Kalejdoskop%202013 november

KALEJDOSKOP OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE – ZDRUŽENJA ŠPORTNIH ZVEZ

OKTOBER 2013

OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE – ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ Naziv in naslov:

Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) Celovška 25, Ljubljana T: + 386 1 230 60 00 F: + 386 1 230 60 20 www.olympic.si; info@olympic.si

Organigram OKS-ZŠZ:

Skupščina OKS-ZŠZ: IO OKS-ZŠZ: Nadzorni odbor: Disciplinska komisija: Število članic OKS-ZŠZ:

Število zaposlenih:

123 članov (102 člana z glasovalno pravico, 23 članov brez te pravice) 19 članov 3 člani 3 člani 79 športne zveze občin 7. 500 društev 71 nacionalne panožne športne zveze 10 druga združenja 18 (OKS-ZŠZ) + 7 (OKS-Olimp d.o.o.)

2

Povezave OKS-ZŠZ:

Vsebinsko pojmovanje krovnosti: ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪ ▪

Skrb za razvoj osnovnih organizacij športa ob sodelovanju panožnih in občinskih športnih zvez Usklajevanje pogojev za razvoj športa na lokalnem in nacionalnem nivoju Skrb za zdravstveno zaščito športnikov Kategorizacija športnikov Razvoj tekmovalnih sistemov Skrb za spoštovanje strpnosti in fair playa v vseh pojavnih oblikah slovenskega športa Skrb za promocijo olimpijskih vrednot Promocija prostovoljstva Povezave z zamejstvom Vključenost v krovne mednarodne organizacije Partner državi pri usklajevanju zakonodaje Povezovanje različnih strok

Dejavnost in poslanstvo OKS-ZŠZ: Cilj delovanja OKS-ZŠZ, slovenske krovne nevladne športne organizacije, je skupaj s svojimi članicami, nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami in športnimi zvezami občin ter klubi in društvi, ki jih zveze združujejo, zagotavljati optimalne pogoje za delovanje in razvoj slovenskega športa v vseh njegovih pojavnih oblikah. Poslanstvo OKS-ZŠZ se kaže v delovanju na treh stebrih športa: šport za vse, šport na lokalni ravni in vrhunski šport.

Slovenska krovna športna organizacija udejanja interese svojih članic, nacionalnih panožnih športnih zvez in športnih zvez občin ter njihovih osnovnih organizacij – klubov in društev. V svoji celoviti dejavnosti ima razvejane programe, ki pomagajo ustvarjati pogoje za delovanje in razvoj na področju strokovnih kadrov v športu, športne infrastrukture, kakovostne organiziranosti športnih organizacij ter si prizadeva za obstoj in razvoj prostovoljnega dela v športnih društvih. Svojo programsko pozornost usmerja tudi v aktivnosti športnikov invalidov, tako za programe vrhunskega športa kakor tudi športa za vse. Nenazadnje je pomembno področje njenega delovanja usmerjeno na uveljavljanje slovenskega 3

športa v mednarodnem prostoru ter širjenje in razvijanje ideje olimpizma, ki izhaja iz Olimpijske listine.

Po njej je mogoče s povezovanjem športa, kulture in vzgoje ustvariti način življenja, ki temelji na veselju, izvirajočem iz napora, na vzgojni vrednosti dobrega vzgleda in na spoštovanju splošnih osnovnih etičnih načel. Bogata zgodovina dosežkov slovenskih vrhunskih športnikov je poleg nacionalnega ponosa opredelila tudi odgovornost za nadaljnji razvoj slovenskega vrhunskega športa od nivoja klubov in društev do nivoja krovne organizacije. Udejanjanje pogojev za razmah perspektivnega in vrhunskega športa na Slovenskem je umeščen v pomemben del programske vsebine krovne organizacije.

Vizija OKS-ZŠZ: Vizija OKS-ZŠZ temelji na spoznanju, da je šport pomembna prvina kakovosti življenja v vseh pojavnih oblikah in okoljih ter prirejena vsem starostnim obdobjem življenja. Vizija celotne vsebine dela OKS-ZŠZ je pogojena z vizijo in cilji njegovih članic in ustanoviteljic.

Programski sklopi, ki jih udejanjajo osnovne športne organizacije, je potrebno obvladati na treh nivojih: programi ozaveščanja, programi animacije in ponudba športnih programov tako za koristnike programov rekreacije kot za koristnike programov perspektivnega in vrhunskega športa. Pomembna je tudi nadaljnja uspešna promocija slovenskega vrhunskega športa doma in v svetu, ki zahteva spoštovanje nacionalnega naboja. Hkrati je pomembno ustrezno naravnati programske vsebine športa za vse z ambicijo, da Slovenija postaja vse bolj deleža športno aktivnih.

Praksa športnih okolji se bogati z novimi spoznanji in znanji, kar bo potrebno utiriti v sodobnih oblikah in načinih delovanja športnih organizacij na Slovenskem. Sinergija obstoječih pogojev in programske ponudbe se mora stopnjevati s partnerstvi mejnih dejavnosti, kot sta na primer zdravstvo in turizem.

OKS-ZŠZ si prizadeva dvigovati interes državljanov za aktivno in zdravo udeležbo v športu.

Urbanizacija športnih površin in dolgoročno načrtovanje razvoja športne infrastrukture bo lahko sledila sodobnim izzivom ter cilju, da bi večji del okoli 40% športno neaktivnega prebivalstva Slovenije vključili v organizirane oblike športa. Pri tem je seveda izrednega pomena partnerstvo z državo, ki mora oplemenititi bogato vsebino delavnosti športnih organizacij, ki temelji na velikem deležu prostovoljnega dela.

Krovna organizacija si obeta tvornega sodelovanja z državo na področju aktualne zakonodaje, ki je vezana na življenje in delo športnih organizacij in aktivnih udeležencev v športnih programih. OKS-ZŠZ sodeluje oziroma si prizadeva k sodelovanju z državo na naslednjih področjih delovanja športa:  statutarna, davčna in pravna vprašanja,  področje zakonodaje, ki je vezano na delovanje športnih društev in klubov,  kriteriji za financiranje športna na lokalni ravni,  nastopi športnikov pod okriljem MOK,  statusne pravice vrhunskih športnikov,  zdravstveno zavarovanje športnikov,  sistemska problematika izobraževanja in usposabljanja v športu,  boj proti dopingu,  sistemsko spremljanje in oblikovanje pogojev vodenja športa,  načrtovanje raziskovalnih projektov v športu,  socializacija pogojev za razvoj športa invalidov,  urbanizacija športnih površin na Slovenskem,  informatizacija športa,  partnerstvo v sooblikovanju nacionalne doktrine slovenskega športa,  prostovoljstvo, kategorija absolutnih vrednosti,  humanitarni projekti v športu.  4

OKS-ZŠZ od leta 1991 do danes . . .

Olimpijski komite Slovenije (OKS) je bil ustanovljen 15. oktobra 1991 s podpisom Olimpijske listine.

Ustanovna skupščina je bila dobra dva meseca kasneje, 17. decembra 1991, na kateri je bil za predsednika izvoljen mag. Janez Kocijančič, za podpredsednika pa nosilec treh olimpijskih odličij, Miroslav Cerar.

Mednarodni olimpijski komite (MOK) je OKS začasno priznal 17. januarja 1992, s čimer so slovenski športniki dobili možnost in pravico, da na olimpijskih igrah nastopijo kot samostojna reprezentanca.

Olimpijski komite Slovenije je bil v MOK polnopravno vključen 5. februarja 1992.

Današnja združena organizacija z nazivom Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) je bila ustanovljena s sklepom o združitvi, ki so ga članice Olimpijskega komiteja Slovenije in takratne Športne zveze Slovenije sprejele na ločenih sejah svojih skupščin 22. decembra 1994. Še istega dne, 22. 12. 1994, je bila tudi 1. seja skupščine nove, združene organizacije.

OKS-ZŠZ je osrednja športna organizacija v Sloveniji in krovna organizacija velikega dela društvene organiziranosti športa. Prav društvena organiziranost športa, v katero je vključeno 86.333 registriranih športnikov in okoli 400.000 slovenskih državljanov, je najpomembnejši nosilec športne dejavnosti v Sloveniji. OKS-ZŠZ v svoji strukturi združuje 85 športnih zvez občin, 68 nacionalnih panožnih športnih zvez ter preko njih večino športnih društev. V Sloveniji je registriranih 7.200 športnih društev, ki predstavljajo preko 35% vseh registriranih društev v Sloveniji.

NOTRANJA ORGANIZIRANOST OKS-ZŠZ PO PODROČJIH DELOVANJA GENERALNI SEKRETAR SKUPNE SLUŽBE

ODBOR ZA VRHUNSKI ŠPORT

ODBOR ŠPORTA ZA VSE

Informatika

Olimpijska akademija

Mednarodno sodelovanje

ODBOR ŠPORTA NA LOKALNI RAVNI

Odnosi z javnostmi Oddelek boja proti dopingu

5

PREDSTAVITEV POSAMEZNIH PODROČIJ DELOVANJA ODBOR ZA VRHUNSKI ŠPORT Temeljno osnovo in okolje za razvoj vrhunskega športa v Sloveniji predstavljajo športna društva in klubi, ki se združujejo v nacionalne panožne športne zveze. Izhodišča slovenskega vrhunskega športa vseh pojavnih oblik so utemeljena s sistematičnim pristopom, vsebino, pogoji in razvojem kategorije perspektivnih športnikov.

Vrhunski šport je v Sloveniji definiran s kategorizacijo OKS-ZŠZ, nekatere pravice in dolžnosti vrhunskih športnikov so opredeljene v Zakonu o športu. Razvoj stroke na področju kadrov in znanj ter ustrezne infrastrukture in obvladovanja vseh vrst naporov v okoljih društev, klubov in panožnih zvez, ter razumevanja gospodarstva Slovenije botruje dejanski kakovosti slovenskega vrhunskega športa.

Neločljivo je povezan tudi s športom mladih, da se preko kategorije perspektivnih športnikov priključijo programom Odbora za vrhunski šport kot bodoči potencialni »šampioni« Slovenije.

Tekmovalni in vrhunski šport postajata vse bolj profesionalna, predvsem v absolutnih (članskih) kategorijah. Vsebinsko projektno ju vodi Odbor za vrhunski šport po programih MOK.

Organigram Odbora za vrhunski šport

PREDSEDNIK LOGISTIČNA PODPORA

STROKOVNA SLUŽBA

SVETOVANJE ČLANICAM

PODROČJA DELOVANJA

MEDNARODNI PROGRAMI TEKMOVANJ

- POI, ZOI, MOI, OFEN - SREDOZEMSKE IGRE - IGRE ALPE ADRIA - MLADINSKE IGRE TREH DEŽEL

OLIMPIJSKA SOLIDARNOST MOK STORITVENI SERVIS ZA VRHUNSKE ŠPORTNIKE, NPŠZ IN KLUBE

-EYOF TEKMOVALNI SISTEMI

ZAKONODAJA V ŠPORTU

PODPORA ŠPORTNIKOM POSAMEZNIKOM

- ZAVAROVANJE ŠPORTNIKOV - ŠTIPENDIRANJE ŠPORTNIKOV - ZAPOSLOVANJE ŠPORTNIKOV - SKLAD ŠPORTNIKA, -ADECCO

PRIZNANJA IN NAGRADE ŠPORTNIKOV IN TRENERJEV ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ŠPORTNIKOV

IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE, LICENCIRANJE INFORMACIJSKI CENTER

PANOŽNI ŠPORTNI CENTRI

6

Delovanje Odbora za vrhunski šport je vezano na naslednja programska področja:  nastopi slovenskih športnikov na mednarodnih tekmovanjih (Olimpijske igre, Sredozemske igre, Svetovne igre, Mladinske olimpijske igre, Olimpijski festivali evropske mladine, Mladinske Igre treh dežel, Mladinske igre Alpe-Jadran),  kriteriji za sofinanciranje vrhunskega športa,  kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Slovenije,  zaposlovanje vrhunskih športnikov,  informacijski sistem vrhunskega športa,  strokovni seminarji,  zdravstveno varstvo (preventivni pregledi športnikov in nadstandardno zavarovanje vrhunskih športnikov),  sistem štipendij za mlade perspektivne športnike.

OKS-ZŠZ si prizadeva v dialogu z državo sistemsko zagotoviti zdravstveno zavarovanje vseh športnic in športnikov, ki sicer niso kategorizirani, vendar so vključeni v uradne tekmovalne programe panožnih zvez. Na ta način bomo zagotavljali učinke preventive predvsem med množično športno populacijo in hkrati imeli možnost pravočasnega reagiranja v primeru bolezni.

