IČAR
DELN
• leto XXII • junij 2011 •
Društvo malih delničarjev str. 2 Pivovarne Laško
• številka 16 •
Poslovanje Pivovarne Laško v prvem četrtletju 2011 str. 3
Dušan Zorko: "Ustvarjamo blagovne znamke z dodano str. 8 vrednostjo"
8.747.652 glasov o prihodnosti pijačarske industrije
J
unij je mesec delničarjev. Mesec tistih, ki so najbolj poklicani, da ocenijo naše preteklo delo in nam postavijo nove smernice pri upravljanju njihovega premoženja. Biti delničar ni enostavno. V prvi vrsti moraš biti pripravljen del lastnega prihodka ali premoženja vložiti v poslovno idejo poljubne delniške družbe. Seveda potem upravičeno pričakuješ, da bo posel in z njim družba rasla in ustvarjala dividendo ter da bo ta uspeh vplival tudi na vrednost delnice. Izhodišča so preprosta, ampak kot vedno se vrag skriva v podrobnostih. Biti delničar pomeni tudi, da pride čas,
ko je treba prevzeti odgovornost. Ko te upravljavec družbe v kateri je tudi tvoje premoženje pove, da je podjetje na razpotju. Obstaja sicer več poti, a nekatere so bolj optimalne in druge manj. Ko so v času gospodarske rasti krožniki polni, tudi to nalogo delničarja navadno ne dojemamo kot zelo težko. Si pač lahko privoščimo biti malo izbirčni in lahko prebiramo, pokušamo in se na koncu odločimo za eno rešitev ali pa tudi ne. V času debelih krav smo lahko siti že od pokušanja. Kadar pa so gospodarske razmere manj ugodne, so tudi možnosti za izbiro prave poti na razpotju bistveno bolj omejene.
[
str. 1
]
Odločitve imajo močnejši in dolgoročnejši vpliv. Pivovarstvo se je v 186 letni zgodovini večkrat znašlo na razpotjih. Stečaji, prevzemi, vojne, nacionalizacija, denacionalizacija in še mnogi drugi procesi ali posamezniki so imeli vpliv na razvoj slovenskega pivovarstva. Zmeraj pa se je našel posameznik ali skupina delničarjev, ki so znali sprejemati dobre odločitve in pivovarstvo vedno znova spravili na pravo pot. Junij je mesec odločitev. • Besedilo: Jure Struc
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
AS • GL
•
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
Društvo malih delničarjev Pivovarne Laško
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
Uspešno poslovanje skupine Laško v prvem tromesečju 2011
Z
a nami je že več kot tretjina leta, ki velja za mrtvo sezono tako za proizvajalce osvežilnih pijač kakor tudi za pivovarje. V tem štirimesečnem obdobju sta tako celotna Skupina Laško kakor tudi matična družba Pivovarna Laško, d.d. dosegli zadovoljive rezultate, le-ti pa se lahko v prihajajoči sezoni še izboljšajo.
Prodane količine večje za 5,6 % v primerjavi z lanskim letom Skupina Laško je v tem obdobju skupaj prodala 1,24 mio hl pijač in tako presegla lanske prodajne količine za 3,2 odstotkov. S prodajo pijač je skupina ustvarila 71,9 mio eur prihodkov od prodaje, kar pa je za 5,6 odstotkov več kot pred letom dni. V tem obdobju je na segmentu pijač podvojila dobiček iz poslovanja in ga izkazuje v višini 8,5 mio eur.
D
ruštvo malih delničarjev Pivovarne Laško je imelo 26. maja letno skupščino. Ker ob sklicani uri ni bilo prisotne večine od 878 članov, je dosedanji predsednik društva Bojan Cizej predlagal, da v skladu s statutom prisotni počakajo še 30 minut, potem pa izvedejo skupščino. Ob 13. uri se je skupščina začela ob prisotnosti 13 članov društva. Člani so sprejeli poročilo o delu društva v preteklem letu ter poročili nadzornega odbora in disciplinske komisije. Zaradi novih dodatnih obveznosti dosedanjega predsednika, so prisotni sprejeli njegov odstop in izvolili Dušana Siljana za novega predsednika društva. V nadaljevanju so prisotni podprli predlog, da društvo malih delničarjev na skupščini družbe, ki bo potekala 24. junija , poda nasprotni predlog za člana nadzornega sveta Pivovarne Laško, d.d.. Za člana nadzornega sveta družbe tako društvo predlaga novoizvoljenega predsednika Dušana Siljana.
Sprejeto je bilo tudi stališče, da se pristopi k organiziranemu zbiranju pooblastil za udeležbo na skupščini delniške družbe Pivovarne Laško in se pozove vse člane društva in tudi ostale male delničarje, da pooblastijo predstavnika društva.
Novi predsednik Društva malih delničarjev Pivovarne Laško je Dušan Siljan Dušan Siljan je bil več kot 31 let zaposlen na vodstvenih mestih prodaje Laškega piva v Pivovarni Laško in je med najbolj izkušenimi in največjimi poznavalci razmer na domačem in tujih pivovarskih tržiščih. Osnovni namen delovanja društva malih delničarjev Pivovarne Laško z Dušanom Siljanom na čelu bo kakovostnejša in bolje organizirana skrb za interese delničarjev Pivovarne Laško ter predvsem aktivno sodelovanje lastnikov pri dolgoročnem in stabilnem razvoju družbe.
[
str. 2
]
Novoizvoljeni predsednik društva Dušan Siljan je povedal, da se je potrebno zavedati, da lastnina delnic ne predstavlja le pravic, ampak predvsem odgovornost, saj lahko le stabilni razvoj družbe dolgoročno prinese tudi rast premoženja preko vrednosti delnic podjetja. Društvo nadalje predlaga, da se na skupščini podprejo predlogi uprave glede pogodbenega koncerna, razrešnice upravi in nadzornega sveta. Društvo tudi meni, da se največje lastnice premalo aktivno vključujejo v reševanje stanja. Obenem ocenjujejo, da se odprodaja premoženja, kot ena od rešitev vedno bolj odmika, vendar ne po krivdi vodstva Pivovarne Laško. Vsa ta ravnanja največjih lastnikov zagotovo niso v skladu z interesi delničarjev, zato društvo poziva vodstva bank, da pri svojih odločitvah ravnajo kot dobri gospodarji. • Besedilo: Bojan Košak in Rok Nemec
Pivo predstavlja 43,8 % celotnega asortimana Skupine Laško
43,8 odstotkov vseh prodanih pijač. Ta proizvod tudi največ prispeva k uspešnim rezultatom poslovanja. Matična družba Pivovarna Laško, d. d. pa je v tem obdobju skupaj prodala 274.875 hl vseh vrst pijač in tako za 1,2 odstotkov presegla dosežek iz leta 2010. Večino prodanih pijač predstavlja pivo, in sicer kar 96,8 odstotni delež. Prihodek od prodaje v višini 21,2 mio eur je nekje na lanskem nivoju, medtem ko je dosežen dobiček iz poslovanja v višini 4,1 mio eur za 23 odstotkov višji kot v obdobju januar – april 2010. Vzpodbudni rezultati v prvih štirih mesecih tekočega leta nas zavezujejo, da v nadaljevanju leta le-te še izboljšujemo in da ob koncu leta z dobrimi poslovnimi rezultati dokažemo, da smo sposobni uspešno rešiti težavni položaj v katerem smo se znašli. •
Vodilni prodajni proizvod v Skupini je seveda pivo, ki v strukturi predstavlja
Besedilo: Bojan Košak
Minister za kmetijstvo obiskal Pivovarno Laško Mag. Dejan Židan se je na obisku Pivovarne Laško seznanil z njenim poslovanjem
S
gli bistveno boljše poslovne rezultate kot lani v enakem obdobju. Prvo tromesečje ima namreč za industrijo pijač značaj nesezone, v tem obdobju pa, tako Skupina Laško kot Pivovarna Laško, ustvari do 20 odstotkov načrtovanega letnega prometa. Po nekaj letnem upadanju prodaje v tem nesezonskem obdobju jim je uspelo trend obrniti in povečati prodajo, zato na podlagi doseženih poslovnih rezultatov pričakujejo letošnjo sezonsko obdobje z optimizmom. •
edež Pivovarne Laško je obiskal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan. Predsednik uprave Pivovarne Laško, mag. Dušan Zorko, je ministra seznanil s poslovanjem Skupine Laško. Obisk ministra so zaključili z ogledom proizvodnje Pivovarne Laško. Srečanje je potekalo v optimističnem vzdušju, saj je vodstvo Pivovarne Laško obisk ministra izkoristilo za predstavitev rezultatov poslovanja celotne Skupine Laško in matične družbe Pivovarne Laško, ki sta obe v prvem tromesečju leta 2011 dose-
Besedilo: J.S.
