JANUAR 2012
Olimpijski komite Slovenije v letu 2012 Olimpijsko leto 2012 se je začelo s pravim tekmovanjem. Od 13. 1. do 22. 1. 2012 so se najboljši mladi športniki sveta pomerili na 1. mladinskih zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku. Gre za prvo tovrstno tekmovanje v zimskih športih, ki ga organizira MOK, katerega namen je, da se športnim tekmovanjem pridružijo tudi vzgojno-kulturne vsebine. Na videz sicer nekoliko nenavaden prijem – MOK ga je uvedel že na poletnih tovrstnih igrah pred dvema letoma v Singapurju - ki pa jasno kaže željo vodilnih mož svetovnega športa in olimpizma, naj bi se mladi športniki razvijali v celovite osebnosti in ne le v robote sodobnega vrhunskega športa, katerega stranski učinki so velikokrat prav strah vzbujajoči. Tudi pri nas imamo primere, ko vrhunski športniki končajo športno kariero, potem pa se začne prava kalvarija, ko si skušajo zagotoviti obstoj med 'navadnimi' smrtniki. Brez dvoma drži, da so športniki že zaradi načina življenja med športno kariero, ki je povezan z izjemnimi napori, nenehnim odrekanjem, železno disciplino in drugimi sestavinami vrhunskega športa, pripravljeni tudi po koncu aktivne športne poti odgovorno prevzeti nove naloge, pri tem pa se pojavi vprašanje, ali lahko konkurirajo svojim vrstnikom, ki leta, v katerih športniki tekmujejo, praviloma izkoristijo za dokončanje šolanja oziroma pridobitev izobrazbe, to pa je seveda prvi pogoj za pridobitev zaposlitve. Ne zgodi se redko, da športniki po koncu športne poti nimajo prave formalne izobrazbe, prav tako so brez kakršnih koli delovnih izkušenj, to pa je seveda kaj slaba popotnica pri iskanju zaposlitve v času, v katerem delodajalci nimajo prav nobenega usmiljenja pri izbiri med številnimi kandidati za zaposlitev. Še tako zveneče športno ime namreč ni nobena prednost, tako da se morajo športniki znova izkazati, če želijo dobiti službo, ki jim lahko zagotovi normalno 'nešportno' življenje. Namen projekta podeljevanja športnih štipendij najbolj nadarjenim mladim športnikom, ki ga že leta vodi OKS skupaj z MŠŠ in s Fundacijo za financiranje športnih organizacij, je spodbujanje športnikov, da v času športne kariere opravljajo tudi šolske obveznosti, zato da si pridobijo ustrezno izobrazbo. Merila za pridobitev in ohranitev športne štipendije so zelo zahtevna, kljub temu pa je vsako leto veliko kandidatov, kar dokazuje, da je mogoče
03
1. ZIMSKE MLADINSKE OLIMPIJSKE IGRE INNSBRUCK
Mlade slovenske olimpijke in olimpijci na Blejskem gradu pred odhodom v Innsbruck. (Foto: STA)
ukvarjanje z vrhunskim športom in šolanje tudi uspešno združevati. Projekt podeljevanja športnih štipendij je finančno zahteven in v času denarnih težav in povečanih potreb v drugih športnih segmentih ni lahko najti razumevanja zanj. Upamo lahko le, da bo pri obeh javnih financerjih, MŠŠ in FŠO, dovolj posluha, da bo mogoče štipendiranje v neokrnjeni obliki uresničevati tudi v letu 2012. Omenjeni program pa je le eden izmed tistih, s katerimi želi OKS neposredno pomagati vrhunskim športnikom. Zelo pohvalno je mogoče oceniti dejavno vlogo Komisije športnikov pri OKS - vodi jo Brigita Langerholc Žager - ki se ukvarja še z marsičim, kar naj bi športnikom pomagalo pri njihovih vsakodnevnih naporih, prvem pogoju za dosego ustreznega vrhunskega rezultata. Možnosti šolanja za športnike tako v srednjih šolah kot tudi na fakultetah v številnih okoljih še zdaleč niso take, da bi bili lahko zadovoljni, zaradi česar je pomemben segment dela komisije športnikov usmerjen prav na to področje. Tudi program izobraževanja tutorjev, ki naj bi športnikom neposredno pomagali pri njihovih vsakodnevnih obveznostih na področju športa in v šolskem sistemu, naj bi v doglednem času zaživel tudi pri nas, pri tem pa nam bodo lahko pomagali tudi nekateri primeri dobre prakse, ki so se uveljavili v nekaterih razvitih državah Zahodne Evrope. Skrb za športnike je torej vedno bolj razpoznavna tako znotraj dela IO OKS kot tudi v drugih organih OKS. Povsem logično je, da mora biti razvidna tudi iz Pravil OKS, zaradi česar se spremembe le-teh že pripravljajo. Med drugim je predvidena tudi posebna nova
06-07
ŠORTNIK LETA 2011 FOTOREPORTAŽA
funkcija varuha človekovih pravic kot zaščitnika pravic športnikov, ki naj bi imel po Pravilih OKS določene izvorne pravice ob primerih kršitve pravic športnikov. Ob omenjenih spremembah, povezanih s statusom športnikov, pa pripravlja Komisija za organiziranost in pravne zadeve tudi druge dopolnitve Pravil OKS, ki so se do zdaj pokazale kot potrebne. Ob tej priložnosti velja omeniti zagotavljanje sorazmerja v skupščini OKS med člani olimpijskih in drugih športnih panog, ki ga uzakonja že Olimpijska listina MOK, opredelitev statusa nacionalnih panožnih športih zvez v primerjavi z drugimi športnimi zvezami, izostritev meril za določitev športne zveze, ki predstavlja določeno športno panogo, natančnejšo opredelitev postopka prerazporejanja v različne skupine članstva, ustreznejšo umestitev marketinga in boja proti dopingu, prerazporeditev določenih pristojnosti med posameznimi organi in številne 'nomotehnične' popravke, ki jih obstoječa pravila potrebujejo. Predlog sprememb Pravil bo po obravnavi na IO OKS dan v javno razpravo med članice, zato da se bo njihova vsebina še dodatno prečistila oziroma izpilila, formalno pa naj bi spremembe najpomembnejšega akta OKS sprejemala skupščina na svojem junijskem zasedanju. Utrip dela OKS v prvi polovici 2012 pa bo seveda v največji meri krojil ciklus sklepnih priprav na največje tekmovanje tega leta, olimpijske iger v Londonu, ki se bodo začele 27. julija. Te so nov izziv in velik preizkusni kamen, ki nam bo lahko pokazal, v kakšni kondiciji je v resnici naš vrhunski šport! Tone Jagodic
09
RAZSTAVA KOPIJ OLIMPIJSKIH MEDALJ
OKS - ZŠZ
OLIMPIJSKI KROGI JANUAR 2012
Leto 2012 - leto prihajajočih jubilejev Leto 2012 bo za slovenski šport v precejšnji meri tudi jubilejno. Praznoval bo namreč 100-letnico prve slovenske olimpijske kolajne, 20. obletnico prvega nastopa na OI pod zastavo samostojne Slovenije in osvojitve prve 'samostojne' medalje, hkrati pa bo v Londonu na igrah 30. olimpijade lovil tudi jubilejno 50. odličje z olimpijskim predznakom. Častitljivi 100-letni jubilej praznuje prva slovenska olimpijska medalja. To je leta 2012 osvojil Rudolf Cvetko in se z zlatimi črkami za vedno zapisal v slovenske športne anale kot nosilec prvega olimpijskega odličja slovenskih športnikov. Prvi slovenski olimpijski zvezdnik je luč sveta ugledal leta 1880 v Senožečah, umrl pa je leta 1977 v Ljubljani. Na olimpijskih igrah v Stockholmu 1912 je zastopal barve avstrijsko-ogrske sabljaške ekipe, okrog vratu pa si je nadel srebrno odličje z moštvene tekme. Slovenski sabljač je bil na igrah med favoriti za
Rudolf Cvetko je bil nosilec prvega olimpijskega odličja slovenskih športnikov. ( foto: arhiv OKS).
