina je denar v blagajni v obliki bankovcev in kovancev. Knjiæni denar je denar na raËunih pri bankah. Sestavljajo ga takoj razpoloæljiva denarna sredstva. Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi zaËetni nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju. Denarno sredstvo, izraæeno v tuji valuti, se prevede v domaËo valuto po menjalnem teËaju na dan prejema. Ob koncu leta so tuje valute preraËunane na srednji teËaj Banke Slovenije. Prevrednotenje denarnih sredstev se izvrπi v primeru denarnih sredstev, izraæenih v tujih valutah, Ëe se po prvem pripoznanju spremeni valutni teËaj. TeËajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveËa ali zmanjπa prvotno izkazano vrednost in predstavlja redni finanËni prihodek oziroma redni finanËni odhodek. Kapital Celotni kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobiËka in sploπni ter posebni prevrednotovalni popravek kapitala. Druæba je v letu 2005 pridobila 103 lastne delnice, tako da ima skupaj na dan 31.12.2005 201 delnico z oznako CETG, kar predstavlja 0,26 % deleæ v osnovnem kapitalu druæbe. Delnice je pridobila na organiziranem trgu na podlagi 2. alineje 240. Ëlena ZGD. Sploπnega prevrednotenja kapitala druæba ni izvedla, ker rast teËaja evra v tolarjih ni presegal 5,5 %. »ista izguba za leto 2005 na delnico znaπa 3.261,66 tolarjev. »e bi pri preraËunu kapitala upoπtevali spremembo teËaja evra oziroma rast cen æivljenjskih potrebπËin v letu 2005, bi bila izguba: • manjπa za 5.441 tisoË tolarjev ob upoπtevanju sprememb teËaja evra, • veËja za 178.771 tisoË tolarjev pri upoπtevanju rasti cen æivljenjskih potrebπËin. Gibanja rezerv in njihove spremembe so vidne v izkazu gibanja kapitala ter izkazu bilanËne izgube. DolgoroËne rezervacije DolgoroËne rezervacije so lahko dolgoroËne rezervacije na raËun dolgoroËno odloæenih prihodkov ali na raËun dolgoroËno vnaprej vraËunanih stroπkov oziroma odhodkov.

Druæba je preverila æe oblikovane rezervacije, upoπtevala korekcije in v skupnem zmanjπala rezervacije za namen dolgoroËno odloæenih odhodkov in rezervacije iz naslova dolgoroËno vraËunanih stroπkov. Osnova za njihovo oblikovanje so pogodbe, pravne podlage in mnenja strokovnjakov. Rezervacije za dana jamstva ob prodaji doloËenih proizvodov in storitev so bile oblikovane glede na oceno tveganja za reklamacije, in sicer v odstotkih od njihovih prihodkov. Za preteklo leto je bil sorazmerni del rezervacij odpravljen. Gibanje dolgoroËnih rezervacij

v tisoč SIT

Leto 2005

Začetno stanje 01. 01. 2005

156.965

Novo oblikovane rezervacije

26.275

Odprava rezervacij

-53.034

Končno stanje 31. 12. 2005

130.206

DolgoroËni dolgovi Dolgovi so finanËni in poslovni, kratkoroËni ter dolgoroËni. FinanËni dolgovi se pojavljajo, ker posojilodajalci vnaπajo v podjetje denarna sredstva ali ker z denarjem poplaËujejo dolgove. Poslovni dolgovi pa se pojavljajo, ker dobavitelji vnaπajo v podjetje proizvodne prvine in prvine za opravljanje storitev. DolgoroËni dolgovi se zmanjπujejo za odplaËane zneske in morebitne drugaËne poravnave, Ëe o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoroËnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjπani za odplaËila glavnice in prenose med kratkoroËne dolgove, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju dolgoroËnih dolgov. DolgoroËni dolgovi do tujine se preraËunajo v domaËo valuto na dan nastanka. TeËajne razlike predstavljajo odhodke ali prihodke financiranja. Knjigovodska vrednost kratkoroËnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova poveËanja ali zmanjπanja skladno s sporazumi z upniki, dokler se ne pojavi potreba po njihovem prevrednotenju. KratkoroËne in dolgoroËne obveznosti vseh vrst se v zaËetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplaËilo. Med dolgoroËne dolgove spadajo dolgoroËna posojila, dobljena pri domaËih bankah. Del teh posojil je do vraËila zavarovan s hipoteko. Dolg je pomemben, Ëe njegova posamezna vrednost presega 40 % vseh dolgov ali, Ëe znaπa vsaj 4 % vrednosti vseh virov sredstev. NajveËji posamezni dolg je najeto posojilo za financiranje dolgoroËne finanËne naloæbe v viπini 6.400.000 EUR pri domaËi banki in z rokom vraËila 7 let.

KratkoroËni dolgovi KratkoroËne dolgove sestavljajo tudi dolgoroËna posojila, dobljena pri bankah v dræavi. Gre za tisti del posojil, ki zapade v letu dni od bilance stanja. Pomemben je tisti kratkoroËni dolg, ki presega 50 % vseh kratkoroËnih dolgov ali 4 % vseh virov sredstev. KratkoroËne Ëasovne razmejitve Aktivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo kratkoroËno odloæene stroπke licenËnin, registracij, zavarovanja in drugo ter kratkoroËno nezaraËunane prihodke zaradi prehoda v drugo obraËunsko obdobje. Pasivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo vnaprej vraËunane stroπke in kratkoroËno odloæene prihodke ter vnaprej obraËunane odhodke. Osnova so izvirne listine, ki Ëasovno in vsebinsko opredeljujejo dogodek. Gibanje Ëasovnih razmejitev

Aktivne časovne razmejitve

v tisoč SIT Pasivne časovne razmejitve

Začetno stanje 01. 01. 2005

36.403

32.372

Povečanje med letom

72.178

70.566

Zmanjšanje med letom

-69.265

-57.814

39.316

45.124

Končno stanje 31. 12. 2005

ZabilanËna sredstva / obveznosti Druæba izkazuje v viπini 18.499 tisoË tolarjev umetniπkih slik, hipoteke, zastavne pravice in prejete garancije v viπini 5.779.105 tisoË tolarjev (od tega je znesek dolga πe 3.211.506 tisoË tolarjev). Evidenca za pravico koriπËenja investicijskih davËnih olajπav znaπa 20.163 tisoË tolarjev. Pripoznavanje prihodkov Prihodki se pripoznajo, Ëe je poveËanje gospodarskih koristi v obraËunskem obdobju povezano s poveËanjem sredstva ali z zmanjπanjem dolga in je poveËanje mogoËe zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo tudi, ko se upraviËeno priËakuje, da bodo vodili do prejemkov, Ëe ti niso uresniËeni æe ob nastanku. Poslovni prihodki: Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih na raËunih ali drugih listinah, zmanjπanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejπega plaËila.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finanËnih prihodkov, se merijo po prodajnih cenah dokonËanih storitev, ali po prodajnih cenah nedokonËanih storitev, glede na stopnjo njihove dokonËnosti. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoroËnih sredstev ob upoπtevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstev. Prodaja podjetjem v skupini predstavlja 16,57 % prihodkov, doseæenih na tujem trgu. Druæba v Pravilniku o raËunovodstvu in financah ni opredelila podroËnih in obmoËnih odsekov poslovanja in zato o njih ne poroËa. FinanËni prihodki: FinanËni prihodki so prihodki iz naloæbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoroËnimi in kratkoroËnimi finanËnimi naloæbami in v zvezi s terjatvami. FinanËni prihodki se priznavajo ob obraËunu ne glede na prejemke, Ëe ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plaËilo in poplaËljivosti. Obresti se obraËunavajo v sorazmerju s preteklim obdobjem ter glede na neodplaËni del glavnice in veljavno obrestno mero. NajveËji deleæ predstavljajo obresti kupcev in prejete dividende. Prevrednotovalni finanËni prihodki se pojavijo ob odtujitvi dolgoroËnih in kratkoroËnih finanËnih naloæb ob upoπtevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala iz naslova predhodne okrepitve finanËnih naloæb. Izredni prihodki: Izredne prihodke sestavljajo neobiËajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih. Pripoznavanje odhodkov

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid. Prevrednotovanje stroπkov amortizacije, materiala in storitev poveËujejo prevrednotovalne poslovne odhodke. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoroËnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. Druæba je v letu 2005 namenila za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje zaposlencev 3 % bruto plaËe ob pogoju, da se je zaposlenec odpovedal 1,615 % bruto plaËe za isti namen. FinanËni odhodki: FinanËni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naloæbenje, ki znaπajo 54,91 % teh odhodkov, ostalo so obresti. FinanËni odhodki se pripoznajo po obraËunu ne glede na plaËila, ki so povezana z njimi. Prevrednotovalni finanËni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoroËnimi in kratkoroËnimi finanËnimi naloæbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgoroËnih in kratkoroËnih dolgov. Druæba je upoπtevala slabitve naloæb glede na træno vrednost. Izredni odhodki: Izredne odhodke sestavljajo neobiËajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih. Po odloËbi DavËne uprave Republike Slovenije je druæba plaËala 41.155 tisoË tolarjev dodatnih obveznosti iz naslova davka od dohodka. Na odloËbo se je druæba pritoæila. Izkaz finanËnega izida Izkaz finanËnega izida je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31.12.2005 in bilance stanja na dan 31.12.2004 in iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2005 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razËlenitev pomembnejπih postavk. Druæba je izbrala obliko finanËnega izida po skrajπani razliËici II.

Odhodki se pripoznajo, Ëe je zmanjπanje gospodarskih koristi v obraËunskem obdobju povezano z zmanjπanjem sredstva ali s poveËanjem dolga in je to zmanjπanje mogoËe zanesljivo izmeriti.

Druga razkritja

Poslovni odhodki: Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroπki ne zadræujejo veË v vrednosti zalog proizvodov in nedokonËane proizvodnje oziroma, ko je trgovsko blago prodano. Poslovni odhodki so v naËelu enaki vraËunanim stroπkom v obraËunskem obdobju, poveËanim za stroπke, ki se zadræujejo v zaËetnih zalogah proizvodov in nedokonËane proizvodnje ter zmanjπanim za stroπke, ki se zadræujejo v konËnih zalogah proizvodov in nedokonËane proizvodnje. V poslovne odhodke se vπteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala. Prevrednotovalni poslovni

Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine oseb so: • uprava: 26.141 tisoË tolarjev, • ostali zaposleni po individualni pogodbi (10 oseb) 151.553 tisoË tolarjev, • nadzorni svet 10.593 tisoË tolarjev.

Razkritja po skupinah oseb: Ëlani uprave, nadzornega sveta in zaposleni po individualnih pogodbah.

Stanje terjatev iz naslova danih posojil, ki jih je druæba odobrila delavcem iz teh skupin, znaπa konec leta 2005 3.048 tisoË tolarjev. Znesek odplaËanih posojil v letu 2005 znaπa 1.333 tisoË tolarjev.

