NAČRT DELOVANJA—OD ZNANOSTI DO INOVACIJ V VREDNOSTNI VERIGI
Projekt je izvajan v sklopu programa Srednja Evropa (Central Europe Programme) in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF).
2
KAZALO VSEBIN 1. PLASTICE PROJEKT
4
2. GLAVNI IZZIVI SREDNJE EVROPE
5
3. RAZVOJ VREDNOSTNE VERIGE
7
4. RAZISKAVE IN RAZVOJ
11
4.1. Analiza fizikalnih lastnosti polimerov ki so dostopni na trgu
11
4.2. Določanje sestave in molekularne strukture polimernih materialov, dostopnih na trgu
12
4.3. Prilagajanje lastnosti polimerov s kemijskimi postopki
12
4.4. Prilagajanje lastnosti polimerov s fizikalnimi postopki
13
4.5. Optimizacija predelave okoljsko biorazgradljivih polimerov
13
4.6. Razvojna podpora industrijskih razvojnih procesov
14
4.7. Raziskave uporabnih lastnosti
15
4.8. Preskušanje biorazgradljivosti in kompostirnosti
16
5. KONTAKTI
17
6. SLOVAR
18
PRILOGE– ŠTUDIJE PRIMERA
23
3
1. PLASTICE PROJEKT Projekt PLASTICE se je začel aprila 2011 v okviru programa Srednja Evropa (Central Europe Programme). Trinajst projektnih partnerjev iz Italije, Poljske, Slovaške in Slovenije, med katerimi so podjetja, organizacije za podporo poslovanju ter raziskovalne ustanove, se je združilo z namenom, da bi odkrili prepreke in spodbudili razvoj vrednostne verige na področju trajnostne plastike, natančneje, biorazgradljive plastike.
Splošni cilj projekta je “ustvarjanje okvirnih pogojev za pospešitev razvoja trga z bioplastiko v Srednji Evropi v smislu preizkusa uporabe novih izdelkov v določenih industrijskih sektorjih”. Panoga s takojšnjim potencialom za vpeljavo biorazgradljive plastike je področje embalaže (plastične posode, ovoji, mrežice in penasta embalaža za hrano), ki vključuje proizvodnjo plastičnih vrečk za zbiranje in kompostiranje bioloških odpadkov ter nakupovalnih vrečk iz supermarketov, ki so čedalje bolj pod drobnogledom okoljevarstvenikov. Biorazgradljivo plastiko lahko uporabljamo tudi za druge splošne izdelke za enkratno uporabo (na primer za krožnike, kozarce, pribor in ostalo posodo za enkratno uporabo) ali specializirane izdelke (športni dodatki, kmetijstvo itd.), nikakor pa uporaba biorazgradljive plastike ni omejena izključno na ta področja.
Načrt, predstavljen v tej brošuri, je pripravljen z namenom da podkrepi sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami in podjetji Srednje Evrope na področju biorazgradljive plastike s ciljem iskanja novih načinov uporabe. Raziskovalne ustanove združujejo znanja in kompetence, ki proizvajalcem služijo kot smernice pri prenosu znanja od raziskovalnih inštitucij do trženja novih izdelkov iz biorazgradljive plastike ter iskanja novih načinov uporabe. Načrt vključuje tudi nabor študij primerov, ki opisujejo katere pomembne dejavnike je potrebno upoštevati ob začetku proizvodnje izdelkov iz biorazgradljive plastike.
Ta dokument je bil pripravljen v okviru tretjega delovnega paketa (Work Package 3) projekta PLASTiCE - Inovativni razvoj vrednostne verige za trajnostno plastiko v Srednji Evropi (Innovative Value Chain Development for Sustainable Plastics in Central Europe), ki ga v okviru programa Srednja Evropa sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj.
4
2. GLAVNI IZZIVI SREDNJE EVROPE
V panogo proizvodnje plastike se v Evropski uniji uvršča več kot 59.000 podjetij. Večinoma mala in srednje velika podjetja, ki skupaj ustvarijo približno 300 milijard evrov letnih prihodkov.1 Kljub temu, da je upad gospodarske rasti med letoma 2008 in 2012 v Evropski uniji negativno vplival na prodajne rezultate številnih panog, srednjeevropski trg plastike po dveletni gospodarski krizi spet dinamično raste. V zadnjih treh letih smo bili priča številnim združitvam in prevzemom podjetij, obenem pa se pojavlja vedno več novih tržnih priložnosti za plastične izdelke na področjih avtomobilizma, letalstva, medicine, elektronike ter bele tehnike. Z okoljevarstvenega vidika pa je odlaganje plastike še vedno ena od glavnih skrbi vseh, ki oblikujejo okoljevarstveno politiko v Evropski uniji. Plastiko uporabljamo praktično povsod in povpraševanje je iz leta v leto večje, kar prinaša številne izzive pri ravnanju z odpadno plastiko. Le manjše količine odpadne plastike reciklirajo, zato ima odlaganje plastike negativen vpliv na okolje. V okviru širšega pregleda evropske zakonodaje na področju odlaganja odpadkov je Evropska komisija marca 2013 objavila Zeleno knjigo o evropski strategiji za plastične odpadke v okolju.2 Pred tem poročilom je bilo vprašanje odpadne plastike urejeno samo z Direktivo 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, ki je vključevala specifične cilje recikliranja za gospodinjske odpadke. Z Direktivo 2008/98/ES o odpadkih (8. člen) je Evropska komisija naredila pomemben korak k prepoznavanju odgovornosti proizvajalcev v postopku upravljanja z odpadki. Leta 2011 je evropsko združenje za plastičarsko industrijo predlagalo, da EU do leta 2020 vpelje princip Odlagališča brez plastike, in če se Evropska komisija ter vlade držav odločijo ravnati po teh priporočilih, bo to za Srednjo Evropo zelo resen izziv, saj v tem delu Evrope večji del odpadne plastike še vedno konča na odlagališčih. Po napovedih Svetovnega gospodarskega sveta za trajnostni razvoj bomo do leta 2050 za izpolnitev zahtev po končnih izdelkih potrebovali od štiri- do desetkrat višjo učinkovitost izkoriščanja virov.3 Trenutno so plastični pripomočki, zabavni izdelki, igrače s kratko življenjsko dobo, plastične vrečke in drugi izdelki za enkratno uporabo, večinoma na voljo po cenah, ki ne odražajo vseh njihovih okoljskih stroškov. 4 S sistemom, ki bi upošteval dejanske okoljske stroške v fazah od pridobivanja surovih materialov do proizvodnje, distribucije in odlaganja, bi lahko upoštevali druge rešitve, na primer, vpeljavo biorazgradljive plastike. Evropa, ki je bila v preteklem desetletju vodilna na področju biorazgradljive plastike, zdaj tekmuje z Združenimi državami Amerike in azijskimi državami, ki dinamično razvijajo nove 1 Plastics – the Facts 2012, An analysis of European plastics production, demand and waste data for 2011, PlasticsEurope, 2012, page 3 2 Green Paper “On a European Strategy on Plastic Waste in the Environment”, Brussels, 7.3.2013, COM(2013) 123 final 3 Communication from the Commission to the European parliament, the council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions, Roadmap to a Resource Efficient Europe, Brussels, 20.9.2011, COM(2011) 571 final, page 2 4 Green Paper “On a European Strategy on Plastic Waste in the Environment”, Brussels, 7.3.2013, COM(2013) 123 final, page 15
5
načine uporabe. Srednja Evropa se sooča z izzivi proizvodnje in uporabe biorazgradljive plastike in zaostaja za ostalimi državami. Vodilni predstavniki industrije na tem področju, nekateri vključeni v projekt PLASTICE, so odkrili naslednje prepreke:
izboljšati je treba funkcionalne lastnosti biorazgradljive plastike,
potrebno je razviti znanje o načinih zagotavljanja daljšega roka uporabe biorazgradljive embalaže,
Vpeljati je treba boljše upravljanje prehoda od običajnih plastičnih izdelkov k biorazgradljivim plastičnim materialom, kjer je ključno sodelovanje z zunanjimi partnerji, kot so dobavitelji materialov in raziskovalne ustanove,
sistemi ravnanja z odpadki morajo biti opremljeni z infrastrukturo za učinkovitejše ločevanje biorazgradljive plastike od običajne.
Po podatkih podjetja Global Industry Analysts Inc. bi lahko globalni trg biorazgradljivih polimerov do leta 2017 dosegel 1,1 milijonov ton.5 Za podporo razvoju postopka biorazgradljive plastike je Evropska komisija v Evropski platformi za učinkovito rabo virov (Roadmap to a Resource Efficient Europe) postavila pomembne mejnike: »Na podlagi
znanstvenih odkritij ter inovacij na področju trajnostnega razvoja bomo do leta 2020 bistveno bolje razumeli, omejili uporabo ter zagotovili učinkovitejše upravljanje, ponovno uporabo, recikliranje, nadomestitev, zaščito in vrednotenje virov. To bomo zagotovili z bistveno večjimi naložbami, doslednim reševanjem družbenih izzivov, povezanih z učinkovito rabo virov, podnebnimi spremembami in zanesljivostjo, pametno specializacijo ter sodelovanjem na enotnem evropskem raziskovalnem področju.«6 Natančneje, Evropska komisija bo med letoma 2014 in 2020 sredstva za raziskave med drugim namenila inovativnim rešitvam za biorazgradljivo plastiko. Ob upoštevanju zgornje izjave so med glavnimi nosilci razvoja vrednostne verige za biorazgradljivo plastiko v Srednji Evropi a) porast povpraševanja po embalaži in izdelkih za enkratno uporabo, b) vedno večja ozaveščenost končnih uporabnikov, c) pritisk na politike odlagališč glede prepovedi plastike, d) nepredvidljivi stroški nafte v prihodnjem desetletju ter e) tehnološki napredek na področju biorazgradljivih polimerov. Načrt za razvoj vrednostne verige zadeva biorazgradljivo plastiko, natančneje kompostirno plastiko (v skladu s standardi EN 13432, EN 14995, ASTM D6400, ASTM D6868, ISO 17088, AS 4736, AS 5810 in ISO 18606), zasnovane za odlaganje v industrijskih aerobnih kompostarnah. Ti polimeri so lahko osnovani na fosilnih ali bioloških virih, namenjeni za embalažo, uporabo v gostinstvu ali kmetijstvu ter so v srednje velikem ali velikem obsegu dostopni na evropskem trgu.
