Cetis d.d. by Izdelava strani noviSplet.com

2006 LETNO POROČILO

06 LETNO POROČILO

Spremembe, gonilo razvoja Leto 2006 – leto sprememb na vseh področji delovanja Cetisa, ki so pozitivno vplivale na delovanje in rast podjetja. Ena izmed pomembnejših sprememb, ki smo ji bili priča v zadnjih letih, je transformacija podjetja iz delovno intenzivnega v tehnološko izpopolnjeno in storitveno naravnano podjetje. Tržne zahteve se spreminjajo in namesto delovno intenzivnih postopkov naraščajo potrebe po tehnološko in storitveno zahtevnejših rešitvah. Dokumenti postajajo e-dokumenti in bančne kartice pametne bančne kartice. Cetis se prilagaja tem spremembam. Tako uspešno združuje grafično in informacijsko tehnologijo ter grafičnim izdelkom omogoča, da zaživijo tudi v informacijski dobi. To se odraža v odločnem premiku v smer storitvenega in visoko tehnološkega podjetja. Nove tehnologije predstavljajo nove izzive: upravljanje z identiteto, biometrija, računalniški vid, tehnologija pametnih kartic, upravljanje z vsebinami (ECM), idr. Prihodnost bo družba tako gradila na prepoznavnosti in marketinških usmeritvah v zagotavljanju izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo. Strateško se bo povezovala s partnerskimi podjetji ter zagotavljala storitve in proizvode, ki so nujni za celovit servis kupcev.

LETNO POROČILO 2006

Kazalo vsebine

1. 2. 3. 4. LETNO POROČILO 2006

UVODNI DEL 4 POUDARKI IZ POSLOVANJA DRUŽBE CETIS, d.d. V LETU 2006 4 POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V LETU 2006 5 Pomembnejši dogodki po datumu bilance stanja 5 PISMO GLAVNE DIREKTORICE DRUŽBE CETIS, d.d. 7 POROČILO NADZORNEGA SVETA 10 SPLOŠNI PODATKI O DRUŽBI 12 Osebna izkaznica 12 Podjetja v skupini 12 Pridružena družba 12 Organi upravljanja in vodenja 13 Organizacija 13 Izdelki 13 Storitve 13 POSLOVNA USMERITEV 14 Vizija 14 Poslanstvo 14 Vrednote 15 Strategija 15 Poslovni cilji 15 POSLOVNO POROČILO 18 PRODAJA 18 Prodaja v letu 2006 po produktnih skupinah 18 Prodaja komercialnih tiskovin 19 Prodaja varnostnih tiskovin 19 Prodajne usmeritve v letu 2006 20 Prodajni cilji za leto 2007 20 PODJETJA V SKUPINI 21 Cetis Zagreb 22 Cetis Skopje 23 UPRAVLJANJE PREMOŽENJA 24 Finančno poslovanje 24 Naložbe 25 Delničarji in delnice 26 NABAVA IN LOGISTIKA 28 PROIZVODNJA 30 RAZISKAVE IN RAZVOJ 31 Strateški razvoj 31 Grafične tehnologije R&R 31 Cetis nove tehnologije 32 UPRAVLJANJE KAKOVOSTI 33 ZAPOSLENI 34 ODGOVORNOST DO DRUŽBENEGA IN NARAVNEGA OKOLJA 40 ODGOVORNOST DO NARAVNEGA OKOLJA 40 ODGOVORNOST DO UPORABNIKOV IZDELKOV IN STORITEV 43 ODGOVORNOST DO DRUŽBENEGA OKOLJA 43 RAČUNOVODSKO POROČILO DELNIŠKE DRUŽBE CETIS, d.d. 46 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA 46 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (MSRP) 47 BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2006 48 IZKAZ FINANČNEGA IZIDA (MSRP) 49 IZKAZ GIBANJA KAPITALA 50 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA 50 POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 51 1. Predstavitev družbe 51 2. Podlaga za sestavo računovodskih izkazov 52 3. Pomembne računovodske usmeritve 53 RAZKRITJA POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH 61 1. Prihodki 61 2. Odhodki 62

3. Drugi prihodki iz poslovanja 62 4. Čisti prihodki (stroški) financiranja 63 5. Prihodek za davke 63 6. Razkritja zneskov za revizorja 63 7. Nepremičnine, naprave in oprema 64 8. Neopredmetena sredstva 65 9. Naložbe v podjetja v skupini 66 10. Naložbe v pridružena podjetja 66 11. Naložbe, razpoložljive za prodajo 67 12. Dana posojila 67 13. Odložene terjatve in obveznosti za davek 68 14. Zaloge 69 15. Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti 69 16. Kratkoročno dana posojila 69 17. Terjatve iz davka od dobička 69 18. Poslovne in druge terjatve 70 19. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 70 20. Kapital 71 21. Čisti dobiček (izguba na delnico) 71 22. Prejeta posojila 71 23. Rezervacije 72 24. Poslovne in druge obveznosti 73 25. Poštena vrednost 73 26. Finančni instrumenti – obvladovanje tveganj 74 BILANCA STANJA 77 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2005 78 5. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE CETIS 82 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA 82 SKUPINSKI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 83 SKUPINSKA BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2006 84 SKUPINSKI IZKAZ DENARNEGA IZIDA 85 SKUPINSKI IZKAZ GIBANJA KAPITALA 86 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA 86 POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 87 1. Predstavitev skupine 87 2. Podlaga za sestavo računovodskih izkazov 87 3. Pomembne računovodske usmeritve 88 4. Podlaga za konsolidacijo 89 RAZKRITJA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA 97 1. Prihodki 97 2. Odhodki 98 3. Drugi prihodki iz poslovanja 98 4. Čisti prihodki (stroški) financiranja 99 5. Prihodek za davke 99 6. Razkritja zneskov za revizorja 100 7. Nepremičnine, naprave in oprema 100 8. Neopredmetena sredstva 101 9. Naložbe v pridružena podjetja 102 10. Naložbe, razpoložljive za prodajo 102 11. Dana posojila 103 12. Odložene terjatve in obveznosti za davek 103 13. Zaloge 104 14. Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti 104 15. Kratkoročno dana posojila 105 16. Terjatve iz davka od dobička 105 17. Poslovne in druge terjatve 105 18. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 106 19. Kapital 106 20. Čisti dobiček (izguba na delnico) 106 21. Prejeta posojila 106 22. Rezervacije 107 23. Poslovne in druge obveznosti 108 24. Poštena vrednost 108 25. Finančni instrumenti – obvladovanje tveganj 109 KONTAKTI 112 LETNO POROČILO 2006

1. UVODNI DEL POUDARKI IZ POSLOVANJA DRUŽBE CETIS, d.d. V LETU 2006 Podatki zaradi prehoda na MSRP niso primerljivi za več kot dve leti nazaj. Poslovanje v tisoč SIT 2005 2006 Čisti prihodki od prodaje

6.405.380

6.467.785

% spremembe 0,97

Prodaja domači trg 4.407.714 4.502.670 2,15 Prodaja tuji trgi 1.997.666 1.965.115

-1,63

Kosmati dobiček 1.167.798 1.512.639 29,53 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

- 651.973 227.968

Investicije 438.298

-134.97

602.044 37,36

Bruto dodana vrednost na zaposlenega 2.153.997 2.597.292 Število zaposlenih 430 419

1. Obseg naložb

Leto 2002

V tisoč SIT

-2,56

Verižni indeks

965.311 100,00

2003 1.421.544 147,26 2004 1.146.682

80,66

2005 438.296 38,22 2006

2. Sestava sredstev

602.044 137,36

Sredstvo / Leto v tisoč SIT 2005 2006 Dolgoročna sredstva

8.981.450

9.104.062

Kratkoročna sredstva 2.564.119 2.855.432 Skupaj sredstva 11.545.569 11.959.494

3. Sestava virov

Vir/ Leto v tisoč SIT 2005 2006 Kapital

6.922.795

7.285.251

Dolgoročne obveznosti 2.582.746 2.345.318 Kratkoročne obveznosti 2.040.028 2.328.925 Skupaj obveznosti 11.545.569 11.959.494

4. Prodaja podjetjem v skupini

Čisti prihodki od prodaje v tisoč SIT 2005 2006 Cetis - ZG d.o.o.

996.782 282.444

Cetis – dooel Skopje 194.691

57.517

Cetis Print - dooel Skopje 171.201 Skupaj 1.362.674 339.961

Opomba: Družba Cetis je v letu 2006 dezinvestirala premoženje v Makedoniji, družbo Cetis – dooel Skopje in Cetis Print - dooel Skopje. Odprodaja tega premoženja je bila zaključena junija 2006.

LETNO POROČILO 2006

POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V LETU 2006 V dinamičnem letu 2006 je družba s trdim delom in maksimalno prilagodljivostjo trgu uspela pokriti rdeče številke iz prejšnjega leta. K temu sta doprinesla tudi novi informacijski sistem in temeljita reorganizacija podjetja. V nadaljevanju je nekaj pomembnejših dogodkov, ki bodo zaznamovali uspešnost delovanja družbe tudi v bodoče: • • • • • • •

Družba je začela proizvajati slovenski biometrični potni list. Na sedežu družbe je začela delovati pisarna za izdajanje kartic za digitalni tahograf s koncesijo za 15 let. Ob tem je stekla tudi proizvodnja kartic za digitalni tahograf. Izpeljano je bilo dezinvestiranje premoženja v stečaju družbe NIP Nova Makedonija. Družba je ustanovila loterijsko podjetje v Albaniji. Vodstvo je izvedlo reorganizacijo podjetja, ki je bila v večji meri vezana na nov informacijski sistem. Barbara Sušin in Igor Plahuta sta prejela zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovatorja leta za inovacijo večslojne zaščite podatkovne strani potnega lista CSM (Cetis Security Multilayer). Družba je prejela tudi nagrado Krilati Lev za najboljšo tiskarsko izvedbo stenskega koledarja.

Pomembnejši dogodki po datumu bilance stanja •

• •

Podjetje Cetis je postalo večinski lastnik podjetja Amba CO., d.o.o., Ljubljana. Novo partnerstvo med dopolnjujočima se dejavnostima, ki temeljita na skupnih razvojnih usmeritvah, bo prineslo dodaten zagon in še popolnejšo in kakovostnejšo ponudbo na trgu na področju fleksibilne embalaže. S 1.1. 2007 je začel delovati nov informacijski sistem. Podjetje Cetis je z državo Sudan sklenilo pogodbo za izdelavo biometričnih potnih listov, vizumov, programsko opremo za inteligentno zajemanje in izdajanje dokumentov ter storitve svetovanja v skupni vrednosti 10 milijonov evrov. To je slaba tretjina siceršnje planirane letne realizacije.

LETNO POROČILO 2006

»Veliko priložnosti propade, ker izgledajo kot delo«.

LETNO POROČILO 2006

PISMO GLAVNE DIREKTORICE DRUŽBE CETIS, d.d. Spoštovani delničarji, investitorji, poslovni partnerji, zaposleni!

Spremembe so gonilo razvoja! V letu 2006 je bilo v Cetisu nemalo sprememb, ki so pozitivno vplivale na delovanje in rast podjetja. Nedvomno je ena izmed pomembnejših sprememb, ki ji je bila družba priča v zadnjih letih, transformacija podjetja iz delovno intenzivnega v tehnološko izpopolnjeno in storitveno naravnano podjetje. Ta je narekovala tudi ostale manjše in večje spremembe v podjetju. Tržne zahteve se seveda spreminjajo in namesto delovno intenzivnih postopkov naraščajo potrebe po tehnološko in storitveno zahtevnejših rešitvah. Dokumenti postajajo e-dokumenti, bančne kartice pa pametne kartice. Cetis se prilagaja tem spremembam tako, da uspešno združuje grafično in informacijsko tehnologijo in s tem grafičnim izdelkom omogoča življenje v informacijski dobi. Sprememba leta 2006, na katero je družba najbolj ponosna, je poslovni izid, ki je v primerjavi z letom prej pozitiven. S trdim delom, posluhom za potrebe trga, implementacijo novega informacijskega sistema in reorganizacijo je družba več kot uspešno pokrila rdeče številke. Čisti poslovni izid v letu 2006 je znašal nekaj več kot 227 milijonov tolarjev in kaže na bistveno izboljšanje doseženega poslovnega izida v primerjavi s preteklim poslovnim letom, ko je podjetje poslovalo z izgubo v višini 652 milijonov tolarjev. Te številke govorijo same zase.

Leto pomembnih projektov in dosežkov Za vse pomembne projekte, ki jih je Cetis izpeljal v letu 2006 se ima zahvaliti vztrajnosti, potrpežljivosti, znanju, iznajdljivosti in trdemu delu svojih zaposlenih, ki so v kratkih rokih, ki so jih imeli na voljo, uspeli pripeljati v življenje pomembne projekte. Prvi tak projekt je bil začetek sprejema in obdelave vlog za izdajo kartic za digitalni tahograf ter njihova izdelava. S tem projektom se je Cetis uveljavil kot sistemski integrator. Drugi, prav tako tehnološko in tehnično zahteven projekt, je bil začetek izdelave biometričnega potnega lista, ki ga je Republika Slovenja začela izdajati kot druga evropska država. Ta dva dogodka sta bila za Cetis prelomna. Družba je tako dokazala repozicioniranje iz delovno intenzivnega v tehnološko napredno. Z biometričnim potnim listom se je nenazadnje tudi država Slovenija postavila ob bok najrazvitejšim državam sveta, ki svojim državljanom nudijo najsodobnejše potovalne dokumente. V poslovnem letu 2006 je bilo tudi izpeljano dezinvestiranje premoženja v stečaju družbe NIP Nova Makedonija iz strateških razlogov. Družba je ustanovila loterijsko podjetje v Albaniji. Pred kratkim pa je zaključila še postopek nakupa podjetja Amba iz Ljubljane, ki proizvaja visokokakovostno fleksibilno embalažo. Zagotovo pomemben dogodek leta 2006 je bila tudi reorganizacija podjetja, ki je bila vezana na nov informacijski sistem. Strateško usmerjanje v globalizacijo je namreč zahtevalo konkurenčnejšo platformo. S tem je družba želela doseči krajše in enostavnejše izvajanje poslovnih procesov od sprejema naročila do končne distribucije ter seveda stroškovno učinkovitost. Nujna je postala tudi reorganizacija oddelka razvoja in raziskav. Rezultat te spremembe je združitev kadra s področja informacijske tehnologije v skupen oddelek Cetis nove tehnologije. Cilj njegovega delovanja je doseganje tehnološke sinergije med grafično in informacijsko dejavnostjo, ki temelji na vrhunskem znanju ter spodbuja inovacijsko okolje za nove razvojne izzive.

LETNO POROČILO 2006

Prav tako je družba izjemno ponosna na dosežke in priznanja svojih zaposlenih v letu 2006. Gre za nagrado Krilati Lev za najboljšo tiskarsko izvedbo stenskega koledarja in zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovacijo večslojne zaščite podatkovne strani potnega lista. Družba se ponaša tudi z nagrado, ki jo je nedavno prejelo podjetje Amba, to je tretje mesto na svetovnem DuPont Grand-Prix-u v kategoriji približevanja odtisa digitalnemu poskusnemu odtisu.

Prodajne usmeritve Pričakovani prihodki Cetisa v letu 2007 so v primerjavi s preteklim letom višji za 16 odstotkov, medtem ko naj bi stroški ostali na enakem nivoju kot leto prej. Intenzivne prodajne aktivnosti so usmerjene na tuje trge, predvsem Azijo, Južno Ameriko in Afriko. Konkurenčnost na svetovnih trgih v prihodnosti bo družba dosegala z usmeritvijo v strateške skupine storitev in izdelkov, ki bodo usmerjene na potrebe kupcev. Do leta 2010 je predvidena usmeritev v štiri produktne skupine, to je embalažo (etikete, fleksibilna embalaža, pametna embalaža; etiketirni in pakirni sistemi, čitalci, logistični sistemi), sisteme za poslovno komuniciranje (obrazci, direktna pošta, storitve personalizacije, e-poslovanje, arhiviranje, upravljanje z dokumenti), dokumente (državni dokumenti, vize, centralni register, upravljanje z identiteto, oprema za mejne prehode) ter igre na srečo (organizacija in sistemi iger, tisk srečk, e-loterija). Obstoječe tehnološke rešitve na zadovoljstvo kupcev družba uspešno nadomešča z najsodobnejšimi. Te razvija in jih na trgu ponuja med prvimi. S tem sledi trgu in se mu hitro prilagaja, s čimer bo dolgoročno dobiček še povečevala. Cetis sledi svoji začrtani viziji, biti najboljši partner podjetjem in državam v svetu, na področju identifikacije, varnosti in poslovnega komuniciranja ter vodilni partner in svetovalec pri racionalizaciji in obvladovanju stroškov na področju embalaže, poslovnih obrazcev, dokumentov in iger na srečo. V tekočem letu 2007 je družbi uspel tudi veliki met, ko je aprila 2007 podpisala pogodbo s Sudanom, deseto največjo državo na svetu, za proizvodnjo biometričnih potnih listov, vizumov, programsko opremo za inteligentno zajemanje in izdajanje dokumentov ter storitve svetovanja. Gre za posel, ki je vreden 10 milijonov EUR.

Kultura podjetja V letu 2006 je družba v sled korenitih sprememb na vseh področjih delovanja osvežila tudi svojo vizijo in vrednote, na katerih temelji kultura podjetja. Z vrednotami kot so spoštovanje etičnih načel, fleksibilnost in dinamičnost, kreativnost, inovativnost in znanje, timsko delo in naklonjenost novim izzivom se prilagaja svojemu novemu načinu delovanja. Zaposleni v Cetisu svoje cilje in motive usklajujejo na letnih razgovorih. Z namenom boljšega pretoka informacij vertikalno je družba uvedla tudi redne mesečne dneve odprtih vrat. Ne glede na to, da je bilo v letu 2006 načrtovano bistveno zmanjšanje števila zaposlenih, to ni bilo potrebno, saj so se tekom leta predvsem v proizvodnji pojavljale potrebe po novih zaposlitvah. Cetis s svojo dejavnostjo ne povzroča onesnaženosti v naravnem okolju. Prednost pri izbiri novih tehnologij imajo okolju prijaznejše. S tem je družba v zadnjih letih uspela bistveno zmanjšati količino nevarnih odpadkov iz proizvodnje. S svojim delovanjem pa družba podpira tudi delovanje drugih organizacij v okolju.

LETNO POROČILO 2006

Delovanje uprave Spremembe so dobrodošle, pomembno je le, da imamo znanje, moč, prizadevnost, pripadnost zaposlenih ter podporo družbenega okolja, da jih obrnemo uspešni prihodnosti in poslovanju Cetisa v prid. Ugled Cetisa na globalnem trgu kot proizvajalca varnostnih tiskovin raste in s tem povpraševanje. Z novimi posli se ustvarjajo tudi nova delovna mesta. Uspehe družbe pripisujem predvsem pazljivo izbrani strategiji, ambiciozno zastavljenim poslovnim ciljem in zavzetosti zaposlenih. Dosledno izvajanje zastavljene prodajne in razvojne strategije tako odseva v rezultatih. Temeljno vodilo uprave Cetisa je povečevanje prihodkov ob sočasnem zagotavljanju visoke kakovosti izdelkov in storitev ter nadzoru stroškov ob upoštevanju zadovoljstva zaposlenih. Ob tem se zahvaljujem tudi vsem sodelavcem, ki so s svojo vztrajnostjo, požrtvovalnostjo, trdim delom, znanjem in iznajdljivostjo prispevali k pozitivnemu rezultatu družbe v letu 2006. Svoje pisanje bi želela zaključiti z naslednjo mislijo: »Veliko priložnosti propade, ker izgledajo kot delo.« Tega se vsi zavedamo, zato razumemo delo kot izziv na poti v uspešno prihodnost.

April 2007

mag. Simona Potočnik glavna direktorica

LETNO POROČILO 2006

POROČILO NADZORNEGA SVETA 1. Delovanje nadzornega sveta (NS) v letu 2006 V okviru pooblastil in pristojnosti, določenih z zakonskimi predpisi in statutom družbe, je nadzorni svet v letu 2006 nadziral poslovanje družbe Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. Nadzorni svet se je v poslovnem letu 2006 sestal na štirih sejah in obravnaval naslednje pomembnejše teme: • • • • • • • •

Poslovno poročilo za leto 2005. Poslovni načrt za leto 2006. Letno poročilo družbe in poročilo nadzornega sveta za leto 2005. Mandat uprave družbe Cetis, d.d. Poročilo o poslovanju v prvih treh mesecih leta 2006. Poročilo o poslovanju v prvem polletju leta 2006. Poročilo o poslovanju v prvih desetih mesecih leta 2006. Predlog plana za leto 2007.

Nadzorni svet je med letom največ pozornosti posvečal poslovnemu razvoju družbe, pomembnim poslovnim dogodkom, uresničevanju splošnih strateških in poslovnih usmeritev ter ukrepom za zmanjševanje in obvladovanje stroškov. V letu 2006 je NS deloval v naslednji sestavi: • • • • • •

Ljubo Peče, predsednik NS, predstavnik delničarjev, Goranka Volf, namestnica predsednika NS, predstavnica delničarjev, Franc Ješovnik, predstavnik delničarjev, mag. Dušan Mikuš, predstavnik delničarjev, Bernard Gregl, predstavnik delavcev, Marko Melik, predstavnik delavcev.

2. Pregled letnega poročila družbe za leto 2006 Nadzorni svet je obravnaval revidirano letno poročilo in konsolidirano letno poročilo družbe Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. za leto 2006 na svoji redni seji dne 20.06.2007. Nadzorni svet k letnima poročiloma ni imel pripomb in je ocenil, da sta obe letni poročili sestavljeni v skladu z zakonskimi predpisi, da izkazujeta resničen in pošten prikaz premoženja, obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe ter da ustrezno pojasnjujeta vse pomembne poslovne dogodke, ki so vplivali na poslovanje družbe in skupine. V skladu z zgoraj navedenim je nadzorni svet letno poročilo in konsolidirano letno poročilo družbe Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. za leto 2006 potrdil in sprejel.

LETNO POROČILO 2006

3. Stališče nadzornega sveta do poročila neodvisnega revizorja Nadzorni svet je podrobno pregledal in obravnaval poročilo neodvisnega revizorja. K poročilu ni imel pripomb in ga je sprejel.

4. Mnenje nadzornega sveta glede bilančnega dobička Družba Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. je poslovno leto 2006 zaključila s čistim dobičkom v višini 227.968 tisoč tolarjev, kar znaša 1.140,99 tolarjev na delnico oziroma 4,76 evrov na delnico, izračunan na osnovi tehtanega povprečnega števila delnic. Bilančni dobiček znaša 30.494.854,66 tolarjev. Izračunan je kot razlika med čistim poslovnim izidom leta 2006 v višini 227.968 tisoč tolarjev in pokrito preneseno čisto izgubo iz leta 2005 v višini 197.473 tisoč tolarjev (vpliv uporabe aktuarskih izračunov, rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine zaposlenim ob prehodu na MSRP). Stališče nadzornega sveta do dela uprave Nadzorni svet meni, da je uprava družbe v poslovnem letu 2006 delala dobro. Mnenje nadzornega sveta o poročanju uprave je pozitivno, zato predlaga skupščini, da upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnico za poslovno leto 2006. 20. junij 2007

Ljubo Peče, predsednik nadzornega sveta

LETNO POROČILO 2006

SPLOŠNI PODATKI O DRUŽBI Letno poročilo je dostopno na sedežu družbe v Celju ter na spletni strani www.cetis.si od 31. maja 2007 dalje.

Osebna izkaznica Ime družbe: Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. Sedež: Čopova 24, 3001 Celje, Slovenija, Evropa Matična številka: 5042208 Davčna številka: 24635812 ID za DDV: SI24635812 Osnovni kapital: 2.400.000.000,00 SIT Vpisan v register podjetij Okrožnega sodišča Celje pod št. 063/10147600. Transakcijski računi: Nova LB d.d. 02234-0011655374 Banka Celje d.d 06000-0026390798 Abanka Vipa d.d. 05100-8000027831 Probanka d.d. 25100-9704894196 Bank Austria Creditanstalt d.d. 29000-0003262161 Telefon h.c.: 03 4278 500 Fax: 03 4278 836 E-naslov: info.cetis.si Spletni naslov družbe: www.cetis.si

Podjetja v skupini Cetis-ZG d.o.o., poduzeče za trgovino i usluge, Industrijska ulica 11, 10431 Sveta Nedelja, Hrvaška e-naslov: cetis@cetis.hr t: +385 1 333 5000, f: +385 1 333 5001 Cetis-SK, dooel, uvoz-izvoz, Trgovsko društvo za grafička i izdavačka dejnost, za vrabotuvanje na invalidni lica, za proizvodstvo, promet i uslugi, Sv. Kliment Ohridski 68, 1000 Skopje, Makedonija e-naslov: cetissk@mol.com.mk t: +389 2 549 899, f: +389 2 549 332 Cetis Print - dooel, uvoz–izvoz, Sv. Kliment Ohridski 68, 1000 Skopje, Makedonija e-naslov: nmakedonija@mt.net.mk t: +389 2 3111185, f: +389 2 3161524 Cetis-Tirana Sh.p.k., Blu Towers, Blvd. Deshmoret e Kombit, Kati IV, Ap. A1, Tirana, Albanija e-naslov: cetistirana@albnet.net t: +355 4 280 424, f: +355 4 280 425

Pridružena družba Societe Nationale Des Loteries Sportives, Gabon Immeuble BICP bord de mer,1474 Avenue Georges POMPIDOU, Libreville – GABON e-naslov: florent.samba@snls.com t: +241 443 732, f: +241 443 734

LETNO POROČILO 2006

Organi upravljanja in vodenja Uprava

mag. Simona Potočnik, glavna direktorica

Nadzorni svet

Ljubo Peče, predsednik NS, predstavnik delničarjev Goranka Volf, namestnica predsednika NS, predstavnica delničarjev Franc Ješovnik, predstavnik delničarjev mag. Dušan Mikuš, predstavnik delničarjev Bernard Gregl, predstavnik delavcev

Organizacija Organizacijska shema je začela veljati 1.1.2007.

PRODAJA KT

PRODAJA VT NABAVA IN LOGISTIKA

GRAFIČNI R&R CETIS UPRAVA

FINANCE& EKONOMIKA

PROIZVODNJA CENT

PI&UČV

Legenda: KT VT CENT PI&UČV

= komercialne tiskovine = varnostne tiskovine = Cetis Nove Tehnologije = Poslovne integracije in upravljanje človeških virov = Makro nivo organizacije - Funkcije podjetja

Izdelki • • • • • • • • •

Dokumenti Kartice Obrazci Etikete Fleksibilna embalaža Tiskovine za igre na srečo in nagradne igre Tiskovine za direktno pošto Fotovrečke Promocijske tiskovine

• • • • • •

Svetovanje in projektno vodenje Tisk in priprava za tisk Zaščita tiskovin Tisk Dotisk variabilnih podatkov Zajem in obdelava podatkov

Storitve

LETNO POROČILO 2006

POSLOVNA USMERITEV Družba je konec leta 2006 izvedla raziskavo organizacijskih vrednot in organizacijske kulture in na podlagi njenih rezultatov prenovila svojo vizijo in sistem vrednot.

Vizija Želimo biti najboljši partner podjetjem in državam v svetu na področju identifikacije, varnosti in poslovnega komuniciranja ter vodilni partner in svetovalec pri racionalizaciji in obvladovanju stroškov na področju embalaže, poslovnih obrazcev, dokumentov in iger na srečo.

Poslanstvo 1. Združujemo grafično in informacijsko tehnologijo. 2. Z rešitvami na področju poslovnega komuniciranja naročnikom omogočamo optimalno delovanje ter utrjujemo njihovo uspešnost na trgu. 3. Z rešitvami na področju tiska varnostnih tiskovin zagotavljamo najboljšo zaščito tiskovin pred prenarejanjem in ponarejanjem. 4. Prodajo usmerjamo na tuje trge z izdelki z visoko dodano vrednostjo. 5. Dosegamo stabilno gospodarsko rast. 6. Zaposlujemo najboljše sodelavce in jih vzpodbujamo k inovativnosti, samoiniciativnosti ter k razvoju.