odličje, kajti leto pred OI na Švedskem je postal evropski prvak v sablji in floretu, z avstrijsko reprezentanco pa je osvojil še dve drugi mesti. Bil je tudi med najizkušenejšimi v avstrijski vrsti, saj se je s sabljanjem začel ukvarjati že leta 1896 na vojaški akademiji v Trstu, 11 let pozneje pa postal državni prvak Avstrije. Leta 1912 je osvojil drugo mesto v floretu in s sabljo. Med letoma 1908 in 1910 je bil prvak avstrijske armade v obeh orožjih, leta 1912 pa je bil drugi. Na vojaškem inštitutu v dunajskem Novem mestu je bil od 1904 do 1913 najprej učenec sabljanja, nato pa še učitelj. Bil je tudi član ljubljanskega sabljaškega krožka, ki je od leta 1929 deloval kot sabljaška sekcija športnega kluba Ilirija. Tam je postal njen načelnik in sabljaški učitelj, opravljal pa je tudi številne funkcije v jugoslovanski sabljaški zvezi, poznan je bil kot strog in priznan sabljaški sodnik, ki je deloval na mednarodni ravni. Vzgojil je kar nekaj uspešnih tekmovalcev, ki so osvojili številne naslove, bil pa je tudi mentor številnim olimpijcem. Cvetko je organiziral sabljaške inštruktorske tečaje, s katerimi je postavil temelje slovenskemu sabljaškemu športu. Bil je predavatelj sabljanja na Akademiji za igralsko umetnost (danes AGRFT) in Inštitutu za telesno vzgojo v Ljubljani (danes Fakulteta za šport). Za svoje delo in uspehe je prejel številna športna in državna priznanja, med njimi tudi Bloudkovo nagrado. Cvetko velja za ustanovitelja jugoslovanske in slovenske sabljaške zveze ter je njun častni predsednik. Po Cvetkovem uspehu leta 1912 smo Slovenci na naslednjo olimpijsko kolajno nato čakali 12 let oziroma do iger v Parizu 1924, ko je telova-
OKS - ZŠZ
dec Leon Štukelj osvojil zlato v mnogoboju in na drogu. Športniki s sončne strani Alp so sicer v zadnjih 117 letih, kolikor je minilo od prvih olimpijskih iger moderne dobe, nastopali prav v vseh reprezentancah držav, v katerih so živeli - Avstro-Ogrske monarhije, stare in nove Jugoslavije in samostojne Slovenije - in prav v vseh osvajali medalje. Prav zato je že na prvih igrah pod slovensko zastavo, leta 1992 v Albertvillu, delegacija mlade državice veliko pričakovala. Ne nazadnje so še odmevali uspehi slovenskih športnikov v jugoslovanskih dresih z zimskih OI v Calgaryju. Toda slovenska odprava, ki jo je 'vodil' svetovni prvak iz leta 1991, smučarski skakalec Franci Petek, je ostala brez stopničk. Tudi Petek se zaradi menjave načina skakanja ni prebil više od osmega mesta. Najboljšo uvrstitev je s četrtim mestom takrat dosegla smučarka Nataša Bokal v alpski kombinaciji. Zato pa so že poletne igre v Barceloni nekaj mesecev zatem tudi samostojno Slovenijo vpisale na zemljevid osvajalk olimpijskih odličij. Natančneje, zato sta poskrbeli veslaški posadki. V dvojcu brez krmarja sta se brona kot zlata veselila Iztok Čop in Denis Žvegelj, v četvercu brez krmarja pa so na najnižji stopnički za zmagovalce s podobnimi občutki stali Milan Janša, Sadik Mujkič, žal že pokojni Sašo Mirjanič in Jani Klemenčič. To sta bili le dve kolajni iz ne prav skromne slovenske bere odličij z OI. Sedem zlatih, osem srebrnih in 14 bronastih medalj v posamičnih športih ter dve zlati, šest srebrnih in štiri bronaste medalje v ekipnih športih so olimpijska osebna izkaznica slovenskega športa, ki jo bodo tekmovalci in tekmovalke s sončne strani Alp v britanski prestolnici med 27. julijem in 12. av-
gustom skušali še obogatiti. Popotnica iz Pekinga 2008, z zadnjih poletnih OI, je izjemna: pet medalj vseh treh leskov. Prvo medaljo v kitajski prestolnici je z drugim mestom osvojila plavalka Sara Isakovič, nato je bron in s tem nov uspeh za slovenski judo dosegla Lucija Polavder. Svoji drugi olimpijski odličji v karieri sta si priborila Rajmond Debevec in Vasilij Žbogar. Najboljši slovenski strelec je bil tudi z nekaj sreče na koncu bronast v svoji paradni disciplini - trojnem položaju, jadralec pa je v razredu laser bronu iz Aten dodal še srebrno medaljo. Za vrhunec slovenskih nastopov je poskrbel atlet Primož Kozmus z zlato medaljo v metu kladiva. Če bo v Londonu komu s slovenskim grbom na prsih uspelo stopiti na oder za zmagovalce, bo v zgodovini športa zapisan kot dobitnik jubilejne 50. slovenske olimpijske kolajne. Adutov za olimpijski oder bo imela Slovenija spet kar nekaj, med njimi atleta Primoža Kozmusa, slalomista na divjih vodah Petra Kauzerja pa judoistke in judoiste ter še druge, med njimi tudi najuspešnejšega športnika na OI, na katerih je Slovenija nastopala kot samostojna država, veslača Iztoka Čopa. Ta si je medaljo zlatega leska v dvojnem dvojcu priveslal z Luko Špikom v Sydneyju leta 2000, štiri leta pozneje sta bila Gorenjca v Atenah srebrna, bronasto medaljo pa je Čop skupaj z Žvegljem osvojil v Barceloni leta 1992. Čop, glede na medalje najuspešnejši slovenski športnik po osamosvojitvi, pa prav letos ob 100-letnici Cvetkove medalje napoveduje slovo od tekmovališč, saj bo v tem letu dopolnil že 40 let in pravi, da je prišel čas, ko je tudi zanj vrhunskega športa na tekmovalni strani konec. Leon Rosa
Slovenske odličja z olimpijskih iger * Medalje, osvojene v posamičnih športih: - zlate (8): Leon Štukelj, gimnastika - mnogoboj, Pariz 1924 Leon Štukelj, gimnastika - drog, Pariz 1924 Leon Štukelj, gimnastika - krogi, Amsterdam 1928 Miro Cerar, gimnastika - konj z ročaji, Tokio 1964 Miro Cerar, gimnastika - konj z ročaji, Ciudad de Mexico 1968 Iztok Čop - Luka Špik, veslanje - dvojni dvojec, Sydney 2000 Rajmond Debevec, strelstvo - MK puška trojni položaj, Sydney 2000 Primož Kozmus, atletika - kladivo, Peking 2008 - srebrne (12): Josip Primožič, gimnastika - bradlja, Amsterdam 1928 Leon Štukelj, gimnastika - krogi, Berlin 1936 Andraž Vehovar, kajak - slalom, Atlanta 1996 Brigita Bukovec, atletika - tek na 100 m ovire, Atlanta 1996 Jure Franko, smučanje - veleslalom, Sarajevo 1984 (ZOI) Mateja Svet, smučanje - slalom, Calgary 1988 (ZOI) Ulaga, Tepeš, Zupan, Debelak, smučarji skakalci - ekipno, Calgary 1988 (ZOI) Iztok Čop - Luka Špik, veslanje - dvojni dvojec, Atene 2004 Sara Isakovič, plavanje, 200 m prosto, Peking 2008 Vasilij Žbogar, jadranje - laser, Peking 2008 Tina Maze, alpsko smučanje - superveleslalom, Vancouver 2010 (ZOI) Tina Maze, alpsko smučanje - veleslalom, Vancouver 2010 (ZOI) - bronaste (17): Leon Štukelj, gimnastika - mnogoboj, Amsterdam 1928 Stane Derganc, gimnastika - preskok, Amsterdam 1928 Štukelj, Primožič, Malej, Antosiewicz, Gregorka, Porenta, Derganc, gimnastika - moštveno, Amsterdam 1928 Miro Cerar, gimnastika - drog, Tokio 1964
Matjaž Debelak, smučanje - skoki, Calgary 1988 (ZOI) Mujkič, Prešeren, veslanje - dvojec brez krmarja, Seul 1988 Čop, Žvegelj, veslanje - dvojec brez krmarja, Barcelona 1992 Klemenčič, Mujkič, Mirjanič, Janša, veslanje - četverec brez krmarja, Barcelona 1992 Alenka Dovžan, smučanje - kombinacija, Lillehammer 1994 (ZOI) Katja Koren, smučanje - slalom, Lillehammer 1994 (ZOI) Jure Košir, smučanje - slalom, Lillehammer 1994 (ZOI) Jolanda Čeplak, atletika - 800 m, Atene 2004 Vasilij Žbogar, jadranje - laser, Atene 2004 Urška Žolnir, judo - do 63 kilogramov, Atene 2004 Lucija Polavder, judo - nad 78 kilogramov, Peking 2008 Rajmond Debevec, strelstvo - MK puška trojni položaj, Peking 2008 Petra Majdič, smučarski tek - sprint, Vancouver 2010 (ZOI) * Medalje, osvojene v moštvenih športih: - zlate (2): Alenka Cuderman, rokomet, Los Angeles 1984 Rolando Pušnik, rokomet, Los Angeles 1984 - srebrne (6): Rudolf Cvetko, sabljanje, Stockholm 1912 Ivo Daneu, košarka, Ciudad de Mexico 1968 Aljoša Žorga, košarka, Ciudad de Mexico 1968 Vinko Jelovac, košarka, Montreal 1976 Jure Zdovc, košarka, Seul 1988 Polona Dornik, košarka, Seul 1988 - bronaste (4): Marko Elsner, nogomet, Los Angeles 1984 Srečko Katanec, nogomet, Los Angeles 1984 Rolando Pušnik, rokomet, Seul 1988 Iztok Puc, rokomet, Seul 1988
2
1. zimske mladinske olimpijske igre Innsbruck 2012 Mladi slovenski olimpijci tudi v Innsbrucku v uradni opremi zvestih podpornikov slovenskega športa Za doseganje najvišjih mest je potrebna tudi vrhunska športna oprema. Tudi tokrat so mlade športnike opremila podjetja, ki že vrsto let podpirajo slovenski olimpijski šport, kar je v današnjih časih še toliko več vredno. Podjetje Lohnko inženiring je prek športa in zimskih olimpijskih iger Vancouver 2010 vnovič oživelo blagovno znamko Toper. Tudi tokrat so bili naši športniki v njihovih oblačilih. Uradno kolekcijo so dopolnili tudi z nekaterimi izdelki Intersporta, ki je športnikom, poleg pohodnih hlač in toplih rokavic, priskrbel tudi toplo smučarsko perilo, tako da jih zagotovo ni zeblo. Za to, da so bile utrujene noge po treningih in tekmah čim hitreje pripravljene na nove izzive, pa so poskrbeli čevlji Alpina in natikači podjetja Dal, d. o. o. Pohodni čevlji Alpina so moderno oblikovani ter udobni in topli, zaradi česar je bila utrujenost po naporu zagotovo hitro le še spomin. Še manj neprijeten zaradi udobnih natikačev Dal. Kako zelo kakovostni so, priča tudi izjava enega izmed športnikov na prireditvi: »Najboljši del treninga je preobuvanje iz smučarskih čevljev v udobne natikače.« Za vrhunske rezultate je zelo pomemben dober vid, brez zaščite oči seveda ne gre - za oči vrhunskih športnikov so poskrbela očala Bolle, nepogrešljiv del uradne opreme. Verjamemo, da so se slovenski športniki 23. januarja iz Innsbrucka vrnili s polno torbo medalj. Upamo pa, da je polna ostala tudi zdravniška torba, ki jo je s svojimi izdelki napolnila Krka, tovarna zdravil, d. d. Hvala vsem za podporo slovenski ekipi na igrah v Innsbrucku !