5 Biodegradable polymers. A global strategic business report, 2012 (www.strategyr.com) 6 Communication from the Commission to the European parliament, the council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions, Roadmap to a Resource Efficient Europe, Brussels, 20.9.2011, COM(2011) 571 final, page 9
6
3. RAZVOJ VREDNOSTNE VERIGE Struktura vrednostne verige za biorazgradljivo plastiko je primerljiva z vrednostno verigo običajne plastike, vendar pa je v primeru običajne plastike več pozornosti namenjene recikliranju in ponovni uporabi, medtem ko pri biorazgradljivi plastiki upoštevajo tudi postopke kompostiranja – organske reciklaže. Evropske direktive o ravnanju z odpadki Državne zakonodaje o ravnanju z odpadki Certifikacijske sheme
pakiranih v
kozmetična, farma-
biorazgradljivo
cevtska,… industrija)
plastiko
Distributerji in prodajalci biorazgradljive embalaže
recikliranje,
uporabljajo (živilska,
Ponovna uporaba,
Predelovalci toge in fleksibilne embalaže
Prodajalci izdelkov
kompostiranje
Proizvajalci okoljsko biorazgradljive plastike
Panoge, ki plastiko
Potrošniki
Dobavitelji surovin
Raziskovalne ustanove
Javne in neprofitne organizacije, ki so odgovorne za akcije ozaveščanja, usposabljanja in svetovanja
V vsaki fazi vrednostne verige je treba premostiti specifične raziskovalno-razvojne ovire. Karakterizacija polimerov, ki so tržno dostopni
Spreminjanje
Pripravava
Uporabne
lastnosti polimerov
Predelo-
učinkovitih
lastnosti bio-
s kemijskimi in
vanje
energetskih
razgradljivih
fizikalnimi
polimerov
pogojev za
plastičnih
proizvodnjo
izdelkov
postopki
Analiza biorazgradljivosti in kompostirnosti
V nadaljevanju je podan prvi niz odgovorov na vprašanja, s katerimi se lahko srečajo podjetja, ki želijo zagotoviti prostore za proizvodnjo biorazgradljive plastike ali prilagoditi svoje obstoječe postopke za proizvodnjo novih izdelkov iz biorazgradljive plastike. Za več informacij se obrnite na vir informacij v vaši državi (poglavje 5).
7
Vprašanje št. 1: Kateri tip biorazgradljivih izpostavljenost svetlobi in temperatura) ter polimerov najbolj ustreza moji trenutni obdelave za izbrane polimerne materiale in tehnologiji za obdelavo? v pogoje za zagotavljanje roka uporabnosti Upoštevajte fizikalne lastnosti polimerov, ki
izdelkov, izdelanih iz teh materialov. Dobili boste tudi informacije o delih izdelka, ki jih ni
so na voljo na trgu.
mogoče reciklirati. To vključuje oceno toplotne stabilnosti, temperature
mehčanja
in
mehanskih
Več informacij je na voljo na strani 12.
lastnosti. Tako boste izbrali najobetavnejši polimer na Vprašanje št. 3: Kako lahko s kemijskimi trgu, ki ustreza tako vaši trenutni procesni postopki prilagodim lastnosti razpoložljivih tehnologiji kot nadaljnjim načinom uporabe. Več informacij je na voljo na strani 11. Za specifične primere lahko upoštevate tudi sestavo in molekulsko strukturo polimerov.
polimernih materialov svojim specifičnim potrebam proizvodnje? S kemijskimi postopki lahko spremenite lastnosti polimera. Ti
postopki
vključujejo
uporabo
podaljševalcev verig, vnos funkcionalnih
Vprašanje št. 2: Kako lahko zagotovim, da lastnosti izbranega biorazgradljivega polimernega materiala ustrezajo mojim potrebam? Katere dejavnike naj upoštevam, če želim zagotoviti kakovost izdelka in njegovo biorazgradljivost ob koncu življenjskega cikla? Kako lahko preverim ponovljivost lastnosti dobavljenega polimernega materiala?
skupin in spreminjanje površine izdelka (npr. folija za boljše tiskanje). Tako boste prilagodili lastnosti materiala svojim specifičnim zahtevam. Več informacij je na voljo na strani 12. Odločite se lahko tudi za raziskovalni projekt ter oblikujete postopek, ki ga je mogoče patentirati.
Upoštevajte sestavo in molekulsko strukturo polimernih materialov, ki so na voljo na trgu.
Vprašanje št. 4: Kako lahko s fizikalnimi postopki lastnosti polimernih materialov, izdelkov, ugotavljanje stopnje in vrste dostopnih na trgu, prilagodim svojim nečistoč, ki vplivajo na obdelavo materialov, specifičnim potrebam? To
vključuje
oceno
lastnosti
končnih
ter sestavo in tip polnila.
Tako boste izbrali ustrezni polimerni material za svoje potrebe ter zagotovili, da vsaka dobavljena
serija
polimernih
materialov
S fizikalnimi postopki lahko spremenite lastnosti polimera. Ti
postopki
vključujejo
oblikovanje
izpolnjuje pričakovane standarde glede
večkomponentnih materialov z dodajanjem
kakovosti. Obenem boste dobili vpogled v
mehčal, združljivih reagentov ali polnil
specifične pogoje shranjevanja (vlažnost,
(najbolje biorazgradljivih) ali z mešanjem z 8
drugim biorazgradljivim polimerom.
Več informacij je na voljo na strani 13.
Tako boste prilagodili lastnosti materiala
Odločite se lahko tudi za raziskovalni
svojim specifičnim zahtevam, hkrati pa tudi
pristop, s katerim boste razvili ustrezni
znižali ceno materiala.
postopek
obdelave
biorazgradljivega
Več informacij je na voljo na strani 13.
določenega
materiala
z
izbrano
opremo in pod izbranimi pogoji. Odločite
se
raziskave,
lahko
s
izboljšali
tudi
katerimi
parametre
za
specifične
boste
bistveno
obdelave,
končne
lastnosti in uporabnost izdelka.
Vprašanje št. 5: Kako naj ukrepam, ko na proizvodni liniji pride do težav? Lahko se odločite za optimizacijo obdelave
vključuje
določanje
temperaturnih
pogojev
najprimernejših za
vsako
fazo
proizvodnje. V večini primerov do težav pri obdelavi
pride
zaradi
nizke
toplotne
stabilnosti biorazgradljive plastike. Če je temperatura postopka obdelave višja od kritične,
lahko
pride
Izberete
do
razpadanja
lahko
razvojno
podporo
izdelka. podpora
vključuje
preizkušanje
biorazgradljivega plastičnega materiala v laboratorijski proizvodni liniji, preizkušanje proizvodnje
novih
izdelkov
na
pilotni
proizvodni liniji in prilagajanje tehničnih parametrov tehnološkega postopka na lokaciji. Tako boste zmanjšali tveganje za neuspeh
materiala, ki pomeni zmanjšanje molekulske
in znižali začetne stroške.
mase in viskoznosti. Lahko se odločite za
Več informacij je na voljo na strani 14.
nižjo
temperaturo
zagotovite,
da
obdelave
se
material
ali v
pa
opremi
zadržuje manj časa. Če to ni mogoče (npr. če
je
temperatura
previsoka), raziskave,
tališča
priporočamo ki
stabilizatorjev,
vključujejo
za
industrijske proizvodne postopke vašega
Ta
biorazgradljivih polimerov. To
Vprašanje št. 6: Kako lahko zagotovim skladnost ali prilagoditev proizvodnih parametrov za svoj tehnološki postopek?
materiala uporabne
Vprašanje št. 7: Kako lahko dobim vpogled v uporabne lastnosti novega biorazgradljivega izdelka?
uporabo
Lahko se odločite za analizo uporabnih
verig,
lastnosti izdelka na konkretnih področjih
podaljševalcev
mehčalcev ali drugih načinov, ki zmanjšajo
uporabe.
negativne vplive.
Ta analiza vključuje
določanje
vpliva
obstoječo
staranja na lastnosti polimernih materialov
opremo, na kateri bodo potrebne morda
ter njihovih mejnih lastnosti (prepustnost
manjše spremembe tehnološkega postopka,
plinov),
brez naložb v povsem novo proizvodno
trajnosti in roka uporabnosti.