Vrednote 1. 2. 3. 4. 5.

Spoštovanje etičnih načel. Fleksibilnost in dinamičnost. Kreativnost, inovativnost in znanje. Timsko delo. Naklonjenost novim izzivom.

Strategija Strategija družbe do leta 2010 predvideva usmeritev v strateške skupine storitev in izdelkov glede na potrebe kupcev ter novih sinergij podjetij v skupini. To pomeni usmeritev v štiri produktne skupine: embalaža, sistemi za poslovno komuniciranje, dokumenti, igre na srečo. Namen oblikovanja novih prodajnih skupin je večja preglednost in lažja obvladljivost programov znotraj podjetja. Osrednja in stalna naloga družbe je tudi strateško povezovanje, in sicer tako na področju oskrbe kot na področju prodaje. Družba bo svojo rast na tujih trgih gradila s povezovanjem z lokalnimi podjetji. Zato bo stalno iskala potencialne partnerje in priložnosti za ustanavljanje lastnih podjetij na tujih trgih.

LETNO POROČILO 2006

Poslovni cilji • • • • • • • • •

Cetis je na osnovi znanj in prepoznavnosti marketinško usmerjeno podjetje v zagotavljanje storitev in proizvodov visoke dodane vrednosti. Obvladuje trg kupcev in dobaviteljev. Zagotavlja celovito oskrbo kupcev s storitvami in produkti na področju embalaže, sistemov poslovnega komuniciranja, dokumentov in iger na srečo. Prevzema kompletne projekte. Cetis je kreator in generator potreb. Organizira mrežo neodvisnih dobaviteljev (najemanjem zunanjih storitev podjetij) in kooperantov, ustanavlja (kupuje) hčerinska podjetja. Ukvarja se le z najvišjo stopnjo specializirane proizvodnje. Cetis bo selil proizvodnjo na lokalne trge z nižjo ceno delovne sile. Cetis skrbi za postopen, a hiter in odločen premik pozicije podjetja od proizvajalca v sistemskega integratorja.

LETNO POROČILO 2006

»V zgodovini niso preživeli tisti, ki so bili največji in najmočnejši …

LETNO POROČILO 2006

2. POSLOVNO POROČILO PRODAJA Čisti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 6,5 milijard tolarjev, kar je nekoliko več kot leto prej. Največ prihodkov je družba ustvarila s prodajo izdelkov in storitev na domačem trgu, in sicer nekaj več kot 4,5 milijarde tolarjev, kjer se je prodaja s preteklim poslovnim obdobjem povečala za približno 2 %. Na tujih trgih je družba največ prihodkov ustvarila na naslednjih trgih: Poljska, Hrvaška, Nemčija, Češka, Slovaška ter drugi, in sicer je na tujih trgih s prodajo zaslužila nekaj več kot 1,9 milijarde tolarjev. Prodaja se je po posameznih mesecih sicer približevala planu, vendar je bila predvsem v zadnjih dveh mesecih poslovnega leta 2006 nižja. Namreč, nekateri načrtovani projekti, ki so se začeli v poslovnem letu 2006, se še niso realizirali. V letu 2006 je imel Cetis 3.445 kupcev. Najpomembnejši kupci (14 ključnih in 41 A kupcev) so ustvarili 77 % prodaje. Prodaja v tisoč SIT 2005 2006 Čisti prihodki od prodaje

6.405.380

6.467.785

Prodaja domači trg 4.407.714 4.502.670 Prodaja tuji trgi 1.997.666 1.965.115

Prodaja v letu 2006 po produktnih skupinah V letu 2006 so obrazci predstavljali največji delež prodaje v strukturi celotne prodaje, in sicer 26,49 %, čeprav je njihova nominalna vrednost v primerjavi s preteklim letom nižja. Skupini obrazcev sledijo samolepilne etikete s 15 %, dokumenti z nekaj več kot 11 %, sledita prodajni skupini tiskovine za direktno pošto in kartice s približno 10 % v deležu celotne prodaje. Z dobrima dvema odstotkoma manj sledijo nesamolepilne etikete in fleksibilna embalaža, okoli 4 % pa so v deležu prodaje predstavljale produktne skupine storitve, fotovrečke in srečke. Prodaja po produktnih skupinah v tisoč SIT 2005 2006 Dokumenti

559.457

699.086

Fleksibilna embalaža 166.268 403.042 Fotovrečke 214.247 229.712 Kartice 379.211

598.024

Tiskovine za direktno pošto

649.781

649.718

Nesamolepilne etikete

617.897 452.324

Obrazci 1.751.406 1.552.845 Osnovni izdelavni material 164.149 260.458 Promocijske tiskovine 143.177 48.703 Samolepilne etikete 1.171.933

911.998

Srečke 208.476 188.899 Storitve 113.308 235.143 Osnovni material 24 11 Trgovsko blago 177.268 136.010 Osnovna sredstva in ostalo Skupaj

LETNO POROČILO 2006

97.968 101.749 6.405.380

6.467.785

Prodaja komercialnih tiskovin Družba se je v letu 2006 uspešno pozicionirala na trgu fleksibilne embalaže, kjer je predvsem na domačem trgu bistveno povečala svoj tržni delež. Ta trend želi nadaljevati in ponudbo fleksibilne embalaže širiti, zato je v začetku leta 2007 kupila podjetje Amba, d.o.o. iz Ljubljane, proizvajalca visokokakovostne fleksibilne embalaže. To je embalaža, s katero se srečujemo na trgovskih policah, kadar govorimo o prehrambenih, farmacevtskih ali izdelkih kemične industrije. V tem trenutku je ta družba prisotna na osmih evropskih trgih, delež izvoza izdelkov pa predstavlja 55 % proizvodnje. Na področju tiska fotovrečk je družba uresničila načrtovane cilje, medtem ko jih je na področju tiska direktne pošte celo nekoliko presegla. Na področju samolepilnih etiket ohranjamo obseg prodaje, vendar družba v tem delu načrtuje posodabljanje strojne opreme in intenziven marketinški nastop na tujih trgih. Sicer družba plana na področju prodaje komercialnih tiskovin ni v celoti uresničila. Na področju prodaje komercialnih tiskovin je družba opredelila tri strateške izdelčne skupine, in sicer fleksibilno embalažo, tiskovine za direktno pošto in samolepilne etikete. V okviru grafičnega razvoja se bodo te produktne skupine optimizirale, dopolnjevale in standardizirale.

Prodaja varnostnih tiskovin Prodaja varnostnih tiskovin, ki obsega tri velike produktne skupine (javni dokumenti, kartice in loterijske igre), je prodajne cilje za leto 2006 na domačem trgu presegla na področju izdelave kartic, personalizacije osebnih izkaznic ter potnih listin in personalizacije bančnih kartic. Trend rasti je zabeležila tudi na področju izdelave kartic tako doma kot v tujini. V letu 2006 je Cetis pričel tudi s športnimi stavami in igrami na srečo v svoji pridruženi družbi SNLS v srednje afriški državi Gabon, za kar je pridobil državno koncesijo za deset let. Sicer pa ima Cetis dolgo tradicijo tiska tiskovin za igre na srečo in nagradne igre za domač trg in trge nekdanje skupne države. V letu 2006 je družba med prvimi državami v Evropi začela izdajati biometrične potne listine. Trdo razvojno delo v prejšnjih dveh letih je tako rodilo sadove v uspešnem plasmaju prvih potnih listov s čipom v podatkovni strani. Razvojno delo se nadaljuje predvsem z nadgradnjo sistema izdaje in implementacije dodatnih podatkov na čipu. To leto je družba tudi začela izdajati in izdelovati kartice za digitalni tahograf. S tem projektom se je uveljavila kot sistemski integrator ter kot povezovalno podjetje med evropskim ter slovenskim sistemom za preverjanje podatkov in izdajanje tahografskih kartic. Na področju bančnih kartic je družba uspešno zaključila projekt uvedbe EMV čip tehnologije na bančnih karticah ter začela s personalizacijo teh kartic za eno izmed slovenskih bank. V letu 2007 družba pričakuje, da bo personalizirala bančne kartice s čipom tudi za največjo slovensko banko.

LETNO POROČILO 2006

Prodajne usmeritve v letu 2006 Marketinška strategija na področju varnostnih tiskovin je usmerjena v globalni pristop na področju zagotavljanja sistemske integracije javnih potovalnih dokumentov. Tako je Cetis v letu 2006 nadaljeval s proaktivnim trženjem izdelkov na afriških tleh in pričel tržiti izdelke tudi na azijskem kontinentu, kjer je izpeljal pomemben projekt izdelave polikarbonatnih kartic. V letu 2006 je Cetis tako s spletom različnih marketinških aktivnosti utrjeval in utrdil blagovno znamko Cetisecurity na tujih trgih. S tem se je pozicioniral kot svetovno podjetje na področju varnostnih tiskovin. Promocija varnostnih tiskovin je temeljila predvsem na predstavitvah na mednarodnih konferencah. Najpomembnejša je bila maja 2006 na Rodosu, kjer je družba predstavila slovenski biometrični potni list. Družba je v letu 2006 postala vodilni proizvajalec fotovrečk v Evropi, saj je s postavitvijo novega stroja bistveno povečala proizvodnjo tega izdelka. Z nakupom podjetja Amba pa je družba dosegla sinergijo med dopolnjujočima se dejavnostma proizvodnje fleksibilne embalaže ter samolepilnih etiket, s čimer bo svojim kupcem zagotovila še celovitejši servis. V letu 2006 je na področju prodaje potekala tudi združitev komercialnega in tehničnega oddelka v prodajno produktne skupine, v katerih prodajnik in produktni inženir skupaj delujeta na trgu kot prodajni inženir. Kupcem naj bi družba na tak način nudila učinkovitejšo podporo. Veliko naporov je družba v letu 2006 vložila tudi v kadrovsko krepitev prodaje na tujih trgih. Selektivni pristop po posameznih področjih je zaključila z uvajanjem novih kadrov in iskanjem ter podeljevanjem agencijskih pravic.

Prodajni cilji za leto 2007 • • •

Prodaja v višini 31,5 milijonov evrov, od tega na domačem trgu 17,5, na tujih trgih 12,4, vrednost preprodaje pa naj bi znašala 1,6 milijona evrov. Zmanjšanje vrednosti zalog za 500.000 evrov. Intenzivno trženje tržnih znamk Cetisecurity, etiket in fleksibilne embalaže, direktne pošte ter tiskovin za igre na srečo.

Plan prodaje za poslovno leto 2007 je družba zastavila ambiciozno. Vse aktivnosti so usmerjene k povečanju udeležbe na trgu in pridobivanju večjih celovitih poslov. Prodajo bo družba povečevala s ponudbo kompleksnih rešitev za kupca. Družba vidi svojo konkurenčno prednost v tem, da je sposobna zagotoviti kakovostne izdelke v dogovorjenem roku po tržnih cenah. Kupce spremlja in jih dodatno seznanja z vsemi možnimi rešitvami. S tem jim pomaga dosegati uspešnost na trgu. Družba se je na podlagi uspešnega poslovanja v letu 2006 odločila tudi za širitev proizvodnje produktnih skupin, pri katerih pričakuje rast prodaje, to je predvsem proizvodnje kartic in potovalnih dokumentov.

LETNO POROČILO 2006

PODJETJA V SKUPINI Skupina Cetis zagotavlja celovite rešitve na področju komunikacij s pomočjo tiskanih in drugih vrst medijev. Nudi pester program varnostnih, variabilnih in komercialnih tiskovin ter grafično oblikovanje. Te dejavnosti dopolnjuje paleta storitev kot so poosebljanje, dokumentacijske storitve in druge. V skupini Cetis so matična družba Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. s sedežem v Celju ter odvisne družbe, ki so v stoodstotni lasti matične družbe. Te so Cetis-ZG, poduzeče za trgovinu i usluge, d.o.o., Cetis Print - dooel in Cetis - dooel, Skopje. Matična družba je sicer v letu 2006 dezinvestirala premoženje v Makedoniji. Odprodajo obeh omenjenih podjetji je zaključila konec junija 2006. Na makedonskem trgu pa ostaja preko trgovskih zastopnikov. V poslovanju družbe in v skupinskih izkazih so upoštevani računovodski izkazi teh družb. V stoodstotni lasti je tudi podjetje v Tirani, ki pa ne vodi svojih računovodskih izkazov, saj deluje le kot trgovski posrednik.

Cetis-ZG d.o.o., poduzeče za trgovino i usluge, Gospodarska ulica 3, 10250 Lučko-Zagreb, Hrvaška e-naslov: cetis@cetis.hr Tel: +385 1 333 5000 Fax: +385 1 333 5001

Cetis-SK, dooel, uvoz-izvoz, Trgovsko društvo za grafička i izdavačka dejnost, za vrabotuvanje na invalidni lica, za proizvodstvo, promet i uslugi, Skopje, Sv. Kliment Ohridski 68, 1000 Skopje, Makedonija (do 20.07.2006) e-naslov: cetissk@mol.com.mk Tel: +389 2 549 899 Fax: +389 2 549 332

Cetis Print, dooel, uvoz–izvoz, Sv. Kliment Ohridski 68, 1000 Skopje, Makedonija e-naslov: nmakedonija@mt.net.mk (do 21.07.2006) Tel: +389 2 3111185 Fax: +389 2 3161524

Cetis-Tirana Sh.p.k., Blu Towers, Blvd. Deshmoret e Kombit, Kati IV, Ap. A1, Tirana, Albanija e-naslov: cetistirana@albnet.net Tel: +355 4 280 424 Fax: +355 4 280 425

Prodaja podjetjem v skupini Čisti prihodki od prodaje v tisoč SIT 2005 2006 Cetis - ZG d.o.o.

996.782 282.444

Cetis – dooel Skopje 194.691

57.517

Cetis Print - dooel Skopje 171.201 Skupaj 1.362.674 405.083

LETNO POROČILO 2006

Cetis Zagreb Leto 2006 je bilo za Cetis Zagreb v vseh pogledih najbolj uspešno leto od začetka poslovanja leta 1991. Družba je prvič presegla 5 milijonov evrov realizacije. Z dobičkom in amortizacijo je ustvarila 600.000 evrov dodane vrednosti in pridobila veliko novih kupcev in poslov. Cetis Zg je investiral v nove tiskalnike visokih zmogljivosti in v novo programsko opremo za boljšo obdelavo podatkov ter pripravo za variabilni tisk. Nakup podjetja Bipost v letu 2005 in pripojitev podjetju Cetis Zagreb sta se pokazali kot pravilni odločitvi, ki že prinašata rezultate. Družba tudi redno odplačuje kredit, ki ga najela za nakup omenjene družbe. Počasi, a zanesljivo se Cetis Zagreb pomika k zastavljenemu cilju, t.j. da postane vodilni center za hibridno pošto na Hrvaškem. Družba poseduje znanje, izkušnje, trg, najboljše ljudi, za njo pa stoji seveda tudi matična družba s svojo razvejano dejavnostjo. Poglavitna ovira za še boljše delo so neurejeni odnosi med Slovenijo in Hrvaško in slab odnos do vsega, kar je slovensko v državnih podjetjih in institucijah na Hrvaškem. Seveda se družba zaveda, da se v današnjem svetu, ki je izjemno dinamičen in v poslovnem okolju, ko se tehnološke spremembe dogajajo vsakodnevno, ne sme uspavati. Dobri poslovni rezultati brez smelih načrtov za prihodnost in brez stalnega pozitivnega pritiska na vse, ki delajo skupaj, lahko predstavljajo tudi past za prihodnost. S kvalitetno obdelavo trga in ljudmi, ki obvladajo svoj posel in so motivirani za dosego skupnih ciljev, želi družba še naprej kovati svoj uspeh. Temu Cetis Zagreb namenja največjo pozornost. Zaposleni niso strošek, temveč dodana vrednost. Zaposleni, ki je strošek, namreč po prepričanju tamkajšnje uprave nima prostora v tej družbi. Leto 2006 je zaznamovalo spremenjeno sodelovanje z matičnim podjetjem, pri čemer se je morala tudi matična družba prilagajati glede svojih zmogljivosti tržnim zahtevam na trgih, ki jih obvladuje družba na Hrvaškem. Zastopanje ponudbe izdelkov in storitev matičnega podjetja na Hrvaškem je bila in je še seveda vedno permanentna naloga družbe na Hrvaškem. Da bi jo čimbolj vzpodbujali se je hrvaška družba organizacijsko razdelila v dva profitna centra. Trgovina kot profitni center (PC) skrbi za zastopanje tujih podjetij, PC Mailing pa trži storitev tiskanja in kuvertiranja. PC Mailing je v letu 2006 beležil visoko rast, medtem ko PC Trgovina beležil znaten padec. To je seveda jasno opozorilo matični družbi za spreminjanje svoje ponudbe in pogojev poslovanja. Družba še naprej krepi poslovno sodelovanje z Zagrebačko banko, Privredno banko, HypoSlavonsko banko, Optimo, Telekomom, T-mobilom, Vindijo, Atlantic grupo, Konzumom, Agramom, Hrvaško pošto, Hrvatsko lutrijo, Stublić impexom. To je platforma kupcev, ki so ga zaposleni razvijali vrsto let. Vsak, ki se udejstvuje na gospodarskem področju na Hrvaškem ve, da gre za nabor najuspešnejših podjetij na Hrvaškem. Svoje znanje in izkušnje želi družba širiti še naprej proti vzhodu. Že letos bo odprla mailing center v Srbiji. Želi pa še v Bolgarijo in kasneje v Bosno in Hercegovino. Družba verjame, da vsesplošni napredek v teh državah in ekonomska stabilnost prinašata velike možnosti za dobičkonosna vlaganja. Upravičeno pa pričakujejo tudi sinergijske učinke.

LETNO POROČILO 2006

Cetis Skopje Cetis je kot matična družba v Makedoniji upravljal dve odvisni družbi, ki nista bili več sposobni slediti postavljenim ciljem matične družbe. Problematika je bila prisotna že v preteklih letih, ko je Cetis skušal spodbuditi kupce v Makedoniji z organizacijo zahtevnega tiska v Skopju, s čimer bi zadovoljil državne potrebe na lokalni ravni. Ob tem bi seveda lahko zaposlil tudi večje število domače delovne sile. Ker tako zamišljen projekt ni zaživel, je bila matična družba prisiljena iskati rešitve iz nastale situacije. Čeprav v prvi fazi matična družba ni iskala kupca za obe družbi, ji je v zadnji fazi to uspelo. Matična družba je ohranila komercialne odnose z bivšima odvisnima družbama v prilagojenem obsegu.

LETNO POROČILO 2006

UPRAVLJANJE PREMOŽENJA Finančno poslovanje Družba je v letu 2006 na finančnem področju v glavnem uresničila zastavljene cilje. Finančni položaj je družba ugotavljala z razčlenjevanjem in analiziranjem preteklih in tekočih finančnih tokov, pri tem pa je uporabljala še dinamično mesečno načrtovanje. Družba je upoštevala naslednja znana načela in pravila financiranja: • • • •

skladnost velikosti, strukture in gibanja sredstev ter obveznosti do virov sredstev, trajnost poslovanja z zagotavljanjem racionalnega financiranja, zmanjševanja finančnega tveganja in optimalne plačilne sposobnosti ob ustrezni finančni ekonomiki, doseganje pozitivnega finančnega izida kot čistega denarnega toka iz poslovanja, možnost povečanja finančne moči s povečanjem premoženja.

Družba je navedeno v največji možni meri ohranjala skozi dokaj zmanjšan negativni rezultat iz poslovanja v primerjavi z letom 2005. Družba je v večji meri financirala tekoče poslovanje z lastnimi sredstvi in viri, ki jih je pridobila tako s prilagajanjem naložbene politike kot tudi z odprodajo nepotrebnih finančnih naložb. Poudarek finančne analize je temeljil na finančni in kapitalski strukturi, kot tudi na ugotavljanju kreditne sposobnosti družbe. Ob ugotavljanju za poslovanje nepotrebnih sredstev in ob tekočem načrtovanju denarnih tokov je družba zagotovila vire in jamstva za uresničitev strateško pomembnih investicijskih vlaganj. Poslovno leto 2006 je bilo za družbo glede financiranja zelo dinamično in je narekovalo hitra prilagajanja novo nastalim razmeram. Na finančnem področju so bile glede finančnih naložb in danih okoliščin sprejete nekatere odločitve, ki so pripomogle k doseganju skupnega poslovnega izida. Zaradi tega sta bila osnovna finančna cilja - zagotavljanje plačilne sposobnosti družbe in ekonomika financiranja ob možnem obvladovanju finančnih tveganj - lažje dosegljiva. Razmerje med kapitalom in dolgovi se je v letu 2006 zaradi poslovanja spremenilo tako, da je bil odnos med njima 60,9 : 39,1, kar je kljub pozitivnemu poslovnemu izidu slabše kot v letu 2005. Takšno razmerje je posledica agresivnejšega financiranja, pri čemer je družba skrbela za rokovno usklajenost sredstev in virov. Dolgoročna sredstva so bila konec leta 2006 v celoti financirana s kapitalom in s tujimi dolgoročnimi viri. Pri strukturi financiranja, ki je še vedno dokaj uravnotežena, je bilo potrebno izvajati tiste finančne ukrepe, ki so imeli za posledico ustrezno finančno korekcijo. Ti ukrepi oziroma njihova učinkovitost imajo osnovo predvsem v uspešnosti poslovanja. Družba je bila v letu 2006 manj uspešna pri upravljanju terjatev iz poslovanja kot v letu 2005, saj je bil delež odpisanih terjatev in tudi samo stanje terjatev večje kot v preteklem letu. Prav tako je bila družba tudi manj učinkovita pri zalogah, saj so se povečale tako v strukturi kot v absolutnem znesku. Dejstvo je tudi, da je bil rezultat financiranja, kljub zadolževanju v letu 2006, še vedno pozitiven in je ugodno vplival na poslovni izid družbe. Družba se zaveda, da mora biti zaradi zmanjšane stopnje samofinanciranja redno poslovanje družbe čim prej v območju pozitivnega poslovanja, tako da odplačilo dolgoročnih dolgov ne bi bilo ogroženo (družba sicer tekoče redno odplačuje vse svoje dolgoročne dolgove). Finančna tveganja oziroma izpostavljenosti pa so opisane v računovodskem poročilu.

LETNO POROČILO 2006

Naložbe Obseg naložb v letih 2005-2006 Obseg naložb v tisoč SIT / leto 2005 2006 Neopredmetena dolgoročna sredstva Zemljišča

14.107 333.227

6.316

Gradbeni objekti

194.983

10.458

Oprema

226.895 258.359

Skupaj

442.301

602.044

Naložbe v opredmetena dolgoročna sredstva je družba v letu 2006 nadaljevala v podobnih vrednostnih obsegih kot v letu 2005. Tehnološko posodabljanje je namreč še vedno nujen pogoj za rast in povečevanje konkurenčne sposobnosti na področjih dejavnosti družbe. Precejšen obseg sredstev pa je družba v letu 2006 naložila na področju neopredmetenih osnovnih sredstev. Gre za novo programsko in računalniško opremo v okviru prenovitve poslovnega informacijskega sistema. Družba bo v tekočem in v prihodnjih letih povečevala vlaganja v trg, pa tudi v sodobne tehnologije in znanja. Glavni namen je zagotavljanje večje produktivnosti, odzivnosti, specializacije in zanesljivosti poslovnih procesov ter s tem tudi zniževanje stroškov. Finančni tokovi pri naložbenju v letih 2005-2006 (nekonsolidiran izkaz) Prilivi (pobotano) Prilivi (pobotano) v tisoč SIT / leto 2005 2006 Opredmetena dolgoročna sredstva

40.208

64.279

95.560

252.198

135.768

316.477

Finančne naložbe Skupaj

Odlivi (pobotano) Odlivi (pobotano) v tisoč SIT / leto 2005 2006 Neopredmetena dolgoročna sredstva 14.106 333.228 Opredmetena dolgoročna sredstva 415.916 199.697 Finančne naložbe 1.729.856 221.943 Skupaj 2.159.878

754.868

Bruto dodana vrednost 2005-2006 Bruto dodana vrednost v tisoč SIT / leto 2005 2006 Bruto dodana vrednost v tisoč SIT 2.153.997 2.597.292 Verižni indeks 100,00 120,58

V primerjavi s preteklim letom je bila bruto dodana vrednost v letu 2006 na precej višji ravni. V letu 2007 ter tudi v naprej želi družba ob krčenju stroškov intenzivirati in realizirati povečanje marketinško usmerjenih naložb na domačem in na tujih trgih prek odvisnih ali pridruženih družb v tujini. Takšna družba je bila konec leta 2006 registrirana v Albaniji in LETNO POROČILO 2006

bo tržila igre na srečo. V začetku leta 2007 pa je družba postala 100 % lastnik poslovnega deleža v družbi Amba Co. d.o.o. iz Ljubljane, ki prodaja in proizvaja fleksibilno embalažo. Družba pričakuje pri teh naložbah povečanje svoje učinkovitosti in donosov ob zagotavljanju likvidnosti na daljši rok. Seveda bo družba glede na izražene potrebe in opredeljeno strategijo vlagala tudi v opredmetena in druga dolgoročna sredstva, prav tako pa bo izvajala dezinvestiranje poslovno nepotrebnih naložb.

Delničarji in delnice Osnovni kapital družbe Cetis, d.d. je razdeljen na 200.000 navadnih kosovnih imenskih delnic z oznako CETG, s katerimi se trguje na prostem trgu Ljubljanske borze. Vse delnice so prosto prenosljive. Družba v letu 2006 ni izvajala nobenih sprememb v osnovnem kapitalu. Družba objavlja predpisane informacije na portalu SEO-net Ljubljanske borze. Število delničarjev se v letu 2006, tako kot že v nekaj preteklih letih, ni bistveno spremenilo. Delničarjev je bilo konec leta 2006 1.084. Njihovo število se je v primerjavi s koncem leta 2005 zmanjšalo za 23. V letu 2006 so se med desetimi največjimi delničarji pojavila tri nova imena (Unimoto, NFD Holding, Brueder Henn). Struktura lastništva delnic je bila na dan 31.12.2006 naslednja: Delničar

Število delnic

Delež v osnovnem kapitalu v %

78.493

39,25

Infond ID d.d.

27.358

13,68

Kovinoplastika d.d.

18.649

Kapitalska družba d.d.

Cetis-Graf d.d.

9,32

15.609

7,80

Slovenska odškodninska družba

14.948

7,47

VS Probanka Glob. nal. sklad

12.049

6,02

Unimoto d.d.

12.043

6,02

NFD Holding d.d.

3.500

1,75

Merkur

530

0,27

Brueder Henn Holding Gesell.

430

0,22

Ostale pravne in fizične osebe

16.391

8,20

Skupaj 200.000 100,00

Deset največjih delničarjev ima v lasti 91,8 % delnic, ki so izdane v nematerializirani obliki pri Centralno klirinško depotni družbi v Ljubljani. Družba je bila na dan 31.12.2006 imetnica 201 lastnih delnic za namene iz druge alinee 240. člena ZGD-1. Družba v letu 2006 ni pridobivala lastnih delnic. Konec leta 2006 je tržna vrednost delnice znašala 23.999,00 SIT, kar je predstavljalo, ob upoštevanju celotnega števila izdanih kosovnih delnic, 65,9 % knjigovodske vrednosti delnice po MSRP, ki je konec leta 2006 znašala 36.426,26 SIT. Leto 2006 beležimo kot prvo leto, v katerem se je knjigovodska vrednost delnice z oznako CETG povišala, njena tržna vrednost pa dokaj znižala. Gibanje tržne in knjigovodske vrednosti (MSRP) delnic z oznako CETG v letih 2005 in 2006 Leto / Gibanje vrednosti delnic

Tržna vrednost Knjigovodska vrednost Razmerje med obema delnice v SIT (31.12.) delnice v SIT (31.12.)

2005 30.999,00 34.613,98

89,6

2006 23.999,00 36.426,26

65,9

LETNO POROČILO 2006

Gibanje tečaja delnice CETG v letu 2006 v EUR 120

110

100

2. .1

06 1.

06 0.

06 9.

06 8.

06 7.

06 6.

06 5.

06 3.

06 2.

