Laski pivar 3 17 9 2009

Page 1

ASIL L G •

O P I V O VA R N E L A Š K O

• leto XX • september 2009 •

Laški pivovarji str. 5

E! SVEŽ

• številka 3 •

Proizvajanje in nakupovanje piva v povratni embalaži je okolju str. 6 prijazno

Pečka pivovarna»Më e mira!« str. 9

Združitev bo uresničitev prave vizije

G

lavna sezona za prodajo pijač je za nami. Glede na tržni položaj naše industrije smo lahko zelo zadovoljni. Z manjšo potrošnjo in neposrednimi pritiski finančne krize se namreč soočamo vsi svetovni pivovarji. Tudi največji. Pa vendar nam je kljub nekoliko manjši prodaji, uspelo izboljšati finančni rezultat. Očitno je, da smo se še pravočasno odzvali na eno izmed najtežjih let za svetovno gospodarstvo. Upravičeno pričakujemo, da bomo leto preživeli brez večjih izgub, predvsem pa brez odpuščanj, ki so bila in so še stalnica dnevnih poročanj medijev o razmerah v gospodarstvu.

Konec avgusta smo uspešno izvedli že 15. Skupščino delničarjev, ki je imenovala nove člane nadzornega sveta, predvsem pa nakazala nadaljnje razvojne smeri Skupine Pivovarna Laško. Direktor Pivovarne Laško, mag. Dušan Zorko, je delničarjem zagotovil, da bo skupina energijo usmerila v razvoj svoje osnovne dejavnosti in da se bo ukvarjala predvsem z blagovnimi znamkami, ki že stoletja uspešno vlečejo slovenski pivovarniško - pijačarski voz. Da ne bi pozabili kje in kdaj se je vse skupaj začelo, bomo v naslednjih številkah Laškega pivarja del pozornosti namenili tudi posameznikom, ki so živeli pred več sto leti.

[

str. 1

]

Z razumevanjem in poznavanjem njihovih zgodb, bomo lažje razumeli kdo smo, kaj predstavljamo, kaj hočemo in kam gremo. Najverjetneje si Franc Geyer, Simon Kukec, bratje Kosler, Karel Henn in še mnogi niti v najlepših sanjah niso predstavljali, da bodo blagovne znamke ter njihove zgodbe preživele tako dolgo in ostale v tako dobri kondiciji. Še manj bi verjeli ideji o združevanju njihovih posamičnih zgodb, torej Laškega piva, piva Union, Radenske in Fructala. Prav ta ideja in vizija o združeni slovenski industriji pijač se je v Laškem porodila na začetku novega tisočletja. V tej zgodbi smo prišli daleč. Prav je, da jo v prihajajočem obdobju tudi uspešno zaključimo. To nam to nalagajo ekonomski interesi lastnikov in potreba po še uspešnejšem razvoju naših družb. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da ne prodajamo več samo piva, vode ali soka. Z združevanjem, ki ga je po svoji seji napovedal Nadzorni svet, postajamo resnični skrbniki dediščine pogumnih posameznikov, ki so svoje življenje podredili svojim vizijam. Vse to je zapisano v zgodbah naših blagovnih znamk, ki danes ne predstavljajo samo kakovostnih izdelkov, temveč tudi njihov odnos do zaposlenih, uporabnikov in okolja. • Besedilo: Jure Struc


AS • GL

I L O P I V O VA R N E L A Š K O

• leto XX • september 2009 •

• številka 3 •

15. skupščina delničarjev PL V prvi polovici leta nad pričakovanji Na skupščini družbe smo lahko slišali, da so poslovni kazalci skupine Pivovarna Laško za prvo polovico leta 2009 zelo dobri in kažejo, da je skupina obdobje gospodarska krize in zmanjšane porabe izdelkov znala nadomestiti z racionalizacijo poslovnih procesov ter zmanjševanjem stroškov. Skupina Pivovarna Laško je tako v prvem polletju 2009 poslovala s 167 mio EUR prihodkov iz poslovanja, kar je 6 odstotkov manj kot v prvem polletju 2008. Po drugi strani pa je za več kot 50 odstotkov povečala dobiček iz poslovanja. Ta je znašal 21 mio EUR.

Z

adnji dan v avgustu je v Kulturnem domu v Laškem potekala 15. skupščina delničarjev Pivovarne Laško. Na njej so se delničarji seznanili s Poročilom nadzornega sveta družbe o sprejetem revidiranem Letnem poročilu za leto 2008 ter Poročilom o rezultatih poslovanja v prvem polletju leta 2009. Skupščina je bila tako kot vsako leto dobro obiskana, predvsem pa strokovno organizirana. Nenazadnje prav skupščina Pivovarne Laško sodi med prve skupščine, ki so bile odprte tudi za medijsko javnost. Za samo izvedbo je poskrbela uigrana ekipa zaposlenih iz Pivovarne Laško ter ekipa zunanjih sodelavcev.