[
str. 3
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
AS • GL
•
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
Od šanka do šanka
Od zrna do piva
Grad Tabor
Hmeljena pivina se po zaključenem postopku varenja ohladi na določeno temperaturo (ta je za različne vrste piva različna), se prezrači s sterilnim zrakom, nato pa se ji doda še kvasna kultura. Začne se alkoholno vrenje.
Alkoholno vrenje ali fermentacija
ponovno razvaja obiskovalce
M
arko Pavčnik je kuhar od »glave do pete« saj uživa pri svojem delu in je srečen, da je dobil možnost delati tisto, kar si želi in kakor si je to zamislil. Marko je poln ustvarjanja, novih zamisli in idej. Prilagaja se gostom, ki se vračajo na Grad Tabor s sebi lastnim slogom, prisega pa na sestavine, ki se morajo ujemati z okusi. Poznavalci pravijo, da je to »nov slog slovenske kuhinje«. Če pridete na grad, boste ugotovili, da je to še kako res.
Kvasovke spodnjega vrenja - tipa lager
V
pivovarstvu najpogosteje govorimo o kvasu dveh različnih sevov in sicer sevu zgornjega vrenja Saccharomyces cerevisiae in sevu spodnjega vrenja Saccharomyces pastorianus. Ločita se po obliki in velikosti celic, načinu delitve med razmnoževanjem, načinu obnašanja po končanem alkoholnem vrenju ter po paleti stranskih produktov, ki so specifični za posamezen sev in vrsto oz. stil piva. Zanje je značilna tudi različna temperatura alkoholnega vrenja. Znotraj teh dveh sevov obstajajo različni pod-sevi z različnimi produkti fermentacije.
Kvasne celice pretvorijo sladkorje v alkohol Osnovna vloga kvasnih celic je pretvorba sladkorjev v alkohol, ogljikov dioksid in stranske produkte vrenja (aromatične in druge snovi). Ker pri tem nastane veliko toplote, je za vzdrževanje želene temperature fermentacije, potrebno pivo med vrenjem hladiti.
Pivo tipa Lager - kvasovke po končanem vrenju sedejo na dno posode Pri pivu tipa Lager, kvasovke po končanem vrenju sedejo na dno posode. Alkoholno vrenje traja različno dolgo, odvisno od stila piva ki ga želimo, običajno pa od 5 do 7 dni. Mlado pivo se po končanem vrenju ohladi na od nič do minus eno stopinjo Celzija in prečrpa na zorenje. Kljub nizki temperaturi še tečejo podobni procesi kot pri že omenjenem alkoholnem vrenju, vendar manj intenzivno. Zaradi nizke temperature se ogljikov dioksid raztaplja v pivu, pivo pa se naravno bistri medtem ko izpadajo nestabilne spojine, ki bi v končnem izdelku lahko slabo vplivale na kakovost. Izdelek nato dobi harmoničen okus, ki je pomemben pokazatelj organoleptičnih parametrov kakovosti piva. Pri tradicionalnem postopku proizvodnje piv spodnjega vrenja, ta čas traja od tri tedne do enega meseca, sicer pa čas zorenja pivovarne same določajo glede na značilnosti posameznega piva in potrebe trga. •
Glede na uporabo mikrobioloških kultur ločimo tri osnovne vrste piva: Kot je bilo že omenjeno, so to piva zgornjega in spodnjega vrenja ter - kot posebnost - piva, ki nastajajo z delovanjem mešanice mikrobioloških kultur in so značilna bolj za Belgijo. Nekaj stilov piva znotraj glavnih vrst, kjer delujejo: • kvasovke spodnjega vrenja (vrsta Lager stili piva: Pilsner, Bock, Marčno,… piva pivovarn Laško in Union,…) • kvasovke zgornjega vrenja (vrsta Ale - stili piva: Biter Ale, Pale Ale, Stout, Porter, Trapist, Alt, pšenična piva,…). Piva so bolj aromatična s poudarjenimi sadnimi okusi in aromami. • mešanice mikrobioloških kultur, kjer poteka spontana fermentacija (vrsta Lambic – stili piva: Gueuze, Kriek,..)
In kakšen je bil Markov začetek?
Recept – Telečja krača
Bilo je pred petnajstimi leti. Na deževen dan se je Marko z mopedom iz Globokega odpeljal na svoj prvi delovni dan. Vsega premočenega in izgubljenega med grajskimi debelimi zidovi je čakalo presenečenje - 50 kg morskih rib. »Tole moraš dobro očistiti«, mu je zaukazal »šef« Jure Kapelar, ki je tisto jutro vstal z levo nogo. »Slab začetek, dober konec«, si je mislil Marko. Tako se je spoznal s kuharstvom in kuhinjo, ki je bila precej drugačna od tiste, ki jo je spoznaval v šoli. Tudi zato jo je vzljubil, s »šefom« pa sta postala dobra prijatelja. Marko Pavčnik je nato delal tudi v kuhinjah na Impolci, Alminem domu, na Svetini, pri Žonti v Šentjurju, v Trzinu in Evropi v Celju. Marku želimo, da mu na Gradu Tabor uspe odsanjati sanje. Prepričani smo, da v zadovoljstvo gostov kot tudi Pivovarne Laško, d.d.
Telečja krača (s kostjo ali izkoščičena), zelena, korenje, čebula, koleraba, česen, timijan, sol, poper, lovor. Telečjo kračo popečemo na maščobi in jo odstranimo iz ponve, maščobo pa shranimo. Zelenjavo narežemo na kocke in prepražimo na maščobi kjer smo pekli kračo. Zalijemo s pivom in jušno osnovo ali vodo. Dodamo začimbe. Kračo nato postavimo nazaj v posodo in pokrito dušimo toliko časa, da postane meso mehko in voljno (čas kuhanja je odvisen od velikosti krače). Omako nato pretlačimo do gladkega, kračo narežemo na rezine in postrežemo s krompirjevim pirejem ali pečenim krompirjem. Poleg si seveda privoščimo pivo. • Besedilo: Gorazd Šetina
Besedilo: Regina Kirn Godec
Grad Tabor, Cesta na Svetino 23, 3270 Laško, Telefon: +386 51 614 664
[
str. 4
]
[
str. 5
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
AS • GL
•
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
Obisk pivovarne Velke Popovice Brewery na Češkem
V
četrtek, 12. maja, smo se na povabilo SAP Slovenija udeležili referenčnega obiska pivovarne Velke Popovice Brewery. Obisk je bil namenjen SAP prodajnikom iz JV Evrope, vendar smo se ga poleg predstavnikov Ljubljanskih mlekarn, lahko udeležili tudi mi (Struc, Pevec, Kebe, Košenina). Pivovarna ima dolgoletno tradicijo, pivo varijo že od leta 1874 v kraju Velke Popovice, v prelepi pokrajini centralne Češke, polni čistih vodnih izvirov. Njihova nosilna blagovna znamka je Velkopopovicky Kozel, Velkopopovicky Kozel Dark pa velja tudi za eno najboljših (in najbolj prodajanih) temnih piv na Češkem.
