IRENA ČUK ODHA JATI
Ptujski grad, Romanski palacij, 1. avgust – 1. september 2019
»Praznina (puhlost) se zaganja v kot in čeprav ji je skozi odprtino dana pot na svobodo, se še bolj zajeda v ta kot.«
Irena Čuk 1992 (Govorica neizrekljivega)
Irena Čuk, akademska kiparka in magistra
Irena Čuk) dobila že leta 1988 v mariborski galeriji
restavratorstva, od leta 2008 članica Društva
Ars, naslednje leto pa so se v isti galeriji kot bodoči
likovnih umetnikov Maribor, se je rodila 16. junija
absolventi javnosti predstavili Samo Pajek, Irena
1964 v Mariboru. Po končani III. gimnaziji je najprej
Čuk in Samuel Grajfoner.
vpisala študij likovne pedagogike na mariborski
Likovna skupina Mi, ki se ji je pridružil še Oto
Pedagoški akademiji, a se je kmalu prepisala na
Rimele, se je dejansko afirmirala med letoma 1991 in
Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani – smer
1992, ko je šesterica današnjih uveljavljenih likovnih
kiparstvo, kjer je leta 1990 diplomirala pri profesorju
umetnikov pripravila tri skupne tematske projekte:
Luju Vodopivcu. Po končanem študiju kiparstva je na
Materija – material – materija v Razstavnem
akademiji nadaljevala s specialko iz konservatorstva
salonu Rotovž v Mariboru leta 1991, Liberinlabor
in restavratorstva pri profesorju Francu Kokalju, jo
v razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor leta
leta 1993 zaključila in se kot restavratorka zaposlila
1992 in Aquam dare v Galeriji Mladych v Pragi
na mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne
istega leta, za kar je skupina v letu 1993 prejela tudi
dediščine Slovenije, kjer je še danes.
Glazerjevo listino. Likovna skupina Mi, pravzaprav
Razstavljati
je
začela
v
drugi
polovici
skupina
posameznikov,
ki
ni
imela
svojega
osemdesetih let prejšnjega stoletja. Javnosti se je
manifesta, skupnega programa, so pa imeli – kot je
prvič predstavila na letnih preglednih razstavah del
zapisala Meta Gabršek-Prosenc – skupno genezo,
študentov Akademije za likovno umetnost v letih
ki jim je dajala posebno identiteto, izvirajočo iz
1985 in 1986. Leta 1987 pa se je skupina mariborskih
njihove sposobnosti enakovredno funkcionirati
študentov ljubljanske akademije, predvsem zaradi
kot posameznik in kot član skupine, se je javnosti
potrebe po medsebojni pomoči pri ustvarjanju
nazadnje predstavila z nizom razstav, ki so se zvrstile
ustreznih delovnih razmer in po razstavljanju,
leta 1994 v Galeriji ŠKUC v Ljubljani in Likovnem
povezala v skupino Mi, ki je že na začetku poudarjala
salonu Celje, leta 1995 pa še v Razstavnem salonu
pomen
Rotovž v Mariboru in v Galeriji Murska Sobota.
neodvisnosti
in
ustvarjalne
svobode.
Možnost prvega samostojnega razstavljanja je
Irena Čuk večinoma razstavlja skupinsko,
peterica študentov akademije (Samuel Grajfoner,
samostojne razstave so dokaj redke. Kot kiparka
Samo Pajek, Zdravko Jerkovič, Darko Golija in
ustvarja predvsem v glini, lesu in bronu, v
najnovejšem času je začela uporabljati tudi umetne
likovnih umetnikov Maribor skupaj z Dragom
materiale – npr. poliuretan. Posveča se figuraliki,
Ačkom predstavila s podobnimi kiparskimi deli in
abstrakciji in realizmu, ki jih v okviru prostorskih
tematiko, ki je bila na vabilu poimenovana Boj s seboj.
kiparskih
danim
Avtorica se z naslovom ni čisto strinjala, raje pravi,
prostorskim komponentam, poskuša poenotiti.
kompozicij,
prilagojenih
da gre za Upanje oziroma Faith. Njeno osrednje delo
Ukvarja se tudi s portretom in je avtorica nekaterih
v kombinaciji lesa in mavca, dveh lesenih »pilov«,
javnih plastik v Mariboru, na Ptuju, Ptujski Gori in
okrašenih z reliefnimi geometričnimi simboli štirih
v Prekmurju. Poleg kiparstva se likovno udejstvuje
elementov, ki jih je dopolnjevala polikromacija,
tudi na področju risbe, kolaža in grafike.