Uprava in nadzorni svet nista dobila razrešnice Na skupščini je bilo prisotnega 82,15 odstotkov kapitala z glasovalno pravico. Skupščina je za člane nadzornega sveta predstavnike kapitala izvolila Aleksandra Svetelška, Marjana Mačkoška in dr. Vladimirja Malenkoviča. Mandatna doba novoizvoljenim članom nadzornega sveta traja štiri leta in začne teči z dnem izvolitve na skupščini. Za člana nadzornega sveta predstavnika kapitala je bil izvoljen tudi Anton Turnšek, ki mu štiriletna mandatna doba začne teči z dnem 17.6.2010. Dosedanjim članom nadzornega sveta in bivši upravi družbe Skupščina delničarjev ni podelila razrešnice za poslovno leto 2008. Prav tako je Skupščina delničarjev določila višino sejnin nadzornega sveta. Ta bo odslej 330 EUR za člana in 429 EUR za predsednika nadzornega sveta.

Dušan Zorko obljublja transparentno vodenje Direktor Pivovarne Laško, Dušan Zorko, je na skupščini večkrat poudaril, da se bo tako pivovarna kot tudi celotna skupina, odslej v prvi vrsti ukvarjala z osnovnim poslom - to je s svojimi blagovnimi znamkami, ki so bogastvo te skupine proizvajalcev pijač. Z močnim denarnim tokom, ki ga ustvarja prodaja pijač, bo skupina v naslednjih letih še dodatno okrepila svoj položaj. Dušan Zorko je še dodal, da bo pivovarno vodil transparentno in da bo skupaj z nadzornim svetom poskrbel, da bo pivovarna zavzela mesto v slovenskem gospodarstvu, ki ji pripada. • Besedilo: Rok Nemec

[

str. 2

]


AS • GL

I L O P I V O VA R N E L A Š K O

• leto XX • september 2009 •

• številka 3 •

Za nami je uspešna glavna sezona

Z

mesecem julijem smo vstopili v drugo polovico leta. Za proizvajalce pijač je to obdobje glavne sezone in za letošnje leto lahko ugotavljamo, da nas splošna gospodarska situacija ni toliko prizadela, kot nekatere druge gospodarske panoge. Tako smo lahko kljub nekoliko manjši fizični realizaciji, v primerjavi z lanskim letom, še vedno zadovoljni.

Fizična prodaja rahlo manjša, dobiček večji Skupina Pivovarna Laško je v obdobju januar – julij 2009 prodala 2,8 mio hl vseh pijač, kar je nekaj manj kot lansko leto. Ob tem je skupina ustvarila 186,6 mio EUR prihodkov od prodaje. Največ je bilo prodanega piva, ki predstavlja 43,4

Sindikat Pivovarne Laško se predstavi

S

indikat pivovarne v sedanji zasedbi deluje od meseca marca 2008. Za obdobje 2008 - 2013 so bili v izvršni odbor sindikata izvoljeni Urban Kramberger, Nataša Padežnik, Zlatka Ulaga (uprava podjetja), Nataša Kočar, Andrej Škorja (proizvodnja), Milan Damiš, Matjaž Guček, Bernarda Senica, Marjan Holcer (polnilnica), Danilo Bartol, Boštjan Teršek (vzdrževanje in energetika), Branko Felja, Primož Topole (horeca, servis točilnih naprav). Vodstvo sindikata pa predstavljajo predsednik Marjan Holcer, podpredsednik Andrej Škorja ter blagajničarka Nataša Padežnik.

odstotka v celotni prodani količini. Brezalkoholne pijače predstavljajo 31,5 odstotka, vode pa 24,9 odstotka prodanih pijač. Z razliko od fizične prodaje se je glede na prejšnje obdobje povečal dobiček iz poslovanja, in sicer je zrasel iz 20,7 mio EUR na 23,6 mio EUR, kar pomeni 14 odstotno rast. Čisti dobiček skupine je na lanski ravni in znaša 12,2 mio EUR. Neto denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je znašal 38,4 mio EUR, kar je dobrih 5 odstotkov več kot lani v istem obdobju. Kljub vsem težavam, ki jih prinaša recesija pričakujemo, da bo poslovno leto 2009 za Skupino Pivovarna Laško uspešnejše od leta 2008 in da bodo finančni kazalci v takih okvirih, kot smo jih načrtovali za to obdobje. • Besedilo: Rok Nemec

Organizatorji številnih aktivnosti V letu 2008 smo bili v sindikatu precej dejavni, saj smo organizirali enodnevni izlet na Brijone, ki se ga je udeležilo 78 sodelavcev ter štiridnevni izlet po Portugalski z 92. udeleženci. V decembru smo prvič organizirali tudi novoletno zabavo v Wellness centru Thermana. V tem letu bomo organizirali enodnevni izlet v dolino reke Soče z muzejskim vlakom 19. septembra ter štiridnevni izlet v Grčijo 24. septembra. Petek, 18. decembra pa smo že rezervirali za novoletno zabavo v Wellness centru Thermana. Vsi člani izvršnega odbora sindikata z veseljem delamo v dobrobit zaposlenih, v prihodnje pa bi bili veseli tudi vaših ocen in predlogov. •