Kazalniki po slovenskih raËunovodskih standardih

K A Z A L N I K

2005

2004

kapital / obveznosti do virov sredstev v %

62,51

73,87

82,09

79,94

45,33

53,49

79,94

72,58

1,38

0,01

0,64

0,62

0,75

0,93

0,89

1,03

Stopnja lastniškosti financiranja: Stopnja dolgoročnosti financiranja: vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z dolgoročnimi rezervacijami) / obveznosti do virov sredstev v % Stopnja osnovnosti investiranja: osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) / sredstva v % Stopnja dolgoročnosti investiranja: vsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoročnih finančnih naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev / sredstva v % Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev: kapital / osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient): likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient): vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev / kratkoročne obveznosti Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient): kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti Koeficient gospodarnosti poslovanja: poslovni prihodki / poslovni odhodki Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala: čisti dobiček v poslovnem letu / povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida proučevanega leta) v %

3,95

Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala: vsota dividend za poslovno leto / povprečni osnovni kapital v %

Kazalniki poslovanja po izboru druæbe

K A Z A L N I K

6,42

2005

2004

čisti dobiček poslovnega leta / povprečni kapital

3,95

Čista donosnost kapitala: Čista donosnost sredstev: čisti dobiček poslovnega leta / povprečna sredstva

2,83

Čista donosnost prodaje: čisti dobiček poslovnega leta / čisti prihodki iz prodaje

4,31

Koeficient obračanja investiranega kapitala: prihodki od poslovanja / povprečna sredstva

0,58

0,67

82,09

79,94

19,71

27,08

1,17

1,34

4,73

4,96

prihodki od poslovanja / odhodki od poslovanja:

0,89

1,03

- brez preprodaje

0,89

1,02

- preprodaja

1,05

1,08

stroški dela / prihodki od poslovanja:

30,43

28,20

32,15

29,71

stroški materiala / prihodki od poslovanja:

41,15

36,56

- brez preprodaje

38,11

33,55

15.505.009

16.398.827

Stopnja dolgoročnosti obveznosti: (kapital + dolgoročne rezervacije + dolgoročne obveznosti iz financiranja + dolgoročne obveznosti iz poslovanja + dolg. PČR) / obveznosti do virov Stopnja kratkoročnosti sredstev: (gibljiva sredstva brez (dolg. terjat. iz posl. + dolg. PČR)) / sredstva Koeficient komercialnega terjatvenega obveznostnega razmerja: terjatve do kupcev / obveznosti do dobaviteljev Koeficient obračanja zalog materiala: porabljeni material v letu dni / povprečna zaloga materiala Koeficient gospodarnosti poslovanja:

Stopnja delovne stroškovnosti prihodkov od poslovanja: - brez preprodaje

Stopnja materialne stroškovnosti prihodkov od poslov:

Prihodki od poslovanja na delavca v SIT: Prihodki od poslovanja / št. zaposlenih glede na efektivno št. ur

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

5. SKUPINSKO RA»UNOVODSKO PORO»ILO PoroËilo revizorja

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Izjava o odgovornosti poslovodstva

Uprava je odgovorna za pripravo raËunovodskih izkazov tako, da ti predstavljajo resniËno in poπteno sliko poslovanja ob koncu poslovnega leta in izkaz poslovnega izida za to obdobje.

izkazi izdelani po mednarodnih standardih raËunovodskega poroËanja (MSRP) z datumom poroËanja za raËunovodske izkaze 31.12.2005 in datumom prehoda na MSRP 01.01.2004.

Uprava druæbe Cetis, d.d. potrjuje skupinske raËunovodske izkaze in njihova pojasnila za poslovno leto, ki se je konËalo 31. decembra 2005. Uprava potrjuje tudi, da so bile dosledno uporabljene ustrezne raËunovodske politike ter da so skupinski raËunovodski

Uprava je odgovorna za ustrezno vodeno raËunovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje sredstev podjetja ter za prepreËevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.

Maj 2006

mag. Simona PotoËnik glavna direktorica

Uvodna predstavitev skupine Narava poslovanja in pomembnejπe dejavnosti

Podatki o zaposlenih - stanje na koncu leta

Skupina Cetis zagotavlja celovite reπitve na podroËju komunikacij s pomoËjo tiskanih in drugih vrst medijev. Njena vizija je z ustreznimi razvojnimi, investicijskimi in trænimi aktivnostmi ter zaposlovanjem najboljπih kadrov biti prvi v Sloveniji ter poveËati træni deleæ na tujem trgu. Nudi pester program varnostnih, variabilnih in komercialnih tiskovin ter grafiËno oblikovanje ob spremljajoËih storitvah kot so personalizacija dokumentov, implementacija in personalizacija Ëipov ali magnetnih trakov, arhiviranje, upravljanje z identiteto in storitev znanja ter druge.

Leto

Število zaposlenih 468

2004

478

2005

552

Ugotovitve: ©tevilo zaposlenih se je v primerjavi s preteklim letom poveËalo v podjetjih v skupini zaradi priËetka poslovanja podjetje Cetis Print, dooel, uvoz-izvoz Skopje ter nakupa in pridruæitve podjetja Bipost d.o.o. k podjetju CETIS-ZG, d.o.o. na Hrvaπkem. Podjetje

Skupino sestavljajo Cetis d.d. Celje

2003

Delež matične družbe v kapitalu

2005

2004

2003

Cetis, d.d. Celje

430

451

441

Cetis-ZG, d.o.o.

CETIS-SK, dooel, Skopje

100 %

CETIS Print, dooel, Skopje

CETIS-SK, dooel, Skopje

100 %

Skupina Cetis

CETIS Print, dooel, Skopje

100 %

CETIS-ZG, d.o.o.

80 552

478

468

2005

2004

2003

122

115

124

III. Stopnja izobrazbe - kvalificirani

IV. Stopnja izobrazbe - kvalificirani

162

156

159

V. Stopnja izobrazbe - srednja

124

Izobrazbena struktura zaposlenih – popreËno πtevilo zaposlenih Stopnja izobrazbe II. Stopnja izobrazbe - priučeni

168

122

VI. Stopnja izobrazbe - višja

VII. Stopnja izobrazbe - visoka

VIII. Stopnja izobrazbe - magisterij

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Skupinski izkaz poslovnega izida (MSRP)

V tisoč SIT

pojasnila

doseženo 2005

doseženo 2004

7.425.873

7.774.175

1. PRIHODKI

2. Nabavna vrednost prodanih količin

-784.014

-741.416

3. Proizvajalni stroški

-5.077.917

-4.848.605

4. Nabavna vrednost prodanih količin in proizvajalni stroški

-5.861.931

-5.590.021

1.563.942

2.184.154

A. KOSMATI DOBIČEK 5. Drugi prihodki (iz poslovanja)

186.197

199.758

6. Stroški prodajanja

-1.440.808

-1.301.233

7. Stroški splošnih služb

-886.969

-777.270

8. Drugi odhodki (iz poslovanja)

-148.574

-70.135

-2.290.154

-1.948.880

B. Poslovni izid brez stroškov financiranja

-726.212

235.274 260.905

= skupaj (5+6+7+8)

9. Prihodki iz financiranja

200.776

10. Stroški iz financiranja

-138.509

-95.118

C. Čisti prihodki financiranja

62.267

165.787

-663.945

401.061

D. Poslovni izid pred obdavčitvijo 12.a. Odhodki za davke

-4.234

-113.921

12.b. Odloženi davek

40.462

5.416

-627.717

292.556

-3.141,48

1.464,22

Dobiček/izguba (poslovni del) obračunskega obdobja Čisti dobiček (izguba) na delnico (v SIT)

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Skupinska bilanca stanja (MSRP)

Pojasnila

V tisoč SIT

31.12.2005

31.12.2004

SREDSTVA 1. Nepremičnine, naprave in oprema

6.442.661

5.661.847

2. Neopredmetena sredstva

62.259

105.875

5. Naložbe v pridružena podjetja

11.239

6. Naložbe, razpoložljive za prodajo

3.535.987

2.194.773

7. Dana posojila

158.438

181.899

8. Odložene terjatve za davek

97.612

36.582

SA. Skupaj dolgoročna sredstva

10.308.196

8.180.976

1. Zaloge

871.866

981.674

3. Kratkoročno dana posojila

32.374

38.510

4. Terjatve iz davka od dobička

67.465

1.321

1.593.826

1.441.070

5. Poslovne in druge terjatve

6. Denarna sredstva in drugi ustrezniki

102.135

431.849

SB. Skupaj kratkoročna sredstva

2.667.666

2.894.424

12.975.862

11.075.400

S. Skupaj SREDSTVA

KAPITAL IN OBVEZNOSTI A. KAPITAL 1. Izdani kapital

2.400.000

2. Presežek vplačanega kapitala

4.279.822

4.341.759

409.611

617.340

-6.231

-2.249

5. Zadržani dobiček / izguba

-221.781

295.770

3. Zakonske in statutarne rezerve 4. Lastne delnice 6. Rezerva za pošteno vrednost

88.700

149.291

Skupaj kapital

6.950.121

7.801.911

B. OBVEZNOSTI 1. Prejeta posojila

3.040.828

493.702

4. Rezervacije

467.405

502.349

a) Dolgoročne obveznosti

3.508.233

996.051

2. Prejeta posojila

900.647

714.418

3. Poslovne in druge obveznosti

1.616.861

1.563.020

b) Kratkoročne obveznosti

2.517.508

2.277.438

6.025.741

3.273.489

12.975.862

11.075.400

5.817.767

1.468.716

Skupaj obveznosti KO. Skupaj KAPITAL IN OBVEZNOSTI Zabilančna sredstva (obveznosti)

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Skupinski izkaz finanËnega izida (MSRP)

V tisoč SIT

Doseženo 2005

Doseženo 2004

FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Poslovni izid obračunskega obdobja

-627.717

292.556

Prilagoditve za:

1.081.821

786.376

Amortizacijo nepremičnin, naprav in opreme

982.638

827.676

Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev

59.329

33.810

(Odpravo) izgube zaradi oslabitve

72.028

-7.590

Negativne tečajne razlike

6.186

32.651

Prihodki od naložbenja

-95.561

-92.450

Odhodki za financiranje

132.323

62.467

Prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme

-5.715

-12.842

Prihodki od zmanjšanja dolgoročnih rezervacij

-69.407

-57.346

DOBIČEK IZ POSLOVANJA PRED SPREMEMBAMI ČISTIH OBRATNIH SREDSTEV IN REZERVACIJAMI

454.104

1.078.932

Povečanje poslovnih in drugih terjatev

-387.070

95.071

Povečanje zalog

81.116

-111.463

Zmanjšanje poslovnih in drugih obveznosti

319.252

632.040

Povečanje rezervacij in zaslužkov zaposlencev

34.463

81.375

PRI POSLOVANJU PRIDOBLJENA DENARNA SREDSTVA

47.761

697.023

Plačane obresti

-57.679

-50.683

Plačani davek iz dobička

-184.065

-6.248

ČISTI FINANČNI TOK IZ POSLOVANJA

260.121

1.719.024

FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Prejemki iz prodaje nepremičnin, naprav in opreme

38.089

27.239

Prejemki iz prodaje naložb

95.561

92.450

Prejete obresti

26.260

101.063

Prejete dividende

63.804

28.742

Pridobitev nepremičnin, naprav in opreme

-1.822.086

-1.039.426

Ostale naložbe

-1.383.290

-19.681

Pridobitev neopredmetenih sredstev

-15.713

-90.811

ČISTI FINANČNI TOK IZ NALOŽBENJA

-2.997.375

-900.424

FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Odkup lastnih delnic ali deležev