.0 10

Enotni tečaj delnic z oznako CETG na organiziranem trgu Ljubljanske borze je v letu 2006 nekajkrat močno zanihal. V zadnjem mesecu leta se je tečaj popravil na skoraj 24.000 SIT oziroma 100 EUR. V primerjavi z indeksom SBI20 lahko ugotovimo, da je gibanje tržne vrednosti delnice z oznako CETG v letu 2006 nazadovalo, saj je borzni indeks SBI20 v letu 2006 porasel kar za dobrih 37 odstotnih točk. Čisti (izguba)/dobiček na delnico po MSRP v letih 2005 in 2006 v SIT Izguba – dobiček na delnico / Leto 2005 2006 Čista izguba / dobiček na delnico v SIT

(3.262,87) 1.140,99

Opomba: Zaradi negativnega rezultata je družba v letu 2005 ustvarila izgubo na delnico. Izračun je narejen na podlagi tehtanega povprečja števila delnic.

Politika dividend Uprava družbe se zaveda, da je v letu 2006 dosegla pozitiven rezultat, ki bi glede na višino dopuščal izplačilo minimalnih dividend, kar je tudi obljubila v zadnjem letnem poročilu. Skupščina družbe je v letu 2006 odobrila uporabo MSRP. Pri tem pa je njihova uporaba oziroma prehod nanje zahtevala uskladitev knjiženj na kapitalu, ki kljub doseženemu pozitivnemu rezultatu v letu 2006 zaradi same uskladitve po MSRP ne omogočajo oblikovanje predloga za izplačilo dividend za leto 2006. Uprava načrtuje tudi v prihodnje udejanjati dolgoročne razvojne in investicijske potrebe družbe ter iskati nove možnosti, s ciljem maksimiranja premoženja družbe in dobička oziroma doseganja pričakovanj in interesov delničarjev. V primeru, da bo družba dosegla načrtovani dobiček za leto 2007, bo uprava družbe, ob upoštevanju ostalih pomembnih okoliščin, zagotovo predlagala razporeditev ustreznega dela ustvarjenega čistega dobička v letu 2007 za dividende.

LETNO POROČILO 2006

NABAVA IN LOGISTIKA Osnovna naloga nabave ostaja enaka kot prejšnja leta: pravočasno priskrbeti zadostno količino materiala ustrezne kvalitete po optimalni ceni. Prav tako ostaja eden osrednjih ciljev nabave zmanjševanje števila dobaviteljev, povečevanje nabave pri najboljših in s tem zagotavljanje boljših cenovnih pogojev ter ustreznih količinskih popustov. Družba od dobaviteljev pričakuje material in storitve visoke kakovosti, cenovno učinkovitost in ustrezen servis. Zadnja polovica leta 2006 je bila v znamenju reorganizacije družbe. Tako sta se združili tudi službi nabave in skladiščno transportne službe v organizacijsko enoto nabava in logistika. Logistika se ukvarja z materialnimi tokovi znotraj podjetja in med različnimi podjetji. Tako zagotavlja zadovoljevanje potreb proizvodnje na eni strani in kupcev na drugi. V skladišču se je v letu 2006 začel proces avtomatizacije skladiščnega poslovanja, s katero želi družba zagotoviti večjo točnost in ekspeditivnost poslovanja. Prednost povezave nabave s skladiščno službo je lažja koordinacija zalog in optimalnih naročenih količin. Posledično pa bolj ekonomično poslovanje z zalogami in hitrejše obračanje sredstev ob nemotenem delovanju proizvodnje. Ta združitev bo hkrati olajšala ugotavljanje optimalnih dostavnih stroškov s primerjanjem nabavnih cen in transportnih stroškov. Leto 2006 Z vidika nabave je pomembno vlogo igralo dejstvo, da se je v letu 2006 zaprlo veliko papirnic v Evropi. V to so bile prisiljene, ker je ponudba papirja, predvsem brezlesnega premaznega, presegla povpraševanje. Posledično so rasle cene papirja, in sicer predvsem v zadnji četrtini leta 2006. Ta trend se nadaljuje tudi v letu 2007. Najbolj so se podražili samokopirni papirji, ki v deležu nabave papirjev v družbi predstavljajo 10 % vseh nabavljenih količin. Vpliv dvigovanja cen nafte se je pokazal pri nabavi materialov za etikete. Najmočneje se je odrazil v papirni industriji, ki ta energetski vir uporablja v proizvodnji, kar je tudi vplivalo na že omenjeno zapiranje papirnic. Zaloge so se povečale ne glede na to, da je družba načrtovala njihovo zmanjšanje. To je zaradi dragih materialov, ki jih Cetis uporablja za izdelavo slovenskih biometričnih potnih listov (čipi, polikarbonat, kinegrami). Zaradi dviga cen na svetovnem trgu družba ni uspela bistveno zmanjšati materialnih stroškov. Naročila in prevzemi leto

2005 2006

Skupno število vseh naročil

5.371

5.006

Skupno število vseh prevzemov

5.864

5.833

Vrednost v tisoč SIT 2.413.061,21 2.513.955,88

Ugotovitve: Vrednost nabave se je v primerjavi z letom 2005 povečala za 4 %. Na tujih trgih je Cetis nabavil 54,32 %, v Sloveniji pa 45,68 %. Delež nabave v Sloveniji se je v primerjavi z letom prej povečal za dobre 3 %. To je posledica tega, da nekatere dobave izvajamo preko slovenskih trgovcev, ki so istočasno naši kupci, čeprav bi sicer te materiale lahko nabavili neposredno od proizvajalcev.

LETNO POROČILO 2006

Odnosi z dobavitelji Dobavitelji družbo na povabilo redno seznanjajo z novostmi v njihovem proizvodnem programu, na tržišču in s trendi. Pri uvajanju novih tehnologij in izdelkov družbi tako pomagajo s svojimi izkušnjami. Cetis si prizadeva za dolgoročne odnose z dobavitelji. Tako imajo koristi dobavitelji, ki na podlagi že napovedanih količin lažje planirajo, ter Cetis, ki mu zanesljivi dobavitelji omogočajo, da svojim kupcem zagotavlja kvalitetne izdelke in nove rešitve. Dobavitelji tudi vedo, da imajo v Cetisu zanesljivega partnerja, ki tekoče poravnava obveznosti. Ocenjevanje dobaviteljev V letu 2006 smo ocenili 120 dobaviteljev. V skupino A se je uvrstilo 31 dobaviteljev, v skupino B 83 in v skupino C 6 dobaviteljev. V skladu s standardi ISO so na seznamu odobrenih dobaviteljev tisti, ki so bili po ocenjevanju uvrščeni v razred A ali B. Predmet ocenjevanja, ki ga izvajamo enkrat na leto, so cena in plačilni roki, rok dobave in spoštovanje tega roka, število reklamacij in način reševanja le-teh, servis, ki nam ga dobavitelj nudi (pomoč pri razvoju novih izdelkov, obveščanje o novostih v njihovem poslovanju, obveščanje o trendih na svetovnem trgu...), delo v skladu s standardom ISO 9000, ISO 14001 in upoštevanje zahtev varstva okolja. Z dobavitelji, ki se po ocenjevanju uvrstijo v razred C, Cetis posluje le, če nima druge možnosti. O rezultatih ocenjevanja družba dobavitelje obvešča pisno ter skuša z njimi doseči izboljšave tam, kjer so dobili nižjo oceno. Leto / delež dobaviteljev po posameznih skupinah v %

2005 31

57 4

2006 31

Ugotovitve: Število dobaviteljev v skupini A je ostalo enako kot leto prej. V zadnjih letih je družba sicer uspela izboljšati sodelovanje z dobavitelji, saj se je njihovo število v skupini A bistveno povečalo. V letu 2006 je vidno bistveno povečanje dobaviteljev v skupini B. Razlog je predvsem v tem, da je družba ocenila več dobaviteljev kot leto prej. Pomeni pa tudi to, da so bila medsebojna pričakovanja usklajena in postavljeni trdni temelji za nadaljnje sodelovanje. Načrti za leto 2007 Pomembnejši projekt službe nabava in logistika v letu 2007 je avtomatizacija skladišča, s čimer bo Cetis povečal ažurnost in natančnost poslovanja, skrajšal administrativne postopke, ipd. V letu 2007 bo družba pričela intenzivno iskati tudi alternativne dobavitelje papirjev izven Evrope, predvsem v Južni Ameriki.

LETNO POROČILO 2006

PROIZVODNJA V letu 2006 je proizvodnjo zaznamovala rast na področju produktov in storitev z dodano informacijsko tehnologijo, to je dokumentov in kartic ter rast proizvodnje fleksibilne embalaže. V začetku leta je družba uspešno začela izdelovati in izdajati kartice za digitalne tahografe. S tem projektom je Cetis po pridobitvi državne koncesije prevzel ne samo izdelavo čip kartic temveč tudi vodenje postopka njihove pridobitve, personalizacijo in zaključen nabor ostalih storitev. Najzahtevnejši projekt leta 2006 je bil začetek proizvodnje biometričnega potnega lista, ki ga je Cetis uspešno izvedel. Zahtevnost projekta je bila v združitvi in izvedbi vrhunskih grafičnih in informacijskih tehnoloških rešitev. Družba je začela tudi s personalizacijo EMV bančnih kartic. V letu 2006 je Cetis nadaljeval z razvojem grafične priprave, kar se je obrestovalo na področju rasti realizacije in kvalitete tiska ovojnih etiket ter na področju zmanjšanja reklamacij, izmetov in zastojev iz naslova grafične priprave tiskovin. Zmanjševanje stroškov in racionalizacija proizvodnje se neposredno odražata v manjših stroških glede na prihodke v primerjavi z letom 2005. Nižji realizaciji proizvodnih ur za 2,5 % v primerjavi z letom 2005 je sledilo tudi zmanjševanje števila zaposlenih za enak odstotek. Načrti za leto 2007 Delo na področju razvoja poosebljanja EMV bančnih kartic še ni zaključeno, saj se družba pospešeno pripravlja na prehod večine bank na kartice s čipom. V letu 2007 bo nadaljevala projekt zmanjševanja stroškov ter optimizacije in racionalizacije proizvodnje. Ob tem bo potrebno tudi investiranje v opremo na rastočih segmentih proizvodnje ter posodabljanje strojnega parka z namenom odprave ozkih grl. Pregled in izkoristek proizvodnih ur Ure / leto 2005 2006 Razpoložljive proizvodne ure

732.107

663.073

Planirane proizvodne ure 277.187 256.719 Dosežene proizvodne ure 207.330 201.971 Administrativne proizvodne ure

14.242

11.976

Skupaj 221.572 213.947

Ugotovitve: V letu 2006 je bilo planiranih manj proizvodnih ur kot prejšnja leta. Plan proizvodnih ur je bil dosežen 79 odstotno, kar je za 4 odstotke več kot leto prej. Trend zmanjševanja odstotka administrativnih ur se nadaljuje in je bil najnižji v zadnjih treh letih.

LETNO POROČILO 2006

RAZISKAVE IN RAZVOJ Tržne zahteve se v zadnjih letih spreminjajo in namesto delovno intenzivnih postopkov naraščajo potrebe po tehnološko in storitveno zahtevnejših rešitvah. Dokumenti postajajo e-dokumenti, potovalni dokumenti elektronski potovalni dokumenti, bančne kartice pametne bančne kartice. Cetis se prilagaja tem spremembam in tako združuje grafično in informacijsko tehnologijo ter tako grafičnim izdelkom omogoča življenje v informacijski družbi. Posledica tega je bila tudi reorganizacija službe razvoja in raziskav. Ta je od 1.1.2007 razdeljena na tri dele, in sicer strateški razvoj, grafične tehnologije R&R ter visokotehnološki oddelek CeNT – Cetis nove tehnologije.

Strateški razvoj Na področju strateškega razvoja bo v prvi polovici leta 2007 posebna pozornost posvečena dokončanju strateškega plana razvoja do leta 2010, katerega bistveni poudarki so: • Oblikovanje strateških skupin storitev in izdelkov glede na potrebe kupcev ter novih sinergij podjetij v skupini Cetis. Predvidena je tako razvojna kot prodajna usmeritev v štiri produktne skupine: embalaža, sistemi za poslovno komuniciranje, dokumenti, igre na srečo. • Izdelava plana in izvedba specializacije lastne proizvodnje z namenom zadržati del visoko specializirane in konkurenčne produkcije storitev in proizvodov.

Grafične tehnologije R&R Grafični razvoj je v letu 2006 največ pozornosti posvetil projektu izdelave biometričnih potnih listov, ki ga je v sodelovanju s CeNTom tudi uspešno izvedel. Cetis je v biometrični potni list vgradil kar nekaj novih zaščitnih elementov, ki so plod lastnega znanja. En od teh je patentirana novost, vezava polikarbonatne podatkovne strani s knjižico potnega lista, CSB - Cetis Security Binding, s čimer je potni list dobil funkcionalen, estetski in dodaten varnostni element. Vezava je patentirana v Sloveniji, patentna prijava pa vložena tudi pri Evropskem patentnem uradu. Na področju zaščit tiskovin je družba razvijala tudi dodatne zaščitne elemente kartic. Na področju iger na srečo je prav tako razvijala nove zaščite tiskovin ter novih sistemov iger. Pripravila je tudi projekt postavitve nove tiskarne za igre na srečo. Cetis je skupino samolepilnih etiket dopolnil s tako imenovanimi booklet etiketami (etiketa knjižica), ki so namenjene označevanju izdelkov, katerih uporaba ali predstavitev zahteva zapis večjih količin podatkov. V letu 2006 je družba vzpostavila tudi redno proizvodnjo booklet etiket, na katere je nanesla Braillovo pisavo. Veliko razvojnega dela je grafični razvoj posvetil tudi področju fleksibilne embalaže. Ob uvajanju novega informacijskega sistema je grafični R&R sodeloval na področju standardizacije poslovnega procesa. Grafični R&R je že drugič zapored prejel zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovatorja leta 2005 in sicer za polizdelek CSM, Cetis Security Multilayer, večplastno zaščito podatkovne strani potnega lista. Inovatorja sta bila strokovnjaka s področja grafičnega razvoja, Barbara Sušin in Igor Plahuta.

LETNO POROČILO 2006

Načrti za prihodnost: • • •

Na področju iger na srečo in nagradnih iger bo družba nadaljevala z razvojem novih zaščit tiskovin in z razvojem novih iger. Na področju razvoja večslojnih nalepk bo poleg booklet etiket razvijala tudi druge oblike večslojnih nalepk in nalepke, ki temeljijo na radiofrekvenčni identifikaciji (RFID). Na področju fleksibilne embalaže bo družba sledila razvoju pametne embalaže, ki se vse bolj uveljavlja v svetu, ter razvoju fleksibilne embalaže na področju kozmetične in prehrambene industrije.

Cetis nove tehnologije Nujna je postala tudi sprememba organizacije oddelka R&R IT, ki je pripeljala do združitve kadra s področja informacijske tehnologije v skupen oddelek Cetis nove tehnologije. Cilj vzpostavitve CeNTa je oblikovanje učinkovite tehnološke sinergije grafične in informacijske dejavnosti, ki bo temeljila na konkretnih projektih in vrhunskem znanju, hkrati pa bo omogočala inovacijsko okolje za nove razvojne izzive. V letu 2006 je oddelek razvoj in raziskave informacijske tehnologije v sodelovanju z drugimi oddelki in zunanjimi partnerji izpeljal projekte kot so: • biometrični potni list Republike Slovenije, • pametne kartice za digitalne tahografe, • elektronski zajem in elektronsko arhiviranje dokumentov za nekaj vidnih slovenskih podjetij ter • pametne bančne kartice EMV. V tem letu se je Cetis tudi uradno certificiral za poosebljanje bančnih kartic. Podjetja, ki nudijo storitve poosebljanja bančnih kartic, morajo namreč že vrsto let izpolnjevati stroge zahteve po logični in fizični varnosti ter po kakovosti. Cetis je edini v Sloveniji uradno certificiran za poosebljanje bančnih kartic s strani Mastercarda. Načrti za prihodnost • • •

LETNO POROČILO 2006

V prihodnosti bo CeNT okrepil delovanje na področju e-poslovanja in e-arhiviranja. Z ustreznim kadrovanjem in razvojem zaposlenih bo CeNT krepil intelektualni kapital, zagotavljal ustrezne kompetence zaposlenih ter jim nudili izzive na razvijajočih se tehnoloških področjih. V prihodnjih letih bo največja pozornost posvečena tudi področjem upravljanja z identiteto, biometrije, računalniškega vida, razvoja produktov na podlagi pametnih čipov, spletnih dokumentnih in arhivskih sistemov ter obvladovanju tehnologije pametnih kartic.

UPRAVLJANJE KAKOVOSTI Kakovost in odličnost sta temeljna cilja na vseh področjih Cetisovih operacij. Težnja biti najboljši je institucionalizirana v vseh ključnih procesih. Družba teži k nenehnemu izboljševanju s procesno kontrolo, metodami validacije, spodbujanjem rigoroznih postopkov upravljanja sprememb in obvladovanjem tveganj. Na nivoju podjetja in posameznih oddelkov spodbuja kakovost s proaktivnimi programi reinženirninga in optimizacije. Na individualni ravni pa zaposlenim omogoča treninge, da presojajo rutinirane naloge, s ciljem izboljšanja njihovih sposobnosti in učinkovitosti. Cetis uporablja metodologije preventivnih in korektivnih ukrepov s ciljem izboljšanja kupčevega zadovoljstva z izboljšavami izdelkov in storitev. Medfunkcijsko timsko delo in statistična kontrola procesa igrata osrednjo vlogo pri doseganju najvišjih standardov. Upravljanje kakovosti temelji na izpeljankah standardov kakovosti, ki so skladni z mednarodnimi standardi: • ISO 9001:2000 – Sistem upravljanja kakovosti. • ISO 14001 – Sistem ravnanja z okoljem. • ISO 17799 – Sistem varovanja podjetja. • EMV (Eurocard, MasterCard, JCB) certifikat, s katerim dokazujemo urejenost in organiziranost logične in fizične varnosti. • ISO 27001 – Sistem varovanja informacij. • CQM (Card Quality management), ki je del standarda EMV in dokazuje, da je kakovost naših izdelkov nadzorovana in na ustrezni visoki ravni. Načrti za leto 2007 V letošnjem poslovnem letu si je družba z vidika certificiranja zadala naslednje cilje: • Vzpostavitev sistema varstva in zdravja pri delu na osnovi standarda OHSAS 18001 – zdravje in varnost pri delu, brez certificiranja. • Nadgradnja standarda EMV – certifikat, s katerim bi pridobili pooblastilo tudi za proizvodnjo bančnih kartic in ne samo poosebljanje. • Nadaljevanje aktivnega sodelovanja v skupini podjetij, ki sodelujejo pri vzpostavljanju mednarodnih standardov za določanje testne metode za testiranje potovalnih dokumentov ISO/IEC/JTC1/SC17/WG3/TF4.

LETNO POROČILO 2006

ZAPOSLENI Značilnosti leta 2006 Leto 2006 je na področju dela z zaposlenimi predstavljalo velik izziv. Zaradi slabih rezultatov iz poslovanja v letu 2005 se je morala družba reorganizirati, posledica česar je bila tudi ukinjanje delovnih mest. Tako je v letu 2006 iz podjetja odšlo 39 delavcev, večinoma zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, nekaj pa se jih je upokojilo. Leto 2006 je predstavljalo izziv tudi zaradi nove sistemizacije delovnih mest, ki jo je zahtevala uvedba novega informacijskega sistema ter priprava novih pogodb o zaposlitvi za vse zaposlene. Aktivnosti v zvezi z optimizacijo poslovanja in zmanjševanja števila zaposlenih še vedno tečejo. Gre predvsem za mehkejše variante odpovedi pogodb starejšim delavcem iz poslovnega razloga, ko delavec izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, oziroma se mu pogodba lahko odpove, če mu je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Načrti za leto 2007 V letu 2007 si je družba na tem področju zastavila realne cilje: • Vzpostavila bo mehanizme merjenja učinkovitosti izobraževanja – kazalnik ROI (povrnitev investicije v izobraževanje). Cilj je sistematično dvigniti kompetence zaposlenih in ciljno voditi izobraževanje vsakega zaposlenega ter tako vzpostaviti mehanizem za spremljanje kazalnika učinkovitosti izobraževanja. • Projekt prenove informacijskega sistema upravljanja človeških virov (UČV). Družba bo vzpostavila celovite kazalnike in sistem njihovega avtomatskega spremljanja. Pri tem bo uporabila obstoječi informacijski sistem in ga nadgradila. Cilj tega projekta je vso analitiko oblikovati v nekaj področij, ki bodo dostopna uporabnikom preko internega portala ter bodo nudila osnovo za odločanje. • Projekt vsebinske prenove delovanja UČV predvsem na naslednjih področjih: • Definiranje kompetenc ključnih kadrov. • Merjenje uspešnosti in učinkovitosti na delovnem mestu. • Merjenje uspešnosti in učinkovitosti izobraževanja. • Povezanost sistematizacije in sistem nagrajevanja (plačni sistem). • Vodenje letnih razgovorov. • Razvoj kadrov. • Vzpostavitev celovitega spremljanja absentizma v podjetju in ukrepanje. Komuniciranje z zaposlenimi Družba se zaveda, da je njen uspeh odvisen od učinkovitosti in zadovoljstva njenih zaposlenih. Na tem področju lahko še veliko naredi. V letu 2006 je družba predvsem preko internega časopisa poudarjala pomen kulture poslovnega komuniciranja ter splošne razgledanosti z grafičnega področja. Med drugim je družba ob koncu leta poleg naj sodelavcev razglasila in nagradila še jubilante za 10, 20 in 30 let dela v podjetju. V začetku leta 2007 je družba na podlagi izvedene raziskave ob koncu preteklega leta prenovila sistem vrednot ter vizijo podjetja, kar bo v tem letu tudi intenzivno komunicirala. Izvedla pa bo tudi projekt za dvig zavedanja o pomenu zdravja za osebno in poklicno življenje zaposlenih.

LETNO POROČILO 2006

Število zaposlenih po OE OE 2005 2006

št. zaposlenih

IND 05/06

Uprava 2

0,48 2

0,48 100,00

Skupne dejavnosti 22

5,25 21

5,01

95,45

Finance in ekonomika 13 3,10 13 3,10 100,00 Marketing

95 22,67

93 22,20

97,89

Razvoj in raziskave 12 2,86 12 2,86 100,00 66,35

97,20

Skupaj 430 102,63 419 100,00

Proizvodnja 286

68,26 278

97,44

Ugotovitve: V začetku leta je družba sicer planirala zmanjšanje števila zaposlenih za 100 delavcev, zaradi slabših poslovnih rezultatov v letu 2005, vendar se je tekom leta pojavljala potreba po delavcih v nekaterih proizvodnih enotah. Tako je iz poslovnih razlogov prenehala pogodba 16 delavcem, 5 se jih je redno upokojilo, nekaj delavcev pa je dalo odpoved. Izobrazbena struktura zaposlenih Izobrazba 2005 2006

število

II. priučeni delavci 104 24,2 III. kvalificirani delavci

7 1,6

število

96 23 7 1,7

IV. kvalificirani delavci 142 33 138 33 V. srednja stopnja 109 25,3 106 24,6 VI. višja stopnja 27

6,3 29

6,9

VII. visoka stopnja 37

8,6 39

9,3

VIII. magisterij 4

0,9 4 1

Skupaj 430 100 419 100

Ugotovitve: Cetis je proizvodno podjetje in v proizvodnji je zaposlenih največ ljudi s poklicno in srednješolsko izobrazbo. Stroški dela in plač v tolarjih / % 2005 2006 Povprečna letna bruto plača v Cetisu v SIT 252.818,00 252.452,45 Povprečna letna bruto plača v panogi v Sloveniji v SIT 244.535,00 254.277,21 Odstopanja od panoge v % 3,27

- 0,72

Stroški dela v strukturi prihodkov % 30,36 29,18

Ugotovitve: Družba za povprečjem plač v panogi v letu 2006 zaostaja za manj kot odstotek. Sicer pa se je masa plač v primerjavi med januarjem 2006 in januarjem 2007 zvišala za 9,3 % (vključeni so vsi zaposleni) oziroma za 2,3 % (brez individualnih pogodb). Za dober odstotek pa so se v primerjavi z letom prej zmanjšali stroški dela v strukturi prihodkov. Stroški izobraževanja in usposabljanja Izobraževanje v tisoč SIT 2005 2006

IND 05/06

Seminarji 25.066,30

50.179,96 200,19

Računalništvo 2.386,75

836,21 35,04

Tuji jeziki 3.536,93 1.710,09 48,35 Sejmi

9.264,73

8.995,98

97,10

Študij ob delu

7.963,87

5.684,68

71,38

Štipendije

7.860,11

6.364,08

80,97

Skupaj

56.078,70

73.771,02 131,55

LETNO POROČILO 2006

Ugotovitve: Družba je naložbe v izobraževanje glede na leto 2005 povečala, predvsem zaradi uvedbe novega informacijskega sistema. Povprečna investicija na zaposlenega za izobraževanje in usposabljanje je tako znašala 176.064,49 SIT. Z namenom vzpostavitve sistema merjenja učinkov izobraževanja pa želimo spremljati kako, koliko in v kolikšnem času se investicija povrne. Statistični podatki za pretekli dve leti Podatek 2005 2006 Število zaposlenih 430 419 Delež žensk 37,21 % 36,30 % Delež moških

62,80 %

63,70 %

Povprečna starost žensk 41,89 let 42,18 let Povprečna starost moških 41,65 let 41,71 let Povprečna delovna doba žensk 22,78 let 22,98 let Povprečna delovna doba moških 21,56 let 21,48 let Delež zaposlenih za nedoločen čas

95,80 %

95,50 %

Delež zaposlenih za določen čas 4,20 % 4,50 % Delež pripravnikov Stopnja fluktuacije

7,09 %

7,51 %

Delež žensk v vodstveni strukturi 27,27 % 30,00 % Prihodi 11 23 Odhodi 32 34

Ugotovitve: Trend zmanjševanja števila zaposlenih se nadaljuje, zvišuje pa se starostna struktura in delovna doba zaposlenih. Fluktuacija je bila v letu 2005 7,5 %. Zvišal pa se tudi delež žensk v vodstveni strukturi, ki znaša 30 %. Pregled bolniških odsotnosti v % v letu 2006 Meseci /boleznine v %

Povrnjene boleznine

Skupaj

Januar 3,94 2,29

Boleznine v breme podjetja

6,23

Februar 3,75 2,69

6,44

Marec 3,81 2,52

6,33

April 4,75 1,67

6,42

Maj 4,34 2,16

6,50

Junij 4,30 2,42

6,72

Julij 2,88 2,03 4,91 Avgust 2,86 1,77 4,63 September 3,45 1,93

5,38

Oktober

5,06 1,85

6,91

November 4,63 2,67

7,30

December 4,05 2,37

6,42

Povprečje 3,99 2,20

6,18

Ugotovitve: V letu 2006 se je odstotek bolniških odsotnosti zmanjšal v povprečju za 1%.