Tako
boste
lahko
uporabili
linijo. 9
toplotno-mehanskih
lastnosti,
Tako boste trgu ponudili izdelek, skladen s specifičnimi
zahtevami
shranjevanja,
roka
glede
prevoza,
uporabnosti
in
Vprašanje št. 9: Kako lahko določim odstotek obnovljivega/bioosnovanega ogljika v izdelku?
kompostiranja. Več informacij je na voljo na strani 15.
Določite lahko obnovljive sestavine v skladu s standardom ASTM D6866.
Vprašanje št. 8: Kako lahko zagotovim, da je moj izdelek res primeren za kompostiranje v skladu s standardi za kompostiranje v domačem ali industrijskem okolju? Odločite
se
lahko
za
preizkušanje
biorazgradljivosti in kompostirnosti. To vključuje določanje vsebnosti težkih kovin, preizkušanje razgradnje in fragmentacije ter preizkušanje negativnega učinka na okolje (rast rastlin na kompostu).
Določanje obnovljivih
sestavin
vključuje
določanje vsebnosti organskega ogljika in vsebnosti
obnovljivega/bioosnovanega
ogljika z eno od metod, ki jih opisuje standard
ASTM
D6866
za
določanje
14
aktivnosti ogljikovega izotopa C. Tako boste dobili informacije o odstotku bioosnovanih sestavin v vašem materialu, kar je
pomembno za certificiranje
in
dejavnosti pri promociji trajnosti vaših izdelkov.
Tako boste dobili informacije o tem, ali lahko pridobite certifikat in ustrezne oznake za svoj izdelek. Informacije o kompostirnosti izdelka boste tako lahko ponudili tudi končnim uporabnikom. Več informacij je na voljo na strani 16.
10
4. RAZISKAVE IN RAZVOJ V tem poglavju boste našli pregled aktivnosti, povezanih z raziskavami in razvojem, ki jih morate upoštevati pri razvoju in proizvodnji v kompostirnih polimerov, proizvodnji kompostirnih izdelkov ali načrtovanju uporabe kompostirne embalaže za vaše izdelke.
4.1. Analiza fizikalnih lastnosti polimerov ki so dostopni na trgu
Če želite ...
… upoštevajte naslednje raziskovalne dejavnosti …
… za več informacij o …
Ocenjen čas analize
Izbrati polimer s primerno termično stabilnostjo
Analiza toplotne stabilnosti (temperatura razgradnje) materialov iz ene ali več komponent (s termogravimetrično analizo od sobne temperature do 900°C v nereaktivni atmosferi ali zraku)
Temperaturnem območju, v katerem je mogoče polimer varno predelovati
3 dnevi (en vzorec) 7-14 dni (do 10 vzorcev)
Pridobiti informacije o termični stabilnosti polimera
Analiza toplotne stabilnosti in masna spektrometrija hlapov (termogravimetrični masni spektrometer, v območju od sobne temperature do 900°C) in spremembe v molekularni masi (gelska izključitvena kromatografija)
Razgradnih fragmentih, sproščenih med toplotno obdelavo
3 dnevi (en vzorec) 7-14 dni (do 10 vzorcev)
Oceniti specifično temperaturo mehčanja izbranega polimera
Analiza faznih prehodov (steklasti prehod, kristalizacija in taljenje z določanjem temperatur prehoda in ustreznih specifičnih toplotnih korakov; kristalizacija in talilna entalpija z diferenčno dinamično kalorimetrijo v temperaturnem območju od -100°C do 250°C s hlajenjem s tekočim vodikom), 2 meritvi na vzorec.
Temperaturnem območju za obdelavo, vzpostavitvi obdelovalnih parametrov in temperaturnem območju za uporabo obdelanega predmeta
14-30 dni (odvisno od števila vzorcev)
Preveriti mehanske lastnosti polimernih materialov
Preizkus mehanskih lastnosti pri sobni temperaturi (prožnostni modul; napetost in Obremenitev ob deformaciji in pretrganju, pridobljeni z nateznim preizkusom s statistično analizo rezultatov za vsaj 8 vzorcev)
Lastnostih materiala trdnost, prožnost in deformacije
14-35 dni (odvisno od števila vzorcev)
Preveriti termomehanske lastnosti polimernih materialov pod določenimi pogoji
Določanje viskoelastičnega popuščanja napetosti (z dinamično mehansko analizo pri eni ali več frekvencah v temperaturnem Območju od -150°C do 250°C)
Dolgoročnih lastnostih materiala (potencialno staranje); odzivu materiala na vibracijske obremenitve
21-30 dni
Določiti, ali je del polimera kristaliničen
Strukturna analiza kristalne faze (s širokokotno rentgensko praškovno difrakcijo)
Odvisnost lastnosti trdnega materiala od stopnje kristaliničnosti
14 dni
11
4.2. Določanje sestave in molekularne structure polimernih materialov, dostopnih na trgu Če želite ... Pridobiti informacije o sestavi netopnih ali zamreženih materialov Določiti, ali je v materialu prisotno polnilo Pridobiti informacije o sestavi topnega dela materiala
… upoštevajte naslednje raziskovalne dejavnosti …
… za več informacij o…
Ocenjen čas analize
Določanje lastnosti trdne snovi z infrardečo spektroskopijo (Infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo)
Vrsti polimera in funkcionalnih skupinah v polimernem materialu
7-14 dni
Določitev topnosti materiala ter določanje deleža polimera v plastiki
Sestavi in vrsti netopnega polnila
7-21 dni
Kemični zgradbi izbranega polimera (statistična vsebnost določenih enot)
7-21 dni
Določitev vsebnosti polimera v plastiki z jedrsko magnetno resonanco - NMR
Določiti, ali ima vaš polimerni material primerno molekulsko maso za določen način uporabe
Ocena molekulske mase polimera z uporabo gelske prepustnostne kromatografije (GPC)
Molski masi, disperziji molske mase in stopnji razvejanosti
7-21 dni
Identificirati organske dodatke, ki jih vsebuje vaša plastika
Analiza dodatkov z masno spektrometrijo LCMS-IT-TOF (hibridno masni spektrometer s sposobnostjo ionske pasti in z ločljivostjo in masno natančnostjo tandemskega masnega spektrometra)
Kemijski strukturi organskih dodatkov
7-21 dni
Določiti, ali je vaš biorazgradljivi kopoliester fizikalna zmes ali kopolimer
Sekvenčna analiza biorazgradljivega kopoliestra z jedrsko magnetno resonanco in masno spektrometrijo
Kemijski homogenosti vzorcev biorazgradljivega kopoliestra
7-21 dni
4.3. Prilagajanje lastnosti polimerov s kemijskimi postopki Če želite ...
… upoštevajte naslednje raziskovalne dejavnosti …
… za več informacij o…
Ocenjen čas analize
Dobiti vpogled v končne lastnosti in parametre obdelave
Določanje fizikalnih lastnosti polimernih Materialov
Mehanskih lastnostih, viskoznosti, krivuljah tečenja, prepustnosti plinov in vnetljivosti materiala
3-14 dni
Odkriti, kako spremeniti lastnosti komercialno dostopnih materialov
Spremembe polimerov za doseganje specifičnih lastnosti, npr. zamreževanje polimerov za boljšo odpornost na topila
Razvoju prilagojenih materialov v skladu s specifičnimi zahtevami
30 dni (do 2 leti, če gre za prilagojene uporabne raziskave)
Razumeti, kako doseči posebne površinske lastnosti
Spremembe polimerov za doseganje specifičnih lastnosti: povečanje polarnosti površine polimera za boljšo kakovost tiska ali oprijema ter izboljšanje toplotne ali oksidacijske stabilnosti
Razvoju prilagojenih površinskih lastnosti v skladu s specifičnimi zahtevami
30 dni (do 2 leti, če gre za prilagojene uporabne raziskave)
12
4.4. Prilagajanje lastnosti polimerov s fiziklanimi postopki Če želite ...
… upoštevajte naslednje raziskovalne dejavnosti …
… za več informacij o…
Ocenjen čas analize
Spremeniti lastnosti z dodajanjem nizkomolekularnih dodatkov
Spremembe lastnosti določenih polimerov z dodajanjem nizkomolekularnih dodatkov, kot so mehčala, podaljševalci verig in stabilizatorji, ali z mešanjem z majhnimi količinami drugih polimerov za doseganje želenih lastnosti
Razvoju prilagojenih materialov v skladu s specifičnimi zahtevami
30 dni (do 2 leti, če gre za prilagojene uporabne raziskave)
Spremeniti lastnosti z mešanjem z drugimi polimeri
Mešanje dveh polimerov čez celotno območje koncentracije za doseganje želenih lastnosti, kar se doseže s spremembami vmesnika in združljivosti komponent.
Razvoju prilagojenih materialov v skladu z vašimi zahtevami
30 dni (do 2 leti, če gre za prilagojene uporabne raziskave)
Spremembe vmesnika za pripravo kompozitov na podlagi polimernih matric s prilagojenimi lastnostmi
Možnostih znižanja skupnih stroškov z dodajanjem cenovno ugodnih dodatkov brez sprememb ali brez bistvenih sprememb v zahtevanih lastnostih
30 dni (do 2 leti, če gre za prilagojene uporabne raziskave)
Spreminjanje lastnosti z dodajanjem polnil
4.5. Optimizacija predelave okoljsko biorazgradljivih polimerov Če želite ... Optimizirati postopek obdelave za določen polimerni material
… upoštevajte naslednje raziskovalne dejavnosti …
Določanje parametrov predelave izbranih polimernih materialov
13
… za več informacij o… Parametrih nove proizvodne linije, ki jo nameščate, ali tehnoloških postopkih za obstoječo proizvodno linijo
Ocenjen čas analize
7-30 dni
4.6. Razvojna podpora industrijskih razvojnih procesov Če želite ...
… upoštevajte naslednje raziskovalne dejavnosti …
… za več informacij o…
Ocenjen čas analize
Odkriti, ali je vaša proizvodna linija zmožna obdelave izbranega polimera za proizvodnjo folije
Laboratorijska proizvodnja folij, vključno z raziskavami o obdelavi in mešanju, proizvodnja masterbatchov v kombinaciji z brizganjem, proizvodnja vzorcev za preizkušanje materialov in merjenje reoloških lastnosti.