Pivovarna Velke Popovice je članica Skupine Plzensky Prazdroy, ta pa SABMiller-ja Pivovarna ima kapaciteto 1.5 mio hl in je od leta 1999 odvisna članica skupine Plzensky Prazdroy (PPAS), kjer je članica tudi obvladujoča družba Pilsen Brewery (6,1 mio hl) in odvisna družba Radegast Brewery (2,5mio hl). Od leta 2002 pa skupina deluje pod okriljem SABMiller (265mio hl ). Skupina ima lastno distribucijo iz 13. diskontnih centrov po
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
KK Zlatorog ponovno v ˝jadranski˝ ligi NLB
P
vsem Češkem. Ima 50.000 kupcev (70% Horeca, 30% trgovina), za potrebne stike s kupci pa skrbi 230 pospeševalcev, 45 ključnih skrbnikov-nadzornikov, 30 operaterjev v klicnih centrih in 10 skrbnikov matičnih podatkov izdelkov. Proizvajajo 100 izdelkov, ki so segmentirani v blagovne skupine s točno pozicijsko definicijo. Na dan sprejmejo 5500 naročil, kupce oskrbijo v 24 urah s 550 kombiji in 50 kamioni.
o petih letih se košarkarji Zlatoroga iz Laškega vračajo v regionalno »jadransko« ligo NLB, ki bo v sezoni 2011/12 edino klubsko tekmovanje s finalisti vseh treh evropskih pokalov. Zlatorogovi nasprotniki bodo tako tudi evropski podprvak Maccabi, finalist evropskega pokala Cedevita in zmagovalec pokala EuroChallenge Krka, nekdanja evropska prvaka Cibona in Partizan, tradicionalni evroligaš Union Olimpija …
Nekatere informacijske rešitve podobne kot pri nas
Kar četrtina potencialnih košarkaških reprezentantov prihaja iz Laškega!
Predstavljena nam je bila poslovna organiziranost skupine PPAS, prodajni in marketinški model skupine in informacijsko podprto delovanje prodajnih in marketinških služb s SAP rešitvijo CRM (Customer Relationship Management) integrirano v obstoječi poslovni informacijski sistem (PIS) SAP. Po predstavitvah je sledil še voden ogled pivovarne. Obisk, predstavitev in ogled se je izkazal za zelo koristen, saj smo dobili odličen vpogled v uspešno povezovanje poslovnega modela prodaje z informacijsko tehnologijo. Nekatere prikazane informacijske rešitve so podobne našim, sicer pa vpeljane na drug način s kombinacijo lastnih razvojnih rešitev povezanih z našim (PIS) SAP. Nekatere prikazane informacijske rešitve v prodajnih, marketinških in finančnih poslovnih procesih za upravljanje s kupci, pa nudijo popolno integracijo s SAP in nas še čakajo na vpeljavo, kar pa predstavlja za nas v informacijski tehnologiji in uporabnike, izziv za naprej. •
Zlatorog se je v velikem slogu vrnil v ugledno družbo, v kateri je že v uvodni sezoni 2001/02 pustil močan pečat z uvrstitvijo na zaključni turnir najboljših štirih ekip. V prvem delu državnega prvenstva lige Telemach je s samo enim porazom prepričljivo osvojil 1. mesto in med drugim nanizal kar 15 zmag, kar je druga najdaljša serija zaporednih zmag v prvoligaški zgodovini kluba. V regionalno ligo se je kot drugo slovensko moštvo, celo pred Unionom Olimpijo, uvrstil že tri kroge pred koncem ligaškega dela prvenstva, čeprav je bila na nekaterih tekmah povprečna starost ekipe komaj malo čez 20 let. Zato nikakor ni naključje, da je novi selektor državne reprezentance Božidar Maljković, obiske vodilnih slovenskih klubov začel prav v Laškem. Trener s štirimi naslovi evropskega klubskega prvaka (dvakrat s splitsko Jugoplastiko, nato s francoskim Limogesom in z grškim Panathinaikosom) je na seznam potencialnih reprezentantov uvrstil kar 9 košarkarjev Zlatoroga, s katerimi je tudi opravil nekaj preglednih treningov. Ali drugače povedano: kar četrtina vseh selektorjevih izbrancev je prišla iz Laškega!
Zelo uspešna tudi mladinska in kadetska ekipa Košarkarski klub Zlatorog nikakor ni samo članska ekipa, ki je resda najbolj na očeh, marveč je klub s tradicijo štirih desetletij in zavestno usmeritvijo uveljavljanja mladih košarkarjev. Lani sta mladinska in kadetska ekipa igrali finale državnega prvenstva. Na evropskih prvenstvih mlajših starostnih kategorij je za Slovenijo igralo šest košarkarjev Zlatoroga, v prvi ekipi pa je bilo v pravkar končani sezoni 2010/11 kar devet igralcev, ki so bili z reprezentanco Slovenije na že vsaj enem evropskem prvenstvu za mlade. Mladinska ekipa je bila letos zmagovalec ligaškega dela prvenstva in nato imela smolo, da si je med ogrevanjem za prvo polfinalno tekmo zlomil nogo eden boljših posameznikov ekipe. Naša skrb in ponos niso samo vsi rodovi igralcev, marveč se lahko pohvalimo tudi s kvalitetnimi domačimi trenerji, ki se skupaj s klubom uveljavljajo tudi preko državnih meja. Pred leti je Aleš Pipan kot trener Zlatoroga postal selektor reprezentance Slovenije, med letošnjim polfinalom končnice državnega prvenstva pa še selektor reprezentance Poljske. Vodja naših mlajših ekip Miloš Šporar, je od letos selektor kadetske reprezentance Slovenije, veseli pa nas tudi pogled v prihodnost. Lastno šolo košarke smo namreč razširili že na 11 osnovnih šol in 316 otrok, kar poraja veliko upanje, da bodo tudi čez nekaj let v dvorani Tri lilije, gostovali Maccabi, Partizan, Cibona in ostali velikani evropske klubske košarke. • Besedilo: Miro Firm
Besedilo: Andrej Kebe
[
str. 6
]
•
[
str. 7
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
AS • GL
•
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
Mirjam Hočevar članica uprave Pivovarne Laško
Dušan Zorko:
"Ustvarjamo blagovne znamke z dodano vrednostjo" V prihodnjih dneh je sklicana redna letna skupščina Pivovarne Laško, ki bo obravnavala nekaj strateških tem za razvoj pivovarne. Kakšno stališče ima do najpomembnejših točk uprava družbe? Na letošnji redni skupščini sta dejansko na dnevnem redu dve za finančno sanacijo in nadaljnji razvoj družbe pomembni točki. Prva je gotovo preoblikovanje Skupine Laško v pogodbeni koncern. S tem predlogom smo poskušali že na lanski skupščini in je dobil skoraj dve tretjinsko podporo lastnikov. Druga pomembna točka pa je dokapitalizacija družbe, ki jo predlaga Kapitalska družba. Zaenkrat odziva drugih lastnikov še ne poznamo, a upamo, da bodo predlog sprejeli, saj lahko s kombinacijo dokapitalizacije, reprograma posojil in odprodaje premoženja zelo uspešno saniramo Skupino Laško.
Kakšne so možnosti, da lastniki podprejo pogodbeni koncern? Argumenti za preoblikovanje v pogodbeni koncern so letos samo še bolj jasni in izostreni, zato upamo, da bodo lastniki, med katerimi so večinske banke, Skupino Laško sprejemale predvsem kot svojo naložbo in ne zgolj kot upnice. Družbe Skupine Laško so danes močno prepletene in povezane. Naša naloga je, da najdemo odgovor na vprašanje, kako bo pijačarska industrija ustvarjala dobiček in s katerimi blagovnimi znamkami. V poslanstvo smo zapisali, da ustvarjamo blagovne znamke z dodano vrednostjo za naše kupce in delničarje. Pogodbeni koncern nam to neposredno omogoča, seveda pa obstajajo tudi druge poti. Lastnikom smo dolžni pokazati najbolj optimalno.