LETNO POROČILO 2006

Poročilo o varnosti in zdravju pri delu V letu 2006 so se na področju varnosti in zdravja pri delu odvijale redne aktivnosti, ki jih delodajalcem nalaga Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS št. 56/99), zlasti: • teoretično in praktično usposabljanje delavcev za varno delo in varstvo pred požarom (100 vključenih delavcev), • izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev – 50 delavcev, • izbira, nakup in uvajanje delovne opreme in tehnologij, ki ustrezajo predpisom Evropske skupnosti in obenem izpolnjujejo vse zahteve domače zakonodaje (izjava o skladnosti, ropot, mehanske nevarnosti, varstvo okolja, …), • periodični pregledi in preizkusi delovne opreme (pridobitev obratovalnih dovoljenj za 100 strojev), • pregledi in preizkusi sredstev za gašenje (gasilniki, hidranti). Dolgoročne aktivnosti Za nenehno izboljševanje stanja varnosti in zdravja pri delu je pomembno predvsem naslednje: • V letu 2006 kljub predvidevanjem družba ni pridobila certifikata OHSAS 18001 (poklicno zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu). Aktivnosti tečejo tudi v letu 2007. • Redno spremljanje zdravstvenega stanja zaposlenih, pravočasno odkrivanje bolezni v zvezi z delom s preventivnimi zdravstvenimi pregledi pooblaščenega zdravnika in postopno uvajanje usmerjenih pregledov za določene skupine delovnih mest. • Svetovanje strokovnih zunanjih sodelavcev za varnost pri delu pri izbiri, nakupu in uvajanju nove delovne opreme in novih tehnoloških postopkov v podjetje. Pregled števila nezgod pri delu v zadnjih dveh letih št. nezgod 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 leto

2005

2006

2005

2006

2005

2006

LETNO POROČILO 2006

dinozavri so izumrli, …

LETNO POROČILO 2006

3. ODGOVORNOST DO DRUŽBENEGA IN NARAVNEGA OKOLJA ODGOVORNOST DO NARAVNEGA OKOLJA Pogoj za zdravo delovno okolje je med drugim tudi zdrav odnos do naravnega okolja. Tega se družba zaveda, zato dela po strogo začrtanih okoljevarstvenih smernicah, opredeljenih v okoljski politiki. Cetis sicer ni velik onesnaževalec okolja, pa vendar si aktivno prizadeva zmanjšati negativne vplive svoje dejavnosti na naravno okolje, od osveščanja in izobraževanja zaposlenih s tega področja, do upoštevanja okoljevarstvenega vidika pri nabavi novih tehnologij. Izvajanje okoljskih ciljev in programov v letu 2006 •

• • • • • •

Cetis je dokončno zaključil doslej največji projekt na področju ekologije. Postavil je moderno skladišče, ki zagotavlja optimalne pogoje za hranjenje nevarnih kemikalij in nevarnih odpadkov. S to investicijo je družba bistveno zmanjšala tveganje za nastanek okoljskih nesreč kot sta razlitje nevarnih kemikalij v kanalizacijo in požar. Skladno z okoljsko politiko je Cetis zmanjšal količine nevarnih odpadkov za 36,7 % glede na leto 2005. Izpolnil je letni cilj in zmanjšal količino komunalnih odpadkov za 11,5 % glede na leto 2005. V celoti je družba uvedla logistiko in uporabo povratnih čistilnih krp, s čimer je za 35 % zmanjšala količino nevarnega odpadka, čistilnih krp, onesnaženih z nevarnimi snovmi. Družba je uspešno prestala recertifikacijsko presojo sistema vodenja po ISO 14001 in pridobila certifikat ISO 14001:2004. Družba je ukinila program vgradnje čistilne naprave za čiščenje srebra iz odpadnih vod, saj je koncentracijo srebra zmanjšala na ustrezno raven z uporabo nadomestne BAT tehnologije. S prevzemnikom odpadkov se je Cetis dogovoril za odprodajo odpadnega PVC-ja.

V letu 2007 bo družba: • • • •

Preuredila in modernizirala priročna skladišča za nevarne snovi ter dokončno ukinila ves pretok vnetljivih in nevarnih snovi znotraj podjetja. Pridobila okoljevarstveno dovoljenje za naprave, ki povzročajo emisije snovi v vode. Zmanjšala količino komunalnih odpadkov za 10 %. Zmanjšala količino nevarnih odpadkov za 5 %.

Dolgoročni cilj Cetisova dolgoročna cilja do leta 2010 ostajata: • zmanjšanje količine odpadkov za 30 odstotkov glede na leto 2003 (družba je doslej skupno količino odpadkov uspela zmanjšati za 20 %) ter • dvig okoljevarstvene osveščenosti zaposlenih.

LETNO POROČILO 2006

Okoljske investicije v zadnjih štirih letih Okoljske investicije

Investicije v tisoč SIT

Uvedba tehnologije CTP

95.856

Uvedba tehnologije flexo CTP 28.251 Izgradnja skladišča nevarnih podatkov

79.081

Skupaj 203.188

Opomba: Družba v letu 2006 ni imela večjih okoljskih investicij. Količina komunalnih odpadkov 2005 2006 Komunalni odpadki v tonah

75,9

67,2

Ugotovitve: Glede na leto 2005 je Cetisu uspelo zmanjšati količino komunalnih odpadkov za dobrih 11 %, s čimer je izpolnil cilj, ki si ga je zadal za leto 2006. Količine nevarnih odpadkov v tonah

Sprememba v %

Nevaren odpadek 2005 2006 2005/2006 Krpe 15.875 10.301

-35,1.%

Embalaža nevarnih snovi 10.296 400

-96,1.%

Barve

6.863

+12,4.%

830 1.540

+85,5.%

Tonerji 495 345

-30,3.%

Lepila

6.105

Topila 2.564 1.012

-60,5.%

Fiksirji

+31,8.%

780 1.028

Razvijalci 3.764 3.546

-5,8.%

Skupaj 40.709 27.041

-36,7.%

Ugotovitve: Družba z zadovoljstvom ugotavlja, da zvesto uresničuje okoljsko politiko in nenehno zmanjšuje količino nevarnih odpadkov. Ta se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za več kot tretjino. Največ je k temu prispevalo bistveno zmanjšanje količine embalaže, onesnažene z nevarnimi snovmi, ki jo je družba uspela zmanjšati predvsem na račun doslednega izpraznjevanja embalažnih enot ter njihovega čiščenja. Vsa embalaža nevarnih snovi, ki se je prej odlagala kot nevarni odpadek, se sedaj kot nenevarna predela v sistemu za ravnanje z odpadno embalažo. Poleg tega je Cetis z ukrepom uvedbe povratnih čistilnih krp uspel bistveno zmanjšati tudi količino odpadnih krp, onesnaženih z nevarnimi snovmi. Poleg teh dveh kategorij je zmanjšal tudi količine nekaterih drugih nevarnih odpadkov, odpadnih tonerjev za nekaj manj kot tretjino, odpadnih topil za več kot polovico ter odpadnih razvijalcev za manjši odstotek. Pri nekaterih nevarnih odpadkih sicer družba ugotavlja povečanje količine, ki pa v skupni strukturi ne predstavlja velikega deleža: • odpadne barve za dobro desetino, kar je posledica natančnejšega čiščenja embalaže, onesnažene z nevarnimi snovmi, • odpadnih lepil za skoraj enkrat, 85 %. Ti so na ravni leta 2003, kar je posledica povečanega obsega dela, • odpadnih fiksirjev za manj kot tretjino, kar je posledica povečanega obsega dela v pripravi tiska.

LETNO POROČILO 2006

Embalaža Cetis povzroča odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, ter zanemarljiv delež odpadne embalaže iz neposrednega uvoza. V letu 2006 je na slovenskem trgu povzročil 145 ton papirne odpadne embalaže ter 8 ton plastične odpadne embalaže. Količine odpadne embalaže so se v primerjavi z letom 2005 povečale zaradi povečanega obsega dela. Na tem področju družba okolja ne obremenjuje, saj odpadno embalažo odda v predelavo družbi Slopak, kot to zahteva zakonodaja. Emisije v ozračje Cetis s svojo moderno tehnološko opremljenostjo ter s prizadevanji za uporabo nenevarnih snovi v proizvodnji minimalno obremenjuje okolje z emisijami snovi v zrak. Za ogrevanje uporablja zemeljski plin, ki spada med okolju prijazne načine ogrevanja. 2005 2006 Poraba zemeljskega plina v ccm 308.049 238.323

Ugotovitve: Poraba zemeljskega plina se je v letu 2006, v primerjavi z letom poprej zmanjšala za dobro petino, kar je najverjetneje posledica mile zime 2006/2007. Električna energija 2005 2006 Poraba električne energije v kwh

7.603.110

7.492.920

Ugotovitve: Posredni vpliv na okolje predstavlja poraba električne energije, ki se je v primerjavi z letom 2005 zmanjšala za dober odstotek in je na ravni leta 2004. Emisije v vode Z investicijo v BAT tehnologijo je družba zmanjšala emisijo srebra v naših odpadnih vodah. Meritve pristojnih inštitucij kažejo, da vse odpadne vode družbe ustrezajo zakonskim kriterijem za izpust v javno kanalizacijo. 2005 2006 Poraba vode v m3 18.331 13.090

Ugotovitve: Količine porabljene vode je Cetis v primerjavi z letom 2005 zmanjšal za približno tretjino in v primerjavi z letom 2003 kar za dobro polovico. Učinki uvedene BAT tehnologije v letu 2003 (najboljše razpoložljive tehnologije) v oddelku priprave tiska se pričakovano kažejo tudi na področju znižanja porabe vode. Preventivni in korektivni ukrepi V letu 2006 družba ni izvedla večjih preventivnih ali korektivnih ukrepov. V večini primerov kršitev varstva in zdravja pri delu je šlo za nedosledno ločevanje odpadkov in nedostopnost gasilnih aparatov. Preventivne in korektivne ukrepe v Cetisu izdaja vodja sistemov varovanja&HSE&kakovosti, najpogosteje ustno ali preko elektronske pošte.

LETNO POROČILO 2006

Okoljsko komuniciranje Družba po Poslovniku o ravnanju z okoljem vodi posebno notranjo in zunanjo evidenco okoljskega komuniciranja. Svoje zaposlene in poslovne partnerje periodično seznanja z aktivnostmi na tem področju, oziroma ob izvajanju večjih projektov ali investicij ter v letnem poročilu. Družba zaposlene o okoljevarstvenih aktivnostih redno obvešča preko sporočil na oglasnih deskah, elektronske pošte in na sestankih. Od zaposlenih pričakuje konkretne predloge za izboljšave. Prav tako jih izobražuje s področja varovanja okolja in varstva pri delu, s čimer si prizadeva dvigniti organizacijsko kulturo tudi na področju okoljevarstvene osveščenosti. Vsak posameznik v Cetisu je zavezan k uresničevanju okoljevarstvene politike in k obnašanju v skladu določili le-te.

ODGOVORNOST DO UPORABNIKOV IZDELKOV IN STORITEV Podjetje je predano implementaciji najvišjih standardov družbene in okoljske odgovornosti, ki se odraža v dolgoročni skrbi za vse naše deležnike. Cetis razvija družbeno odgovorne in ekološko prijazne izdelke. Veliko pozornosti posveča vsebnosti kemikalij in obvladovanju izdelkov ob koncu njihove življenjske dobe. Upošteva evropske direktive na področju zmanjševanja hazardnih substanc (RoHS) skozi zgodnjo vpetost partnerjev nabavne verige in rednih presoj omenjenih zahtev. Glede zdravja in varstva pri delu delujemo proaktivno s ciljem obvladovanja in minimiziranja vplivov in tveganj naših operacij in izdelkov za dobrobit ljudi in okolja. Dolgotrajna partnerstva z našimi kupci in dobavitelji so osnova za odgovorno vodenje našega poslovanja.

ODGOVORNOST DO DRUŽBENEGA OKOLJA Cetis je vpet v lokalno in širšo skupnost skozi različne programe in iniciative. S sredstvi, namenjenimi sponzorstvom in donatorstvom vzpodbuja tudi dejavnost drugih organizacij. Sredstva za sponzorstva in donatorstva je družba v letu 2006 prilagodila zaradi slabšega poslovnega izida, zato je Cetis za te namene namenil manj sredstev kot leto prej, in sicer okoli 0,6 odstotkov od prihodkov. Družba je že več let sponzor Rokometnega kluba Pivovarna Laško, Atletskega društva Kladivar in drugih športnih društev ter klubov. V obliki donacij je v letu 2006 podprla med drugim tudi akcijo Kapitalske družbe Dobra misel, nekatere posameznike, potrebne humanitarne pomoči, ter šole in vrtce. Ker se družba ukvarja z grafično dejavnostjo, sponzorira tudi tisk, in sicer je v letu 2006 z lastnimi izdelki podprla SNG Maribor, NK Maribor, Svetovni kongres policije, Slovenski oglaševalski festival, idr.. Družba pri svojem poslovanju ne uporablja nobenega kodeksa, vendar pa obvešča javnost v skladu z zakonskimi predpisi.

LETNO POROČILO 2006

tudi rimski imperij je propadel, ko je bil največji …

LETNO POROČILO 2006

4. RAČUNOVODSKO POROČILO DELNIŠKE DRUŽBE CETIS, d.d.

LETNO POROČILO 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (MSRP)

V tisoč tolarjih

Doseženo

Pojasnilo

v 2006

v 2005

1. PRIHODKI

6.467.785

6.405.380

2. Nabavna vrednost prodanih količin

-363.588

-324.286

3. Proizvajalni stroški

-4.591.558

-4.913.296

-4.955.146

-5.237.582

4. Nabavna vrednost prodanih količin in proizvajalni stroški

A. KOSMATI DOBIČEK

1.512.639 1.167.798

5. Drugi prihodki (iz poslovanja)

3 240.111 156.454

6. Stroški prodajanja

-1.101.468

-1.159.148

-707.046

-787.395

-70.549

-131.745

-1.638.952

-1.921.834

-126.313

-754.036

7. Stroški splošnih služb 8. Drugi odhodki (iz poslovanja)

= Drugi prihodki, odhodki in stroški (5+6+7+8)

B. POSLOVNI IZID BREZ STROŠKOV FINANCIRANJA

9. Prihodki iz financiranja

C. ČISTI PRIHODKI FINANCIRANJA

4 455.827 202.478

10. Stroški financiranja

-124.752

-142.843

4 331.075

59.635

D. POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO

204.762

11. Odložen davek

5 23.206 42.428

12. Prihodek za davke

-694.401

5 23.206 42.428

E. DOBIČEK PO OBDAVČITVI

227.968

Čisti dobiček (izguba) na delnico (v tolarjih)

-651.973

21 1.140,99

-3.262,87

LETNO POROČILO 2006

BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2006

SREDSTVA

V tisoč tolarjih

Pojasnilo 31.12.2006 31.12.2005

1. Nepremičnine, naprave in oprema

7 4.534.199

5.103.314

2. Neopredmetena sredstva

8 349.489

60.653

4. Naložbe v podjetja v skupini

9 406.397 450.666

5. Naložbe v pridružena podjetja

10 17.256 11.326

6. Naložbe razpoložljive za prodajo

11 3.345.434 3.071.702

7. Dana posojila

12 312.342 158.438

8. Odložene terjatve za davek

13 138.945 125.351

SA. Skupaj dolgoročna sredstva

9.104.062

8.981.450

823.293

753.916

1. Zaloge

2. Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti

15 440.690 462.322

3. Kratkoročna dana posojila

4. Terjatve iz davka od dobička

5. Poslovne in druge terjatve

18 1.407.989 1.228.173

6. Denarna sredstva in drugi ustrezniki

19 174.821 32.216

8.639 20.027 67.465

SB. Skupaj kratkoročna sredstva

2.855.432 2.564.119

S. SKUPAJ SREDSTVA

11.959.494 11.545.569

KAPITAL IN OBVEZNOSTI

1. Izdani kapital

2.400.000 2.400.000

2. Kapitalske rezerve

4.279.822 4.279.822

3. Rezerve (zakonske in statutarne)

409.611 409.611

4. Zadržani dobiček

36.726

5. Lastne delnice

6. Rezerva za pošteno vrednost

165.323 30.990

KO. Skupaj kapital

1. Prejeta posojila

7.285.251

-191.397 -6.231 6.922.795

22 1.902.793 2.100.163

4. Rezervacije 5. Odložene obveznosti za davek

-6.231

23 383.889 453.387

58.636 29.196

KO.B.a) Skupaj dolgoročne obveznosti

2.345.318 2.582.746

2. Prejeta posojila

897.523

790.055

3. Poslovne in druge obveznosti

24 1.431.402 1.249.973

KO.B.b) Skupaj kratkoročne obveznosti

2.328.925 2.040.028

KO.B. Skupaj obveznosti 4.674.243 4.622.774

KO. SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI

11.959.494 11.545.569

Zabilančna sredstva (obveznosti)

LETNO POROČILO 2006

5.645.903

5.817.767

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA (MSRP)

V tisoč tolarjih

Doseženo 2006

Doseženo 2005

Poslovni izid obračunskega obdobja 227.968

-651.973

FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Prilagoditve za:

627.022 1.011.547

Amortizacijo nepremičnin, naprav in opreme

791.343

904.261

Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev 44.391

59.329

(Odpravo) izgube zaradi oslabitve 15.384

78.220

Negativne tečajne razlike 2.351 Prihodki od naložbenja

-252.198

5.127 -95.560

Odhodki za financiranje 122.401 137.715 Prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme

-6.138

-5.715

Prihodki od zmanjšanja dolgoročnih rezervacij

-90.512

-71.830

DOBIČEK IZ POSLOVANJA PRED SPREMEMBAMI ČISTIH OBRATNIH SREDSTEV IN REZERVACIJAMI

854.990 359.574

Sprememba poslovnih in drugih terjatev

-320.973

-130.127

Sprememba zalog

-66.100 150.917

Sprememba poslovnih in drugih obveznosti

91.539 30.854

Sprememba rezervacij in zaslužkov zaposlencev 21.013 26.274 PRI POSLOVANJU PRIDOBLJENA DENARNA SREDSTVA

-274.521

77.918

Plačane obresti

-2.661

-40.231

-179.506

Plačani davek iz dobička

ČISTI FINANČNI TOK IZ POSLOVANJA FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

577.808 217.755

Prejemki iz prodaje nepremičnin, naprav in opreme

64.279 40.208

Prejemki iz prodaje naložb 252.198

95.560

Prejete obresti 19.452 26.261 Prejete dividende

73.892

63.804

Izdatki za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme

-199.697

-415.916

Izdatki za ostale naložbe

-221.943

-1.729.856

Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev

-333.228

-14.106

ČISTI FINANČNI TOK IZ NALOŽBENJA

-345.047

-1.934.045

FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Odkup lastnih delnic ali deležev

-4.139

Spremembe v kapitalu 155

-159.500

Najem posojil 1.089.507 2.792.404 Odplačilo posojil Plačane dividende ČISTI FINANČNI TOK IZ FINANCIRANJA

-1.179.410

-1.110.306

-408

-155.990

-90.156 1.362.469

Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 142.605

-353.821

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 32.216 386.037 DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA KONCU OBDOBJA 174.821 32.216

LETNO POROČILO 2006

IZKAZ GIBANJA KAPITALA (MSRP)

Izdani

Kapitalske

kapital

Stanje 01.01.2005

2.400.000

Zakonske in

Lastne

Zadržani

Rezerva za

Skupaj

rezerve statutarne rezerve

delnice

dobiček pošteno vrednost

kapital

617.340

-2.249

350.567

84.977

7.792.394

Izguba 2005

-651.973

Pokrivanje izgube

269.666

Izplačilo dividend in nagrad

Zmanjšanje poštene vrednosti

Nakup lastnih delnic

4.341.759 -61.937

-207.729

-159.500

-53.987

-3.982

-157

-4.139

2.400.000

4.279.822

409.611

-6.231

-191.397

30.990

6.922.795

Dobiček 2006

227.968

Dividende za lastne delnice

155

Povečanje poštene vrednosti

2.400.000

4.279.822

409.611

-6.231

Stanje 31. decembra 2005

Stanje 31. decembra 2006

134.333 134.333 36.726

165.323

Uprava Cetis, d.d. potrjuje računovodske izkaze in njihova pojasnila za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2006.

IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA Uprava je odgovorna za pripravo računovodskih izkazov tako, da ti predstavljajo resnično in pošteno sliko poslovanja ob koncu poslovnega leta in izkaz poslovnega izida za to obdobje. Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske politike ter da so bile računovodske ocene izdelane smiselno in po načelu previdnosti. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi sestavljeni v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi. Računovodski izkazi so izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja. Uprava je odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje sredstev podjetja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti. Marec 2007

V tisoč tolarjih

LETNO POROČILO 2006

mag. Simona Potočnik glavna direktorica

7.285.251

POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 1. Predstavitev družbe Sedež in pravna oblika podjetja ter država Cetis, grafične in dokumentacijske storitve d.d., je družba s sedežem na Čopovi 24 v Celju. Kot delniška družba je bila vpisana v register podjetij Okrožnega sodišča Celje z dne 13.02.1996 pod št. 95/00923 in 25.11.2003 pod št. 1/01476/00. Kapital družbe znaša 7.285.250.618,93 tolarjev in je razdeljen na 200.000 navadnih kosovnih imenskih delnic, ki so v nematerializirani obliki izdane v Centralni klirinški depotni družbi v Ljubljani. Z delnicami z oznako CETG se trguje na prostem trgu Ljubljanske borze. Narava poslovanja in pomembnejše dejavnosti Družba zagotavlja celovite rešitve na področju komunikacij s pomočjo tiskanih in drugih vrst medijev. Vizija družbe je z ustreznimi razvojnimi, investicijskimi in tržnimi aktivnostmi ter zaposlovanjem najboljših kadrov biti prvi v Sloveniji ter povečati tržni delež na trgih izven Slovenije. Ponuja pester program varnostnih, variabilnih in komercialnih tiskovin, grafično oblikovanje ob spremljajočih storitvah kot so poosebljanje, implementacija in poosebljanje čipov ali magnetnih trakov, arhiviranje, upravljanje z identiteto in storitev svetovanja ter projektnega vodenja in druge. Podatki o obvladujočem podjetju Cetis d.d. ima 100 odstotni delež v enem podjetju v tujini. Pri poslovanju družbe se upoštevajo tudi računovodski izkazi pridruženih podjetij v tujini, katerih poslovanje družba redno nadzira. Podatki o zaposlenih - stanje Leto

Število zaposlenih

2004 451 2005 430 2006 419

Izobrazbena struktura zaposlenih – poprečje v primerjavi s preteklima letoma Stopnja izobrazbe 2006 2005 2004 II. Stopnja izobrazbe - priučeni 100 108 115 III. Stopnja izobrazbe - kvalificirani

IV. Stopnja izobrazbe - kvalificirani 140 145 148 V. Stopnja izobrazbe - srednja 108 108 108 VI. Stopnja izobrazbe - višja 28 28 28 VII. Stopnja izobrazbe - visoka 38 37 34 VIII. Stopnja izobrazbe - magisterij 4

5 2

LETNO POROČILO 2006

2. Podlaga za sestavo računovodskih izkazov a) Izjava o skladnosti Računovodski izkazi za leto 2006 so sestavljeni na osnovi Mednarodnih računovodskih standardov poročanja (MSRP), ki jih je razglasil Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenj Odbora za pojasnjevanje mednarodnega računovodskega poročanja (FRIC), kot jih je sprejela Evropska unija. Gre za prve računovodske izkaze, pripravljene v skladu z MSRP 1.

Uprava družbe je računovodske izkaze potrdila 05.03.2007.

izpeljani finančni inštrumenti, finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v nadaljevanju.

c) Funkcijska in predstavitvena valuta Računovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih in so zaokroženi na tisoč tolarjev. d) Uporaba ocen in presoj Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo. Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najbolj močno vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisane v naslednjih točkah: • • •

LETNO POROČILO 2006

Točka 13 – uporaba davčnih izgub, Točki 23 in 24 – rezervacije in pogojne obveznosti, Točka 27 – vrednotenje finančnih inštrumentov.

3. Pomembne računovodske usmeritve Pri izkazovanju in vrednotenju postavk se uporabljajo računovodske usmeritve, ki so bile uporabljene zaradi prehoda na MSRP, tudi za leto 2005. Pri vrednotenju postavk, pri katerih standardi dajejo družbi možnost izbire med različnimi načini vrednotenja, je družba uporabila usmeritve, zapisane v Pravilniku o računovodstvu in financah, ki so opisane v nadaljevanju. Pojasnila so potrebna za vse pomembnejše postavke, katerih posamezna vrednost presega določen procent vrednosti v sredstvih oziroma v virih sredstev. Način opredelitve in pomembnost je razvidna v Pravilniku o računovodstvu in financah. Uprava mora podati presojo, ocene in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in izkazovanje vrednosti sredstev in virov sredstev kot prihodkov in odhodkov. Najpomembnejše presoje se nanašajo na razvrstitev finančnih instrumentov, s katerimi družba namerava trgovati, in tistimi, ki so namenjeni za prodajo. a) Tuja valuta

Sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti, se ob nastanku dogodka in konec obračunskega obdobja preračunajo na srednji tečaj Banke Slovenije.

Denarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti na dan bilance stanja se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti in izmerjena po pošteni vrednosti se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih instrumentov, razvrščenih kot na razpolago za prodajo ali za nefinančno obveznost, ki je določena kot varovanje pred tveganjem.

b) Finančni inštrumenti

Neizpeljani finančni inštrumenti vključujejo naložbe v kapital in dolžniške vrednostne papirje, poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila, ter poslovne in druge obveznosti.

Neizpeljani finančni inštrumenti se na začetku pripoznajo po njihovi pošteni vrednosti, povečani za (inštrumente, ki preko poslovnega izida niso pripoznani po pošteni vrednosti) stroške, ki se neposredno nanašajo na posel, z izjemo spodaj navedenega. Po začetnem pripoznanju se neizpeljani finančni inštrumenti izmerijo na način, ki je opredeljen v nadaljevanju.

Finančni inštrument se pripozna, če družba postane stranka pogodbenih določil inštrumenta. Pripoznanje finančnih sredstev se odpravi, ko pogodbene pravice družbe do denarnih tokov potečejo, ali če družba finančno sredstvo prenese na drugo stranko, vključno obvladovanje ali vsa tveganja in koristi sredstva. Nakupi in prodaje, opravljene na reden oz. običajen način, se obračunavajo na dan posla, t.j. datum, ko se družba zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Pripoznanje finančnih obveznosti se odpravi, ko pogodbene obveznosti družbe potečejo, prenehajo ali prekinejo.

LETNO POROČILO 2006

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev, so v izkazu finančnega izida vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov. Obračunavanje finančnih prihodkov in odhodkov je opisano v točki 4. Čisti prihodki (stroški) financiranja.

Naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Inštrument je razvrščen po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, če je v posesti za trgovanje, ali če je določen kot takšen po začetnem pripoznanju. Finančni inštrumenti so določeni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid pod pogojem, da je družba zmožna voditi te naložbe, kot tudi odločati o nakupih in prodajah na podlagi poštene vrednosti. Po začetnem pripoznanju, se pripadajoči stroški posla pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so merjeni po pošteni vrednosti, znesek spremembe poštene vrednosti pa se pripozna v poslovnem izidu.

Ostalo Ostali neizpeljani finančni instrumenti so merjeni po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve.

Gospodarska varovanja pred tveganji Pri izpeljanih finančnih inštrumentih, ki varujejo denarna sredstva in obveznosti, izraženih v tuji valuti, se gospodarsko varovanje pred valutnimi tveganji zaradi nizke stopnje izpostavljenosti ne izvaja. Spremembe poštene vrednosti izpeljanih finančnih inštrumentov so pripoznane v izkazu poslovnega izida kot del pozitivnih in negativnih tečajnih razlik.

Osnovni kapital Navadne delnice Dodatni stroški, pripisljivi neposredno izdaji navadnih delnic in delniških opcij, so izkazani kot znižanje kapitala.

Odkup lastnih delnic ali deležev Ob odkupu lastnih delnic ali deležev, ki se izkazuje kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila, vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleži se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala.

Dividende Dividende se pripoznajo med obveznostmi in se izkazujejo ob nastanku poslovnega dogodka.

c) Opredmetena osnovna sredstva

Opredmeteno osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena in stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, to so zlasti stroški prevoza in namestitve.

Nabavljene računalniške programe, ki pomembno prispevajo k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del te opreme.

LETNO POROČILO 2006

Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva.

Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je prva večja od druge, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je knjigovodska večja od prodajne vrednosti.

Kasneje nastali stroški v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi Stroški zamenjave nekega dela opredmetenega osnovnega sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v družbo, ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride..

Amortizacija Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoročnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem.

Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko se je začelo uporabljati za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno.

Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in znašajo: Gradbeni objekti

V letih min

V letih max

7 40

Oprema grafične dejavnosti 3 19 Laboratorijska oprema 3 10 Vozila

Telefoni, telegrafska centrala 3

Pohištvo

Pisalni stroji, računalniška oprema 3

Računalniška oprema za protipožarno varnost 3 3 Merilne in kontrolne naprave 4

Doba koristnosti se določa in preverja v skladu s Pravilnikom o računovodstvu in financah. Med gradbenimi objekti so deli kot hidravlična premostitvena plošča z amortizacijsko stopnjo 14,2 % oziroma 7 letno življenjsko dobo.