ODBOR ŠPORTA ZA VSE Odbor športa za vse s svojim razvejanim programom delovanja vsebinsko uravnava številna strokovna področja te pojavne oblike športa, ki se realizirajo neposredno preko projektov Odbora športa za vse ali v sodelovanju z Odborom športa na lokalni ravni. Ta preko regijskih pisarn OKS-ZŠZ in članic, športnih zvez občin, udejanja vsebine športa za vse s pomočjo neposrednih izvajalcev, društev in klubov na lokalni ravni.

Programi športa za vse se po svoji vsebinski pestrosti v izvajalskih okoljih iznihajo pričenši od zdravega rojstva preko kakovostnega odraščanja bogatega ustvarjalnega obdobja in zdrave ter kakovostne starosti.

Programi ozaveščanja ob športni stroki vključujejo tudi številne druge stroke in so pomembno odvisne od odzivov v izobraževalnih okoljih in zdravstvenih institucijah.

Progami animacije odstirajo kakovostne in zdrave možnosti vključevanja vseh populacij v pestro, raznoliko in redno rekreativno vadbo.

Programi redne rekreativne vadbe odrasle populacije imajo za kriterij kakovosti raznolikost, ki je naravnana tudi na programe tekmovanj, vendar ob ustrezni asistenci zdravstvene stroke, da je vadba tudi varna in zdrava.

Za udejanjanje vseh teh programov odbor prispeva k spodbujanju sistemskih rešitev tako na področju razvoja infrastrukture kakor tudi kadrov in njihovih znanj.

Izmenjava izkušenj v drugih okoljih pomembno oplaja programske vsebine športa za vse.

Projekti Odbora športa za vse:  S športom v nov olimpijski življenjski slog – medijska kampanja »Migaj raje z nami«!  Active Slovenia,  Slovenija teče,  Slovenija kolesari, 7

    

Slovenski športni dan – dan odprtih vrat, Recept za zdravo življenje s športom, kombinirani progami z nacionalnimi panožnimi zvezami (planinska, plesna, kajakaška, plavalna in druge), promocija športa: medijski programi in tiskovine, posveti na temo Šport za vse.

Organigram Odbora Športa za Vse

PREDSEDNIK

LOGISTIČNA PODPORA

STROKOVNA SLUŽBA

SVETOVANJE ČLANICAM

DELOVNE SKUPINE

DELOVNA SKUPINA ZA USPOSABLJANJE KADROV

DELOVNA SKUPINA ZA ŠPORTNE OBJEKTE

DELOVNA SKUPINA ZA ŠPORT INVALIDOV

DELOVNA SKUPINA ZA ŠPORT MLADIH

DELOVNA SKUPINA ZA MARKETING

DELOVNA SKUPINA ZA PROSTOVOLJNO DELO

DELOVNA SKUPINA ŠPORT ZA STAREJŠE

DELOVNA SKUPINA ZA ŠPORTNO-REKREATIVNE PRIREDITVE

DELOVNA SKUPINA ŠPORT IN MEDICINA

DELOVNA SKUPINA ZA TURIZEM PRIREDITVE IN TEKMOVANJA

ODBOR ŠPORTA NA LOKALNI RAVNI Odbor športa na lokalni ravni je povezovalni člen vseh lokalnih športnih organizacij in krovne športne organizacije OKS. Ker se dejansko večina športa izvaja v lokalnem okolju, je tako pomen tega segmenta organiziranosti športa zelo velik. Odbor si prizadeva izboljšati medsebojno sodelovanje in povezovanje društev in zvez, saj je to za ohranjevanje in razvoj društvenih športnih organizacijah zelo pomembno.

Delovanje odbora je usmerjeno k uresničevanju tistih ciljev, ki pomenijo razvoj športa na lokalni ravni.

Organizacijsko se odbor naslanja na bazo občinskih športnih zvez, ki jih zastopa 24 regijskih predstavnikov iz 12-ih nominiranih regij. Organizacijsko in vsebinsko pa se delo v veliki meri navezuje tudi na delovanje regijskih pisarn, s katerimi pokrijemo celotno Slovenijo. Tudi tiste občine, v katerih ni ustanovljenih športnih zvez. Osnovne naloge regijskih pisarn so podpora in pomoč športnim zvezam in društvom na raznih področjih ter posredovanje pomembnih informacij v okolju, ki ga posamezne regijske pisarne pokrivajo. Nadaljnje delovanje pisarn pa bo odvisno tudi od razvoja regij in pristojnosti, ki jih bodo eventualne regije na področju športa imele.

8

Organigram Odbora Športa na Lokalni Ravni

24 REGIJSKIH PREDSTAVNIKOV (OD TEH JE 12 ČLANOV ODBORA)

PREDSEDNIK

LOGISTIČNA PODPORA

OBČINSKE ŠPORTNIH ZVEZE

ŠPORTNA DRUŠTVA IN KLUBI

STROKOVNA SLUŽBA

SVETOVANJE, POMOČ IN INFORMIRANJE

REGIJSKE PISARNE OKS Ljubljana, Koper, Nova Gorica, Postojna, Jesenice, Novo mesto, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Maribor, Moravske Toplice

Nekaj poudarkov iz programa dela odbora:  vzpodbujanje regijskega povezovanja občinskih športnih zvez, utrjevanje sistema delovanja regijskih pisarn OKS-ZŠZ, širitev mreže in podpore,  vključevanje novih občinskih športnih zvez v članstvo OKS-ZŠZ,  strokovna pomoč športnim zvezam in društvom, nudenje vsestranske pomoči za uspešno organiziranje in vodenje društev in klubov ob sodelovanju s športnimi zvezami, zagotavljanje bonitet partnerjev OKS za zveze in društva,  pobude in izhodišča za pripravo dobre strategije razvoja športa v občinah ter sodelovanje pri oblikovanju kriterijev za sofinanciranje športa na lokalni ravni,  povezovanje občinskih športnih zvez in nacionalnih panožnih športnih zvez za vpeljevanje novih športnih programov  koordinacija in izvajanja programov usposabljanja in izobraževanja strokovnih kadrov v športu,  skrb za razvoj enovitega mrežnega informacijskega sistema do ravni osnovnih organizacij (društev in klubov),  priprava in organizacija posvetov in seminarjev za zveze in društva  programi vzpodbujanja, ohranjanja in razvoja prostovoljnega dela v društvih,  vzpodbujanje in snovanje partnerskih odnosov med športno zvezo občine in posameznimi občinskimi upravami,  vzpodbujanje partnerstva med športnimi in drugimi organizacijami na področju zdravstva, turizma, aktivnosti starostnikov in vseh ostalih kategorij,  spremljanje in analiziranje aktivnosti občinskih športnih zvez, društev in vseh slovenskih občin z vidika organiziranosti, financiranja ter tudi športnih vsebin, ki se izvajajo.

Med najpomembnejše naloge pa lahko uvrstimo povezovanje z ostalimi odbori in komisijami znotraj OKS - ZŠZ in širše. Pri tem pa sledimo načelu, da se velika večina aktivnosti na področju športa izvaja v lokalnem okolju osnovnih športnih organizacij. Odbor si prizadeva, da se razne aktivnosti ne izvajajo centralno, temveč razpršeno po celotni državi. Le te pa na podlagi interesov in potreb posameznega okolja. V tem segmentu se lahko izpostavi vključevanje občinskih športnih zvez pri izvedbi programov Mini olimpijade, Migaj z nami – zbiranje podatkov o priredtivah in vadbi, podeljevanje priznanj, izvedba posvetov, vodenje info točk in drugo.

9

SLOVENSKA OLIMPIJSKA AKADEMIJA Slovenska olimpijska akademija deluje kot posebni strokovni, vzgojno-izobraževalni ter kulturnopromotivni organ OKS-ZŠZ, katerega cilji so usmerjeni k dvigu športne kulture v Sloveniji v duhu olimpizma kot življenjske filozofije, ki šport uporablja kot mehanizem za posredovanje svojih osnovnih izobraževalnih, miroljubnih, demokratičnih, človekoljubnih, kulturnih in ekoloških načel. Težišče delovanja Slovenske olimpijske akademije se udejanja na naslednjih programskih področjih:  razvoj in promocija olimpijskega gibanja na Slovenskem,  proučevanje zgodovine olimpizma in slovenskega športa nasploh,  sodelovanje pri muzejski dejavnosti,  sodelovanje v izobraževalnih programih Mednarodne olimpijske akademije,  sodelovanje pri programskih aktivnostih Kluba slovenskih olimpijcev,  razvoj in promocija izobraževalnih ter promotivnih programov strpnosti in fair playa v športu,  priprava strokovnih izhodišč s področja olimpizma, strpnosti in fair playa za skupne projekta z Odbori ni Komisijami OKS-ZŠZ,  vključevanje promocije olimpijskih vrednot v programe in aktivnosti OKS  izvajanje in koordinacija športnih programov in aktivnosti za otroke in mladino  mednarodno sodelovanje,  založništvo.

Organigram Slovenske Olimpijske Akademije PREDSEDNIK

ČLANI SOA

LOGISTIČNA PODPORA STROKOVNA SLUŽBA SVETOVANJE ČLANICAM

PODROČJA DELOVANJA

IZOBRAŽEVANJE - otroci in mladina - športniki - odrasli in javnost

OLIMPIZEM

- M OA - M OK - OKS - PARTNERJI

FAIR PLAY

- EFPM in CIFP - Program Ambasadorja za šport, strpnost in fair play

SLOVENSKI OLIMPIJCI

- W OA -OLIMPIJCI

MUZEJSKA DEJAVNOST - sodelovanje z Muzejem športa - programi NOC Legacy ob podpori Olimpijske solidarnosti

OLIMPIJSKO IZOBRAŽEVANJE IN PROMOCIJA OLIMPIJSKIH VREDNOT Slovenska olimpijska akademija izvaja razne programe olimpijskega izobraževanja in promocije olimpijskih vrednot. V sklopu teh aktivnosti se SOA pridruži pomembnejšim dogodkom za športnike, mladino in druge ciljne skupine, ali pa samostojno organizira dogodek, v sklopu katerega se izvaja promocijo olimpizma, športa, olimpijskih in fair play vrednot. Posebej se lahko izpostavi program usposabljanja za strokovno – organizacijsko delo v športu in sicer program z nazivom Mentor olimpijskega izobraževanja, ki ga je potrdil Strokovni svet RS za šport in se ga izvaja v sklopu projekta Usposabljanje strokovnih kadrov v športu. SOA je v letu 2013 izdala knjigo – priročnik z nazivom Olimpizem. Priročnik je namenjen predvsem izobraževanju otrok in mladine ter slovenskih športnikov in športnih delavcev.

10

Izobraževanja za športnike in trenerje

PROGRAMI ZA OTROKE IN MLADINO Pod okriljem SOA se vodijo in koordinirajo različni programi za otroke in mladino. Kar nekaj let že uspešno izvajamo Mini olimpijade, v letu 2012 je bil prvič izveden Olimpijski športni tabor, v letu 2013 pa sta pripravljena nova programa in sicer Olimpijske urice za vrtce in Šolske olimpijske igre. Namen vseh programov je promocija športa ter športnih in olimpijskih vrednot. Otroke in mladino spodbujamo, da se vključujejo v šport, spoštujejo svoje vrstnike ter se ravnajo po načelih fair playa. Ob izvajanju programov vključujemo olimpijske simbole. Dogodkov pa se mnogokrat udeležijo tudi najboljši slovenski športniki in športnice.

Mini olimpijada

Olimpijski športni tabor

11

Olimpijske urice

Sodelovanje s šolami in drugimi izobraževalnimi institucijami V sklopu programov za otroke in mladino SOA izvaja tudi posebne programe, ki potekajo s šolami in vrtci in se navezujeno na mednarodno sodelovanje v času olimpijskih iger, mladinskih olimpijskih iger in podobnih dogodkov na najvišji ravni. Program zajema več aktivnosti kot na primer predavanja in delavnice za otroke, učenje tujih jezikov, športne igre, interni umetnostni natečaji, povezovanje izbranih šol s šolami v tujini.

PROGRAM OLIMPIJSKE ZGODOVINE – ZAPUŠČINE (NOC Legacy) Ob podpori MOK Olimpijske solidarnosti je pod okriljem SOA nastala razstava kopij olimpijskih medalj, razstava športnih in olimpijskih znamk, otvorili smo doprsni kip ing. Stanka Bloudka, v letu 2013 pa je skupaj s fotografom Alešem Fevžerjem nastala razstava na prostem »Olimpijski heroji«, ki je bila postavljena v Jakopičevem drevoredu, Park Tivoli v Ljubljani. V letu 2012 je bila ob podpori Olimpijske solidarnosti izdana tudi knjižica Naši olimpijci, ki jo je izdal Klub slovenskih olimpijcev.