[
str. 8
]
Kako ste zadovoljni s poslovanjem Pivovarne Laško in Skupine Laško v letu 2011? Tekoče poslovanje tako Pivovarne Laško kot družb Skupine Laško smo letos uspeli stabilizirati in s tekočimi rezultati smo v upravi dokaj zadovoljni. Povečali so se prosti denarni tokovi in tudi dobiček iz poslovanja družb, dosegli smo nekatere pomembne prodajne uspehe. Na slovenskem trgu ohranili vodilni položaj vseh blagovnih znamk in nekatere dodatno utrdili na tujih trgih. Kaj je novega pri prodaji Mercatorja in drugih naložb? Pivovarna Laško je, ko je bil enkrat pripravljen in na papirju, pristopila k sporazumu o prodaji večinskega deleža Mercatorja. V zadnjih dneh so ta sporazum podpisale tudi ostale banke, tako da bo zdaj prodaja večinskega deleža v Mer-
catorju lahko stekla. Seveda bo postopek prodaje potekal kar nekaj časa, v Pivovarni Laško pa pričakujemo, da bo izveden transparentno ter da bo na koncu družbi prinesel višjo ceno delnic, kot pa je bila najugodnejša ponudba, ki smo jo pred časom prejeli za naš paket nekaj več kot 23 odstotkov. Je skupna prodaja večinskega deleža Mercatorja optimalnejša? Pristopiti k sporazumu o prodaji večinskega paketa delnic Mercatorja je bila po tem, ko so nam pristojni državni organi praktično onemogočili samostojno prodajo Agrokorju edina logična rešitev za družbo. V Pivovarni Laško tudi računamo, da bodo pri prodaji večinskega deleža Mercatorja prevladali ekonomski razlogi in ne neki drugi, saj bi v tem primeru v svet pošiljali samo še dodatna sporočila o zmedenih razmerah v slovenskem gospodarstvu. Pa ostale naložbe? Za Fructal smo dobili nekaj zanimivih ponudb in proces teče. Razmere glede medijev so bolj zapletene. V tem trenutku nam ne uspe najti kupca, ki bi bil primeren investitor za Delo, po drugi strani pa potencialni kupec Večera, še zmeraj ni pridobil vseh soglasij. Vsekakor pa bomo s poskusi nadaljevali, saj je naš osnovni posel proizvodnja pijač in imamo za upra-
vljanje medijskih hiš premalo strokovnega znanja. Kakšni so načrti glede optimizacije proizvodnje v družbah Skupine Laško? Optimizacijo proizvodnih kapacitet vse družb lahko seveda najuspešneje izvedemo, če uspemo s predlogom za pogodbeni koncern. Brez te spremembe posameznim družbam ne moremo predpisovati načina delovanja ali razvoja. Dejstvo je, da so nekatere linije, ki so jih kupovali v preteklosti predimenzionirane za današnje tržne razmere, saj se je v preteklosti delalo predvsem na količinah, danes pa trg zahteva manjše visoko kakovostne serije prilagojene posameznim, dokaj specifičnim ciljnim skupinam. Družbe Skupine Laško bodo v prihodnje prisiljene dodatno vlagati v opremo, sicer bodo postale muzeji ter delovati čim bolj okolju prijazno, da bi bile cenovno konkurenčne. Kaj vas ob teh zahtevnih razmerah najbolj motivira za delo? Moja osnovna motivacija so gotovo dobri sodelavci s katerimi verjamemo v to kar delamo ter naše visoko kakovostne blagovne znamke, ki so jih družbe Skupine Laško ponudile tržišču v zadnjih letih ob hkratni prenovi naših najbolj uspešnih tradicionalnih blagovnih znamk. • Besedilo: V. G.
[
str. 9
]
A
prila je predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko predlagal nadzornemu svetu, da za članico uprave, zadolženo za finance, imenuje Mirjam Hočevar. Nadzorni svet Pivovarne Laško je predlog podprl. Univ. dipl. ing. matematike Mirjam Hočevar je bila do imenovanja za članico uprave Pivovarne Laško zaposlena v Pivovarni Union vse od leta 1990. Do leta 2002, ko je postala pomočnica finančne direktorice, je opravljala naloge vodje službe informatike, leta 2004 pa je postala finančna direktorica Pivovarne Union odgovorna za finance, kontroling, računovodstvo in informatiko. S predsednikom uprave Pivovarne Laško Dušanom Zorkom sta dolgoletna sodelavca in po njegovih besedah je zaupanja vredna sodelavka s katero sodelujeta že skoraj desetletje in je s svojim dosedanjim delom dokazala, da je njeno poslanstvo delati izključno v dobro vseh podjetij Skupine Laško. Dušan Zorko je ob imenovanju Mirjam Hočevar za članico uprave Pivovarna Laško tudi poudaril, da v času ko je prva prioriteta uprave Skupine Laško finančna sanacija družb najpomembneje da tako uprava kot druge strukture v vseh družbah Skupine Laško delujejo v popolni sestavi ter da so ključni nosilci odgovornih nalog v družbah glede strateških odločitev usklajeni. • Besedilo: V. G.
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
AS • GL
•
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
Pivovarna Laško začela akcijo »Flaško nazaj v Laško« Steklenica se vrača! V Pivovarni Laško smo v aprilu začeli s spodbujanjem potrošnikov za uporabo povratne steklene embalaže krovne blagovne znamke Laško Zlatorog. Za akcijo smo se odločili, saj so trenutna razmerja med uporabo povratne in nepovratne embalaže v Sloveniji precej slabša kot v primerljivih evropskih »pivskih« državah. Z vidika potrošnikov je uporaba nepovratne embalaže neracionalna, saj je pivo v steklenici cenejše, za prazno steklenico pa jim v trgovini vrnejo tudi kavcijo v višini 0,1 eur. Z uporabo povratne steklene embalaže kupci prispevamo tudi k varovanju naravnega okolja in pomembnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.
Samo 40% prodanega piva v steklenici V Sloveniji se proda le okoli 40 odstotkov piva v povratnih steklenicah, v državah kot so Irska, Nemčija, Češka in Velika Britanija, pa prodajo v steklenicah več kot 60 odstotkov piva. V Nemčiji se steklenica piva vrne v pivovarno tudi več kot petdesetkrat, kar znatno prispeva k manjšemu obremenjevanju okolja z odvečno nepovratno embalažo. Ta pri nas pogosto konča na odlagališčih. Pranje in sterilizacija steklenic potekata v zaprtem sistemu, ki ne dovoljuje izpustov onesnažene vode v naravo. Proces pa je tudi cenejši kot proizvodnja novih
]
• številka 16 •
31. Maraton treh src
Skrb za ohranitev čistega okolja »V času, ko se tako podjetja kot tudi kupci vse bolj zavedamo pomena varovanja okolja, nujnosti zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in potreb po recikliranju ter zmanjšanju količin odpadkov, želimo v Pivovarni Laško, družbi ki je ponosna na svojo tradicijo ter družbeno odgovorno poslovno politiko, ponovno vzpodbuditi uporabo steklene embalaže, ki je primerna za večkratno uporabo. Nenazadnje se nekateri še spomnimo časov, ko smo hodili v trgovine po pivo z »gajbicami« steklenic. To žlahtno navado - tako z vidika okolja kot tudi stroškov kupca in proizvajalca - želimo obuditi in dodatno spodbujati z akcijo Flaško nazaj v Laško, ki jo začenjamo prav te dni«, je povedal Jure Struc, direktor marketinga Pivovarne Laško.
Besedilo: Domen Solina
str. 10
• leto XXII • junij 2011 •
•
pločevink ali plastenk. Pri večji uporabi povratne embalaže torej prihranita tako kupec kot proizvajalec, skupna dodana vrednost pa je skrb za okolje.
