BOŽJI OTROCI SO POSTALI ISTEN GYERMEKEI LETTEK 20. FILIP LUČIĆ, Dolina, rojen 7.04.2018 21. LIVIA UJPÁL, Švica, rojena 18.09.2018 22. JURE ŠIMON, Lendavske gorice, rojen 11.06.2019
____________________________________
K BOGU SO ODŠLI AZ ÖRÖKKÉVALÓSÁGBA TÁVOZTAK 54. ANA KIRALJ, pokopana v Čentibi
ŽUPNIJSKI UTRIP LÜKTETŐ ÉLET XX/5 OKTOBER, NOVEMBER
55. MARIJA HORVAT, pokopana v Petišovcih 56. KATALIN BOGDAN, pokopana v Petišovcih 57. ANTON ŽIŽEK, pokopana v Mostju 58. JANEZ MEOLIC, pokopan v Čentibi 59. ROBERT HORVAT, pokopana v Dolgi vasi 60. ISTVÁN SZABÓ, pokopana v Lakošu 61. ANGELA TRATNJEK, pokopana v Gaberju 62. JULIJA GAŠPAR, pokopan na Pincah 63. OLGA ŠETAR, pokopana na Pincah 64. MANUEL ŽIŽEK, pokopan v Lendavi (novo) 65. FRANC GERENČER, pokopana v Dolgi vasi 66. TEREZIJA CIMERMAN, pokopana v Lendavi (novo) 67. TEREZIJA SOBOČAN, pokopan v Lendavi – nad župniščem (srednje) 68. JOŽEF KOLENKO, pokopan v Lendavi (novo) 69. GORDANA POŽGAI, pokopana v Dolini 70. MARJETA HORVAT, pokopana v Čentibi 71. JOŽEF RECEK, pokopan v Lendavi (novo) 72. ISTVÁN BERKE, pokopan v Lendavi – nad župniščem (srednje) 73. KATALIN HORVAT, pokopana v Čentibi 74. PAULA BELOVIČ, pokopana v Lendavi – nad župniščem (srednje) 75. LADISLAV ŠABJAN, pokopan v Lakošu GOSPOD, DAJ RAJNIM VEČNI MIR IN POKOJ ADJ URAM, ÖRÖK NYUGODALMAT NEKI __________________________________________________________________________ Izdajatelj Župnija Lendava; odgovarja Martin Dolamič-Konrad, župnik; prevaja Eva Lőrincz; Cerkveni trg 2, Lendava; zupnija.lendava@rkc.si www.zupnija-lendava.si tel.: 02 578 83 30
PAPEŽ O ODPRTOSTI ZA NOVOSTI V Janezovem evangeliju (prim. Jn 10,22-30) vidimo zaprtost učiteljev postave, ki pozneje postane togost. Gre za ljudi, ki zmorejo v središče postaviti samo same sebe, na delovanje Svetega Duha se ne odzivajo in so neobčutljivi za novosti. Papež je opozoril na njihovo popolno nezmožnost razločevati znamenja časov. Bili so sužnji besed in idej. »Vračajo se k istemu vprašanju. Nezmožni so izstopiti iz tistega zaprtega sveta. So ujetniki idej. Prejeli so postavo, ki je bila življenje, a so jo 'destilirali'. Spremenili so jo v ideologijo. In tako se vrtijo in se vrtijo in so nesposobni izstopiti. Kakršna koli novost je za njih grožnja.« Čisto drugačna pa bi morala biti značilnost Božjih otrok, ki so kljub začetni molčečnosti svobodni in zmožni v središče postaviti Svetega Duha. Primer so prvi učenci (prim. Apd 11,1926). Vidimo njihovo voljnost pred novim in sposobnost sejati Božjo besedo tudi izven običajnega okvirja »vedno se je delalo tako«. Bili so poslušni Svetemu Duhu, da bi naredili nekaj, kar je bilo več kot zgolj neka revolucija, neka velika sprememba. V središču je bil Sveti Duh, ne postava, ampak Sveti Duh. »Cerkev je bila Cerkev v gibanju, Cerkev, ki je šla čez samo sebe. Ni bila neka zaprta skupina izbrancev, bila je misijonarska Cerkev. Ravnotežje Cerkve je ravno v premičnosti, v zvestobi Svetemu Duhu. Nekdo je rekel, da je ravnotežje Cerkve podobno ravnotežju na kolesu. Ko ga poganjaš, gre dobro. Če pa ga pustiš pri miru, bo padlo.« Zaprtost in odprtost – dva nasprotna si pola, ki opisujeta, kako lahko človek reagira pred vzgibom Svetega Duha. Druga drža, torej odprtost, je lastna učencem, apostolom. Začetno upiranje ni samo nekaj človeškega, ampak je prav tako zagotovilo, da se ne bi pustili prevarati vsaki stvari. Zatem z molitvijo in razločevanjem najdejo pot. »Vedno bodo upiranja Svetemu Duhu, vedno, vse do konca sveta,« je dejal papež Frančišek in sklenil s prošnjo: »Naj nam Gospod podeli milost, da se bomo znali upirati tistemu, čemur se moramo upirati, kar prihaja od hudega, kar nam jemlje svobodo; in da se bomo znali odpreti za novosti, a samo za tiste, ki prihajajo od Boga, z močjo Svetega Duha; naj nam da milost razločevanja znamenj časov, da bi sprejeli odločitve, ki jih v tistem trenutku moramo sprejeti.«