BORIS FARIČ TOPOGRAPHIA SLOVENIÆ MODERNÆ
Grad Ĺ rajbarski turn, 2009
Na naslovnici: Grad Gamberk, 2011
BORIS FARIČ, uveljavljeni slovenski avtor, rojen leta 1974, sodi v srednjo generacijo ptujskih fotografov. Leta 1992 je končal ptujsko gimnazijo, v letu 2001 pa še ljubljansko Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo – smer fotografija. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož je kot muzejski fotograf redno zaposlen od leta 1995. Nase je opozoril že kot dijak, ko se je leta 1991 prvič predstavil na zadnji skupinski razstavi jugoslovanske fotografije v Doboju in leta 1992 na natečaju za fotografijo leta revije M`zin. Obakrat je bil nagrajen. Čez dve leti se je tudi prvič predstavil ptujski javnosti na skupinski razstavi v Galeriji Florjan. V ptujski Miheličevi galeriji se je leta 2002 prvič samostojno predstavil s serijo črno-belih fotografij, v prvi vrsti portretov, ki ji je sledila še skupinska razstava udeležencev kolonije Talum, na kateri je prav tako razstavil portrete; samostojna razstava v CID Ptuj v naslednjem letu pa je bila namenjena gledališki fotografiji.
Grad Rifnik, 2011
Med letoma 2001 in 2003 je začel nastajati ciklus Andante grazioso, v katerem je za temo fotografskega zapisa Farič izbral konja, ki pa ga ne prikazuje na uveljavljen način, saj se je osredinil na detajl. S to serijo se je predstavil leta 2003 v mestni galeriji Fonticus v Grožnjanu, leta 2004 v Galeriji Tenzor na Ptuju in leta 2007 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Leta 2009 je začela nastajati serija črnobelih in barvnih fotografij, Topographia Sloveniæ Modernæ, ki prikazuje slovensko arhitekturno dediščino, natančneje gradove, graščine in dvorce. Trdno grajeni, težko dostopni gradovi, nekoč simbol varnosti, ki so izgubili prvotni pomen, sedaj zapuščeni s svojo podobo in zgodbo spominjajo na Kafkov Grad. Razstavljene fotografije so sodobna različica vedut gradov po vzoru Janeza Vajkarda Valvasorja, Georga Matthäusa Vischerja in Carla Reicherta, ki jih je avtor dopolnil z opustelimi grajskimi interieri. Serijo je fotograf predstavil v letu 2010 na Slovenia Press Photo, v Galery VII – NYPH, Gallery DocuClub v Tel Avivu in Mesecu fotografije v Bratislavi na portfolio reviewu, kjer se je uvrstil med deset najboljših avtorjev. Leta 2013 je sledila razstava v Fotoklubu Kamnik, leta 2014 v Razstavišču Avla-TALUM v Kidričevem in na Mesecu fotografije v Bratislavi ter leta 2015 v Foto galeriji Lang v Samoborju. Branko Vnuk
Grad Pahta, 2010
Grad Velika Nedelja, 2011
Grad Stari grad, 2010
Grad Planina, 2010
Sedemnajsto stoletje je bilo stoletje topografov. To je bil čas, ko so začeli pomembni evropski tiskarji in založniki sistematično izdajati grafične serije z upodobitvami mest, gradov in cerkva, omejene bodisi na manjše politično upravno območje bodisi na širše evropsko ozemlje. Topografije pa ne upodabljajo zgolj pomembnih arhitekturnih dosežkov, temveč so obenem manifestacija politične, upravne, vojaške, gospodarske, politične in kulturne moči. Prvi skop prikaz področja današnje Slovenije sega v leto 1649, ko je v Frankfurtu ob Mainu izšla znamenita knjiga švicarskega grafika in založnika Matthäusa Meriana starejšega (15931650) Topographia Provinciarum Austriacarum, Styriæ, Carinthiæ, Carnoliæ, Tyrolis etc. Natančnejše predstavitve krajev tedanje Kranjske, ki so izšle nekaj desetletij kasneje, so delo kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Knjiga Topographia ducatus Carnoliæ modernæ je izšla leta 1679 na gradu Bogenšperk, medtem ko je delo Georga Matthäusa Vischerja Topographia ducatus Styriæ Borl, 2009 izšlo leta 1681 v Gradcu. V kasnejših stoletjih so manj znani topografi nadaljevali z upodabljanjem mest, samostanov in gradov in prav njim gre zasluga, da je danes predstava o podobi teh krajev in zlasti grajskih stavb zaokrožena. Topografije, ki so jih v 17. stoletju pripravili Merian, Valvasor in Vischer, so me spodbudile k pripravi projekta sodobne topografije gradov. V svojih formalnih sestavinah, transcendentnem položaju, racionalni ureditvi, svobodnosti in duhovnosti ima grad vse lastnosti bistva, kakor ga razume evropska metafizična misel. Vprašanje je, kakšna je vsebina tega bistva. Ker pa je grad z vsemi svojimi pritiklinami ponazoritev bistva, ima bistvo še vedno pomen transcendence, vendar pa ta transcendenca dobi novo razsežnost, in sicer razsežnost nesmisla ali niča. To dejstvo se razkrije gledalcu ob ogledovanju gradov na fotografijah. Ta podoba ni takšna, kot je videti na prvi pogled, marveč ima tudi drugo lice. Ko gledalec stopa naprej in si ogleduje gradove na fotografijah, ga le-ti razočarajo, saj grajsko poslopje zarašča grmovje, kamenje se kruši, omet odpada - znamenja propadanja, nezanesljivosti, nesmisla in niča. Boris Farič
Zgornja Polskava I, 2009
Novo Celje, 2011
Podčetrtek I, 2009
Podčetrtek II, 2010
Podčetrtek III, 2011
Slivnica II, 2009
Slivnica III, 2011
Šrajbarski turn, 2010
Zgornja Polskava II, 2009
BORIS FARIČ TOPOGRAPHIA SLOVENIÆ MODERNÆ Romanski palacij ptujskega gradu, 21. januar – 21. februar 2016 Založil: Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož Zanj: dr. Aleksander Lorenčič Postavitev razstave: Boris Farič, Branko Vnuk Besedilo: Boris Farič, Branko Vnuk Fotografije: Boris Farič Oblikovanje: s.kolibri Tisk: Aleksander Kelnerič s.p. Naklada: 150 Ptuj, 2016