Metode amortiziranja, dobe koristnosti in preostale vrednosti se na dan poročanja pregledajo v skladu z Pravilnikom o računovodstvu družbe.

d) Neopredmetena sredstva

Raziskovanje in razvijanje Poraba pri raziskovalnem delovanju, katerega namen je pridobiti novo znanstveno in strokovno znanje ter razumevanje, se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi.

Dejavnosti razvijanja vključujejo načrt ali oblikovanje proizvodnje novih ali bistveno boljših izdelkov in postopkov. Strošek razvijanja se pripozna, če ga lahko zanesljivo izmerimo, če je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če obstaja možnost bodočih gospodarskih koristi, če družba razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja in če ima namen uporabiti ali prodati sredstvo. Pripoznana vrednost porabe zajema stroške materiala, neposredne stroške dela, ter ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Ostala vrednost porabe se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi.

LETNO POROČILO 2006

Pripoznana poraba pri razvojnem delovanje je izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

Kasnejši stroški Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.

Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje:

Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in znašajo:

V letih min

V letih max

Neopredmetena dolgoročna sredstva 3 10

e) Odvisne družbe in pridružene družbe

Družba naložbe v kapital odvisnih družb in pridruženih družb vrednoti po naložbeni metodi, ki določa, da se prihodki pripoznajo z nakazilom udeležbe v dobičku.

f) Zaloge

Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve. Vrednost zalog temelji na načelu metode zaporednih cen (FIFO).

Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po proizvajalnih stroških. Te sestavljajo neposredni stroški materiala, neposredni stroški dela, neposredni stroški storitev, neposredni stroški amortizacije in splošni proizvajalni stroški. Splošni proizvajalni stroški so stroški materiala, storitev, dela amortizacije, ki so obračunani v okviru proizvajalnega procesa, a jih ni mogoče neposredno povezati z nastajajočimi poslovnimi učinki.

Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah za material in trgovsko blago, presega njihovo tržno vrednost. Nedokončana proizvodnja se vodi po proizvajalnih stroških brez eksternih storitev, medtem ko se zaloge proizvodov spremljajo po proizvodnih cenah. Če te cene presegajo njihovo tržno vrednost, jih družba slabi tako za nedokončano proizvodnjo kot gotove proizvode.

Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.

g) Oslabitev sredstev

LETNO POROČILO 2006

Finančna sredstva Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, namenjenim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost.

Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena oslabitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne značilnosti pri izpostavljenosti tveganjem.

Vse izgube zaradi oslabitve družba izkaže v poslovnem izidu obdobja. Morebitno nabrano izgubo v zvezi s finančnim sredstvom, ki je na razpolago za prodajo, ki je bila pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese na poslovni izid.

Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je odpravo izgube zaradi oslabitve mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, namenjenih za prodajo, ki so dolgovni inštrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslovnem izidu. Finančna sredstva, namenjena za prodajo, ki so lastniški vrednostni papirji, družba izkazuje neposredno v kapitalu.

Nefinančna sredstva Družba ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev skupine razen bioloških sredstev, naložbenih nepremičnin zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena in neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se izvede vsakič na datum poročanja.

Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Denar ustvarjajoča enota je najmanjša skupina sredstev, ki ustvarjajo finančne pritoke, v veliki meri neodvisne od finančnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo.

Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi pa družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih skupina določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

h) Dolgoročna sredstva, razvrščena med sredstva, namenjena za prodajo

LETNO POROČILO 2006

usmeritvami. V skladu s tem se dolgoročno sredstvo (ali skupina za odtujitev) pripozna po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer tisti, ki je nižja. Izguba zaradi oslabitve za odtujitev se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, nato pa tudi druga sredstva in obveznosti sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti, pri tem pa se izgube ne razporedi na zaloge, finančna sredstva, odložene terjatve za davek, sredstva v zvezi z zaslužki zaposlenih, naložbene nepremičnine in biološka sredstva, ki jih je še naprej potrebno meriti skladno z računovodskimi usmeritvami. Izgube zaradi oslabitve ob prerazvrstitvi sredstev med sredstva, namenjena za prodajo, in kasnejše izgube ob ponovnem merjenju se izkazujejo poslovnem izidu. Dobički se ne izkazujejo v višini, ki presega morebitne kumulativne izgube zaradi oslabitve. i) Zaslužki zaposlenih

Kratkoročni zaslužki zaposlenih Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.

j) Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Družba rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po določeni obrestni meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost.

Kočljive pogodbe Rezervacija za stroške kočljive pogodbe se pripozna, ko neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih obveznosti po tej pogodbi presegajo pričakovane gospodarske koristi, ki jih je družba deležna na osnovi pogodbe. Rezervacije se merijo po sedanji vrednosti pričakovanih stroškov prekinitve pogodbe oziroma pričakovanih stroškov nadaljevanja pogodbenega razmerja, in sicer po nižji od obeh. Preden družba oblikuje rezervacijo, izkaže morebitne izgube iz oslabitve vrednosti sredstev, ki so povezana s pogodbo.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.

Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. Izračun je bil narejen za vsakega zaposlenega tako, da je upošteval stroške odpravnin ob upokojitvi ter stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,5 % letno in predstavlja realno obrestno mero; izračun je z uporabo projicirane enote pripravil pooblaščeni aktuar.

k) Prihodki

LETNO POROČILO 2006

Prihodki iz prodaje proizvodov Prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne

oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov in ko družba preneha z nadaljnjim odločanjem o prodanih proizvodih.

Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih določil kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji blaga se prenos praviloma izvede potem, ko je blago prispelo v kupčevo skladišče, vendar pa pri nekaterih mednarodnih pošiljkah do prenosa pride ob naložitvi blaga na transportno sredstvo.

Prihodki od najemnin Prihodki od najemnin iz naložbenih nepremičnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Podeljene vzpodbude v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih prihodkov od najemnin.

l) Finančni prihodki in finančni odhodki

Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pozitivne tečajne razlike in dobičke od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.

Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, dividende od prednostnih delnic, ki so izkazane med obveznostmi, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in izgube od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.

m) Davek od dobička Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.

Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.

Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Naslednje začasne razlike niso upoštevane: dobro ime v primeru, da ne gre za davčno priznan odhodek, začetno pripoznanje sredstev ali obveznosti, ki ne vpliva niti na računovodski niti na obdavčljivi dobiček in razlike v zvezi z naložbami v odvisna podjetja in skupaj obvladovana podjetja v tisti višini, za katero obstaja verjetnost, da ne bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti. Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja.

LETNO POROČILO 2006

Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

Dodatni davek od dobička, ki izhaja iz delitve dividend, se izkaže, ko se pripozna obveznost za plačilo dividende.

n) Čisti dobiček na delnico

Družba pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice. Osnovna dobičkonosnost delnice se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu.

Poročanje po odsekih Odsek je prepoznavni sestavni del družbe, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (področni odsek) ali proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni odsek) ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih odsekih. Poročanje skupine po odsekih temelji na področnih odsekih. Novi standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo Številni novi standardi, dopolnitve standardov in pojasnila za leto, ki se je končalo na dan 31. december 2006, še ne veljajo in jih družba pri pripravi računovodskih izkazov ni upoštevala: • MSRP 7 Finančni inštrumenti: Razkritja in Dopolnitev k MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov: razkritja o kapitalu Standard bo zahteval obsežnejša razkritja o pomembnosti finančnih inštrumentov za finančno stanje skupine in njeno poslovanje ter kvalitativna in kvantitativna razkritja o naravi in višini posameznih vrst tveganj. MSRP 7 in dopolnjeni MRS 1, ki ju bo družba morala upoštevati pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto 2007, bosta zahtevala obsežnejša dodatna razkritja o finančnih inštrumentih in osnovnem kapitalu skupine. • OPMSRP 7 Uporaba prevrednotenja po MRS 29: Računovodsko poročanje v pogojih hiperinflacije Pojasnilo se nanaša na uporabo MRS 29 v prvem letu, ko pravna oseba ugotovi obstoj hiperinflacije in še zlasti pri obračunavanju odloženih davkov. Ne pričakujemo, da bo imel OPMSRP 7, ki ga bo družba morala upoštevati pri pripravi izkazov za poslovno leto 2007, vpliv na uskupinjene računovodske izkaze. • OPMSRP 8 Področje MSRP 2: Plačilo z delnicami Pojasnilo se uporablja pri plačilnih transakcijah z delnicami, pri katerih dela ali celotnega blaga ali storitev ni mogoče natančno opredeliti. OPMSRP 8 bo družba morala začeti uporabljati za poslovno leto 2007, pri čemer bo pojasnilo morala uporabiti za nazaj. • OPMSRP 9 Ponovna ocenitev vgrajenih izvedenih finančnih inštrumentov Pojasnilo zahteva, da je treba ponovno oceniti, ali je vgrajeni finančni instrument potrebno ločiti od gostiteljske pogodbe samo, če je prišlo do sprememb pogodbe. Ne pričakujemo, da bo OPMSRP 9, ki ga mora družba pričeti uporabljati za poslovno leto 2007, vplival na uskupinjene računovodske izkaze. • OPMSRP 10 Medletno računovodsko poročanje in slabitve prepoveduje odpravo izgube zaradi oslabitve, ki je bila pripoznana v prejšnjem medletnem obdobju v zvezi z dobrim imenom, naložbo v kapitalske inštrumente ali finančna sredstva, izkazana po nabavni vrednosti. OPMSRP 10 bo družba morala začeti uporabljati za poslovno leto 2007 pri izkazovanju dobrega imena, naložbah v kapitalske inštrumente in finančna sredstva, izkazana po nabavni vrednosti za naprej od dne, ko je skupina prvič uporabila kriterije merjenja v skladu z MRS 36 in MRS 39 (t.j. 1. januarja 2004).

LETNO POROČILO 2006

RAZKRITJA POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH 1. Prihodki

V tisoč tolarjih

Razčlenitev po vrstah prodaje 2006 2005 Prodaja proizvodov in storitev na domačem trgu 4.206.133 4.168.046 Prodaja proizvodov in storitev na tujem trgu 1.862.564 1.895.892 Prodaja materiala in trgovskega blaga na domačem trgu 296.537 239.668 Prodaja materiala in trgovskega blaga na tujem trgu 102.551 101.774 Skupaj

6.467.785

6.405.380

V tisoč tolarjih

Prihodki od prodaje - področna razdelitev 2006 2005 Varnostne tiskovine 1.514.134 1.166.432 Komercialne tiskovine 4.392.849 4.783.288 Ostalo Skupaj

560.802 455.660 6.467.785

6.405.380

Čisti poslovni izid - področna razdelitev 2006 2005 Varnostne tiskovine

-29.570

-137.311

Komercialne tiskovine

-85.791

-563.085

Ostalo

-10.952

-53.640

Skupaj

-126.313

-754.036

Prihodki od prodaje pod ostalo zajemajo prihodke od prodaje materiala, trgovskega blaga in osnovnih sredstev. Leto 2006 Postavke bilance stanja - Varnostne Komercialne Ostalo področna razdelitev tiskovine tiskovine Postavke sredstev 2.799.718

V tisoč tolarjih Skupaj

8.122.888 1.036.888 11.959.494

Obveznosti 1.094.240 3.174.746 405.257 4.674.243 Investicije

62.930 182.581 23.306 268.817

Leto 2005 Postavke sredstev 2.102.448

8.622.231

820.890 11.545,569

Obveznosti

841.807 3.452.288 328.679 4.622.774

Investicije

77.245 316.786 30.160 424.191

LETNO POROČILO 2006

2. Odhodki

V tisoč tolarjih

Stroški po naravnih vrstah, sprememba vrednosti zalog 2006 2005 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 363.588 324.286 Stroški porabljenega materiala in storitev 3.654.994 3.775.462 Stroški dela 1.887.871 1.944.443 Amortizacija

835.734

963.590

Drugi odhodki (iz poslovanja) 138.038 216.696 Sprememba vrednosti zalog gotovih proizvodov, nedokončane proizvodnje in polizdelkov

-46.016

91.393

Skupaj odhodki (iz poslovanja)

6.834.209

7.315.870

Stroški dela

V tisoč tolarjih

2006 2005 Stroški bruto plač 1.290.628 1.333.800 Stroški pokojninskih zavarovanj 167.657 177.490 Stroški drugih socialnih zavarovanj

95.379 100.203

Drugi stroški dela 334.207 332.950 Skupaj stroški dela 1.887.871 1.944.443

Stroški plač so obračunani v skladu s kolektivnimi pogodbami, internimi pravilniki o plačah in drugih osebnih prejemkih, uredbo o višini stroškov, ki se priznavajo kot davčno priznani odhodki ter individualnimi pogodbami o zaposlitvi. Drugi stroški dela so vsi ostali stroški za prehrano, prevoz, regres, odpravnine pri odhodu v pokoj ter davek na izplačane plače. Hkrati je družba v letu 2006 namenila za dodatno pokojninsko zavarovanje 52.312 tisoč tolarjev skupaj z zaposlenci, ki so se prostovoljno odpovedali 1,615 % bruto plače za isti namen. V preteklem letu pa je družba za te namene ob istih pogojih izplačala 55.173 tisoč tolarjev. Obračunani davek na plače je znašal 51.761 tisoč tolarjev v letu 2006 in se je zmanjšal v primerjavi z letom 2005, ko je znašal 67.786 tisoč tolarjev.

3. Drugi prihodki iz poslovanja

V tisoč tolarjih

Razčlenitev drugih prihodkov 2006 2005 Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev

6.138

5.715

Odprava oslabitev opredmetenih sredstev 19.353 Prihodki od odprave rezervacij

90.512

Usredstveni lastni proizvodi in storitve

63.308

53.033

Odprava prevrednotenj terjatev do kupcev in zalog 27.961 4.228 Prejete odškodnine, subvencije in dotacije 22.013 27.132 Drugo 10.826

66.346

Skupaj 240.111 156.454

LETNO POROČILO 2006

4. Čisti prihodki (stroški) financiranja

V tisoč tolarjih

2006 2005 Prihodki od obresti 28.374 12.244 Prihodki od dividend in drugih deležev

73.891

63.804

Pozitivne tečajne razlike 23

5.600

Prihodki od prodaje finančnih naložb 252.198 104.209 Drugi finančni prihodki 101.341 16.621 - od tega sprememba vrednotenja naložb po MSRP

97.223

Skupaj prihodki iz financiranja 455.827 202.478

Odhodki za obresti 116.728 43.857 Negativne tečajne razlike 3.617

9.413

Odhodki od prodaje finančnih naložb 483 43.762 Drugi finančni odhodki 2.391 4.505 Finančni odhodki zaradi slabitve 1.533 41.306 Skupaj stroški iz financiranja 124.752 142.843

Skupaj čisti prihodki financiranja 331.075

59.635

5. Prihodek za davke 2006 2005 Odložen davek 23.206 42.428 Skupaj 23.206 42.428

Prikaz efektivnih stopenj davka od dohodka pravnih oseb

V tisoč tolarjih

2006 2006 2005 2005 Celotni poslovni izid pred davki

204.762

Davčni učinki:

-694.401

Davek obračunan z uporabo splošne davčne stopnje 25,0%

51.191 25,0%

Davčno izvzeti prihodki

-29.348

-14,3%

Davčno povečani prihodki 77.278

Davčne olajšave

-28,6%

-58.606

Davčna izguba

-31,2%

-63.876

skupaj davki

-3.812

-0,6% 4.512

Davčno nepriznani odhodki 37,7%

Druge spremembe davčne osnove

-173.600

0,5%

-18,9% 131.527

0,1% 156

0,2%

-1.055

-11,3%

-23.206

6,1%

-42.428

6. Razkritja zneskov za revizorja Celoten znesek porabljen za plačilo storitev revidiranja je v letu 2006 znašal 2.315 tisoč tolarjev, medtem ko družba ostala razkritja po 20. točki ZGD-1 opušča zaradi minimalnih zneskov.

LETNO POROČILO 2006

7. Nepremičnine, naprave in oprema Družba je investirala v letu 2006 v zemljišča, zgradbe in opremo 268.817 tisoč tolarjev. Obstoj in znesek pravnih omejitev je vključen pri obrazložitvi v zabilančnih sredstvih. Znesek obveznosti do dobaviteljev za nakup neopredmetenih osnovnih sredstev je znašal konec leta 2006 237.785 tisoč tolarjev. Gibanje nepremičnin, naprav, in opreme

Zemljišča

Nabavna vrednost

Zgradbe

Oprema

Stanje 01.01.2005 286.071 3.275.657 Pridobitve v poslovnem letu

Druga oprema

Investicije v teku

Skupaj

9.010.442 17.604 4.001

6.316 194.983 206.702

V tisoč tolarjih

Dani predujmi

5.228 12.599.003

7.297 415.298

Pridobitve – popravek

1.004

Pridobitve investicij v teku

424.191

Prenosi iz investicij v teku

Odtujitve

226.102 11.140

Stanje 31.12.2005 292.387 3.470.640

8.992.046

-408.001

8.522 245.764

6.464 20.191 4.003 12.785.731

Stanje 01.01.2006 292.387 3.470.640

8.992.046

6.464 20.191 4.003 12.785.731

Popravek otvoritvene bilance

394

569

Pridobitve v poslovnem letu

10.458 255.246 151

Pridobitve investicij v teku

Prenosi iz investicij v teku

Odtujitve

354.513

Stanje 31.12.2006 292.387 3.481.492

1.043

265.855

268.817

-265.855

8.893.348

-265.855

4.003 358.516

6.615 23.233

12.697.075

Popravek vrednosti

Stanje 01.01.2005

1.551.330

Stanje popravkov za viške

Amortizacija

Odtujitve

Stanje 31.12.2005

1.644.522

5.409.202 11.094

1.004

183.380 11.094

194.474

7.682.417

1.004 93.192

811.069 6.037.895

6.971.626 904.261

Stanje 01.01.2006

1.644.522

6.037.895

7.682.417

Amortizacija

Odtujitve

694.794

791.344

310.885

Stanje 31.12.2006

1.741.072

96.550

6.421.804

8.162.876

Neodpisana vrednost

Stanje 01.01.2005 286.071 1.724.327 3.601.240

6.510 4.001

5.228

5.627.377

Stanje 31.12.2005 292.387 1.826.118 2.954.151

6.464 20.191 4.003

5.103.314

Stanje 01.01.2006 292.387 1.826.118 2.954.151

6.464 20.191 4.003

Stanje 31.12.2006 292.387 1.740.420 2.471.544

6.615 23.233

Odtujitve v letu 2006 v glavnem obsegajo prodajo ekonomsko in tehnično zastarele, a še funkcionalne strojne opreme.

Hipoteke, ki so vpisane v zemljiški knjigi za zavarovanje obveznosti iz naslova prejetih posojil znašajo 2.481.386 tisoč tolarjev, zastavljena oprema v vrednosti 2.262.232 tisoč tolarjev (od navedenega je znesek dolga samo še 2.803.126 tisoč tolarjev); zastavne pravice in prejete garancije so v višini 489.426 tisoč tolarjev. LETNO POROČILO 2006

5.103.314

4.534.199

8. Neopredmetena sredstva Med dolgoročne premoženjske pravice se uvršča predvsem nakup računalniških programov za prenovo poslovnega informacijskega sistema. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja so pripoznani stroški za projekte, ki dokazujejo izvedljivost strokovnega dokončanja projekta za uporabo ali prodajo; namen je dokončati projekt in ga prodati ali uporabljati, verjetnost gospodarskih koristi ter sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu. Družba je v letu 2006 investirala v odložene stroške in dolgoročne premoženjske pravice za 333.898 tisoč tolarjev. Odloženi stroški razvijanja se vodijo za projekt potnih listov. Gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev Dolgoročno odloženi stroški Nabavna vrednost

Dolgoročne Neopredmetena premoženjske dolgoročna pravice sredstva v izdelavi

V tisoč tolarjih Skupaj

Stanje 01.01.2005 35.366 322.557 357.923 Pridobitve v poslovnem letu

13.436

Pridobitve investicij v teku

14.107 14.107

Prenosi iz investicij v teku Odtujitve

13.436 -13.436

7.050 2.611

-13.436

Stanje 31.12.2005 28.316 333.382

9.661

671 362.369

Stanje 1.1.2006 28.316 333.382

671 362.369

Pridobitve v poslovnem letu 44.404 289.494

333.898

Pridobitve investicij v teku

333.227 333.227

Prenosi iz investicij v teku

Stanje 31.12.2006

72.720

-333.898

622.876

695.596

Popravek vrednosti

Stanje 01.01.2005

7.050 244.998 252.048

Amortizacija

9.429 49.900

59.329

Odtujitve

7.050 2.611

9.661

Stanje 31.12.2005

9.429 292.287 301.716

Stanje 1.1.2006

9.429 292.287 301.716

Amortizacija

9.430 34.961 44.391

Stanje 31.12.2006 18.859 327.248 346.107 Neodpisana vrednost

Stanje 01.01.2005 28.316

77.559 105.875

Stanje 31.12.2005 18.887 41.095

671

60.653

Stanje 01.01.2006 18.887 41.095 Stanje 31.12.2006

671

60.653

53.861 295.628 349.489

LETNO POROČILO 2006

9. Naložbe v podjetja v skupini V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Cetis Zagreb 405.142 405.142 Cetis Skopje 44.269 Cetis Tirana 1.255 1.255 Skupaj 406.397 450.666

Med podjetja v skupini spada: CETIS – ZG, Poduzeče za trgovinu i usluge, d.o.o., Industrijska 11, Sveta Nedelja, Hrvaška in se meri po nabavni vrednosti. Za družbo Cetis Print d.o.o.el., Skopje je bil oblikovan popravek vrednosti v letu 2005 in se ne izkazuje v stanju. Odprodaja družb Cetis d.o.o.el., Skopje in Cetis Print d.o.o.el., Skopje v Republiki Makedoniji je bila zaključena v mesecu juliju, 2006. Družba sestavlja skupinski računovodski izkaz za zgoraj navedeno podjetje – Cetis-ZG, d.o.o., ker je v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe. Odvisna družba mesečno poroča obvladujoči družbi, ki trimesečno izvaja analize in vsaj enkrat letno opravi interno revizijo. Odvisna družba je zavezana k reviziji po lokalni zakonodaji. Poslovni delež v družbi CETIS – TIRANA Sh.p.k.,R.r. Deshmoret e 4, Shkurtit.P.7, Tirana, Albanija se meri po nabavni vrednosti. Računovodski izkazi te družbe, ki je tudi v 100 % lasti Cetis d.d. niso zajeti v uskupinjevanje, saj je družba le posrednik pri pridobivanju poslov ter ima po lokalni zakonodaji status majhnega podjetja, ki ni zavezanec za pripravo računovodskih izkazov. Gibanje naložb v podjetja v skupini Nabavna vrednost Popravek vrednosti (oslabitve)

V tisoč tolarjih Čista vrednost

Stanje 01.01.2006 495.627 44.961 450.666 Prodaja

-89.230

-44.961

-44.269

Stanje 31.12.2006 406.397 406.397

10. Naložbe v pridružena podjetja Med pridružena podjetja spadajo: • • • •

Druckman Madžarska, v katerem ima družba 33 % delež, in za katerega ima oblikovan popravek vrednosti za celotno naložbo, ker pridružena družba ne posluje že nekaj let in ni prikazana v gibanju naložb. La Societe Nationale des Loteries Sportives, BP 2150, Libreville, Gabon, delež se meri po nabavni vrednosti. KIG KGA, proizvodnja, trgovina, inženiring d.o.o., Zagorica 18, 1292 Ig se meri po nabavni vrednosti. Lotaria Nacionale SH.A Rruga Kavajes, Porta Kry Esore, Misto Mame, Tirana se meri po nabavni vrednosti

V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 La Societe Nationale des Loteries Sportives (SNLS), Libreville, Gabon - 31 % lastništvo 11.327 11.327 KIG KGA, proizvodnja, trgovina, inženiring d.o.o. - 50 % lastništvo 4.117 Lotaria Nacionale SH.A Rruga Kavajes, Porta Kry Esore, Misto Mame, Tirana - 46,6 % lastništvo 1.812 Skupaj 17.256 11.327

LETNO POROČILO 2006

Gibanje naložb v pridružena podjetja Nabavna vrednost

V tisoč tolarjih Čista vrednost

Stanje 01.01.2006 11.327 11.327 Nakup

5.929

Stanje 31.12.2006 17.256 17.256

11. Naložbe, razpoložljive za prodajo V tisoč tolarjih Razčlenitev po letih 2006 2005 Naložbe razpoložljive za prodajo 3.345.434 3.071.702

Spremembe gibanja naložb Nabavna vrednost Popravek vrednosti (oslabitve) Stanje 01.01.2005 1.652.129

Čista vrednost

1.652.129

Nakup 1.551.908

1.551.908

Prodaja Sprememba poštene vrednosti

V tisoč tolarjih

-91.226 41.109

-132.335

Stanje 01.01.2006 3.112.811 41.109 3.071.702 Nakup

592.936

Prodaja

533.698 41.109 492.589

Sprememba poštene vrednosti 173.385

592.936

173.385

Stanje 31.12.2006 3.345.434 3.345.434

12. Dana posojila V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Dana posojila 312.342 158.438

Dana posojila so posojila pridruženemu podjetju, delavcem za odkup stanovanj in gradnjo ter sredstva, vložena v nakup dolgoročnih obveznic, katerih izdajatelj je banka. Gibanje danih posojil Nabavna vrednost Popravek vrednosti (oslabitve)

V tisoč tolarjih Čista vrednost

Stanje 01.01.2005 181.899

181.899

Povečanja

Odplačila 2.751

2.751

Prenos na kratkoročna posojila 20.028

20.028

Tečajne razlike

-682

Stanje 01.01.2006 158.438 158.438 Povečanja 184.632

184.632

Odplačila 22.202

22.202

Prenos na kratkoročna posojila

8.640

Tečajne razlike 114

8.640

114

Stanje 31.12.2006 312.342 312.342

LETNO POROČILO 2006

13. Odložene terjatve in obveznosti za davek V tisoč tolarjih Terjatve Terjatve Obveznosti Obveznosti Terjatve obveznosti 31.12.2006 31.12.2005 31.12.2006 31.12.2005 31.12.2006 31.12.2005 Naložbe 4.943 15.869

58.636 29.196

-53.693

Terjatve 11.601 13.378

11.601 13.378

Zaloge

6.067

7.247

6.067

7.247

Rezervacije za odpravnino

58.888

80.795

58.888

80.795

Druge rezervacije 4.148 Davčna izguba

53.298

4.148

8.062

53.298

8.062

58.636 29.196

80.309

96.155

Skupaj 138.945 125.351

Družba je pri obračunu odloženega davka uporabila metodo obveznosti po bilanci stanja

ter vključila v obračun začasne razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in njegovo oziroma njeno knjigovodsko vrednostjo v bilanci stanja. Pri tem je uporabila 23 % davčno stopnjo, razen pri davčni izgubi, kjer je na osnovi ocene koriščenja davčne izgube v prihodnjih letih uporabila stopnjo od 20 % do 23 %. Osnova za obveznosti za odloženi davek so presežki iz prevrednotenja naložb razpoložljivih za prodajo, merjeni po pošteni vrednosti skozi kapital. Osnova za terjatve za odloženi davek so oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, davčna izguba ter začasne razlike pri obračunu davka od dohodka pri naložbah, terjatvah, zalogah in drugih rezervacijah, ki bodo davčno priznane v kasnejših obdobjih. Družba je pripoznala odložene terjatve za davek za davčno izgubo na osnovi ocene, da bodo v prihodnjih letih na razpolago obdavčljivi dobički, v breme katerih bo mogoče izrabiti odložene terjatve za davek. V letih koriščenja davčne izgube bo zmanjšanje terjatev za odloženi davek pomenilo ustrezno zmanjšanje dobička. Evidenca koriščenja investicijskih davčnih olajšav znaša 146.460 tisoč tolarjev in neizkoriščena davčna izguba 247.900 tisoč tolarjev. Gibanje začasnih razlik v letu 2005 1.1.2006 Naložbe

Pripoznane v prihodkih/odhodkih

V tisoč tolarjih Pripoznane v 31.12.2005 kapitalu

-49.763 18.440 17.996

-13.327

Terjatve 13.378

13.378

Zaloge

7.247

Rezervacije za odpravnino,ostale

85.494

-4.699

80.795

Davčna izguba

8.062

Skupaj 35.731 42.428 17.996

96.155

Gibanje začasnih razlik v letu 2006 V tisoč tolarjih 1.1.2006 Pripoznane v Pripoznane v 31.12.2006 prihodkih/odhodkih kapitalu Naložbe

-13.327

-1.315

Terjatve 13.378

-1.776

11.602

7.247

-1.180

6.067

80.795

-21.907

58.888

Zaloge Rezervacije za odpravnino,ostale

-39.052

-53.694

Druge rezervacije 4.148

4.148

Davčna izguba

8.062 45.236

53.298

96.155 23.206

-39.052

80.309

Skupaj

-13.327

LETNO POROČILO 2006

14. Zaloge V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Material 480.623 444.894 Nedokončana proizvodnja 214.425 166.938 Proizvodi 126.242 127.712 Trgovsko blago 2.003 14.372 Skupaj

823.293

753.916

Za leto 2006 je družba odpisala materialna sredstva, ki niso bila več uporabna v višini 38.929 tisoč tolarjev. Evidentirano je bilo presežkov za 3.660 tisoč tolarjev, največ pri materialu in primanjkljaja materialnih sredstev za 512 tisoč tolarjev. Pomembna zaloga je tista, ki presega v vrednosti 30 % vseh zalog, če je ta zaloga vsaj 3 % vrednosti vseh sredstev. Popravki vrednosti se ugotavljajo po vrstah zalog in gibanju. Glede na pretekla obdobja in na že oblikovane popravke ni bilo treba na novo oblikovati popravkov. Pri pregledu zalog v reklamacijskih skladiščih, zalog materiala, proizvodov in blaga, ki niso imele gibanja več kot 12 mesecev, je družba upoštevala enake usmeritve kot v preteklih letih. Povečanje zalog materiala in nedokončane proizvodnje so posledica večjih nabavljenih količin materiala in komercialnih odločitev pri prodaji izdelkov.

15. Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti V tisoč tolarjih Razčlenitev po letih 2006 2005 Kratkoročne finančne naložbe 440.690 462.322 Skupaj 440.690 462.322

Vse kratkoročne finančne naložbe, ki vplivajo direktno na poslovni izid so vrednostni papirji v delnicah in naložbah v vzajemne sklade, ki kotirajo ali trgujejo z vrednostnimi papirji na organiziranih trgih.

16. Kratkoročno dana posojila V tisoč tolarjih Razčlenitev po letih 2006 2005 Kratkoročni del dolgoročnih posojil

8.639 20.027

Skupaj

8.639 20.027

17. Terjatve iz davka od dobička V tisoč tolarjih Razčlenitev po letih 2006 2005 Terjatev iz davka od dobička

67.465

Skupaj

67.465

Družba je iz naslova več plačanih akontacij davka za leto 2005 zaradi izgube prejela v letu 2006 67.465 tisoč tolarjev.

LETNO POROČILO 2006

18. Poslovne in druge terjatve V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 1.023.473

981.934

Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini

67.877 107.575

Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij

96.471 34.707

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 214.393 101.900 Kratkoročno dani predujmi

5.775 2.057

Skupaj 1.407.989 1.228.173

Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa, ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo, tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo. Kratkoročno odložene stroške licenčnin, registracij, zavarovanja, in drugo ter kratkoročno nezaračunane prihodke zaradi prehoda v drugo obračunsko obdobje družba vodi med drugimi terjatvami. Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanašajo. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za obratna sredstva pa so sestavni del zalog. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive, če se je zaradi njih začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Popravki terjatev se oblikujejo na osnovi analize izterljivosti vsake posamezne terjatve. Osnova za popravek so terjatve, ki niso plačane v roku 90 dni po zapadlosti. Povprečni popravek terjatev do kupcev znaša 0,8 % čistih prihodkov od prodaje in se je glede na leto 2005 povečal za 0,1 odstotne točke. Od vseh terjatev do kupcev so: • zapadle v vrednosti 189.537 tisoč tolarjev • nezapadle v vrednosti 896721 tisoč tolarjev Kadar je odpis terjatve utemeljen z ustrezno listino, se pokrije v breme tako vzpostavljenega popravka vrednosti terjatev. Vse terjatve izražene v tuji valuti se preračunajo na srednji tečaj Banke Slovenije. Pomembna terjatev je tista, katere vrednost presega 30 % vrednosti vseh terjatev, če je terjatev vsaj 3 % vseh sredstev na dan bilance stanja. Družba prodaja svoje izdelke in storitve v glavnem na odprt račun in terjatve niso zavarovane. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih obsegajo tudi pogodbeno financiranje neposrednih obveznosti pridružene družbe v vrednosti 162.610 tisoč tolarjev.

19. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina 37.821 22.216 Depoziti pri bankah 137.000 10.000 Skupaj 174.821 32.216

LETNO POROČILO 2006

20. Kapital Celotni kapital sestavljajo izdani kapital, presežek vplačanega kapitala, zakonske in statutarne rezerve, zadržani dobiček, lastne delnice kot zmanjšanje kapitala, in rezerva za pošteno vrednost. Vseh kosovnih delnic je 200.000 vpisanih v KDD. Družba v letu 2006 ni pridobivala lastnih delnic. Na dan 31.12.2006 družba izkazuje lastništvo 201 delnice z oznako CETG. Rezerva za pošteno vrednost se je povečala zaradi rasti borzne vrednosti naložb, razpoložljivih za prodajo. Dodatek k izkazu gibanja kapitala V tisoč tolarjih P o s t a v k a 2006 2005 A. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA 227.968 B. ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA

C. PRENESENA ČISTA IZGUBA D. ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV

-651.973

-197.628 188.818

61.937

E. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA (1 do 3) 155 207.729

1. zmanjšanje zakonskih rezerv in statutarnih rezerv

2. zmanjšanje drugih rezerv iz dobička 155

207.729

F. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA (1 do 2) 4.139

1. povečanje rezerv za lastne deleže

4.139

2. povečanje statutarnih rezerv

H. BILANČNI DOBIČEK/IZGUBA (A+B+C+D+E-F) 30.495

-197.628

Bilančni dobiček se razlikuje od zadržanega dobička za znesek rezerv za lastne delnice. Bilančni dobiček znaša 30.494.854,66 tolarjev. Izračunan je kot razlika med čistim poslovnim izidom leta 2006 v višini 227.968 tisoč tolarjev in pokrito preneseno čisto izgubo iz leta 2005 v višini 197.473 tisoč tolarjev (vpliv uporabe aktuarskih izračunov, rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine zaposlenim ob prehodu na MSRP). O bilančnem dobičku leta 2006 bo na predlog uprave in nadzornega sveta odločala skupščina delničarjev. Skupščini delničarjev podjetja se v potrditev predlaga naslednja razdelitev bilančnega dobička za leto 2006 v višini 30.494.854,66 tolarjev: • za nagrade nadzornemu svetu 3.522.708 tolarjev neto (14.700 evrov neto), • preostanek bilančnega dobička se prenese v zadržani dobiček.

21. Čisti dobiček (izguba na delnico) 2006 2005 Čisti dobiček (izguba) v tisoč tolarjih 227.968

-651.973

Tehtano povprečno število navadnih delnic 199.799 199.816 Čisti dobiček (izguba) na delnico v tolarjih 1.140,99

-3.262,87

Čisti dobiček (izguba na delnico) je izračunan tako, da se osnovni čisti dobiček oziroma izguba deli z imenovalcem, ki ga predstavlja tehtano poprečno število delnic.

22. Prejeta posojila Se delijo na dolgoročna posojila in kratkoročna posojila s kratkoročnim delom dolgoročnih posojil. Dolgoročna prejeta posojila V tisoč tolarjih Razčlenitev po letih 2006 2005 Bančna posojila 1.902.793 2.100.163

Največji posamezni dolg je najeto posojilo za financiranje dolgoročne finančne naložbe v višini 6.400.000 EUR z rokom vračila 7 let. LETNO POROČILO 2006

Kratkoročna prejeta posojila V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Kratkoročni del dolgoročnih posojil bank, ki zapadejo v enem letu dni

537.506 281.049

Kratkoročna posojila bank 350.017 350.006 Kratkoročna posojila od drugih 10.000 159.000 Skupaj

897.523

790.055

Dana jamstva Dana jamstva so razvidna pri zabilančnih sredstvih/obveznostih. Odplačila posojil V tisoč tolarjih Skupno odplačilo Obresti Glavnica Razčlenitev po vrstah 2006 2006 2006 Kratkoročna posojila do enega leta

922.583 24.525

Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od 3 do 7 let 373.428

898.058

92.203 281.225

Skupaj 1.296.011 116.728 1.179.283 V tisoč tolarjih Skupno odplačilo Obresti Glavnica Razčlenitev po vrstah 2005 2005 2005 Kratkoročna posojila do enega leta

624.654 12.654

Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od 3 do 7 let

529.509 31.203 498.306

612.000

23. Rezervacije

V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Za prodajne garancije 30.111 32.354 Za tožbe

94.763

97.852

Za ostale 2.980 Za jubilejne nagrade in odpravnine 256.035 323.181 Skupaj 383.889 453.387

Družba je preverila že oblikovane rezervacije, upoštevala korekcije in v skupnem zmanjšala rezervacije za namen dolgoročno odloženih odhodkov in rezervacije iz naslova dolgoročno vračunanih stroškov. Osnova za njihovo oblikovanje so pogodbe, pravne podlage in mnenja strokovnjakov. Rezervacije za dana jamstva ob prodaji določenih proizvodov in storitev so bile oblikovane glede na oceno tveganja za reklamacije, in sicer v odstotkih od njihovih prihodkov. Za preteklo leto je bil sorazmerni del rezervacij odpravljen. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih je družba lahko zmanjšala rezervacije v vrednosti 67.146 tisoč tolarjev na osnovi izračuna za vsakega zaposlenega z uporabo projicirane enote, ki ga je pripravil pooblaščeni aktuar.

LETNO POROČILO 2006

24. Poslovne in druge obveznosti V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev

999.583

962.194

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 175.659

55.948

Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 163.862 114.584 Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij

64.714 48.492

Druge kratkoročne obveznosti 27.584

68.755

Skupaj 1.431.402 1.249.973

Druge obveznosti zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke. Osnova so izvirne listine, ki časovno in vsebinsko opredeljujejo dogodek.

25. Poštena vrednost Pregled poštene in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti V tisoč tolarjih Pojasnilo Knjižna vrednost Poštena vrednost Knjižna vrednost Poštena vrednost 31.12.2006 31.12.2006 31.12.2005 31.12.2005 Naložbe razpoložljive za prodajo 3.345.434 3.345.434 3.071.702 3.071.702 Dana posojila 312.342 312.342 158.438 158.438 Poslovne in druge terjatve 1.407.989 1.407.989 1.228.173 1.228.173 Naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid 440.690 440.690 462.322 462.322 Kratkoročno dana posojila

8.639

8.639 20.027 20.027

Denarna sredstva in drugi ustrezniki 174.821 174.821 32.216 32.216 Rezervacije Prejeta posojila - dolgoročna

-383.889

-453.387

-1.902.792

-2.100.163

Prejeta posojila - kratkoročna

-897.523

-790.055

Poslovne in druge obveznosti

-1.431.402

-1.249.973

Skupaj 1.074.309 1.074.309 379.300 379.300

Naložbe, razpoložljive za prodajo, so ovrednotene po pošteni vrednosti glede na pripoznanje naložbe po datumu trgovanja. Naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so ovrednotene po borzni ceni. Dana in prejeta posojila so vrednotena na osnovi preračuna odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere, ki se ne razlikuje od pogodbeno določene obrestne mere. Zato je v izračunih upoštevana pogodbena obrestna mera. Pri poslovnih in drugih terjatvah je upoštevana slabitev na pošteno vrednost zaradi izterljivosti. Glede na kratkoročnost terjatve niso diskontirane. Enako velja za poslovne in druge obveznosti, ki zaradi kratkoročnosti niso diskontirane. Rezervacije temeljijo na izračunih za posamezne vrste kot je navedeno v točki i) in pojasnilu številka 23.

LETNO POROČILO 2006

26. Finančni instrumenti – obvladovanje tveganj Izpostavljenost in obvladovanje tveganj Lahko zapišemo, da so bila valutna tveganja so v času stabilnejšega tečaja evra izključena, saj je potekalo poslovanje s tujino skoraj samo v tej valuti. Družba se zaveda, da je redno nadziranje in upravljanje finančnih tveganj, ki jim je družba izpostavljena na trgih, pomemben pogoj za uspešno poslovanje in doseganje strateških ciljev. V letu 2006 so bila prisotna zlasti obrestnega tveganja (splošna rast obrestnih mer). Na podlagi analize teh tveganj je ocena, da je obrestno tveganje povečano tudi zaradi nove zadolžitve oziroma izdanih jamstev. Družba ocenjuje, da bodo ta tveganja zaradi poslovanja tako matične kot odvisnih družb tudi v prihodnje povečana. Družba ima vse dolgove na dolgi rok v EUR ali z valutno klavzulo. Obrestne mere so definirane po tržnem principu cene denarja na evropskem bančnem tržišču, družba tveganj sprememb obrestne mere do sedaj ni posebej varovala, saj je ocenila, da so ponujene fiksacije obrestnih mer še vedno nad nivoji spremenljivih obrestnih mer, ki pa so se konec leta 2006 močno približale še sprejemljivim. Fiksacija tečaja evra je bila v letu 2006 vseskozi prisotna, kar je vplivalo na oblikovanje tekoče finančne politike in na obvladovanje finančnih tveganj na tem področju.

•

Kreditna tveganja smo v letu 2006 obvladovali že pri postopkih sprejemanja naročil kupcev z upoštevanjem njihovih bonitet in z dodatnimi zahtevami po zavarovanju terjatev ter omejevanju izpostavljenosti do posameznih kupcev in s sistematičnimi ter aktivnimi procesi izterjave. Ocenjujemo, da je bila v letu 2006 izpostavljenost Cetisa, kljub rahlemu povečanju neplačanih terjatev do kreditnih tveganj zmerna.

•

Valutna tveganja so bila prisotna predvsem pri izvajanju poslovnih aktivnostih v vzhodnoevropskih državah z bolj spremenljivimi valutami, kamor družba zaračunava svoje izdelke in storitve v evrih. Na vseh tržiščih je družba valutna tveganja zmanjševala z ustreznim uravnavanjem terjatev in obveznosti obračunanih v evrih in z upoštevanjem stabilne tečajne politike. Ocenjuje se, da je izpostavljenost Cetisa do valutnih tveganj zmerna.

•

Obrestna tveganja so se zaradi povečanja obsega posojil in rasti obrestnih mer povečala. Ocenili smo, da je raven obrestne mere za vsa najeta dolgoročna posojila, kljub njeni pogodbeno dogovorjeni spremenljivosti ter ob upoštevanju ročnosti še vedno sprejemljiva, vendar bo potrebno urediti ustrezno varovanje. Ocenjujemo, da je izpostavljenost družbe do obrestnih tveganj glede na preteklo leto še povečana.

•

Premoženjska in z njimi povezana tveganja smo v letu 2006 sistematično in analitično ob novi asistenci prenašali na zavarovalnice.

•

Tveganja plačilne sposobnosti na kratek rok so v Cetisu nizka, kar je posledica učinkovitega upravljanja s sredstvi, ustreznih posojilnih linij za uravnavanje denarnih tokov, zadovoljive stopnje finančne prilagodljivosti ter dobrega dostopa do potrebnih finančnih virov. Je pa v družbi zmanjšano tveganje dolgoročne plačilne sposobnosti, kar je posledica uspešnejšega poslovanja v primerjavi z letom 2005.

LETNO POROČILO 2006

Finančni instrumenti L eto 2006 v tisoč tolarjih Efektivna Skupaj Do 6 Od 6 do 12 Od 1 Od 2 obrestna mera 31.12.2006 mesecev mesecev do 2 leti do 5 let Dana posojila pridruženim družbam sprem 5%-5,5 %, vezano 164.633 164.633 na rast EURIBOR Dana posojila drugim 6 % - 7 % 451 451 Dana posojila za odkup stanovanj

vredn. točke po stan. zakonu 13.664 3.392 3.401

Dana posojila za stanovansjko gradnjo

7% 13.806 4.720 4.840 4.246

Obveznice

5,2 % 119.788 119.788

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil Denarna sredstva in drugi ustrezniki

8.639

6.871

8.639

0,2 % - 3,6 % 174.821 174.821

Zavarovana prejeta bančna EURIBOR +0,5% do 1,05% -1.902.793 -1.902.793 posojila-dolgoročna Zavarovana prejeta bančna posojila - -537.506 -537.506 kratkoročni del dolgoročnih posojil Zavarovana prejeta bančna EURIBOR +0,80% do 0,85% -350.017 -350.017 posojila- kratkoročna Prejeta kratkoročna posojila 3,23 % - 3,63 % -10.000 -10.000 Skupaj

-2.304.514 174.821

-880.772

8.692

-1.607.255

Leto 2005 v tisoč tolarjih Efektivna Skupaj Do 6 Od 6 do 12 Od 1 Od 2 obrestna mera 31.12.2005 mesecev mesecev do 2 leti do 5 let Dana posojila drugim 6 % 1.591 1.591 Dana posojila za odkup stanovanj

vredn.točke po stan.zakonu 17.745

3.671

14.074

Dana posojila za stanovansjko gradnjo

7 % 19.314

4.942

14.372

Obveznice

5,2 % 119.788

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil 20.027 Denarna sredstva in drugi ustrezniki

20.027

0,2 % - 3,2 % 32.216 32.216

Zavarovana prejeta bančna EURIBOR +0,5% do 1,05% posojila-dolgoročna Zavarovana prejeta bančna posojila - kratkoročni del dolgoročnih posojil Zavarovana prejeta bančna EURIBOR +0,80% do 0,85% posojila- kratkoročna Nezavarovana prejeta kratkoročna posojila 3,62 % - 3,7 %

119.788

-2.100.163

-281.049

-350.006

-159.000

Skupaj 2.679.537 32.216

-761.415 1.591

-2.100.163

-1.951.929

LETNO POROČILO 2006

Pojasnila v zvezi s prehodom na poročanje po MSRP Razkritja v zvezi z MSRP 1 se nanašajo na: • primerjalne informacije • obrazložitev prehoda na MSRP • uskladitev prvih računovodskih izkazov po MSRP • uporabo poštene vrednosti, ki se šteje kot nabavna vrednost. Ob prehodu na MSRP je bila izdelana otvoritvena bilanca na dan 01.01.2005 in zaključna bilanca na dan 31.12.2005 v skladu s standardom MSRP 1. Priprava otvoritvene bilance stanja in prilagoditve pri prehodu na MSRP 1. Družba je pripoznala sredstva in dolgove po MSRP. Izkazana je bila odložena terjatev za davek iz naslova začasnih razlik vrednotenja naložb, terjatev, zalog in dela davčne izgube. 2. Družba je pripoznala nove obveznosti za rezervacije iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin. Oblikovane so v višini ocenjenih bodočih izplačil za jubilejne nagrade in odpravnine, diskontirane na dan bilance stanja. Izračun je pripravljen za vsakega zaposlenca tako, da upošteva stroške odpravnine ob upokojitvi in strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,5 % letno. Z uporabo projecirane enote je izračun izdelal potrjeni aktuar. 3. Izvedena je bila prerazvrstitev sredstev in dolgov, ki so primerjalno med SRS in MSRP različne vrste sredstev, dolgov in sestavin kapitala. 4. Lastne delnice se izkazujejo kot odbitna postavka kapitala. 5. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala je prerazporejen v kapitalske rezerve. 6. Druge rezerve so uvrščene v zadržani dobiček. 7. Aktivne časovne razmejitve so postavke drugih terjatev, pasivne časovne razmejitve pa postavke drugih obveznosti. 8. Denarni depoziti do treh mesecev pri bankah so prerazvrščeni med postavko denarnih sredstev in njihovih ustreznikov. 9. Predujmi za zaloge so prerazvrščeni med postavke drugih terjatev. 10. Vrednotenje finančnih instrumentov je opravljeno po pošteni vrednosti. Poštena vrednost finančnih naložb, ki so razpoložljive za prodajo, je enaka njihovi objavljeni ponujeni nakupni ceni na presečni dan bilance stanja. 11. Pripoznane razlike, ki izhajajo iz prilagoditev postavk finančnih naložb, uvrščenih kot razpoložljive za prodajo v začetni bilanci stanja, so pripoznane v posebni postavki kapitala. 12. Naložbe v odvisna in pridružena podjetja so vrednotena po nabavni vrednosti. Skupna vrednost razlik med vrednostmi po MSRP in SRS znaša 266.508 tisoč tolarjev. Vpliv sprememb ob prehodu na MSRP po stanju 01.01.2005 je izkazan na spremembi finančnega stanja v bilanci stanja. Po tem datumu vpliva na finančno uspešnost v izkazu poslovnega izida za leto 2005 in naprej z izračunom odloženih davkov.

LETNO POROČILO 2006

BILANCA STANJA na dan 1.1.2005 in 31.12.2005 – prilagoditev iz SRS na MSRP 1.1.2005 31.12.2005 SRS razlika MSRP SRS razlika SREDSTVA

1. Nepremičnine,naprave in oprema

5.627.378

5.103.314

105.875

60.653

2. Neopredmetena dolgoročna sredstva 105.875 4. Naložbene v podjetja v skupini 102.664 5. Naložbe v pridružena podjetja

-15.793

86.871 487.258

V tisoč tolarjih MSRP

5.103.314

60.653

-36.592 450.666

11.239

87 11.326

6. Naložbe razpoložljive za prodajo 1.993.925

-341.796 1.652.129 3.417.239

-345.537 3.071.702

Naložbe v lastne delnice 2.249

-2.249

7. Dana posojila 181.899

6.231

-6.231

181.899 158.438

158.438

8. Odložene terjatve za davek

85.495

85.495 44.556

80.795 125.351

SA. Skupaj dolgoročna sredstva

8.013.990

-274.343

7.739.647

9.288.928

-307.478

8.981.450

1. Zaloge

938.829

-5.007

933.822

755.973

-2.057

753.916

2. Kratkoročne finančne naložbe po

pošteni vrednosti skozi poslovni izid

540.851

3. Kratkoročna dana posojila 397.861 4. Terjatve iz davka od dobička

540.851 462.322 462.322

-361.000 36.861 30.027

-10.000 20.027

67.465

5. Poslovne in druge terjatve 1.306.613 41.410 1.348.023 1.186.799 41.374 1.228.173 6. Denarna sredstva in drugi ustrezniki 25.037 361.000 386.037 22.216 10.000 32.216 8. Aktivne časovne razmejitve 36.403

-36.403 39.317

-39.317

SB. Skupaj kratkoročna sredstva

2.704.743

540.851

3.245.594

2.101.797

462.322

2.564.119

S. Skupaj SREDSTVA

10.718.733

266.508

10.985.241

11.390.725

154.844

11.545.569

KAPITAL IN OBVEZNOSTI

A. KAPITAL

1. Izdani kapital 2.400.000

2.400.000 2.400.000

2. Presežek vplačanega kapitala

592.787 3.748.972 4.341.759

3. Zakonske in statutarne rezerve

617.340

Druge rezerve iz dobička 268.396 4. Lastne delnice

617.340 409.611

-268.396

409.611

6.231

-2.249

-6.231

5. Zadržani dobiček 290.132

60.435 350.567 24.664

-216.061

-191.397

6. Rezerva za pošteno vrednost

84.977

-2.249

2.400.000

530.850 3.748.972 4.279.822

84.977

30.990 30.990

7. Splošni prevrednot.popravek kapitala 3.748.972

-3.748.972 3.748.972

-3.748.972

Skupaj kapital

7.917.627

-125.233

7.792.394

7.120.328

-197.533

B. OBVEZNOSTI

1. Prejeta posojila 493.702

493.702 2.100.163

6.922.795

2.100.163

4. Rezervacije 156.965 341.977 498.942 130.206 323.181 453.387 5. Odložene obveznosti za davek a) Dolgoročne obveznosti 2. Prejeta posojila

49.764 49.764 29.196 29.196 650.667

391.741

1.042.408

714.418

2.230.369

352.377

2.582.746

790.055

3. Poslovne in druge obveznosti 1.403.649 32.372 1.436.021 1.204.849 45.124 1.249.973 6.Pasivne časovne razmejitve 32.372 b) Kratkoročne obveznosti

-32.372 45.124

2.150.439

-45.124

2.040.028

Skupaj obveznosti

2.801.106

391.741

3.192.847

4.270.397

352.377

4.622.774

KO. Skupaj KAPITAL IN OBVEZNOSTI

10.718.733

266.508

10.985.241

11.390.725

154.844

11.545.569

LETNO POROČILO 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2005 – prilagoditev iz SRS na MSRP SRS razlika 1. PRIHODKI

26.275

6.405.380

2. Nabavna vrednost prodanih količin

-324.286

3. Proizvajalni stroški

-4.913.296

4. Nabavna vrednost prodanih količin

-5.237.582

1.141.523

1.167.798

in proizvajalni stroški

6.379.105

V tisoč tolarjih MSRP

A. KOSMATI DOBIČEK

26.275

5. Drugi prihodki (iz poslovanja) 137.570 18.884 156.454 6. Stroški prodajanja

-26.275

-1.159.148

7. Stroški splošnih služb

-787.395

8. Drugi odhodki ( iz poslovanja)

-131.745

-1.132.873

= skupaj (5+6+7+8)

-1.914.443

-7.391

-1.921.834

B. Poslovni izid brez stroškov financiranja

-772.920

18.884

-754.036

9. Prihodki iz financiranja 193.828

8.650 202.478

10. Stroški iz financiranja

-117.795

-25.048

-142.843

C. Čisti prihodki financiranja

76.033

-16.398

59.635

D. Poslovni izid pred obdavčitvijo

-696.887

2.486

-694.401

12.b.Odloženi davek 44.555 Dobiček/izguba (poslovni del)

-652.332

-2.127 42.428 359

-651.973

obračunskega obdobja

Skupna vrednost razlik med vrednostmi po MSRP in SRS je 359 tisoč tolarjev oziroma je boljši poslovni izid za 0,05 %. Razlike v prihodkih v vrednosti 26.275 se nanašajo na porabo in oblikovanje rezervacij za prodajne garancije. V preteklosti po SRS je bilo oblikovanje prodajnih garancij izkazano kot zmanjšani prihodki. Drugi prihodki iz poslovanja so posledica zmanjšanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine . Stroški prodajanja so posledica oblikovanja rezervacij. Prihodki iz financiranja kažejo učinek prevrednotenja naložb. Stroški iz financiranja kažejo učinek prevrednotenja naložb po pošteni vrednosti zaradi tečajnih razlik naložb na nabavno vrednost. Obračunana nižja odložena terjatev za davek v vrednosti 2.127 tisoč tolarjev izhaja iz spremembe rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter zmanjšanja poštene vrednosti naložb skozi poslovni izid.

LETNO POROČILO 2006

Druga razkritja Razkritja po skupinah oseb: člani uprave, nadzornega sveta in zaposleni po individualnih pogodbah • •

Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine oseb so: - uprava 23.579 tisoč tolarjev, - ostali zaposleni po individualni pogodbi (10 oseb) 133.243 tisoč tolarjev, - nadzorni svet 3.277 tisoč tolarjev. Stanje obveznosti iz naslova namenskih posojil, ki jih je družba odobrila delavcem iz teh skupin, znaša konec leta 2006 2.140 tisoč tolarjev.

Znesek odplačanih posojil v letu 2006 znaša 912 tisoč tolarjev.