-4.139

4.415

Zmanjšanje kapitala

-159.500

Najem posojil

3.843.218

30.136

Odplačilo posojil

-1.116.049

-899.941

Plačane dividende

-155.990

-157.934

ČISTI FINANČNI TOK IZ FINANCIRANJA

2.407.540

-1.182.824

Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

-329.714

-364.224

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja

431.849

796.073

DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA KONCU OBDOBJA

102.135

431.849

Skupinski izkaz gibanja kapitala (MSRP)

Izdani

kapital

Kapitalske Zakonske in

Lastne

rezerve

statutarne

delnice

Zadržani Rezerva za dobiček

pošteno vrednost

V tisoč SIT Skupaj kapital

rezerve

Stanje 01. 01. 2004 2.400.000 4.338.797

556.635

-6.664

223.181

1. Dobiček 2004

292.556

2. Oblikovanje rezerv

-60.705

3. Izplačilo dividend in nagrad

-159.500

-14.744

7.377

60.705

4. Zmanjšanje poštene vrednosti 5. Prodaja lastnih delnic

2.962

6. Neizplačane dividende Stanje 31. decembra 2004 2.400.000 4.341.759

4.415

164.035 7.675.984 292.556

238

617.340

-2.249

295.770

149.291

7.801.911

-627.717

269.666

9. Izplačilo dividend in nagrad

-159.500

10. Zmanjšanje poštene vrednosti

-60.591

7. Izguba 2005

8. Pokrivanje izgube

11. Nakup lastnih delnic

-61.937

-207.729

Stanje 31. decembra 2005 2.400.000 4.279.822

409.611

-3.982 -6.231

-221.781

88.700

-3.982 6.950.121

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

POJASNILA K SKUPINSKIM RA»UNOVODSKIM IZKAZOM Pomembne raËunovodske usmeritve CETIS, d.d. Celje (v nadaljevanju druæba) ima sedeæ Celju, »opova ulica 24, Slovenija. Konsolidirani raËunovodski izkazi druæbe za leto, ki se je konËalo dne 31.12.2005, vkljuËujejo druæbo in njene odvisne druæbe (skupaj v nadaljevanju skupina). Izdajo raËunovodskih izkazov je potrdilo poslovodstvo na dan 29. 03. 2006. 1. Izjava o skladnosti Konsolidirani raËunovodski izkazi so sestavljeni v skladu z doloËili Zakona o gospodarskih druæbah in Mednarodnimi standardi raËunovodskega poroËanja (MSRP) in pojasnili, ki jih sprejme Upravni odbor za mednarodne raËunovodske standarde (UOMRS). Gre za prve konsolidirane raËunovodske izkaze skupine, ki so pripravljeni v skladu z MSRP 1. Pojasnilo o tem, kako je prehod na MSRP vplival na prikazano finanËno stanje, finanËno uspeπnost in finanËni izid (denarne tokove) skupine, je navedeno v pojasnilih v zvezi s prehodom na poroËanje po MSRP. Pri pripravi raËunovodskih izkazov niso bili upoπtevani novi standardi, ki πe niso v veljavi, in sicer: • MSRP 6 - Iskanje ter vrednotenje mineralnih virov. • MSRP 7 - FinanËni instrumenti (razkrivanje). • Dopolnitev k MSRP 1 – Prvo sprejetje Mednarodnih standardov raËunovodskega poroËanja ter MSRP 6. • Dopolnitev k MRS 1 - Predstavitev raËunovodskih izkazov razkritja kapitala. • Dopolnitev k MRS 19 - Zasluæki zaposlenih – Aktuarski dobiËki in izgube, plani skupine ter razkritja. • Dopolnitev k MRS 39 – FinanËni instrumenti: pripoznanje in merjenje raËunovodsko varovanih pozicij za denarne tokove pri napovedanih transakcijah znotraj skupine. • Dopolnitev k MRS 39 – FinanËni instrumenti: pripoznanje in merjenje - moænost poπtene vrednosti. • Dopolnitev k MRS 39 – FinanËni instrumenti: pripoznanje in merjenje in MSRP 4 Zavarovalne pogodbe – pogodbe o finanËnih garancijah. • Dopolnitev k MRS 21 - UËinki sprememb deviznih teËajev neto investicije v dejavnosti v tujini. • Mednarodni odbor za razlago raËunovodskega poroËanja (IFRIC) 4 DoloËanje ali pogodba vsebuje leasing. • IFRIC 5 - Pravice do obresti zaradi sodelovanja v skladih za prenehanje uporabe (razgradnje), obnovo ali ekoloπko sanacijo. • IFRIC 6 - Obveznosti, ki nastanejo zaradi udeleæbe na specifiËnem trgu – odpadna elektriËna in elektronska oprema. 58

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

• IFRIC 7 - Uporaba pristopa spremembe izkazov (ponovnega izkazovanja) v skladu z MRS 29 raËunovodsko poroËanje v gospodarstvih s hiperinflacijo. • IFRIC 8 - Obseg MSRP 2. • IFRIC 9 - Ponovna ocena vgrajenih izpeljanih finanËnih instrumentov. 2. Podlaga za sestavo raËunovodskih izkazov RaËunovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih, zaokroæeni na tisoË enot. Pripravljeni so ob upoπtevanju izvirne vrednosti, medtem, ko se za prodajo razpoloæljiva finanËna sredstva upoπteva poπtena vrednost. V skladu z MSRP mora poslovodstvo pri sestavi raËunovodskih izkazov podati presoje, ocene in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev in obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene in predpostavke temeljijo na prejπnjih izkuπnjah in mnogih drugih dejavnikih, ki so v danih okoliπËinah utemeljeni in na podlagi katerih lahko podajamo presoje o knjigovodski vrednosti sredstev in obveznosti, ki v drugih virih niso takoj razvidni. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo. Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki raËunovodskih ocen se pripoznajo zgolj za obdobje, v katerem se ocena popravi Ëe vpliva zgolj na to obdobje, ali pa za obdobja popravka ter prihodnja leta, Ëe popravek vpliva tako na tekoËe kot na prihodnja leta. Presoje, ki jih pri uporabi MSRP poda uprava in ki pomembno vplivajo na raËunovodske izkaze in ocene ter lahko po vsej verjetnosti povzroËijo bistvene prilagoditve v naslednjem letu, so navedene v pojasnilih v zvezi z raËunovodskimi ocenami in presojami. Zaradi prehoda na MSRP, skupina uporablja iste raËunovodske usmeritve v svoji zaËetni bilanci stanja v skladu z MSRP na dan 1. januar 2004 in v vseh obdobjih, predstavljenih v priloæenih konsolidiranih raËunovodskih izkazih. Druæbe v skupini dosledno uporabljajo raËunovodske usmeritve. NaËin prehoda na MSRP doloËa standard MSRP 1. Skladno s tem standardom je bila za skupino izdelana otvoritvena bilanca po MSRP na dan 01.01.2004, kot tudi bilanci na dan 31.12.2004 in 31.12.2005. Pripravljena so pojasnila o vseh vplivih prehoda od SRS na MSRP na prikazano finanËno stanje, finanËno uspeπnost in finanËni izid.

3. Podlaga za konsolidacijo (uskupinjevanje) Odvisne druæbe Odvisne druæbe so podjetja, ki jih obvladuje druæba. Obvladovanje obstaja, ko ima druæba moænost odloËati o finanËnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva druæbe se upoπteva obstoj in uËinek potencialnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno moË uveljaviti ali zamenjati. RaËunovodski izkazi odvisnih druæb so vkljuËeni v skupinske raËunovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje zaËne, do datuma, ko preneha. Pridruæena podjetja Pridruæena podjetja so podjetja, kjer ima skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finanËne in poslovne usmeritve. Skupinski raËunovodski izkazi zajemajo deleæ skupine v celotno priznanih dobiËkih in izgubah pridruæenih podjetij, izraËunanih po kapitalski metodi, od datuma ko se pomemben vpliv zaËne, do datuma, ko se konËa. »e je deleæ skupine v izgubah pridruæenega podjetja veËji kot njen deleæ v pridruæenem podjetju, se knjigovodska vrednost deleæa skupine zmanjπa na niË, skupina pa preneha pripoznavati svoj deleæ v nadaljnjih izgubah, toda le v obsegu, za katerega ima skupina pravne ali posredne obveze ali je opravila plaËila v imenu pridruæenega podjetja. Posli, izvzeti iz konsolidacije (uskupinjevanja) Pri sestavi skupinskih raËunovodskih izkazov so izloËena stanja, nerealizirani dobiËki in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj skupine. Nerealizirane izgube se izloËijo na enak naËin kot dobiËki pod pogojem, da ne obstaja dokaz o slabitvi. 4. Tuja valuta Posli v tuji valuti Posli, izraæeni v tuji valuti, se preraËunavajo po menjalnem teËaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraæena v tuji valuti na dan bilance stanja, se preraËunajo v slovenske tolarje po takrat veljavnem menjalnem teËaju. TeËajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Nedenarne postavke in obveznosti, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, se pretvorijo po menjalnem teËaju na dan posla. Nedenarne postavke in obveznosti, izraæene v tuji valuti in izmerjene po poπteni vrednosti, se pretvorijo v slovenske tolarje po menjalnem teËaju z dnem, ko je bila poπtena vrednost doloËena. RaËunovodski izkazi podjetij v tujini Sredstva in obveznosti podjetij v tujini se preraËunajo v slovenske tolarje po menjalnem teËaju, ki velja na dan bilance stanja. Prihodki in odhodki podjetij v tujini se preraËunajo v slovenske tolarje po teËajih,

ki so veljavni na dan preraËuna. TeËajne razlike, ki nastanejo pri preraËunu, se neposredno pripoznajo v posebni sestavini kapitala. Za leto, ki se je konËalo dne 31.12.2005, sestavljajo skupino Cetis, matiËna druæba Cetis, d.d. s sedeæem v Celju ter odvisne druæbe, ki so v 100 % lasti matiËne druæbe: - Cetis-ZG, poduzeËe za trgovinu i usluge, d.o.o., - Cetis-SK, dooel, uvoz-izvoz, Skopje in - Cetis Print, dooel, uvoz-izvoz, Skopje. Skupina izkazuje celotno poslovanje kot ohranjeno. Glede na 100 % lastniπtvo matiËne druæbe skupina ne izkazuje dobiËka manjπinskih lastnikov, niti manjπinski deleæ v okviru kapitala. »iste finanËne naloæbe v podjetja v tujini RaËunovodski izkazi odvisnih druæb v tujini so bili prevedeni iz hrvaπkih kun in makedonskih denarjev v slovenske tolarje in sicer postavke bilance stanja po teËaju na dan 31.12. na koncu leta in postavke izkaza poslovnega izida po povpreËnem teËaju leta:

makedonski denar

hrvaška kuna

31.12.2004

3,72960

31,4055

31.12.2005

3,89920

32,5201

Povprečni tečaj leta 2004

3,79910

31,1889

Povprečni tečaj leta 2005

3,81440

31,9628

5. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva so izkazana po domnevni nabavni vrednosti, oziroma po nabavni vrednosti, zmanjπani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Nabavna vrednost v druæbi izdelanega sredstva zajema stroπke materiala, neposredne stroπke dela in posredne proizvodne stroπke. Opredmetena osnovna sredstva, ki so bila prevrednotena na njihovo poπteno vrednost pred dnevom prehoda na MSRP, se izmerijo na osnovi prevrednotene vrednosti oziroma prevrednotenem znesku na dan prevrednotenja. V skladu z MSRP 1.17 se izkazujejo po domnevni nabavni vrednosti. Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo razliËne dobe koristnosti, se obraËunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva. Kasnejπi stroπki Skupina v knjigovodski vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva ob nastanku pripoznava tudi stroπke zamenjave nekega dela tega sredstva, Ëe je verjetno, da bodo bodoËe gospodarske koristi, povezane s sredstvom, pritekale v skupino ter Ëe je nabavno vrednost mogoËe zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroπki so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj, ko do njih pride. CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Amortizacija Amortizacija se obraËuna po metodi enakomernega Ëasovnega amortiziranja ob upoπtevanju dobe koristnosti vsakega posameznega opredmetenega osnovnega sredstva. ZemljiπËa se ne amortizirajo. Dobe koristnosti sredstev so naslednje: Gradbeni objekti