Deskar Tim Kevin Ravnjak (levo) je bil srebrn v snežnem žlebu.
Alpski smučar Miha Hrobat (levo) - 2. mesto v superkombinaciji.
Smučarski skakalec Anže Lanišek je začel bogato bero slovenski odličij na MOI Innsbruck. Postal je olimpijski zmagovalec na 75-metrski napravi.
Urša Bogataj (desno) je v uvodu olimpijskih iger osvojila bron v smučarskih skokih.
3
Anamarija Lampič in Lea Einfalt z vzornico, ki ju je pričakala v ciljni areni po velikem uspehu na 5 km preizkušnji v smučarskem teku. (foto: P. Kastelic).
Maja Tomc
OKS - ZŠZ
OLIMPIJSKI KROGI JANUAR 2012
1. zimske olimpijski igre mladih Slovenija v Innsbrucku osvojila sedem medalj Od 13. do 22. januarja so v avstrijskem Innsbrucku potekale 1. zimske olimpijske igre za mlade, slovenska delegacija pa se je v domovino vrnila s sedmimi olimpijskimi medaljami. V Innsbruck, kjer je olimpijski ogenj gorel že tretjič, saj je tirolska prestolnica gostila zimske olimpijske igre že leta 1964 in 1976, je odpotovalo 21 mladih slovenskih športnikov in športnic, ki so nastopali v devetih športnih panogah: alpskem smučanju, biatlonu, deskanju na snegu, hokeju na ledu, nordijski kombinaciji, smučarskih tekih, smučarskih skokih, smučanju prostega sloga, imeli pa smo tudi pogumno predstavnico v skeletonu.
ska ekipa zmožna mnogo več. Na posamični tekmi smučarskih skakalcev je namreč Anže Lanišek pometel s konkurenco in Sloveniji priskakal prvo zlato medaljo na mladinskih zimskih olimpijskih igrah. Na 75-metrski skakalnici v pravljično zasneženem Seefeldu je imel najdaljša skoka obeh serij ter tako povsem zasluženo stopil na najvišjo stopničko, v centru Innsbrucka pa je v večernih urah odmevala Zdravljica. Njegov uspeh je s tretjim mestom in bronasto medaljo dopolnila Urša Bogataj na premierni tekmi smučarskih skakalk na olimpijskih igrah. »Zelo dobra tekma, super skakalnica in še sam sem dobro skočil. Pred tekmo sem bil nekoliko nervozen, ker nisem opravil poizkusnega skoka, ker sem pozabil številko. V šali smo dejali, da je to del taktike, na koncu pa se je k sreči vse dobro izteklo,« je žarel od sreče 15-letni slovenski junak Lanišek, ki je skupaj z Bogatajevo in nordijskim kombinatorcem Luko Pintaričem zadnji dan osvojil še srebro v ekipni tekmi. Skakalna reprezentanca je bila tako s tremi medaljami, ki sestavljajo cel komplet, najuspešnejši del slovenske odprave.
Pričakovanja pred igrami niso bila jasno izražena, saj je šlo za prvo tovrstno tekmovanje, primerjave s preteklostjo niso bile možne, vedelo pa se je, da bo konkurenca močna. A slovenska ekipa je v svojih vrstah skrivala močna orožja, končna bera pa je kar sedem olimpijskih medalj, kar je po številu krepko presežen izkupiček s prvih poletnih iger, ki so potekale leta 2010 v Singapurju. Tam je Slo- Z medaljami še tekačici, deskar in alpski smučar venija osvojila štiri medalje.
Seefeld, kjer so potekala tekmovanja v skokih, tekih, nordijski kombinaciji in biatlonu, je bilo Boljši začetek ne bi bil možen za Slovence srečno prizorišče, saj so tu osvoČe so nekateri po tihem upali vsaj na eno me- jili kar pet od sedmih medalj. Poleg skakalcev daljo naših mladih upov, pa je bilo že po pr- sta blesteli tudi smučarski tekačici Anamarija vem tekmovalnem dnevu jasno, da je sloven- Lampič in Lea Einfalt, ki sta v klasični preiz-
Slovenski dobitniki kolajn v Innsbrucku (foto: Peter Kastelic)
OKS - ZŠZ
kušnji na pet kilometrov zaostali le za rusko tekmovalko ter si ob podpori bučnih navijačev in prve dame slovenskega teka na smučeh Petre Majdič, ki je imela na igrah vlogo športne vzornice, pritekli srebrno oziroma bronasto odličje. Obe tekmovalki sta odlično nastopili tudi v šprinterski preizkušnji v prosti tehniki, kjer je Lampičeva osvojila četrto mesto, Einfaltova pa šesto. O obeh bomo v prihodnosti zagotovo še slišali. Če večina mladih olimpijcev še ni dobila priložnosti v članski konkurenci, pa to ne velja za deskarja prostega sloga Tima-Kevina Ravnjaka, ki se že lahko pohvali s sedmim mestom na tekmi svetovnega pokala in je spadal med favorite tudi na igrah v Innsbrucku. To vlogo je tudi upravičil, saj je v snežnem žlebu osvojil srebrno medaljo. Kolajno enakega sijaja je osvojil še alpski smučar Miha Hrobat, ki je v superkombinaciji zaostal le za domačim tekmovalcem.
