Certificiranje bioplastike Petra Horvat doc. dr. Andrej Kr탑an
1
Sodoben način življenja si težko predstavljamo brez plastike, hkrati pa je vedno večji poudarek na okolju prijaznem načinu življenja in iskanju alternativnih rešitev. Ena od najbolj vidnih, obetavnih rešitev na tem področju je bioplastika. Ker se bioplastika ne razlikuje od navadne plastike, je potrebno verodostojno zagotavljanje kvalitete in označevanja, kar zagotavljamo skozi sistem standardizacije in certificiranja. Bioplastika: plastika, ki je biorazgradljiva in/ali narejena na osnovi biomase. V medicini je možna tudi uporaba, ki pomeni biokompatibilnost – kompatibilnost plastike z človeškimi ali živalskimi tkivi. Certifikat: uradna listina, s katero se kaj potrjuje; potrdilo, spričevalo (SSKJ) Certificiranje: postopek, s katerim tretja stranka poda pisno zagotovilo, da je izdelek, postopek ali storitev skladna z določenimi zahtevami (EN 45020:2006 Standardizacija in povezane aktivnosti – Splošno besedišče) in EN ISO/IEC 17000
Standardi Z razvojem plastike so se pojavljale razne trditve o okolju prijazni plastiki, mnoge med njimi pa nimajo verodostojne podlage in ne temeljijo na rezultatih akreditiranih laboratorijev. Z namenom poenotenja pravil so standardizacijske organizacije v sodelovanju s strokovnjaki različnih področij pripravile standarde za področje bioplastike. Standardi predstavljajo skupek pravil, katerim mora izdelek ustrezati, da mu lahko pripišemo določeno oznako. Najpomembnejše organizacije na področju standardov v svetu so:
ASTM – American Society For Testing and Materials (ZDA) ISO – International Organization for Standardization (mednarodna) CEN – European Committee for Standardization (Evropska unija)
CEN (European Committee for Standardization) je uradno priznan organ za standardizacijo znotraj Evropske unije. CEN standardi so za države EU obvezujoči, standardi so preneseni na nacionalno standardizacijsko strukturo, kar omogoča proizvajalcem lažji vstop na evropski trg, ko enkrat zadostujejo zahtevam standarda. Prvi standard za področje biorazgradljivosti in kompostirnosti je izdal DIN leta 1997 (DIN V54900), ki pa ga je nadomestil evropski standard EN 13432. Čeprav ima vsaka standardizacijska organizacija svoje standarde, so standardi medsebojno usklajeni. Evropske in ameriške certifikacijske organizacije medsebojno priznavajo standarde prav za področje polimerov in kompostirnih izdelkov. Ko je podeljen en certifikat (npr. na podlagi EN 13432), proizvajalec zlahka pridobi tudi certifikat na podlagi drugih standardov. Omenjeni standardi so si med seboj zelo podobni, razlikujejo se le v nekaterih analizah, ki jih je potrebno opraviti dodatno. Na tak način se izognemo dvojnim analizam, ki pogosto predstavljajo stroškovne in administrativne ovire.