Pilotnih pogojih za obdelavo materialov
7-14 dni
Odkriti, ali je vaša proizvodna linija zmožna obdelave izbranega polimera za proizvodnjo prožne embalaže
Laboratorijska proizvodnja prožne embalaže
Spreminjanje lastnosti izdelka, ki ga želite oblikovati, pri taljenju in oblikovanju folije
7-14 dni
Podpora pilotni proizvodnji na lokaciji
Parametrih obdelave, ki vam omogočajo, da zmanjšate tveganja, povezana s kakovostjo in stroški
1-45 dni
Nadzor mehanskih lastnosti izdelka med proizvodnim procesom, t.j. meritve mehanskih lastnosti (Instron model 4204 za natezne preizkuse)
Verjetnosti razgradnje in kristalizacije izdelka med obdelavo in v obdobju skladiščenja; dodatkih, ki bi jih bilo dobro upoštevati
7-14 dni
Spremljanje molekulske mase izdelka po zaključku postopka obdelave
Stopnji razgradnje materiala med obdelavo
7-21 dni
Določiti najbolj primerne parametre obdelave Pridobiti vpogled v morebitne spremembe fizikalnih lastnosti materiala po obdelavi Preveriti, ali se med obdelavo spremenijo bistvene lastnosti molekul
14
4.7. Raziskave uporabnih lastnosti Če želite ... Pridobiti vpogled v trpežnost izdelka pod določenimi pogoji skladiščenja in uporabe Pridobiti informacije o okoljskem vplivu materiala
… upoštevajte naslednje raziskovalne dejavnosti …
… za več informacij o …
Ocenjen čas analize
Metoda preizkušanja staranja materiala zaradi svetlobe ali vremenskih pogojev za preverjanje lastnosti materiala pod naravnimi pogoji - Xenotest
Trajnosti embalaže izdelka
120 dni*
Deležu obnovljivega ogljika je v vašem materialu
30 dni*
14 dni*
Določitev skupnega organskega ogljika in deleža obnovljivega ogljika v polimernem materialu
Razumeti, kako material prepušča različne pline
Preizkušanje prepustnosti vodne pare, kisika in ogljikovega dioksida
Možnih načinih uporabe izdelka v drugih panogah (sveža hrana, zmrznjena hrana)
Odkriti možne načine uporabe za izbrane materiale in izdelke, ki temeljijo na njih
Določanje nateznih lastnosti (obremenitev ob pretrganju, raztezek do pretrganja, elastični modul itd.) Določanje odpornosti na trganje Določanje odpornosti na udarce z metodo prosto padajoče puščice
Mehanskih lastnostih, kot je trpežnost, za specifične načine uporabe
14 dni*
Bolje razumeti lastnosti materiala ali izdelka pri tesnjenju ali zapiranju
Tesnilne lastnosti (največja obremenitev ob pretrganju, tesnilna odpornost itd.), Preizkušanje vročega pečatenja
Tesnilnih značilnosti materiala
14 dni*
Diferenčna dinamična kalorimetrija (DSC) in Infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo (FT-IR)
Temperaturnem območju uporabe vašega izdelka in primernosti za specifične načine uporabe
7 dni*
Določiti, ali je vaš izdelek primeren za uporabo v prehrambni panogi
Senzorična analiza Preizkušanje splošne in migracije nizkomolekularnih spojin v živila
Prenosu okusa in vonja z materiala na prehrambni izdelek; Vrsti spojin, ki se prenašajo z materiala na prehrambni izdelek
30-60 dni*
Preveriti za prisotnost nevarnih nečistoč
Preizkušanje vsebnosti monomerov v plastičnih materialih in izpustov hlapnih snovi
Tveganja pri predelavi, ki pripeljejo do težav pri certificiranju
30 dni*
Pridobiti informacije o fizikalno-kemijskih lastnostih izdelka
*Povprečni čas izvedbe, vključujoč pripravo vzorca, analizo in pripravo poročila. Zaradi preobremenitve laboratorija je čas izvedbe lahko spremenjen.
15
4.8. Preskušanje biorazgradljivosti in kompostirnosti Če želite ...
… upoštevajte naslednje raziskovalne dejavnosti
… za več informacij o…
Ocenjen čas analize
Preveriti, kako hitro se vaš material razgradi v kompostu
Preizkus razgradnje pod laboratorijskimi pogoji: predhodni preizkusi biorazgradljivosti embalaže s simuliranim kompostiranjem na laboratorijski ravni v skladu s standardom EN 14806: 2010
Kompostirnosti vašega izdelka
120 dni
Razumeti razgradljivost vašega materiala
Razgradnja pod laboratorijskimi pogoji: hidrolitska razgradnja v vodi ali pufrni raztopini (preizkus razgradnje biorazgradljivih polimerov v mediju pod pogoji staranja)
Potencialu biološke razgradnje vašega materiala v določenem mediju
Do 180 dni (odvisno od vrste materiala in standarda)
Razumeti razgradljivost vašega materiala
Preizkušanje razgradnje in kompostirnosti pod laboratorijskimi pogoji: laboratorijska razgradnja v kompostu z uporabo respirometrije (Respirometer Micro-Oxymax S/N 110315 Columbus Instruments) za merjenje ogljikovega dioksida pod laboratorijskimi pogoji po standardu EN ISO 14855-1:2009 – Določanje končne aerobne biorazgradljivosti plastičnih materialov pod nadzorovanimi pogoji kompostiranja – Metoda z analizo sproščenega ogljikovega dioksida – 2. del: gravimetrična meritev ogljikovega dioksida, sproščenega pri preizkusu na laboratorijski ravni)
Kompostirnosti vašega izdelka
Do 180 dni (odvisno od vrste materiala in standarda)
Pridobiti informacije o tem, ali bi vaš izdelek uspešno prestal analizno shemo, zahtevano v certifikacijski shemi
Preizkušanje (bio)razgradnje in kompostirnosti v kompostarnah (preizkusi biorazgradljivih materialov v industrijski kompostirni kopici ali zabojniku KNEER, ki služi kot kompostirni sistem)
Pogojih, ki jih morate izpolniti, da vaš izdelek prejme certifikate in pravico uporabe certifikacijske oznake o kompostirnosti izdelka
Do 180 dni (odvisno od vrste materiala in standarda)
16
5. KONTAKTI Za več informacij se obrnite na vaše nacionalne informacijske točke. Za Italijo, Avstrijo
Univerza v Bologni, Oddelek za kemijo of Chemistry ‘G. Ciamician’ Mariastella Scandola, profesorica, vodja Polimerne znanstvene skupine Tel./Fax: +39 0512099577/+39 0512099456 E-mail: mariastella.scandola@unibo.it
Za Češko in Slovaško republiko
Polimerni inštitut Slovaške akademije znanosti Ivan Chodak, višji znanstvenik, profesor Tel./Fax: +421 2 3229 4340 / +421 2 5477 5923 E-mail: upolchiv@savba.sk Slovaška tehnološka univerza v Bratislavi Dušan Bakoš, profesor Tel./Fax: +421 903 238191, +421 2 59325439, fax +421 2 52495381 E-mail: dusan.bakos@stuba.sk
Za Slovenijo in države Balkana
Kemijski inštitut, Laboratorij za polimerno kemijo in tehnologijo Andrej Kržan, višji znanstveni sodelavec Tel./Fax: +386 1 47 60 296 E-mail: amdrej.krzan@ki.si Center odločnosti Polimerni Materiali in Tehnologije (CO PoliMaT) Urska Kropf, raziskovalka Tel./Fax: +386 3 42 58 400 E-mail: urska.kropf@polieko.si
Za Poljsko in Baltske države
Poljska akademija znanosti, Center za polimerne in ogljične materiale Marek Kowalczuk, Vodja oddelka za biorazgradljive materiale Tel./Fax: +48 32 271 60 77/+48 32 271 29 69 E-mail: cchpmk@poczta.ck.gliwice.pl COBRO—Inštitut za raziskave embalaže Hanna Żakowska, namestnicaa direktorja za raziskave Tel./Fax: +48 22 842 20 11 ext. 18 E-mail: ekopack@cobro.org.pl
17
6. SLOVAR Polimer - makromolekula, sestavljena iz ponavljajočih se enot. Polimer (poly-mer from Greek: poly - many, meros - parts) si najpogosteje predstavljamo kot organsko spojino, poznani so pa tudi anorganski polimeri. Polimeri lahko vsebujejo tisoče ponavljajočih enot (monomerov), razporejenih v linearno ali razvejano verigo in lahko z molsko maso presežejo tudi milijon daltonov (dalton [Da] = g/mol). Polimeri so naravni ali umetno narejeni, sintetični. Naravni polimeri so specifične in pomembne spojine organizmov. V glavnem so to polisaharidi (celuloza, škrob, glikogen) in proteini (gluten, kolagen, encimi), čeprav najdemo tudi nekatere druge oblike kot so lignin in poliestri. Umetni polimeri so velika in raznolika skupina spojin, ki jih ne najdemo v naravi. Sintetizirani so v kemijskih ali biokemijskih postopkih. Svetovna letna produkcija sintetičnih polimerov je ocenjena na 230 milijonov ton (2009) [Plastics – The Facts 2010]. Glavna uporaba sintetičnih polimerov je v proizvodnji plastike. Polimeri se razlikujejo od plastike v tem da so čiste spojine, plastika pa je material, pripravljen za uporabo. OSNOVE
Preprosta analogija polimera je biserna ogrlica, ki jo sestavljajo posamezni biseri (monomeri) razporejeni v linearen niz.
