OSTI NOV
• leto XXII • maj 2011 •
Poslovanje Pivovarne Laško str. 2 v letu 2010
• številka 15 •
Tri zlate medalje za piva Pivovarne Laško str. 6
Novosti iz Skupine str. 10 Laško
Turbine se vrtijo naprej P
odjetje, ki se ne razvija, umira na obroke. To je ena najpogosteje slišanih krilatic v tržnem gospodarstvu, ki smo ga pred dvema desetletjema sprejeli tudi v naši državi. Komu je razvoj namenjen? Kdo je zanj odgovoren? Se nam zgodi ali se nam dogaja? Kdo lahko sodi o razvojni poti nekega podjetja? Tisti, ki skušajo razumeti trg in iščejo nove rešitve za svoje kupce ali tisti, ki iz varne razdalje gledajo, nato pa morebiti v spremenjenih tržnih razmerah poudarjajo, da so na pasti razvojnih projektov opozarjali? Ko razmišljam o razvoju, ne morem pozabiti šoka izpred nekaj let na mednarodni konferenci v Moskvi. Na njej pijačarji predstavljajo nove izdelke in njihove strategije. Gospod v belem je rekel, da preko zime pošljejo na trg 17 okusov sokov enega branda in dodal, da na trgu preživita morda dva, a pri vseh svojih izkušnjah ne ve, katera dva. Drug gospod iz družbe, ki ima v svoji podobi radodarnega rdeče oblečenega možička, je povedal, da je za njih na ruskem trgu najbolj pomembna demografska struktura. Čakajo na leto 2015, ki bo zanje med bolj plodnimi, saj bo določena generacija stara ravno prav, da ji prodajo njihov izdelek. Bi danes Volkswagen še obstajal, če ne bi
verjel in stavil na en sam model avtomobila - hrošča? Brez tega uspešnega modela gotovo ne bi razvil tržno še uspešnejšega golfa. Danes pa ne bi prevzemal podjetij Porsche ali MAN. So to ključno odločitev sprejeli, ker so verjeli, da kupci tak avtomobil želijo, ali ker je morda imel neki Ferdinand zaupanja vrednega prijatelja, ki mu je predlagal spremembo designa? Dinamika na svetovnih trgih je vse hitrejša. Pa naj gre za tehnologije, ali ponudbo izdelkov novih ali osveženih blagovnih znamk. Pred desetimi leti smo se komaj učili uporabljati mobilne telefone, računalniki so šele postajali del vsakdana. Kdo bi takrat vedel, da bo postal mobilni telefon plačilno sredstvo, predvajalnik video in avdio vsebin, da bo podaljšek človeškega telesa. Sodobni Volkswagnov golf pa ima vgrajene bistveno močnejše procesorje, kot jih je imel prvi Space Shuttle. Iz današnje perspektive bi lahko dejali, da so v preteklosti kupovali linije, ki niso gibčne in morajo bruhati velike količine, da vzdržujemo njihovo kondicijo in zagotovo ne sodijo v današnje energetsko varčno zeleno okolje. Najemali so napačne finančne vire, kupovali napačna podjetja, nabavljali predrage surovine in napadali napačne
[
str. 1
]
trge. Pa vendar. Podjetja so preživela, ker je bilo več dobrih odločitev kot slabih. Delamo skupaj v nekem novem času in skušamo nahraniti lačno "zverino" in njene požrešne turbine. Sodbe preteklosti iz varne razdalje časa nam ne pomagajo prav nič. Razvoj je domena tistih, ki imajo željo po spoznavanju celotne slike. Tistih, ki želijo soustvarjati tudi sliko prihodnosti. Konkretni uspehi pa so rezultat znanj, volje, poguma in včasih tudi drznosti storiti korak naprej. Ko stojiš z obema nogama trdno na tleh, stojiš na mestu. Svet pa se vrti in če mu želiš slediti ali vrtenje celo usmerjati, je potrebno pač tvegati, dvigniti nogo in kreniti naprej. Na vprašanje, ali smo danes na pravi razvojni poti, ne moremo odgovoriti tako prepričljivo, kot bi si mnogi med nami želeli. Letošnja pomlad je bila za Skupino Laško plodna. Trgu smo ponudili več kot deset novosti. Na vprašanje, koliko novosti bodo kupci sprejeli, pa tudi gospod v belem iz Moskve ne bi imel odgovora. Pomembno pa je, da delujemo kot ekipa, ki sledi istemu cilju, ko dvigamo nogo za tisti nujni korak. In turbine se bodo vrtele naprej. • Besedilo: Jure Struc
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
AS • GL
•
• leto XXII • maj 2011 •
• številka 15 •
Poslovanje Pivovarne Laško v letu 2010
R
ezultate poslovanja Pivovarne Laško, d. d., v letu 2010 lahko ocenjujemo kot zadovoljive, oziroma uspešne, z upoštevanjem pogojev, v katerih so bili le-ti ustvarjeni.
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• leto XXII • maj 2011 •
• številka 15 •
Nove navade potrošnikov Priznane blagovne znamke pod pritiskom trgovskih blagovnih znamk Trend povečane potrošnje izdelkov trgovskih blagovnih znamk, se iz leta v leto stopnjuje. V Veliki Britaniji ocenjujejo, da se bo ta v letih med 2009 in 2014 zvišala v naslednjih panogah: • Prehranska industrija – iz 51,885 na 65,938 milijard dolarjev, • Industrija brezalkoholnih pijač – iz 9,887 na 12,557 milijard dolarjev, • Industrija alkoholnih pijač – 4,105 na 4,740 milijard dolarjev, • Industrija proizvodov za domačo potrošnjo – iz 871 na 955 milijonov dolarjev.
Splošna finančna in gospodarska kriza je v letu 2010 tudi močneje prizadela dejavnost proizvodnje pijač ter tako posredno vplivala na poslovanje Pivovarne Laško, d. d. Z upoštevanjem omenjenih dejavnikov, ki so vplivali tudi na same poslovne rezultate družbe, je ocena doseženih rezultatov ugodna. Seveda pa med temi, v letu 2010 ne bodo zabeleženi v skupini tistih, ko je družba dosegala nadpovprečne rezultate in se uvrščala med uspešnejše družbe v Sloveniji.
•
Analitik pri družbi Datamonitor, Mark Whalley je mnenja, da trgovske blagovne znamke ne ponujajo več najcenejših proizvodov, ampak proizvode z dodano vrednostjo. Potrošnik tako ne kupuje samo najcenejših izdelkov, temveč tiste proizvode, ki uresničujejo njegovo zaupanje in pričakovanje. Takšni izdelki pa so prav izdelki trgovskih blagovnih znamk, še dodaja Whalley. Pri družbi Datamonitor verjamejo, da je višje zadovoljstvo potrošnikov s trgovskimi blagovnimi znamkami resen izziv za največje in priznane blagovne znamke, ki si želijo v času gospodarskega okrevanja povrniti potrošnike. Dober primer razumevanja kupcev in prilagajanja njihovim potrebam sta nemški Aldi (pri nas Hofer) in Lidl. Njuna prodaja raste, saj k temu v največji meri prispeva povečana prodaja lastne trgovske znamke.