sestavljena iz nežnih barvnih tonov, je v centru
Pri Ireni Čuk preseneča izredna energija,
zapolnjevala celopostavna mavčna ženska figura,
s katero se posveča tako restavratorskim kot
ki je predstavljala idealizirani Irenin avtoportret. Ta
kiparskim projektom. Včasih se vprašamo, kako
je mejil že skoraj na sakrileg, kajti če bi mu dodali
ob vseh restavratorskih posegih, pri katerih
krila, bi lahko pomislili že kar na angelski lik.
sodeluje, še zmore najti čas za kiparjenje v poznih
Figuro je avtorica pozneje uporabila na Ptujski Gori
večernih urah in ob vikendih. Sama pravi, da jo
kot osnovo za spomenik Slepa deklica.
prav umetniško ustvarjanje pomirja in osrečuje, da
Simbolika štirih elementov – ki se nenehno
je umetnost njeno pribežališče pred vsakodnevnimi
ciklično ponavljajo ter spreminjajo in so lahko
tegobami, ki jih narekujeta sedanji tempo življenja
konstruktivne ali destruktivne narave ali pa oboje
in neizprosno tekanje za materialnimi dobrinami,
hkrati, tako v dobrem kot zlu, ter so naši večni
ki naj bi, če verjamemo reklamnim sloganom,
spremljevalci – predstavlja temeljno filozofijo
olajševale in osrečevale naš ljubi vsakdan.
Ireninega življenja: dobro zmeraj zmaga, v vsakem
V ciklusu Valovanja iz leta 2009, ko je nazadnje
človeku obstaja nekaj angelskega, nekaj dobrega. Od
samostojno razstavljala v dvorcu Betnava, je skušala
tod tudi naslov tokratne ptujske razstave: Odhajati,
s kiparskimi kompozicijami in intervencijami v
a se kljub vsemu zmeraj znova Vračati.
prostor gledalcu ponazoriti, kako sama čustveno podoživlja dogodke, s katerimi se srečuje v vsakodnevnem življenju. Že leto prej se je v Društvu
Branko Vnuk
S A M O S T O J N E R A Z S TAV E : 1988 Maribor, Galerija ARS, Irena Čuk 1989 Maribor, Galerija ARS, Irena Čuk 1993 Maribor, Galerija Media Nox, Irena Čuk. Krogotok življenja 1993 Maribor, Novinarski klub, Irena Čuk. Razstava risb 2008 Maribor, Galerija DLUM, Drago Ačko, Irena Čuk. Likovna razstava 2009 Maribor, Dvorec Betnava, Irena Čuk. Valovanja 2009 Šmartno v Goriških brdih, Hiša kulture,
Drago Ačko, Irena Čuk
S K U P I N S K E R A Z S TAV E :
1995 Maribor, Umetnostna galerija, Razstavni salon Rotovž, Mi skupina posameznikov 1995 Murska Sobota, Galerija Murska Sobota, Skupina Mi 2001 Maribor, Galerija DLUM, Vabljeni 2001. Razstava vabljenih nečlanov DLUM 2009 Kranj, Gorenjski muzej Kranj, Majski salon 2009. Moja podoba 2009 Ljubljana, ljubljanski Magistrat, V vrtincu evropskih vrednot. 13. Slovenska kiparska razstava 2010 Trakoščan, Dvor Trakoščan, Razstava članic in članov Društva likovnih umetnosti 2012 Maribor, Galerija Media Nox, 2 x 19 2013 Maribor, Galerija DLUM, Galerija Media Nox, Profesorji in dijaki. Likovna razstava ob 150. obletnici III. gimnazije Maribor
1985 Ljubljana, Mestna galerija, Študentska razstava Akademije za likovno umetnost 1986 Ljubljana, Mestna galerija, Študentska razstava Akademije za likovno umetnost 1991 Maribor, Razstavni salon Rotovž, Materija Material Materija 1992 Maribor, Univerzitetna knjižnica, Liberinlabor 1992 Praga, Galerije Mladych, Aquam dare 1994 Hilden, Rathaus, Irena Čuk, Štefan Galič, Viktor Gojkovič
J AV N A P L A S T I K A : 1990 Sv. Dominik, hrast, Sv. Trojica nad Podlehnikom 2000 Jožef Muršec, bron, Trnovska vas 2000 Jožef Muršec, Aleja velikanov, bron, Ptuj 2002 Spomenik izgnancem, bron, Maribor 2008 Karel Jakob, bron, Lipovci 2008 Jožef Borovnjak, bron, Cankova
1994 Murska Sobota, Galerija Murska Sobota, Slikarska kolonija Lipovci 94
2009 Izidor Horvat - Izak, bron, Lipovci
1994 Ljubljana, Galerija ŠKUC, Mi skupina posameznikov
2010 Slepa deklica, bron, Ptujska Gora
1994 Celje, Likovni salon Celje, Skupina Mi iz Maribora
2010 Ludvik Vrečič, bron, Cankova 2011 Jožef Klekl ml., bron, Dolenci
BIBLIOGRAFIJA:
PERIODIKA:
Meta Gabršek-Prosenc, Oto Rimele: Materija, material, materija. Irena Čuk, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek, Nataša Prosenc, Oto Rimele, Umetnostna galerija Maribor, Razstavni salon Rotovž, Galerija Media Nox, 20. junija – 20. julija 1991, Maribor 1991 / raz. kat./.