LETNO POROČILO 2006

preživijo vedno tisti, ki so se znali najbolje prilagoditi razmeram.«

LETNO POROČILO 2006

5. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE CETIS

LETNO POROČILO 2006

SKUPINSKI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

V tisoč tolarjih Pojasnilo 2006 2005 1. PRIHODKI

7.670.128

7.425.873

2. Nabavna vrednost prodanih količin

-871.074

-784.014

3. Proizvajalni stroški

-4.775.110

-5.077.917

4. Nabavna vrednost prodanih količin in proizvajalni stroški 2

-5.646.184

-5.861.931

A. KOSMATI DOBIČEK

2.023.944

1.563.942

5. Drugi prihodki (iz poslovanja) 3 298.129 186.197 6. Stroški prodajanja 2

-1.458.777

-1.440.808

7. Stroški splošnih služb 2

-817.075

-886.969

8. Drugi odhodki (iz poslovanja) 2

-106.827

-148.574

= Drugi prihodki, odhodki in stroški (5+6+7+8)

-2.084.550

-2.290.154

B. POSLOVNI IZID BREZ STROŠKOV FINANCIRANJA

-60.606

-726.212

9. Prihodki iz financiranja 4 443.803 209.425 10. Stroški financiranja 4

-160.480

-157.445

C. ČISTI STROŠKI FINANCIRANJA

283.323

51.980

D. POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO

222.717

-674.232

-5.427

-4.234

a) Odhodki za davke

b) Odložen davek

5 22.054 43.034

12. Odhodki za davke

5 16.627 38.800

E. DOBIČEK PO OBDAVČITVI

239.344

-635.432

Čisti dobiček (izguba) na delnico (v tolarjih) 20 1.197,92

-3.180,08

LETNO POROČILO 2006

SKUPINSKA BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2006

V tisoč tolarjih SREDSTVA Pojasnilo 31.12.2006 31.12.2005 1. Nepremičnine, naprave in oprema

5.174.084

6.442.661

2. Neopredmetena sredstva

8 358.497

62.259

5. Naložbe v pridružena podjetja

9 17.256 11.239

6. Naložbe razpoložljive za prodajo 10 3.346.689 3.073.665 7. Dana posojila 11 312.342 158.438 8. Odložene terjatve za davek 12 139.250 SA. Skupaj dolgoročna sredstva

97.612

9.348.118

9.845.874

897.448

871.866

1. Zaloge 13

2. Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti 14 440.690 462.322 3. Kratkoročna dana posojila 15

8.639 32.374

4. Terjatve iz davka od dobička 16

67.465

5. Poslovne in druge terjatve 17 1.604.417 1.593.826 6. Denarna sredstva in drugi ustrezniki 18 253.256 102.135 SB. Skupaj kratkoročna sredstva

3.204.450

3.129.988

12.552.568

12.975.862

S. SKUPAJ SREDSTVA

KAPITAL IN OBVEZNOSTI

1. Izdani kapital 2.400.000 2.400.000 2. Kapitalske rezerve 4.279.822 4.279.822 3. Rezerve (zakonske in statutarne) 409.611 409.611 4. Zadržani dobiček

75.896

-165.183

5. Lastne delnice

-6.231

6. Rezerva za pošteno vrednost 165.323 32.102 KO.A Skupaj kapital

7.324.421

6.950.121

1. Prejeta posojila 21 2.207.186 3.040.828 4. Rezervacije 22 385.215 467.405 5. Odložene obveznosti za davek 12

58.636

KO.B.a) Skupaj dolgoročne obveznosti

2.651.037

3.508.233

960.060

900.647

2. Prejeta posojila 21

3. Poslovne in druge obveznosti 23 1.617.050 1.616.861 KO.B.b) Skupaj kratkoročne obveznosti

2.577.110

2.517.508

KO.B Skupaj obveznosti

5.228.147

6.025.741

12.552.568

12.975.862

5.645.903

5.817.767

KO. SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI

LETNO POROČILO 2006

Zabilančna sredstva (obveznosti)

SKUPINSKI IZKAZ DENARNEGA IZIDA V tisoč tolarjih 2006 2005 DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Poslovni izid obračunskega obdobja 239.345

-635.432

Prilagoditve za:

742.665 1.081.821

Amortizacijo nepremičnin,naprav in opreme

904.655

982.638

Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev 45.754

59.329

(Odpravo) izgube zaradi oslabitve 18.954

72.028

Negativne tečajne razlike

7.954

6.186

Prihodki od naložbenja

-252.198

-95.561

Odhodki za financiranje 122.401 132.323 Prihodki od prodaje nepremičnin , naprav in opreme

-6.138

-5.715

Prihodki od zmanjšanja dolgoročnih rezervacij

-98.717

-69.407

DOBIČEK IZ POSLOVANJA PRED SPREMEMBAMI ČISTIH OBRATNIH SREDSTEV IN REZERVACIJAMI

982.010 446.389

Sprememba poslovnih in drugih terjatev

-187.298

-387.070

Sprememba zalog

-22.306

81.116

Sprememba poslovnih in drugih obveznosti

-49.206 326.967

Sprememba rezervacij in zaslužkov zaposlencev 16.528 34.463 PRI POSLOVANJU PRIDOBLJENA DENARNA SREDSTVA

-242.282

55.476

Plačane obresti

-19.848

-57.679

Plačani davek iz dobička

-184.065

ČISTI DENARNI TOK IZ POSLOVANJA

260.121

719.880

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Prejemki iz prodaje nepremičnin,naprav in opreme

64.280 38.089

Prejemki iz prodaje naložb 252.198

95.561

Prejete obresti 20.429 26.260 Prejete dividende

73.892

63.804

Izdatki za pridobitev nepremičnin,naprav in opreme 389.413

-1.822.086

Izdatki za ostale naložbe

-253.245

-1.383.290

-341.992

-15.713

ČISTI DENARNI TOK IZ NALOŽBENJA

204.975

-2.997.375

Odkup lastnih delnic ali deležev

-4.139

Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Spremembe v kapitalu

622

-159.500

Najem posojil 1.089.506 3.843.218 Odplačilo posojil

-1.863.735

-1.116.049

Plačane dividende

-127

-155.990

ČISTI DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA

-773.734

2.407.540

Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 151.121

-329.714

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 102.135 431.849 DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA KONCU OBDOBJA

253.256

102.135

LETNO POROČILO 2006

SKUPINSKI IZKAZ GIBANJA KAPITALA

Izdani Kapitalske Zakonske in Lastne Zadržani Rezerva za kapital rezerve statutarne rezerve delnice dobiček pošteno vrednost Stanje 01.01.2005

2.400.000

4.341.759

617.340

-2.249

295.770

149.291

64.313

-64.313

Sprememba rač.usmeritev Cetis,d.d. Izguba 2005 Pokrivanje izgube

-61.937

-635.432 -159.500

Zmanjšanje poštene vrednosti Nakup lastnih delnic 2.400.000

4.279.822

7.801.911 -635.432

-207.729 269.666

Izplačilo dividend in nagrad

Stanje 31.decembra 2005

V tisoč tolarjih Skupaj kapital

409.611

-159.500

-52.876

-3.982

-6.231

-165.183

32.102

6.950.121

Dobiček 2006 239.344 239.344 Tečajne razlike CETIS ZG,IPI,BS 1.580 1.580 Dividende za lastne delnice 155 155 Povečanje poštene vrednosti 133.221 133.221 Stanje 31.decembra 2006

2.400.000

4.279.822

409.611

-6.231

75.896

165.323

Uprava Cetis d.d. potrjuje računovodske izkaze in njihova pojasnila za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2006.

LETNO POROČILO 2006

mag. Simona Potočnik glavna direktorica

7.324.421

POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 1. Predstavitev skupine Skupina zagotavlja celovite rešitve na področju komunikacij s pomočjo tiskanih in drugih vrst medijev. Njena vizija je z ustreznimi razvojnimi, investicijskimi in tržnimi aktivnostmi ter zaposlovanjem najboljših kadrov biti prvi v Sloveniji ter povečati tržni delež na trgih izven Slovenije. Ponuja pester program varnostnih, variabilnih in komercialnih tiskovin, grafično oblikovanje ob spremljajočih storitvah kot so poosebljanje, implementacija in poosebljanje čipov ali magnetnih trakov, arhiviranje, upravljanje z identiteto in storitev svetovanja ter projektnega vodenja in druge. Skupino poleg matične družbe Cetis d.d. sestavlja še družba CETIS-ZG, d.o.o., v kateri ima matična družba 100 odstotni delež. Deleža v družbah CETIS-SK, dooel, Skopje in CETIS Print, dooel, Skopje sta bila v mesecu juliju 2006 odprodana. Podatki o zaposlenih - stanje Leto

SKUPINA CETIS

Cetis, d.d., Celje

Cetis-ZG, d.o.o.

2004 478 451 2005

Cetis-SK, dooel, Skopje

Cetis-Print, dooel, Skopje

7 20

552 430 22 20

2006 441 419 22

Izobrazbena struktura zaposlenih – povprečje v primerjavi s preteklima letoma

Stopnja izobrazbe 2006 2005 2004

II. Stopnja izobrazbe - priučeni 100 122 115 III. Stopnja izobrazbe - kvalificirani

7 19

IV. Stopnja izobrazbe - kvalificirani 140 162 156 V. Stopnja izobrazbe - srednja 125 168 122 VI. Stopnja izobrazbe - višja 28 31 29 VII. Stopnja izobrazbe - visoka 42 VIII. Stopnja izobrazbe - magisterij

52 38 6

2. Podlaga za sestavo računovodskih izkazov a) Izjava o skladnosti Računovodski izkazi za leto 2006 so sestavljeni na osnovi Mednarodnih računovodskih standardov poročanja (MSRP), ki jih je razglasil Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenj Odbora za pojasnjevanje mednarodnega računovodskega poročanja (FRIC), kot jih je sprejela Evropska Unija. Uprava družbe je računovodske izkaze potrdila 05.03.2007.

LETNO POROČILO 2006

b) Podlaga za merjenje Računovodski izkazi za leto 2006 so pripravljeni na osnovi nabavnih vrednosti oziroma domnevnih nabavnih vrednosti razen pri spodaj navedenih primerih, pri katerih se upošteva poštena vrednost: - izpeljani finančni inštrumenti - finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid - za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Metode uporabljene pri merjenju poštene vrednosti so opisane v nadaljevanju. c) Funkcijska in predstavitvena valuta Računovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih in so zaokroženi na tisoč tolarjev. d) Uporaba ocen in presoj Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo. Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva. Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najbolj močno vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisane v naslednjih točkah: Točka 12 – uporaba davčnih izgub, Točki 22 in 23 – rezervacije in pogojne obveznosti, Točka 25 – vrednotenje finančnih inštrumentov.

3. Pomembne računovodske usmeritve Pri izkazovanju in vrednotenju postavk se uporabljajo računovodske usmeritve, ki so bile uporabljene zaradi prehoda na MSRP tudi za leto 2005. Pri vrednotenju postavk, pri katerih standardi dajejo družbi možnost izbire med različnimi načini vrednotenja, je skupina uporabila usmeritve, zapisane v Pravilniku o računovodstvu in financah, ki so opisane v nadaljevanju. Pojasnila so potrebna za vse pomembnejše postavke, katerih posamezna vrednost presega določen procent vrednosti v sredstvih oziroma v virih sredstev. Način opredelitve in pomembnost je razvidna v Pravilniku o računovodstvu in financah. Uprava mora podati presojo, ocene in predpostavke, ki vplivajo na uporabo usmeritev in izkazovanje vrednosti sredstev in virov sredstev kot prihodkov in odhodkov. Najpomembnejše presoje se nanašajo na razvrstitev finančnih instrumentov, s katerimi skupina namerava trgovati in tistimi, ki so namenjeni za prodajo. V letu 2006 je skupina prerazvrstila določene finančne naložbe iz kategorije finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v kategorijo finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. V skladu z MRS 8 je izvršen popravek otvoritvenega stanja primerjalnega obdobja. (pojasnilo 10, 14, 19). Učinek popravka je evidentiran na rezervi za pošteno vrednost na dan 1.1.2005, učinek spremenjene računovodske usmeritve pa se odraža v poslovnem izidu 2005 in 2006. Primerjalne informacije so usklajene s predstavitvijo informacij v tekočem letu. Kadar je bilo potrebno, so bili primerjalni podatki prilagojeni, tako da so v skladu s predstavitvijo informacij v tekočem letu.

LETNO POROČILO 2006

4. Podlaga za konsolidacijo Odvisne družbe Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje skupina. Obvladovanje obstaja, ko ima skupina zmožnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha. Pridružene družbe Pridružene družbe so družbe, v katerih ima skupina pomemben, ne pa prevladujoč vpliv na finančne in poslovne usmeritve družbe. Konsolidirani računovodski izkazi zajemajo delež skupine v celotno priznanih dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež skupine v izgubah pridružene družbe večji kot njen delež v pridruženi družbi, se knjigovodska vrednost deleža skupine zmanjša na nič, skupina pa preneha pripoznavati svoj delež v nadaljnjih izgubah, toda le v obsegu, za katerega ima skupina pravne ali posredne obveze ali je opravila plačila v imenu pridruženega podjetja. Posli, izvzeti iz konsolidacije V konsolidiranih računovodskih izkazih so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj skupine. Nerealizirani dobički iz poslov s pridruženimi podjetji se izločijo le do obsega deleža skupine v podjetju. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi. a) Tuja valuta

Sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti, se ob nastanku dogodka in konec obračunskega obdobja preračunajo na srednji tečaj Banke Slovenije.

Denarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti na dan bilance stanja se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti in izmerjena po pošteni vrednosti se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih instrumentov razvrščenih kot na razpolago za prodajo ali za nefinančno obveznost, ki je določena kot varovanje pred tveganjem.

b) Finančni inštrumenti

Neizpeljani finančni inštrumenti se na začetku pripoznajo po njihovi pošteni vrednosti, povečani za (inštrumente, ki preko poslovnega izida niso pripoznani po pošteni vrednosti) stroške, ki se neposredno nanašajo na posel, z izjemo spodaj navedenega. Po začetnem pripoznanju, se neizpeljani finančni inštrumenti izmerijo na način, ki je opredeljen v nadaljevanju.

Finančni inštrument se pripozna, če skupina postane stranka pogodbenih določil inštrumenta. Pripoznanje finančnih sredstev se odpravi, ko pogodbene pravice družbe do denarnih tokov potečejo, ali če skupina finančno sredstvo prenese na drugo stranko, vključno obvladovanje ali vsa tveganja in koristi sredstva. Nakupi in prodaje, opravljene na reden oz. običajen način, se obračunavajo na dan posla t.j. datum, ko LETNO POROČILO 2006

se skupina zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Pripoznanje finančnih obveznosti se odpravi, ko pogodbene obveznosti družbe potečejo, prenehajo ali prekinejo.

Obračunavanje finančnih prihodkov in odhodkov je opisano v točki 4. Čisti prihodki (stroški) financiranja.

Finančna sredstva na razpolago za prodajo Naložbe v kapitalske vrednostnice so razvrščene kot finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo. Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti. Spremembe poštene vrednosti so pripoznane neposredno v kapitalu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid. Naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Inštrument je razvrščen po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, če je v posesti za trgovanje, ali če je določen kot takšen po začetnem pripoznanju. Finančni inštrumenti so določeni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid pod pogojem, da je skupina zmožna voditi te naložbe, kot tudi odločati o nakupih in prodajah na podlagi poštene vrednosti. Po začetnem pripoznanju, se pripadajoči stroški posla pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so merjeni po pošteni vrednosti, znesek spremembe poštene vrednosti pa se pripozna v poslovnem izidu. Ostalo Ostali neizpeljani finančni instrumenti so merjeni po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve. Gospodarska varovanja pred tveganji Pri izpeljanih finančnih inštrumentih, ki varujejo denarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti, se gospodarsko varovanje pred valutnimi tveganji zaradi zelo nizke stopnje izpostavljenosti ne izvaja. Spremembe poštene vrednosti izpeljanih finančnih inštrumentov so pripoznane v izkazu poslovnega izida kot del pozitivnih in negativnih tečajnih razlik. Osnovni kapital Navadne delnice Dodatni stroški, pripisljivi neposredno izdaji navadnih delnic in delniških opcij, so izkazani kot znižanje kapitala. Odkup lastnih delnic ali deležev Ob odkupu lastnih delnic ali deležev, ki se izkazuje kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleži se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala. Dividende Dividende se pripoznajo med obveznostmi in se izkazujejo ob nastanku poslovnega dogodka.

LETNO POROČILO 2006

c) Opredmetena osnovna sredstva

Nabavljene računalniške programe, ki pomembno prispevajo k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del te opreme.

Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva.

Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko se je začelo uporabljati za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno.

Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in znašajo: Gradbeni objekti

V letih min

V letih max

7 40

Oprema grafične dejavnosti 3 19 Laboratorijska oprema 3 10 Vozila

Telefoni, telegrafska centrala 3

Pohištvo

Pisalni stroji, računalniška oprema 3

Računalniška oprema za protipožarno varnost 3 3 Merilne in kontrolne naprave 4

d) Neopredmetena sredstva Raziskovanje in razvijanje Poraba pri raziskovalnem delovanju, katerega namen je pridobiti novo znanstveno in strokovno znanje ter razumevanje, se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi. Dejavnosti razvijanja vključujejo načrt ali oblikovanje proizvodnje novih ali bistveno boljših izdelkov in postopkov. Strošek razvijanja se pripozna, če ga lahko zanesljivo izmerimo, če je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če obstaja možnost bodočih gospodarskih koristi, če skupina razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja, in če ima namen uporabiti ali prodati sredstvo. Pripoznana vrednost porabe LETNO POROČILO 2006

zajema stroške materiala, neposredne stroške dela, ter ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Ostala vrednost porabe se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi.

Pripoznana poraba pri razvojnem delovanju je izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

Ostala neopredmetena sredstva Ostala pridobljena neopredmetena sredstva, kjer so dobe koristnosti omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Kasnejši stroški Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride. Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje: Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in znašajo:

V letih min

V letih max

Neopredmetena dolgoročna sredstva 3 10

e) Zaloge Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve. Vrednost zalog temelji na načelu metode zaporednih cen (FIFO). Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po proizvajalnih stroških. Te sestavljajo neposredni stroški materiala, neposredni stroški dela, neposredni stroški storitev, neposredni stroški amortizacije in splošni proizvajalni stroški. Splošni proizvajalni stroški so stroški materiala, storitev, dela amortizacije, ki so obračunani v okviru proizvajalnega procesa, a jih ni mogoče neposredno povezati z nastajajočimi poslovnimi učinki. Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah za material in trgovsko blago presega njihovo tržno vrednost. Nedokončana proizvodnja se vodi po proizvajalnih stroških brez eksternih storitev, medtem ko se zaloge proizvodov spremljajo po proizvodnih cenah. Če te cene presegajo njihovo tržno vrednost, jih skupina slabi tako za nedokončano proizvodnjo kot gotove proizvode. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje. f) Oslabitev sredstev Finančna sredstva Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva.

LETNO POROČILO 2006

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodo-

čimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, namenjenim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost.

Vse izgube zaradi oslabitve skupina izkaže v poslovnem izidu obdobja. Morebitno nabrano izgubo v zvezi s finančnim sredstvom, ki je na razpolago za prodajo, ki je bila pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese na poslovni izid.

Nefinančna sredstva Skupina ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev skupine razen bioloških sredstev, naložbenih nepremičnin zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena in neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se izvede vsakič na datum poročanja.

Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi pa skupina izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih skupina določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

g) Dolgoročna sredstva, razvrščena med sredstva, namenjena za prodajo

Dolgoročna sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo. Neposredno pred razvrščanjem sredstva med sredstva za prodajo se izvede ponovna meritev sredstev (ali sestavnih delov ali skupine za odtujitev) v skladu z računovodskimi usmeritvami. V skladu s tem se dolgoročno sredstvo (ali skupina za odtujitev) pripozna po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer

LETNO POROČILO 2006

tisti, ki je nižja. Izguba zaradi oslabitve za odtujitev se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, nato pa tudi druga sredstva in obveznosti sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti, pri tem pa se izgube ne razporedi na zaloge, finančna sredstva, odložene terjatve za davek, sredstva v zvezi z zaslužki zaposlenih, naložbene nepremičnine in biološka sredstva, ki jih je še naprej potrebno meriti skladno z računovodskimi usmeritvami. Izgube zaradi oslabitve ob prerazvrstitvi sredstev med sredstva, namenjena za prodajo, in kasnejše izgube ob ponovnem merjenju se izkazujejo poslovnem izidu. Dobički se ne izkazujejo v višini, ki presega morebitne kumulativne izgube zaradi oslabitve. h) Zaslužki zaposlenih Kratkoročni zaslužki zaposlenih Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno. i) Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, če ima skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Skupina rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po določeni obrestni meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost.

Garancije za izdelke in storitve Rezervacija za garancije za izdelke in storitve se izkaže ob prodaji izdelkov ali storitev, za katere je garancija dana. Rezervacija se oblikuje na osnovi izvirnih podatkov o garanciji in ob presoji vseh možnih izidov glede na njihovo verjetnost. Kočljive pogodbe Rezervacija za stroške kočljive pogodbe se pripozna, ko neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih obveznosti po tej pogodbi presegajo pričakovane gospodarske koristi, ki jih je skupina deležna na osnovi pogodbe. Rezervacije se merijo po sedanji vrednosti pričakovanih stroškov prekinitve pogodbe oziroma pričakovanih stroškov nadaljevanja pogodbenega razmerja, in sicer po nižji od obeh. Preden skupina oblikuje rezervacijo, izkaže morebitne izgube iz oslabitve vrednosti sredstev, ki so povezana s pogodbo. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Skupina je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.

j) Prihodki Prihodki iz prodaje proizvodov Prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov in ko skupina preneha z nadaljnjim odločanjem o prodanih proizvodih.

LETNO POROČILO 2006

Prihodki iz opravljenih storitev Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela. Prihodki od najemnin Prihodki od najemnin iz naložbenih nepremičnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Podeljene vzpodbude v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih prihodkov od najemnin. k) Finančni prihodki in finančni odhodki

l) Davek od dobička

Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.

Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče

LETNO POROČILO 2006

uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

Dodatni davek od dobička, ki izhaja iz delitve dividend, se izkaže, ko se pripozna obveznost za plačilo dividende.

m) Čisti dobiček na delnico

Skupina pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice. Osnovna dobičkonosnost delnice se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu.

•

MSRP 7 Finančni inštrumenti: Razkritja in Dopolnitev k MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov: razkritja o kapitalu Standard bo zahteval obsežnejša razkritja o pomembnosti finančnih inštrumentov za finančno stanje skupine in njeno poslovanje ter kvalitativna in kvantitativna razkritja o naravi in višini posameznih vrst tveganj. MSRP 7 in dopolnjeni MRS 1, ki ju bo skupina morala upoštevati pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto 2007, bosta zahtevala obsežnejša dodatna razkritja o finančnih inštrumentih in osnovnem kapitalu skupine.

•

OPMSRP 7 Uporaba prevrednotenja po MRS 29 Računovodsko poročanje v pogojih hiperinflacije Pojasnilo se nanaša na uporabo MRS 29 v prvem letu, ko pravna oseba ugotovi obstoj hiperinflacije in še zlasti pri obračunavanju odloženih davkov. Ne pričakujemo, da bo imel OPMSRP 7, ki ga bo skupina morala upoštevati pri pripravi izkazov za poslovno leto 2007, vpliv na uskupinjene računovodske izkaze.

•

OPMSRP 8 Področje MSRP 2: Plačilo z delnicami Pojasnilo se uporablja pri plačilnih transakcijah z delnicami, pri katerih dela ali celotnega blaga ali storitev ni mogoče natančno opredeliti. OPMSRP 8 bo skupina morala začeti uporabljati za poslovno leto 2007, pri čemer bo pojasnilo morala uporabiti za nazaj.

•

OPMSRP 9 Ponovna ocenitev vgrajenih izvedenih finančnih inštrumentov Pojasnilo zahteva, da je treba ponovno oceniti, ali je vgrajeni finančni instrument potrebno ločiti od gostiteljske pogodbe samo, če je prišlo do sprememb pogodbe. Ne pričakujemo, da bo OPMSRP 9, ki ga mora skupina pričeti uporabljati za poslovno leto 2007, vplival na uskupinjene računovodske izkaze.

•

OPMSRP 10 Medletno računovodsko poročanje in slabitve prepoveduje odpravo izgube zaradi oslabitve, ki je bila pripoznana v prejšnjem medletnem obdobju v zvezi z dobrim imenom, naložbo v kapitalske inštrumente ali finančna sredstva, izkazana po nabavni vrednosti. OPMSRP 10 bo skupina morala začeti uporabljati za poslovno leto 2007 pri izkazovanju dobrega imena, naložbah v kapitalske inštrumente in finančna sredstva, izkazana po nabavni vrednosti za naprej od dne, ko je skupina prvič uporabila kriterije merjenja v skladu z MRS 36 in MRS 39 (t.j. 1. januarja 2004).

LETNO POROČILO 2006

Razkritja k izkazu denarnega izida Izkaz denarnega izida je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31.12.2006 in bilance stanja na dan 31.12.2005 in iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2006 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk.

RAZKRITJA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA 1. Prihodki V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah prodaje 2006 2005 Prodaja proizvodov in storitev na domačem trgu 4.206.133 4.168.606 Prodaja proizvodov in storitev na tujem trgu 2.291.623 2.654.826 Prodaja materiala in trgovskega blaga na domačem trgu 296.537 239.668 Prodaja materiala in trgovskega blaga na tujem trgu Skupaj

875.835 362.774 7.670.128

7.425.873

Območni odseki

V tisoč tolarjih EU Ostali svet Skupina 2006 2005 2006 2005 2006 2005 Čisti prihodki od prodaje tretjim osebam

5.744.695

Poslovni izid iz poslovanja

-101.876

5.690.777 1.925.433 1.735.096

7.670.128

7.425.873

-60.606

-726.212

Neto finančni rezultat 283.323

51.980

-721.235 41.271

-4.977

Davek od dobička 16.627 38.800 Čisti poslovni izid tekočega obdobja 239.344

-635.432

Sredstva skupaj 10.913.794 10.371.656 1.638.774 2.604.206 12.552.568 12.975.862 Obveznosti skupaj 4.605.212 4.448.440

622.935 1.577.301

5.228.147

6.025.741

Investicije 268.817 424.191 28.215 1.378.759 297.032 1.802.950

Področna razdelitev V tisoč tolarjih varnostne tiskovine komercialne tiskovine ostalo Skupaj 2006 2005 2006 2005 2006 2005 2006 2005 Čisti prihodki od 1.514.134 1.166.432

5.595.192

5.803.781

560.802 455.660

7.670.128

7.425.873

prodaje tretjim osebam Poslovni izid

-29.570

-137.311

-20.083

-535.261

-10.952

-53.640

-60.606

-726.212

Neto finančni rezultat 283.323

51.980

iz poslovanja Davek od dobička 16.627 38.800 Čisti poslovni izid 239.344

-635.432

tekočega obdobja Sredstva skupaj 2.799.718 2.102.448 Obveznosti skupaj 1.094.240 Investicije

62.930

8.715.962 10.052.524 1.036.888

820.890 12.552.568 12.975.862

841.807 3.728.650 4.855.255 405.257 328.679

5.228.147

6.025.741

77.245 210.796 1.695.545 23.306 30.160 297.032 1.802.950

Prihodki od prodaje pod ostalo zajemajo prihodke od prodaje materiala, trgovskega blaga in osnovnih sredstev.

LETNO POROČILO 2006

2. Odhodki V tisoč tolarjih Stroški po naravnih vrstah, sprememba vrednosti zalog 2006 2005 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala

871.074

784.014

Stroški porabljenega materiala in storitev 4.024.018 4.107.535 Stroški dela 2.038.839 2.064.562 Amortizacija

950.366 1.041.967

Drugi odhodki (iz poslovanja) 174.316 261.909 Sprememba vrednosti zalog gotovih proizvodov, nedokončane proizvodnje in polizdelkov

-29.750

78.295

Skupaj odhodki (iz poslovanja)

8.028.863

8.338.282

Stroški dela

V tisoč tolarjih 2006 2005 Stroški bruto plač 1.419.535 1.434.266 Stroški pokojninskih zavarovanj 167.657 191.990 Stroški drugih socialnih zavarovanj 107.414 100.203 Drugi stroški dela 344.233 338.103 Skupaj stroški dela 2.038.839 2.064.562

Stroški plač so obračunani v skladu s kolektivnimi pogodbami, internimi pravilniki o plačah in drugih osebnih prejemkih, uredbo o višini stroškov, ki se priznavajo kot davčno priznani odhodki ter individualnimi pogodbami o zaposlitvi. Drugi stroški dela so vsi ostali stroški za prehrano, prevoz, regres, odpravnine pri odhodu v pokoj ter davek na izplačane plače. Matična družba je namenila za dodatno pokojninsko zavarovanje v letu 2006 52.312 tisoč tolarjev skupaj z zaposlenci, ki so se prostovoljno odpovedali 1,615 % bruto plače za isti namen. V preteklem letu pa je družba za te namene ob istih pogojih izplačala 55.173 tisoč tolarjev.