7–40 let

Oprema grafične dejavnosti

3–19 let

Laboratorijska oprema

3–10 let

Vozila

4–8 let

Telefoni, telefonske centrale

3–5 let

Pohištvo

5–6 let

Pisalni stroji, računalniška oprema

2–8 let

Računalniška oprema za protipožarno varnost

3 leta

Merilne in kontrolne naprave

3– 6 let

Ocenjene dobe koristnosti so naslednje: Dolgoročno odloženi stroški razvijanja

3–10 let

Dolgoročne premoženjske pravice

2–3 leta

Neopredmeteno dolgoroËno sredstvo se ob zaËetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoroËnega sredstva, nastalega v skupini, tvorijo stroπki, ki jih povzroËi njegova zgraditev in izdelava, in posredni stroπki njegove zgraditve in izdelave, ki mu jih je mogoËe pripisati. Zmanjπujejo se zaradi obraËunane enakomerne Ëasovne amortizacije. V bilanci stanja so vpisana po neodpisani vrednosti.

7. Naloæbe razpoloæljive za prodajo

Poraba pri razvojnem delovanju, pri Ëemer se rezultati raziskav uporabljajo pri naËrtovanju oziroma oblikovanju proizvodnje novih ali bistveno boljπih izdelkov in postopkov, se pripozna, Ëe je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv in Ëe skupina razpolaga z ustreznimi viri za dokonËanje razvoja. Pripoznana vrednost porabe zajema stroπke materiala, stroπke dela in deleæ posrednih stroπkov. Ostala vrednost se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi. Pripoznana poraba pri razvojnem delovanju je izkazana po nabavni vrednosti, zmanjπani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Ostala neopredmetena sredstva Ostala neopredmetena sredstva, pridobljena s strani skupine, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjπani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Poraba za znotraj skupine ustvarjene blagovne znamke in dobro ime se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi. CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Amortizacija Neodpisana vrednost neopredmetnega dolgoroËnega sredstva se zmanjπuje z amortiziranjem. Neopredmeteno dolgoroËno sredstvo se zaËne amortizirati, ko je na voljo za uporabo. Amortizacija se obraËuna po metodi enakomernega Ëasovnega amortiziranja.

6. Neopredmetena sredstva

Raziskovanje in razvijanje Poraba pri raziskovalnem delovanju, katerega namen je pridobiti novo znanstveno in strokovno znanje ter razumevanje, se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi.

Kasnejπi stroπki Kasnejπi izdatki v zvezi z neopredmetenimi dolgoroËnimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko poveËujejo bodoËe gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanaπajo. Vsi ostali stroπki so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj, ko do njih pride.

Skupina vodi finanËne inπtrumente kot razpoloæljive za prodajo in izkazane po poπteni vrednosti. DobiËek ali izguba se neposredno pripozna v kapitalu z izjemo izgub zaradi oslabitve ter pozitivnih in negativnih teËajnih razlik, ki se pojavijo v primeru denarnih postavk kot so dolæniπki vrednostni papirji. Ko se pripoznanje teh naloæb odpravi, je potrebno prej v kapitalu pripoznani nabrani dobiËek ali izgubo pripoznati v poslovnem izidu obdobja. »e se te naloæbe obrestujejo, se obresti izraËunavajo po metodi efektivnih obresti in pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Poπtena vrednost finanËnih inπtrumentov, ki so oznaËeni kot za prodajo razpoloæljivi, je enaka njihovi objavljeni ponujeni nakupni ceni na dan bilance stanja. FinanËne naloæbe, ki nimajo kotizirane træne cene na delujoËem trgu in katerih poπtene vrednosti ni mogoËe zanesljivo izmeriti so vrednotene po nabavni vrednosti. FinanËne inπtrumente, ki so razvrπËeni kot razpoloæljivi za prodajo, druæba pripozna/odpravi pripoznanje na dan, ko se zaveæe kupiti/prodati naloæbe. 8. Poslovne in druge terjatve Poslovne in druge terjatve se izkazujejo po njihovi nabavni vrednosti, zmanjπani za izgube zaradi oslabitve. Terjatve vseh vrst se ob zaËetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplaËane. Prvotne terjatve se lahko kasneje poveËajo ali pa, ne glede na prejeto plaËilo ali drugaËno poravnavo, tudi zmanjπajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se πtejejo kot dvomljive. »e se je zaradi njih zaËel sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Popravki vrednosti se oblikujejo na osnovi analize izterljivosti vsake posamezne terjatve. Osnova za popravek so terjatve, ki niso plaËane v roku 90 dni od zapadlosti. 9. Zaloge Zaloge se ovrednotijo po izvirni vrednosti ali Ëisti iztræljivi vrednosti, in sicer po manjπi izmed njiju. »ista iztræljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, doseæena v rednem poslovanju, zmanjπana za ocenjene stroπke dokonËanja in ocenjene stroπke, potrebne za to, da pride do prodaje. Vrednost zalog obsega nabavno vrednost, stroπke pretvarjanja in druge stroπke, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje. Nabavna vrednost zalog obsega kupno ceno, carino in druge dajatve (razen tistih, ki jih bo podjetje kasneje dobilo povrnjene od davËnih organov), prevozne stroπke, stroπke pretovarjanja in druge stroπke, ki jih je mogoËe pripisati neposredno pridobljenemu trgovskemu blagu in materialom. Za merjenje vrednosti zalog se uporablja metoda standardnih stroπkov, ki upoπtevajo normalno raven potroπkov materialov in dela ter uËinkovitosti in izrabe zmogljivosti. Vrednost zalog se obravnava na podlagi metode tehtanih povpreËnih cen ali povpreËnih cen. 10. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. PrekoraËitve na tekoËih raËunih pri banki, ki jih je mogoËe poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev v skupini, so v izkazu finanËnega izida vkljuËene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov. 11. Oslabitev sredstev Skupina na datum poroËanja preveri knjigovodske vrednosti sredstev skupine razen odloæenih terjatev za davek, in sicer zato, da oceni, ali obstaja kako znamenje oslabitve sredstev. »e kakrπno koli znamenje obstaja, je potrebno oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Nadomestljivo vrednost dobrega imena, sredstev za nedoloËeno dobo koristnosti in neopredmetenih sredstev, ki se πe ne uporabljajo, je potrebno oceniti vsako leto na datum poroËanja. Oslabitev sredstva se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaæe v izkazu poslovnega izida.

»e je zmanjπanje poπtene vrednosti finanËnega sredstva, ki je na razpolago za prodajo, pripoznano neposredno v kapitalu in obstajajo nepristranski dokazi, da je sredstvo oslabljeno, je potrebno nabrano izgubo, pripoznano neposredno v kapitalu, odstraniti iz kapitala in jo pripoznati v poslovnem izidu, Ëetudi pri finanËnem sredstvu ni bilo opravljeno pripoznanje. Znesek nabrane izgube, ki se odstrani iz kapitala in se pripozna v poslovnem izidu, je razlika med nabavno vrednostjo in sprotno poπteno vrednostjo, zmanjπana za izgube zaradi oslabitve takπnega finanËnega sredstva, ki je bila prej pripoznana v poslovnem izidu. IzraËun nadomestljive vrednosti Nadomestljiva vrednost naloæb skupine v finanËne naloæbe v posesti do zapadlosti v plaËilo in terjatve, izkazane po odplaËni vrednosti, se izraËuna kot sedanja vrednost priËakovanih prihodnjih denarnih tokov, razobresteni po izvirni veljavni obrestni meri. KratkoroËne terjatve se ne diskontirajo. Nadomestljiva vrednost ostalih sredstev je njihova poπtena vrednost, zmanjπana za stroπke prodaje, oziroma vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je viπja. Pri doloËanju vrednosti sredstva pri uporabi se priËakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavËitvijo, ki odraæa sprotne træne ocene Ëasovne vrednosti denarja in tveganja, ki so znaËilna za sredstvo. Pri sredstvih, ki ne ustvarjajo v veliki meri neodvisnih finanËnih pritokov, se doloËi nadomestljiva vrednost za denar ustvarjajoËo enoto, ki ji sredstvo pripada. Odprava izgube zaradi oslabitve Pri finanËnih naloæbah v posesti do zapadlosti v plaËilo ali terjatvah, izkazanih po odplaËni vrednosti, se izguba zaradi oslabitve sredstev odpravi, Ëe je naknadno poveËanje nadomestljive vrednosti sredstva mogoËe nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Izguba zaradi oslabitve, ki so pripoznane za finanËno naloæbo v kapitalski instrument, razvrπËene kot na razpolago za prodajo, se ne odpravijo prek poslovnega izida. »e se poπtena vrednost dolgovnega inπtrumenta, razvrπËenega kot takπnega na razpolago za prodajo poveËa in je mogoËe poveËanje nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v poslovnem izidu, je potrebno izgubo zaradi oslabitve odpraviti in znesek odprave pripoznati v poslovnem izidu. Izgube zaradi oslabitve, pripoznane pri drugih sredstvih, je potrebno odpraviti, Ëe so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljivih vrednosti sredstev.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do viπine, do katere poveËana knjigovodska vrednost sredstva ne preseæe knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odπtetju amortizacijskega odpisa, Ëe pri sredstvu v prejπnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve. 12. Kapital Ob odkupu lastnih delnic ali deleæev, ki se izkazuje kot del osnovnega kapitala, se znesek plaËanega nadomestila vkljuËno s stroπki, ki se neposredno nanaπajo na odkup, pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleæi se izkazujejo kot lastne delnice in se odπtejejo od kapitala. Dividenda se pripozna kot obveznost v obdobju, v katerem skupπËina delniËarjev sprejme odloËitev o izplaËilu dividende. 13. Dana in prejeta posojila Dana in prejeta posojila se ob zaËetnem pripoznanju izkazujejo po njihovi poπteni vrednosti, zmanjπani za pripadajoËe stroπke posla. Po zaËetnem pripoznanju pa se posojila izkazujejo po odplaËni vrednosti, pri Ëemer se morebitne razlike med izvirno in odplaËno vrednostjo izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju odplaËevanja posojila, pri Ëemer se uporabi metoda efektivne obrestne mere.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Skupina je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivnimi pogodbami in internimi pravilniki zavezana za plaËilo jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoroËne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v viπini ocenjenih bodoËih izplaËil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. IzraËun je bil narejen za vsakega zaposlenega tako, da se upoπteva stroπke odpravnine ob upokojitvi ter stroπek vseh priËakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaπa 4,5 % letno in predstavlja realno obrestno mero. IzraËun je z uporabo projecirane enote pripravil pooblaπËeni aktuar. Garancije za izdelke in storitve Rezervacija za garancije za izdelke in storitve se izkaæe ob prodaji izdelkov ali storitev, za katere je garancija dana. Rezervacija se oblikuje na osnovi izvirnih podatkov o garanciji in ob presoji vseh moænih izidov glede na njihovo verjetnost. 16. Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti so izkazane po njihovi izvirni vrednosti. 17. Prihodki

14. Zasluæki zaposlencev Kratkor oËni zasluæki zaposlencev Skupina pripozna nediskontiran znesek kratkoroËnih zasluækov, ki ga bo morala po priËakovanju plaËati zaposlencu v zameno za sluæbovanje, kot so plaËe s prispevki za socialno zavarovanje, plaËila za letne in bolezenske dopuste ter nedenarne zasluæke sedanjih zaposlencev. DolgoroËni zasluæki zaposlencev iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi se izkazujejo med dolgoroËnimi rezervacijami.

Prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko je podjetje preneslo na kupca pomembna tveganja in koristi, povezana z lastniπtvom proizvodov. Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokonËanosti posla na datum bilance stanja. Stopnja dokonËanosti se oceni s pregledom opravljenega dela. Prihodki se ne pripoznajo, Ëe se pojavi negotovost glede poplaËljivosti nadomestila, z njim povezanih stroπkov ali moænosti vraËila proizvodov ali pa glede nadaljnjega odloËanja o prodanih proizvodih. 18. Odhodki

15. Rezervacije Skupina v bilanci stanja izkaæe rezervacije, Ëe ima skupina zaradi preteklega dogodka sedanjo pravno ali posredno obvezno in Ëe obstaja verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogoËajo gospodarske koristi. Kjer je uËinek Ëasovne vrednosti denarja bistven, se znesek rezervacije doloËi z diskontiranjem priËakovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdavËitvijo, ki odraæa obstojeËe ocene Ëasovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so znaËilna za obveznost.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Odhodki se pripoznajo, Ëe je zmanjπanje gospodarskih koristi v obraËunskem obdobju povezano z zmanjπanjem sredstva ali s poveËanjem dolga in je to zmanjπanje mogoËe zanesljivo izmeriti. »isti stroπki financiranja »isti stroπki financiranja obsegajo obresti od posojil, ki se izraËunavajo po metodi efektivne obrestne mere, dividende od prodajljivih prednostnih delnic, terjatve za obresti iz investiranih sredstev, prihodki od dividend, pozitivne in negativne teËajne razlike.

Prihodki iz obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ob njihovem nastanku, z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan prejetega plaËila. 19. Davek od dobiËka Davek od dobiËka oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloæeni davek. Davek od dobiËka se izkaæe v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaπa na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom. Odmerjeni davek je davek, za katerega se priËakuje, da bo plaËan od obdavËljivega dobiËka za poslovno leto, ob uporabi davËnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum bilance stanja, in morebitne prilagoditve davËnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Pri izkazovanju odloæenega davka se uporablja metoda obveznosti po bilanci stanja, pri Ëemer se upoπtevajo razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finanËnega poroËanja in zneskov za potrebe davËnega poroËanja. Znesek odloæenega davka temelji na priËakovanem naËinu povrnitve oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev

in obveznosti ob uporabi davËnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum bilance stanja. Odloæena terjatev za davek se pripozna samo v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavËljivi dobiËek, v breme katerega bo v prihodnje mogoËe uporabiti odloæeno terjatev. 20. PoroËanje po odsekih Odsek je prepoznavni sestavni del skupine, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (podroËni odsek) ali s proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (obmoËni odsek) ter je predmet tveganj in donosov, drugaËnih od tistih v drugih odsekih. Zaradi enovitosti proizvodnje v skupini ne loËimo podroËnih odsekov. Skupina poroËa po obmoËnih odsekih, loËeno za Evropsko unijo in ostali svet. 21. Izkaz finanËnega izida Izkaz finanËnega izida je bil pripravljen po posredni metodi na podlagi postavk v bilanci stanja z dne 31.12.2005, bilance stanja z dne 31.12.2004, izkaza poslovnega izida za leto, ki se je konËalo 31.12.2005 in dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Razkritja postavk v skupinskem izkazu poslovnega izida 22. Prihodki RazËlenitev po vrstah prodaje

leto 2005

V tisoč SIT leto 2004

Prodaja proizvodov

6.111.964

6.390.759

Prodaja storitev

711.467

503.710

Prodaja materiala in trgovskega blaga

602.442

879.706

Skupaj

7.425.873

7.774.175

ObmoËni odseki

2005

2004

Čisti prihodki od prodaje tretjim osebam 5.690.777 Poslovni izid iz poslovanja

Ostali svet

V tisoč SIT

Izločitve

2004

2005

2004

2005

2004

6.417.552 2.077.239 1.690.240

-342.143

-333.617 7.425.873

7.774.175

2005

Skupina

-721.235

80.231

-726.212

62.267

165.787

Davek od dobička

56.796

-101.084

Čisti poslovni izid tekočega obdobja

-607.149

299.977

Neto finančni rezultat

155.043

-4.977

235.274

Sredstva skupaj 10.371.656 10.099.883 2.604.206

975.516 12.975.862 11.075.399

Obveznosti skupaj 4.448.440 3.005.490

1.577.301

267.999

867.658 1.378.759

188.213

1.802.950 1.055.871

Investicije

424.191

6.025.741 3.273.489

23. Odhodki

V tisoč SIT

leto 2005

leto 2004

Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala

784.014

741.416

Stroški porabljenega materiala in storitev

4.107.535

3.887.161

Stroški dela

2.064.562

2.101.515

Amortizacija

1.041.967

861.486

Drugi odhodki (iz poslovanja)

261.909

165.599

Sprememba vrednosti zalog gotovih proizvodov, nedokončane proizvodnje in polizdelkov

78.295

-18.518

Skupaj odhodki (iz poslovanja)

8.338.282

7.738.659

V tisoč SIT

leto 2005

leto 2004

Stroški bruto plač

1.434.266

1.465.550

Stroški pokojninskih zavarovanj

191.990

180.798

Stroški drugih socialnih zavarovanj

100.203

103.226

Drugi stroški dela

338.103

351.941

Skupaj stroški dela

2.064.562

2.101.515

Stroški po naravnih vrstah, sprememba vrednosti zalog

Stroπki dela

Stroπki plaË so obraËunani v skladu s kolektivnimi pogodbami, internimi pravilniki o plaËah in drugih osebnih prejemkih, uredbo o viπini stroπkov, ki se priznajo kot davËno priznani odhodki, in individualnimi pogodbami o zaposlitvi. V drugih stroπkih dela so vkljuËeni stroπki prehrane, prevoza, regresa za letni oddih, odpravnine pri odhodu v pokoj in pri prenehanju delovnega razmerja, jubilejne nagrade, sredstva za dokup delovne dobe, davek na izplaËane plaËe ter ostala manjπa izplaËila. 64

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

MatiËna druæba je vkljuËena v program dodatnega pokojninskega zavarovanja, za kar je v letu 2005 namenila 55.173 tisoË tolarjev, oziroma 54.792 tisoË tolarjev v preteklem letu 2004. Davek na izplaËane plaËe je bil obraËunan v viπini 67.786 tisoË tolarjev, oziroma 80.439 tisoË tolarjev v preteklem letu 2004.

24. Drugi prihodki iz poslovanja

V tisoč SIT

Razčlenitev drugih prihodkov

leto 2005

leto 2004

Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev

5.715

12.842

Odprava prevrednotenj terjatev do kupcev in zalog

4.278

18.478

Prejete odškodnine

25.131

25.939

Drugo

151.073

142.499

Skupaj

186.197

199.758

prihodki (stroπki) financiranja 25. »isti

V tisoč SIT

leto 2005

leto 2004

Prihodki od obresti

20.603

103.102

Prihodki od dividend in drugih deležev

63.804

28.742

Pozitivne tečajne razlike

19.293

12.735

Prihodki od prodaje finančnih naložb

95.561

92.450

Drugi finančni prihodki

1.515

23.876

Skupaj prihodki iz financiranja

200.776

260.905

Odhodki za obresti

67.207

47.987

Negativne tečajne razlike

6.187

32.651

Odhodki od prodaje finančnih naložb

1.464

Drugi finančni odhodki

344

270

Finančni odhodki zaradi slabitve

64.675

12.746

Skupaj stročki iz financiranja

138.509

95.118

62.267

165.787

V tisoč SIT

Skupaj čisti prihodki financiranja

26. Davek od dobiËka

2005

2004

Dejansko obračunan davek

4.234

113.921

Terjatve za odloženi davek preko izkaza poslovnega izida

-40.462

-5.416

Skupaj

-36.228

108.505

V tisoč SIT

Prikaz efektivnih stopenj davka od dohodka pravnih oseb

2005

2004

Celotni poslovni izid pred davki

-663.945

401.061

Davčni učinki: Davek, obračunan z uporabo splošne davčne stopnje

25,0%

-165.986

25,0%

100.265

Prilagoditev za davčno stopnjo iz drugih davčnih območij

0,2%

-1.391

-0,2%

-684

Davčno izvzeti prihodki

0,6%

-3.812

Davčno povečani prihodki

-0,7%

Davčno nepriznani odhodki

-13,9%

Drugi davčno nepriznani dogodki

4.512 92.157

7,4%

29.793

323

Popravek vrednosti naložb

-1,7%

Popravek vrednosti zalog

-1,1%

11.433

7.247

0,2%

Popravek vrednosti terjatev

-2,9%

18.970

Rezervacije za odpravnine, jubilejne

-0,6%

802

4.093

-1,4%

-5.416

Povečanje davčne osnove za izkoriščene olajšave za investicije

32,6%

130.757

Davčne olajšave

-38,0%

-152.400

Druge spremembe davčne osnove

0,6%

-3.774

1,3%

5.388

Skupaj odhodek za davek

5,5%

-36.228

27,1%

108.505

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Razkritja postavk v skupinski bilanci stanja

27. NepremiËnine, naprave in oprema Skupina je v letu 2005 investirala v zemljiπËa, zgradbe in opremo za 1.802.950 tisoË tolarjev. V skupini Cetis sta se v letu 2005 zgodila dva pomembna dogodka, to je nakup premoæenja v

steËaju druæbe NIP Nova Makedonija z delovanjem nove druæbe Cetis Print, dooel, uvoz-izvoz Skopje ter nakup druæbe Bipost, d.o.o. na Hrvaπkem, ki je bila pripojena k druæbi Cetis-ZG, d.o.o.. Cenitev nepremiËnin so izvedli pooblaπËeni cenilci v dræavah

sedeæev druæb. Cetis-ZG, d.o.o. Nakup druæbe Bipost, d.o.o. s pripojitvijo k druæbi Cetis-ZG, d.o.o.