Biopolimer
–
polimer
ki
ga
proizvajajo
živi
organizmi.*
Biopolimeri (= naravni polimeri) so ključne sestavine živih organizmov, vključujoč proteine, nukleinske kisline in polisaharide. Biopolimeri so najpogosteje polisaharidi (celuloza, škrob, glikogen) in proteini (gluten, kolagen, encimi), znane so pa tudi druge vrste naravnih polimerov kot lignin, poliestri itd. Alternativa 1: polimer, ki je delno ali v celoti iz obnovljivih virov. (CEN/TR 15932:2009) * povzeto po: PAC, 1992, 64, 143 (Glossary for chemists of terms used in biotechnology (IUPAC Recommendations 1992)), definicija na strani 148
Plastika – material na osnovi polimerov, ki ga označuje njegova plastičnost. Glavna sestavina plastike (iz grščine: plastikos – primerno za oblikovanje, plastos - oblikovano) je polimer, ki je formuliran z dodatkom aditivov in polnil ki tvorijo tehnološki material – plastiko. Plastika je definirana s plastičnostjo – stanje viskozne tekočine na vmesni točki predelave. Povzeto po EN ISO 472: Plastika: Material ki vsebuje kot ključno sestavino polimer in ki ga v vmesni stopnji predelave v končni izdelek lahko oblikujemo z vlivanjem.
Biorazgradnja – razkroj snovi pod vplivom biološke aktivnosti. Biorazgradnja mora vsebovati med procesom razkroja delovanje živih organizmov, lahko pa je kombinirana z abiotičnimi procesi. Biorazgradnja poteka pod vplivom encimov ki so ali del prebavnega sistema živih organizmov in/ali izolirani ali izločeni encimi. Biorazgradnja poteka na substratih, ki jih mikroorganizmi prepoznajo kot hrano in služijo kot vir hranil. Končni produkti biorazgradnje so običajni presnovni produkti, kot ogljikov dioksid, voda, biomasa ali metan. Ta zadnji korak je poznan kot dokončna biorazgradljivost (ultimate biodegradability) ali biološka mineralizacija. Iz praktičnih razlogov je pomembno da poznamo stopnjo biorazgradnje in produkte le-te.
18
Biorazgradljiva plastika – plastika dovzetna za biorazgradnjo. Proces razgradnje biorazgradljive plastike lahko vključuje različne hkratne ali zaporedne biotske in abiotske korake, kljub vsemu pa mora vključevati korak biološke mineralizacije. Biorazgradnja plastike poteče če je organski plastični material uporabljen kot vir hranil v biološkem sistemu (organizmu). Biorazgradljiva plastika je lahko narejena na osnovi obnovljive biomase (npr. škrob) ali neobnovljivih-fosilnih virov (npr. nafta) v kemijskem ali biotehnološkem procesu. Vir ali proces, med katerim je biorazgradljiva plastika proizvedena ne vpliva na klasifikacijo materiala kot biorazgradljivega. Stopnja biorazgradnje plastike je odvisna v prvi vrsti od kemijske strukture, zelo pomemben dejavnik pa je razmerje površina/volumen oziroma debelina materiala. OSNOVE
Mikroorganizmi prepoznajo biorazgradljivo plastiko kot vir hrane, jo zaužijejo in presnovijo.
Kompostirna plastika – plastika ki se biorazgradi pod pogoji kompostirnega cikla in tekom trajanja enega kompostirnega cikla. Kompostiranje je način obdelovanja organskih odpadkov pod aerobnimi pogoji (prisotnost kisika) kjer poteka pretvorba organskega materiala pod vplivom v naravi prisotnih mikroorganizmov. Tekom industrijskega kompostiranja lahko temperatura v kompostni kopici doseže tudi do 70 oC v prisotnosti vlage. Kompostiranje lahko poteka tudi nekaj mesecev. Pomembno je da razumemo da biorazgradljiva plastika ni nujno kompostirna plastika (proces biorazgradnje lahko poteka daljše časovno obdobje ali pod drugačnimi pogoji), medtem ko je kompostirna plastika vedno biorazgradljiva plastika. Pomembno da je kriterije natančno določimo, kajti materiali, ki niso primerni za kompostiranje lahko zmanjšajo končno kvaliteto komposta. Obstajajo standardi, nacionalni in mednarodni, ki določajo kriterije, ki jim mora izdelek ustrezati, da mu lahko pripišemo oznako kompostiren - v procesu industrijskega kompostiranja (EN 13432, EN 14995, ISO 17088 in ASTM D6400). EN 13432 določa značilnosti, ki jih mora imeti embalažni material, da ga lahko imenujemo kompostirni in je primeren za reciklažo v procesu kompostiranje trdnih organskih odpadkov. EN 14995:2006 razširi standard EN 13432 na področje plastike. Ti standardi so osnova več certifikacijskih sistemov. EN 13432 zahteva da ima kompostirni material sledeče lastnosti: Biorazgradljivost: sposobnost da kompostirni material pretvorimo v CO2 pod vplivom mikroorganizmov. To lastnost opazujemo po standardu EN 14046 (objavljen tudi kot ISO 14855, biorazgradljivost pod kontroliranimi pogoji). Da se potrdi popolna biorazgradljivost mora stopnja biorazgradnje materiala v največ 6 mesecih doseči 90 %. Razpad/razkroj materiala: Fizična fragmentacija – v končnem kompostu ne smejo biti vidni preostanki (laboratorijsko kompostiranje po standardu EN 14045) Nobenih negativnih efektov na kompostirni process Vsebnost težkih kovin znotraj mej, določenih v standardu, nobenega negativnega vpliva na končni kompost. Domače kompostiranje se razlikuje od industrijskega v temperaturi kompostne kopice (domače kompostiranje poteka pri nižji temperaturi). Plastične materiale moramo posebej testirati da dokažemo kompostirnost pod pogoji domačega kompostiranja. OSNOVE
Biorazgradnja kompostirne plastike poteka pod pogoji industrijskega kompostiranja. 19
Bioplastika – plastični material, ki je biorazgradljiv ali na osnovi obnovljivih virov ali oboje.* Izraz v prvi definiciji uporablja predvsem plastičarska industrija in manj raziskovalna srenja.
Alternativna uporaba 1: lahko pomeni tudi biokompatibilno plastiko (CEN/TR 15932) Alternativna uporaba 2: naravni plastični material. V tej skupini nimamo toliko znanih primerov, vodilni primer so polihidroksialkanoati – naravni termoplastični poliestri.
definicija European Bioplastics (http://en.european-bioplastics.org/)
Plastika iz obnovljivih virov – plastika narejena iz biomase (izključena fosilizirana biomasa). Plastika lahko delno ali v celoti temelji na biomasi (=obnovljivi vir). Uporaba obnovljivih izhodnih surovin naj bi vodila k večji trajnosti plastike. Kljub temu da so fosilni viri naravnega izvora, niso obnovljivi, in kot take jih ne smatramo kot surovino za plastiko iz obnovljivih virov. Merila, ki jim mora plastični material izpolnjevati da lahko govorimo o plastiki iz obnovljivih virov so opisana v razdelku Delež obnovljivega ogljika. Materiale na osnovi obnovljivih virov pogosto imenujemo biomateriali, toda v strokovni terminologiji ta dva izraza nista sinonima (Glej Biomateriali), zato zamenjevanje teh dveh izrazov ni priporočljivo.
Biomasa – material biološkega izvora, brez fosiliziranih in geoloških materialov (=obnovljivi materiali) Izraza biomasa in obnovljivi viri opisujeta isto stvar iz vidika izvora in časa od nastanka materiala do njegove uporabe. Obnovljivi vir je vir, ki ga izkoriščamo v času, ki je primerljiv s časom njegovega nastanka. Biomasa je lahko živalskega, rastlinskega ali mikrobiološkega izvora.
Material na osnovi obnovljivih virov – pridobljen iz biomase. Vsebnost obnovljivega ogljika – masni delež ogljika iz obnovljivih virov glede na ves organski ogljik v materialu. Delež ogljika iz obnovljivih virov natančno določajo z merjenjem vsebnosti ogljikovega izotopa 14C. Materiale, tako tiste na osnovi fosilnih virov, kot tiste na osnovi obnovljivih virov, v glavnem sestavlja ogljik, ki je v okolju prisoten v treh oblikah (izotopih): 12C, 13C in 14C. Izotop 14C je nestabilen, počasi razpada in je naravno prisoten v vseh živih organizmih. V živih organizmih je aktivnost 14C 100 %. Ko organizem odmre, ne absorbira več ogljika 14C iz okolja ter poteka zgolj njegov razpad. Koncentracija ogljika 14 se vsakih 5 700 let razpolovi. V človeškem življenjskem ciklu se to ne pozna, v 50 000 letih pa vsebnost 14C pade na nezaznavno koncentracijo. To pomeni da je koncentracija 14C v fosilnih virih zanemarljiva. Ta metoda je osnova za standard ASTM D6866: Standardna metoda določanja deleža obnovljivih virov v trdnih, tekočih in plinastih vzorcih z uporabo radiometričnega datiranja. Več standardov na tej osnovi je trenutno v postopku razvoja. Certifikacija in certfikacijske oznake na osnovi standarda ASTM D6866 so na voljo za materiale z različnim deležem ogljika. Delež obnovljivega ogljika in delež obnovljivih virov sta po standardu ASTM D 6866 sinonima. Izraz delež biomase pa pomeni masni delež biomase v primerjavi z masno materiala (CEN/TR 15932:2009).