Delež lastnih trgovskih znamk v celotnih prihodkih trgovcev (prihodki v mrd USD, 2007)
Na trgih EU prodaja piva narasla, v skupnem padla za 4,2 odstotke Pivovarna Laško, d. d., je v letu 2010 na domačem in tujem trgu skupaj prodala 978,7 tisoč hl vseh pijač, kar je za 4,2 odstotka, oziroma 42,7 tisoč hl manj kot v letu 2009. Ugotavljamo, da se je tudi v letu 2010 nadaljeval trend slabše prodaje piva na domačem trgu kjer beležimo 10 odstotno slabšo prodajo kot pred letom dni. Uspešnejše smo prodajali na tujih trgih in to predvsem na trgih Evropske Unije, kjer beležimo porast prodaje kar za 17,4 odstotka. Tako je Pivovarna Laško d. d., ustvarila 75,1 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, kar pa je za 8,2 odstotka manj kot pred letom dni. Večina teh prihodkov iz omenjene prodaje je iz naslova prodaje piva in sicer kar 97,5 odstotka. Ostalih 2,5 odstotka pa predstavljajo prihodki od podaje vode, stranskih proizvodov in storitev. Družba je tako ustvarila 11,2 mio EUR dobička iz poslovanja, kar je ugodno za
dane pogoje poslovanja in kaže, da je dejavnost proizvodnje piva donosna dejavnost. Izkazan negativni poslovni izid v višini 6,3 mio EUR je predvsem posledica tega, da finančni prihodki ne pokrivajo vseh finančnih odhodkov za plačilo obresti za najete kredite v preteklosti, ki so bili porabljeni za finančne naložbe, prav tako pa niso zanemarljive slabitve naložb.
[
str. 2
]
Kljub vsem težavam s katerimi se spopadamo, pa je rešitev iz nastale situacije uresničljiva, predvsem z razumevanjem največjih lastnikov družbe, ki so hkrati tudi njeni upniki. • Besedilo: Bojan Košak
Večje blagovne znamke priznanih multinacionalk tako izgubljajo na vplivu iz preteklosti. Kar dve tretjini potrošnikov v Britaniji sta mnenja, da so izdelki cenovno dostopnejših trgovskih znamk, enake kakovosti - če ne celo boljši, kot izdelki priznanih blagovnih znamk. Britanski potrošnik se tako vse bolj nagiba k nakupu izdelkov v nižjem cenovnem segmentu, ne glede na finančne zmožnosti za nakup. Raziskave so pokazale, da je 50% trgovskih blagovnih znamk po kakovosti identičnih priznanim blagovnim znamkam, 19% pa jih je mnenja, da so celo višje kakovosti.
Spremenjene nakupne navade potrošnikov Prodaja trgovskih blagovnih znamk se je od začetka krize še povečala, predvsem zaradi spremenjenih nakupnih navad potrošnika. Čeprav je moč zaznati že okrevanje iz pretekle gospodarske krize, so nakupovalne navade kupcev ostale enake.
[
Trgovske blagovne znamke v Sloveniji Pri nas so najbolje vrednotene znamke trgovcev kot so: Mercator, Spar, Tuš in Drogerije Markt (DM). Med temi trgovci lahko opazimo nizko zastopanost znamk na področju izdelkov za osebno nego, največjo pa na področju »hrane in pijače«. V splošnem je bila opazna rast prodaje teh znamk pri cenovno najdostopnejših generičnih izdelkih. Delež prodaje blagovnih znamk se tako giblje okrog 15% celotne prodaje, medtem ko je v drugih državah ta odstotek izrazito višji (Švica 45%). Trend iz tujine se bo najverjetneje »prenesel« tudi na slovenskega potrošnika. Trgovska znamka tudi v Sloveniji ni več sinonim za cenejše in manj kakovostne izdelke, saj nekatere po izvirnosti, inovativnosti ter kakovosti, brez ovir konkurirajo najbolj uveljavljenim t.i. A-znamkam. • Besedilo: Domen Solina
str. 3
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
AS • GL
•
• leto XXIII • maj 2011 •
• številka 15 •
Ta postopek je najpomembnejši za zagotavljanje končne kakovosti piva.
Z varjenjem do hrane za kvasovke
• leto XXII • maj 2011 •
• številka 15 •
K
egljanje je preprosta družabna igra, ki se odvija na kegljišču. Imenujejo ga tudi ˝gostilniški˝ šport, ker je sestavni del skoraj vsakega kegljišča tudi gostilna.
Kegljanje kot ˝gostilniški˝ šport Pri kegljanju imaš na razpolago: stezo, nekaj manj kot tri kilograme težko kroglo in dvajset metrov oddaljene keglje. Edina in preprosta naloga je, da to kroglo vržeš in podreš čim več kegljev. Takšno je kegljanje za tiste, ki so ga gledali, a nikoli poizkusili. Podučeni najprej spoznajo, da so keglji zelo daleč, da včasih kakšen kegelj niti po naključju noče pasti, skratka da je to čisto nekaj drugega, kot če igralce samo gledaš. Naslednje spoznanje je, zakaj je kegljanje ˝gostilniški˝ šport. Ker med kegljanjem telo dodobra ogrejemo, ga je potrebno na koncu ohladiti. Največkrat uporabljeno hladilno sredstvo je pivo. Najhitreje dosegljivo je v gostilni. Boleče mišice so spoznanje, ki pride dan potem.
V sezoni 2010 959 opravljenih treningov in tekem
N
amen varenja je spremeniti netopne sestavine slada (in deleže drugih žit, v kolikor jih uporabljamo) v topno obliko, da bi te lahko postale »hrana« kvasovkam. Nekaj pa jih mora ostati tudi »neporabljenih«, saj so nosilke polnosti okusa in soustvarjalke pene. Te imenujemo ekstrakt v osnovni sladici. Pri tem igrajo odločilno vlogo encimi, ki v sladu čakajo na idealne pogoje, da lahko začnejo služiti svojemu namenu. Eterična olja so nosilci arome, vsebnost in kombinacija teh pa je pri različnih kultivarjih različna. Na podlagi tega so na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec (IHP Žalec) pred leti razvili metodo za posamezne kultivarje (min-max model), ki omogoča preverjanje in zagotavljanje sortne čistosti kupljenega hmelja.