2
Standardi morajo poleg potencialnega negativnega vpliva izdelka na okolje upoštevati tudi dolgoročne prednosti določenega načina uporabe. Materiali, ki jim želimo pripisati oznako biorazgradljivi, morajo zadostovati znanim zahtevam in uspešno prestati teste, ki so določeni v standardu. Certificiranje Certifikat je uradna listina s katero potrjujemo določeno lastnost. V primeru biorazgradljivih polimernih materialov je certifikat potrdilo, da je izdelek razgradljiv pod pogoji, določenimi v standardu, v primeru materialov iz obnovljivih virov pa certifikat potrjuje, da izdelek vsebuje določen delež obnovljivih virov. Certificiranje je postopek pridobivanja certifikata, postopek, s katerim neodvisna tretja stranka poda pisno zagotovilo, da je izdelek, postopek ali storitev skladna z določenimi zahtevami (predpisi in standardi, po katerih je izdelek, postopek ali storitev certificirana). Slovenski izraz je vrednotenje, a se je zaradi listine, ki jo pridobimo, ohranil tuj izraz. Certifikacijske organizacije za bioplastiko Najpomembnejši certifikacijski organizaciji v Evropi sta DIN CERTCO in Vinçotte. DIN CERTCO izdaja certifikate za kompostirno plastiko na osnovi štirih standardov, ki so si med seboj zelo podobni, Vinçotte pa poleg omenjenega certifikata izdaja tudi certifikate za plastiko, ki je primerna za domače kompostiranje, plastiko, ki je razgradljiva v zemlji in v vodi. Obe organizaciji certificirata materiale, izdelane iz obnovljivih snovi na podlagi standarda ASTM D6866. Certifikate za biorazgradljive izdelke izdajata tudi Biodegradable Products Institute (BPI) za področje Združenih držav Amerike, Japan BioPlastics Association za področje Japonske ter ostale certifikacijske organizacije. DIN CERTCO trenutno razvija certifikacijski shemi za domače in vrtno kompostiranje, ki temelji na avstralskih standardih in pa združen logotip, ki kombinira različne karakteristike (na osnovi obnovljivih virov, kompostirno v procesu industrijskega kompostiranja, kompostirno doma, kompostirni na vrtu,..) Postopek certificiranja
Proces pridobivanja certifikata je popolnoma prostovoljen. Proizvajalec se obrne na certifikacijsko organizacijo z vlogo, ki vključuje informacije o materialu in izdelku, ki ga želi certificirati. Certifikacijska organizacija nato posreduje seznam laboratorijev, ki so akreditirani za testne metode, zahtevane v standardu. Laboratoriji so potrjeni s strani certifikacijske organizacije in neodvisnega ocenjevalca ter pridobijo akreditacijo po
3
standardu EN ISO/IEC 17025. To v splošnem pomeni, da je laboratorij usposobljen za izvajanje analiz, za katere je akreditiran. Laboratoriji posredujejo poročilo o preskušanju certifikacijski organizaciji, kjer strokovnjaki pregledajo rezultate. Na podlagi pozitivnih rezultatov certifikacijske organizacije izdajajo certifikate o skladnosti za proizvode in dovoljenja za uporabo certifikacijskega znaka proizvajalcem. Druge izjave, četudi se imenujejo certifikat (izjava proizvajalca o izdelku), ki nimajo opravljenih analiz v akreditiranem laboratoriju na podlagi rezultatov analiz certificirane biorazgradljivosti, niso veljavne. Veljaven certifikat mora vsebovati oznako certifikacijske organizacije, navedeni morajo biti standardi, na katerih temelji certifikat ter certifikacijsko številko. Veljavnost certifikata lahko preverimo na spletni strani certifikacijske organizacije.
Certificiranje kompostirnih izdelkov Kompostirnost je lastnost embalaže ali plastičnega materiala, da se razgradi tekom postopka kompostiranja. Izdelek je kompostiren, če smo dokazali da so kompostirne vse njegove komponente. Standard EN 13432 zahteva, da se tekom običajnega kompostirnega cikla, ki traja 6 mesecev, razgradi vsaj 90 % embalaže, da ni prisotnih težkih kovin nad zakonsko določeno mejo, da niso prisotni vidni ostanki ter da ni vpliva na proces kompostiranja in kakovost komposta (pass-fail vrednosti, ki enoznačno razlikujejo med kompostirno in nekompostirno embalažo), itd. Biorazgradljivost, eko-toksičnost in vsebnost težkih kovin so parametri, vezani na material. Za materiale, polizdelke in aditive ne moremo pridobiti certifikacijske oznake za kompostirnost. Pridobimo lahko le potrdilo, da so skladni s standardom, čemur rečemo registracija. Uporaba certifikacijske oznake je prepovedana, po novih pravilih pa je dovoljeno oglaševanje (Trademark rules and Trademark usage guidelines). Certifikat, certifikacijsko številko in oznako lahko pridobimo le za končen izdelek, saj je pomemben kriterij za pridobitev certifikata razgradljivost, ki pa je vezana na končni izdelek in tako odvisna od njegove oblike. Certifikat je podeljen za obdobje treh let, vmesna testiranja izdelka se opravljajo enkrat letno. Registracija za materiale, polizdelke in aditive je veljavna 6 let, vmesna preverjanja skladnosti so vsaki dve leti. Certificiramo lahko le končne izdelke. Le končni izdelki imajo dovoljenje za uporabo certifikacijske oznake za kompostirnost, toda oglaševanje materialov, polizdelkov in aditivov sedaj dovoljeno (Trademark rules and Trademark usage guidelines)
Vsak izdelek mora razpasti tekom procesa razgradnje bioloških odpadkov po posebej določenih kriterijih in ne sme negativno vplivati na proces kompostiranja in končni kompost.
