Aljoša Rebolj
Aljoša Rebolj SKULPTURIRANI ČAS
Rojen 1966 v Kranju. Od svojega 12. leta kot gledališki igralec nepretrgoma sodeluje z večino najuglednejših jugoslovanskih gledaliških režiserjev. Študira na Fakulteti za arhitekturo in gradbeništvo v Ljubljani, absolvira igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, več kot desetletje pa preživi kot prepoznavni obraz in voditelj nacionalne televizije TV SLO in komercialne televizije Kanal A. Sočasno se izobražuje na British School of Freelance Photography, šest let odkriva alkimijo klasične fotografije s preživljanjem noči v svoji temnici. Ne objavlja in ne razstavlja kljub prigovarjanju uveljavljenih fotografskih prijateljev. Prvo fotografijo mu objavi francoski Photo. Naslednjih 15 let njegove fotografije objavlja presek slovenskega editorialnega tiska in malodane vsi oglaševalski naročniki. Sledijo nagrade za oglase na domačih oglaševalskih festivalih in »short lista« v Cannesu za oglas Duracell. Ustanovi fotografski studio Bomba in frenetično fotografira za naročnike skorajda vsak dan. Iskanje lepote zadnje desetletje intimno dopolnjuje s fotografiranjem gledališča Tomaža Pandurja v mednarodnih koprodukcijah, ki jih relevantne evropske institucije in kritiki imenujejo gledališče novega milenija. Te fotografije objavlja v španskem in južnoameriškem dnevnem tisku (El Mundo, El Pais … ) in nekaterih mednarodnih gledaliških knjižnih publikacijah. Po skupinskih razstavah prvikrat predstavi svoje umetniško fotografsko delo s serijo BARROCO - Ikone nevarnih razmerij v Mestni galeriji Ljubljana. Interes tiskanih in elektronskih medijev Reboljevo razstavo takoj preseli še v Umetnostno galerijo Maribor in naprej na mednarodni festival FITB v Bogoto ter v Centro Cultural de la Villa v Madrid, kjer poleg zasebnih zbirateljev tudi odkupijo nekatere razstavljene fotografije. Najnovejši razstavni projekt - SKULPTURIRANI ČAS – predstavlja izbor fotografij gledališča Tomaža Pandurja, izbor ciklusov, ki so nastajali v evropskih prestolnicah v zadnjih letih. 120 fotografij velikega formata uprizoritev z zvezdniškimi igralskimi imeni (Blanca Portillo, Belen Rueda, Vladimir Malakhov, Rade Šerbedžija, Asier Etxendia ...) dopolnjujejo citati iz predstav: Somrak bogov, Simfonija otožnih pesmi, Medeja, Hamlet, Kaligula, Barok in Tesla Electric Company. Razstavljene kot ikone gledaliških trenutkov so bile na ogled v enkratnem okolju Plečnikovega sprehajališča v Tivolskem parku od 20. julija do 1. septembra 2010, nemudoma pa preseljene na ikonično sprehajališče pod beograjsko trdnjavo Kalemegdan, kot del Beograjskega Mednarodnega Gledališkega Festivala BITEF. Trenutno gostujejo v madridskem Mestnem centru sodobnih umetnosti Matadero, kjer sta na ogled seriji Somrak Bogov in Hamlet, nastali v produkciji s Teatrom Espanol v njihovih prostorih Naves del Espanol do 23. oktobra. V slikovitih prostorih Lendavske graščine pa bosta v organizaciji ZKP Lendava od 7. oktobra dalje na ogled najbolj dinamični seriji: Simfonija otožnih pesmi in Medeja.
REBOLJ.indd 1
28.9.2011 14:01:53
Vljudno vabljeni na otvoritev fotografske razstave
Aljoše Rebolja SKULPTURIRANI ČAS, ki bo v petek, 7. oktobra 2011 ob 18. uri. Ujeti trenutki edinstvenih gledaliških stvaritev Tomaža Pandurja - MEDEJE in SIMFONIJE OTOŽNIH PESMI (Symphony of sorowful songs) - bodo na 40 fotografijah velikega formata razstavljeni v mansardnem razstavnem prostoru lendavskega gradu.
Tisztelettel meghívjuk Önt
Aljoša Rebolj MEGRAGADOTT IDŐ című fotókiállítására, melynek megnyitója 2011. október 7-én lesz 18.00 órai kezdettel. Tomaž Pandur nemzetközi hírű rendező -- Médeia és a Symphony of sorowful song -egyedi előadásainak pillanatait örökíti meg a 40 nagyformátumú fénykép, amelyeket a lendvai vár padlásterében állítanak ki.
Aljoša Rebolj: SKULPTURE ČASA Andrej Tarkovski. Ogledalo. Zamrznjeni, skulpturirani čas. Celo vesolje je podobno trepetajoči svetlobi. Ni zvezd niti galaksij, le vibriranje energetskih polj, za katera so naša čutila preveč neobčutljiva in počasna, da bi jih zaznala – zaradi neverjetne hitrosti gibanja svetlobe in elektrike. Kot film. 24 negibnih slik, ki bliskajo v sekundi. 24 praznin teme. 48 dogodkov v eni sekundi, ki jih naši možgani v eni sekundi ne morejo zaznati. Ustvarjaš prevaro o filmu. Kvantno prevaro. Ponavljam: vidiš stvari, ki si jih drugi ne znajo niti predstavljati, kot Roy v Scottovem Blade Runnerju, tudi ti vidiš »C – žarke« v teminah Tannhauserjevih vrat. Vidiš trenutke, ki bi bili izgubljeni kot solze v dežju, če jih ne bi ujel v pravem, svetem trenutku in jih skulpturiral v slike, arhetipske primordialne slike, ki stanujejo v mojem teatru. Slike, ki jih še nikoli nismo videli. Slike heksagrama trenutka. Pogledov v središče časa. Entiteta časa v prostoru gledališča postaja časprostorteater, časprostor izvzete matrice, čisti akt delovanja, ki v afektih emotivnih stanj v gibanju razkriva mirovanje in v mirovanju nenehno gibanje. Telo začrtuje profil časa. Nismo edini, ki v oči zremo neizprosni preteklosti in prihodnosti. V čas spomina. V podobe misli v gibanju, ki ga je mogoče prenesti v neskončnost. Reverzibilnost, hipna menjava, preblisk. Svet kot predstava. Diagnoza trenutka. Naraščajoči hrup novega stoletja. Sile dekadriranja. Skeniranje pogleda. Memento. Čakalnica spomina. Poezija odhoda. Umetnost potovanja. Metamorfoze. Mutacije. 40 skulptur časa, ki so pred nami, so podobe iz kozmične matrice, so spomini na mogočo prihodnost, so pokrajine aktivnih mislih, ki potujejo z neverjetno hitrostjo v zraku, v nemem zraku, sestavljenem iz slik. Fotografiraš svet, ki ga poznaš, fotografiraš svet, ki ga ustvarjaš. Tvoj čas in spomin se zlivata drug v drugega. V sto dvajset fotografij resničnosti, ki postanejo gledališče. Tomaž Pandur Madrid, 13. 7. 2010
REBOLJ.indd 2
28.9.2011 14:01:53