12

Razstava kopij olimpijskih medalj

Državni zbor Republike Slovenije

Kristalna palača BTC

Razstava športnih in olimpijskih znamk

Cankarjev dom Ljubljana

Državni zbor Republike Slovenije

Spomenik ing. Stanku Bloudku

Avtor kipa akad. kipar Mirsad Begić ter športnika Petra Majdič in primož Peterka z ministrom za šolstvo in šport dr. Igorjem Lukšičem na otvoritvi kipa v GH Union

13

MEDNARODNA DEJAVNOST OKS-ZŠZ v okviru mednarodne dejavnosti aktivno sodeluje s številnimi evropskimi in svetovnimi športnimi organizacijami s ciljem skupaj z njimi razvijati dolgoročno strategijo, katere cilje je povečati vpliv in položaj športa na mednarodnem nivoju.

Celovit program mednarodne dejavnosti OKS-ZŠZ je specifično razvejan v posameznih zaokroženih organizacijskih okoljih OKS-ZŠZ, in sicer:  Odbor za Vrhunski šport,  Odbor za Šport za vse,  Komisija za zamejski šport ,  Slovenska olimpijska akademija,  Protokolarni progami vodstva OKS-ZŠZ. Bilateralno sodelovanje z državami, ki imajo razvit šport in interes do sodelovanja s Slovenijo, je lahko izjemnega pomena tudi za slovenski šport. Zato OKS-ZŠZ v skladu s strategijo poglablja stike z vsemi sosednjimi državami, zlasti v smislu usklajevanja skupnih interesov, strokovnih izmenjav, tekmovanj ter pridobivanja izkušenj na različnih področjih športa.

V okviru mednarodne dejavnosti osrednja slovenska športna organizacija sodeluje tudi z Slovenci izven matične domovine, združenimi v slovenske športne organizacije v sosednjih deželah in drugod po svetu. Šport predstavlja eno najaktivnejših komponent narodnostnega življenja Slovencev v zamejstvu, zato OKS-ZŠZ nadaljuje športne tradicije in povezovanja sveta na področju športa. Program, ki ga za Slovence v zamejstvu usklajuje komisija za zamejski šport, ima poleg športnega predvsem velik pomen pri ohranjanju slovenske identitete in veliko pomeni Slovencem v sosednjih državah. Posebej pomembno je, da se je zlasti mladina vključevala v športna društva pod vodstvom vaditeljev in trenerjev, za katere so osrednje organizacije še posebej poskrbele.

Pomemben je tudi prispevek predstavnikov nacionalnih panožnih zvez in OKS-ZŠZ v delovanju pri mednarodnih športnih organizacijah. Ena strateško najpomembnejših funkcij slovenskih predstavnikov v mednarodnih olimpijskih združenjih je članstvo predsednika OKS, dr. Janeza Kocijančiča, v Izvršnem odboru EOC (od konca leta 2005), medtem ko je pred tem v dveh mandatih sodeloval kot član Nadzornega odbora EOC. Skupine mednarodnih organizacij, s katerimi sodeluje OKS-ZŠZ:  OLIMPIJSKA DRUŽINA: MOK, ANOC, EOC, IOA, WOA, MOSC, ICMG, ICAS  DRUGE ŠPORTNE ORGANIZACIJE: ENGSO, IANOS, ESF, AGFIS, ISF, IFPM, EFPM  OSTALE POMEMBNE ORGANIZACIJE: EU, WHO, WADA, IASL  BILATERALNO SODELOVANJE z državami, ki imajo interes sodelovanja s Slovenijo  SLOVENCI V ZAJEMSTVU IN PO SVETU: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenska športna zveza - Avstrijska Koroška, Zveza Slovencev na Madžarskem EOC je leta 2003 Sloveniji zaupal organizacijo 6. zimskega EYOF-a, Olimpijskega festivala evropske mladine. OKS-ZŠZ je po izjavah EOC in sodelujočih držav, mladih športnikov in celotnih delegacij, na Bledu zagotovil enega najbolje organiziranih tovrstnih športnih dogodkov sploh.

14

ODDELEK ZA BOJ PROTI DOPINGU Aktivnosti, ki so se dogodile v preteklem letu spreminjajo položaj protidopinškega gibanja v Sloveniji, saj le to postaja enakovreden partner ostalim protidopinškim organizacijam v svetovnem programu.

Zahteve Svetovnega kodeksa proti dopingu (WADC), ki ga je sprejel ves športni svet se udejanjajo skozi nacionalni program, ki ga za enkrat še koordinira neodvisni oddelek za boj proti dopingu pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

Temeljni dokument protidopinškega gibanja v Sloveniji predstavlja Protidopinški pravilnik NAK z namenom izboljšanja učinkovitosti preganjanja dopinga v Sloveniji, harmonizacije protidopinških pravil, boljše koordinacije in večje transparentnosti. Dodano vrednost spodbuja model upravljanja, v katerem je predvidena enotna, krovna organizacijo, ki skrbi za boj proti dopingu v Sloveniji (kot nacionalna organizacija prevzema pristojnosti za izvedbo kontrol dopinga, disciplinske postopke in upravljanje z rezultati za vse nacionalne panožne športne zveze v Sloveniji). Prej omenjeni neodvisni oddelek mora v kratkem prerasti v samostojno organizacijo.

KAJ POMENI SLOADO? Kratica je namenjena imenu neodvisne organizacije, trenutno pa je to blagovna znamka protidopinškega gibanja oddelka za boj proti dopingu. Ima že svojo spletno stran www.sloado.si, ki predstavlja vstopno točko vsem zainteresiranim in zbira protidopinške vsebine, ki obstajajo v Sloveniji in je namenjena vsem športnikom, njihovim spremljevalcem in športnim organizacijam.

Skladno z zgoraj navedenim, ima OKS (SLOADO) naslednje pristojnosti na:  nacionalnem nivoju: izvajanje nacionalnega protidopinškega programa proti dopingu(testiranje, NRTP, upravljaje z rezultati, izobraževanje, informiranje),  mednarodnem nivoju: prevzem odgovornosti glede kontrole dopinga in disciplinskih postopkov, ki izhajajo iz obveznosti NPŠZ do pristojne mednarodne zveze ali do kakršne koli druge organizacije.

V vsakodnevni praksi te pristojnosti pomenijo naslednje:  letno načrtovanje testiranj po športih in mesecih na tekmovanjih in izven njih,  odvzem bioloških vzorcev športnikom (kri ali urin) na nacionalnih tekmovanjih in izven tekmovanj, po naročilu NPŠZ, MŠZ, WADA, MOK,  odvzem bioloških vzorcev športnikom (kri ali urin) na nacionalnih tekmovanjih in izven tekmovanj na podlagi lastnega programa testiranj,  upravljanje z rezultati v primeru nasprotne analitične ugotovitve (pozitiven rezultat),  dvostopenjski disciplinski postopek,  podeljevanje potrdil za terapevtske izjeme na nacionalnem nivoju.

Zlasti slednje potrebuje veliko pozornosti, saj morajo športniki za nastope na EP ali SP pridobiti potrdila za terapevtske izjeme od njihovih mednarodnih zvez. Še posebej to velja za športnike, ki so vključeni v RTP mednarodnih zvez (glej www.sloado.si ).

KADROVSKA STRUKTURA SLOADO V program boja proti dopingu je vključenih 69 sodelavcev, večina njih pogodbeno (uradniki in nadzorniki) in vrsta ekspertov pravne in medicinske stroke pretežno volontersko. V Oddelku za boj proti dopingu pri OKS-ZŠZ je redno zaposlena le ena oseba – vodja oddelka.

15

KONTROLA DOPINGA Kontrola dopinga predstavlja ob izobraževanju in ozaveščanju športnikov pomemben del spodbujanja in ohranjanja športa brez dopinga, saj ugotavlja športnikovo uporabo prepovedanih snovi in postopkov.

Termin kontrola dopinga praktično obsega načrt razporeditve testiranj, odvzem vzorca, ki ga izvede protidopinška organizacija (SLOADO), upravljanja z rezultati in vodenje neodvisnega disciplinskega postopka, v kolikor je odvzeti vzorec pozitiven. Lahko se izvaja na tekmovanju ali izven tekmovanj (kot npr. na treningu ali na domu športnika), običajno brez predhodnega obvestila. Kontrola dopinga lahko vključuje testiranje vzorca urina, krvi ali obojega. Športnik mora vedno privoliti v zahtevo po testiranju, saj je v primeru, da zavrne testiranje, lahko kaznovan. Kazen za neuspešno testiranje je lahko enaka kazni za pozitiven vzorec.

Na področju kontrole dopinga področje pravic in dolžnosti športnikov postaja vse pomembnejše, zato si moramo skupaj prizadevati ščititi pravice športnikov za udejstvovanje v športu brez dopinga ter hkrati opozarja športnike na njihove dolžnosti. Pravice in dolžnosti športnikov predstavljajo osnovo dobrega izvajanja protidopinških programov, zato jim je potrebno posvetiti posebno pozornost. Poleg protidopinških organizacij so predvsem trenerji, drugo spremljevalno osebje športnikov in NPŠZ tisti, ki morajo poskrbeti za dobro informiranost športnikov. Le dobro sodelovanje med vsemi vpletenimi lahko prinese željene rezultate.

PROGRAM NENAPOVEDANIH TESTIRANJ Kontrola dopinga pa se že mnogo let ne izvaja samo na tekmovanjih. Program nenapovedanih testiranj izven tekmovanj, katerega temeljni cilj je zagotavljanje poštenosti športnega tekmovanja, saj gre za testiranja po načelu kadarkoli in kjerkoli, antidopinške organizacije mednarodnih zvez izvajajo že nekaj časa. Sodelovanje v Program nenapovedanih testiranj izven tekmovanj pomeni za športnike odgovornost, ki jo prevzamejo ob vključitvi v Program ter posebno priložnost, s katero dejansko dokazujejo njihovo popolno podporo športu brez dopinga.

Oddelek za boj proti dopingu je leta 2011 pričel z izvajanjem Programa nenapovedanih testiranj. Na videz majhen korak predstavlja lastno umestitev v svetovni protidopinški program. Dopolnjevanje svetovnega programa, ki ga izvajajo mednarodne športne zveze z nacionalnim programom pod okriljem nacionalne protidopinške organizacije dejansko pomeni biti sestavni del svetovnega programa.

V Programu nenapovedanih testiranj izven tekmovanj sodelujejo športniki, ki so uvrščeni v skupino za testiranje (RTP). Ti športniki so dolžni izvajati t.i. program "whereabouts" oziroma "Program posredovanja lokacij". To pomeni, da za prihajajoče četrtletje zagotavljajo in po potrebi tudi obnavljajo, podatke o tem, kje in kdaj se bodo nahajali v vsakem dnevu omenjenega četrtletja. Od športnikov, vključenih v RTP, se pričakuje podajanje osnovnih, rutinskih dnevnih aktivnosti (treningi, šola, služba, prenočišče, bivališče..) ter tekmovanj.

Program nenapovedanih testiranj je izrednega pomena za »čist« šport, saj se testiranja opravljajo brez predhodnega obvestila in so tako močno orodje pri odkrivanju dopinga ter predstavljajo pomemben korak pri krepitvi zaupanja športnikov in športne javnosti v šport brez dopinga. Točne in najnovejše informacije o lokacijah športnikov so ključnega pomena za zagotavljanje uspešnosti protidopinških programov, ki so zasnovani tako, da ohranjajo integriteto športa in ščitijo športnike, ki ne uporabljajo prepovedanih snovi in postopkov.

16

SPLETNA STRAN www.sloado.si IN SOCIALNA OMREŽJA - Facebook/SLOADO Novembra 2011 je oddelek za boj proti dopingu s ciljem izobraževanja, ozaveščanja in informiranja predstavil tudi novo, specializirano spletno stran www.sloado.si, ki slovenskemu športu in vsem njegovim privržencem ponuja številne protidopinške vsebine. Vse vsebine na spletni strani so na voljo v slovenskem in angleškem jeziku. Na spletno stran smo uvrstili vsebine, ki so zanimive in koristne tako za vrhunske športnike, ki so jim protidopinški programi del življenja, kot tudi za druge športne delavce, športno in splošno javnost. Vsebine so predstavljene kratko in jedrnato, ob tem pa vsebujejo vse pomembne informacije, ki jih uporabnik lahko zahteva.

V sklopu nove spletne strani (http://www.sloado.si/pravila-in-krsitve/anonimna-prijava-dopinga/) smo uvedli možnost anonimne prijave dopinga. Namen anonimne prijave je pridobiti čim več informacij, ki bi pomagale v boju proti dopingu. Spletni obrazec je na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu vsakomur, ki bi želel anonimno prijaviti karkoli sumljivega v povezavi z dopingom.