Netopne snovi slada preidejo v topno obliko – ekstrakt Varenje poteka tako, da se posušeni slad predhodno namaka ali kratkotrajno navlaži, nato se mokro melje z določeno
Dovolite da povem, kaj pomeni kegljanje nam, članom kegljaškega kluba ˝Pivovarna Laško˝. Kegljanje za nas ni ˝gostilniški˝ šport, saj so nam na domačem kegljišču na Golovcu, gostilno zaprli zaradi premajhnega obiska. V pretekli sezoni smo opravili količino vode. To fazo imenujemo drozganje, mešanico vode in slada pa drozga. V posebnih posodah se z ustreznimi temperaturami in časom delovanja, ustvarjajo optimalni pogoji za delovanje encimov in s tem za razgradnjo snovi iz slada. Pri nižjih temperaturah poteka razgradnja beljakovin do aminokislin, pri višjih temperaturah pa ogljikovih hidratov do sladkorjev. Netopne snovi slada preidejo v topno obliko – ekstrakt. Tekočina, v kateri so raztopljene snovi slada, se imenuje sladica. Ta se v fazi precejanja loči od trdnih ostankov zrnja, preostanek ekstrakta pa še izperemo z vodo, ki ima točno določeno temperaturo.
S kuhanjem do želenega ekstrakta v osnovni sladici Sledi kuhanje v kuhalni posodi, kjer se v več obrokih dodaja hmelj, največkrat v obliki peletov. V tej fazi se pivina sterilizira, beljakovine se zgrudijo, aromatične in grenke snovi hmelja pa raztapljajo. S kuhanjem dosežemo tudi želeni ekstrakt v osnovni sladici, ki je za različna
[
str. 4
]
•
Kegljaški klub Pivovarne Laško
Od zrna do piva Tako, surovine imamo, sedaj pa se lotimo varenja hmeljene pivine.
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
piva različen in pomeni osnovo za začetek alkoholnega vrenja. Hmeljeno pivino prečrpamo v posebno sedimentacijsko posodo, kjer izpade vroča usedlina-proteinski kosmiči. Po končani sedimentaciji, ki traja 30-60 minut je pivina pripravljena za hlajenje in fermentacijo. O tem pa v naslednjem prispevku. •
959 posameznih treningov in tekem, kar pomeni 128.500 lučajev. Prikazano v teži je to 366.000 kilogramov in še malo čez. Naporno. Junija se bo končala 19 sezona našega tekmovalnega nastopanja, osvojenih je več kot 60 pokalov na različnih nivojih tekmovanj. Trije naslovi državnega prvaka so najvišji dosežki, pa tudi nastopanje v prvi ligi, a žal samo eno sezono. V celotni zgodovini kluba je njegove barve na tekmah zastopalo 22 zaposlenih v Pivovarni Laško. O začetkih kluba, o dosežkih zadnje sezone in še kaj, pa prihodnjič. • Besedilo: Ivan Zorko
Laško pivo na poti na Kitajsko
Besedilo: Regina Kirn Godec
Vsako naše pivo ima svoj rojstni list, kar pomeni, da ima svoj varilni diagram oz. svojo recepturo in postopek proizvodnje teče od varilnice do polnjenja za vsako vrsto posebej. Načinov varenja je več. Naša tradicija prisega na dekokcijski sistem. Imamo dve varilnici, ki sta povsem avtomatizirani. Velika ima kapaciteto 1100 hl na varko in manjša 600 hl na varko. Prilagojeni sta potrebam trga. Pozimi vari manjša, poleti večja.
V
četrtek in petek (14. in 15. aprila) je iz Pivovarne Laško proti Luki Koper krenilo prvih 8 kontejnerjev steklenic in sodčkov blagovnih znamk: Laško Zlatorog, Laško Club in Laško Light. Preostalih 7 od skupno 15 konterjerjev pa je svojo pot proti Kitajski ubralo teden dni kasneje. Gre že za drugo pošiljko izdelkov Pivovare Laško za kitajski trg, ob tem pa je zadnja - po količini - kar dvakrat večja od prve. To pomeni, da je bil odziv kitajskih kupcev na testno pošiljko zelo dober.
2.380 hektolitrov piva na poti v mesto Wenzhou s 7,6 milijona prebivalci 15 kontejnerjev piva Pivovarne Laško s skupno količino 2.380 hektolitrov, je že namenjenih v kitajsko provinco Zhejiang, natančneje v tretje največje mesto province – Wenzhou, ki šteje 7,6 milijona prebivalcev. Gre za pristaniško mesto, preko katerega že stoletja poteka trgovanje z
[
str. 5
]
Evropo in predstavlja zanimivo tržišče za izdelke Pivovarne Laško ter dobro izhodišče za prodajo na širšem tržišču province in celotne Kitajske. • Besedilo: Rok Nemec
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
AS • GL
•
• leto XXII • maj 2011 •
• številka 15 •
P
V letih 2007 in 2008 Pivovarna Laško ni sodelovala na tekmovanju s krovno blagovno znamko, saj je bila v teku prenova celostne podobe. V lanskem letu so se za prestižna svetovna priznanja potegovale štiri pijače Pivovarne Laško, ki so bile nagrajene s tremi zlatimi odličji in enim srebrnim.
Zmagovalce mednarodnega tekmovanja Monde Selection, na katerem se za nagrade vsako leto poteguje več kot 2.200 izdelkov iz osemdesetih držav, slovesno razglasijo na zaključni slovesnosti, ki bo letos potekala konec maja v Bruslju. Izdelke je na Monde Selection ocenjevalo sedemdeset strokovnjakov z različnih področij, ki pri ocenjevanju upoštevajo kar dvajset različnih meril, zato smo v Pivovarni Laško dosežka upravičeno veseli. Ker se družba s skoraj 200-letno tradicijo nenehno odziva na potrebe trga, razvojna ekipa ne počiva. Upamo, da se bodo novi izdelki po kakovosti pridružili nagrajencem letošnjih zlatih medalj ter naleteli na pozitiven odziv pri kupcih. Komisijo Monde Selection sestavljajo svetovno priznani strokovnjaki različnih profilov. Pri ocenjevanju izdelkov pa so ocenjevali harmoničnost in skladnost proizvoda glede na njegovo vrsto in sestavo. • Besedilo: Simona Oset
Volitve v Svet delavcev Pivovarne Laško, d.d.
V
sredo, 16. februarja so v Pivovarni Laško potekale volitve v Svet delavcev Pivovarne Laško, d.d. Volilno pravico je imelo 308 delavcev. Volitev članov Sveta delavcev se je udeležilo 205 delavcev družbe, kar je predstavljalo 66,56% delavcev z aktivno volilno pravico. Oddanih je bilo 205 glasovnic, od tega 200 veljavnih in 5 neveljavnih. V Svet delavcev Pivovarne Laško, d.d. so bili, po vrstnem redu, glede na število glasov, imenovani: Janez Hrastnik, Boštjan Teršek, Bojan Cizej, Marta Verih, Dragica Čepin, Nataša Kočar, Milan Višner, Matej Košenina in Damjan Kovač. Volilno komisijo so sestavljali: Tomaž Zavšek – predsednik, Andreja Knapič – član, David Bezgovšek – član. • Besedilo: Rok Nemec
[
str. 6
]
• številka 15 •
Od šanka do šanka
Za nagrade Monde Selection se vsako leto poteguje preko 2.200 izdelkov
dos Ice, veliko zlato medaljo v letu 2007 pa Temno Laško.