Nekaterim zmanjkalo malo športne sreče Z odličnimi nastopi pa niso navduševali le dobitniki medalj. Slovenska ekipa je skupaj nanizala kar 18 uvrstitev med prvih osem najboljših. Deskar Jan Kralj je v disciplini slopestyle za las zgrešil medaljo in osvojil četrto mesto, medtem ko je bil v snežnem žlebu šesti. Zavidanja vreden je tudi nastop biatlonca Mihe Dovžana, ki se je na zasledovalni tekmi s 17. prebil na peto mesto, peta pa sta bila tudi alpski smučar Štefan Hadalin v slalomu in hokejist Primož Čuvan v hokejskem spretnostnem izzivu, novi disciplini olimpijskega programa. Omeniti velja še smučarskega tekača Miho Šimenca, ki je v klasični preizkušnji osvojil sedmo mesto, v šprintu pa se je prebil v polfinale. Vse to so uvrstitve, ki bi mladim upom morale vliti dodatno motivacijo za trdo delo in predanost športu, saj je pred njimi težak prehod iz mladinske v člansko kategorijo. Njihov talent ni sporen, zagriženost, vztrajnost, red in disciplina pa jih bodo nekoč popeljali tudi na članske olimpijske igre. Namen olimpijskih iger za mlade pa ni le organizirati tekmovanje med vrstiniki celega sveta, temveč vključiti tudi koncept kulture in izobraževanja v življenja mladih športnikov. Cilj kulturnih in izobraževalnih delavnic, ki so se jih pridno udeleževali tudi naši športniki, je bil spodbujati mlade k aktivnemu življenju ter jim pokazati, da je pravi zmagovalec tisti, ki poleg športnih uspehov ponotranji tudi olimpijske vrednote odličnosti, prijateljstva in spoštovanja. Peter Kastelic
4
Innsbruck in OŠ Prežihovega Voranca Osnovna šola Prežihovega Voranca z Jesenic. Šola sodeluje s partnersko šolo v Avstriji. Šoli sta si izmenjali številne informacije, zato da bi lahko v olimpijski vasi v Innsbrucku Slovenijo predstavili kar najbolje. Otroci s partnerske šole pa bodo za naše mlade športnike tudi 'navijali'. Med skupnimi aktivnostmi lahko omenimo tudi interni likovnih natečaj šole na temo olimpijskih in športnih vsebin, udeležbo učencev na predstavitvi slovenske delegacije na Bledu ter predstavitev slovenskega športa, naših športnikov in naše delegacije na spletni strani šole. Na likovni natečaj so prispeli zanimivi izdelki, V sklopu projekta Mladinskih zimskih olim- avtorji desetih izmed njih pa so bili tudi nagrapijskih iger Innsbruck 2012 je bila aktivna tudi jeni. In to z olimpijsko zapestnico in z ogle-
dom – skupaj s starši - prireditve Športnik leta 2011 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dve risbi sta objavljeni tudi v tej številki Olimpijskih krogov, vse pa bodo na ogled na spletni strani osnovne šole. Aleš Šolar
Türk slovenskim športnikom zaželel veliko uspehov v olimpijskem letu Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je ob koncu leta 2011 v Vili Podrožnik v Ljubljani sprejel najboljše slovenske športnike minulega leta in se z njimi zadržal v kratkem neformalnem pogovoru. V svojem govoru je predsednik Republike Slovenije pohvalil tekmovalne in tudi organizacijske dosežke ter slovenskemu športu zaželel veliko uspehov tudi v letu 2012, v katerem bodo izstopale olimpijske igre v Londonu. »Naj začnem z besedami, ki sem jih danes že uporabil. Danes je namreč pomemben dan. Pa ne le zato, ker se konstituira državni zbor šestega sklica in sprejema pomembne odločitve. Pomemben je tudi zato, mogoče še posebej zaradi tega, ker v tem dnevu vsi skupaj zaznamujemo pomen športa. Športa kot nacionalne
vrline, kot tiste kakovosti, vrednote, zaradi katere lahko rečemo, da je Slovenija nekaj posebnega,« je ob dnevu, ko so razglasili najboljše slovenske športnike leta 2011, povedal dr. Danilo Türk. »Slovenija je velika športna sila in to ji svet tudi priznava. Podatek pravi, da se pri naš 65 odstotkov ljudi tako ali drugače ukvarja s športom. To je v mednarodnih primerjavah lepa številka. Poleg tega, da se veliko ljudi ukvarja s športom ljubiteljsko in da tej dejavnosti namenjajo pomembno vlogo v svojem življenju, imamo tudi veliko odličnih športnic in športnikov, izvrstnih organizatorjev, športnih organizacij, zvez in veliko ljudi na odgovornih položajih, ki pomagajo pri razvoju športa in pri tem, da naš šport dosega dobre rezultate,« je med drugim še pove-
Predsednik Republike Slovenije je vrhunskim športnikom zaželel vse dobro v olimpijskem 2012. (foto: Aleš Fevžer)
5
dal predsednik, ki je športnike označil tudi za odličen zgled mlajšim. »Vsi, ki ste tukaj, ste vrhunski športniki in imate pravico, da se vam nenehno zahvaljujemo za zgled, ki ga dajete mladim ljudem. To je zelo veliko vredno in mogoče premalokrat povedano. Prav je tudi, da znova ugotovimo, da je slovenski šport razvit na vseh področjih, v individualnih in kolektivnih, poletnih in zimskih panogah, dosegamo tudi nove uspehe, v novih vrstah športnih dogodkov,« je še povedal Türk in končal z željami za prihodnje leto. »Naj končam z željo, da bi te besede razumeli kot izraz iskrene privrženosti športu in iskrenega spoštovanja, ki ga sam čutim do športa in za katero verjamem, da ga delimo v Sloveniji tako rekoč vsi. Bližajo se prazniki, želim vsem prijetne božične praznike, srečno novo leto in veliko uspehov v prihodnjem letu. To bo posebno, olimpijsko leto in želim vam veliko uspehov na OI in na vseh tekmovanjih, ki so povezana s tem, ter upam, da bo Slovenija tudi v prihodnje na vseh področjih napredovala. Tako kot smo bili vajeni na vseh dozdajšnjih OI, odkar je Slovenija samostojna država. Letos praznujemo 20-letnico naše samostojnosti in prav je, da ob tej priložnosti ugotovimo, kako tesno je šport povezan z našo državo. Na prihodnjih OI se bo ta povezanost videla na najbolj izrazit način. Verjamem, da bomo na naše športnike spet ponosni,« je sklenil Türk, potem pa mu je v imenu športnic in športnikov vse najboljše v novem letu zaželel kajakaš Peter Kauzer. STA
OKS - ZŠZ
OLIMPIJSKI KROGI JANUAR 2012
Športniki leta 201
Tina Maze in Peter Kauzer ml. sta športnica in športnik leta 2011.
Judoistka Urška Žolnir, tretja v ženski konkurenci, slovenski up za kolajno tudi v Londonu.
Slovenski orli so zasluženo najboljša slovenska ekipa v minulem letu.
OKS - ZŠZ
6
11 – fotoreportaža
Mima Jauševec, Žiga Dobnikar in Miroslav Cerar v sproščenem pogovoru v Cankarjevem domu.
Tjaša Andree Prosenc in Bojan Križaj, legendi slovenskega športa.
Petra Majdič in Viki Grošelj. Izraz na obrazu kaže, da je bil pogovor resen.
7
Peter Kauzer v družbi dekleta, ki potrpežljivo prenaša vse muhe vrhunskega športnika.
Britta Bilač in predsednik OKS Janez Kocijančič.
Vse foto: Aleš Fevžer
OKS - ZŠZ
OLIMPIJSKI KROGI JANUAR 2012
Tina Maze, Peter Kauzer in skakalci - športniki leta Po izboru športnih novinarjev sta alpska smučarka Tina Maze in kajakaš Peter Kauzer najboljša slovenska športnika leta 2011, med ekipami pa je najboljša slovenska reprezentanca v smučarskih skokih. Tina Maze, ki je bila najboljša že leta 2005, je drugič zapored najboljša športnica Slovenije. Mazejeva je v tradicionalni anketi DŠNS dobila 368 točk, druga je bila zdaj že tekmovalno upokojena smučarska tekačica Petra Majdič (204), tretja pa judoistka Urška Žolnir (72). Peter Kauzer je prejel 287 točk, drugi je bil Primož Kozmus (186), tretji pa Bojan Tokič (104). Reprezentanca v smučarskih skokih je dobila 48 glasov. Mazejeva, že znanka tovrstnih podelitev, je po besedah svojega trenerja Andree Massija tudi umetnica, ki smuča. »To mi večkrat reče. In ima kar prav. Kar se športa tiče, sem bila vedno umetniška duša, nisem 'mašina', ki bi delala eno stvar
za drugo, ampak v tem iščem lepoto, ki jo najdeš v umetnosti. To se mi zdi zanimivo. Takšna sem pač po karakterju,« pravi Mazejeva. Kauzer je bil tudi že v prejšnjih letih kandidat za prestižni naslov, a je tokrat prvič dobil v roke kipec za najboljšega. »Fantastično leto je za mano, z naslovom svetovnega prvaka sem se že uvrstil na olimpijske igre v Londonu. Novinarji oziroma društvo športnih novinarjev je pa samo potrdilo oziroma nagradilo moje dosežke. Vesel sem, da sem končno le dobil to nagrado,« pa je po podelitvi povedal Kauzer. Med ekipami so najbolj prepričali smučarski skakalci, ki so na svetovnem prvenstvu zablesteli na veliki skakalnici. »Spomin je še zelo živ, tudi same občutke lahko še podoživim. Nekaj smo res naredili, mislim pa, da je to ekipo tudi malo zbližalo, kar je ob takih uspehih tudi prav. Od takrat tudi stopnjujemo svojo formo,« pa je po prejemu nagrade v imenu skakalcev povedal Robert Kranjec.