4
Glavne certifikacijske organizacije in njihove certifikacijske oznake za biorazgradljivo plastiko DRŽAVA
ORGANIZACIJA STANDARDI CERT. OZNAKA CERTIFIKATI KI POTRJUJEJO KOMPOSTIRNOST DIN CERTCO
EN 13432, ASTM D6400, ISO 17088, EN 14995
Nemčija
DIN CERTCO
EN 13432, ASTM D6400, ISO 17088, EN 14995 + če potrebno AS 4736
Nemčija
DIN CERTCO
AS 5810
Belgija
Vinçotte
EN 13432, EN 14995
Belgija
Vinçotte
Poseben Vinçotte postopek na osnovi EN 13432 pri nizkih temperaturah
ZDA
Biodegradable products Institute
ASTM D6400
Nemčija
CERTIFIKATES ATTESTING OTHER BIODEGRADABILITY CHARACTRISTICS
Belgija
Belgija
Vinçotte
Poseben Vinçotte postopek na osnovi ISO 14851 ali ISO 14852
Vinçotte
Poseben Vinçotte postopek na osnovi ISO 17556 or ASTM D 5988 ali ISO 11266
Od aprila 2012 ima tudi belgijska certifikacijska organizacija Vinçotte pravico do podeljevanja »Seedlinga«, oznake »sadike«, ki jo je do sedaj uporabljala organizacija DIN CERTCO, kar je pomemben doprinos k zmanjšanju nejasnosti na področju označevanja kompostirnih izdelkov znotraj Evrope. »Seedling« je v lasti European Bioplastics.
5
Potek certificiranja materialov, aditivov in izdelkov iz obnovljivih materialov (BIOBASED) Običajna plastika temelji na fosilnih virih, kar ni trajnostna rešitev situacije, zato se razvoj plastike usmerja v uporabo obnovljivih virov. Uporaba plastike iz obnovljivih virov zmanjšuje negativne vplive polimerne industrije na okolje z zmanjševanjem porabe fosilnih virov. Trenutno ni predpisov, ki bi proizvajalce plastike obvezovali, da razkrijejo vsebnost obnovljivih virov v izdelku. Med industrijskimi uporabniki in končnimi potrošniki pa je opazno povečanje zanimanja za okolju prijazne izdelke. Določitev deleža obnovljivih virov temelji na principu določanja aktivnosti ogljikovega izotopa 14C. Materiale, tako tiste na osnovi fosilnih virov, kot tiste na osnovi obnovljivih virov, v glavnem sestavlja ogljik, ki je v okolju prisoten v treh oblikah (izotopih): 12C, 13C in 14C. Izotop 14C je nestabilen, počasi razpada in je naravno prisoten v vseh živih organizmih. V živih organizmih je aktivnost 14C 100 %. Ko organizem odmre, ne absorbira več ogljika 14C iz okolja ter poteka zgolj njegov razpad. Koncentracija ogljika 14 se vsakih 5 700 let razpolovi. V človeškem življenjskem ciklu se to ne pozna, v 50 000 letih pa vsebnost 14C pade na nezaznavno koncentracijo. To pomeni da je koncentracija 14C v fosilnih virih zanemarljiva. Podlaga za certificiranje materialov, polizdelkov, aditivov in izdelkov na osnovi obnovljivih virov je ASTM standard D6866.