Nadzorni svet Pivovarne Laško za združeno industrijo pijač

N

adzorni svet je 11. septembra na 13. redni seji naložil upravi Pivovarne Laško, da pripravi projekt združevanja družb iz skupine Pivovarna Laško v enotno pijačarsko podjetje. Gre za nadaljevanje projekta Združevanja slovenske industrije pijač, ki se pričelo v letu 2000. Nadzorni svet, ki ga sestavljajo Anton Turnšek, Andrej Kebe, Marjan Mačkošek, dr. Vladimir Malenković, Aleksander Svetelšek ter Bojan Košak, se je seznanil tudi s tekočim poslovanjem Pivovarne Laško in celotne skupine. • Besedilo: Jure Struc

Delnica Pivovarne Laško odslej v SBI 20 (in ne v SBI TOP)

P

o redno opravljeni revizij obeh indeksov (SBI 20 in SBI TOP) je Ljubljanska borza uvrstila delnico PILR v SBI 20.PILR sicer izpolnjuje tri od štirih kriterijev za vstop v SBI TOP. Tako kot Gorenje in Luka Koper, tudi Pivovarna Laško ni izpolnila povprečne absolutne dnevne velikosti prometa v višini 50.000 EUR. Od marca do konca avgusta je bila povprečna dnevna velikost prometa 28.572 EUR, kar Pivovarno Laško uvršča v borzni indeks SBI 20 (in ne v SBI TOP). V kolikor bo v naslednjem obdobju izpolnjen tudi ta kriterij, bo delnica uvrščena nazaj v borzni indeks SBI TOP Sicer pa delnica Pivovarne Laško ostaja v standardni kotaciji Ljubljanske borze kot je bila do sedaj. •

Besedilo: Marjan Holcer Besedilo: Pavel Teršek

[

str. 3

]


I L O P I V O VA R N E L A Š K O

• leto XX • september 2009 •

• številka 3 •

DARK.

Za poznavalce.

WWW LASKO EU

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! [

str. 4

]

Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, Laško, LUKS Studio, fotografija: Janez Pukšič

AS • GL


AS • GL

I L O P I V O VA R N E L A Š K O

• leto XX • september 2009 •

• številka 3 •

Laški pivovarji Z

godovina pivarstva v Laškem, šteje skorajda že dve stoletji. Preprosta obrt varjenja piva je medtem prerasla v mednarodno proizvodnjo vrhunskih piv, ki je danes prav v vseh pogledih vzoren primer v slovenskem gospodarstvu. Tekom let so Laška piva, poleg prvovrstnih sestavin, zaznamovale tudi izkušnje, trud in ljubezen do pivarstva, ki so jih iz generacije v generacijo v svoje delo vlagali laški pivovarji. Od leta 1825 pa do ustanovitve Gostilničarske Pivovarne Laško d.d. leta 1930, so zgodovino Laškega piva pisali štirje pivovarji. Prvi pivovar Franc Geyer, podjetni Gustav Adolf Uhlich, vizionarski Anton Larisch in nenazadnje tudi oče Laškega piva – Simon Kukec. Vsakega posebej vam bomo v prihodnjih številkah predstavili. Začeli bomo s prvim laškim pivovarjem Francem Geyerjem. • Besedilo: Miha Raušl

...1800...1825...1850...1875...1900...1925...1950...1975...2000...

Franc Geyer pionir Laškega piva

P

rvi pivovarniški obrat v Laškem je zrasel v avgustu leta 1825, ko je Franc Geyer, lectar in medičar z Laškega, od posestnika Ivana Steinmetza kupil Valvasorjev špital, ki ga danes poznamo kot Hotel Savinjo. V pritličnih prostorih dvorca je uredil majhno in preprosto varilnico piva. Po starejših zapisih je ocenjeno, da je imel njegov varilni kotel komaj 10 hl prostornine. Mala pivovarnica je takrat zaposlovala okrog 10 ljudi, med katerimi je bil tudi Geyer z družino. Zaradi nizkih proizvodnih kapacitet in nezmožnosti hrambe surovin, je Geyer pivo proizvajal le ob poletjih,

prodajal pa ga je v sodih gostilničarjem v bližnji okolici. Sicer podjetni Geyer pa ni imel namena širiti svoje proizvodnje, ali ustanavljati novega obrata, saj se je ob varenju piva še vedno ukvarjal z medičarstvom. Malo pivovarno je upravljal zgolj 14 let, do 1939, ko je preminil v svojem zgodnjem 49. letu. Ne glede na prodane količine ali razvoj lahko Franca Geyerja označimo kot nespornega začetnika tradicije pivovarstva v Laškem. •