Ker se zavedamo, da je življenje mladih močno povezano s socialnimi omrežji, boste protidopinške vsebine našli tudi na Facebook-u, Twitter-ju in YouTube-u. Na Facebook-u in Twitter-ju dnevno objavimo več novic s sveta dopinga, ter tako skrbimo za dobro informiranost naših uporabnikov.

TRŽENJE Do leta 2012 je podjetje OKS-Olimp skrbelo za trženje olimpijski reprezentanc in OKS-ZŠZ. Od 1. aprila 2012 za trženje skrbi trženjski oddelek znotraj OKS, ki skrbi tudi za sodelovanje z obstoječimi sponzorji olimpijskih reprezentanc in partnerji OKS-ZŠZ.

17

Ornigram trženjskege oddelka OKS

TRŽENJE

Marketinški svet Klub sponzorjev

Poslovni partnerji Članice OKS-ZŠZ

Poslovni partnerji OKS-ZŠZ

Zunanji naročniki

Trženje je usmerjeno predvsem k pridobivanju in negovanju sodelovanja s poslovnimi partnerji, katerih sponzorski vložek predstavljajo finančna sredstva in/ali blago in storitve. Poslovni partnerji se glede na višino vložka in z njim povezan obseg pravic delijo na sponzorje, partnerje in donatorje projektov.

Kategorija sponzorjev olimpijske reprezentance Slovenije šteje 17 podjetij, od tega 1 glavnega – SKB banka, 7 velikih sponzorjev in 9 sponzorjev. Kategorija partnerjev OKS je štela 26 podjetij, od tega 2 zlata, 4 srebrne in 20 bronastih. Poudarek pri delu s sponzorji in partnerji se prav gotovo namenja učinkovitemu individualiziranemu pristopu glede na cilje in želje, ki jih posamezno podjetje preko sponzorstva ali partnerstva zasleduje.

Iz strukture prihodkov, obravnavanih v posebnem poglavju, je razvidno, da privatni viri iz gospodarstva (domačega in tujega) predstavljajo več kot 50% celotnega proračuna OKS-ZŠZ, v spodnjem grafu pa so prikazani prihodki iz naslova marketinške dejavnosti za obdobje 2009-2012.

Graf 1: Prihodki iz naslova marketinške dejavnosti v letih 2009, 2010 in 2011 in 2012 (v neto EUR)

Strateške usmeritve delu na področju trženja narekuje Marketinški svet OKS. V mandatnem obdobju 2010-2014 so bila za delo na tem področju določena naslednja ključna področja skupaj z opredeljenimi cilji na njihovo nadgradnjo: blagovna znamka OKS, marketinški program OKS 2012-2016; podoba slovenskega športa – enotne barve; šport za vse; zveze članice OKS; mednarodno sodelovanje; vloga 18

športa v slovenski družbi. Za operativno delo pri čim tesnejše sodelovanju se strokovna služba na rednih sejah sestaja v predstavniki sponzorjev na t.i. sejah kluba sponzorjev. Prihodki so bili v letu 2009 1.439.999 EUR, v letu 2010 2.100.341 EUR, v letu 2011 1.948.085 EUR in v letu 2012 2.589.286 EUR. Med olimpijskimi igrami, ob interesu in podpori nekaterih državnih institucij, je bil s strani podjetja v celoti izveden projekt Slovenska hiša (SH), katerega namen je bil na prizorišču olimpijskih iger organizirati slovensko olimpijsko stičišče – središče slovenskih predstavnikov. Tako je bila v letu 2008 uspešno izpeljana Slovenska hiša, Peking 2008. Slovenska hiša je dobila svoje mesto tudi na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru 2010. Za izvedbo projekta Slovenska hiša v Londonu so bila s sklepom vlade OKS dodeljena finančna sredstva. Projekt žal zaradi prekinitve sodelovanja s strani države ni bil realiziran.

Vzporedno s poletnimi in zimskimi olimpijskimi igrami – v Pekingu 2008 in Vancouvru 2010, je bil izveden projekt, Slovensko olimpijsko mesto (SOM), katerega namen je bilo organizirati osrednje navijaško središče v Sloveniji in prenesti olimpijsko dogajanje na domača tla. Ob prvi izvedbi je bilo mesto postavljeno v nakupovalnem središču BTC City, z zimskimi igrami pa se je preselilo v središče Ljubljane – na Prešernov trg, ter, gledano regionalno, tudi v Maribor.

Za leto 2012 je bila pripravljena platforma za učinkovito izvedbo trženjske aktivnosti za OI London 2012, in sicer skupna kampanja sponzorjev »Poletimo skupaj do zmag« in aktivacija sponzorstva preko nagradnih iger in z njimi povezanih marketinških akcij in kampanj posameznega sponzorja.

Nadgradnjo na področju športne rekreacije in povezovanja s sponzorji je predstavljala organizacija osrednjega Olimpijskega teka/Olimpijskega dneva v Športno rekreativnem centru Bonifika, ki so ga soorganizirali OKS v sodelovanju s ŠZ Koper ter Mestno občino Koper ob finančni podpori sponzorjev, predvsem Adriatic Slovenica. Poudarek pri izvedbi projekta je bil na vključitvi vrednot olimpizma, kar predstavlja razlikovalno prednost glede na ostale ponudnike na trgu in na tesnem povezovanju z lokalnimi skupnostmi in njihovimi možnostmi popestritve programa. V letu 2012 smo olimpijske teke razširili na 6 tekov po celi Sloveniji, ki so regionalno razpršeni po celi Sloveniji.

Med pomembnejše stalne projekte podjetja spada tudi upravljanje programa »Program ugodnosti za članice«, ki se jih prek OKS-ZŠZ in njegovih poslovnih partnerjev zagotavlja nacionalnim panožnim športnim zvezam in športnim zvezam občin ter njihovim društvom.

ODNOSI Z JAVNOSTMI OKS-ZŠZ tedensko pripravlja E-kroge, ki jih prek elektronske pošte pošlje na 2.300 naslovov, časopis Olimpijski krogi, ki izhaja šest krat na leto, pa prejema 2.000 bralcev. V prilogi Dnevnika, z naslovom Dnevnik IN vsakih štirinajst dni objavljamo najbolj aktualne novice iz delovanja OKS. Ob večjih tekmovanjih (olimpijske igre, sredozemske igre, olimpijski festivali evropske mladine) OKSZŠZ pripravlja biltene s predstavitvijo Slovenije, tekmovalcev in dosedanjih uspehov. Prav tako smo pripravili mobilno aplikacijo Team Slovenia, ki je na voljo na dveh največjih mobilnih trgovinah Google Play in App store.

Spletna stran OKS-ZŠZ http://www.olympic.si nudi aktualne informacije o delovanju krovne slovenske športne organizacije. Spletna stran deluje tudi v angleškem jeziku, pred vsakimi olimpijskimi igrami nudi vse informacije o slovenskih športnikih in vseh zanimivostih iger.

19

Velik del pozornosti v zadnjem obdobju posvečamo tudi socialnim medijem. Facebook, Twitter, You tube so le nekateri od njih, kjer ima svoje strani oz. profile tudi OKS. Pojavnost OKS-a in športa za vse je velika tudi v TV oddaji Migaj raje z nami, ki je na sporedu vsak četrti petek v mesecu na TV SLO2. V Oddaji ŠKL in šport mladih pa vsak teden na POP TV poročajo o delovanju športa mladih na OKS.

INFORMATIKA Najkakovostnejše strateško blago danes so informacije. Informacijski sistem OKS-ZŠZ temelji na potrebah in zahtevah ožjega okolja, to je organizacije OKS-ZŠZ, v širšem smislu pa v povezavi mrežnega sistema, ki vključuje vse nacionalne panožne zveze, športne zveze občin ter društvi in klubi širom Slovenije. Ta mrežni sistem omogoča tudi nastajanje, obvladovanje in koriščenje številnih podatkovnih baz za potrebe vseh okolij izvajanja programov športa in drugih. Celovit informacijski sitem podpira organizacijska, strokovna in poslovna okolja.

IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V ŠPORTU Strokovni delavci so eden najpomembnejših vzvodov uspešnega razvoja in konkurenčnosti vsake organizacije, česar se zaveda tudi država, ki njihovo izobraževanje in usposabljanje redno podpira prek sredstev Evropskega socialnega strukturnega sklada. Cilj koalicij za razvoj človeških virov je v izboljšanju izobrazbene strukture delavcev ter njeni prilagoditvi potrebam gospodarstva in trga dela, kar je nedvomno izrednega pomena za razvoj slovenskega športa.

OKS-ZŠZ si prizadeva skupaj z nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami aktivno sodelovati pri pripravi in izvedbi programov usposabljanja strokovnih sodelavcev na področju športa in s športom povezanih dejavnosti. Usposabljanje v športu je opredeljeno z Zakonom o športu, skladno s katerim izvajajo programe usposabljanja nosilci programov, OKS pa h koordinaciji in razvoju teh programov zavezuje Nacionalni program športa. OKS-ZŠZ ima potrjenih 10 programov usposabljanja na področju vzgojnoizobraževalnega oziroma strokovno-organizacijskega dela v športu.

V obdobju od 1.9.2011 do 31.8.2013 je bilo s strani podjetja OKS-Olimp izvedenih 197, od tega 139 programov usposabljanj in 58 licenčnih seminarjev. Vseh navedenih tečajev se je skupno udeležilo 8.475 oseb. Udeležencev za programe usposabljanj je bilo 2.534 ter 5.941 za licenčne seminarje. OKSOlimp je v proučevanem obdobju izvedel tudi osem programov OKS za področje strokovno organizacijskega dela v športu – Mentor olimpijskega izobraževanja, Management v športu, Pravo in finance v športu, Management neprofitnih športnih organizacij, Podjetništvo v športu, Vaditelj športne rekreacije odraslih, Management športnih objektov in športnih prireditev ter Komuniciranje in mediji v športu.

Pri zadnjem poročanju (1.6. do 31.8.2013) je bilo skupno število usposobljenih 1.956, od tega 1.206 moških in 750 žensk, število licenciranih pa 5.941, od tega 5.287 moških in 654 žensk. Zanimanje za usposabljanja je še vedno zelo veliko.

Pri usposobljenosti prihaja do razlike med udeleženimi in usposobljenimi zaradi več razlogov. Ti so: praksa, ki jo morajo v daljšem obdobju udeleženci opraviti; seminarske naloge; izpiti: nekateri udeleženci so na prvem izpitnem roku neuspešni in morajo čakati na popravni rok, pomemben dejavnik pa je tudi neresen pristop določenega odstotka udeležencev zaradi brezplačnih seminarjev, saj ti v usposabljanje razen svojega časa ne vložijo nič in zato tudi ne čutijo velike obveznosti, da bi 20

usposabljanje zaključili. Odstopanja po obdobjih prihaja tudi zato, ker je pri nekaterih panogah pridobivanje posameznega naziva sestavljeno iz več modulov.

SODELOVANJE S ČLANICAMI Poleg finančnih bonitet, ki jih OKS-ZŠZ svojim članicam zagotavlja v okviru podjetja OKS-Olimp d.o.o. in poleg sodelovanja na področju vrhunskega športa ter v projektih športa na lokalni ravni in športa za vse, je OKS-ZŠZ v letu 2006 začel s posveti, na katerih se obravnava aktualna vprašanja slovenskega športa.

Posveti so namenjeni sekretarjem, predsednikom in drugim strokovnim delavcem športnih organizacij, članic OKS-ZŠZ. Njihov odziv zgovorno kaže za pomembnost tovrstnih aktivnosti, zato bo krovna športna organizacija s posveti nadaljevala tudi v prihodnje. OKS skuša izvajati po dva posveta letno, ki predstavljata vsebinska izhodišča za nadaljevanje s tovrstnimi aktivnostmi v prihajajočem letu. Eden od posvetov je namenjen športnikom neposredno, na katerem se obravnavajo predvsem vsebine, ki so vezane na vprašanja statusnih pravic športnikov in ostale problematike, ki se dotika vrhunskih športnikov. V okviru posveta s svojimi članicami se obravnavajo pomembne strokovne teme, ki so podkrepljene s tematskimi delavnicami.

INVESTICIJSKI PROJEKTI OKS-ZŠZ Olimpijski center Dom Planica V letu 2005 (19. marec) je OKS-ZŠZ skupaj s strateškim partnerjem CŠOD zaključil prvo in drugo fazo projekta Olimpijski center Planica; to je rekonstrukcija depandanse in nadomestna izgradnja Doma Planica.

Ta kompleks je od leta 2005 namenjen zlasti mladim športnikom, ki so člani panožnih in občinskih športnih zvez. Skupne kapacitete obsegajo 130 ležišč z vso potrebno kakovostno infrastrukturo. Objekt je odprt vse leto, rezervacijo kapacitet po znižanih cenah, ki veljajo za članice OKS, pa je treba pravočasno najaviti.