20
Biomaterial – material za medicinsko uporabo Glej definicije Mednarodnega združenja za biomateriale: http://www.biomaterials.org/index.cfm.
Trajnost – splošni izraz ki opisuje okoljsko breme procesa in izdelka. Obstajata dva pomembna vidika trajnosti. Ožji se osredotoča zgolj na uporabo materiala in energetskih virov, širši pa upošteva še širok socialni aspekt in smatra da je trajnost sestavljena iz ekonomske, socialne in okoljske trajnosti. Drugo definicijo se smatra kot manj precizno zaradi širine določenih parametrov in kriterijev, medtem ko prva definicija temelji bolj na tehničnem vidiku. Trajnost je najpogosteje opisana z definicijo ki se je pojavila na Rio konferenci o klimatskih spremembah: Uporaba virov brez da bi prihodnjim generacijam kratili možnost da počnejo isto. (The use of resources without jeopardizing the ability of future generation to do so as well.). Druga definicija se osredotoča na materiale in obnovljivo energijo in jo je skoval R. Baum: V realnem času na osnovi sonca. (Sun based in real time.). Bistvo obeh definicij je da trajnost ni združljiva z dokončno in potratno porabo virov. Druga definicija priznava sonce kot edini vir energije (potreben tudi na tvorbo biomase). Osnovna orodja za ocenjevanje trajnosti so razporejena v štiri glavne kategorije: Orodja za trajnostno upravljanje (GGP) Metode in orodja za določanje okoljskih, ekonomskih in socialnih vplivov (LCA) Orodja za okoljski management in certifikacijo (EMAS) Orodja za trajnostno dizajn (ecodesign). Trajnost se pogosto meri z uporabo LCA-ja (Ocene življenjskega cikla, Life Cycle Assessment), sistematične in objektivne metode za ocenjevanje in določanje energijskih in okoljskih posledic in potencialnih vplivov povezanih s produktom/postopkom/aktivnostjo skozi celoten življenjski cikel, od pridobivanja surovin do uničenja (od zibelke do groba - "from cradle to grave"). LCA metoda od zibelke do groba upošteva vse stopnje proizvodnega procesa kot povezane in soodvisne, kar omogoča ocenjevanje skupnega/celotnega vpliva na okolje. Na mednarodnem nivoju je LCA določena s standardoma ISO 14040 in ISO 14044. Ocena življenjskega cikla je glavno orodje za vpeljavo "razmišljanja o življenjskem ciklu" (Life Cycle Thining – LCT). Razmišljanje o življenjskem ciklu je osnovni kulturni pristop ker upošteva celotno proizvodno verigo in identificira izboljšave in inovacije, ki jih lahko vpeljemo. Oceno življenjskega cikla je poznana tudi kot analiza življenjskega cikla, okoljsko ravnovesje in analiza od zibelke do groba OSNOVNO
Preprosto razlago ocene življenjskega cikla lahko podamo s sledečima primeroma. Trajnostni proces je rečni tok, ki je v teoriji neusahljiv in bo trajal leta in leta. Primer netrajnostnega procesa pa je rudarstvo. Ko rudo odstranimo iz zemeljske skorje in jo uporabimo je trajno spremenjena in se več ne bo pojavila.
21
Sources: 1.
Plastics – The Facts 2010, European Plastics, 2010 http://www.plasticseurope.org/ documents/document/20101006091310-final_plasticsthefacts_28092010_lr.pdf
2.
IUPAC. Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book"). Compiled by A. D. McNaught and A. Wilkinson. Blackwell Scientific Publications, Oxford (1997). XML on-line corrected version: http://goldbook.iupac.org (2006-) created by M. Nic, J. Jirat, B. Kosata; updates compiled by A. Jenkins.
3.
EN ISO 472 Plastics - Vocabulary
4.
Technical report CEN/TR 15932: 2010 Plastics - Recommendation for terminology and characterisation of biopolymers and bioplastics, European Committee for Standardization, Brussels, March 24, 2010.
5.
ASTM D883 - 11 Standard Terminology Relating to Plastics (including literature related to plastics terminology in Appendix X1)
6.
EN 13193:2000 Packaging – Packaging and the environment – Terminology
7.
EN 13432:2000 Packaging - Requirements for packaging recoverable through composting and biodegradation
8.
EN 14995:2006 Plastics: Evaluation of compostability
9.
Council of the European Union, Improving environmental policy instruments. Council conclusions, Brussels, 21 December 2010.
22
PRILOGA—ŠTUDIJE PRIMERA Postri, predstavljeni na tretji mednarodni PLASTiCE konferenci PRIHODNOST BIOPLASTIKE CS 1A
— Testing of markers for easy identification of biodegradable plastics in the waste stream (Testiranje markerjev za lažje prepoznavanje biorazgradljive
plastike v postopku obdelave odpadkov - masterbatchi) CS 1B
— Testing of markers for easy identification of biodegradable plastics in the waste stream (Testiranje markerjev za lažje prepozanvanje biorazgradljive
plastike v postopku obdelave odpadkov - tiskanje) CS 2B
— Systematic approach for sustainable production for bioplastics - Composting (Testiranje markerjev za lažje prepozanvanje biorazgradljive plastike v
postopku obdelave odpadkov - Kompostiranje) CS 3
— Sustainable plastics materials in hygiene products (Trajnostni plastični
materiali v higienskih izdelkih) CS 4&5
— Production of packaging for eggs made from BDPs (Proizvodnja embalaže za
jajca iz okoljsko biorazgradljive plastike) CS 6A
— Introduction of biodegradable plastics into drinking straw production
(Vpeljava biorazgradljive plastike v proizvodnjo slamic) CS 6B
— Introduction of biodegradable materials into production of twines for agriculture (Vpeljava biorazgradljivih materialov v proizvodne procese.
Proizvodnja vrvi za kmetijstvo)
23
Innovative value chain developement for sustainable plastics in Central Europe
CS 1A—Testing of markers for easy identification of biodegradable plastics in the waste stream U. Kropf1, S. Gorenc2, P. Horvat3, A. Kržan3 1
Centre of excellence Polymer Materials and Technologies PoliMaT, Tehnoloski park 24, 100 Ljubljana Plasta production and trade, Kamnje 41, 8232 Šentrupert 3 National Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana 2
INTRODUCTION Biodegradable plastics when properly disposed with organic waste are in appearance indistinguishable from non-degradable plastics. In some processes they are excluded from the organic waste stream and are incinerated or landfilled. This completely annihilates the potential of biodegradable plastics to be integrated in the natural material cycles. A solution is the introduction of a labelling method that is simple for application to different compostable materials, simple for use in the waste management system and should be as specific as possible to avoid counterfeit products were tested. PROCESS IR DYES IR dyes are an attractive option since the IR spectral range is less occupied than the UV spectral range. No commercial IR dye was directly available. An IR pigment (100 g in total) that was turned into dye which was modified several times in order to achieve the most suitable texture and adhesive properties to be applied on the selected plastic materials—Bio PE and PLA. As printing substrate two bioplastic materials (bioPE and PLA) in form of a 40 μm thick film on a roll were used. Both materials were treated with corona on the surface to achieve better printing results. PRINTING and DETECTION Laboratory IGT printing was used to simulate flexography. Printing on paper NO problems
UV DYES A commercially available UV dye was tested. SELECTION OF THE MATERIALS and PRODUCTION OF FILMS Two materials certified as biodegradable were selected: Ecovio F FILM EXP (supplier BASF AG) and Prismabio 91319 (supplier FIPLAST srl). The total quantity of material used for testing, was approx. 600 kg. The transformation of materials was made from LDPE MFI 2 to biodegradable material – without problems – only correction was reduction of temperature profile to 150 °C. Prior to processing it was very important to dry materials (3 hours at 55 °C to 60 °C). Films used for production of UV marked biodegradable bags were prepared by the blown film extrusion process on a mono-layer KUHNE line:
Printing on plastics
Type of extruder
Φ70 mm with 30D
Very thin film—extension and twisting
Balloon diameter
Max. 1600 mm
Bad adhesion of the dye—issue solved with modification of the dye
Type of screw
low temperature screw
Die head
Φ 250 mm with GAP 1,2 mm
Capacity
up to 260 kg/h
Winder
2x Kolb 1800 mm
Thickness
7 - 40 μm
Figure 1 From top: 1) paper with normal dye 2) paper with IR dye 3) PLA with IR dye 4) PLA with normal dye 5) PE with normal dye 6) PE with IR dye (paper behind)
PRINTING and DETECTION
Under visible light different materials printed with different dyes have the same appearance. Trouble with adhesiveness can be observed in Figure 1. With an IR detector normal black dye is invisible and the IR black dye is visible as black. Detection is possible with an IR camera. IR spectrum of the print without IR dye and with IR dye on paper and PLA film Figure 2 IR reflection spectrums of the paper samples. Through the entire UV the sample is black (very low reflection), VIS and NIR if the dye does not contain IR pigment. With the addition of the pigment one can observe no changes in UV or VIS but a significant difference in IR where the reflection increases.