[

str. 5

]


AS • GL

I L O P I V O VA R N E L A Š K O

• leto XX • september 2009 •

• številka 3 •

Proizvajanje in nakupovanje piva v povratni embalaži je okolju prijazno

V

mernosti, precej slabše, vendar je bilo do sedaj cenovno privlačno. Zadnje napovedi iz Rusije pa kažejo na to, da bodo z zakonodajo začeli posegati tudi na to področje, tako da bodo omejili porabo alkohola v večjih embalažnih enotah.

si vemo, da povratna embalaža zmanjšuje količino odpadne embalaže, vendar se hkrati zastavlja vprašanje ali uporaba povratne embalaže pozitivno vpliva tudi na klimatske spremembe. Odgovor je precej preprost, če upoštevamo, da naši izdelki, napolnjeni v povratno stekleno embalažo, proizvedejo skoraj polovico manj za ozračje škodljivega CO2 in se v svoji življenjski dobi lahko napolnijo tudi do 50- krat. Primerjava med povratno in nepovratno embalažo pa ne zadeva le samega pakiranja, temveč celotnega sistema prodaje pijač. Povratne steklenice in pivski sodi so ključnega pomena za srednje velike, regionalne pivovarne, ki ustvarjajo raznolikost na posameznem trgu, poleg tega pa regionalni ekonomski krogotok zmanjšuje prevozne razdalje in zagotavlja delovna mesta v regiji.

Prvi pivovarji so uporabljali povratno embalažo Pravzaprav je bila povratna embalaža prva pivska embalaža, saj se je pivo najprej polnilo v lončeno embalažo, vračljive steklenice in v lesene sode, ki so vzpodbujali celo vrsto obrtniških dejavnosti (lončarstvo, steklarstvo, sodarstvo, smolarstvo, ledarstvo,…). S tem so pivovarne zagotavljale tudi kakovostno pivo za končnega potrošnika. V Sloveniji danes prodamo manj kot polovico piva v povratni embalaži, medtem ko ekološko in pivsko najbolj osveščene države (Nemčija, Irska, Češka, Velika Britanija), prodajo tudi več kot dve tretjini piva v taki embalaži.

Pločevinke so se pojavile šele v 80. ih letih V Sloveniji se je v začetku 80. ih let preteklega stoletja začela uveljavljati pivska pločevinka, ki je predvsem zaradi bistveno nižje mase predstavljala pomembno alternativo uveljavljeni povratni embalaži. Zanimivo je, da je prav Pivovarna Laško na takratni Jugoslovanski trg plasirala prvo pivo v pločevinkah. Kupci so novost dobro sprejeli. Od tedaj tržni delež piva, prodanega v povratni embalaži vztrajno

Sosedi težavo odpravili z zakonom Tudi sosednja Hrvaška je s posebno zakonodajo uredila problematiko povratne in nepovratne embalaže. Po eni strani je s kavcijo spodobudila potrošnike, da se raje odločajo za povratno embalažo, po drugi pa je določila meje za proizvajalce pijač. Pri pivovarjih je namreč spodnja meja tam, kjer mora povratna embalaža predstavljati najmanj 70 odstotkov piva, danega na trg. Med tem se je v Rusiji in državah jugovzhodne Evrope močno uveljavilo pivo v nepovratni PET embalaži, ki je tako po kakovosti, kot tudi po ekološki (ne)pri-

[

str. 6

]


AS • GL

I L O P I V O VA R N E L A Š K O

• leto XX • september 2009 •

pada, kljub več kot 10 odstotni razliki v maloprodajni ceni. Dejstvo je, da se kupci odločajo "racionalno" in v tem primeru spodbuda proizvajalca ne zadostuje. Kupcem odtehtata teh "nekaj" odstotkov v ceni priročnost in neobremenjenost s povratno embalažo.

Željo po čistejšem okolju morajo imeti tako proizvajalec kot tudi kupec in država Pivovarna Laško že vrsto let prodaja skoraj 40 odstotkov piva v stekleni povratni embalaži. Kot aktivni člani Slopaka, družbe za ravnanje z odpadno embalažo, imamo skupen cilj, da v prihodnjih letih povečamo prodajo piva v stekleni povratni embalaži, kar je tudi v okoljskem interesu države. Pa vendar je treba poudariti, da brez aktivnosti države in urejanja regulative ne gre. Izkušnje na domačem in tujih trgih nam pravijo, da ima zadnjo besedo vendarle država. Ta lahko v nekaj potezah postavi pravila, ki jih hitro razumemo tako proizvajalci kot uporabniki. Gre za spodbude za tiste, ki proizvajajo in trošijo okolju prijazno in seveda kazni za tiste, ki tega ne počnejo. Homo economicus pač najlažje razume svojo valuto.