•
• leto XXII • maj 2011 •
Tri zlate medalje za piva Pivovarne Laško
ijače Pivovarne Laško so na prestižnem mednarodnem tekmovanju „Monde Selection 2011“, prejele tri zlate medalje. Z zlato medaljo so bila nagrajena vsa tri prijavljena piva: Laško Zlatorog, Laško Dark in Jubilejnik. Pivovarna Laško s svojimi pivi že vrsto let sodeluje na tem mednarodnem ocenjevanju kakovosti in je v preteklosti prejela že vrsto žlahtnih medalj za paleto različnih izdelkov. V zadnjih letih je veliko zlato medaljo prejel leta 2006 Bandi-
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
Gostilna »Francl« 100 let zvestobe Zlatorogu
G
ostilna »Francl« v Zagradu pri Celju, je zvesta Laškemu pivu že od leta 1895, ko je gostilno zgradil Krašovčev Matija. In ta zvestoba traja še danes. Zanimiva je zgodba o tem, kako je nastalo ime »Francl«. Laščan Matija Krašovc je delal kot plačani natakar v Hotelu Pošta v Celju. Z njim je delal tudi natakar z istim imenom, zato so Matijo začeli klicati kar Francl. To ime se ga je prijelo in tako je gostilna dobila ime. Takrat je bila to furmanska »oštarija« kamor so najpogosteje zahajali furmani, ki so iz bližnjega rudnika in apnenca Pečovnik vozili premog in apno.
Gostilna z družinsko tradicijo
Gostilna mnogih specialitet
Pred 2. svetovno vojno je gostilno prevzel sin Rudolf z ženo Heleno in nadaljeval tradicijo gostilne v tistih težkih vojnih in povojnih časih. 1966. leta so laški pivovarji vgradili prvi pivski »šank« s hladilno napravo, ki malo prenovljen še vedno toči dobri stari Zlatorog iz Laškega. Hči Marinka pa je - kljub redni službi v Hotelu Merx v Celju - vse pogosteje prevzemala vajeti napredka gostilne v svoje roke. 1985 leta se je vrnila k očetu v domačo gostilno, 1999 pa predala gostilno svojemu edinemu sinu Petru, ki danes z ženo Marijo uspešno nadaljuje tradicijo dobrega domačega gostišča.
Gostilna »Francl« ima kapaciteto 180 sedežev, od katerih je 80 sedišč na lepo urejenem vrtu pod lipo. Še danes strežejo nekaj specialitet, ki so v ponudbi že 100 let - :žolco, domačo suho salamo in koline. Jedilnik dopolnjujejo predjedi kot so pašteta iz dimljene postrvi ter gosja ali divjačinska pašteta. Glavne jedi so večinoma iz teletine in divjačine. Značilne so tudi »Zagradske« sveže postrvi, v tem času pa tudi žabji kraki. Za zaključek pa največkrat postrežejo sladico štrukelj, »štrudl« in domačo »Franclnovo« torto. Res dobra pristna domača hrana polni gostilno, zato vam priporočamo rezervacijo. • Besedilo: Gorazd Šetina
Gostilna »Francl«, Zagrad 77, 3000 Celje , Telefon: +386 3 492 64 60
[
str. 7
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
AS • GL
•
• leto XXII • maj 2011 •
• številka 15 •
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• leto XXII • maj 2011 •
• številka 15 •
Gremo v hribe 2011
Z Zlatorogom v hribe tudi v 2011 P
reteklo leto, v letu praznovanja 185-letnice Pivovarne Laško, se je rodila Zlatorogova transverzala ponosa z akcijo Gremo v hribe, s katero smo med seboj povezali slovenske vrhove, planinske koče, pohode in družabna srečanja; lani 7, letos pa smo v akcijo Gremo v hribe vključili še 5 vrhov. S serijo 12-ih Zlatorogovovih dogodkov želimo svojo najprepoznavnejšo blagovno znamko – Zlatorog – povezati s simbolom slovenstva, hribi in planinami. V rojstnem letu Zlatorogove transverzale ponosa in z njim akcije Gremov hribe, je 7 Zlatorogovih dogodkov obiskalo kar 3.873 planincev, s katerimi smo skupaj zbrali za 36.242 evrov denarnih sredstev, ki jih je Pivovarna Laško namenila projektom ohranjanja čiste narave.
Dvakratno slavje Če smo natančni, smo se družili na kar 8 dogodkih. Na zadnji, zaključni dogodek na Šmohorju nam jo je namreč zagodel dež, zato smo praznovali kar v planinskem domu. A ker smo trmasti, kot je pregovorno trmast tudi Zlatorog, smo 4. septembra zaključni dogodek organizirali ponovno. Srčno smo si namreč želeli sonca in rojstnodnevnega rajanja, kot se za visoki jubilej Pivovarne Laško spodobi. Trma se je izplačala, posijalo je sonce, zadnjega dogodka, na katerem smo razglasili Zlatorogove ambasadorje ponosa (tiste, ki so vrhove, vključene v našo transverzalo, obiskali na dneve Zlatorogovih dogodkov) in razrezali torto velikanko, pa se
[
Vse, ki vam preživljanje prostega časa v objemu čarobnega gorskega sveta, neokrnjene narave, poživljajočega svežega zraka in brezmejnih, dih jemajočih razgledov, predstavlja način življenja ter cenite prijetna druženja v krogu podobno mislečih v letu 2011 vabimo na Zlatorogove dogodke, ki se bodo odvili po sledečem terminskem planu:
Foto: Izidor Jesenko
je udeležilo rekordno število planincev in kolesarjev: zbralo se nas je kar 1.215! Z Manco Špik smo se zabavali do poznih večernih ur.
30. april koča na kokoši (674 m) 14. maj planinska koča na planini nad vrhniko (733 m) 28. maj planinski dom pri gospodični na gorjancih (828 m)
Družbena odgovornost akcije
4. junij mariborska koča na pohorju (1.068 m)
V letošnjem letu družbeno-odgovorna nota »Zlatorogove transverzale ponosa – Gremo v hribe« ostaja: v imenu vsakega planinca, ki se bo na dan Zlatorogovega dogodka vpisal v častno vpisno knjigo, bo Pivovarna Laško donirala 1 EUR za nadaljnje uspešno delovanje lokalnega planinskega društva, ki upravlja s planinsko kočo na izbranih vrhovih.