V Pivovarni Laško bi si v prihodnje pri spodbujanju uporabe povratne embalaže, želeli tudi aktivnejšega sodelovanja države. V sodelovanju z nekaterimi civilnodružbenimi okoljskimi organizacijami smo pristojnim ministrstvom že pred časom, poslali nekaj predlogov sistemskih ukrepov. Kljub temu, da so se pristojni z njimi načeloma strinjali, do njihove realizacije še ni prišlo. Na slovenskem trgu se namreč vsako leto srečujemo z več kot 200.000 tonami nepovratne embalaže. Njeno sortiranje, predelava ali celo odlaganje na deponije, ob nepotrebnem obremenjevanju okolja tudi stroškovno obremenjuje podjetja in državljane. •
[
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
Rekordna udeležba – tekače zdelovala vročina
V soboto so organizatorji našteli 8.627 aktivnih udeležencev
31. Maraton treh src, najstarejša tekaška prireditev pri nas in v tem delu Evrope, je minil v znamenju rekordne udeležbe ter vročine, ki je na progi stalila upe o novih rekordih na najdaljši razdalji 42,195 km. Sobota 21. maja je bila v Radencih že tradicionalno praznična, saj je čez startno črto steklo 4.196 tekačev in paraplegikov.
Na že 21. pohod Radenska plus med kapelskimi goricami, se je odpravilo 3100 pohodnikov, proti svojim prvim kolajnam življenja pa je v Teku otrok 2011 teklo 1098 dečkov in deklic. Organizatorji so letos zabeležili 8.627 aktivnih udeležencev prireditve. Pod noč se je v Radencih zbralo še 5.000 ljubiteljev Vlada Kreslina in Malih bogov.
Zmagovalec 42 kilometerskega maratona je bil Kenijec Edwin Kiboven, med ženskami pa Slovenka Helena Javornik Vsako leto se tretjo soboto v maju v Radence zgrne na tisoče tekaških navdušencev, ki so letos prišli prav iz vseh kontinentov in 19 držav, ki na progah, dolgih 5,5 km, 10 km, 21 km in 42 km, preizkušajo svojo telesno pripravljenost. Večina je rekreativnih tekačev, a je potrebno omeniti, da si Radenci z Ljubljano izmenjujejo tekmovanje za naslov državnega prvaka. Letos so v Radencih gostili državno prvenstvo v pol-maratonu (21,098 kilometrov). Državni prvak je s časom 1:10:59 postal Anton Kosmač iz AD Štajerska Maribor, državna prvakinja Daneja Grandovec iz istega atletskega društva pa je s časom 1:23:17 osvojila naslov državne prvakinje. Z najdaljšo razdaljo Maraton Radenska Classic 42 km je najhitreje opravil Edwin Kiboven iz Kenije s časom 2:33:35, med ženskami pa je bila na tej razdalji tradicionalno najuspešnejša Helena Javornik s časom 2:48:02.
[
Posebnost teh maratonov je tudi humanitarna nota, saj je letošnji humanitarni tek »pritekel« 4.571 eur. Organizatorji bodo izkupiček namenili socialno šibkim družinam in otrokom v Občini Radenci. Za organizacijo te najstarejše tekaške prireditve v Sloveniji je skrbelo okoli 800 prostovoljcev iz vsega Pomurja, soorganizator prireditve pa je Občina Radenci. »Prepričan sem, da je 31. Maraton treh src privabil številne ljubitelje teka in atlete, ki so v teku spoznali lepote pokrajine in gostoljubnost tukajšnjih ljudi. Ob rekordni udeležbi tekačev iz vsega sveta se zahvaljujemo organizatorjem, ki v to lepo prireditev vlagajo svoj čas in svoja srca. V pomoč in sodelovanje so jim bila tudi srca Radenske,« je ob letošnji izvedbi Maratonu treh src povedal Zvone Murgelj, direktor Radenske d.d. Radenci. •
str. 11
Več na www.radenska.si, www.maraton-radenci.si Besedilo: Milan Verdev Foto: Mediaspeed
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
AS • GL
•
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
Začetki kegljaškega kluba PL
V
časih je težko postaviti ločnico in potem reči: »Tu se je vse skupaj začelo«. Zato naj mi oprostijo tisti, ki so kegljali že prej.Razlika med prvo ligaško tekmo bodočega kegljaškega kluba in mojim prvim kegljanjem, je samo dobra dva meseca. Zato bomo rekli, da je to začetek.
Vsak začetek je težaven Davnega leta 1992, ob izteku novembra, me je sodelavec »Kvisko« povabil na kegljanje v Hrastnik. Ker nisem imel pametnejših opravil, sem se odzval vabilu in … se dobesedno ˝okužil˝. Ta okužba še danes ni ozdravljena. To je bil tudi moj prvi stik s kegljiščem. Kmalu sem spoznal, da so vsi naslednji stiki mnogo boljši.
Dva meseca kasneje smo namreč že igrali v hrastniški amaterski kegljaški ligi (HAKL). Mislim, da sta bila za to najbolj zaslužna »Muc in Dule«. Vesel sem bil, če ni bilo rezervnega tekmovalca, ker sem kljub temu, da sem bil najslabši, lahko igral. Vse ekipe in vsi nasprotni tekmovalci so nas imeli zelo radi, saj smo izgubili prav vse tekme. Marsikateri nasprotnik me je kar med tekmo poučeval o pravilnem kegljanju. Nastopali smo z imenom »kegljači Pivovarne Laško«. Osvojeno je bilo zadnje mesto. Naslednja sezona je potekala v enakem stilu, po dvajsetih zaporednih porazih pa je vendarle prišla zmaga. Na uro nisem pogledal, a bilo je 1.12.1993. Po tej sezoni je liga razpadla in mi smo se odločili, da odidemo v Celje. • Besedilo: Ivan Zorko
Uspehi in neuspehi zadnje, pravkar končane 19. sezone • drugo mesto na državnem prvenstvu v borbenih igrah • peto mesto v 2. slovenski ligi 1. ekipa • drugo mesto v regijski ligi 2. ekipa • drugo mesto na občinskem prvenstvu ekipno moški • četrto mesto na občinskem prvenstvu ekipno ženske • drugo mesto na občinskem prvenstvu moški posamezno (Ivan Zorko) • drugo mesto veterani (celjska regija ) (Toni Kožar in Ciril Potokar ) • sindikalno prvenstvo Pivovarne Laško Ženske: 1. Nataša Padežnik , 2. Štefanija Belej , 3. Slavica Firm Moški: 1. Ivan Zorko, 2. Brane Maček , 3. Mitja Teršek Nastopalo je sedem tekmovalk in trinajst tekmovalcev.
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
Laško Vijol'čni fun park P
rvi projekt v nizu aktivacije sponzorstva Skupine Laško je Laško Vijol'čni fun park. Premierno je bil predstavljen na večnem derbiju NK Maribor – NK Olimpija, 4. maja v Mariboru.
Za vsakega nekaj V Laško Vijol'čnem fun parku lahko vsak preizkusi moč strela na gol, natančnost strela na gol in se zabava ob igranju namiznega nogometa. Najmlajši se lahko preizkusijo tudi v malem nogometu na blazinah ter različnih družabnih igrah. Za dobro počutje obiskovalcev ves čas skrbijo animatorji, ki športne igre vodijo in skrbno zbirajo rezultate. V Laško Vijol'čnem fun parku je poskrbljeno tudi za pestro gostinsko ponudbo in navijaške rekvizite, ki si jih lahko nogometni navdušenci priskrbijo v za to postavljenem šotoru. Laško
tekem. V ta namen prijazne hostese vsakemu gledalcu ponudijo Zalo, Pepsi ali Malt. O osvežilnih užitkih se prepričajte sami.