• številka 3 •

Ko govorim o kakovosti, govorimo o povratni embalaži S stališča končnega potrošnika je povratna embalaža za pivo zagotovo kvalitetno najboljša izbira, saj je v okusu nevtralna in varna. Pivo v tovrstni embalaži lahko ob pravilnem skladiščenju zadrži kakovost tudi bistveno preko omejenega roka trajanja. Pomembna prednost piva v povratni embalaži je, da se minimalno toplotno obdela s kratkotrajno pasterizacijo, ki pivo termično bistveno manj obremeni, kot pa tunelska pasterizacija, ki je običajno potrebna za mikrobiološko stabilizacijo piva v nepovratni embalaži. Pomembno je, da se vsi zavedamo okoljskega pomena uporabe povratne steklene embalaže, ki je poleg ekološke naravnanosti tudi cenejša, vendar pakiranje v zabojih, običajno odvrne sodobnega potrošnika, ki želi čim lažjo transportno embalažo. Zato je pomembno, da se med policami pijač vprašamo kaj nakupujemo: kakovost, ceno in okoljsko sprejemljivost ali pa zgolj priročnost in udobje. • Besedilo: Matej Oset

[

str. 7

]


AS • GL

I L O P I V O VA R N E L A Š K O

• leto XX • september 2009 •

• številka 3 •

L-karnitin za zdrav življenski slog S

krb za zdravo in aktivno življenje bi morala biti bistveni del našega vsakdanjika. V današnjem hitrem tempu življenja je to mnogokrat veliko težje, kot bi želeli. Ravno zato moramo še dodatno poskrbeti za svoje telo in mu dati vse tiste sestavine, ki jih za normalen potek življenjsko pomembnih procesov potrebuje. Ena izmed takšnih substanc je L-karnitin, ki nam zagotavlja vitalnost, deluje pa tudi na naše duševno počutje.

Kaj je L-karnitin in kako deluje? L-karnitin je hranilna snov, ki se proizvaja v telesu in se nahaja predvsem v mišicah. Ima zelo pomembno vlogo pri energetskem metabolizmu v telesu, saj z njo oskrbuje najpomembnejše organe, kot so srce, mišice, jetra in imunske celice. Ker telo napolni z energijo, se upočasni tudi proces staranja, kar blagodejno vpliva tudi na naše počutje. L-karnitin ima še eno pomembno funkcijo, in sicer spodbujanje presnove maščob v telesu. Učinek je dosežen v kombinaciji s telesno aktivnostjo (tek, kolesarjenje, hitra hoja), ko dosežemo ˝fat burner˝ učinek - idealna kombinacija za vse tiste, ki dneve pred poletjem izkoriščajo tudi za oblikovanje svojega telesa.

Kje najdemo L-karnitin? Ker lahko pomanjkanje L-karnitina v telesu povzroči številne negativne posledice, kot so oslabljen imunski sistem, izčrpanost in utrujenost, je pomembno, da telo vsakodnevno oskrbujemo z zadostno količino te hranilne snovi. L-karnitin je telesu naravna snov, zato je popolnoma

[

str. 8

]

varna in jo lahko uživamo brez kakršnihkoli stranskih učinkov. Največ L-karnitina vsebujejo rdeče meso, predvsem goveje (okrog 140 mg/100 g), mleko in mlečni izdelki (110 mg/100 g) ter sadje in zelenjava (0-1 mg/100 g). Visoko vsebnost L-karnitina (400 mg/L) pa premore tudi voda Radenska Plus BodyShape, ki jo zato priporočamo ljudem s prekomerno telesno težo, vegetarijancem, športnikom, starejšim ter nosečnic. Z rednim pitjem Radenske Plus BodyShape namreč poskrbite za boljšo kondicijo, obenem pa spodbujate regeneracijo in preprečujete prehitro utrujenost pri velikih telesnih naporih.

Prve funkcionalne vode v Sloveniji Radenska Plus BodyShape spada v družino učinkovitih (funkcionalnih) vod, ki so v Sloveniji novost. Vode Radenske Plus so pripravljene z naravno mineralno vodo, so negazirane in brez konzervansov, na voljo pa so v različnih okusih. Poleg Radenske Plus BodyShape v družino učinkovitih vod spadajo tudi vode, ki vsebujejo prehranske vlaknine. Te so: Radenska Plus Active za aktiven življenjski slog, Radenska Plus Protect za močne kosti in Radenska Plus Balance za uravnoteženo prebavo. • Besedilo: Irena Rautar in Lea Žbontar Zver