11. junij dom na menini planini (1.453 m) 18. junij planinska koča na krimu (1.107 m) 25. junij koča na kopitniku nad rimskimi toplicami (865 m) 2. julij koča na blegošu (1391 m)
Akcijo podpira Planinska zveza Slovenije
20. avgust kosijev dom na vogarju (1054 m)
Še posebej smo ponosni, da je letos Zlatorogovo transverzalo ponosa in akcijo Gremo v hribe, podprla najbolj množična nevladna organizacija v Sloveniji, Planinska zveza Slovenije, s katero bo Pivovarna Laško sodelovala tudi v prihodnjih letih in jo podprla v trajnostno usmerjenem projektu oživljanja tradicije oskrbovanja planinskih koč v Triglavskem narodnem parku s konji. •
str. 8
Besedilo: Maša Meden
]
•
27. avgust poštarski dom pod plešivcem (805 m) 3. september vojkova koča na nanosu (1262 m) 10. september planinski dom šmohor (784 m) Na lokacijah vas bomo pričakali od 8. ure dalje, naše druženje, začinjeno z obilico dobre glasbe in številnimi nagradnimi družabnimi igricami, pa se bo nadaljevalo do poznih popoldanskih ur. •
[
str. 9
]
OS • N OV
TI IZ SKUPINE LAŠ KO
OS • N OV
•
• leto XXII • maj 2011 •
• številka 15 •
NOVOSTI IZ SKUPINE LAŠKO nov okus ore za vroče radler poletne dni red orange
Union Radler je mešanica piva in osvežilne pijače z okusom rdeče pomaranče. Narejen je iz polovice Union svetlega piva, druga polovica je brezalkoholna pijača, zato vsebuje le 2,5 % vol. alkohola, kar je pol manj kot Union svetlo pivo. Okus rdeče pomaranče daje Radlerju 8 % sadni delež pomarančnega soka ter soka granatnega jabolka, ki skupaj s svetlim pivom poudari harmonično grenčico in prijetno kiselkast, osvežilen okus. Z novim okusom rdeče pomaranče vam ponujamo novo vrhunsko »Osvežitev na cilju!«. •
O
ra, ena najstarejših in najbolj prepoznavnih znamk pri nas, ki je začela osvajati srca tako mladih kot starejših že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je do letošnje sezone ponujala osvežitev v petih različnih okusih: Ora original, Ora green, Ora exotic, Ora lemon ter Ora peach. Današnje razmere na trgu ne dovoljujejo počivanja na starih lovorikah, zato smo v Radenski za toplejše dni, ki že trkajo na naša vrata, družino Ore dopolnili z novim proizvodom Ora bitter lemon.
TI IZ SKUPINE LAŠ KO
• leto XXII • maj 2011 •
• številka 15 •
poletne osvežitve iz laškega V Pivovarni Laško, matični družbi Skupine Laško, ne počivamo na preteklih uspehih. Usmerjenost v razvoj in izpopolnjevanje ter naklonjenost spremembam, sta nam omogočali rast in krepitev skozi 185 let in z enako miselnostjo vstopamo v novo sezono 2011. Kljub omejitvam okolja na trg vstopamo z željo zagotavljanja
pestrosti in kvalitete v vseh segmentih naše osnovne dejavnosti. Zavedamo se, da ima povpraševanje v trenutnih razmerah omejen obseg, a prepričani smo, da bomo z odlično kakovostjo izdelkov, prepričljivo komunikacijo in aktivnim oglaševanjem, potrošnike prepričali, da posežejo po naših izdelkih. •
bandidos sun laško malt
laško trim
ic cider
z okusom pomaranče in guave
sladni napitek z okusom jabolka in breskve
lahko svetlo pivo blažje in lažje
jabolčno vino 100% zvezda zabave
V Laškem smo jo otvorili s širitvijo naše mladostne blagovne znamke Bandidos, linije mešanih pijač s pivom. Ta je v svojo družbo sprejela novega člana – Bandidos Sun. Izdelek s sončnim okusom pomaranče in guave, ki je na trg kot prvi od štirih novosti prišel v začetku marca, bo zagotovo prepričal naše stalne, pa tudi nove potrošnike. Na voljo je v enakih pakiranjih kot ostala paleta okusov, osnovno pakiranje je v 0,33 litrsko stelenico.
Vrzel v krovni blagovni znamki Laško je prav tako v sredini marca zapolnil nov brezalkoholni napitek, Laško Malt. Izdelek na osnovi sladnega ekstrakta, v dveh okusih: jabolko in breskev, je na voljo v povratni steklenici 0,33 l, transportno pakiranje pa v zaboju 1/24.
Trgu se je obenem predstavil tudi nov izdelek krovne blagovne znamke Laško, lahko pivo Laško TRIM. Kot večina velikih proizvajalcev sledimo globalnim trendom in željam potrošnikov. Laško TRIM, sodi z 2,5 volumskimi odstotki alkohola v razred lahkih piv in bo tako razveselil marsikaterega pivo pivca. Osnovno pakiranje je povratna steklenica 0,5l, transportno pakiranje pa zaboj 1/20.
Krono novih izdelkov Pivovarne Laško v letu 2011 pa predstavlja četrti po vrsti, saj je tako po kategorizaciji izdelkov Pivovarne Laško, kot tudi po poznavanju širše javnosti NOVOST na trgu. iC Cider, jabolčno vino, vsebuje 4 volumske odstotke alkohola in je rezultat domačega znanja ter razvoja, izdelek pa nosi pečat sodobnega designa in podpis laške kvalitete. Blagovna znamka iC Cider pooseblja pristnost, zapeljivost ter povabilo k druženju. Z ali brez razloga. •
Besedilo: Nina Tomše
Besedilo: Simona Oset
ora bitter lemon je osvežilna brezalkoholna pijača, ki je narejena na osnovi izvirske vode Radenska. Tradicionalni in svojevrsten okus bitter lemon, ujet v naravne mehurčke ogljikovega dioksida, prinaša posebno svežino tako v vonju in okusu. Radenska je znana po tem, da potrošnikom nudi vedno nove in sveže okuse. Dodatni okus bitter lemon, znotraj družine Ora, bo zagotovo razveselil ljubitelje osvežilnih gaziranih pijač, ki so še posebej iskane v pomladnih in poletnih mesecih. • Besedilo: Vesna Šavel
[
str. 10
]
•
[
str. 11
]
OS • N OV
TI IZ SKUPINE LAŠ KO
OS • N OV
•
• leto XXII • maj 2011 •
• številka 15 •
v družino radenska plus vračamo priljubljeni okus jagode
V
bujejo koristne oziroma funkcionalne dodatke, so negazirane, pripravljene z naravno mineralno vodo ter napolnjene brez dodanih konzervansov. Imajo nizko energijsko vrednost ter ne vsebujejo umetnih sladil in kristalnega sladkorja, ampak so slajene s fruktozo. Kot funkcionalni dodatek vsebuje Radenska Plus Feel Good hranilno snov L-karnitin, ki je znan po tem, da v povezavi s telesno aktivnostjo pripomore k hitrejšemu izgorevanju maščob in se tako uporablja za nadzorovanje telesne teže.
ode iz družine Radenska Plus, kot prve in edine slovenske funkcionalne vode, že nekaj časa navdušujejo potrošnike, predvsem tiste, ki želijo ohraniti zdravo telo in duha. Vsebujejo namreč pomembne funkcionalne dodatke, ki blagodejno vplivajo na naše fizično in psihično počutje.
vrača se okus jagode – radenska plus feel good Z veseljem vam sporočamo, da v družino Radenska Plus vračamo med potrošniki najbolj priljubljen okus jagode, ki jo v kombinaciji z L-karnitinom predstavlja nov izdelek Radenska Plus Feel Good.