V Hram slavnih slovenskih športnikov, ki bo zaživel prihodnje leto, slovenski športni novinarji uvrstili prva slovenska športnika, Leona Štuklja in Mira Cerarja, ki sta leta 2000 dobila največ glasov v glasovanju za športnika stoletja. Na prireditvi, ki jo je neposredno prenašala TV Slovenija, sta predsednik OKS Janez Kocijančič in Vojka Ravbar iz SKB banke podelila najvišja priznanja OKS za leto 2011 - veliko statuo športnikom in zlato plaketo njihovim trenerjem. Priznanja so prejeli alpska smučarka Tina Maze, slalomist na divjih vodah Peter Kauzer, deskar Rok Marguč, atlet Primož Kozmus, judoistka Urška Žolnir, smučarska tekačica Petra Majdič, skakalci Kranjec, Damjan, Prevc in Tepeš, telovadec Mitja Petkovšek in teniška igralka Katarina Srebotnik ter njihovi trenerji Andrea Massi, Peter Kauzer st., Metod Marguč, Marjan Ogorevc, Marjan Fabjan, Ivan Hudač in Matjaž Zupan. STA
Nekaj misli ob rob razstavi kopij olimpijskih medalj v Kristalni palači BTC Razstavica olimpijskih medalj in medalistov je morda muzealsko skromna, a duhovno bogata, kajti je obenem tudi kronologija slovenskega olimpijstva, ki smo jo prvič predstavili leta 1994 v Cekinovem gradu, in ki je bila v veliki meri izhodišče poznejšim razstavam in tudi ideji replik olimpijskih medalj slovenskih športnikov in športnic, kot tudi slednji, ki tokrat gostuje v vhodni avli Kristalne palače v BTC. Ko rečem olimpijstvo, imam v mislih celotno olimpijsko gibanje (Olympic movement po olimpijski listini), medtem ko je olimpizem idejna ali duhovna plat olimpijskega gibanja, in mislim, da bi morali v tej smeri spregovoriti tudi pri nas. Olimpijska tekmovanja so v človeško kulturo in zgodovino zapisali že Stari Grki, ki so se vse od 8. st. p.n.št. v svetišču Olimpija na Peloponezu športno merili bogu Zevsu v čast. Atleti so se v Olimpiji kosali več kot tisoč let, tekmovanja so preživela grške vojne vihre, helenizem in rimsko osvojitev. V starogrški družbi so veljala za sveta in vsegrška in bila najprestižnejši športni dogodek, o katerem je Pindar v eni izmed kitic Prve olimpijske ode vzneseno pesnil, da »široma žari po svetu slava olimpiad,/ zbog Pelopsovih dirkališč,/ kjer tekmuje urnost nog in cvet moči telesne v drznih borbah./ A kdor v agonu pribori si zmago,/ uživa vse življenje sreče slaj.« Ta tekmovanja so se zaključila z dekretom rimskega cesarja Teodozija konec 4. st., ki je vzpostavil monoteistično krščanstvo kot glavno državno vero. S tem so bili prepovedani tako poganske vere kot poganski rituali, kar tekmovanja v Olimpiji so bila. In tako so šla, sprva tekmovanja častnih vitezov in svobodnjakov, danes bi rekli amaterjev, in pozneje športnikov in profijev, v več kot tisočletno pozabo, Olimpijo pa je Mati narava s potresi in poplavami pospravila pod predpražnik. Pobudnik modernih olimpijskih iger je bil Francoz Pierre de Coubertin, ki je bil na drugi strani vključen v prenovo francoske vzgoje oziroma telesne vzgoje, v kateri je želel dati večji poudarek anglo-saksonskemu športu. Pierre de Coubertin je zato vzpodbudil organiziranje mednarodnega
OKS - ZŠZ
športnega kongresa junija 1894 v Parizu na univerzi Sorbonna in predlagal obnovitev olimpijskih tekmovanj po antičnem štiriletnem vzoru, vendar z modernimi panogami na mednarodni ter amaterski podlagi. Kongres je predlog podprl in prva tekmovanja moderne dobe so potekala 1896 v grških Atenah. Olimpijske igre so se dvignile iz pepela in postale telesnokulturna stalnica. Z olimpijski igrami konec 19. stoletja je Coubertin internacionaliziral šport, ga promoviral in družbeno uveljavljal, širitev in družbena uveljavitev športa pa sta razširjali olimpijstvo kot moderno športno gibanje in olimpizem kot telesnovzgojno, humanistično in mirovniško idejo ter univerzalno filozofijo akcije, ki v harmonično celoto povezuje kvalitete telesa, volje in duha, povezuje šport s kulturo in z vzgojo in zavezuje k spoštovanju univerzalnih temeljnih etičnih načel. Olimpijstvo se je v prvem desetletju vzpostavljalo, se iskalo, vendar preživelo in se konsolidiralo. Olimpijski organizacijsko-športni vzor so postale igre v Stockholmu leta 1912, kjer je nastopil tudi prvi Slovenec, sabljač Rudolf Cvetko. Nastopil je za avstrijsko reprezentanco (ali avstro-nemško, poleg njih so nastopili samostojno še Čehi in Madžari) in z njo osvojil v moštvenem finalu srebrno medaljo, po prvi svetovni vojni pa se je naselil v Ljubljani in bil nestor slovenskega in tudi jugoslovanskega sabljanja. S koncem prve svetovne vojne so se Slovenci politično osamosvojili in soustanovili jugoslovansko državo. Z novo državo je prišlo tudi mednarodno športno priznanje in nastop na olimpijskih igrah poleti 1920 v belgijskem Antwerpnu, kjer je nastopila jugoslovanska nogometna reprezentanca in v njej Ljubljančan Stanko Tavčar. S tem so tudi Slovenci vstopili v olimpijski svet in pričela se je zgodba, stkana iz dejavnosti tisočev, kakor je v letošnjem letu ob praznovanju 20 letnice samostojnega slovenskega športa in olimpijstva poudaril predsednik OKS dr. Janez Kocijančič. Šport se je v času jugoslovanskega življenja hitro širil in z njim tudi slovenska olimpijska ude-
ležba, žal pa je bilo obratno med našimi zamejci po I. svetovni vojni, ki so morali kloniti pod fašistično-nacionalističnimi pritiski. V obdobju med obema svetovnima vojnama so kraljevali sokolski telovadci s Štukljem, Primožičem in Dergancom na čelu. Po drugi vojni so nastopile nove generacije, nove medalje, začenši z ero Mira Cerarja v šestdesetih letih. V jugo obdobju je olimpijska statistika zabeležila nekaj nad 1600 jugoslovanskih nastopov in od tega dobro četrtino slovenskih, okroglo 440. Nedvomno pomenljiv podatek, če nas je bilo Slovencev proti koncu jugoslovanske države od dobrih 22 milijonov prebivalcev slaba 2 milijona oziroma slaba desetina. Četica po številu, a očitno krepostna, kot bi poudarili sokolski telovadci, in dobra popotnica za osamosvojitev in slovensko nacionalno-športno uveljavitev. Glede na olimpijske medalje ima v jugoolimpijskem obdobju med športnimi panogami prvo mesto zlasti orodna telovadba/športna gimnastika, kar tudi sovpada s sokolsko tradicijo in vzpostavljenim strokovnim delom Viktorja Murnika ter etiko telesne in moralne kreposti, ki so se po drugi vojni v določeni meri nadaljevali v Partizanovih društvih. Vendar pa je pomembno tudi dejstvo, da so slovenski športniki in športnice do razhoda z Jugoslavijo tekmovali v kar 20 olimpijskih športih tako na poletnih kot zimskih igrah. Kar je najlepše ob sprehodu ob panojih, je dejstvo, da se je olimpijska zgodba z osamosvojitvijo nadaljevala in se nadaljuje, zato verjamem, da peti pano olimpijskih medalj ni zadnji pano, na drugi strani pa upam, da bomo tudi v naši družbi premogli spoštovanje olimpijske dediščine in se primerno dogovorili o ohranjanju spomina na olimpijsko, telovadno in športno zgodbo, ki nas je v novejši narodni dobi tudi pomembno nacionalno definirala in identificirala, da ne govorim o sokolskem prispevku v borbi za nacionalno emancipacijo v nacionalno zaostrenih časih druge polovice 19. stoletja. Tomaž Pavlin
8
Monošter- Zasedanje Komisije za zamejski šport pri OKS-ZŠZ Ambiciozen program 2012 Konkretno je komisija sprejela Na sedežu Zveze Slovencev na Madžarskem v hotelu Lipa v Monoštru se je na začetku decembra na letnem sestanku sestala Komisija za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije-Združenju športnih zvez (OKS-ZŠZ). Člani komisije na čelu s predsednico Sonjo Poljšak so na sestanku 'potegnili' pozitivno bilanco dela v letu 2011 ter hkrati sprejeli obširen in ambiciozen program v podporo zamejskemu športu za leto 2012. Delovno srečanje je gostil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, gosta zasedanja pa sta bila ambasador R Slovenije za fair play olimpionik Miro Cerar ter generalni konzul R Slovenije v Monoštru Dušan Snoj. V zvezi z delovnim programom za leto 2012 je bilo sklenjeno, da bo komisija tudi letos priredila tradicionalno novinarsko konferenco o zamejskem športu v Ljubljani, prav tako pa tudi vsakoletno srečanje mladih slovenskih športnikov in športnic iz obmejnih dežel, ki bo 22. - 23. junija v Novem mestu. Zahtevne prvine programa za leto 2012 so financiranje trenerjev iz Slovenije, ki delajo pri zamejskih športnih klubih, vzpostavitev boljše komunikacije o možnostih dopolnilnega izobraževanja za zamejske trenerje in športne pedagoge v Sloveniji ter projekt vseslovenskega pokala v ekipnih športih.