AS • GL

I L O P I V O VA R N E L A Š K O

• leto XX • september 2009 •

• številka 3 •

Pečka pivovarna»Më e mira!«

S

kupina Pivovarna Laško je na Kosovu, skupaj z lokalnim partnerjem, v procesu privatizacije leta 2006 prevzela pivovarno z imenom Birra Peja, Sh.A. Prevzem edine kosovske pivovarne je predstavljal, poleg finančnega, velik tehnični, marketinški in komercialni zalogaj, saj je bilo potrebno pivovarno tehnično posodobiti in osvežiti blagovne znamke. Od leta 2006 je bilo v pivovarno vloženih približno 15 mio EUR s ciljem izboljšanja kakovosti piva in zagotovitve trajnosti piva. Poleg tehnične opremljenosti so strokovnjaki iz Pivovarne Union sodelovali tudi pri izobraževanju zaposlenih in organizaciji dela, ki je osnovni pogoj za zagotavljanje kakovosti. Marketinške in komercialne aktivnosti so bile prvenstveno usmerjene v osvežitev blagovne znamke, ki je bila zaradi nihanja kakovosti v preteklosti zelo osiromašena in postavitev uspešne mreže distribucije. Nova blagovna znamka Birra Peja in udarni slogan »Më e mira« (»Najboljša«) sta se izkazala za pravo uspešnico.

Birra Peja ima 70 odstotni tržni delež Dobro delo tehnične, marketinške in komercialne ekipe se je odrazilo neposredno v dobrih prodanih rezultatih. V letu

2008 je imela Birra Peja po podatkih neodvisne agencije za raziskavo trga 70 odstotni tržni delež na trgu piva na Kosovu, ki ga je v letu 2009 tudi ohranila. Birra Peja se lahko pohvali z dvema vrstama piva (Pilsner in Premium), ki jih polnijo v različne embalaže, in brezalkoholno sladno pijačo z okusom ananasa Birra Peja Zero. Trenutno je v družbi zaposlenih 220 ljudi.

Ambicije tudi na bližnjih trgih V letu 2009 je bil cilj poslovodstva razširiti prodajo piva tudi na okoliška tržišča, kar nam je tudi uspelo v Albaniji, Črni Gori in Makedoniji. Poleg prodajnih aktivnosti tečejo tudi investicijski projekti prenove električnega omrežja ter nabava nove linije za PET plastenke in pločevinke, s katero bomo polnili pivo, vodo in v kasnejši fazi tudi brezalkoholne pijače. Dolgoročni cilj Birra Peja je doseči 80 odstotni tržni delež na kosovskem trgu pijač ter postati pomemben igralec na trgu v regiji. Poleg tega bo Birra Peja postala tudi proizvodni in distribucijski regionalni center za celotno Skupino Pivovarna Laško. • Besedilo: Sebastjan Gergeta

G POWER

www.birrapeja.com

Posebnost tega energijskega napitka je v tem, da ima za osnovo sladico, ki je bogat vir sladkorjev, beljakovin, vitaminov in mineralov ter kot tak predstavlja ne le energetsko, temveč tudi prehransko dopolnilno pijačo. G-POWER je narejen iz povsem naravnih sestavin, da bi zagotavljal varen vnos energije v času povečane psihične in mentalne izčrpanosti. Predvidevamo letno proizvodnjo približno 4000 hl. •

V

sodelovanju z dansko skupino podjetij Royal Unibrew, za katero polnimo pivo pod blagovno znamko Ceres, smo v začetku julija pričeli s proizvodnjo in polnjenjem energetskega napitka na osnovi sladne pijače z imenom G-POWER. Pijačo polnimo v 0,33l sleek pločevinke in vsebuje ekstrakte ginsenga, guarane, kofeina ter vitamine B –kompleksa in naravne arome.

Besedilo: Matej Oset

[

str. 9

]


AS • GL

I L O P I V O VA R N E L A Š K O

• leto XX • september 2009 •

• številka 3 •

Na Šmohorju 185 kolesarjev in več kot 600 pohodnikov

V

soboto, 29. avgusta se je odvijal Množični pohod in kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmohor. Od prijavljenih 185 kolesarjev, je na vrh Šmohorja znova prvi prikolesaril že lanski zmagovalec Miran Cvet.

Na Šmohorju tekmovali kolesarji, pohodniki in slabo vreme Kolikor smo se zjutraj razveselili pogleda v jasno, sončno nebo, toliko bolj smo bili razočarani, ko so nas po prihodu na vrh, kmalu po zaključku kolesarskega vzpona, začeli obkrožati črni oblaki. Žal je vreme nepredvidljiv dejavnik vseh prireditev, zato je letošnja prireditev izzvenela pod razpetimi senčniki Pivovarne Laško, ki pa najhujšemu nalivu niso mogli kljubovati. Zabava za najbolj vztrajne pohodnike in kolesarje se je tako nadaljevala v prostorih Doma na Šmohorju. Odlične hrane je bilo več kot dovolj in tudi napovedane nagradne igre so se izvedle po predvidenem programu. Vsi udeleženci so bili z izvedbo prireditve zadovoljni in

verjamemo, da se v slovenskih hribih srečamo tudi prihodnje leto. Seveda pa se moramo za uspešno izvedbo zahvaliti celotni ekipi, ki je pokrivala organizacijo in nemoten potek dogodka, še posebej tekmovalnega dela kolesarskega vzpona. Da pa ne bi pomotoma koga izpustili in nehote komu naredili krivice:

Še enkrat vsem in vsakemu posebej, ki je kakorkoli pridodal k izvedbi dogodka: iskrena hvala! • Besedilo: Simona Oset

Laščani na vrhu Slovenije

Z

adnji septembrski četrtek in petek se je skupina aktivnih in nekdanjih zaposlenih Pivovarne Laško podala na vrh Triglava. Glede na dobro pripravljenost smo izbrali eno težjih poti iz Vrat po Tominškovi do Kredarice. Od tam pa na vrh kjer smo Aljažev stolp zavili v našo zastavo. Tako je bilo Laško tistih nekaj minut spet na vrhu.... Pot navzdol nas je vodila preko Koče Planika, kjer smo utrdili sloves "Laškega" kot najboljšega, nato pa legli k zasluženemu počitku. Še pred ovcami in prvimi sončnimi žarki, pa smo jo naslednje jutro mahnili proti sedmerim jezerom. Čudovito vreme nas je spremljalo tudi drug dan. Poleg lepot jezer pa smo začutili tudi hudo uporabnost hladne planinske vode, ko smo si hladili žulje. Preživeli smo dva prekrasna dneva in zaključili da bo Laško spet na vrhu.....in to kmalu. • Besedilo: Boštjan Teršek

[

str. 10

]


AS • GL

I L O P I V O VA R N E L A Š K O

• leto XX • september 2009 •

• številka 3 •

Novi župnik v Laškem

Jože Horvat Rojen 12.01. 1942 v Mali Polani. 29.6. 1968 je bil posvečen v duhovnika. Od avgusta 1968 do julija 1969 je bil duhovni pomočnik pri Sv. Jakobu v Slovenskih Goricah. Leta 1969 je prišel za kaplana v Laško in je bil leta 1977 imenovan za nadžupnika. Dekansko službo je opravljal od leta 1982 do leta 1996. V tem času je bil tudi soupravljal župnije Sv. Jedrt nad Laškim 1985 -1988, župnije Sv. Lenart nad Laškim pa od leta 1992 z manjšo prekinitvijo. Štiri desetletja duhovniškega delovanja je zaznamoval z mnogovrstnimi dejavnostmi na gospodarskem in duhovnem področju. O njegovem plemenitem delu najlepše govorijo njegova dela pri obnovi župnijskega doma, župnijske cerkve in podružnic. Opus njegovih obnovitvenih del je izjemno velik. Na različne načine se je trudil tudi za duhovno življenje župnijskega občestva.

Sv. Martin

V

erniki in dekanat v Laškem so dobili novega dušnega pastirja. Kot najbrž veste je vsem znani ter naš dolgoletni prijatelj in vodnik Jože Horvat pred časom preminil. Na njegovo mesto je prišel gospod Rok Metličar, ki se je nemudoma lotil svojega poslanstva, prepričani pa smo, da je tudi že uspel začutiti prislovično odprtost in srčnost vseh Laščanov. Morda je zato prav, da v tej številki Pivarja namenimo nekaj besed zgodivini dekanata v Laškem ter našemu dragemu bivšemu in sedanjemu duhovniku. Laška dušnopastirska postojanka, od prafare in župnije ter od leta 1722, ko je postala nadžupnija, je skozi zgodovino prehodila zanimivo pot. Prvotna prafara je od misijonske postaje nasledila razsežno območje, ki je segalo do Braslovč, Ponikve in Vidma ob Savi. Večji del se je pokrivala z zemljevidom fevdalnega zemljiškega gospostva. V listinah se prafara omenja razmeroma pozno, šele leta 1257. Takrat že lep čas pod oblastjo oglejskega patriarhata. Zaradi preobsežnosti je v tem času tudi razpadla v severni del s sedežem v Laškem in južni del s sedežem v sv. Egidiju pri Zidanem mostu. Sredi 16. stoletja viri navajajo župnijo s 14. podružnicami, od katerih se nekate-

re kasneje tudi izločijo ali osamosvojijo. Vse do zloma monarhije so tržaški škofje patronatske pravice izročali posameznim deželnim grofom in cesarjem ter avstrijski vladi. Prafarna omejitev in obseg sta tudi sicer ostali izjemno dolga stoletja ista. Prav tako cerkvena povezava Laškega prek Save še mnogo zatem, ko je ta reka uradno razdelila Štajersko in Kranjsko. V času, ko so naše kraje pretresali kuga, kmetski punti, turška nadloga, reformacija in druge preizkušnje, uspejo zavedni laški župniki tudi ustvariti razmere za prve špitale in latinske šole tod naokrog. Od časa župnika Rainerja (1722-1733) nosijo laški župniki naslov nadžupnik v spomin na nekdanjo prafaro. Pod vlado cesarice Marije Terezije Laško postane sedež dekanije in kasneje preide v okrilje lavantinske škofije. Z jožefinskimi reformami doživi dekanija še zadnjo podžupnijsko delitev in katastrsko razmejitev, kot jo poznamo tudi danes. Laška cerkev je bila prva osvetljena cerkev v Sloveniji, saj so jo osvetlili že daleč nazaj v časih socializma. • Besedilo: Gorazd Šetina