V Radenski se zavedamo, da je našim potrošnikom zdravo življenje ena izmed najpomembnejših vrednot. Z novim proizvodom Radenska Plus Feel Good smo jim omogočili pred leti priljubljen okus jagode, tokrat v kombinaciji z L-karnitinom. •
radenska plus feel good – funkcionalna voda
Besedilo: Vesna Šavel
Pri novem izdelku Radenska Plus Feel Good smo ohranili vse bistvene značilnosti družine Radenska Plus, ki delajo te posebne. Vode Radenska Plus vse-
potrebujete osvežitev?
F
ructal je v pomlad vstopil s prenovljeno linijo ledenih čajev, imenovanih Fructal Ice tea, s tremi harmoničnimi okusi: brusnica z malino, breskev in jagoda z limono. Slednja sta pakirana v 1,5-litrski kartonski embalaži, ki je v slovenskem prostoru pomembna novost v tej kategoriji pijač. Potrošniki so se Fructalovimi ledenimi čaji že seznanili, saj so okusa breskev in brusnica-malina poznali pod blagovno znamko Fruc ledeni čaj. Ta dva okusa pa bosta odslej na voljo v prenovljenih 0,5- in 1,5-litrskih plastenkah. Fructalov Ice tea sodi v kategorijo osvežilnih brezalkoholnih pijač in je kot tak strateško pomemben tudi za tuje trge. Lažje in bolj osvežilne okuse z nižjim deležem sadja smo v Fructalu napolnili v plastenke po 0,5l in 1,5l, bogatejše in bolj izrazite okuse z višjim sadnim deležem, pa v novo, kartonsko pakiranje velikosti
1,5l. V Fructalu smo izjemno zadovoljni, da smo prvi na slovenskem trgu, ki smo potrošnikom hkrati ponudili dve možnosti izbire ledenih čajev – okusa in embalaže.
Okusni, osvežilni in zdravi Ledeni čaji niso zgolj okusni in osvežilni, pač pa tudi zelo zdravi, saj vsebujejo izbrane sestavine različnih vrst čajev in sokove izbranih sadežev. Vsi ledeni čaji iz Fructala so polnjeni aseptično in ne vsebujejo nikakršnih konzervansov ter umetnih arom in barvil. Najboljši so ohlajeni na temperaturo od 4 do 7 stopinj. • Besedilo: Tina Tomažič
[
str. 12
]
TI IZ SKUPINE LAŠ KO
•
• leto XXII • maj 2011 •
• številka 15 •
zala in sola ledeni čaj imata talent. kaj pa ti?
V
Pivovarni Union tudi v letošnji, že drugi sezoni, podpiramo priljubljeno oddajo: Slovenija ima talent. Tako kot nam oddaja razkriva premnoge talente, ki jih imamo Slovenci, tako se tudi v Pivovarni Union ponašamo s številnimi izdelki in raznovrstnimi talenti. Sola ledeni čaji so med mladimi izredno priljubljeni. Lansko leto smo jim nadeli novo podobo ter obstoječim okusom breskve in ameriške brusnice dodali nove okuse – pomarančo, limono in breskev zero. V letošnjem letu vas bomo presenetili še z okusom Sola limonada, ki bo na prodajnih mestih od junija dalje. Izvirska voda Zala pa odžeja in osveži ob najrazličnejših priložnostih – na zabavi, v naravi, v športnem parku … Zala in Sola ledeni čaji so letos dobili tudi posebno animacijo, v kateri smo pripravili zabavno koreografijo štirih različnih okusov alias Maestro, glas pa nam je posodil voditelj oddaje Peter Poles. •
Besedilo: Nina Tomše
oaza – nov okus za prihajajočo sezono
O
aza, osvežilna brezalkoholna pijača iz Radenske, je na trgu že celih pet let. Od njenega lansiranja naprej, navdušuje zveste potrošnike s svojimi zanimivimi in nenavadnimi kombinacijami okusov. Prepričani smo, da Oazo čaka še veliko uspešnih sezon. Vendar nam današnje razmere na trgu ne dovoljujejo počivanja na starih lovorikah, zato smo za letošnjo pomlad, poleg že obstoječih okusov v družini Oaza: jabolko z zelenim čajem, rdeče grozdje z rooibosom, marelica z belim čajem, breskev-marakuja z belim čajem ter bezeg z belim čajem, pripravili še nov okus, češnjo z belim čajem.
velika vsebnost antioksidantov, ki krepijo imunski sistem Češnja, kot prvi sadež poletja, nas vedno znova prepriča s svojimi izrazitimi barvami in okusom. Nič čudnega torej, da so
[
str. 13
]
nekoč verjeli v čaroben učinek češenj. Še več, čarodej je s pomočjo skrivnostnega češnjevega napoja lahko dosegel, da se je oseba zaljubila. V Radenski smo ˝čarobnost˝ mamljivih češenj združili z belim čajem, ki je znan kot stari kitajski eliksir dolgega življenja in lepote. Pripravlja se z izbiro najmlajših, še neodprtih listov in popkov čajevca (Camelia sinensis). Zaradi minimalne obdelave vsebuje izredno veliko antioksidantov, ki krepijo naš imunski sistem in zmanjšujejo negativne vplive okolja ter hitrega tempa življenja. Zaradi njegovih koristnih učinkov, število zapriseženih ljubiteljev belega čaja v svetu strmo narašča. Kot vsi obstoječi okusi Oaze je tudi nova Oaza z okusom češnje in belega časa slajena s fruktozo. Pripravljena je z izvirsko vodo Radenska, ki sodi med najčistejše vode v Sloveniji. Ker je polnjena na aseptični liniji, ne vsebuje konzervansov. • Besedilo: Vesna Šavel
OS • N OV
TI IZ SKUPINE LAŠ KO
• leto XXII • maj 2011 •
• številka 15 •
vital mestinje z novimi proizvodi
frupi sadni sirup Pravijo da najbolj odžeja voda. A tudi s sadnimi sirupi, ki se razredčijo z vodo ni nič narobe. FRUPI sadni sirupi so narejeni iz zgoščenih sadnih sokov ter kakovostnih arom, ki se v poljubnem razmerju redčijo z vodo in so še vedno zelo priljubljeni za potešitev žeje in duha. Sirupi vsebujejo od 9 do 20 odstotkov sadnega deleža.
dopolnjena paleta sadnih sirupov z okusom bezga in pomarančeananasa S ponosom predstavljamo najnovejšo razvojno-proizvodno pridobitev v Vitalu Mestinje – nove kvalitetnejše sadne sirupe v litrski PET plastenki. K obstoječim okusom sirupov jabolka, brusnica, malina-ribez in ACE smo dodali še dva nova: bezeg in pomaranča-ananas. Vsi sirupi vsebujejo bogate sadne koncentrate, so BREZ umetnih barvil, BREZ umetnih sladil, BREZ konzervansov in imajo znak ˝Kupujem slovensko˝, kar je še posebej zanimivo za potrošnike.