sklep, naj bi R Slovenija zamejskim športnim zvezam oziroma slovenskim športnim klubom v zamejstvu denarno pomagala pri delu trenerjev in športnih pedagogov iz Slovenije. V povezavi s tem se bo predsednica komisije povezala z vodstvom OKS, to pa naj bi pristojnim ministrstvom predstavilo željo po finančni podpori oziroma prispevku matične države. Prav tako naj bi slovenski trenerji in športni pedagogi iz zamejstva v prihodnje imeli priložnost za dodatno izobraževanje oziroma izpopolnjevanje na tečajih, seminarjih in šolanjih v Sloveniji. Zato naj bi skrbele predvsem panožne zveze v naši državi, ki bi športnim zvezam oziroma športnim dejavnikom v zamejstvu redno posredovale razpise oziroma jih obveščale o izobraževalni ponudbi v Sloveniji. Glede projekta vseslovenskega pokala v ekipnih športih - za začetek se ponuja nogomet – je bilo poudarjeno, da bi bilo to dvodnevno pokalno tekmovanje, ki bi se ga udeležili vrhunske ekipe iz Slovenije ter moštva Slovencev iz Italije, Avstrije, Madžarske, morda pa tudi iz Hrvaške. Pobudo je dal član komisije Rudi Merljak iz Urada vlade R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Beseda je tekla tudi o podpori slovenskega gospodarstva zamejskemu športu. Glede tega je, kot je bilo poudarjeno, Komisija za za-
mejski šport pri OKS pripravljena pomagati pri iskanju potencialnih partnerjev v Sloveniji oziroma navezavi stikov z njimi. Na zasedanju sta predsednika ZSŠDI Jure Kufersin in SŠZ Marijan Velik predstavila tudi načrte teh zvez za leto 2012, Jože Hirnök pa je udeležence sestanka seznanil z aktualnim položajem Slovencev v Porabju tako na športnem kot tudi na drugih področjih. Miro Cerar je zamejske športne zveze pozval, naj v svojih vrstah širijo vrednote športa, kot so fair play, strpnost, enakost itd., in jih tudi dokumentirajo. Pozitivno je Cerar ocenil kontinuiteto sodelovanja OKS in tudi vladnih organov R Slovenije (Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj) z nosilci oziroma predstavniki slovenskega Komisija za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije-Združenju športnih zvez se je srečala v Monoštru. športa v zamejstvu. (I.L.) (foto: arhiv OKS)
9
OKS - ZŠZ
OLIMPIJSKI KROGI JANUAR 2012
Jernej Zaplotnik – Nejc, 1952 - 1983 Planinec, alpinist, učitelj planinstva, literat, ekstremni smučar, himalajec Ena izmed najprepoznavnejših in najpomembnejših osebnosti kranjskega in slovenskega alpinizma tistega časa je bil zanesljivo Nejc Zaplotnik, ki je bil že v času svojega kratkega življenja pri vrhu svetovnega plezanja - alpinizma. Življenje je izgubil pod osemtisočakom Manaslujem v nepalski Himalaji leta 1983. Nejc je bil član odprave tudi leta 1981, ko so Slovenci prvič osvojili 'svoj' osemtisočak Makalu. Po tem uspešnem vzponu je Nejc osvojil še drugi osemtisočak, Gašebrun. In takrat so se praktično postavili temelji in izhodišča za velikopotezna slovenska osvajanja himalajskih velikanov osemtisočakov in vse težavnejše nove plezalne pristope, vzpone na vrhove in ostenja sveta. Krona slovenskega alpinizma, zmaga in svetovni dosežek, pa je bila pridobljena 13. maja leta 1979, ko je Nejc s soplezalcem Andrejem Štremfljem po prvenstveni plezalni smeri osvojil vrh Everesta. Ta smer pristopa še danes velja za najtežavnejši plezalni vzpon na to goro. Je pa Nejc tudi v domačih in evropskih gorstvih opravil množico za tiste čase odličnih plezalnih vzponov. V sedemdesetih letih je bil pravzaprav tudi začetnik slovenskega ekstremnega smučanja. Na odpravi v pogorje Kilimandžaro leta 1972 – vodil jo je alpinist in predsednik PD Kranja Franci Ekar
- je Nejc s soplezalcem Tonetom Perčičem v vzhodnem ostenju Mawenzija preplezal zahtevno prvenstveno plezalno smer – dosežek, ki je odmeval tudi širše, ne le doma. Nejc postaja vse bolj slovenski kultni alpinist, in to tudi zaradi svoje knjige z naslovom Pot, od drugih knjig o gorah drugačne tako po fi-
lozofskem odnosu do njih kot po slogu pisanja. Prof. dr. Igor Škamperle je ob njej zapisal: »Nejc je bil brez dvoma velik literarni talent in njegova knjiga Pot se uvršča med najboljša literarna dela o gorah in naravi.« Zaplotnik je v svojih planinskih spisih zajel bistvo plezalnega vzpona, njegov arhetip. Knjiga Pot je doživela devet ponatisov s 30.000 izvodi naklade. Zaplotnik je bil tudi odličen učitelj planinstva in dober pedagog, ko je kot absolvent fakultete za šport poučeval telovadbo na osnovnih šolah. Rade volje pa je sodeloval tudi pri raznih akcijah v matičnem planinskem društvu. Prejel je tudi vsa najvišja planinska, društvena, športna in državna priznanja, Mestna občina Kranj ga je po smrti razglasila tudi za častnega občana mestne občine Kranj in častnega člana PD Kranj. Septembra 2011 so v Kranju v spomin na Nejca Zaplotnika postavili spominsko znamenje z njegovim doprsnim bronastim kipom. V čast veliki osebnosti, simbolu slovenskega alpinizma, planinstva, človeku, ki s svojim zgledom še vedno utrjuje 'poti h goram', kot je zapisano v zadnji, tretji kroniki o kranjskem planinstvu, izdani ob postavitvi spomenika Nejcu lansko jesen. Konec lanskega decembra, 17. 12. 2011, pa je z 'molitvijo' in s položitvijo venca k njegovemu spomeniku spoštovanje in čast Zaplotniku izkazal tudi predsednik nepalske gorske zveze NMA Zimba Zangbu Sherpa.
Športno dejavni tudi v letu 2012 'Recept za zdravo življenje s športom' je izviren projekt OKS-ZŠZ, s katerim želimo slovenski javnosti simbolično ponuditi alternativo 12 milijonom receptov, ki nam jih na leto predpišejo zdravniki. Športni življenjski slog naj postane sinonim za zdravo življenje, ki vključuje vse - od jutranje gimnastike, sprehajanja, druženja ob varni in sproščeni športni dejavnosti do načrtne skrbi za ohranjanje in razvoj posameznih sposobnosti. Za zgibanko povprašajte v trgovinah INTERSPORTA. Želimo vam veliko 'križcev' v koledarju, predvsem pa veliko zdravja in dobrega počutja! G.C.
Slovenija teče 2011 Decembra se je končala akcija Slovenija teče, ki že 14 let povezuje organizatorje rekreativnih tekaških prireditev po vsej Sloveniji skozi vse leto. Vanjo so bile lani vključene 103 športnorekreacijske tekaško-pohodne prireditve. Na pobudo organizatorjev pokrajinskih pokalov v rekreativnih tekih je potekal tudi Slovenski pokal v teh tekih. Rekreativci so se lahko primerjali v 10 moških in 5 ženskih kategorijah. Skupno število udeležencev na prireditvah v sklopu akcije Slovenija teče v letu 2011 je bilo 15.461. Tudi lani sta se v akcijo organizirano vključila Ministrstvo za notranje zadeve in Slovenska policija, njuni predstavniki pa so na prireditvah sodelovali kot samostojna kategorija v okviru Slovenskega pokala. Posebno priznanje akcije je prejelo 386 rekreativcev, ki so aktivno sodelovali na najmanj petih prireditvah. Več o akciji najdete na www.slovenijatece.si, v prilogi pa si lahko ogledate seznam prejemnikov priznanj.