V tisoč SIT

Leto 2005

Osnovna sredstva

706.998

Zaloge

38.537

Poslovne terjatve

45.151

Denar

9.882

Finančne obveznosti

-35.694

Poslovne obveznosti

-130.100

Neto razlika sredstev in obveznosti Nakupna vrednost

-634.774

V tisoč SIT

Leto 2005

Osnovna sredstva

615.339

Cetis Print, dooel, uvoz–izvoz Skopje Nakup osnovnih sredstev in zalog NIP Nova Makedonija v steËaju

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

634.774

Zaloge

7.058

Neto razlika sredstev in obveznosti

622.397

Nakupna vrednost

-622.397

Gibanje nepremiËnin, naprav in opreme

Zemljišča

Zgradbe

Oprema

Nabavna vrednost Stanje 01.01.2004

286.071

Pridobitve v poslovnem letu

3.139.311 8.539.562 143.180

909.501

V tisoč SIT

Druga Investicije

Dani

Skupaj

oprema

v teku

predujmi

12.710

1.243

15.867 11.994.764

4.894

1.057.575

Pridobitve investicij v teku 1.055.871 1.055.871 Prenosi iz investicij v teku -1.053.113 Odtujitve

6.834

347.085

-1.053.113 10.639

364.558

Stanje 31.12.2004

286.071 3.275.657

9.101.978

17.604

4.001

5.228 12.690.539

Stanje 01.01.2005

286.071 3.275.657

9.101.978

17.604

4.001

5.228 12.690.539

Pridobitve v poslovnem letu

74.933 1.054.092

657.735

400

7.297 1.794.457

Pridobitve investicij v teku 1.802.950 1.802.950 Prenosi iz investicij v teku -1.786.760 -1.786.760 Odtujitve Stanje 31.12.2005

229.452

361.004 4.329.749 9.530.261

11.145

8.522

6.859

4.003 14.252.067

20.191

249.119

Popravek vrednosti Stanje 01.01.2004

1.464.153 5.055.024

Amortizacija

88.251

Odtujitve

1.074

11.094 6.530.271

739.425

827.676

328.181

329.255

Stanje 31.12.2004

1.551.330 5.466.268

11.094

7.028.692

Stanje 01.01.2005

1.551.330 5.466.268

11.094

7.028.692

873.581

982.638

191.224

201.924

Amortizacija

109.057

Odtujitve

Stanje 31.12.2005 1.660.387 6.148.625

10.700

394 7.809.406

Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2004

286.071

1.675.158 3.484.538

1.616

1.243

15.867 5.464.493

Stanje 31.12.2004

286.071

1.724.327 3.635.710

6.510

4.001

5.228 5.661.847

Stanje 01.01.2005

286.071

1.724.327 3.635.710

6.510

4.001

5.228 5.661.847

Stanje 31.12.2005

361.004 2.669.362 3.381.636

6.465

20.191

4.003 6.442.661

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

28. Neopredmetena sredstva Skupina je v letu 2005 investirala v dolgoroËne premoæenjske pravice za 14.107 tisoË tolarjev. Skupina vodi med neopredmetenimi sredstvi stroπke razvijanja za projekt upravljanje z dokumenti in arhiviranje ter raËunalniπko informacijske programske reπitve (software).

Gibanje neopredmetenih sredstev

V tisoč SIT

Dolgoročno

Dolgoročne

Neopredmetena

Skupaj

odloženi stroški

premoženjske pravice

sredstva v izdelavi

Nabavna vrednost Stanje 01.01.2004

7.050

Pridobitve v poslovnem letu

28.316

259.887

528

267.465

63.023

91.339

Prenosi iz investicij v teku Odtujitve

353

-528

353

Stanje 31.12.2004

35.366

322.557

357.923

Stanje 1.1.2005

35.366

322.557

357.923

Pridobitve v poslovnem letu

15.042

Pridobitve investicij v teku

14.107

Prenosi iz investicij v teku

-13.436

Odtujitve

7.050

Stanje 31.12.2005

28.316

2.611 334.988

671

9.661 363.975

Popravek vrednosti Stanje 01.01.2004

4.891

Amortizacija

2.159

Odtujitve

213.700 31.651

218.591 33.810

353

7.050

244.998

252.048

Stanje 1.1.2005

7.050

244.998

252.048

Amortizacija

9.429

49.900

59.329

Odtujitve

7.050

2.611

9.661

Stanje 31.12.2005

9.429

292.287

301.716

Stanje 31.12.2004

Neodpisana vrednost

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Stanje 01.01.2004

2.159

Stanje 31.12.2004

28.316

46.187

528

48.874

77.559

105.875

Stanje 01.01.2005

28.316

77.559

105.875

Stanje 31.12.2005

18.887

42.701

671

62.259

29. Naloæbe v pridruæena podjetja

V tisoč SIT

Leto 2005

Leto 2004

Société Nationale Des Loteries Sportives (SNLS), Libreville, Gabon – 31 % lastništvo

11.239

Razčlenitev po vrstah

Skupina izkazuje med naloæbami v pridruæena podjetja naloæbo v podjetje Druckman Madæarska, njen deleæ znaπa 33 %. Ker navedena druæba ne posluje, je za celotno naloæbo oblikovan popravek vrednosti naloæbe in ni prikazana v gibanju naloæb. Gibanje naloæb v pridruæena podjetja

V tisoč SIT

Nabavna vrednost

Čista vrednost

Nakup

11.239

Stanje 31.12.2005

11.239

V tisoč SIT

30. Naloæbe, razpoloæljive za prodajo Spremembe v naloæbah so razvidne v izkazu gibanja naloæb. Poπtena vrednost dolgoroËnih finanËnih naloæb, ki so razpoloæljive za prodajo, je enaka njihovi ponujeni nakupni ceni na dan bilance stanja. Po stanju na dan 31.12.2005 se najveËji del slabitev v vrednosti 41.109 tisoË tolarjev nanaπa na naloæbo v delnice druæbe Gorenjski tisk, d.d. Kranj. Razčlenitev po vrstah

Leto 2005

Leto 2004

Naložbe, razpoložljive za prodajo

3.535.987

2.194.773

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Gibanje naloæb razpoloæljivih za prodajo

V tisoč SIT

Nabavna vrednost

Popravek vrednosti

Čista vrednost

Stanje 01.01.2004

(oslabitve)

2.282.917

61.124

Nakup

661.300

Prodaja

720.134

Tečajne razlike Sprememba poštene vrednosti

2.221.793

58.201

534

-29.684

-2.763

Stanje 31.12.2004

2.194.933

160

2.194.773

Nakup

1.639.302

Prodaja

174.853

Tečajne razlike

145

Sprememba poštene vrednosti

-82.271

Stanje 31.12.2005

41.109

3.577.256

41.269

3.535.987

31. Dana posojila DolgoroËno dana posojila so dana posojila matiËne druæbe in odvisnih druæb izven skupine Cetis. Obre

stna mera, odvisna od valute, v kateri je nominirano posojilo, se je gibala v razponu od 5,2 % do 7 %.

V tisoč SIT

Leto 2005

Leto 2004

Dana posojila

158.438

181.899

Razčlenitev po vrstah

Gibanje danih posojil

Nabavna vrednost

Popravek vrednosti

(oslabitve)

Stanje 01.01.2004

V tisoč SIT Čista vrednost

174.391

Povečanja

41.970

174.391

Odplačila

14.913

Prenos na kratkoročna posojila

21.861

Tečajne razlike

2.312

Stanje 31.12.2004

181.899

Povečanja

21.713

Odplačila

24.641

Prenos na kratkoročna posojila

20.211

Tečajne razlike

-322

Stanje 31.12.2005

158.438

32. Odloæene terjatve in obveznosti za davek Gibanje zaËasnih razlik

Terjatve

31.12.2005 31.12.2004 31.12.2005 31.12.2004 31.12.2005 31.12.2004

15.869

49.764

-13.327

Terjatve

13.377

29.196

Zaloge

7.247

Rezervacije za odpravnine

82.253

86.346

82.253

8.062

Skupaj

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Naložbe

Davčna izguba

126.808

86.346

V tisoč SIT

Obveznosti Terjatve-obveznosti

29.196

49.764

-49.764

7.247

97.612

86.346 36.582

Gibanje zaËasnih razlik v letu 2004

V tisoč SIT

01.01.2004

Pripoznane v

31.12.2004

prihodkih/odhodkih

kapitalu

-57.185

7.421

Naložbe Terjatve

-49.764

Zaloge Rezervacije za odpravnine

80.930

5.416

86.346

Davčna izguba Skupaj

23.745

5.416

7.421

36.582

Gibanje zaËasnih razlik v letu 2005

V tisoč SIT

01.01.2005

Pripoznane v

Pripoznane v kapitalu

31.12.2005

prihodkih/odhodkih

Naložbe

-49.764

15.869

20.568

-13.327

Terjatve

13.377

Zaloge

7.247

-4.093

82.253

Rezervacije za odpravnine

86.346

Davčna izguba Skupaj

36.582

8.062 40.462

8.062

20.568

97.612

V tisoč SIT

Leto 2005

Leto 2004

Material

469.342

554.293

Nedokončana proizvodnja

166.938

201.393

Proizvodi

146.225

178.845

33. Zaloge

Razčlenitev po vrstah

Trgovsko blago

89.361

47.143

Skupaj

871.866

981.674

V tisoč SIT

Leto 2005

Leto 2004

Kratkoročno dana posojila

12.163

16.649

Kratkoročni del dolgoročnih posojil

20.211

21.861

Skupaj

32.374

38.510

V tisoč SIT

Leto 2005

Leto 2004

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev

1.434.327

1.346.445

34. KratkoroËno dana posojila

Razčlenitev po vrstah

35. Poslovne in druge terjatve

Razčlenitev po vrstah

Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij

34.707

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih

120.800

Kratkoročno dani predujmi

3.992

5.547

Skupaj

1.593.826

1.441.070

V tisoč SIT

Leto 2005

Leto 2004

Dobroimetja pri bankah, čeki, gotovina

90.588

70.849

Depoziti pri bankah

11.547

361.000

Skupaj

102.135

431.849

89.078

36. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Razčlenitev po vrstah

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

37. Kapital Celotni kapital sestavljajo izdani kapital, preseæek vplaËanega kapitala, rezerve in zadræani dobiËek. Gibanja posameznih postavk so razvidna v izkazu gibanja kapitala. AnalitiËne postavke posamezne vrste kapitala so razvidne v razpredelnici. V izdanem kapitalu matiËne druæbe je 200.000 delnic z oznako CETG z nominalno vrednostjo 12.000 tolarjev. MatiËna druæba je imela po stanju na dan 31.12.2004 98 lastnih delnic. V letu 2005 je pridobila 103 lastne delnice, tako, da ima skupaj na dan 31.12.2005 201

delnico z oznako CETG, kar predstavlja 0,26 % deleæ v izdanem kapitalu. Kot posebna postavka kapitala je izkazana rezerva za poπteno vrednost z izkazanimi vrednostmi, ter se nanaπa na vrednostne spremembe poπtene vrednosti za naloæbe, razpoloæljivih za prodajo, vkljuËno z ustreznim delom odloæenega davka. Zaradi padanja borznih vrednosti posameznih naloæb, razpoloæljivih za prodajo, se je rezerva za poπteno vrednost po stanju na dan 31.12.2005, v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2004 in 01.01.2004, zmanjπala.

38. »isti dobiËek (izguba) na delnico

Leto 2005

Leto 2004

Čisti dobiček (izguba) v tisoč tolarjih

-627.717

292.556

Tehtano povprečno število navadnih delnic

199.816

199.803

Čisti dobiček (izguba) na delnico v tolarjih

-3.141,48

1.464,22

»isti dobiËek (izguba) na delnico je izraËunan tako, da se osnovni Ëisti dobiËek (izguba) v πtevcu deli v imenovalcu s tehtanim povpreËnim πtevilom delnic. 39. Prejeta posojila KratkoroËni del prejetih dolgoroËnih posojil od bank, ki zapadejo v plaËilo v letu dni, je v bilanci stanja evidentiran med kratkoroËnimi prejetimi posojili.