AS • GL
•
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• leto XXII • maj 2011 •
• številka 15 •
union malt edinstvena, brezalkoholna, osvežilna pijača iz slada
nova okusa frupi sadne pijače sta pomarančalimeta in ribez-malina
Sladne pijače so nov trend na področju brezalkoholnih pijač. Sladna pijača MALT je osvežilna gazirana pijača, polnjena v 0,33 L stekleničke, po izgledu spominja na pivo, vendar ne vsebuje alkohola (0,0 %), ker ni fermentirana. Barva pijače je zaradi dodanega izvlečka ječmenovega slada in karamele rumenkaste barve. Slad je namočen, nakaljen in nato osušen ječmen, ki ga proizvajajo v sladarnah, ta pa se uporablja v proizvodni piva. Med kaljenjem potekajo številne biokemijske spremembe, zaradi katerih slad vsebuje veliko vitaminov, mineralov in antioksidantov. Med sušenjem slada nastanejo melanoidini, ki vplivajo na barvo in aromo. Zaradi tega daje naravni izvleček slada pijači značilen vonj in okus, po čemer se pijača razlikuje od ostalih osvežilnih brezalkoholnih pijač. Okus in aromo slada dopolnjuje tudi prijetna sadna aroma ananasa. • Besedilo: Nina Tomše
V Vitalu Mestinje smo razvili tudi dve novi sadni pijači pod blagovno znamko FRUPI, ki sta polnjeni v litrski plastenki s širokim grlom, in sicer: FRUPI sadna pijača pomaranča-limeta z 12 odstotnim sadnim deležem ter FRUPI sadna pijača ribez-malina z 10 odstotnim sadnim deležem. Sadni pijači sta BREZ umetnih barvil in BREZ umetnih sladil ter sta označeni z znakom S-kupujem slovensko. Z razvojem teh dveh novih sadnih pijač smo prvi slovenski proizvajalec, ki lahko potrošniku ponudimo sadne pijače v litrski plastenki s širokim grlom. Nova oblika plastenke s širokim grlom je zelo priročna in omogoča preprosto uporabo kvalitetnih in osvežilnih sadnih Vitalovih pijač. • Besedilo: Mira Močnik
[
str. 14
]
•
[
str. 15
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• leto XXII • maj 2011 •
AS • GL
•
• številka 15 •
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • maj 2011 •
• številka 15 •
Navijajmo v družbi maskot največjega slovenskega sponzorja
S
kupina Laško je največji sponzor slovenskega športa. Sponzorstva v športu so integralni del poslovne strategije podjetij, saj glede na majhnost slovenskega tržišča ne pomenijo samo poslovnih ter marketinških koristi za podjetja, ampak odsevajo tudi njihovo družbeno odgovornost. Vsako leto vrhunskim športnim kolektivom in posameznikom podjetja Skupine Laško namenijo nekaj več kot 5,5 milijonov evrov.
Legendarni Zlatko
Del športne ter predvsem navijaške zgodbe podjetij Skupine Laško pa so tudi maskote. Pred dvajsetimi leti je nastala prva kozorog Zlatko, ki jo je prvi narisal legendarni Miki Muster in odseva vpetost Pivovarne Laško v slovenski vrhunski šport. Po dolgih letih odsotnosti se Zlatko v najboljši formi vrača med navijače, pripravljen na nove zmage naših športnikov. Poskočnega Zlatka so obudili v oblikovalskem studiu Luks. Zasnovali so ga v sodelovanju s priznano oblikovalko scenografije
in kostumografije Barbaro Stupico in ilustratorskim mojstrom Matejem De Ceccom. Z Zlatkom bomo delili veselje ob športnih uspehih. Složnost in timski duh so vrline, ki jih bo zastopal kot zgleden veseljak in upamo, da bo segel v srce vsem ljubiteljem slovenskega športa. Zlatko se že pojavlja kot strasten navijač vseh tistih športnikov in športnih kolektivov, katerih sponzor je Pivovarna Laško. • Besedilo: V.G. in T.K.
Strastni Zmajček Letos pa se Zlatku je pridružil še najboljši prijatelj Zmajček. Pivovarna Union bo namreč poleg korporativnega spota Povezani s strastjo, uporabila še nove 3D animirane spote, namenjene podpori glavnim sponzorstvom (nogometa, košarke, hokej-a). Gre za komične zgodbe, ki se dogajajo novi maskoti. V njegovi podzavesti se popeljemo v dogajanje na igrišče in dvorane znotraj steklenice Piva Union in Brezalkoholnega Piva Union. Vse tri zgodbe imajo skupno lastnost: Zmajčka za katerega preko facebook-a in nagradne igre »IZBERI MI IME« iščemo ime, ki bi ga izbrali naši zvesti »pivo pivci«. Animiran 3D spot bo zabaven tako za odrasle, kot tudi za najmlajše oboževalce Pivovarne Union. • Besedilo: Nina Tomše
Z zelenim Zlatkom in rdečim Zmajčkom bomo torej še bolj zavzeto navijali za naše odlične športnike.