Olimpijski športni center v Planici razpolaga tudi s telovadnico v velikosti 28 x 27,5 metra. Vrednost celotne investicije, brez zemljišča, ki ga je zagotovil Olimpijski komite Slovenije, je 5,5 milijona evrov, ta faza gradnje pa je stala 2,2 milijona ter dodatnih 200.000 evrov za opremo.

V Planici gre za neko sinergijo med šolskim športnim programom in vrhunskim športom. Večina panožnih zvez se je strinjala, da bo center v Planici uporabljala za trening bazične priprave, saj imajo športniki na voljo telovadnico, fitnes, savno. Bazični center v Planici je za večino nacionalnih panožnih športnih zvez izjemna pridobitev v obeh sezonah, tako zimski kot poletni. S predvideno povezavo s kranjskogorskimi žičnicami pa bo aktualen res za vse športe. Objekt bo najbolje funkcioniral, če bodo kapacitete maksimalno izkoriščene, zato je ena ključnih nalog ohraniti nizko ceno bivanja.

21

BONITETE - PROGRAM UGODNOSTI ZA ČLANICE OKS-ZŠZ Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez že od leta 1998 pripravlja »Program ugodnosti« za svoje članice – nacionalne panožne in občinske športne zveze. Prek članic so ugodnosti deležni tudi njihovi klubi in društva. Namen programa je skupaj s sponzorji olimpijske reprezentance Slovenije in partnerji OKS zagotoviti posebne olimpijske popuste za storitve in blago ter s tem zvezam članicam pomagati pri lažjemu delovanju.

V program bonitet je v letu 2013 vključenih 21 ponudnikov, s pomočjo katerih pomagamo pri lažji izvedbi načrtovanih projektov predvsem v smislu zmanjševanja stroškov. Vse ugodnosti, ki zagotavljajo olimpijske popuste, ter opise storitev oziroma izdelkov iz njihovega prodajnega programa najdete na spletni strani OKS-ZŠZ http://www.olympic.si/clanice-oks/bonitete-clanic ali jih dobite preko elektronske pošte info@marketing.si .

Graf 2: Pregled števila bonitet – ugodnosti za članice OKS-ZŠZ v letih 1998-2009

Bonitete članicam 1998-2013 25 22 22

15

24 25 22 23

20 16

14 14

10 5

24

19

21

15

10 6

0 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Število bonitet

20

Leto

STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV Statusne pravice športnikov izhajajo iz statusa kategoriziranega športnika Republike Slovenije svetovnega, mednarodnega, perspektivnega, državnega ali mladinskega razreda. Seznam kategoriziranih športnikov, ki ga tri krat letno objavi OKS-ZŠZ, je oblikovan na podlagi doseženih rezultatov in v skladu z veljavnimi kriteriji. Število kategoriziranih športnikov iz leta v leto narašča. Trend rasti je prikazan v spodnjem grafikonu (graf 4). V letu 2009 je bilo v tekmovalne sisteme vključenih 86.333 športnikov, ob koncu leta 2012 pa je OKS-ZŠZ na podlagi pravil in kriterijev podelil status kategoriziranega športnika 5.564-im športnikom.

22

Graf 3: Število kategoriziranih športnikov v letih 1992 - 2012

6000 5000

2975

3090

3286

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2011

2750

2010

2738

2009

2600

2008

2578

1992

5564

2535

5212

2472

4634

2476

4520

2101

2191

3341

2018

1000

2169

2000

5064

3000

1469

Število športnikov

4000

I.

2012

0

ZAPOSLOVANJE VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV

OKS-ZŠZ na podlagi sporazuma o zaposlovanju vrhunskih športnikov in trenerjev, podpisanim maja 1996 med Ministrstvom za finance RS (MF), Ministrstvom za notranje zadeve RS (MNZ) in Ministrstvom za obrambo RS (MO), skrbi za zaposlovanje slovenskih vrhunskih športnikov.

Oktobra 2007 so predstavniki države v predsedniški palači z Olimpijskim komitejem Slovenije novelirali nov sporazum o zaposlovanju vrhunskih športnikov in trenerjev in ga z aneksom dopolnili leta 2009.

Sporazum je predstavljal podlago, da poskušamo do konca leta 2015 zaposlitev v državni upravi zagotoviti 200 športnikom in trenerjem.

Državna uprava mnogim vrhunskim športnikom zagotavlja socialno varnost in s tem tudi razmere za nemoteno treniranje in tekmovanje ter popolno osredotočenost na športne cilje. Graf 5 kaže konstantno rast števila zaposlenih v letih 1998 – 2009, ki je na žalost zaradi novo nastale težke ekonomske situacije zastala in obetala celo zmanjšanje števila zaposlenih. V letu 2010 se je to dejansko uresničilo, saj je število zaposlenih športnikov padlo na 115, v letu 2011 na 112, v letu 2012 pa celo na 108.

Navedena dejstva so bila povod, da so septembra 2013 predstavniki Ministrstva za obrambo RS (MO), Ministrstva za notranje zadeve RS (MNZ), Ministrstva za finance RS (MF) in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS in OKS podpisali nov sporazum, s katerim se ministrstva zavezujejo, da bo v Slovenski vojski, Policiji in carinski upravi RS zaposlenih 115 vrhunskih športnikov in trenerjev glede na sistematizirana delovna mesta: MORS 70, MNZ 30 in MF 15 mest.

23

Graf 4: Pregled števila zaposlenih športnikov v letih 1998 – 2012 140

118 120 100 81 80

71

78

82

85

86

93

93

124 115 112

108

94

60 40 19 20 0 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

II.

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ŠPORTNIKOV

Vsi kategorizirani športniki svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda ter njihovi spremljevalci (4 osebe) so v obdobju trajanja statusa nezgodno zavarovani preko zavarovalne police sklenjene med Ministrstvom za šolstvo in šport ter Zavarovalno družbo Adriatic Slovenica d.d. Športniki in njihovi spremljevalci so upravičeni do zavarovalne premije v primeru smrti, invalidnosti in dnevnega nadomestila zaradi nezgode.

OKS-ZŠZ v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Fundacijo za financiranje športnih organizacij omogoča slovenskim vrhunskim športnikom svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda posebno nadstandardno zdravstveno zavarovanje. Gre za poseben paket VRHUNSKI ŠPORTNIK, ki vsebuje tri različna zavarovanja in obsega različne zdravstvene storitve, ki niso pokrite iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in omogoča kar najhitrejše in najbolj učinkovito zdravljenje športnika ob nezgodi, poškodbi ali bolezni.

Leta 2012 je bila izdelana nova struktura nadstandardnega zavarovanja za športnike glede na njihovo kakovost (njihov status) in tveganje za poškodbe glede na športno panogo, s katero se ukvarjajo. Na podlagi tega so bili narejeni trije paketi zavarovanj:  veliki paket; namenjen olimpijskim kandidatom 1. nivoja  srednji paket; namenjen olimpijskim kandidatom 2. nivoja in športnikom svetovnega ter mednarodnega razreda v panogah z večjim tveganjem za poškodbe  mali paket; namenjen športnikom perspektivnega razreda in drugim vrhunskim športnikom v panogah z manjšim tveganjem za poškodbe 100 % so financirani vsi kandidati 1. razreda in olimpijski kandidati 2. razreda, ostali so financirani na podlagi koordinacije sofinancerjev projekta, športnik oziroma v njegovem imenu druga športna organizacija (športni klub, športna zveza ...) poravna 25% delež, 75% premije pokrije OKS, MIZŠin 24

FŠO. Ponudbo za sklenitev zavarovanja prejme vsak športnik svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda po pošti na domači naslov. Športniki imajo možnost vključitve v ta program dvakrat letno s 1. aprilom in 1. decembrom. V želji, da omogočimo čim boljše pogoje športnikom za udejstvovanje v športu, je bil v sodelovanju z Zavarovalnico AS v letu 2008 prvič ponujen športnikom program nadstandardnega zdravstvenega paketa ŠPORTNIK. Sklenitev paketa po ugodni ceni velja za športnike, ki imajo veljavno kategorizacijo OKS državnega in mladinskega razreda. Premijo poravna športnik v celoti sam ali njegovo društvo, zveza. Možnost vključitve imajo športniki dvakrat letno in sicer s 1. januarjem in s 1. majem.

Graf 5: Število športnikov zavarovanih v sistemu nadstandardnega zavarovanja v letih 2001 – 2011

500

400

390

492 323

371

184

305

309

382

413

100

250

200

515

300

280

Število zavarovanih športnikov

600

0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Graf 6: Višina sredstev namenjenih nadstandardnemu zavarovanju v letih 2001 – 2011 120

100 80 60 40

20 0 2001

2002

2003

2004 MIZŠ

2005

2006

FŠO

2007 OKS-ZŠZ

2008

2009

2010

2011

2012

SKUPAJ

25

III.

ŠTIPENDIJE ZA ŠPORTNIKE IN ŠPORTNICE V RS

Projekt štipendiranja je namenjen predvsem mladim perspektivnim športnikom, ki dosegajo izjemne vrhunske športne rezultate že v mladinskih kategorijah. Sredstva, ki jih prejmejo iz tega naslova, pomagajo športnikom na prehodu v člansko kategorijo, saj se zavedamo, da doseganje teh rezultatov pomeni tudi veliko finančno breme športnika. Štipendijo lahko pridobi vsakdo, ki zadosti razpisnim merilom, objavljenim vsako leto v avgustu. Starostna struktura potrjuje, da gre predvsem za mlade športnike od 17 do 20 let na pragu športne kariere. Število štipendistov se od leta 1999 povečuje in v zadnjih letih krepko presega število 100. Glede na to, da slovenski mladi športniki dosegajo izjemne mednarodne dosežke in da je teh vedno več, lahko predvidevamo, da bo število štipendij ostalo nad to mejo oziroma se bo ustrezno povečevalo.

Graf 7: Vrednost štipendij (po letih) 500.000,00

450.000,00 400.000,00

50.000,00 -

IV.

405.306,61

393.569,27

418.518,34

424.372,00

433.360,00

384.064,00

371.984,00

434.242,00

308.332,00

282.743,00

150.000,00 100.000,00

163.910,00

200.000,00

222.776,00

250.000,00

324.185,00

300.000,00

46.842,00

Sredstva EUR

350.000,00

POMOČ PRI ZAPOSLOVANJU VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV PO KONČANI KARIERI

OKS-ZŠZ je marca 2005 skupaj s svojim poslovnim partnerjem, kadrovsko agencijo Adecco in Mednarodnim olimpijskim komitejem (MOK) razvil program, ki športnikom pomaga skozi proces zaposlovanja - od analize osebnostnih lastnosti in zaposlitvenih želja do priprav na pogovore z delodajalci. Projekt je v letu 2005 zagotovil zaposlitev 19 bivšim športnikom, ki so svoje delovno mesto našli v gospodarstvu na področjih turizma, oglaševanja, kadrovanja, kemične industrije oziroma so ostali dejavni v športu kot trenerji. V letu 2008 je MOK program razširil na tri življensko pomembna področja in sicer na izobraževanje, življenske veščine in poslovno kariero; slednja je bila aktivna od leta 2005.

Glede na to, da gre za izjemen program in so ga športniki zelo pozitivno sprejeli, je OKS-ZŠZ v letu 2009 obnovil sodelovanje z Adeccom in si bo prizadeval, da bo informacija o tem programu dosegla čim več športnikov, saj je izredno pomembno, da so športniki obveščeni o možnostih, ki jih čakajo po zaključku športne kariere.

Namen projekta je torej zagotavljanje pomoči športnikom, da imajo po končani športni karieri čim manj težav pri iskanju zaposlitve. S programom je tako športnikom ob koncu njihove športne kariere zagotovljena strokovna pomoč pri prehodu na trg delovne sile. Posebna metodologija vključuje profesionalno osebnostno analizo, načrtovanje kariere, dodatno izobraževanje, svetovanje ter 26

posredovanje dela in moralno oporo. Pri tem so znanje in sposobnosti športnikov, ki so si jih pridobili v času športne kariere, izjemno pomembni, ne smemo pa izključiti izobrazbe, ki je temelj pridobitve službe.

V.

SKLAD VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV

Šport je s svojim nenehnim razvojem, predvsem pa s čedalje večjim vplivom privatnega kapitala na športnike zahteval v sistemu upravljanja določene prilagoditve. V Evropi je že bil opazen trend neposredne podpore najboljših športnikov s strani njihovih nacionalnih sistemov. Višina podpore je bila odvisna od ekonomskih potencialov, vzrok tovrstnim podporam pa je tičal v poglobljenem in neposrednem sodelovanju med športniki in organizacijami.

