JULIJ 2011
Slovenski šport danes in v prihodnje
Mladi slovenski športniki in športnice na otvoritvi 11. olimpijskega festivala evropske mladine v Trabzonu (Foto: Peter Kastelic)
V ustaljeno prakso delovanja športnih organizacij sodi tudi sklic skupščin, na katerih naj bi se pred članstvo razgrnilo delovanje in strnili pogledi, kako delovati v prihodnje. V težkih časih, ki jih preživlja naša družba, seveda tudi športu ni lahko, saj se vse bolj krčijo možnosti pridobivanja sponzorjev in drugih poslovnih partnerjev, torej možnosti do zdaj zelo pomembne dejavnosti številnih športnih subjektov. Po drugi strani se vse bolj zaostruje tudi boj med športnimi organizacijami za delež javnih financ, in to tako na nacionalni kot tudi na lokalni ravni, vse bolj pa z neprofitnimi športnimi organizacijami tekmujejo tudi gospodarske družbe. Ambiciozni načrti z novim nacionalnim programom športa 2011–2020 so bili v nekaterih vladnih resorjih obravnavali dokaj kritično, in to predvsem glede materialnih možnosti, ki naj bi jih država zagotavljala za razvoj športa. Na dlani je torej, da mora tudi športna srenja nekako preživeti te hude čase, upajmo pa lahko le, da bodo ti čim prej minili …
02 DOPRSNI KIP INŽ. STANKA BLOUDKA
Podobno kot že leta nazaj je imel OKS tudi letos svojo redno skupščino junija. Iz poročila o delu je mogoče zaznati, da je delovanje osrednje športne krovne organizacije vsekakor zelo razvejano. Številni OKS sicer poznajo predvsem v povezavi z vrhunskim športom, kdor pa se le malo bolj poglobi, lahko ugotovi, s čim vse se ta organizacija ukvarja. Zlasti vzpodbudne so nekatere aktivnosti, ki niso povezane le s športnimi dosežki samimi, ampak skušajo športnikom in trenerjem pomagati tudi pri urejanju njihovega statusnega položaja. Pri tem je zelo dejavna Komisija športnikov pri OKS, ki jo vodi odlična nekdanja olimpijka Brigita Langerholc Žager, prav tako pa se je v zadnjih letih s svojo aktivnostjo zelo izkazal tudi naš proslavljeni šampion Iztok Čop, ki deluje tako v izvršnem odboru OKS, Odboru za vrhunski šport kot tudi v nekaterih drugih institucijah, ki so pomembne za razvoj športa. Prav gotovo je smotrno, da imajo športniki svojo besedo v organih
04
IZOBRAŽEVANJE ŠPORTNIKOV NA DALJAVO
odločanja, zato je prav, da je podobno kot v izvršnem odboru OKS po eno mesto športnikom namenjeno tudi v Svetu Fundacije za financiranje športnih organizacij in Strokovnem svetu za šport pri Vladi RS. Eden izmed izzivov, ki se bo porodil v prihodnje, bo gotovo razprava o tem, kakšno razmerje je najboljše pri financiranju športne infrastukture na eni strani ter športnih programov in dejavnosti na drugi. Oba segmenta sta ključna, brez obeh ne gre, modre odločitve na tem področju pa zmanjšujejo nevarnost namenjanja športnih sredstev za naložbe, za katere se pozneje izkaže, da niso upravičene. Zdi se, da prihaja čas, ko bo treba pri graditvi mreže športnih objektov in umeščanju olimpijskih športnih centrov nekatere zadeve še bolj doreči. Izvršni odbor OKS je na predlog Odbora za vrhunski šport že sprejel merila za posamezne kategorije športnih centrov in uresničevanje teh meril je gotovo prava pot, da na tem področju ne bi kam zašli. Delovanje športnih organizacij na lokalni ravni je vseskozi eden težavnejših izzivov, s katerimi se srečujemo, posebej takrat, ko občinske uprave ne znajo prepoznati kakovostne vsebine dela in koristnosti delovanja občinskih športnih zvez. Nedavna pobuda, da bi se del sredstev, ki jih deli Fundacija za financiranje športnih organizacij, namenil tudi za delovanje športnih zvez na lokalni ravni, želi izboljšati stanje na tem področju. Logično bi bilo, da bi pričakovani pozitivni odločitvi Fundacije sledile tudi občine, saj bi le na ta način lahko zagotovili resnično neodvisnost in še večjo kakovost dela občinskih športnih zvez. V prihodnje se bosta na novo formirala Svet za financiranje športnih organizacij in Strokovni svet za šport pri Vladi RS. V OKS si želimo, da bi bila sestava teh dveh pomembnih organov čim bolj uravnotežena in bi odražala raznolikost interesov civilne športne srenje, prav tako pa bi morala priti do izraza stroka, brez katere seveda ni mogoče pričakovati kakršnegakoli napredka. Pameten kompromis bi bil idealen in upati je, da bo tudi res dosežen … Tone Jagodic
06-07
11. OLIMPIJSKI FESTIVAL EVROPSKE MLADINE OKS - ZŠZ FOTOPORTAŽA