Maribor devetič državni prvak NK Maribor je osvojil še deveti naslov državnega prvaka v 1. Slovenski nogometni ligi. Proslava prvaka je potekala v nedeljo 29. maja v Mariboru. Pivovarna Laško kot ponosni pokrovitelj čestita mariborskim nogometašem za osvojeni naslov prvaka. • Besedilo: Jernej Smisl
Laške Mažoretke zopet na stopničkah
V
maju so se Mažoretke Laško udeležile 11. državnega prvenstva Mažoretne in twirling zveze Slovenije v Trebnjem. Tekmovale so v vseh treh starostnih kategorijah (kadet, junior, senior) in dosegle odlične uvrstitve. Skupina senior je s samozavestnim nastopom točke »All that jazz« in parade »Rehab«, zopet navdušila občinstvo in sodnike ter tako ubranila naslov državnih prvakinj. Skupina junior je v kategoriji pom-pom osvojila odlično tretje mesto. V ponos in veselje so jim poleg odličnih priznanj tudi najmlajše sedemletne «kolegice«, ki vadijo komaj pol leta, in so v zelo
močni konkurenci kadetinj zasedle odlično peto mesto. Zelo uspešni so bili tudi pari, saj sta seniorki Anja Krašek in Katarina Lapornik ubranili državni naslov, Maruša Šantej in Katarina Novak pa sta zasedli drugo mesto. Dekleta so z uspehi več kot zadovoljna, saj sta bila njihov trud in prizadevnost poplačana. To je bila nagrada za vse naporne treninge, ki so potekali tako med tednom, ob koncu tedna kot tudi med prazniki. Mažoretke se zahvaljujejo vsem tistim, ki verjamejo vanje in jih podpirajo - sponzorju in kraju - zmago pa podarjajo vsem svojim navijačem. •
[
str. 12
]
Vijol'čni fun park se odpira dve uri pred začetkom vsake tekme NK Maribor in je odprt do samega začetka tekme. Laško Vijol'čni fun park je namenjen druženju nogometnih navdušencev, ustvarjanju pozitivne energije med navijači, kot tudi druženju z igralci. Gostje Laško Vijol'čnega fun parka so namreč vedno tudi igralci NK Maribora, kar ponuja mladim in drugim priložnost za pogovor oziroma neposredni stik z igralci. Fun park bo nadaljeval z združevanjem nogometnih navdušencev tudi na vseh evropskih tekmah, ki jih bo igral NK Maribor.
Skupina Laško na stadionih Besedilo: Vesna Kovač Foto: Maja Klinar
V istem obdobju smo pričeli tudi s projektom Skupina Laško na stadionih. V projektu želimo vsem gledalcem nogometnih tekem omogočiti udobno in osvežilno spremljanje nogometnih
[
str. 13
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
AS • GL
•
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
vrh prisopihali z ene izmed številnih poti, ki vodijo na vrhniško Šmarno goro, so brezplačno pogostili s slastnimi palačinkami, gostinsko ponudbo pa so ozaljšali še z gibanico, ki se lahko mirne vesti kosa s prekmursko. Zabavali so nas člani zasedbe Aqua Luna, ki so na plesišče privabili številne. Na podlagi videnega bi skoraj lahko zaključili, da je velika večina planincev tudi odličnih plesalcev. Družabne nagradne igre pod taktirko prekaljenega moderatorja Gregorja Janežiča so tudi tokrat požele veliko zanimanja ter na usta tekmovalcev in navijačev risale dobrovoljne nasmehe. Podelili smo številne nagrade Pivovarne Laško ter izvedli nagradno žrebanje za nagrade Avtomerkurja, ki je v letošnjem letu poskrbel za uradno vozilo Gremo v hribe, Škoda Yeti.
Zlatorog je osvojil srca planincev
Foto: Izidor Jesenko
P
Zlatorogova transverzala ponosa z akcijo Gremo v hribe v drugem letu svojega obstoja združuje dvanajst pohodov na dvanajst slovenskih hribov, kjer bo organiziranih dvanajst družabnih srečanj za vse ljubitelje planin, zdravega načina življenja in prijetnega druženja. Zlatorog je najbolj vnete pohodnike že popeljal na Kokoš na Krasu, Planino nad Vrhniko in Mariborsko kočo na Pohorju, poleg Gospodične na Gorjancih pa jih čakajo še Dom na Menini planini, Planinska koča na Krimu, Koča na Kopitniku nad Rimskimi Toplicami, Koča na Blegošu, Kosijev dom na Vogarju, Poštarski dom pod Plešivcem, Vojkova koča na Nanosu in Planinski dom Šmohor. Za nami so že trije več kot uspešni dogodki. V častno Zlatorogovo vpisno knjigo se je vpisalo že 1579 ljubiteljev slovenskih planin in zvestih oboževalcev Zlatoroga. To je skoraj 500 vpisov več kot lansko leto v enakem obdobju.
dogodkov osvojili vseh sedem vrhov Zlatorogove transverzale ponosa ter si »prihodili« naziv častnega ambasadorja. Tudi letos so se odločili, da - če bo le mogoče - v Zlatorogovi družbi preživijo dvanajst sobot, kolikor bo dogodkov akcije Gremo v hribe. »Ker z Zlatorogom je vedno fajn!«, so si enotni. Za želodčke je skrbela oskrbnica koče Tina s svojo ekipo in nas razvajala z njoki z golažem, joto in še toplim jabolčnim zavitkom. Kar precej energije smo namreč porabili za ciljanje na gol, podiranje piramid, skakanje v »vrečah«, hitrostno prenašanje polnih plastenk Ode ter za vrtenje ob poskočnih ritmih glasbenega virtuoza Mateja Felicijana.
Od kod Kokoši njeno ime? Ker je bil hrib neporaščen, so mu domačini rekli "Golina", nagajivi Italijani pa "Gallina", kar po njihovo pomeni kokoš. Domačini so njihovo poimenovanje poslovenili in od takrat se hrib, prepreden s pešpotmi ter kolesarskimi in jahalnimi stezami, imenuje po domači pernati živalici. Obisk Kokoši vas bo očaral v vsakem letnem času in vam ponudil slovenski Kras v svoji popolnosti.
Kokoš na Krasu Prvič smo se družili na Kokoši na Krasu. Kljub slabi vremenski napovedi nas je presenetilo število pohodnikov in kolesarjev, ki niso zaupali meteorološkim mojstrom in so se vseeno pogumno podali osvojitvi prvega Zlatorogovega vrha naproti. Nagrajeni so bili s sončnimi žarki, številnimi družabnimi (nagradnimi) igrami ter kraškimi kulinaričnimi dobrotami, nam pa je igralo srce, ko smo med več kot 400 planinci uzrli znane obraze preteklega leta. Kar nekaj jih je bilo namreč tistih, ki so lansko leto na dneve
[
Planina nad Vrhniko Da je z Zlatorogom vedno zabavno pa bo že moralo držati, saj se nas je na Planini nad Vrhniko zbralo še več, natančneje 535. Tudi tukaj so nas z odprtimi rokami sprejeli člani planinskega društva Vrhnika, ki upravlja s kočo in razglednim stolpom. Vse, ki so na
str. 14
]
•
Planina nad Vrhniko se ponaša z 21,53 m visokim razglednim stolpom. Pred njim sta na vrhu stala že dva podobna stolpa. Prvega iz leta 1934, ki je bil visok 16 metrov, so med drugo svetovno vojno uničili Italijani, njegovega naslednika, pet metrov višjega od današnjega (datira v leto 2008), pa so morali odstraniti zaradi dotrajanosti. Z današnjega stolpa je razgled tako fascinanten, da bi po njem lahko spisali kar definicijo razgleda; pogled nas ponese od Triglava pa vse do Snežnika.