OKS - ZŠZ
10
OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE SE ZAHVALJUJE VSEM UDELEŽENCEM AKCIJE SLOVENIJA TEČE 2011 TER ČESTITA PREJEMNIKOM PRIZNANJ ADŽEMOVIĆ MUHAREM (AK »Bosna« Sarajevo), AHAC BORIS (Radovljica), ALBREHT BORUT (AD Kladivar Celje), ALIČ SIMON (Šri Činmoj mataron team), ALJANČIČ NATAŠA (AK Domžale), AMBROŽ JANEZ (TK Tržiške strele), ANDERLE ANTON (Žirovnica), ARH KLEMEN (RK Celje), AUERSPERGER JOŽE (Marathon Novo mesto), BAJC URŠKA (DTP Trebnje), BAJEC LIA (TD Burja Vipava), BALABANIČ DAMJAN (FIT Klub Novo mesto), BALABANIČ PAVLE (Marathon - Novo mesto), BALOVSKI SAŠO (AK Maraton Kočevje), BEDEKOVIČ KLEMEN (Prošport Kranj), BEDRAČ MILAN (ŠD Izlake), BELE KRISTINA (AK Pivka), BELEC ZVONKO (ŠD Kraški tekači Sežana), BENEDIČIČ ROMAN (Šenčur), BERTONCELJ ANDREJ (Kondor Godešič), BEŠO ČAMIL (Marathon Novo mesto), BEVC FRANC (OZVVS Trebnje), BILOBRK ANTE (Tekaški forum), BIZJAK URŠKA (Gorenjski glas), BIZJAK MARTIN), Gorenjski glas), BLATNIK VILJEM (Mežica), BOHINC ANITA (ŠD Poljane), BOHINC GREGORIJA (ŠD Poljane), BOHINC URBAN (ŠD Poljane), BOHINC MATJAŽ (ŠD Poljane), BORKO MILAN (Slovenska Bistrica), BOŽIČ ALJAŽ (KGT Papež Kamnik), BOŽIČ ANŽE (KGT Papež Kamnik), BOŽIČ ALEN (ŠD Poljane), BRATUŠA LOJZKA (TS Radenska), BREŠAN VILMA (ŠD DURS), BUČ VIKTOR (SK Smuk Mislinja), BUČAR JANJA (FIT Klub Novo mesto), BUČAR MARKO (Matick - Zajčji vrh), BUČAR JOŽE (AK Šentjernej), BUČAR VIKTOR (SK Smuk Mislinja), BURJA BOŠTJAN (ŠKD Mekinje), BUZETI ŠTEFAN (TS Radenska), CAR NIKO (AK Panvita), ČADEŽ VLASTA (ŠD Poljane), ČADEŽ JANEZ (ŠD Poljane), ČENDAK KLAVDIJ (ŠKD Modras Podgorje), ČERMELJ BERNARD (TD Burja Vipava), ČERMELJ VIKTOR (DLT Filipides), ČUFAR ZDRAVKO (TAO Tekaški forum), ČUFER DAMIJAN (TD Burja Vipava), ČUFER STANKO (Dobravlje), ČUFER PATRIK (TD Burja Vipava), DEJAK JANEZ (ŠD Lončar - Dolenja vas), DERGANC ANTON (ŠD Revoz), DOBRAVC MAJDA (Marathon - Novo mesto), DOGANOC MILAN (Pantera Logatec), DOLENC POLDE (TS Radenska), DOLJAK EDVARD (Marathon - Novo mesto), DORNIK VALDA (DLT Filipides), DROBNIČ SLAVKA (ŠD Lončar - Dolenja vas), DROBNIČ BOJAN (ŠD Lončar - Dolenja vas), DROLE SIMON (PD Podbrdo), DROLE ŽAN (PD Podbrdo), EGART TONE (ŠD Sorica), EMERŠIČ ŠTEFAN (Mreža – Ljubljana), EMERŠIČ SAŠO (TS Radenska), ERJAVEC BLAŽ (TK Tržiške strele), ERLAH PAVEL (TK Tržiške strele), ERZIN MIRO (Odpisani gamsi), FABJAN GREGOR (ŠD Hitre noge Senožeče), FAJFAR FRANC (ŠD Izlake), FERLAN ANDREJA (Uživajmo zdravo), FINŽGAR BOGDAN (AGP PRO), FIŠER KATARINA (AK Panvita), FLISAR ROZI (DTP Trebnje), FORJAN PAVLA (Prevozi bolnikov), FORJANIČ ALEN (AK Panvita), FORTAREL WALTER (CAI CIM Trieste), FRELIH JANEZ (ŠD Sorica), FUJS ŠPELA (AK Panvita), GABRIJELČIČ MATEJ (ŠD Nanos Podnanos), GALIN BOJAN (Komenda), GARTNER IRENA (AD Železniki), GARTNER IZTOK (AD Železniki), GIDER MATEJ (Rogašovci), GOMILŠAK MARJETA (TAO Ptuj), GÖNTER ENDRE (AK Panvita), GORNIK JURE (TKD Sovica), GRACEJ ROMAN (Pletenka), GREGORC ANITA (ŠD Mobitel), GUMILAR OTO (TK Grča Mežica), GUNJAČ VLADIMIR (Tekaški forum), HARI MATEJA (AK Panvita), HEDŽET VESNA (Semič), HERVAT EUGEN (Val Rosandra), HOR-
VAT ANJA ( GFM Ljutomer), HORVAT IZTOK (OŠ Puconci), HROVAT BOŠTJAN (THB), HROVAT FRANC (Gorenjski glas), HROVATIN DARKO (TD Burja Vipava), ILC JANEZ (ŠD Lončar - Dolenja vas), IPAVEC KRISTJAN (ŠD Nanos Podnanos), IPAVEC BOŠTJAN (Ajdovščina), IRT IZTOK (Marathon - Novo mesto), IVANČIČ BERNARDA (AK Ormož), IVANČIČ FABIO (Obala), JAKOPEC MARJAN (TS Radenska), JANČAR ANDREJ (Ljubljana), JANJATOVIČ MIRKO (KGT Papež Kamnik), JANŽA KLARA (Bratonci), JANŽA MAJ (OŠ Beltinci), JANŽA ZALA (OŠ Beltinci), JAPELJ VENČESLAV (Primorske novice), JEJČIČ DARJA (TD Burja Vipava), JELENC IVO JANEZ (Tivo d.o.o.), JELER MILAN (Klub trmastih), JEREB MARIJAN (Idrje), JERIČ MIHA (ŠD Divji zajci), JERIČ ŠTEFE SONJA (ŠD Divji zajci), JESENKO ANDREJ (Škofja Loka), JOVANOVIČ MILOVAN (ŠD Hitre noge Senožeče), JUG MOJCA (Murska Sobota), KALAN MAJA (Žabnica), KALAN TOMAŽ (Žabnica), KALTENEKAR MATEJ (ŠD Bam.bi), KAPUŠIN IZTOK (Brežice), KASTELIC JOŽE (DTP Trebnje), KASTELIC PAVEL (Novo mesto), KAUČIČ BORIS (TS Radenska), KAVČIČ FRANC (Predgriže), KEMPERL ZVONE (PD Komenda), KENDA ANDREJA (Železniki), KETE IVO (Ajdovščina), KIRM JOŽE (Tržič), KLANČAR ROMAN (TS Radenska), KLEMENČIČ FRANCI (TS Radenska), KLOBAS EMIL (AK Postojna), KLOBAS MILOJKA (AK Postojna), KNAVS ANTON (Kljuka), KOBETIČ SREČKO (Dragatuš), KOČAR KAJA (AK Panvita), KOČAR NATHAN (AK Panvita), KOFOL JOLANDA (Tminski migavci), KOGLAR DRAGO (Vodice), KOGOJ MILAN (ŠD Šentviška gora), KOKOT ALEŠ (Šempeter pri Gorici), KOLARIČ FRANC (AD Štajerska), KOMAR BREDA (Jazbina), KOMAT MARKO (DTP Trebnje), KORBAR BOJANA (FIT Klub Novo mesto), KORC ANA (AK Panvita), KOROŠA ŽAN (ŠD MRD), KOS LEON (Graparski kerlci), KOS ZOJA (Murska Sobota), KOS GAJ (Murska Sobota), KOSTANJEVEC DARJA (Prebačevo), KOSTANJEVEC STOJAN (Pedagoška fakulteta Ljubljana), KOŠNJEK TONE (ŠD Divji zajci), KOTAR ILIJAŠ JANA (DLT Filipides), KOTNIK FRANCI (Zreče), KOZAR JURIJ (Prosečka vas), KRALJ STANISLAV (Matick - Zajčji vrh), KRALJ UROŠ (Vitezi dobrega teka), KRAMAR MIRKO (AD Železniki), KREUTZ BOŠTJAN (Marathon - Novo mesto), KRVINA SREČKO (ŠKD Vrh), KUHAR GORAN (Vitezi dobrega teka), KUHLANG STJEPAN (Odpisani gamsi), KUKMAN ZDRAVKO (Marathon - Novo mesto), KUKOVIČ HIGIN (DPM Celje), KUMEK SLAVKO (Snaga Maribor), KUMPERŠČAK VERA (TAO TF), KUSTEC DRAGICA (Tekaški forum), KUSTEC ŠTEFAN (Tekaški forum), KUTIN Andrej (ŠD Boka), KUZMA ENEJ (Murska Sobota), KUŽNIK MARTIN (Marathon - Novo mesto), KVEDER LADO (ŠKD Mekinje), LAMPE SAŠA (Godovič), LAVRIHA MIRKO (DTP Trebnje), LAZAR ALBERT (DLT Filipides), LEDIČ GORAN (BKB Brežice), LEŠNIK ŠTEFAN (Ljubljana), LEVSTIK LADISLAV (ŠD Lončar - Dolenja vas), LIČEN WALTER (ŠD Kraški tekači Sežana), LINDIČ DAVID (Marathon - Novo mesto), LIPANOVIČ SREČKO (ŠC Maratonc), LIPUŠČEK LUCIJAN (Idrija), LIPUŠČEK SERGEJA (Idrija), LOTRIČ NEVA (Gorenjski glas), LOTRIČ MARJAN (Gorenjski glas), LOVENJAK NUŠA (OŠ Puconci), LUJIČ MIROSLAV (Črnomelj), LUNEŽNIK VLASTA (TS Radenska), LUŽNIK KAZIMIRA (AK Slovenj Gradec), MANFREDA JOŽEK