- mh -, Mariborski študentje ALU. Predstavljajo se v Galeriji ARS, Večer, 12. 7. 1988, str. 6.
Meta Gabršek-Prosenc: Liberinlabor. Irena Čuk, Darko Golija, Samo Pajek, Oto Rimele, Joris Kwast, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Univerzitetna knjižnica Maribor, Maribor 1992 /raz. zloženka/.
Razstavljajo absolventi, Večer, 25. 7. 1989, str. 5.
Nadja Čobal, Meta Gabršek-Prosenc: Aquam dare. Irena Čuk, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek, Oto Rimele, Galerije Mladych, Praha, 23. 9.–7. 10. 1992, Maribor 1992 /raz. kat./.
M. G. P., Materija Material Materija. Pred otvoritvijo razstave najmlajše mariborske likovne generacije, Večer, 19. 6. 1991, str. 6.
Meta Gabršek-Prosenc, Igor Kramberger, Oto Rimele, Tomislav Vignjević: Irena Čuk, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek, Ljubljana, Galerija ŠKUC; Celje Likovni salon Celje; Piran, Obalne galerije Piran; Murska Sobota, Galerija Murska Sobota; Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Maribor oktober 1994 /raz. kat./.
Mitja Visočnik, Pet mladih likovnih umetnikov. Osebni pogledi na likovnost, Večer, 29. 7. 1988, str. 6. (sž), Mladi likovniki v Arsu, Večer, 15. 7. 1989, str. 6.
Mitja Visočnik, Tri poletne razstave Absolventov Akademije za likovno umetnost, Večer, 2. 9. 1989, str. 5.
(hg), Obetavni mladi ustvarjalci, Večer, 21. 6. 1991, str. 7. M.G.P., Sedem mladih. Razstava sedmerice mladih mariborskih likovnikov ponovno na ogled, Večer, 13. 7. 1991, str. 6. Nadja Čobal, Materija – material – materija, Večer, 23. 7. 1991, str. 6. Mitja Visočnik, Material, materija, material, Katedra, november 1991, str. 15.
Mario Berdič, Peter Vernik: Vabljeni 2001. Razstava vabljenih nečlanov DLUM, Galerija DLUM, Maribor, od 16. 5. do 5. 6. 2001, Maribor 2001 /raz. kat./.
Knjige v slikah. Razstava v Univerzitetni knjižnici, Večer, 5. 2. 1992, str. 14.
Ivana Unuk, Branko Vnuk: Drago Ačko, Irena Čuk. Likovna razstava, Galerija DLUM, od 29. 10. do 15. 11. 2008, Maribor 2008 /raz. kat./.
Milojka Kline, Liberinlabor. V Univerzitetni knjižnici Maribor razstavljajo Irena Čuk, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Joris Kwast, Samo Pajek in Oto Rimele, Večer, 17. 2. 1992, str. 8.
Milček Komelj, Barbara Ravnik Toman, Peter Vernik: Majski salon 2009. Moja podoba. Razstava članic in članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Galerija mestne hiše, Glavni trg 4, atrij Povšlerjeve hiše, Glavni trg 18, Prešernova hiša, Prešernova ulica 7, Mala galerija Likovnega društva Kranj, Glavni trg 4 in Galerija Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, Kranj, od 7. maja do 7. junija 2009, Ljubljana 2009 /raz. kat./.