temnih pohorskih gozdovih, ki so jim poseben čar dajala barjanska jezerca in z mahnato odejo prekrite jase. Okoli jezer so vile gojile čudovite vrtove s planinskimi rožami, kamor so radi zahajali prijatelji gozdnih vil, črede gamsov, srn in drugih živali. Ko so Pohorje pričeli naseljevati ljudje, so se vile morale umakniti. Ostale pa so zdravilne rastline, ki jih lahko nabirate še danes. • Besedilo: Maša Meden
Vabljeni! Do zaključnega dogodka, ki se bo že tradicionalno odvil na »domačem« Šmohorju, nas loči še osem Zlatorogovih druženj. Vabimo vas, da se nam pridružite po sledečem terminskem planu:
18. junij planinska koča na krimu (1.107 m) 25. junij koča na kopitniku nad rimskimi toplicami (865 m)
Mariborska koča
2. julij koča na blegošu (1391 m)
V petek pred dogodkom na Mariborski koči smo zopet nestrpno osveževali spletne vremenske strani in spremljali dnevna sporočila, da bi nam le nekdo povedal, da bo v soboto na štajerskem zasijalo sonce. Pa nam ni. A še enkrat se je potrdilo, da Laškega Zlatoroga spremlja prav posebna sreča. Morda so mu na pomoč priskočile dobre vile, avtohtone pohorske prebivalke? Kdo ve... Izgledalo je že tako. Na Mariborsko kočo je namreč cel dan sijalo sonce. Sem in tja nas je obiskal grozeč oblak, a je kaj hitro pobegnil. Zagotovo se je ustrašil tisočglave množice, ki se je zbrala na tretjem dogodku Zlatorogove transverzale ponosa pri Mariborski koči. V Zlatorogovo častno vpisno knjigo se je v soboto, 4. junija, vpisalo rekordnih 632 pohodnikov. Še vsaj pol toliko pa se jih je v celem dnevu zbralo in veselilo pred Mariborsko kočo, eno najbolj obiskanih izletniških točk v Podravju. Od letošnjega leta s kočo upravlja nekdanja rokometna reprezentantka Tanja Dajčman, ki se ji je s tem izpolnila življenjska želja. Po končani športni karieri je namreč postala najemnica gostinskega objekta, kar so bile njene sanje. Te sedaj uresničuje ob pomoči svoje družine, predvsem mame, upokojene kuharice. Prvič smo, tokrat v sodelovanju s Planinskim društvom Maribor Matica, organizirali tudi Zlatorogov kolesarski vzpon, ki pa so se ga zaradi deževne vremenske napovedi udeležili le štirje kolesarji. Nagrade so si prislužili Davor Martinjak, Alojz Črešnik, Darko Flak in Lovro Vaner, prvi in najpogumnejši Zlatorogovi kolesarji. Če na poti ne boste preglasni in vas v življenju spremlja prav posebna sreča, morda srečate avtohtone pravljične prebivalke Pohorja – pohorske vile. V davnih časih so svoje zavetje našle prav v
[
str. 15
20. avgust kosijev dom na vogarju (1054 m) 27. avgust poštarski dom pod plešivcem (805 m) 3. september vojkova koča na nanosu (1262 m) 10. september planinski dom šmohor (784 m)
ZLATOROGOVA TRANSVERZALA PONOSA – Gremo v hribe: Preteklo leto, v letu praznovanja 185-letnice Pivovarne Laško, se je z akcijo Gremo v hribe rodila Zlatorogova transverzala ponosa, s katero smo med seboj povezali slovenske vrhove, planinske koče, pohode in družabna srečanja; prvič smo obiskali sedem, letos pa smo v akcijo Gremo v hribe vključili še pet vrhov. S serijo dvanajstih Zlatorogovih dogodkov želimo svojo najprepoznavnejšo blagovno znamko – Zlatorog – povezati s simbolom slovenstva, hribi in planinami. V letošnjem letu družbeno-odgovorna nota »Zlatorogove transverzale ponosa – Gremo v hribe« ostaja: v imenu vsakega planinca, ki se bo na dan Zlatorogovega dogodka vpisal v častno vpisno knjigo, bo Pivovarna Laško donirala 1 evro za nadaljnje uspešno delovanje lokalnega planinskega društva.
]
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
AS • GL
•
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
47. Pivo in cvetje v Laškem bogato z glasbenim dogajanjem in prireditvami Info: TIC Laško, 03 733 89 50
Koncertno dogajanje se letos začenja že po 19h! Tudi letošnje 47. Pivo in cvetje, ki bo potekalo od 14. do 17. julija, se ne bo izneverilo žlahtni tradiciji. Obiskovalci turistične prireditve z najdaljšo tradicijo se bodo lahko zabavali kar ob treh odrih z glasbenim programom. Aktivnejšo vlogo pri letošnji organizaciji prireditve je imela tudi Pivovarna Laško, generalna pokroviteljica prireditve. Letošnji glasbeni program bo na posameznih odrih žanrsko ločen, saj organizatorji želijo, da bi se obiskovalci zabavali ob glasbi, ki je najbližji njihovemu okusu, odre pa so poimenovali po nosilnih blagovnih znamkah pivovarne in sicer Zlatorog, Bandidos in Laško Club. Na treh odrih se bo tako zvrstilo kar 28 vrhunskih glasbenih izvajalcev. Organizatorji letos še posebej poudarjajo, da se bo glasbeni program začenjal že po 19h, kot je v Laškem že običaj, pa bo trajal do zgodnjih jutranjih ur.
Obeta se nam bogato glasbeno dogajanje Na odru Zlatorog na Aškerčevem trgu, ki je letos namenjen pop in narodno zabavni glasbi bodo tako od četrtka do sobote nastopili Jan Plestenjak, skupina Kingston, Nuša Derenda, hišni Ansambel Avsenik, Oto Pestner s Kvintetom Dori, Nina Pušlar ter skupini Victory in Electric Venom Agency. Na odru Bandidos na Trubarjevem nabrežju, letos namenjenemu bolj rockovskim izvajalcem bodo nastopili Gibonni, Big Foot Mama, Elvis Jackson, Vlado Kreslin, Tabu, Mi2, Don Mentony Band, Tide in Billysi ter perspektivni slovenski skupini Adam in Toxic Heart. Oder Laško Club, ki bo na Občinskem dvorišču in namenjen kakovostni glasbi različnih žanrov pa bodo letos nastopili Terrafolk
z Anjo Bukovec, Tinkara Kovač, Papir z Ano Bezjak in Majo Keuc, skupina Panda, Godba na pihala Laško ter Godalkarji Bojana Cvetrežnika. Sobota na odru Laško Club bo namenjena ljubiteljem starega slovenskega rocka, saj bosta nastopili legendi Janez Bončina Benč z retrospektivo najbolj znanih uspešnic skupin Srce in September ter z zadnje plošče Sol, Poper in Sanje, glasbeni program na tem odru pa se bo zaključil s koncertom Tria Oko z gosti, ki bo posvečen 60. letnici legendarnega slovenskega kitarista Pavla Kavca. Na letošnjem Pivu in cvetju namreč začenjajo žlahtno tradicijo, saj bo odslej en dan posvečen legendam slovenske glasbe. Glasbeno dogajanje se bo letos preselilo tudi na ulice Laškega, saj bodo obiskovalci lahko že popoldan na različnih lokacijah v mestu prisluhnili Godalkarjem Bojana Cvetrežnika, najmlajši pa bodo uživali v otroškem živžavu ob hotelu Savinja, kjer jih bosta zabavala čarodej in Damijana Golavšek. Del letošnje prireditve bo tudi akcija Z glavo na zabavo s katero organizatorji osveščajo ljudi o nepotrebnosti pre-
komernega uživanja alkohola. Seveda pa si bodo obiskovalci 47. Piva in cvetja lahko ogledali tudi tradicionalno razstavo cvetja, tradicionalne etno prireditve, parado ter kmečko ohcet, v soboto 17. julija pa uživali tudi ob veličastnem ognjemetu. •
Četrtek, 14. 7. •Muzej Laško •Valvasorjev trg •Hiša generacij •Trubarjevo nabrežje •Zgornji vrt hotela Savinja •Park pri TICU •Šotor pri hotelu Hum •Orožnov trg •Oder Laško Club*
12.00 16.00 17.00 17.30 18.00 19.00 19.00 19.00 19.00
• •Oder Laško Zlatorog* •Oder Bandidos*
19.30 20.00 20.00
Petek, 15. 7. •Muzej Laško •Valvasorjev trg •Šotor pri hotelu Hum
12.00 16.00 16.00
•Hiša generacij •Valvasorjev trg •Zgornji vrt hotela Savinja •Orožnov trg •Oder Laško Club*
17.00 18.00 18.00 19.00 19.00
• •Oder Laško Zlatorog* •Oder Bandidos*
19.30 20.00 20.00
Sobota, 16. 7. •Šolsko igrišče
11.00
•Muzej Laško •Valvasorjev trg •Hiša generacij •Zgornji vrt hotela Savinja •Valvasorjev trg •Ploščad pred Kulturnim centrom •Šotor pri hotelu Hum •Orožnov trg •Oder Laško Club*
12.00 16.00 17.00 18.00 18.00 18.00 19.00 19.00 19.00
• •Oder Laško Zlatorog*
19.30 20.00
•Oder Bandidos*
20.00 22.00
Besedilo: V.G.