(KGT Papež), MANFREDA AVGUST (Lovrenc), MARKUN BRIGITA (ŠD Maratonc), MARKUN BARBARA (Gorenjski glas), MAROLT DARKO (Vitezi dobrega teka), MARTIČ IGOR (TŠD Kostel), MARTIČ DRAGO (TŠD Kostel), MARTON KAJA (OŠ Beltinci), MATALN MILAN (Polskava), MATJAŽIČ LADO (Grosuplje), MAUČEC SAŠA (AK Panvita), MAVRIČ TINA, MELIHEN ERIKA (ŠD Kranjska Gora), MELIHEN KRISTIAN (ASK Kranjska Gora), MENIČ FRANCI (AK Portovald Novo mesto), MERKUŽIČ DANILO (ŠKD Modrin), MERLAK NADA (ŠD Hotedršica), MIKLAVČIČ MATEJ (ŠD Kraški tekači Sežana), MIKLAVČIČ EVELINA (MNZ Policija), MIKOLIČ MATEJ (Matick - Zajčji vrh), MIKUŽ ROBI (ŠD Hotedršica), MILAŠINOVIČ ZORAN (AK Pivka), MILIČ RADA (ŠD Kraški tekači Sežana), MILIČEVIĆ MARKO (Mačkovci), MLINAR ALOJZ (SŠ Ravne), MOHAR JAN (Murska Sobota), MOHAR SEBASTIAN (PIPE – LAUF), MORI JOŽE (Petzenmaraton Muta), MOSER MARIJA (Škofja Loka), MRAK DUŠAN (Alpe Transport), MRAZ BORUT (AK Pivka), MRHAR BOJAN (Marathon - Novo mesto), MULEJ JANEZ (Krepc Tim), NARDIN JADRAN (DLT Filipides), NOVAK ALOJZIJ (TŠD Kostel), OBLAK MARKO (ŠD Poljane), ORAŽEM VESNA (ŠD Lončar - Dolenja vas), OSOJNIK DOROTEJA (AK Panvita), OTONIČAR JANEZ (KK Postojna), PAVLIČ BOŠTJAN (ŠD Divji zajci), PEČAR BORIS (ŠD Kraški tekači Sežana), PEČNIK SAŠO (Miklavž), PEKLAJ ŽIGA (AD Kladivar Celje), PEROŠA BOŠTJAN (Medvode), PETEK MARJAN (Klub trmastih), PETEK TONE (ŠKD Mekinje), PETROV MARJAN (Šentjernej), PETROVČIČ ROBERT (AK Pivka), PINTAR DAVOR (Vitezi dobrega teka), PINTAR MARKO (ŠD Sorica), PINTERIČ GAJA (FIT Brežice), PINTERIČ MARJANA (Brežice), PIVK IRMA (ŠD Nanos Podnanos), PLAHUTA MARTA (AK Radeče), PLAHUTA JOŽE (AK Radeče), PLAHUTA LUČANO (DLT Filipides), PODKRAJŠEK FANI (ŠD Izlake), POGAČNIK ŠIMNIC MINKA (Kropa), POGLADIČ MILENA, POGLAVC JAKOB (Šentjernej), POGLAVC MATEJ (Šentjernej), POTOČNIK JANEZ (AGP PRO), PREINDL DEJAN (Prevozi bolnikov), PREZELJ SLAVKO (Graparski kerlci), PUDGAR ERNA (Urbani tekači), PUDGAR DANILO (TD Burja Vipava), PUGELJ ROK (Trebelno), PUHAN ANEMARY (AS Triglav), PUSTOSLEMŠEK JANEZ (Kranj), RACE PETRA (AD Bled), RACE ZDENKO (Bled), RAJGELJ FRANCI (Zarica), RAKUŠA ZDRAVKO (Marathon - Novo mesto), RAŽMAN MIROSLAV (Marathon - Novo mesto), REBULA SIMON (ŠD Kraški tekači Sežana), RENKO MILENA (AK Radeče), RENKO STANKO (AK Radeče), RENKO ALJAŽ (AK Radeče), RENKO MANCA (AK Radeče), REŠ JAKA (Gorenjski glas), REŠČIČ IGOR (ŠD 3 šport), RIBARIČ BORIS (AK Radeče), RODICA STOJAN (ŠD Kraški tekači Sežana), ROGELJ JOŽICA (Marathon - Novo mesto), ROJC BRANKO JAN (ŠD Brazde vzdr.), ROŠKAR STANKO (Prevozi bolnikov), ROŽIČ TADEJA (AD Štajerska), ROŽIČ BORIS (AD Štajerska), RUDOLF ROMAN (TS Radenska), SAJE LEOPOLD (OZVVS Trebnje), SAJE JOŽE (OZVVS Trebnje), SATLER VENO (AK Žalec), SAVIČ MIRO (Acroni Team), SCHWENNER VLADIMIR (Marathon - Novo mesto), SITAR SLAVKO (ŠD Mošnje), SKITEK ŠTEFAN (MTB Koroška), SKOK RAJKO (ŠD Kraški tekači Sežana), SMOLNIKAR ALJOŠA (Tekaški forum), SMRKE VID (Novo mesto), SOČIČ KA-
TARINA (ŠD Vaneča), SOKOL IVAN (TD Burja Vipava, STANJKO HENRIK (Tekaški forum), STRAJNŠAK GÜNTER (TS Radenska), ŠADL MAJA (ŠD Vaneča), ŠEMROV JERNEJ (AD Kladivar Celje), ŠIMNIC DANILO (Vitezi dobrega teka), ŠINIGOJ DAMIJAN (ŠD Nanos Podnanos), ŠIROVNIK JANEZ (Gorenjski glas), ŠKODNIK JOŽE (Tekaška šola Živko), ŠKRAJNAR BRANKO (PD RTV Ljubljana), ŠKRBEC MARJAN (Lesce), ŠKRINJAR VLADIMIR (TPV Novo mesto), ŠKRLJ FRANC (ŠD Hitre noge – Senožeče), ŠKRLJ DUŠAN (ŠD Hitre noge Senožeče), ŠOBAR STANE (Marathon - Novo mesto), ŠORLI MARTA (Bača pri Modreju), ŠOSTERIČ ALEKSANDER (Maratonec Lenart), ŠPANIČ VESELKO (ŠD Hitre noge Senožeče), ŠTEFE MIHA (ŠD Divji zajci), ŠTEFE JANEZ (Kranj), ŠTEMPIHAR VINKO (AK Radeče), ŠTER MATJAŽ (AK Portovald Novo mesto), ŠTOR ALEŠ (Ajdovščina), ŠTURM NIKA (TK Kobarid), ŠTURM BLAŽKA (TK Kobarid), ŠULIN ZVONKO (ŠD Boka), ŠUŠTAR MIRKO (Ljubljana – Matick), TAVČAR CVETO (ŠD Tabor Žiri), TAVČAR BRANE (ŠD Sorica), TEKAVEC NATAŠA (Stara cerkev), TEKAVEC MIRAN (Stara cerkev), TEKSTOR BOŽENA (Marathon - Novo mesto), TERAŽ AMADEJA (ŠD Sokol), TERAŽ FRANCI (Acroni Team), TOJČIĆ MIČO (Zagreb – Hrvaška), TORKAR KLAVDIJ (ŠD Nanos Podnanos), TOTH SIMONA (MNZ Policija), TOTTER CIRIL (ŠD Griblje), TROBEC URŠA (ŠD Setnik), TRPIN SINDI (Gorenjska naveza), TUŠAR MIHAELA (ŠD Nanos Podnanos), UDOVČ DUŠAN (Marathon Novo mesto), UKMAR PIJA (Černelavci), UKMAR PATRIK (AK Panvita), UTROŠA ALJAŽ (DOŠ Genterovci), UTROŠA LARISA (DOŠ Genterovci), VALENTA LIDIJA (Visoko pri Kranju), VALENTINČIČ IVAN (ŠD Podbrdo), VANČEK MARINKA (ŠD Sonce Laporje), VANČEK BRANKO (ŠD Sonce Laporje), VERTNIK IVANKA (Gorenjski glas), VIDIC BARBARA (Matick - Zajčji vrh), VIDIC MOJCA (Matick - Zajčji vrh), VIDMAR ANGELCA (DTP Trebnje), VIDMAR BOJAN (DTP Trebnje), VIDMAR MITJA (DTP Trebnje), VIDMAR NIK (DTP Trebnje), VIDMAR VANJA (DTP Trebnje), VIDMAR MATEJ (Vrhnika), VINKOVIČ DINO (AK Panvita), VITEŽNIK CECILJA (ŠD Nanos Podnanos), VITEŽNIK JURE (ŠD Nanos Podnanos), VODOPIVEC INGRID, VRBNJAK KARLI (ŠD Videm), VREČAR BRANKO (TK Šmarnogorska naveza), VREČAR ZRIMŠEK ANDREJA (TK Šmarnogorska naveza), WRAIGHT GILL (Marathon - Novo mesto), WRAIGHT DENNIS (Marathon - Novo mesto), ZADNIKAR TONKA (Klub trmastih), ZAJC SMILJANA (DTP Trebnje), ZAJC PETER (DTP Trebnje), ZAJC BOŽIDAR (DTP Trebnje), ZALAR ALOJZ (ŠD Lončar - Dolenja vas), ZALAR ALJAŽ (ŠD Lončar - Dolenja vas), ZRIMŠEK ROBERT (ŠD Hitre noge Senožeče), ZUPANC KLEMEN (ŠD Dražgoše), ZUPANČIČ ANDREJ (Marathon - Novo mesto), ZUPANČIČ RAJKO (AD Štajerska), ZUPANČIČ SAMO (AD Štajerska), ZUPET MATEJA (Marathon - Novo mesto), ZUPET BORUT (Marathon - Novo mesto), ŽAGAR TONI (ŠD Lončar - Dolenja vas), ŽGAVC ROBERT (Budanje Frnaža), ŽIGON BORIS (DLT Filipides), ŽINKO DAMIR (AK Ormož), ŽITNIK JANEZ (Marathon Novo mesto), ŽMAVC MARIJA (Gorenjski glas), ŽOHAR DEJAN (Tekaška šola Živko), ŽUPAN JOŽE (TK Krško), ŽUPANC MILAN (ŠD Mislinja)
Izdajatelj: Olimpijski komite Slovenije- Združenje športnih zvez Glavni urednik: Brane Dmitrovič, novinarji: sodelavci OKS-ZŠZ, fotografije: arhiv OKS Lektorica: Jelka J. Makoter, idejna zasnova: Kraft&Werk, grafična priprava: Grafika Gracer, tisk: Grafika Gracer Naslov uredništva: OKS-ZŠZ, Celovška 25, 1000 Ljubljana, telefon: 01 230 60 00, telefaks: 01 230 60 20, e-pošta: press@olympic.si Brezplačen izvod, poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana.
11
OKS - ZŠZ
OLIMPIJSKI KROGI JANUAR 2012
Ponosni sponzorji slovenskih olimpijskih reprezentanc GLAVNI SPONZOR
VELIKI SPONZORJI
GLAVNI SPONZOR SLOVENSKIH OLIMPIJSKIH REPREZENTANC
SPONZORJI
OKS - ZŠZ
12