V Sloveniji je sistem javnega financiranja izpeljan preko športnih organizacij, kar pomeni, da posamezniki neposredno ne prejemajo finančnih sredstev za uresničevanje svojih športnih programov.

Na podlagi izkušenj nekaterih drugih držav (Avstrija, Hrvaška, Nemčija, Belgija), kjer so vzpostavili sistem individualnega sofinanciranja vrhunskih športnikov, ter predloga novoustanovljene Komisije športnikov pri OKS, je OKS v letu 2007 v sodelovanju s Fundacijo za financiranje športnih organizacij (v letu 2008 naj bi se pridružilo še Ministrstvo za šolstvo in šport) vzpostavilo sistem stabilnega finančnega sklada, ki bo zagotavljal sredstva za finančno podporo vrhunskih športnikov. Dodatek je poplačilo za vložen trud, ki je pripeljal do vrhunskega rezultata, hkrati pa omogoča lažje uresničevanje programa treninga posameznega športnika. Vsak od športnikov je bil na podlagi uspešnih rezultatov v preteklosti in za uresničevanje njegovega individualnega športnega programa ter športnega načina življenja upravičen do sredstev v višini, ki je odvisna od doseženega športnega dosežka.

V letu 2007 so bili v Sklad vrhunskih športnikov vključeni samo najboljši slovenski športniki, in sicer 5 športnikov, ki so v tekočem olimpijskem ciklusu (POI Atene) osvojili olimpijske medalje. Osnova za izplačilo za leto 2007 je bila zlata olimpijska medalja, za katero je po sklepu IO OKS pripadal znesek v vrednosti 2. povprečnih plač v RS (2.785,84 € bruto).

V letu 2008 je bilo v sklad vključenih še 6 športnikov, ki so v letu 2007 osvojili katero od medalj na SP v disciplinah rednega programa OI. Višina osnove za izplačilo za leto 2008 v vrednosti 2. povprečnih plač v RS je bila (2.569,58 € bruto). Medtem se je finančna situacija v svetu in posledično tudi v Sloveniji ter še zlasti v športu drastično spremenila, tako da je možnost financiranja vrhunskih športnikov iz sklada vrhunskih športnikov od leta 2009 naprej odvisna od splošne finančne situacije ter tudi od sodelovanja Ministrstva za šolstvo, izobraževanje in šport.

Sklad je v letu 2009 vključeval 21 športnikov, v letu 2010 13 športnikov, v letu 2011 17 športnikov, v letu 2012 15 športnikov in v letu 2013 16 športnikov medaljistov OI in SP v disciplinah rednega programa OI. Osnovni znesek njihovih izplačil pa je bil znatno nižji in prilagojen razpoložljivim sredstvom s strani javnih financerjev in OKS.

FINANČNO POSLOVANJE OKS –ZŠZ V OBDOBJU 1999 – 2012

OKS-ZŠZ kot nevladna neprofitna organizacija udejanja svoje programe širšega poslanstva kot so množičnost, programi tekmovanj v športu, perspektivni športniki in vrhunski športniki na osnovi sistemskih javnih virov, vira Fundacije za šport in lastnih virov sofinanciranja.

Pomemben del lastnih virov ustvarja OKS-ZŠZ z blagovno znamko projektov mednarodnih tekmovanj 27

po programu MOK in z dosežki naših vrhunskih športnikov na teh tekmovanjih.

Korekten je tudi odnos do izjemnih naporov tako društev in klubov kakor družin športnikov in nenazadnje matičnih panožnih zvez, ki zagotavljajo pogoje za dnevno vadbo in stopnjevanje kakovosti do nivoja kategoriziranih športnikov. Ta vsebina in vrednost se dejansko nadgrajuje s sredstvi in pogoji, ki jih ponuja in realizira krovna športna organizacija OKS-ZŠZ. V letu 2012 je OKS-ZŠZ realiziral večino načrtovanih prihodkov, finančno stanje je bilo stabilno zaradi doslednega načrtovanja in kontrolirane porabe na odhodkovni strani.

Finančno poslovanje športnih organizacij je zaradi splošne gospodarske krize zelo oteženo. Obstaja bojazen, da bo v prihodnjih letih delež sredstev iz naslova trženja upadel, zato bo verjetno potrebno zmanjševati programe.

Graf 8: Pregled prihodkov in odhodkov OKS v letih 1999 – 2012

1,000

4,890 4,837

4,346 4,129

3,225 3,204

4,653 4,478

4,288 4,329 3,342 3,336

3,482 3,437

3,672 3,455

2,925 2,896

1,711 1,398

2,000

2,842 2,942

2,696 2,558

3,000

2,892 2,700

4,000

3,823 3,597

5,000

0,000 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 prihodki

odhodki

Javne finance, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti oziroma programe športnih društev, so tista sredstva, ki jih preko javnih razpisov lahko prejmejo športna društva. Okvire za porabo javnih financ na državni in občinski ravni določa Nacionalni program športa (sprejet leta 2000), letno pa je poraba opredeljena z Letnim programom športa. Spodnji grafikon (graf 11) kaže razmerje med viri sredstev OKS-ZŠZ v letih 1998 in 2012. Iz njega je razvidno, da OKS večinski delež sredstev pridobi iz privatnih virov.

Graf 9: Prikaz prihodkov OKS-ZŠZ po virih v letih 1998 – 2012

delež prihodkov v odstotkih

60 50

Graf 11: Prikaz prihodkov OKS-ZŠZ po virih v letih 1998 – 2011

40 30

20 10 0

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

28 FŠO

Lasten marketing

Marketing MOK

MIZKŠ

OKS-ZŠZ je v letu 2012 pridobil iz virov javnih sredstev 1,243 mio EUR. Delež javnih sredstev, ki jih država nameni sofinanciranju športnih programov v okviru poslovnega načrta OKS-ZŠZ znaša 25%. Od mednarodnega olimpijskwga komiteja je prejel 0,635 mio EUR oz. 13% celotnih prihodkov.Razlika v višini 3,012 mio EUR so lastna sredstva, s katerimi se je omogočilo uspešno realizacijo programskega načrta, od tega je 1.834 mio EUR od marketinških aktivnosti s sponzorji in partnerji oz. 39% in 0,632 mio EUR oz. 13% od drugih marketinških prihodkov, ki kot posebna kategorija v grafikonu niso prikazani.

Graf 10: Struktura prihodkov OKS-ZŠZ po virih financiranja v letu 2012

FŠO 13%

MIZKŠ 12%

MARKETING OKS 39% MARKETING MOK 23% LASTNA

DEJAVNOST 8%

Graf 10: Struktura odhodkov OKS-ZŠZ v letu 2012

MARKETING 27%

VRHUNSKI ŠPORT 44%

STROKOVNE SLUŽBE 8%

ŠPORT ZA VSE 6%

OSTALO 11%

ANTIDOPING 4%

29

Največji delež v strukturi stroškov OKS-ZŠZ v letu 2012 predstavljajo stroški za nastope slovenskih športnikov na mednarodnih športnih tekmovanjih ter programi vrhunskega športa: poletne olimpijske igre London v višini 934.801€, priprave za zimske olimpijske igre Sochi 103.597€, zimski in letni festival olimpijske mladine Evrope v višini 47.517€, mladinske olimpijske igre Innsbruck 59.457€, mladinske igre Alpe Jadran 33.292€, ostala tekmovanja 8.115€. Ob upoštevanju ostalih projektov vrhunskega športa (štipendije v višini 444.336€, nadstandardno zavarovanje v višini 99.565€, informatika, kategorizacija in ostalo), ki se veže neposredno na športnike, znašajo skupni stroški za vse projekte vrhunskega športa 2,102 mio EUR oz. 44% vseh stroškov programov in delovanja OKS. Med ostale večje stroškovne postavke spadajo stroški marketinga v višini 1,311 mio EUR in stroški strokovne službe v višini 0,401 mio EUR.

MEDNARODNA TEKMOVANJA VRHUNSKEGA ŠPORTA OKS-ZŠZ V OBDOBJU 1992 - 2013 Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez ima izključno pravico do predstavljanja slovenskih športnikov na olimpijskih igrah in na regionalnih, celinskih ali svetovnih športnih tekmovanjih pod okriljem MOK. OKS-ZŠZ tako sodeluje pri naslednjih projektih:  Olimpijske igre,  Sredozemske igre,  Mladinske olimpijske igre,  Olimpijski festival evropske mladine.

Poleg navedenih projektov OKS-ZŠZ sodeluje tudi pri projektih Svetovnih iger, Mladinskih iger AlpeJadran in Mladinskih iger treh dežel.

V okviru nastopa slovenskih športnikov na omenjenih športnih tekmovanjih OKS-ZŠZ skladno s pravilniki imenuje, organizira in vodi svoje delegacije ter odloča o prijavah športnikov, ki jih predlagajo pristojne nacionalne športne zveze. Kriterije za izbor športnikov potrdi Izvršni odbor OKS, poleg športnikovih rezultatov pa upoštevajo tudi njegovo sposobnost biti vzor športni mladini svoje države.

V okviru navedenih projektov OKS-ZŠZ se iz stroškovnika projekta namenja sriprave, opremo, prevoz in nastanitev članov slovenske delegacije ter nezgodno zavarovanje.

Spodnje tabele in grafi kažejo nekatere osnovne statistične podatke udejstvovanja na teh projektih, in sicer:  finančna sredstva potrebna za priprave in nastop slovenskih delegacij,  struktura prihodkov sredstev, potrebnih za nasto  struktura odhodkov sredstev, potrebnih za nastop na športnih tekmovanjih,

OLIMPIJSKE IGRE 

število športnikov, udeleženih na preteklih športnih tekmovanj

Slovenski športniki so si možnost in pravico, da na olimpijskih igrah nastopijo kot samostojna reprezentanca pridobili 17. januarja 1992, ko je MOK začasno priznal OKS-ZŠZ. Vse od prvega nastopa športne delegacije, ki je slovenske barve zastopala pod zastavo samostojne države, se je število športnikov in športnic, iz iger v iger povečevalo. Od iger letne olimpiade v Barceloni leta 1992 pa vse do iger v Vancouvru 2010 se je številčnost slovenskih športnikov povečevala, seveda s tem rastejo tudi sredstva, potrebna za udeležbo in razvoj slovenskega športa. Visokemu nivoju in kakovost slovenskega 30

športa so priča vedno nove olimpijske medalje, ki jih slovenski športniki ob prihodu iz iger prinašajo v domovino. Spodnji grafikoni prikazujejo nekatere statistične podatke o številu športnikov, ki so nastopili na tekmovanjih pod okriljem MOK, številu osvojenih medalj in višini sredstev, ki so omogočile realizacijo teh projektov. Nenazadnje je prikazan tudi delež javnih sredstev, s katerimi je slovenske športnike podprla država in ki so pripomogli k realizaciji teh projektov. Natančnejša struktura prihodkov in odhodkov je predstavljena le za zadnje projekte: Igre poletne olimpiade Pekign 2008, Zimske olimpijske igre Vancouver 2010 in Igre poletne olimpiade London 2012.

IGRE POLETNE OLIMPIADE organizator Barcelona 1992 Atlanta 1996 Sydney 2000 Atene 2004 Peking 2008 London 2012

število športnikov 35 37 74 79 62 65

število osvojenih medalj 2 2 2 4 5 4

ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE organizator Albertville 1992 Lillehamer 1994 Nagano 1998 Salt Lake City 2002 Torino 2006 Vancouver 2010

število športnikov 28 22 34 41 41 47

število osvojenih medalj 0 3 0 1 0 3

SREDOZEMSKE IGRE

Sredozemske igre omogočajo športnikom nastop na tekmovanju, na katerem lahko dosežejo odmevne rezultate in preverijo razvoj svojega športa, in to tudi v tistih športih, ki niso uvrščeni v spored olimpijskih iger. Regionalnim tekmovanjem vedno večji poudarek namenja tudi MOK. organizator Languedoc - Roussillon 1993 Bari 1997 Tunis 2001 Almerija 2005 Pescara 2009 Mersin 2013

število športnikov 151 175 133 159 135 142

število osvojenih medalj 19 23 20 36 26 35

31

Vrednost projekta Mersin 2013 je bila zaradi optimalne izvedbe OKS in delnega kritja stroškov namestitve s strani organizatorjev relativno nizka in je znašala 0,20 mio EUR, država je sofinancirala projekt v višini 84% (49% MŠŠ, 35% FŠO), 16% sredstev pa predstavljajo viri OKS tokrat prvič brez finančne participacije NPŠZ.