Pivovarna Laško odpira vrata za obiskovalce V sredo, 13. julija, dan pred uradnim pričetkom Pivo in Cvetja, bo Pivovarna Laško odprla vrata za vse radovedneže, ki si bodo lahko med 14. In 18. uro ogledali proizvodnjo in na koncu tudi nazdravili ob spremljavi mažoretk in Laške godbe na pihala. Pridite in nazdravite z nami!
Nedelja, 17. 7. •Muzej Laško •Hiša generacij •Oder Laško Club* •Šotor pri hotelu Hum •Valvasorjev trg • •Oder Laško Zlatorog*
9.00 9.00 10.00 13.00 16.00 17.00 18.00
razstava »Pivovar Simon Kukec« »47. cvetov« razstava Likovnega društva Laško razstava ročnih del DU, DI in Hiše generacij Laško »Martin Krpan« - izbor najmočnejšega Slovenca otroški živ žav z Damjano Golavšek in čarodejem RAZSTAVA CVETJA Vrtiljak polk in valčkov house prizorišče z DJ Deanom Deenom Folk večer: Godalkarji Bojana Cvetrežnika, Laška pihalna godba, Terrafolk z Anjo Bukovec promenadni vrvež po ulicah Laškega Večer popa: E.V.A., Nina Pušlar, Jan Plestenjak Bandidos Ice večer: Tabu, Vlado Kreslin, Gibonni
razstava »Pivovar Simon Kukec« »47. cvetov« razstava Likovnega društva Laško Naj harmonikar Pivo in cvetje in predizbor za Zlato harmoniko Ljubečne, ansambel Fantje izpod Lisce razstava ročnih del DU, DI in Hiše generacij Laško etno prireditev Lepo je res na deželi – »Marija Gradec se predstavi« otroški živ žav z Damjano Golavšek in čarodejem house prizorišče z DJ Deanom Deenom Damski večer: Godalkarji Bojana Cvetrežnika, Panda, Tinkara Kovač, Papir z Majo Keuc in Ano Bezjak promenadni vrvež po ulicah Laškega Večer plesa: Victory, Kingston Bandidos Sun večer: Mi2, Don Mentony Band, Big Foot Mama
9. turnir ulične košarke DRIBL 2011 (DJ, breakdancers, navijaške skupine, tekma zvezd, ...) prijave 041 534 515 razstava »Pivovar Simon Kukec« »47. cvetov« razstava Likovnega društva Laško razstava ročnih del DU, DI in Hiše generacij Laško otroški živ žav z Damjano Golavšek in čarodejem etno prireditev Lepo je res na deželi – »Zidani Most se predstavi« Fundacija »Z glavo na zabavo« ansambel Pravi fantje house prizorišče z DJ Deanom Deenom Večer legend: Godalkarji Bojana Cvetrežnika, Benčeve legende iz Srca do Septembra ter Soli, Popra in Sanj, Trio Oko z gosti – Pavle Kavec 60 let Tribute koncert promenadni vrvež po ulicah Laškega Večer legend: Oto Pestner s Kvintetom Dori, Nuša Derenda, Hišni ansambel Avsenik Bandidos Tequila večer: Billysi, Tide, Elvis Jackson VODNA SIMFONIJA OB REKI SAVINJI TER VELIČASTEN OGNJEMET OB GLASBENI SPREMLJAVI z gradu Tabor in Krištofa
razstava »Pivovar Simon Kukec« razstava ročnih del DU, DI in Hiše generacij Laško OHCET PO STARI ŠEGI ansambel Posavskih 5 »47. cvetov« razstava Likovnega društva Laško PARADA PIVO IN CVETJE po ulicah Laškega ZAKLJUČNI KONCERT PIHALNIH GODB
*Oder Laško Club – Občinsko dvorišče, Oder Laško Zlatorog – Aškerčev trg, Oder Bandidos – Trubarjevo nabrežje Glavni organizator:
Generalni pokrovitelj:
Sponzorji:
AS • GL
I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• leto XXII • junij 2011 •
• številka 16 •
Obisk otrok iz Bosne
Pivo -cvetje Primorci, štajerci, gorenci, skratka skoraj vsi slovenci, skupaj tukaj zbrani smo in laško pivo pijemo. Pivo cvetje in ljubezen, pa še ta slovenska pesem, druži nas vse ljudi, ki smo danes v Lašk prišli. Pivo ti ljubezni si opoj, zato po grlu greš z menoj, pivo žejo pogasi in ljubezen rasplamti. Dvignimo kozarčke vsi, ki pena jih krasi, naj še dolga, dolga leta, pivo cvetje praznik se obeta. Besedilo: Štefanija Belej
H
umci so majhna vas v bližini Tuzle, ki je plačala visok krvni davek v času balkanske vojne. Vas ima šolo in 300 otrok, ki ne morejo občutiti brezskrbnega otroštva, saj se starši iz dneva v dan borijo za hrano, za kaj več pa na žalost ne ostane. Moj mož se je rodil v tej vasici in mi pripovedoval žalostne zgodbe teh otrok, ko pa sem jih tudi sama spoznala sem se odločila, da jih povabim v Slovenijo.
Zgodbe o Pivovarni Laško so poslušali že od očetov in dedkov Ker vem, da Pivovarna Laško rada pomaga ljudem v stiski, sem zaprosila za ogled tovarne in kosilo. Radi ste se odzvali in vašega povabila so otroci bili res veseli. Zgodbe o pivovarni in vaših izdelkih so namreč poslušali že od dedkov in očetov, ki so služili v Sloveniji. Tako so otroci 5. maja preživeli v Sloveniji tri nepozabne dni.
Hmelj – veliki fižol, ki to ni Že ob prihodu v Savinjsko dolino so bili presenečeni nad velikim fižolom, ki pa se je na koncu izkazal za hmelj. Kasneje so si ogledali hmeljarski muzej v Žalcu in zgodbo zaključili v pivovarni. Izredno lepo ste nas sprejeli in pogostili, vsak od otrok pa je dobil tudi vašo vodo z obeskom za nošenje vode. Otrokom je bila najbolj zanimiva polnilnica – kjer se je na tisoče steklenic vozilo po tekočem traku. Ogledali so si še Laško, Celjski grad, Mozirski gaj, podjetje Vivapen, Blejsko jezero, Rimsko nekropolo, Jamo Pekel in se domov vrnili hvaležni za vse kar smo jim Slovenci pripravili. Včasih se niti ne zavedamo kako lahko z majhno gesto nekomu polepšamo otroštvo in zbirko spominov. V imenu teh otrok zato še enkrat »Iskrena hvala Pivovarni Laško«! • Besedilo: Brigita B. Obrez
Iskrica
Nikoli, nikoli, nikoli ne obupajte. Winston Churchil
Kolofon Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina, e-naslov: gsetina@pivo-lasko.si • Oblikovanje: LUKS • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško • junij 2011