Mitja Visočnik, Liberinlabor – laboratorij duha. Razstava v mariborski Univerzitetni knjižnici, Delo, 27. 2. 1992, str. 6. Peter Tomaž Dobrila, Med duhom in razumom. Instalacija Liberinlabor, Nova doba, 4. 3. 1992, str. ? Nadja Čobal, Mi v Pragi, M`Zin, št. 11–12, 1992, str. 34.
Miha Colner, Barbara Sterle Vurnik: V vrtincu evropskih vrednot. 13. slovenska kiparska razstava, Ljubljanski Magistrat, 2. – 23. september 2009, Ljubljana 2009 /raz. kat./.
Katarina Šulek, Pokaži, kako koplješ jarke, in povem ti, kdo si. Po desetih letih v Mariboru generacijsko zaključena skupina mladih likovnikov, Večer, 30. 3. 1992, str. 7.
Branko Vnuk: Irena Čuk. Valovanja, Evropski kulturni in tehnološki center, Razstavišče viteška dvorana dvorca Betnava, od 10. 12. 2009 do 10. 1. 2010, Maribor 2009 /raz. zloženka/.
Aquam dare, Atelier, The Bi-weekly journal of contemporary art, št. 21, 15. 10. 1992, str. ?
Mario Berdič, Peter Vernik: Razstava članic in članov Društva likovnih umetnosti. Razstavišče Dvor Trakoščan od 29. 10. do 30. 11. 2010, Maribor 2010 /raz. kat./. Marjeta Ciglenečki (ur.): 2 x 19, Maribor 2012, http://www. mariborart.si/razstava/-/article-display/2-x-19. Mario Berdič: Profesorji in dijaki. Likovna razstava ob 150. obletnici III. gimnazije Maribor, 11. 10. – 16. 11. 2013, Likovno razstavišče Univerzitetne knjižnice Maribor, Galerija Društva likovnik umetnikov Maribor, Galerija Media Nox, Fotogalerija Stolp, Maribor 2013 /raz. kat./. Doroteja Kotnik: Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918–2014, Maribor 2015 /dipl. delo/. Irena Kandrič, Ptujska Gora: komparacija slovenskega romarskega kraja s Fartacekovim modelom konstrukcije svetega prostora, Bogoslovni vestnik, 76, 2016, str. 165–175. Andreja Rakovec, Irena Čuk – Pogled osebnosti – Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor, Maribor 2016, http:// www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/irena-cuk. Stanka Gačnik, Sodobni javni spomeniki in fontane 20. in 21. stoletja, Ptujska javna plastika 1664–2012, Ptuj 2017, str. 23–59. Stanka Gačnik, Življenjepis umetnikov, Ptujska javna plastika 1664–2012, Ptuj 2017, str. 60–65.
Melita Forstnerič-Hajnšek, Nezaupanje v zgodovino, konec očetomorov. Šesterica mladih likovnikov je razgibala Maribor, Večer, 13. 3. 1993, str. 34. Braco Zavrnik, Muhičeva, Krnjak, Mi, Ravnjak. V Mariboru so podelili Glazerjeve nagrade, Delo, 22. 3. 1993, str. 6. Likovna skupina Mi. Glazerjeva listina, Večer, 22. 3. 1993, str. 5. Peter Tomaž Dobrila, Kultura naj bo avtonomna. Podelitev Glazerjevih nagrad, Republika, 22. 3. 1993, str. 5. Mitja Visočnik, Glazerjeve listine – Mi, Dialogi, št. 4., 1993, str. 9–12. Ž.L. Šou metro – Simfonija ulice zveni le zate, Delo, 5. 10. 1994, str. 13. (ma), Skupina Mi v galeriji ŠKUC, Dnevnik, 6. 10. 1994, str. 7. (V.U.), Skupina Mi, Republika, 6. 10. 1994, str. 17. (K), Mi v Ljubljani, Večer, 6. 10. 1994, str. 12. Alenka Pirman, Skupina Mi, Mladina, 18. 10. 1994, str. 89. Mira Novak, Prepoznavni individualisti. Mi – umetniki mlajše generacije, Delo, 18. 11. 1994, str. 12. Oto Rimele, Skupina Mi. 6. 10. – 23. 10. Mi – prostorske celote, Letni katalog Galerije ŠKUC, 1994, str. 42–44. Aleksandra Kostič, Sinteza različnih relacij, MI: Irena Čuk,
Darko Golija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Rimele, Večer, 17. 1. 1995, str. 14.