Glavne certifikacijske organizacije in njihove certifikacijske oznake za plastiko iz obnovljivih virov DRŽAVA
ORGANIZACIJA
Nemčija
DIN CERTCO Dodatna zahteva: vsebnost hlapnih snovi > 50 % (masni delež)
DELEŽ OBNOVLJIVIH VIROV 20 – 50 %
50 – 85 %
> 85 %
20 – 40 % 40 – 60 % Belgija
Vinçotte 60 – 80 % > 80 %
6
CERTIF. OZNAKA
Prednosti certificiranja Prednosti certificiranih izdelkov (materialov) so različne. Certifikat je ločnica med običajno plastiko in bioplastiko in je dokaz, da material ustreza zahtevam standarda. To je neizpodbitna prednost pred ostalimi izdelki, ki certifikata nimajo. Izdelki, opremljeni s certifikacijskimi oznakami omogočajo potrošnikom možnost izbire nakupa izdelka, ki je v določenih pogledih boljši od drugih. Certifikacijska oznaka za kompostirnost ima tudi druge prednosti. Kupcem, uporabnikom plastične embalaže omogoča, da se odločijo za nakup na podlagi verodostojnih oznak, omogoča lažje sortiranje odpadkov in pravilno ravnanje z le-temi, certifikacijska oznaka daje tudi zagotovilo o kakovosti izdelka. Distributerji materialov, aditivov, polizdelkov in izdelkov morajo posredovati informacije o certifikatih in certifikacijskih številkah, pa tudi registracijskih listih. Če je material registriran kot kompostiren, je neprimerno lažje pridobiti certifikat za končni izdelek. Veljaven certifikat vsebuje informacije o proizvajalcu in izdelku in certifikacijsko številko ter znak certifikacijske organizacije, ki certifikat izdaja. Certificiran izdelek mora biti označen s certifikacijskim logotipom, ki mora vključevati certifikacijsko številko. Glede na Navodila za uporabo (Usage guidelines, Eurpean Bioplastics) je možno oglaševanje B2B (Buisness to Buisness) in B2C (Buisness to Customers). Podjetja dobijo več informacij pri certifikacijskih organizacijah.
Zaključek Certificiranje bioplastike je pomembno, saj daje potrošniku možnost izbire in hkrati informacije o pravilnem načinu ravnanja z izdelkom po uporabi. V izogib neresničnim informacijam in zavajajočim trditvam s tega področja (»Greenwashing«) so skupine strokovnjakov razvile standarde. Standardi so skupek zahtev, ki jim mora izdelek zadostovati, da mu lahko pripišemo določeno oznako in hkrati predpisujejo analizne metode in mejne vrednosti posameznih parametrov. Analize opravljajo posebej imenovani laboratoriji s strani certifikacijskih organizacij, nato pa na podlagi predloženih podatkov in poročila o preskušanju certifikacijske organizacije podelijo certifikacijske oznake, ki jih lahko damo na izdelke. Certifikacijska oznaka je dokaz, da izdelek ustreza določenim zahtevam in je neizpodbitna prednost pred ostalimi izdelki, ki te oznake nimajo.
Certificiranje v sklopu projekta PLASTiCE V okviru delovnega sklopa 4, naloga 4.5 je uvedba sistema za certificiranje načrtovana v Sloveniji in na Slovaškem. Uvedba bo temeljila na sodelovanju med podjetjem COBRO iz Poljske in certifikacijsko organizacijo DIN CERTCO iz Nemčije. Način uvedbe bo dosegljiv tudi drugim državam, ki ne sodelujejo v projektu.
7
POVEZAVE DIN CERTCO (Evropa, Nemčija) http://www.dincertco.de/en/products_made_of_compostable_materials.html http://www.dincertco.de/en/din_geprueft_biobased_for_more_sustainability.html Vinçotte (Evropa, Belgija) http://www.okcompost.be/en/home/ Biodegradable Products Institute (ZDA) http://www.bpiworld.org/ Polish Packaging Research and Development Center http://www.cobro.org.pl/index.php?option=com_content&view=article&id=154% 3Acertyfikacja-wyrobow-przydatnych-do-kompostowania&catid=34&Itemid=75&lang=en European Bioplastics –Industrial Composting Factsheet (stran 6-8) http://en.european-bioplastics.org/wp-content/uploads/2011/04/fs/ FactSheet_Industrial_Composting.pdf
Dodatne informacije o trajnostnih vidikih plastike so na voljo na naslovu www.plastice.org
Besedilo je bilo pripravljeno v sklopu projekta Inovativni razvoj vrednostne verige za trajnostne plastike v Srednji Evropi (PLASTiCE), ki je v sklopu programa Srednja Evropa (Central Europe) sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR – ERDF). Verzija 3, September 2012
8