Figure 3: Blown film extrusion
Figure 4: Blown film extrusion
Flexogr aphy U V pr inting w as performed on Kleine 2+2 equipment. For UV printing it is possible to use solvent or water based printing inks. For the purposes of this study (part of detection with UV ink) we have decided to use solvent based printing ink Termosac Rivelatore UV 012465, manufacturer Colorprint srl. Printing did not cause any additional problems.
Figure 5: Left: Control of print during flexoprinting. Right: UV photo of the Ecovio bag printed with UV marker.
CONCLUSION Printing on biodegradable materials is feasible both in laboratory and industrial scale The main risk is verification of the separation of biodegradable bags marked with markers from nonbiodegradable due to the to small amounts of printed material to be tested in real situation of waste management. When using dyes for marking biodegradable materials/products it is feasible to use existing technology and materials that are already available on the market. This way we can solve the identification problem of biodegradable plastics in the waste management system and make sure that compostable plastics do not end up in the landfills but are properly disposed. UV marker printing should be no more than 48 hours after extrusion process for better print quality. This project is immplemented through the Central Europe Programme co-financed by the ERDF
Innovative value chain developement for sustainable plastics in Central Europe
CS 1B—Testing of markers for easy identification of biodegradable plastics in the waste stream M. Musioł, W. Sikorska, G. Adamus, M. Kowalczuk, J. Rydz, M. Sobota Polish Academy of Sciences, Centre of Polymer and Carbon Materials 34. M. C. Sklodowska St., 41-800 Zabrze, Poland INTRODUCTION The case study concerned the testing of markers for biodegradable plastic products to improve the identification of biodegradable materials in the municipal waste stream. A producer of biodegradable bags and a composting facility for biodegradable waste were involved. After selection of commercially available markers, printing and identification tests were performed on plastic bags. The participants in the case study focused on the development process of biodegradable plastic products with markers with the aim to verify viable solutions for future application. Cooperation between the Centre of Polymer and Carbon Materials on the one hand and the Institute of Low Temperature and Structural Research Polish Academy of Sciences and the Faculty of Environmental Engineering of the Wrocław University of Technology on the other hand, allowed to verify available solutions on the market and to prepare masterbatches containing different types of markers. With the selected markers the company Bioerg performed coloration of granulate for the preparation of labeled bags (MaterBi with 10% masterbatches, final content of marker 1%). PROCESS
Three kinds of plastic bags (GP2, BP2, GP1) with different types of masterbatches—exposition tests
In the next stage Bioerg produced labeled bags and delivered them to the Centre of Polymer and Carbon Materials for composting tests under laboratory scale. The laboratory degradation test of labeled bags no. B-P2 was performed in Micro-Oxymax respirometer (COLUMBUS INSTRUMENTS S/N 110315), to see the behaviour of the bags in laboratory compost. During the incubation, the samples gradually disintegrated, however the particles were still able to emit light. This is an important finding in case this kind of bags end up in regular waste streams:
Respirometer Micro-Oxymax COLUMBUS INSTRUMENTS S/ N 110315 and composting tests at the laboratory scale
Testing of the segregation effectiveness was conducted at the Sorting and Composting Plant in Zabrze. The labeled bags after UV irradiation were placed on the moving belt. After turning off the lights, the waste stream was observed. The test showed that acceptable results could only be reached under full dark room conditions, what is difficult to achieve in existing waste selection plants.
CONCLUSION The case study showed that these kinds of markers do not fit for manual selection of biodegradable bags in traditional waste streams. However they could be applied in full automated selection systems.
25 This project is immplemented through the Central Europe Programme co-financed by the ERDF
Innovative value chain developement for sustainable plastics in Central Europe
CS 2B—Systemic approach for sustainable production for bioplastics - Composting M. Musioł, W. Sikorska, G. Adamus, M. Kowalczuk, J. Rydz, M. Sobota Polish Academy of Sciences, Centre of Polymer and Carbon Materials 34. M. C. Sklodowska St., 41-800 Zabrze, Poland
INTRODUCTION The international project PLASTiCE is devoted to the promotion of new environmentally friendly and sustainable plastic solutions. The main goal of this Project is elaboration a transnational roadmap for technology transfer from science to biodegradable plastics industry based on a joint R&D scheme. A roadmap for a transnational R&D scheme will allow companies to enter much quicker into a technology transfer process in the future and to relay on the expertise from a transnational team of researchers.
Waste bins with biodegradable bags in Społem shops and schematic diagram of the organic recycling of packaging materials
The communication present the results one of the case study 2B „Systemic approach for sustainable production for bioplastics - Composting“, which concerns mainly the selective organic waste collection and studies of the biodegradation process of plastic packaging. PROCESS
The idea behind the case study 2B is to set up a separate waste stream process by way of delivering grocery shops and super markets biodegradable waste bags (from Bioerg company) to select organic waste at the source. The Społem chose two shops as a place for implementation of this case study. Waste bins with the bags were installed near fruit and vegetable departments. The super market staff disposed organic waste to the bins. Waste was collected in the period 01.08 - 30.09.2012 with a frequency of once a week. The total amount of collected waste was 1280 kg, this means an average of 640 kg of organic waste per month from two stores. Next, the composting facility in Zabrze (A.S.A company) received organic waste from the selected stores in order to perform composting process. The containers consisted approximately of 40% kitchen organic waste, 20% leaves, 20% branches and 20% grass. The conditions in container were computer-controlled, which allowed to read the current temperature of the process. [M. Musiol M; J. Rydz; W. Sikorska; P. Rychter; M. Kowalczuk Pol. J. Chem. Tech. 2011, 13, 55]
CONCLUSION The experiences in the case studies showed that the joint R&D scheme is necessary to initiate a wide cooperation process between all partners in the biodegradable plastics value chain in Central Europe. Additionally one of the critical success factors is the full cooperation of the staff of company.
Some cooperation initiatives highlighted new issues and framework conditions for successful production of biodegradable packaging, implementation of these kinds of packaging under market conditions and selection and final composting of such packaging.
26 This project is immplemented through the Central Europe Programme co-financed by the ERDF
Innovative value chain developement for sustainable plastics in Central Europe
CS 3—Sustainable plastic materials in hygiene products 1
2
A. Zabret , U. Kropf , P. Horvat3, A. Kržan3, 1 Tosama, Vir, Šaranovičeva cesta 35, 1230 Domžale, Slovenia 2 Centre of excellence Polymer Materials and Technologies PoliMat, Tehnoloski park 24, 100 Ljubljana, Slovenia 3 National Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, Slovenia
INTRODUCTION Hygiene products are mostly single use/disposable products and are therefore contributing to large amounts of plastic waste. A short market research identified compostable tampon applicator, biodegradable surgical tweezers, blisters, diapers for children and elderly and also pet products as possible bioplastics applications. According to market demand we have selected to perform test production of biodegradable tampon applicators and single use surgical tweezers. PROCESS MATERIAL REQUIREMENTS The most important requirements for those products is their safety. A product that comes in contact with human body must not have any negative effects. Within the EU tampons have to follow the European General Product Safety Directive 2001/95/EC on general product safety. The directive holds manufacturers responsible for providing products that are safe to use. Article 2 of the directive sets requirements that need to be fulfilled for a product to be recognized as safe (safe product). Technical and processing requirements: only few processing changes can be made. SELECTION OF THE CS APPLICATIONS AND TEST PRODUCTIONS Based on the market demand, material properties and molding requirements we have selected the following two applications: tampon applicator and surgical tweezers. TAMPON APPLICATORS Tampon applicator is a simple tool for inserting a tampon into the human body. A tampon applicator consists of two tubes, one bigger and one smaller and is presented in the picture below. At the moment tampon applicators are made from PE. The current market demand for tampons in the EU is approximately 15-20 billion tampons per year. TEST PRODUCTION OF TAMPON APPLICATORS Tampon applicators are produced by injection molding. Technical requirements are given according to processing limitations of the existing production technique. 6 materials were tested: 3 starch based materials and 3 PHA materials.
SURGICAL TWEEZERS Tweezers are a useful and simple tool, used in medicine. We decided to produce tweezers from a PHA-based material because they are resistant to higher temperatures and would likely be suitable for steam sterilization. TEST PRODUCTION OF TWEEZERS Tweezers are produced with injection molding. One injection cycle produces 16 tweezers and each cycle uses cca. 100 g of the material although the mass of each tweezer is only 4.7 g; 25g of the material goes for a massive sprue.
An acceptable prototype on which artificial ageing is currently carried out.
Processing temperature of PHA was lower than the temperature for conventional plastics. Also the overpressure at the end of the extruder was lower (5X) and the pressure profile in the extruder is lower. The obtained tweezers were well formed and had acceptable performance.
SIMULATED COMPOSTING
ADDITIONAL PROCESSING OF THE TWEEZERS Because tweezers used in medical applications need to be sterile we tested how the water steam sterilization influences the products. Steam sterilization negatively affected closing and torsion of the forceps and the brittleness of the material increased. Other methods of sterilization might be better suited for this material.