KratkoroËni del prejetih dolgoroËnih posojil, ki zapadejo v plaËilo v letu 2006, znaπa 350.701 tisoË tolarjev, zapadli v plaËilo v letu 2005 pa 697.918 tisoË tolarjev.

Prejeta posojila Dolgoročna prejeta posojila

V tisoč SIT

Razčlenitev po vrstah

Leto 2005

Leto 2004

Bančna posojila

3.040.828

493.702

Skupaj

3.040.828

493.702

V tisoč SIT

Leto 2005

Leto 2004

Kratkoročni del dolgoročnih posojil od bank, ki zapadejo v 1. letu dni

350.701

697.918

Kratkoročna posojila bank

350.006

KratkoroËna prejeta posojila

Razčlenitev po vrstah

Kratkoročna posojila od drugih

199.939

16.500

Skupaj

900.646

714.418

Med dolgoroËna prejeta posojila skupina izkazuje na-jeta dolgoroËna banËna posojila. Posojila so nominirana v EUR, obrestne mere se gibljejo v razponu EURIBOR +0,50 % do EURIBOR +1,05 %. DolgoroËna posojila so najeta za dobo treh do sedem let. Dana jamstva MatiËna druæba je dovolila vpis obremenitev nepremiËnin za prejeta dolgoroËna posojila do vraËila v 72

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

viπini 3.312.231 tisoË tolarjev, od tega za druæbe v skupini 1.091.961 tisoË tolarjev. V letu 2005 je vpisana tudi zastavna pravica na nepremiËninah – veËjih strojih v vrednosti 2.262.232 tisoË tolarjev. Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremiËnin po stanju na dan 31.12.2005 znaπa 2.118.505 tisoË tolarjev, po stanju na dan 31.12.2004 pa 529.221 tisoË tolarjev.

OdplaËila posojil

V tisoč SIT

Razčlenitev po vrstah

Leto 2005

Skupno odplačilo

Obresti

Glavnica

Kratkoročna posojila do 1. leta

650.667

33.858

616.809

Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od 3 do 7 let

529.508

31.203

498.305

1.180.175

Skupaj

65.061

1.115.114

V tisoč SIT

Razčlenitev po vrstah

leto 2004

Skupno odplačilo

Obresti

Glavnica

Kratkoročna posojila do 1. leta

293.039

7.387

285.652

Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od 3 do 7 let

552.918

39.692

513.226

Skupaj

845.957

47.079

798.878

V tisoč SIT

Razčlenitev po vrstah

Leto 2004

40. Rezervacije V skladu z MSRP se kot novost oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine.

Leto 2005

Za prodajne garancije

40.544

44.048

Za tožbe

97.852

112.917

Za jubilejne nagrade in odpravnine

329.010

345.384

Skupaj

467.406

502.349

V tisoč SIT

Leto 2005

Leto 2004

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev

1.213.548

1.027.355

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov

64.629

140.325

Kratkoročne obveznosti do zaposlencev

125.419

161.722

Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij

62.043

185.637

41. Poslovne in druge obveznosti

Razčlenitev po vrstah

Druge kratkoročne obveznosti

151.222

47.981

Skupaj

1.616.861

1.563.020

42. ZabilanËna sredstva / obveznosti MatiËna druæba izkazuje v zabilanËni evidenci sredstva in obveznosti za umetniπke slike v viπini 18.499 tisoË tolarjev, hipoteke, zastavne pravice in garancije v viπini

5.779.105 tisoË tolarjev (od tega je znesek dolga πe 3.211.506 tisoË tolarjev) ter evidenco za pravico koriπËenja investicijskih davËnih olajπav 20.163 tisoË tolarjev.

43. Poπtena vrednost Pregled poπtene in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti

V tisoč SIT

Pojasnilo

Knjižna vrednost

Poštena vrednost

Knjižna vrednost

Poštena vrednost

31.12.2005

31.12.2004

Naložbe razpoložljive za prodajo

3.535.987

2.194.773

158.438

181.899

Kratkoročno dana posojila

32.374

38.510

1.593.826

1.441.070

Dana posojila Poslovne in druge terjatve

Denarna sredstva in drugi ustrezniki

102.135

431.849

Prejeta posojila - dolgoročna

-3.040.828

-493.702

Prejeta posojila - kratkoročna

-900.647

-714.418

-1.616.861

-1.563.020

Skupaj

-135.576

1.516.961

Poslovne in druge obveznosti

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Naloæbe, razpoloæljive za prodajo, so ovrednotene po poπteni vrednosti. Dana in prejeta posojila so vrednotena na osnovi preraËuna po efektivnih obrestnih merah, ki se ne razlikujejo od pogodbeno doloËenih obrestnih mer, zato je v izraËunih upoπtevana pogodbena obrestna mera.

Poslovne in druge terjatve niso diskontirane zaradi kratkoroËnosti, so pa upoπtevane slabitve na poπteno vrednost. Poslovne in druge obveznosti niso diskontirane zaradi kratkoroËnosti.

44. FinanËni inπtrumenti – obvladovanje tveganj Druæba je pri svojem poslovanju izpostavljena razliËnim tveganjem. Namen upravljanja s tveganji je stabilno poslovanje ter poveËanje vrednosti podjetja, zmanjπanje izpostavljenosti tveganjem in izniËenje uËinka ekstremnih πkodnih dogodkov. Kreditno tveganje je tveganje, da bo stranka, vkljuËena v pogodbo o poslovnem sodelovanju, zaradi poslabπanja finanËnega poloæaja, nesposobna ali nepripravljena izpolniti obveznosti drugi stranki in bo s tem povzroËila finanËno izgubo. Moænost, da terjatve do kupcev ne bodo plaËane v celoti ali da ne bodo plaËane, obvladujemo tako, da sistematiËno in aktivno izterjujemo terjatve. Valutno tveganje je tveganje, da se bo kupna moË valute, v kateri je sklenjen posel, spremenila, kar bo vplivalo na terjatve in obveznosti ter poslediËno tudi na poslovno uspeπnost podjetja. Skoraj vso poslovanje s tujino je vezano na EUR, ki ima stabilno gibanje in rast. Glavni instrument zavarovanja je aktivno Ëasovno in

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

valutno usklajevanje deviznih prilivov in odlivov. Drugih posebnih instrumentov druæba ni uporabila. Likvidnostno tveganje oziroma tveganje plaËilne sposobnosti je tveganje, da bo podjetje naletelo na teæavo pri zbiranju finanËnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finanËnih obveznosti. KratkoroËne potrebe po likvidnosti druæba zagotavlja s kratkoroËnimi likvidnimi sredstvi ter po potrebi tudi s kratkoroËnimi posojili. Obrestno tveganje je v druæbi prisotno, vendar ima druæba pri najemanju posojil zaradi dobre bonitete ugodne posojilne pogoje. Obrestne mere za kratkoroËne finanËne obveznosti so izraæene s fiksno obrestno mero, pri dolgoroËnih pa so vezane na rast EUR oziroma EURIBOR. Druæba si pri svojem poslovanju prizadeva za uspeπno omejevanje tveganj. Ocenjujemo, da je bila skupina v letu 2005 zmerno izpostavljena zgoraj navedenim tveganjem.

FinanËni instrumenti:

Efektivna

Skupaj

o brestna mera 31.12.2005

Naložbe razpoložljive za prodajo 3.535.987 Dana posojila drugim Dana posojila za odkup stanovanj

mesecev

Od 1 do 2 leti

Od 2 do 5 let

6 % +rast EUR

1.541

16.916

6.320

10.596

20.193

6.821

13.372

7% +rast EUR

Obveznice

fiksna 5,2%

v redn. točke, 6% do 7% +rast EUR

Več kot 5 let

3.535.987

vredn. točke po stan. zakonu

Dana posojila za stanovanjsko gradnjo Kratkoročni del dolgoročno danih posojil

Do 6 Od 6 do 12 mesecev

Leto 2005 v tisoč SIT

119.788

20.211

10.712

Kratkoročno dana posojila 3,2%–3,7%

12.163

Denarna sredstva in drugi ustrezniki 0,2%–3,2%

102.135

Zavarovana prejeta bančna posojila - dolgoročna

9.499

EURIBOR +0,5% do 1,05% -3.040.828

-820.742 -2.220.086

Zavarovana prejeta bančna posojila - kratkoročni del dolgoročnih posojil

E URIBOR +0,5% do 1,05%

Nezavarovana prejeta kratkoročna bančna posojila

trimesečni E URIBOR +0,85%

-350.701

-163.565

-187.136

-350.006

3,62%–3,7%

-199.940

Skupaj

-112.541

-38.555

-727.583

-806.060 -2.196.118 3.655.775

Nezavarovana prejeta kratkoročna posojila

Efektivna

Skupaj

o brestna mera 31.12.2004

FinanËni instrumenti:

Naložbe razpoložljive za prodajo Dana posojila drugim

2.194.773

Do 6 Od 6 do 12 mesecev

mesecev

Od 1 do 2 leti

Leto 2005 v tisoč SIT Od 2 do 5 let

Več kot 5 let

2.194.773

6% +rast EUR

12.522

Dana posojila za odkup stanovanj

vredn. točke po stan. zakonu

23.098

6.320

16.778

Dana posojila za stanovanjsko gradnjo

7 % +rast EUR

26.408

6.821

18.087

1.500

119.871

Obveznice fiksna 5,2% Kratkoročni del dolgoročno danih posojil

vredn. točke, 6% do 7% +rast EUR

Kratkoročno dana posojila

6% +rast EUR

Denarna sredstva in drugi ustrezniki 0,2%–4% Zavarovana prejeta bančna posojila - dolgoročna

21.861

12.154

16.649 431.849

9.707 16.649

431.849

EURIBOR +0,5% DO 1,05%

-493.702

E URIBOR +0,5% DO 1,05%

-697.918

-435.565

-58.138

Zavarovana prejeta bančna posojila - kratkoročni del dolgoročnih posojil

Nezavarovana prejeta kratkoročna posojila 4%–4,5% Skupaj

-485.683

-16.500 1.638.911

-41.680

-212.235 -16.500 -202.379

-409.902

-23.273 2.316.144

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Povezane osebe

Druæbe skupine so s povezanimi osebami poslovale na osnovi sklenjenih kupoprodajnih pogodb, cene so bile oblikovane na osnovi trænih pogojev.

V tisoč SIT

leto 2005

leto 2004

Uprava matične družbe in direktorji podjetij v skupini

36.310

42.608

Zaposleni z individualnimi pogodbami

161.013

211.054

Stroški nadzornega sveta

10.593

14.034

Bruto plače in druga nadomestila

Dogodki po datumu bilance stanja MatiËna druæba je opisala pomembne dogodke po datumu bilance stanja v poslovnem delu letnega poroËila: • Podpis pogodbe za izdelavo in oblikovanje biometriËnih potnih listov. • Podpis pogodbe za izdelavo in izdajanje kartic za digitalne tahografe s koncesijo 15 let.