[

str. 11

]

Rok Metličar Rojen 17.08. 1961. Otroštvo in mladost je preživel v župniji Šmarje pri Jelšah kot peti, najmlajši otrok v kmečki družini. Po izbiri poklica vrtnarsko trgovske stroke je nadaljeval študij teologije v Ljubljani in Mariboru ter bil posvečen v duhovnika 29.6. 1988. Kot kaplan je najprej deloval eno letov Brežicah in osem let v Slovenskih Konjicah. Avgusta 1997 je postal župnik na Sladki Gori in to službo opravljal do julija 2009. Pred dvema letoma mu je bilo naloženo tudi vodstvo Škofijske karitas Celje. Po 21 letih duhovniške službe je prišel v Laško. Kot pravi, je po dobrem mesecu vživljanja odkril, da bo delo pestro, zanimivo in da bo skušal s sodelavci ustvarjati »team« odkrivanja Božjega kraljestva med nami v sedanjem času in prostoru. Zarisuje se obris prednostnih pastoralnih in gospodarskih nalog, ki jih bomo skušali glede na potrebe skupaj zastaviti in uresničevati. Ima pozitiven občutek o dobrem sodelovanju različnih struktur v tem mestu. •


AS • GL

I L O P I V O VA R N E L A Š K O

• leto XX • september 2009 •

• številka 3 •

1565 Victory lager, spomin na davne zmage

M

orda niste vedeli, da v Pivovarni Laško proizvajamo in polnimo tudi pivo za našega malteškega kupca pod blagovno znamko 1565 Victory Lager. Ime za pivo izhaja iz spomina na pomeben mejnik v malteški zgodovini. Leta 1565 so namreč maltežani premagali turške zavojevalce in se osvobodili njihovega vpliva na otoku.

Uvoznik omenjenega piva je družinsko podjetje A&G Cassar iz Malte, ustanovljeno leta 1919. Ustanovitelj podjetja je bil Anthony Cassar. V letu 1956 je podjetje spremenilo svojo organizacijsko strukturo in se preimenovalo v Marsovin. Osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja in prodaja vina. Podjetje Marsovin je največji proizvajalec in izvoznik vina na Malti. Poleg proizvodnje in prodaje vina podjetje Marsovin distribuira še druge vrste pijač: brezalkoholne, pivo in žgane pijače. Lastnik blagovne zmanke Victory 1565 je podjetje Marsovin. Pivo Victory 1565 so najprej proizvajali v pivovarni LBM Breweries Ltd v povezavi z nemško pivovarno Löwenbrau. Pivovarno LBM Breweries so nato zaradi nerentabilnosti zaprli in proizvodnjo piva preselili v Nemčijo. Zaradi visokih stroškov prevoza je podjetje Marsovin iskalo proizvajalca, ki je bliže Malti. Pivovarna Laško je z podjetjem Marsovin v letu 2007 sklenila pogodbo o služnostni polnitvi piva Victory 1565. Pivo je proizvedeno po tradicionalni recepturi s »pridihom« laškega piva, kar se odraža v polnosti okusa in uporabi štajerskega aromatičnega hmelja. Pivo Victory ima 11,3 % ekstrakta v osnovni sladici in 4,9 vol% alkohola, kar pomeni, da je polno in hkrati osvežujoče pivo premium kakovosti. • Besedilo: Matej Oset

Sejem Drinktec

V

času od 14. do 19. septembra bo v Münchnu potekal sejem Drinktec, ki je namenjen proizvajalcem pijač in velja za enega izmed največjih na svetu. Ponuja najsodobnejšo tehnologijo na področju pijačarstva, ki obsega vse od načina in tehnik pridobivanja surovin, opreme za polnilne linije, pakirne linije, proizvodnjo embalaže, recikliranje in še mnogo več.

Udeležili se ga bomo tudi mi Sejma se predstavniki Skupine Pivovarna Laško redno udeležujemo. Številne ideje in tehnologije, ki so na sejmu predstavljene, smo že mnogokrat uspešno uvedli v naših družbah Skupine Pivovarna Laško. S tem namenom ga bomo obiskali tudi to letos in mogoče odkrijemo novosti, ki bi lahko koristno uvedli tudi v našem proizvodnem in razvojnem procesu. • Besedilo: Rok Nemec

ISKRICA

Če mislite, da zmorete ali če mislite, da ne zmorete - v obeh primerih imate prav. Henry Ford

Kolofon Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina, e-naslov: gsetina@pivo-lasko.si • Oblikovanje: LUKS Studio • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško • september 2009

[

str. 12

]


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.