3. Drugi prihodki iz poslovanja V tisoč tolarjih Razčlenitev drugih prihodkov 2006 2005 Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev

9.652

5.715

Odprava oslabitev opredmetenih sredstev 19.353 Prihodki od odprave rezervacij 103.219 Usredstveni lastni proizvodi in storitve

53.033

63.308

Odprava prevrednotenj terjatev do kupcev in zalog 28.738 4.278 Prejete odškodnine, subvencij in dotacij 22.013 25.131 Drugo

51.846

98.040

Skupaj 298.129 186.197

LETNO POROČILO 2006

4. Čisti prihodki (stroški) financiranja V tisoč tolarjih 2006 2005 Prihodki od obresti 29.351 20.603 Prihodki od dividend in drugih deležev

73.887

63.804

Pozitivne tečajne razlike 2.239 19.293 Prihodki od prodaje finančnih naložb 236.980

95.561

Drugi finančni prihodki 4.123 1.515 Sprememba poštene vrednosti finančnih instrumentov

97.223

8.649

Skupaj prihodki iz financiranja 443.803 209.425 Odhodki za obresti 146.853 Negativne tečajne razlike

67.207

9.220

6.187

Odhodki od prodaje finančnih naložb 483

Drugi finančni odhodki 2.391 344 Finančni odhodki zaradi slabitve 1.533

83.611

Skupaj stroški iz financiranja 160.480 157.445 Skupaj čisti prihodki financiranja 283.323

51.980

V letu 2006 je skupina prerazvrstila določene finančne naložbe iz kategorije finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v kategorijo finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Sprememba računovodske usmeritve je v letu 2005 vplivala na zmanjšanje čistih prihodkov financiranja za 10.287 tisoč tolarjev.

5. Prihodek za davke V tisoč tolarjih 2006 2005 Dejansko obračunan davek

5.427 4.234

Terjatve za odloženi davek

-22.054

-43.034

Skupaj

-16.627

-38.800

Prikaz efektivnih stopenj davka od dohodka pravnih oseb V tisoč tolarjih 2006 2006 2005 2005 Celotni poslovni izid pred davki 222.717

-674.232

Davčni učinki : Davek obračunan z uporabo splošne davčne stopnje 25,0%

55.679 25,0%

-168.558

Prilagoditev za davčno stopnjo iz drugih davčnih območij Davčno izvzeti prihodki

-0,6%

-1.357

-13,2%

-29.348

Davčno povečani prihodki

0,2%

-1.391

0,6%

-3.812

-0,7% 4.512

Davčno nepriznani odhodki 34,8%

77.554

Davčne olajšave

-26,3%

-58.606

-19,9% 134.223

Davčna izguba

-28,7%

-63.876

Druge spremembe davčne osnove 1,5% 3.327

0,6%

-3.774

skupaj davki

5,8%

-38.800

-7,5%

-16.627

LETNO POROČILO 2006

6. Razkritja zneskov za revizorja Celoten znesek porabljen za plačilo storitev revidiranja je v letu 2006 znašal 2.901 tisoč tolarjev, medtem ko skupina ostala razkritja po 20. točki ZGD-1 opušča zaradi minimalnih zneskov.

7. Nepremičnine, naprave in oprema Skupina je investirala v letu 2006 v zemljišča, zgradbe in opremo 297.032 tisoč tolarjev. Gibanje nepremičnin, naprav in opreme Zemljišča Zgradbe Oprema Druga oprema Investicije v teku Dani predujmi

V tisoč tolarjih Skupaj

Nabavna vrednost Stanje 01.01.2005 286.071 3.275.657 Pridobitve v poslovnem letu

74.933 1.054.092

9.101.978 17.604 4.001

5.228 12.690.539

657.735 400

7.297 1.794.457

Sprememba investicij v teku 16.190 16.190 Odtujitve 229.452 11.145 Stanje 31.12.2005 361.004 4.329.749

9.530.261

8.522 249.119

6.859 20.191 4.003 14.252.067

Stanje 01.01.2006 361.004 4.329.749 Popravek otvoritvene bilance 394

9.530.261

6.859 20.191 4.003 14.252.067

-44.172 43.164

-534

Pridobitve v poslovnem letu 2.670 12.685 267.455 12.580 295.390 Sprememba investicij v teku 31.177 31.177 Odtujitve

538.786 492.096 33.973 4.003 1.068.858

Stanje 31.12.2006 363.674 3.804.042

9.261.448 28.630

51.448 13.509.242

Popravek vrednosti Stanje 01.01.2005 1.551.330

5.466.268 11.094

7.028.692

Amortizacija 109.057

873.581

982.638

Odtujitve 191.224 10.700 201.924 Stanje 31.12.2005 1.660.387

6.148.625 394

7.809.406

Stanje 01.01.2006 1.660.387

6.148.625 394

7.809.406

Popravek otvoritvene bilance

-17.496 17.206

-291

Amortizacija 117.695

780.062

Odtujitve 12.870 366.141 Stanje 31.12.2006 1.765.212

7.394

905.151

98 379.109

6.545.050 24.896

8.335.158

Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2005 286.071 1.724.327 3.635.710

6.510 4.001

5.228

5.661.847

Stanje 31.12.2005 361.004 2.669.362 3.381.636

6.465 20.191 4.003

6.442.661

Stanje 01.01.2006 361.004 2.669.362 3.381.636

6.465 20.191 4.003

Stanje 31.12.2006 363.674 2.038.830 2.716.398 3.734

51.448

V skupini Cetis sta bili v letu 2006 prodani družbi Cetis-SK, dooel, Skopje in Cetis-Print, dooel, Skopje. Odtujitve v letu 2006 v glavnem obsegajo prodajo ekonomsko in tehnično zastarele, a še funkcionalne strojne opreme.

100

LETNO POROČILO 2006

6.442.661 5.174.084

8. Neopredmetena sredstva Med dolgoročne premoženjske pravice se uvršča predvsem nakup računalniških programov za prenovo poslovnega informacijskega sistema. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja so pripoznani stroški za projekte, ki dokazujejo izvedljivost strokovnega dokončanja projekta za uporabo ali prodajo; namen je dokončati projekt in ga prodati ali uporabljati, verjetnost gospodarskih koristi ter sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu. Skupina je v letu 2006 investirala v odložene stroške in dolgoročne premoženjske pravice za 333.898 tisoč tolarjev. Odloženi stroški razvijanja se vodijo za projekt potnih listov. Gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev Dolgoročno Dolgoročne Neopredmetena odloženi premoženjske dolgoročna stroški pravice sredstva v izdelavi

V tisoč tolarjih Skupaj

Nabavna vrednost Stanje 01.01.2005 35.366 322.557 357.923 Pridobitve v poslovnem letu 15.042 15.042 Sprememba investicij v teku Odtujitve

671

7.050 2.611

9.661

Stanje 31.12.2005 28.316 334.988

671 363.975

Stanje 1.1.2006 28.316 334.988

671 363.975

Popravek otvoritvene bilance 1.690 1.690 Pridobitve v poslovnem letu 44.404 296.321 340.725 Sprememba investicij v teku Stanje 31.12.2006

72.720

-671

632.998

705.718

Popravek vrednosti Stanje 01.01.2005

7.050 244.998 252.048

Amortizacija

9.429 49.900

59.329

Odtujitve

7.050 2.611

9.661

Stanje 31.12.2005

9.429 292.287 301.716

Stanje 1.1.2006

9.429 292.287 301.716

Amortizacija

9.430 35.785 45.215

Popravek otvoritvene bilance 291 291 Stanje 31.12.2006 18.859 328.363 347.222 Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2005 28.316

77.559 105.875

Stanje 31.12.2005 18.887 42.701

671

62.259

Stanje 01.01.2006 18.887 42.701 Stanje 31.12.2006

671

62.259

53.861 304.636 358.497

LETNO POROČILO 2006

101

9. Naložbe v pridružena podjetja V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 “La Societe Nationale des Loteries Sportives (SNLS), Libreville, Gabon - 31 % lastništvo “ 11.326 11.239 “KIG KGA, proizvodnja, trgovina, inženiring d.o.o. 50 % lastništvo” 4.118 “Lotaria Nacionale SH.A Rruga Kavajes,Porta Kry Esore, Misto Mame, Tirana - 46,6 % lastništvo” 1.812 Skupaj 17.256 11.239

Naložbi v družbo SNLS Gabon še ni bil pripisan dobiček, saj je pričela s poslovanjem v letu 2006 in bo prve računovodske izkaze pripravila šele v sredini leta 2007. Naložbi v družbo KIG KGA je pripisan sorazmerni del dobička družbe v višini 175 tisoč tolarjev. Naložba v družbo Lotaria Nacionale Tirana je bila pridobljena 31.12.2006. Gibanje naložb v pridružena podjetja

Nabavna vrednost

V tisoč tolarjih Čista vrednost

Stanje 01.01.2006 11.239 11.239 Nakup

5.755

Tečajne razlike

Pripis sorazmernega dela dobička 175 175 Stanje 31.12.2006 17.256 17.256

10. Naložbe, razpoložljive za prodajo V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Naložbe razpoložljive za prodajo 3.346.689 3.073.665

V letu 2006 je skupina prerazvrstila določene finančne naložbe iz kategorije finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v kategorijo finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Za znesek prerazvrstitve 462.322 tisoč tolarjev je popravljeno otvoritveno stanje na dan 1.1.2005. Gibanje naložb, razpoložljivih za prodajo

Nabavna vrednost Popravek vrednosti (oslabitve) Stanje 01.01.2005

2.194.933

160

V tisoč tolarjih Čista vrednost 2.194.773

Nakup 1.639.302 1.639.302 Prodaja 174.853 174.853 Tečajne razlike 145 145 Prenos na finančne naložbe skozi IPI

-462.322

Sprememba poštene vrednosti

-82.271 41.109

-123.380

Stanje 01.01.2006

41.269

3.073.665

Nakup

3.114.934

592.936

Prodaja

534.406 41.109 493.297

Sprememba poštene vrednosti 173.385 173.385 Stanje 31.12.2006

102

LETNO POROČILO 2006

3.346.849

160

3.346.689

11. Dana posojila V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Dana posojila 312.342 158.438

Dana posojila so posojila pridruženemu podjetju, delavcem za odkup stanovanj in gradnjo ter sredstva, vložena v nakup dolgoročnih obveznic, katerih izdajatelj je banka. Gibanje danih posojil

Nabavna vrednost Popravek vrednosti (oslabitve) Stanje 01.01.2005

181.899

V tisoč tolarjih Čista vrednost 181.899

Povečanja 21.713 21.713 Odplačila 24.641 24.641 Prenos na kratkoročna posojila 20.211 20.211 Tečajne razlike

-322

Stanje 01.01.2006

158.438

Povečanja 184.632 184.632 Odplačila 22.202 22.202 Prenos na kratkoročna posojila

8.640

Tečajne razlike 114 114 Stanje 31.12.2006

312.342

12. Odložene terjatve in obveznosti za davek V tisoč tolarjih Terjatve Obveznosti Terjatve-obveznosti 31.12.2006 31.12.2005 31.12.2006 31.12.2005 31.12.2006 31.12.2005

Naložbe 4.943

Terjatve 11.601 13.377 11.601 13.377

Zaloge

6.067

7.247

6.067

7.247

Rezervacije za odpravnino

59.193

82.253

59.193

82.253

Druge rezervacije 4.148 4.148

Davčna izguba

Skupaj 139.250

53.298

-13.327

58.636

8.062 97.612

58.636

-53.693

-13.327

53.298

8.062

80.614

97.612

Skupina je pri obračunu odloženega davka uporabila metodo obveznosti po bilanci stanja ter vključila v obračun začasne razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in njegovo oziroma njeno knjigovodsko vrednostjo v bilanci stanja. Pri tem je uporabila 23 % davčno stopnjo, razen pri davčni izgubi, kjer je na osnovi ocene koriščenja davčne izgube v prihodnjih letih uporabila stopnjo od 20 % do 23 %. Osnova za obveznosti za odloženi davek so presežki iz prevrednotenja naložb razpoložljivih za prodajo, merjeni po pošteni vrednosti skozi kapital. Osnova za terjatve za odloženi davek so oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, davčna izguba ter začasne razlike pri obračunu davka od dohodka pri naložbah, terjatvah, zalogah in drugih rezervacijah, ki bodo davčno priznane v kasnejših obdobjih. Skupina je pripoznala odložene terjatve za davek za davčno izgubo na osnovi ocene, da bodo v prihodnjih letih na razpolago obdavčljivi dobički, v breme katerih bo mogoče izrabiti odložene terjatve za davek. V letih koriščenja davčne izgube bo zmanjšanje terjatev za odloženi davek pomenilo ustrezno zmanjšanje dobička. LETNO POROČILO 2006

103

Evidenca koriščenja investicijskih davčnih olajšav znaša 146.460 tisoč tolarjev in neizkoriščena davčna izguba 247.900 tisoč tolarjev. Gibanje začasnih razlik v letu 2005 V tisoč tolarjih Pripoznane v Pripoznane 1.1.2005 prihodkih / odhodkih v kapitalu 31.12.2005 Naložbe

-49.764 18.441 17.996

-13.327

Terjatve 13.377 13.377 Zaloge

7.247

Rezervacije za odpravnino, ostale

86.346

-4.093

82.253

Davčna izguba

8.062

Skupaj 36.582 43.034 17.996

97.612

Druge rezervacije

Gibanje začasnih razlik v letu 2006 V tisoč tolarjih Pripoznane v Pripoznane 1.1.2006 prihodkih / odhodkih v kapitalu 31.12.2006 Naložbe

-13.327

Terjatve 13.377 Zaloge Rezervacije za odpravnino, ostale

-1.315

-39.052

-53.694

-1.776 11.601

7.247

-1.180

6.067

82.253

-23.059

59.194

Druge rezervacije 4.148 4.148 Davčna izguba Skupaj

8.062 45.236 97.612 22.054

-39.052

53.298 80.614

13. Zaloge V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Material 480.623 469.342 Nedokončana proizvodnja 214.425 166.938 Proizvodi 141.567 146.225 Trgovsko blago Skupaj

60.833

89.361

897.448

871.866

Popravki vrednosti se ugotavljajo po vrstah zalog in gibanju. Glede na pretekla obdobja in na že oblikovane popravke ni bilo treba na novo oblikovati popravkov. Pri pregledu zalog v reklamacijskih skladiščih, zalog materiala, proizvodov in blaga, ki niso imele gibanja več kot 12 mesecev, je skupina upoštevala enake usmeritve kot v preteklih letih. Povečanje zalog materiala in nedokončane proizvodnje so posledica večjih nabavljenih količin materiala in komercialnih odločitev pri prodaji izdelkov.

14. Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Kratkoročne finančne naložbe 440.690 462.322 Skupaj 440.690 462.322

104

LETNO POROČILO 2006

V letu 2006 je skupina prerazvrstila določene finančne naložbe v višini 462.322 tisoč tolarjev iz kategorije finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v kategorijo finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Za znesek prerazporeditve je popravljeno otvoritveno stanje na dan 1.1.2005. Vse kratkoročne finančne naložbe, ki vplivajo direktno na poslovni izid so vrednostni papirji v delnicah in naložbah v vzajemne sklade, ki kotirajo ali trgujejo z vrednostnimi papirji na organiziranih trgih.

15. Kratkoročno dana posojila V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Kratkoročni del dolgoročnih posojil

8.639 32.374

Skupaj

8.639 32.374

16. Terjatve iz davka od dobička V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Terjatev iz davka od dobička

67.465

Skupaj

67.465

Skupina je iz naslova več plačanih akontacij davka za leto 2005 zaradi izgube prejela v letu 2006 67.465 tisoč tolarjev.

17. Poslovne in druge terjatve V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 1.269.760 1.434.327 Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij

96.471 34.707

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 232.411 120.800 Kratkoročno dani predujmi

5.775 3.992

Skupaj 1.604.417 1.593.826

LETNO POROČILO 2006

105

Vse terjatve, izražene v tuji valuti se preračunajo na srednji tečaj Banke Slovenije. Skupina prodaja svoje izdelke in storitve v glavnem na odprt račun in terjatve niso zavarovane. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih obsegajo tudi pogodbeno financiranje neposrednih obveznosti pridružene družbe v vrednosti 162.610 tisoč tolarjev.

18. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina 116.256

90.588

Depoziti pri bankah 137.000 11.547 Skupaj 253.256 102.135

19. Kapital Celotni kapital sestavljajo izdani kapital, presežek vplačanega kapitala, zakonske in statutarne rezerve, zadržani dobiček, lastne delnice kot zmanjšanje kapitala, in rezerva za pošteno vrednost. Skupina v letu 2006 ni pridobivala lastnih delnic. Na dan 31.12.2006 skupina izkazuje lastništvo 201 delnice z oznako CETG. V letu 2006 je skupina prerazvrstila določene finančne naložbe iz kategorije finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v kategorijo finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Učinek popravka je evidentiran na rezervi za pošteno vrednost na dan 1.1.2005. Rezerva za pošteno vrednost se je povečala zaradi rasti borzne vrednosti naložb, razpoložljivih za prodajo.

20. Čisti dobiček (izguba na delnico) 2006 2005 Čisti dobiček (izguba) v tisoč tolarjih 239.344

-635.432

Tehtano povprečno število navadnih delnic 199.799 199.816 Čisti dobiček (izguba) na delnico v tolarjih 1.197,92

-3.180,08

Čisti dobiček (izguba na delnico) je izračunan tako, da se osnovni čisti dobiček oziroma izguba deli z imenovalcem, ki ga predstavlja tehtano povprečno število delnic.

21. Prejeta posojila Se delijo na dolgoročna posojila in kratkoročna posojila s kratkoročnim delom dolgoročnih posojil. Dolgoročna prejeta posojila V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Bančna posojila 2.207.186 3.040.828

Največji posamezni dolg je najeto posojilo za financiranje dolgoročne finančne naložbe v višini 6.400.000 EUR z rokom vračila 7 let.

106

LETNO POROČILO 2006

Kratkoročna prejeta posojila V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Kratkoročni del dolgoročnih posojil od bank, ki zapadejo v enem letu dni

600.043 350.702

Kratkoročna posojila bank 350.017 350.006 Kratkoročna posojila od drugih 10.000 199.939 Skupaj

960.060

900.647

Odplačila posojil

V tisoč tolarjih Skupno odplačilo Obresti Glavnica Razčlenitev po vrstah 2006 2006 2006 Kratkoročna posojila do enega leta

922.583 24.525

898.058

Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od 3 do 7 let 399.872 103.019 296.854 Skupaj 1.322.455 127.544 1.194.912 V tisoč tolarjih Skupno odplačilo Obresti Glavnica Razčlenitev po vrstah 2005 2005 2005 Kratkoročna posojila do enega leta

650.667 33.858

Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od 3 do 7 let

529.508 31.203 498.305

Skupaj 1.180.175

616.809

65.061 1.115.114

22. Rezervacije V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Za prodajne garancije 30.111 40.544 Za tožbe

94.762

97.851

Za ostale 2.980 Za jubilejne nagrade in odpravnine 257.362 329.010 Skupaj 385.215 467.405

Skupina je preverila že oblikovane rezervacije, upoštevala korekcije in v skupnem zmanjšala rezervacije za namen dolgoročno odloženih odhodkov in rezervacije iz naslova dolgoročno vračunanih stroškov. Osnova za njihovo oblikovanje so pogodbe, pravne podlage in mnenja strokovnjakov. Rezervacije za dana jamstva ob prodaji določenih proizvodov in storitev so bile oblikovane glede na oceno tveganja za reklamacije, in sicer v odstotkih od njihovih prihodkov. Za preteklo leto je bil sorazmerni del rezervacij odpravljen. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih je skupina lahko zmanjšala rezervacije v vrednosti 71.648 tisoč tolarjev na osnovi izračuna za vsakega zaposlenega z uporabo projicirane enote, ki ga je pripravil pooblaščeni aktuar.

LETNO POROČILO 2006

107

23. Poslovne in druge obveznosti V tisoč tolarjih Razčlenitev po vrstah 2006 2005 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 1.116.252 1.213.548 Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 175.659

64.629

Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 168.250 125.419 Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij

97.753

62.043

Druge kratkoročne obveznosti

59.136 151.222

Skupaj 1.617.050 1.616.861

Druge obveznosti zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke. Osnova so izvirne listine, ki časovno in vsebinsko opredeljujejo dogodek.

24. Poštena vrednost Pregled poštene in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti V tisoč tolarjih Pojasnilo Knjižna vrednost Poštena vrednost Knjižna vrednost Poštena vrednost 31.12.2006 31.12.2006 31.12.2005 31.12.2005 Naložbe razpoložljive za prodajo 3.346.689 3.346.689 3.073.665 3.073.665 Dana posojila 312.342 312.342 158.438 158.438 Kratkoročno dana posojila

8.639

8.639 32.374 32.374

Poslovne in druge terjatve 1.604.417 1.604.417 1.593.826 1.593.826 Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti 440.690 440.690 462.322 462.322 Denarna sredstva in drugi ustrezniki 253.256 253.256 102.135 102.135 Rezervacije Prejeta posojila - dolgoročna

-385.215

-467.405

-2.207.186

-3.040.828

Prejeta posojila - kratkoročna

-960.060

-900.647

Poslovne in druge obveznosti

-1.617.050

-1.616.861

796.522

-602.981

Skupaj

108

LETNO POROČILO 2006

25. Finančni instrumenti – obvladovanje tveganj Izpostavljenost in obvladovanje tveganj Lahko zapišemo, da so bila valutna tveganja v času stabilnejšega tečaja evra izključena, saj je potekalo poslovanje s tujino skoraj samo v tej valuti. Skupina se zaveda, da je redno nadziranje in upravljanje finančnih tveganj, ki jim je izpostavljena na trgih, pomemben pogoj za uspešno poslovanje in doseganje strateških ciljev. V letu 2006 so bila prisotna zlasti obrestnega tveganja (splošna rast obrestnih mer). Na podlagi analize teh tveganj je ocena, da je obrestno tveganje povečano tudi zaradi nove zadolžitve oziroma izdanih jamstev. Skupina ocenjuje, da bodo ta tveganja zaradi poslovanja tako matične kot odvisnih družb tudi v prihodnje povečana. Skupina ima vse dolgove na dolgi rok v EUR ali z valutno klavzulo. Obrestne mere so definirane po tržnem principu cene denarja na evropskem bančnem tržišču, skupina tveganj sprememb obrestne mere do sedaj ni posebej varovala, saj je ocenila, da so ponujene fiksacije obrestnih mer še vedno nad nivoji spremenljivih obrestnih mer, ki pa so se konec leta 2006 močno približale še sprejemljivim. Fiksacija tečaja evra je bila v letu 2006 vseskozi prisotna, kar je vplivalo na oblikovanje tekoče finančne politike in na obvladovanje finančnih tveganj na tem področju. •

•

Valutna tveganja so bila prisotna predvsem pri izvajanju poslovnih aktivnostih v vzhodnoevropskih državah z bolj spremenljivimi valutami, kamor skupina zaračunava svoje izdelke in storitve v evrih. Na vseh tržiščih je skupina valutna tveganja zmanjševala z ustreznim uravnavanjem terjatev in obveznosti obračunanih v evrih in z upoštevanjem stabilne tečajne politike. Ocenjuje se, da je izpostavljenost Cetisa do valutnih tveganj zmerna.

•

Premoženjska in z njimi povezana tveganja smo v letu 2006 sistematično in analitično ob novi asistenci prenašali na zavarovalnice.

•

LETNO POROČILO 2006

109

Finančni instrumenti L eto 2006 v tisoč tolarjih Efektivna Skupaj Do 6 Od 6 do 12 Od 1 Od 2 obrestna mera 31.12.2006 mesecev mesecev do 2 leti do 5 let Dana posojila pridruženim družbam sprem. 5 % - 5,5 %, vezano 164.633 164.633 na rast EURIBOR Dana posojila drugim 6 % - 7 % 451 451 Dana posojila za odkup stanovanj

vredn. točke po stan. zakonu 13.664 3.392 3.401

Dana posojila za stanovansjko gradnjo

7 % 13.806 4.720 4.840 4.246

Obveznice

5,2 % 119.788 119.788

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil Denarna sredstva in drugi ustrezniki

8.639

0,2 % - 3,6 % 253.256 253.256

Zavarovana prejeta bančna EURIBOR + 0,5 % do 1,05 % -2.207.186 posojila-dolgoročna Zavarovana prejeta bančna posojila - -600.043 kratkoročni del dolgoročnih posojil Nezavarovana prejeta bančna EURIBOR + 0,80 % do 0,85 % -350.017 posojila- kratkoročna Prejeta kratkoročna posojila 3,23 % - 3,63 % -10.000 Skupaj

6.871

-2.593.009

253.256

-9.484

-137.019

-2.060.683

-600.043 -350.017 -10.000 -952.793

Efektivna Skupaj Do 6 Od 6 do 12 obrestna mera 31.12.2005 mesecev mesecev

-128.327

-1.765.145

Leto 2005 v tisoč tolarjih Od 1 Od 2 do 2 leti do 5 let

Dana posojila drugim

6% + rast EUR 1.541 1.541

Dana posojila za odkup stanovanj

vredn. točke po stan. zakonu 16.916

6.320 10.596

Dana posojila za stanovanjsko gradnjo

7% + rast EUR 20.193

6.821 13.372

Obveznice

fiksna 5,2% 119.788 119.788

Kratkoročni del dolgoročno danih posojil vredn. točke, 6% do 7% + rast EUR 20.211 10.712

9.499

Kratkoročno dana posojila 3,2 - 3,7% 12.163 12.163 Denarna sredstva in drugi ustrezniki

0,2% - 3,2% 102.135 102.135

Zavarovana prejeta bančna posojila - dolgoročna

EURIBOR + 0,5% do 1,05%

-3.040.828

-820.742

-2.220.086

Zavarovana prejeta bančna posojila kratkoročni del dolgoročnih posojil

EURIBOR + 0,5% do 1,05%

-350.701

-163.565

-187.136

trimesečni EURIBOR + 0,85%

-350.006

-199.940

Nezavarovana prejeta kratkoročna bančna posojila Nezavarovana prejeta kratkoročna posojila 3,62% - 3,7% Skupaj

110

LETNO POROČILO 2006

-3.648.528

-38.555

-727.583

-806.060

-2.076.330

Druga razkritja Razkritja po skupinah oseb: člani uprave, nadzornega sveta in zaposleni po individualnih pogodbah • •

Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine oseb so: - uprava 30.289 tisoč tolarjev, - ostali zaposleni po individualni pogodbi (10 oseb) 138.611 tisoč tolarjev, - nadzorni svet 3.277 tisoč tolarjev. Stanje obveznosti iz naslova namenskih posojil, ki jih je družba odobrila delavcem iz teh skupin, znaša konec leta 2006 2.140 tisoč tolarjev.

Znesek odplačanih posojil v letu 2006 znaša 912 tisoč tolarjev. Dogodki po datumu bilance Pomembnejši dogodki po datumu bilance stanja so opisani v uvodnem delu poslovnega poročila.

LETNO POROČILO 2006

111

KONTAKTI Uprava mag. Simona Potočnik, glavna direktorica Strateški razvoj Peter Aužner, direktor Ekonomika in finance mag. Srečko Gorenjak, finančni direktor Kontroling Uroš Pilih Grah, direktor Poslovne integracije in upravljanje človeških virov mag. Barbara Germ Galić, direktorica Nabava in logistika Nevenka Mužič, direktorica Proizvodnja Boris Lipovšek, MBA, tehnični direktor Grafični razvoj in raziskave Barbara Sušin, direktorica Cetis nove tehnologije Vladimir Tkalec, direktor Prodaja Mateja Luzar, direktorica prodaje komercialnih tiskovin Mihela Colnarič, direktorica prodaje varnostnih tiskovin

Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. Čopova 24, 3000 Celje, Slovenija, EU www.cetis.si info@cetis.si tel: +386 (0)3 4278 500 fax: +386 (0)3 4278 836

112

LETNO POROČILO 2006

Tisk: Cetis, d.d. 2007 Tekst: Cetis, d.d. 2007 Oblikovanje: RAAM-ID, d.o.o. 2007