[
str. 16
]
[
str. 17
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
AS • GL
•
• leto XXII • maj 2011 •
• številka 15 •
Laška pihalna godba osvojila 3 zlata priznanja M
ed 14. in 17. aprilom je v Splitu potekal 2. Mednarodni festival pihalnih godb imenovan ˝Mitteleuropa Blasmusikfest 2011˝. Na festivalu se je zvrstilo 15 godb na pihala, med njimi 6 iz Slovenije, 5 iz Hrvaške ter 4 iz Avstrije. Festival, ki je imel tudi tekmovalno plat, je bil še posebej uspešen za laške godbenike, ki so domov prinesli kar tri zlata priznanja, ki so jih osvojili v treh različnih kategorijah. 1. mesto so tako osvojili v svoji skupini ter tudi v generalni razvrstitvi, saj so med vsemi nastopajočimi skupaj zbrali največ točk (98). Posebno priznanje za najboljšega dirigenta festivala pa je prejel kapelnik laške pihalne godbe Gašper Salobir. •
Avto park Skupine Laško v novi podobi
N
ovo, všečno celostno podobo dobiva tudi avto park Skupine Laško, ki ga bodo uporabljali pospeševalci Horece ter predstavniki za trgovino. Novi Caddy-ji bodo ˝oblečeni˝ v osem različnih blagovnih znamk. Za pospeševalce Horece bo skupaj namenjenih 37 avtomobilov, od tega: 16 v podobi Pivovarne Laško, 9 Pivovarne Union, 5 Radenske Classic, 3 Radenske Naturell, 2 Zale, 1 Pepsi ter 1 v podobi Sole. 19 Caddy-jev pa bodo
[
dobili tudi predstavniki za trgovino, in sicer: 6 jih bo v podobi Pivovarne Union, 3 Zale, 3 Oaze, 3 Radenske Classic, 2 Pivovarne Laško, 1 Sole in 1 Pepsi. Skupaj se bo tako po slovenskih cestah vozilo 56 lepotcev, ki zagotovo ne bodo ostali neopaženi in bodo nase privabili marsikateri pogled. •
str. 18
• številka 15 •
Grad Tabor Laško ponovno živi in diši
o polletnem samevanju Gradu Tabor, se je Pivovarna Laško odločila in zaupala grad v roke mladega kuharja Marka Pavčnika in njegove žene. Marko Pavčnik, ki je do pred kratkim delal v Hotelu Evropa, je član kuharske reprezentance Slovenije, njegova kuhinja pa že leta razveseljuje prebivalce Savinjske regije. Za svoje kulinarične spretnosti je prejel več zlatih in srebrnih medalj na tekmovanjih Gostinsko turističnega zbora, tako samostojno kot z reprezentanco. Prav s slednjo, pa je bil zelo uspešen tudi na tekmovanjih evropskega in svetovnega ranga. Njegova kuhinja temelji na uporabi vrhunskih sestavin s poudarkom na lokalnih sestavinah, ki jih s sodobnimi kuharskimi tehnikami še obogati oz. ohrani njihov prvinski okus. V njegovih prizadevanjih ga podpira žena Katja Pavčnik, ki ima sicer turistično izobrazbo, ampak bo z veseljem zagrizla "v gostinsko jabolko", hkrati pa jo zelo veseli, da sta svojo veliko željo uresničila in njuno prvo restavracijo odprla prav na turistični točki mesta.
ke. Uspeh gostinca je povezan s številnimi dejavniki, ki se med seboj prepletajo. Težko je soditi zakaj prejšnjim ni uspelo. "Naše oči so predvsem uprte v prihodnost in iskanje načinov, kako povečati obisk gradu in zagotoviti, da gostje odidejo čim bolj zadovoljni", pravi Marko Pavčnik. "Zaradi zahtevnosti objekta, je podpora Pivovarne Laško ključna."
Naše prioritete za povečanje obiska? Ker je otvoritev še zelo sveža, je trenutna prioriteta, spraviti poslovanje v tek. Kasneje bomo zagotovo usmerjeni v to, da bodo na gradu potekale tudi prireditve, kulturni večeri, kulinarični dogodki... Upamo na sodelovanje s STIK-om tudi na tem področju. Z matičnim uradom sodelujemo, da vzpostavimo lokacijo za poročne obrede. Veliko je idej, med drugim naj bi postali tudi lokacija za degustacije in promocijo pitja piva.
Zakaj prejšnjim gostincem ni uspelo?
Predvsem si želimo narediti grad dostopen širšemu krogu ljudi, zato smo prilagodili tudi našo ponudbo in cene. •
Grad Tabor Laško je gostinsko gledano zelo zahteven objekt, ki ima svoje specifi-
Besedilo: K. P. Foto: Gregor Katič
Besedilo: Rok Nemec
]
•
• leto XXII • maj 2011 •
P
Besedilo: Gorazd Šetina
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
[
str. 19
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • maj 2011 •
• številka 15 •
Pivovarna Laško na smučišču Kanin
Bolečina Mrzel piš, zavija mi okrog ušes, snežinke plešejo svoj zimski ples. Rsk, rsk, rsk se sliši, moja stopinja, ki reže celi sneg. Reže, boli, bolečina, okrog mene ena sama belina. Neskončen gozd, smrtna tišina, se zdi,da nikoli, nebo konca poti. Utrujenost, korak počasi zastaja, a vem, moram zdržati do kraja. Že slišim iz bližnje cerkve zvonjenje, molitev blaži, bolečina počasi pojenja. Besedilo: Štefanija Belej
N
a edinem visokogorskem smučišču pri nas - na Kaninu - je 19.02.2011 gostovala skupina Pivovarna Laško. Sam dogodek na smučišču Kanin sodi v sklop dogodkov, ki jih letos prvič izvajata ATC Kanin in podjetje gostinstvo Eda. Odlično sodelovanje med gostinstvom Eda in skupino Pivovarno Laško , d.d., je razlog da smo dogodek izvedli v takšni širini.
Kljub nizkim temperaturam se je pilo Laško pivo Zbrali smo se pred spodnjo postajo gondole, ki nas pripelje na Kanin. Uvodni del je pripadel godbi na pihala iz Laškega. Z nastopom so poskrbeli za pravo budnico in tako prebudili še zadnje zaspance. Sledil je dvig na smučišče Kanin, ki nas je pričakal obsijan z soncem. Ob 11.00 smo ob pomoči hostes pričeli z promocijo točenega piva Zlatorog. Dogodku se je ob 13.00 priključila godba iz Laškega z svojim nastopom. Navkljub nizkim
temperaturam, je bilo čutiti pozitivno energijo med smučarji, ki so z veseljem posegali po kozarcih Laškega piva. Sodi so se praznili bolj kot običajno, s čimer je bil zadovoljen tudi gostinec. Proti koncu popoldneva je godba iz Laškega izvedla še nastop pred lokalom Kavka bar na D postaji gondole.
Dogodek odlično sprejet – predlog da postane tradicionalen Popoldan se je prevešal v večer, zato smo se zadovoljni z izvedbo in prodajo, spustili v dolino. Prireditev je pripomogla k promociji, prodaji in osveščanju o kvaliteti točenega piva skupine Pivovarna Laško, ter krepitvi poslovnih vezi z enim izmed vodilnih smučišč v Sloveniji. Dogodek je bil pri smučarjih zelo dobro sprejet, zato smo se z vodstvom smučišča dogovorili, da postane tradicionalen. • Besedilo: Borut Kenda
Iskrica
Vse kar je dobrega na svetu, je bodisi nezakonito, bodisi nemoralno ali pa red. E.A.Murphy
Kolofon Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina, e-naslov: gsetina@pivo-lasko.si • Oblikovanje: LUKS Studio • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško • maj 2011
[
str. 20
]