RaËunovodske ocene in presoje Skladno z MSRP 1.34 smo prevzeli ocene v skladu s prejπnjimi pravili. Posebej izpostavljamo oblikovanje popravkov vrednosti terjatev, ki se oblikujejo na osnovi analize izterljivosti vsake posamezne terjatve. Osnova za popravek so terjatve, ki niso plaËane v roku 90 dni po zapadlosti. Pri zalogah oblikujemo popravke za zaloge v reklamacijskih skladiπËih ter za zaloge materiala, proizvodov in blaga, ki niso imeli gibanja veË kot 12 mesecev. Ena od veËjih postavk je rezervacija za odpravnine, ki temelji na predpostavkah, Ëe se le ena spremeni ima to vpliv na izkazani znesek v bilanci.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Pojasnila v zvezi s prehodom na poroËanje po MSRP

Razkritja v zvezi z MSRP 1 se nanaπajo na: • primerjalne informacije, • obrazloæitev prehoda na MSRP, • uskladitev v prvih raËunovodskih izkazih po MSRP in • uporabo poπtene vrednosti, ki se πteje kot nabavna vrednost. NaËin prehoda na MSRP doloËa standard MSRP 1. Skladno s tem standardom je bila za skupino izdelana otvoritvena bilanca MSRP na dan 01.01.2004 kot tudi bilanca na dan 31.12.2004. Priprava otvoritvene bilance stanja in prilagoditve pri prehodu na MSRP 1. Pripoznali smo sredstva in dolgove, kot jih zahtevajo MSRP. Glede na slovenske raËunovodske standarde (v nadaljevanju SRS) smo pripoznali odloæeno terjatev za davek po metodi obveznosti po bilanci stanja, tako, da smo upoπtevali zaËasne razlike med davËno vrednostjo in knjiæno vrednostjo sredstev v bilanci stanja ter razlike med SRS in MSRP. 2. Pregledali smo moæne razlike v pripoznanju dolgoroËnih rezervacij. Pripoznali smo nove obveznosti za rezervacije iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin. Nove rezervacije so oblikovane v viπini ocenjenih bodoËih izplaËil za jubilejne nagrade in odpravnine, diskontirane na dan bilance stanja. IzraËun je bil narejen za vsakega zaposlenega tako, da se upoπteva stroπke odpravnine ob upokojitvi ter stroπek vseh priËakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaπa 4,5 % letno. IzraËun je z uporabo projecirane enote pripravil potrjeni aktuar. 3. Prerazporedili smo sredstva in dolgove, ki so primerjalno med SRS in MSRP razliËne vrste sredstev, dolgov in sestavin kapitala. 4. Izkazovanje lastnih delnic smo prerazvrstili kot odbitno postavko kapitala. 5. Sploπni prevrednotovalni popravek kapitala smo prerazvrstili v kapitalske rezerve.

6. Druge rezerve smo prerazvrstili v zadræani dobiËek. 7. Aktivne Ëasovne razmejitve smo prerazvrstili kot postavke drugih terjatev, pasivne Ëasovne razmejitve pa kot postavke drugih obveznosti. 8. Denarne depozite pri bankah smo prerazvrstili kot postavko denarnih sredstev in njihovih ustreznikov. 9. Predujme za zaloge smo prerazvrstili kot postavke drugih terjatev. 10. Vrednotenje finanËnih instrumentov smo opravili po poπteni vrednosti. Poπtena vrednost dolgoroËnih finanËnih naloæb, ki so razpoloæljive za prodajo, je enaka njihovi objavljeni ponujeni nakupni ceni na dan bilance stanja. V zaËetnem pripoznanju smo tako uvrstili finanËne instrumente v tri skupine: • finanËne naloæbe v pridruæena podjetja, • za prodajo razpoloæljiva finanËna sredstva in • posojila in terjatve. 11. Pripoznane razlike, ki izhajajo iz prilagoditev postavk finanËnih naloæb, oznaËenih kot razpoloæljive za prodajo v zaËetni bilanci stanja, so pripoznane v posebni postavki kapitala. Skupna vrednost razlik med vrednostmi po MSRP in SRS znaπa 245.820 tisoË SIT. V sredstvih se je poveËala vrednost naloæb ter odloæena terjatev za davek, v kapitalu in obveznostih pa poveËanje obveznosti za rezervacije za jubilejne nagrade ter odpravnine, pa tudi zmanjπanje kapitala za lastne delnice in zmanjπanje zadræanega dobiËka iz prej omenjenih razlik v zaËetni bilanci stanja. Vpliv sprememb ob prehodu na MSRP po stanju na dan 01.01.2004 je izkazan na spremembi finanËnega stanja v bilanci stanja. Po tem datumu vpliva na spremenjeno finanËno uspeπnost v izkazu poslovnega izida za leto 2004 in naprej z obraËunom odloæenih davkov in rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine.

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Skupinska bilanca stanja

01.01.2004

31.12.2004

SRS

Razlika

MSRP

SRS

Razlika

V tisoč SIT MSRP

SREDSTVA 1. Nepremičnine, naprave in oprema 2. Neopredmetena sredstva 6. Naložbe, razpoložljive za prodajo Naložbe v lastne delnice 7. Dana posojila

5.464.494

5.661.847

48.873

105.875

1.993.054 6.664

228.739

-6.664

174.346

8. Odložene terjatve za davek

23.745

SA. Skupaj dolgoročna sredstva

7.687.431

2.221.793 174.346

1.995.718

199.055

2.249

-2.249

181.899

23.745

245.820

7.933.251

7.947.588

5.661.847 105.875 2.194.773 181.899

36.582

233.388

8.180.976

1. Zaloge

912.799

-38.274

874.525

987.221

-5.547

981.674

3. Kratkoročno dana posojila

750.229

-739.323

10.906

399.510

-361.000

38.510

4. Terjatve iz davka od dobička 5. Poslovne in druge terjatve

1.321

1.499.248

67.817

1.567.065

1.406.264

34.806

1.441.070

6. Denarna sredstva in drugi ustrezniki

56.750

739.323

796.073

70.849

361.000

431.849

8. Aktivne časovne razmejitve

29.543

-29.543

29.259

-29.259

SB. Skupaj kratkoročna sredstva S. Skupaj SREDSTVA

3.248.642

10.936.073

245.820

11.181.893

2.894.424 10.842.012

233.388

2.894.424 11.075.400

KAPITAL IN OBVEZNOSTI

A. KAPITAL 1. Izdani kapital

2.400.000

2. Presežek vplačanega kapitala

589.825

3.748.972

4.338.797

3. Zakonske in statutarne rezerve

556.635

Druge rezerve iz dobička

197.927

4. Lastne delnice 5. Zadržani dobiček

260.524

6. Rezerva za pošteno vrednost 7. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala

3.748.972

Skupaj kapital

7.753.883

-197.927 -6.664

2.400.000 592.787

4.341.759

617.340

135.559

-6.664

-37.343

223.181

164.035

-3.748.972 -77.899

7.675.984

2.400.000

3.748.972

419.249

-135.559 -2.249

-2.249

-123.479

295.770

149.291

3.748.972

-3.748.972

7.913.907

-111.996

7.801.911

B. OBVEZNOSTI 1. Prejeta posojila 4. Rezervacije a) Dolgoročne obveznosti 2. Prejeta posojila 3. Poslovne in druge obveznosti 6. Pasivne časovne razmejitve

998.025

493.702

161.265

323.719

484.984

156.965

345.384

502.349

1.159.290

323.719

1.483.009

650.667

345.384

996.051

946.186

1.037.945 38.769

38.769

1.076.714

-38.769

714.418 1.530.648

32.372

-32.372

714.418 1.563.020

b) Kratkoročne obveznosti

2.022.900

2.277.438

Skupaj obveznosti

3.182.190

323.719

3.505.909

2.928.105

345.384

3.273.489

10.936.073

245.820

11.181.893

10.842.012

233.388

11.075.400

KO. Skupaj KAPITAL IN OBVEZNOSTI

998.025

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Skupinski izkaz poslovnega izida za leto 2004

Primerjava razlik v izkazu poslovnega izida Skupna vrednost razlik med vrednostmi po MSRP in SRS je 16.249 tisoË SIT, oziroma 5,3 % slabπi poslovni izid. Razlike v prihodkih in stroπkih prodajanja v vrednosti 29.979 tisoË tolarjev se nanaπajo na oblikovanja rezervacij za prodajne garancije v stroπkih, po SRS pa so bile prikazane kot zmanjπan prihodek.

VeËji drugi odhodki poslovanja v vrednosti 21.665 tisoË tolarjev izhajajo iz potrebe po dodatnem oblikovanju rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine. ObraËunana je odloæena terjatev za davek v vrednosti 5.416 tisoË tolarjev iz osnove sprememb rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade.

SRS

Razlika

V tisoč SIT MSRP

1. PRIHODKI

7.744.196

29.979

7.774.175

2. Nabavna vrednost prodanih količin

-741.416

3. Proizvajalni stroški

-4.848.605

4. Nabavna vrednost prodanih količin in proizvajalni stroški

-5.590.021

A. KOSMATI DOBIČEK

2.154.175

29.979

2.184.154

5. Drugi prihodki (iz poslovanja) 6. Stroški prodajanja 7. Stroški splošnih služb

199.758 -1.271.254

199.758

-29.979

-1.301.233

-777.270

8. Drugi odhodki (iz poslovanja)

-48.470

-21.665

-70.135

= skupaj (5+6+7+8)

-1.897.236

-51.644

-1.948.880

B. Poslovni izid brez stroškov financiranja

256.939

-21.665

235.274

9. Prihodki iz financiranja

260.905

10. Stroški iz financiranja

-95.118

260.905 -95.118

C. Čisti stroški financiranja

165.787

D. Poslovni izid pred obdavčitvijo

422.726

-21.665

401.061

-113.921

12.a. Odhodki za davke

12.b. Odloženi davek Dobiček/izguba (poslovni del) obračunskega obdobja

308.805

5.416

-16.249

292.556

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005

Kontakti Uprava

mag. Simona PotoËnik, glavna direktorica, pokriva tudi podroËje marketinga

Raziskave in razvoj – R&R

Peter Auæner, direktor R&R

Skupne dejavnosti

Andrej ŠuπteriË, direktor skupnih dejavnosti

Ekonomika in finance

mag. SreËko Gorenjak, finanËni direktor

Proizvodnja

Boris Lipovπek, tehniËni direktor

Prodaja

Mateja Luzar, direktorica prodaje komercialnih tiskovin e-naslov: mateja.luzar@cetis.si

Mihela ColnariË, direktorica prodaje varnostnih tiskovin e-naslov: mihela.colnaric@cetis.si

Matej Polutnik, direktor Cetis-ZG, Sveta Nedelja, Hrvaška e-naslov: cetis@cetis.hr

Miroslav Njegac´, direktor Cetis-SK in Cetis Print, Skopje, Makedonija e-naslov: cetissk@mol.com.mk, nmakedonija@mt.net.mk

Alojz Lokovπek, vodja prodaje za srednjo in vzhodno Evropo e-naslov: alojz.lokovsek@cetis.si

Vera RadiË, vodja prodaje za Albanijo e-naslov: cetistirana@icc-al.org

Simon Golob, vodja prodaje dokumentnih sistemov e-naslov: simon.golob@cetis.si

Mateja SeniËar, vodja prodaje za Gabon e-naslov: mateja.senicar@cetis.si

Peter Rednak, direktor izvoza e-naslov: peter.rednak@cetis.si

Cetis, grafiËne in dokumentacijske storitve, d.d. »opova 24, 3000 Celje, Slovenija, EU www.cetis.si info@cetis.si tel: +386 (0)3 4278 500 fax: +386 (0)3 4278 836

CETIS, d.d., Letno poroËilo 2005