Project partner 11 established a method for simulated composting of plastic materials described according to the standard EN 14806 “Packaging Preliminary evaluation of the disintegration of packaging materials under simulated composting conditions in a laboratory scale test. Figure: Left: Glass reactors for determination of disintegration (one is full, three are empty – photo taken in the middle of the preparation) Reactors are placed into large thermostatic chamber kept at 58 oC ± 2 oC. Total capacity of the box is up to 15 reactors (more if smaller reactors are used). The box itself was custom made for the intention of determination of disintegration within the PLASTiCE project. Right: Thermostatic chamber for determination of disintegration of plastic materials in controlled laboratory conditions. CONCLUSION The production of biodegradable tampon applicators and biodegradable tweezers was not fully successful, however is developed further. It is time consuming to find the right material for production of specific hygiene/medical device products and the process must be taken case by case. Because bioplastics have different processing properties some adjustments in the production process are necessary (time, pressure, molds, etc.). With adjustments processing of bioplastics is possible with conventional equipment. Introduction of bioplastics into production of hygiene products is time consuming but feasible.
27 This project is immplemented through the Central Europe Programme co-financed by the ERDF
Innovative value chain developement for sustainable plastics in Central Europe
CS 4 & 5— Production og packaging for eggs made from BDPs Polymer Institute of the Slovak Academy of Sciences (Slovakia) University of Technology in Bratislava,(Slovakia) INTRODUCTION This case study concerned the preparation of compostable material suitable for processing by blistering technology possessing the required mechanical properties and acceptable price. The aim was to develop fully compostable packaging for eggs, serving as an example of successful application for other companies that are not sure about benefits of these kind of applications. PROCESS The material made from biodegradable plastics was adjusted on laboratory scale for packaging for eggs, especially regarding ultimate properties, price and processing parameters. Pellets made from a new biodegradable blend (based on PLA and PHB) was prepared in four slightly different alternatives mainly differing in processing details, with the aim to various processing parameters to be able to adjust the blend for fixed conditions in the pilot experiment.
The four compositions were tested under laboratory conditions regarding foil extrusion and consequent vacuum thermoforming. All compositions showed good processability both in extrusion and in thermoforming of 6-pack egg packaging, similar to reference materials, namely polystyrene (used nowadays) and polylactic acid (standard biodegradable material supposed to be easily processed). In the meanwhile an external company made a thorough economic analysis (feasibility) of the production for three different kinds of packaging.
Twin-screw extruder for pellets preparation
Thermoforming process study
CONCLUSIONS
Product prototypes
Biodegradable material suitable for vacuum thermoforming was tested and packaging for eggs has been produced under laboratory conditions. This case study confirmed that industry and the research sector can overcome specific challenges in the production process and that it is possible to develop new biodegradable blends in a relative short period of time.
28 This project is immplemented through the Central Europe Programme co-financed by the ERDF
Innovative value chain developement for sustainable plastics in Central Europe
CS 6A—Introduction of biodegradable plastics into drinking straw production P. Horvat1, A. Kržan1, U. Kropf2, M. Erzar3 1 National Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana 2 Centre of excellence Polymer Materials and Technologies PoliMaT, Tehnoloski park 24, 100 Ljubljana 3 Pepiplast d.o.o., Cesta goriške fronte 46, 5290 Šempeter pri Gorici
INTRODUCTION
Drinking straws are disposable single-use products with a long history and although straws are small they result in a substantial amount of plastic waste that is often dispersed in nature. Biodegradable plastic straws offer the same convenience as classic drinking straws with no or limited downside of the plastic waste issue. With this CS we could ease the transition of drinking straw production from conventional materials to bioplastics. PROCESS FOOD CONTACT TESTING
PRODUCTION OF STRAWS
Drinking straws are a product that is intended to come in contact with foodstuff. Due to lack of information regarding overall migration from bioplastics we tested several products made of bioplastics to see if they are suitable for use in food contact applications.
Conventional straws are made from PP and the plan was to replace PP with a bio-based and biodegradable material which was already prepared to be used for production of this specific product. The used material was PLA based blend MaterBi CE01B.
We analyzed the overall migration of non-volatile substances from bioplastic items such as packaging and utensils into aqueous food simulants. The tested samples were commercially available products made of polylactide (PLA) and thermoplastic starch (TPS). For all 7 tested items and/or materials it can be expected that they may come in contact with foodstuffs. Testing was performed according to the standard EN 1186 in a laboratory accredited according to EN ISO/IEC 17025. Test methods for overall migration into aqueous food simulants a) by article filling, b) by total immersion, and c) by cell were used. The materials were exposed to aqueous solutions simulating actual use conditions and up to three migration cycles were performed. FT-IR spectroscopy was used for sample characterization and for identification of migrated substances. Total migration was quantified using the evaporation method.
In the conventional production the set-up of the system was well optimized and the system was very stable. This is crucial since a very high throughput (900 pcs/min) must be reached in order to have a sustainable production. When switching to the bioplastics optimizing the new set-up of the system was quite complicated. A number of times the system collapsed only one step before it was set up. After suitable conditions were found the system was stable. The production temperatures were lower than for PP. The biggest difference when comparing PP straws and straws made from bioplastics is in mass (biodegradable is approx. 50 % heavier) but this could still be improved. We also tested production of straws with hinges (knees) and observed no problems.
Figure 2: Introduction of melt through the cooling system and into the haul-off.
Figure 1: Migration cell, dismantled (left) and during the migration (right) The migration of non-volatile substances from bioplastics was determined by evaporation method. Overall migrations from all PLA samples and most TPS samples was below the level of detection, only one overall migration from TPS foil was above the legal limit but the product was not intended to come in contact with foodstuff (bags).
Figure 3: Left: The production line from the extruder to the haul-off (first part) and the rotary cutter (second part) Middle: System for collection of straws, Right: PepiPlast/PLASTiCE biodegradable straws
CONCLUSION From food contact testing results we can conclude that bioplastics can be used for food contact, important is that we take into consideration actual use conditions and do not use all materials for all purposes. Although the material was intended for production of straws some processing adjustments e.g. temperature, pressure, screw rotation, production speed, etc. were necessary. Because production of straws from biodegradable materials is already well established elsewhere the producer of the material could offer us the right material. The implementation of biodegradable plastics into straw production was fast and simple because we had a partner with long history of production of biodegradable straws. The company is also producing their own equipment for production of straws and knows how the machines are working and their wealth of experiences was also one of the main reasons why this case study was concluded so quick. We conclude that there is a significant benefit when the operator has long time experiences with production of similar or the same products, knows the equipment and if we have the material intended for exactly this product. The main advantage is the existence of the material intended for specific use, which allowed CS 6A to proceed with relative ease.
29 This project is immplemented through the Central Europe Programme co-financed by the ERDF
Innovative value chain developement for sustainable plastics in Central Europe
CS 6B—Introduction of biodegradable materials into production of twines for agriculture M. Scandola, I. Voevodina University of Bologna, Chemistry Department “G. Ciamician”, Selmi 2. 40126 Bologna, Italy
The company involved in the Case Study produces polypropylene twines for agricultural use and joined the Case Study with the intention to substitute the polyolefin used for production with a biodegradable polymer. Material change over time for twine production
Steps of the Case study:
analysis and selection of biodegradable polymers available in the market
characterization of physico-chemical properties of selected polymers
twine processing trials
Advantages of twines agricultural applications:
from
biodegradable
polymers
Ploughing-in of soil-biodegradable twines after use instead of collecting them from the field and disposing as waste
Improving the quality of the soil by using twines with added fertilizers to be released in soil in a controlled manner
for
Main parameters considered in selection of biodegradable polymers for their use in twine production:
biodegradation in soil appropriate mechanical properties acceptable price
characterization of the product
Simplified scheme of production line for twines at the company site
Selection of the polymer All materials taken into account as potential candidates were thoroughly characterized using a range of techniques (DSC, DMTA, TGA, TGA-MS, XRD, SEM, FTIR, mechanical properties etc.), in order to allow final selection of the materials to be processed at the company’s plant. Only two potential candidates were selected for twine production, based on proven soil biodegradability and commercial availability:
Polyester (A) Polyester Blend (B)
Twine processing trials and characterisation of the product After some trials with Polymer A at the factory’s production line, where problems with polymer film stretching after extrusion were experienced, laboratory trials on a small-size extrusion machine (fig. 1) were carried out. The results using Polymer A were encouraging and a demonstration twine was produced (fig. 2). Mechanical properties of the thread were in the range expected for the twine application! Polyester B didn’t provide good results
Figure 1
Figure 2
CONCLUSION Important points to be taken into consideration for potential substitution of the presently used polyolefins with biodegradable polymers for twine production are:
Biodegradability in soil is a fundamental requirement The material must stand the applied high draw ratio after the extrusion The twine mechanical properties (strenght) must comply with application requirement Price of new polymer is a crucial factor
30 This project is immplemented through the Central Europe Programme co-financed by the ERDF
Boljša plastika proizvaja manj odpadkov Plastika je sopotnik modernega življenja s katerim imamo ambivalenten odnos: radi imamo udobje, ki nam ga plastika ponuja vendar je ne maramo ker onesnažuje naše okolje. Bioplastika, nova razvita vrsta plastike, je biorazgradljiva in/ali bioosnovana in tako bolj trajnostna. PLASTiCE spodbuja skupni raziskovalni program, ki predstavlja proizvajalcem in predelovalcem možnosti novih vrst plastike, hkrati pa pripravlja načrt ukrepov, ki bodo vodili do komercializacije novih vrst plastike. www.plastice.org
31