OLIMPIJSKI FESTIVAL EVROPSKE MLADINE

Olimpijski festival evropske mladine je projekt, ki se izvaja pod okriljem Evropskega olimpijskega komiteja (EOC) in se ga udeležujejo nacionalni olimpijski komiteji včlanjeni v EOC. Gre za 49 držav evropskega kontinenta, ki se vsaki dve leti srečujejo na poletnem in zimskem festivalu. Festival je namenjen mladini od 16 do 18 let starosti, ki si nabira izkušnje za nadaljnja tekmovanja in okusi duh olimpizma, prijateljstva in fair-playa. OKS-ZŠZ s tem tekmovanjem slovenskim mladim perspektivnim športnikom omogoči stik z tekmovalci drugih športnih panog, mednarodne in izkušnje, pomembne za njihov razvoj v vrhunske športnike.

Slovenija je na zimskih OFEM od leta 1993 osvojila 39 medalj, od tega 13 zlatih, 10 srebrnih in 16 bronastih, na poletnih OFEM od leta 1993 pa 72 medalj, od tega 15 zlatih, 25 srebrnih in 32 bronastih.

Leta 2013 sta bila zimski in poletni OFEM v romunskem Brasovu in nizozemskem Utrechtu.

SVETOVNE IGRE Slovenska delegacija je na Svetovnih igrah s pomočjo OKS-ZŠZ prvič nastopila leta 2005 v Duisburgu (Nemčija). Slovenske barve je zastopalo 28 športnikov, ki so z osvojenimi štirimi medaljami Sloveniji na lestvici šestdesetih držav, ki so osvojile medalje, priborili 46. mesto.

Leta 2009 so bile Svetovne igre v Kaohsiungu, Kitajski Taipei. V slovenski delegaciji je bilo 18 športnikov v 6 športnih panogah., ki so s štirimi (dve zlati in dve bronasti) osvojenimi medaljami zasedli 22.mesto na lestvici držav z osvojenimi medaljami.

V letu 2013 so bile Svetovne igre v Južni Ameriki, natančneje v Caliju v Kolumbiji. Slovenska delegacija je štela 18 oseb, od tega 10 športnikov in 8 spremljevalcev. Slovenski športniki so nastopili v petih športnih panogah: ju-jitsu, jadralnem padalstvu, poljskem lokostrelstvu, športnem plezanju-težavnost in umetnostnem kotalkanju. Športniki so osvojili 3 kolajne (dve zlati in eno srebrno) in tako zasedli 24. mesto na lestvici 59 držav.

MLADINSKE IGRE ALPE - JADRAN Mladinske igre Alpe - Jadran se odvijajo vsaki dve leti pozimi in poleti. Začetek sega v leto 1982. Na igrah so v začetnem obdobju sodelovale s svojimi regijami oz. pokrajinami Švica, Nemčija, Italija, Avstrija, Madžarska ter Hrvaška in Slovenija kot državi, v današnjem obdobju igre potekajo brez sodelovanja pokrajin iz Švice in Nemčije. Športniki stari 17 let in mlajši nastopajo na poletnih igrah v štirih športnih panogah:  atletika fantje in dekleta,  plavanje fantje in dekleta, 32

 

košarka fantje in odbojka dekleta,

na zimskih pa v naslednjih štirih:  namizni tenis fantje in dekleta,  alpsko smučanje fantje in dekleta,  smučarski tek fantje in dekleta ter  hokej na ledu fantje.

Vsak organizator lahko izbere dodatno še po eno ali dve panogi, kateri potrdi skupina za šport delovne skupnosti Alpe - Jadran.

Poletne Mladinske igre Alpe - Jadran 2012 sta skupaj gostili avstrijska štajerska in gradiščansko v Hartbergu in Oberwartu, zimske igre leta 2013 pa so na žalost odpadle zaradi visokih stroškov organizacije, ki jih ni bila sposobna prevzeti nobena izmed trenutno aktivnih članic.

MLADINSKE IGRE TREH DEŽEL Tradicionalne Mladinske igre treh dežel potekajo od leta 1974 med italijansko Furlanijo Julijsko krajino, avstrijsko Koroško ter Slovenijo. Organizatorji se vsako leto izmenjujejo in prirejajo športnikom starosti 15 let in mlajšim troboj v naslednjih športnih panogah: atletika, namizni tenis in tenis v konkurenci fantov in deklet, košarka fantje, nogomet fantje ter odbojka dekleta.

Organizator že 39. Mladinskih iger treh dežel leta 2012 je bila avstrijska koroška v Celovcu, igre leta 2013 pa so bile zaradi finančnih težav ene od sodelujočih udeleženk žal prestavljene na leto 2014..

MLADINSKE OLIMPIJSKE IGRE

Mednarodni olimpijski komite (MOK) je na zasedanju v Gvatemali sprejel odločitev o ustanovitvi novega tekmovanja namenjenega mladim športnikom, to je Mladinskih olimpijskih iger. Tekmovanje bo namenjeno športnikom, starim od 14 do 18 let, MOK pa želi na ta način pritegniti nadarjene mlade športnike ter jim ob tekmovalni plati predstaviti tudi vzgojne programe in približati olimpijske vrednote.

"To je zgodovinski trenutek za olimpijsko gibanje. To dolgujemo mladim športnikom po vsem svetu," je odločitev 111 članov MOK o ustanovitvi novega tekmovanja zadovoljno ocenil predsednik olimpijskega gibanja Jacques Rogge. Prav Rogge je idejni oče Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM) in očitno je, da z najnovejšo odločitvijo MOK-a evropska ideja dobiva svetovne razsežnosti.

Zaradi manjšega števila udeležencev bi po mnenju predsednika MOK lahko tekmovanja izvedle tudi manjše države, ki pri kandidaturi za OI nimajo pravih možnosti v boju z večjimi in razvitejšimi. MOK je ocenjeval, da bi stroški za izvedbo takšnih iger znašali približno 22 milijonov evrov za poletno različico in 15 milijonov za zimsko.

Prve Mladinske olimpijske igre so bile organizirane v Singapurju in so ne samo izpolnile temveč presegle vsa pričakovanja. Slovenska delegacija je štela 24 športnikov, ki so z osvojenimi 4. medaljami (2 zlati, 1 srebrna, 1 bronasta) dosegli izjemen uspeh. Iger so se udeležil delegacije iz 204 držav, medalje je osvojilo 98 držav med katerimi se je Slovenija uvrstila na visoko 30. mesto.

33

Prve Zimske Mladinske olimpijske igre so bile organizirane leta 2012 v avstrijskem Innsbrucku, kjer je slovenska reprezentanca štela 21 športnikov, kiso osvojili 7 kolajn (1 zlato, 4 srebrne in 2 bronasti).

Nastopilo je 70 držav, kolajne pa jih je osvojilo 30 (Slovenija je bila na 16. mestu).

SKUPNI DOSEŽKI SLOVENSKEGA VRHUNSKEGA ŠPORTA OD 1991 DO 2012 V okviru programov vrhunskega športa v Sloveniji udejanjajo svoje dosežke na evropskih in svetovnih prvenstvih panožne zveze olimpijskih in neolimpijskih športov skupaj z osnovnimi organizacijami. Ta bogata bera dosežkov skupaj z dosežki na tekmovanjih pod okriljem MOK predstavlja celostno podobo mednarodne vrednosti slovenskega vrhunskega športa, kar je nedvomno naš nacionalni ponos v veliki družini športnih panog v Sloveniji.

Graf 11: Pregled števila osvojenih medalj na Olimpijskih igrah, Sredozemskih igrah, Svetovnih prvenstvih in Evropskih prvenstvih v času samostojne Slovenije

Z 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Skupaj

S

OI B

Skupaj

2

2

3

3

2

SI B

Skupaj

5

7

8

20

5

8

10

23

5

5

10

20

10

8

18

36

7

9

10

26

7

9

10

26

32

37

56

125

2

1

1 4

S

2

2

1

Z

1

1

3

4

2

2

5

2

1

3

1 8

2 14

4 26

Z 5 4 3 3 5 2 6 4 3 3 15 6 12 6 14 5 12 8 12 6 22 10 171

S 7 2 4 4 3 1 2 4 6 12 9 10 9 7 9 5 9 6 6 6 16 15 157

SP B 3 1 5 4 3 4 6 5 8 4 15 8 7 5 16 3 15 7 23 22 30 18 217

Skupaj 15 7 12 11 11 7 14 13 17 19 39 24 28 18 39 13 36 21 41 34 68 43 545

Z 3 1 1 5 1 3 5 10 2 4 4 10 8 10 12 10 11 13 16 16 16 18 180

S 2 3 1 8 1 6 6 13 5 6 8 10 5 11 9 11 13 13 10 18 11 37 208

EP B

3 7 2 5 6 11 8 7 7 15 14 15 13 16 12 29 23 22 29 40 280

Skupaj 5 4 5 20 4 14 17 34 15 17 19 35 27 36 34 37 36 55 49 56 56 95 668

RECEPT ZA ZDRŠAPORT VO ŽIZVALJVESE NJE S ŠPORTOM

Ta projekt je sestavni del programa Odbora športa za vse pod okriljem OKS-ZŠZ od leta 2000 dalje.

1. zgibanka Recept za zdravo življenje s športom je namenjena vsem starostnim stopnjam od 10. leta dalje; na poljuden način s pomočjo letnega koledarja usmerja v vadbo tako imenovane ABC (A – telesna dejavnost, ki krepi zdrave, B – vadba moči, C – vadba gibljivosti). Ta zgibanka usmerja tudi v lastno preverjanje psihofizičnega stanja in v svet zdrave prehrane.

2. Zgibanka Recept za zdravo življenje s športom spodbuja vadeče v neorganiziranih in organiziranih 34

okoljih 3. Zgibanka Recept za zdravo življenje s športom usmerja tudi programsko prilagajanje športnih društev za potrebe koristnikov Recepta.

4. Zgibanka je tudi dokument, ki je lahko na voljo osebnemu zdravniku športno aktivnega posameznika 5. Zgibanka je lahko tudi oblika recepta, ki jo pacientu priporoči osebni zdravnik.

6. Zgibanka je lahko tudi vezivo skupnega imenovalca »šport« v družini 7. Vsi projekti OKS-ZŠZ, ki so vezani na krovni projekt Active Slovenija so sestavni del aktivnosti po programu Recepta za zdravo življenje s športom 8. Recept za zdravo življenje s športom pomika ortodoksno mejo zdravstvene preventive globoko v smer še zdravega sloga življenja.

9. Recept pomaga pri razvoju samodiscipline in uravnavanja kakovostnega miselnega vzorca za sledenje sloganu »Gibanje je življenje – življenje je gibanje«.

10. Recept za življenje prispeva k kakovostnemu življenju in pozni starosti s ciljem osebne avtonomnosti in relativno majhnih izdatkov države za tako imenovano zdravstveno preventivo in kurativo.

ACTIVE SLOVENIA KARTICA Active Slovenia kartica je projekt, ki ga skupaj izvaja OKS-ZŠZ v sodelovanju s partnerji s področja turističnega gospodarstva. Predstavlja sredstvo identifikacije in pripadnosti gibanju »gibanje je življenje – življenje je gibanje« fizičnim osebam v neorganiziranih okoljih ali fizičnim osebam, članicam športnih organizacij Slovenije.

V drugem nivoju progama Active Slovenia pa se udejanjajo programi športnega druženja s sezonskimi aplikativnimi športnimi programi (smučanje, kolesarjenje, plavanje, pohodništvo…).

35

Je kartica ugodnosti, ki skupaj s podporniki-poslovnimi partnerji, pomaga njenim imetnikom pri ugodnejšemu preživljanju prostega časa in njegovi kakovostni izvedbi.

SLOVENIJA TEČE – OLIMPIJSKI TEKI V okviru projekta Slovenija teče se tradicionalno odvijajo tudi aktivnosti programa olimpijskih tekov, ki je nastal na pobudo MOK in bil v Sloveniji prvič izveden v letu 2000. Leto 2013 pomeni že 16 leto tovrstnih tradicionalnih prireditev množične udeležbe.

Praviloma je organizacija in izvedba vsakoletnih novih tekaških prireditev v trendu poraščanja.

36

SLOVENIJA KOLESARI Odbor športa za vse ob sodelovanju Kolesarske zveze Slovenije in Turistične zveze Slovenije že trinajsto leto z izjemnim porastom števila udeležencev koordinira in soorganizira številne kolesarke prireditve širom Slovenije. Hkrati se je za množično kolesarjenje odprlo večje število kolesarko urejenih poti. Ta dejstva utrjujejo v prepričanju, da kolesarjenje postaja življenjski slog športno aktivnih prebivalcev Slovenije.

37

ŠPORT PRVINA KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAREJŠIH Ob trendu večanja deleža starejših v Sloveniji Odbor športa za vse posebno pozornost namenja tudi temu delu populacije. Od leta 2011 Odbor športa za vse v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev in občinskimi športnimi zvezami ter društvi izvaja posvete. Doslej je bilo izvedenih 13 pokrajinskih posvetov. Cilji posvetov so bili: organiziranje vadbe športne rekreacije za člane društev upokojencev, ki se vključujejo neposredno v športna društva, sodelovanje s vsemi ciljnimi skupinami starejših pri usposabljanju in izvajanju enostavnih oblik rekreacije v okolju DU (nordijska hoja, pohodništvo, telovadba).

Olimpijski komite Slovenije tudi neposredno posreduje vsem društvom upokojencev Slovenije (507), informacije za udeležbo v nacionalnih programih športa za vse. OKS-ZŠZ je na posvetih spodbujal organizirane skupine starejših s projektno vsebino Narava največji športni objekt na Slovenskem s poudarkom na specifikah vseh štirih letnih časov. Na posvetih so sodelovali strokovnjaki s področja športa in medicine ter usmerjeno povezovali obe stroki.

MIGAJ RAJE Z NAMI Slogan – blagovna znamka in motivacijsko geslo, ki nagovarja predvsem neaktivne prebivalce Slovenije h kakovostnemu življenjskemu slugu in se obenem z njim lahko vsebinsko identificira društvena športna sfera je razpoznavni znak projekta, ki ga OKZ-ZŠZ izvaja že peto leto. Vključuje razvoj osrednjega informacijskega sistema za zbiranje in posredovanje podatkov o športnorekreativni ponudbi v RS, kot javnega servisa, ki bazira na društveni regionalni organiziranosti športa; medijsko kampanjo v partnerskih medijih in redno tedensko TV in radijsko oddajo na nacionalni televiziji.

TV oddaja Migaj z nami:

38

Ä?lanki v revijah, objave v Ä?asopisih

39

Spletna stran - koledar dogodkov:

SLOVENSKI DAN ŠPORTA – DAN ODPRTIH VRAT Projekt, ki sta ga prvič organizirala OKS-ZŠZ in Društvo športnih novinarjev Slovenije v letu 2009, je namenjen povezovanju izvajalcev športnorekreativnih programov, upravljavcev in lastnikov športnih objektov ter medijev. Skupni cilj je povečati športno aktivnost Slovencev in prispevati k uravnoteženosti medijske podobe športa – opozoriti na dejstvo, da je šport tudi prvina kakovosti življenja.

ŠPORT IN OKOLJE V svojem najvišjem pravnem aktu je OKS-ZŠZ že v uvodnih določbah zapisal, da bo odgovorno skrbel za varstvo okolja. Odgovoren odnos do okolja s strani vseh deležnikov v športu je zapisan tudi v Evropski listini o športu (1992, 10. člen Šport in varstvo okolja), Beli knjigi EU o športu (2007, poglavje 2.8 Podpora trajnostnemu razvoju) ter v Olimpijski listini (2001, člen 2/13).

Zaradi aktivne vloge na področju varstva okolja in zaradi zavedanja, da mora biti spoštovanje trajnostnega razvoja osnova vsake dejavnosti, je OKS-ZŠZ v letu 2011 ustanovil Komisijo za šport in okolje, ki znotraj OKS povezuje in koordinira okoljevarstvene aktivnosti na področju športa. Komisija za šport in okolje OKS je pripravila okoljevarstveni in naravovarstveni kodeks, ki ga jeIzvršni odbor OKS dne 15. maja 2012 potrdil in Skupščina OKS dne 19. junija 2012 sprejela skupščina OKS. Pri svojem delu se povezuje z specializiranimi organizacijami za to področje in sodeluje v nacionalnih naravovarstvenih projektih ter pri svojem delu povezuje z mednarodnimi organizacijami.

40

TV spot s Petrom Kauzerjem, ob akciji Očistimo Slovenijo

ŠPORT V SLOVENIJI

Graf 12: Javnofinančna sredstva namenjena delovanju športnih organizacij

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

MIZŠ

1.084.254

1.134.390

1.301.643

1.399.221

1.372.487

1.058.447

1.085.977

1.192.206

1.324.000

1.564.600

1.617.500

LS

6.897.180

7.029.014

8.924.242

4.891.805

5.597.825

5.446.347

6.789.817

7.041.092

6.897.771

8.066.129

10.500.819

Skupaj

7.981.434

8.163.404

10.225.885

6.291.026

6.970.312

6.504.794

7.875.794

8.233.298

8.221.771

9.683.629

12.118.319

Vir: Zavod za šport RS Planica

41

   

Trend višine javnofinančnih sredstev je med letoma 2002 in 2003 ter letoma 2010 in 2011 izrazito naraščajoč in višina sredstev namenjenih delovanju doseže najvišjo vrednost v letu 2011 (9.683.629 €).

Med letoma 2003 in 2004 je opaziti upad sredstev namenjenih delovanju, ko je dosežena najnižja vrednost v celotnem opazovanem obdobju (6.291.026 €).

V obdobju med leti 2001 in 2011 je bilo za delovanje športnih organizacij skupaj namenjenih 88.406.869 € javnofinančnih sredstev.

Obseg sredstev, ki jih je delovanju športnih organizacij v analiziranem obdobju namenjala država (MIZŠ), lahko označimo kot konstanten in zanesljiv, medtem ko sredstva, ki so jih namenjale lokalne skupnosti nihajo, predstavljajo pa poglavitni delež javnofinančnih sredstev za delovanje športnih organizacij.

Graf 13: Deleži javnofinančnih sredstev namenjenih delovanju športnih organizacij

Vir: Letna finančna poročila MIZŠ (2001-2011)



V obdobju 2001-2011 so poglavitni delež javnofinančnih sredstev za delovanje športnih organizacij namenile lokalne skupnosti (84,08% oz. 76.706,834 €) ter manjši delež država (15,92% oz. 14.134.725 €).



Celotni delež javnofinančnih sredstev lokalnih skupnosti se je gibal med 77,76% (leta 2004) in 86,65% (leta 2011).

42

Graf 14: Javnofinančna sredstva namenjena velikim mednarodnim športnim tekmovanjem

Vir: Letna finančna poročila MIZŠ n FŠO (2001-2008), Zavod za šport RS Planica (2009-2012)

    

Trend javnofinančnih sredstev namenjenih organizaciji in izvedbi velikih mednarodnih športnih tekmovanj je med leti 2001 in 2008 negativen. Leta 2009 pa se višina dodeljenih sredstev začne višati do strmega porasta v letu 2011, za kar 379,75% v primerjavi z letom 2010.

V obdobju med 2001 in 2011 je bilo organizaciji in izvedbi velikih mednarodnih športnih tekmovanj skupaj namenjenih 13.255.351 € javnofinančnih sredstev.

Najvišja javnofinančna sredstva namenjena temu področju so bila dodeljena v letu 2011 (3.898.160 €). V tem letu je MIZŠ namenilo 1.000.000€ proračunskih sredstev projektu Univerzijada.

V letu 2012 je MIZŠ namenilo 1.000.000€ projektu EuroBasket, vendar zaradi nerazpolaganja s podatki o financiranju s strani lokalnih skupnosti, v tem letu ne moremo opredeliti skupnega števila namenjenih sredstev za velika mednarodna tekmovanja.

V celotnem analiziranem obdobju so večji delež javnofinančnih sredstev prispevale lokalne skupnosti (11.037.229 €), država pa le 16,50% ( 2.188.122 €).

ANALIZA MATERIALNE PODSTRUKTURE ŠPORTA V RS Graf 15: Javnofinančna sredstva namenjena programom gradnje športnih objektov

Vir: Letna finančna poročila MIZŠ n FŠO (2001-2012), Zavod za šport RS Planica (2009-2012)

43

   



Gibanje obsega javnofinančnih sredstev za programe gradnje športnik objektov je med leti 2001 in 2007 naraščajoče. V letu 2008 je zaznati vpad sredstev, predvsem zaradi manjšega vlaganja s strani lokalnih skupnosti in evropskih skladov.

V letu 2010 je zaznati velik porast sredstev na skupni ravni, ki je odraz velikega finančnega vložka s strani MIZŠ iz naslova EU skladov, namenjenih gradnji športne dvorane Stožice.

V obdobju 2001-2011 je bilo gradnji skupaj namenjenih 584.959.778,65€ javnofinančnih sredstev, največ v letu 2010 (77.209.565,95 €).

S strani države je bilo največ javnofinančnih sredstev za gradnjo športnih objektov namenjenih leta 2010 in sicer 26.281.961,00€ (20.881.960,00€ s strani MIZŠ in 5.400.001,00 € s strani FŠO), s strani lokalnih skupnosti pa leta 2011, to je 61.058.817,51 €. Lokalne skupnosti podatkov za investicije v letu 2012 še niso oddale.

Do največjega povečanja sredstev je prišlo med letoma 2005 in 2006 (indeks 143,8), predvsem kot posledica velikega porasta sredstev lokalnih skupnosti, do največjega vpada pa med letoma 2007 in 2008 (indeks 86,7), predvsem zaradi znižanja sredstev s strani lokalnih skupnosti.

Graf 16: Deleži države in lokalnih skupnosti pri financiranju programov gradnje šp. objektov

Vir: Letna finančna poročila MIZŠ n FŠO (2001-2012), Zavod za šport RS Planica (2009-2012)



V celotnem obdobju 2001-2011 so največji delež javnofinančnih sredstev za programe gradnje športnih objektov prispevale lokalne skupnosti (74.19%), sledijo sredstva MIZŠ (10,91%) in nato še sredstva FŠO (6,57%).

PROSTOVOLJSTVO – USTVARJALNA ENERGIJA DRUŠTEV IN KLUBOV Leta 1863 se je rodilo prvo športno društvo na Slovenskem in s tem prva organizirana sredina za prostovoljno delo v športu. Danes imamo preko 7.200 društev in klubov in armado prostovoljcev, ki vodijo organizacije, izvajajo športne programe in skrbijo za vsesplošno razvojno vsebino društvenih okolij.

Prostovoljstvo je vrlina, ki utrjuje medsebojne odnose, solidarnost ter prispeva pomemben delež k razvoju novih generacij, ki šolo življenja obiskujejo tudi kot člani športnih društev in klubov.

44

Športna društva so z rezultati prostovoljnega dela ustvarila tudi trajne oblike pogojev za delo kot so številna igrišča in pokrite površine za izvajanje športnih programov. Ta okolja uspešno povezujejo skupne interese vseh generacij in povezujejo tudi delovne vsebine profesionalnih in prostovoljnih kadrov.

Prostovoljstvo je v športnih okoljih do neke mere tudi izraznost načina življenja posameznih članov teh športnih organizacij.

Vsa načrtovanja, ki vsebujejo ambiciozne programe tako na strani pogojev kakor na strani izvajalskih programov temeljijo na koriščenju velike energije, ki jo v te procese vgrajujejo prostovoljci.

OKS je samostojno razvil projekt prostovoljstva v športnih organizacijah s katerim je opredelil način vodenja, evidentiranja in vrednotenja prostovoljnega dela v športnih organizacijah.

OKS je sodeloval tudi sprejemu Zakona o prostovoljstvu, ki je bil sprejet v februarju 2011 in ureja tudi to področje, ki je za šport izjemnega pomena.

SLOVAR KRATIC MEDNARODNIH ŠPORTNIH ORGANIZACIJ IN ZDRUŽENJ, S KATERIMI SODELUJE OKS-ZŠZ AGFIS ANOC CIFP ECFM EFPM – ENGSO EOC ESF EU IANOS IASL ICFM ICMG IFPM IOA IOC ISF MOSC WADA WHO WOA

General Association of International Sports Federations – Svetovno združenje mednarodnih športnih zvez Association of National olympic Committees - Združenje Nacionalnih olimpijskih komitejev International Fair Play Committee - Mednarodni Komite Za Fair Play European Committee for Fair Play - Evropski komiteji za Fair Play European Fair Play Movement – Evropsko Gibanje Za Fair Play European Non-Govermental Sports Organisation - Evropske nevladne športne organizacije European Olympic Committees - Evropski olimpijski komiteji European Non-Govermental Sports Organisation - Evropske nevladne športne organizacije European Union – Evropska unija European Non-Govermental Sports Organisation - Evropske nevladne športne organizacije International Association of Sports Law - Mednarodno združenje prava v športu International Committee for Fair Play - Mednarodni komite za Fair play International Committee of Mediterranean Games - Mednarodni komite Sredozemskih iger International Fair Play – Mednarodno združenje za Fair Play International Olympic Academy - Mednarodna olimpijska akademija International Olympic Committee - Mednarodni olimpijski komite International School Sport Federation – Mednarodno združenje športnih šol Museum and Olympic Studies Centre – Muzej in Center olimpijskega izobraževanja World Antidoping Association - Svetovna zveza za boj proti dopingu World Health Organization – Svetovna zdravstvena organizacija World Olympians Association – Svetovno združenje olimpijcev

45