Franc Cigan, V spominskem parku Lipovci smo odkrili kip Izidorju Horvatu Izaku, Mali Rijtar, oktober 2009, str. 14.
(Ž.L.), Likovna turneja skupine MI, Delo, 17. 1. 1995, str. 7.
Branko Žunec, Pomnik prvemu prekmurskemu slikarju. Na Cankovi spomenik Ludviku Vrečiču, Večer, 7. 6. 2010, str. 9.
Skupaj in posamič, Večer, 18. 1. 1995, str. 10. Mitja Visočnik, Deljiva celota. Likovna skupina Mi. Razstavni salon Rotovž, Maribor, 17. 1. 1995 – 17. 2. 1995, Razgledi, 3. 2. 1995, str. 37. Filip Matko, Razstava skupine Mi, Večer, 10. 5. 1995, str. 14. Aleksandra Kostič, Retrospektivna (ali poslovilna?) postavitev skupine Mi, Likovne besede, oktober 1995, str. 52–59. Aleksandra Kostič, MI: Irena Čuk, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Rimele. 17. 1. – 11. 2. 1995, Likovne besede, oktober 1995, str. 107. Steletovo priznanje za leto 1998. Irena Čuk in Odbor za cerkveno obnovo cerkve sv. Duh pod Ojstrico, Varstvo spomenikov, 38, 1999, str. 318. Jelka Šutej Adamič, Požrtvovalno reševanje dediščine. Steletova nagrada in priznanja, Delo, 24. 3. 1999, str. 9. Slavko Krajnc, Obnovljeni biser Ptuja. Cerkev sv. Jurija, Ptujčan, 6. 10. 2000, str. 2. ak, Občinska priznanja pevcem, gasilcem in strelcem. Trnovska vas / 2. občinski praznik, Tednik, 2. 11. 2000, str. 7. Marija Pukšič, Farno žegnanje in odkritje doprsnega kipa dr. Jožefu Muršcu, Trnovski zvon, 22. 12. 2000, str. 3. Zlatka Rashid, V soboto bomo v Mariboru končno odkrili spomenik izgnancem. Avtorica spomenika je Irena Čuk, Večer, 6. 6. 2002, str. 20. (ap), Učakali spomenik, odškodnine zamujajo, Večer, 10. 6. 2002, str. 1.
Ivo Žajdela, Osrednja slovesnost ob 600-letnici cerkve na Ptujski Gori. Lepa, mogočna in častitljiva, Družina, 11. 7. 2010, str. 18. M. Ozmec, Majšperk. Kip gorske slepe deklice kmalu bronast, Štajerski tednik, 31. 12. 2010, str. 8. (ug), Strokovnjaki precenili odpornost materiala, Večer, 12. 1. 2011, str. 21. Slavko Podbrežnik, Ptujskogorske freske zasijale v svoji lepoti, Večer, 29. 4. 2011, str. 19. Zlatka Lampret, Slepa deklica na Ptujski Gori, Majšperčan, avgust 2010, str. 11. Dolenci – blagoslov kipa Jožefa Klekla ml., 19. 11. 2011, http://www.skofija-sobota.si/?id novice=2409. (bž), Odkrili še drugega Klekla, Večer, 23. 11. 2011, str. 19. Karlo Smodiš, Ljubezen premaga vse, Družina, 27. 11. 2011, https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/60-48PrvaStran-1. E. Ružič, Z besedo k ljudem v Prekmurju in Porabju. Dolenci: simpozij o Jožefu Kleklu mlajšem, Porabje, 1. 12. 2011, str. 4. Ernest Ružič, Zbornik o Jožefu Kleklu mlajšem, Porabje, 18. 4. 2013, str. 2. MG, Ukradeni spomeniki velikim možem. Neznanci so se znesli nad spomeniki pomembnim možem, Štajerski tednik, 23. 4. 2013, str. 24. MG, Bodo kipe ponovno postavili? Ptuj. Aleja velikanov pri cerkvi sv. Jurija, Štajerski tednik, 6. 2. 2018, str. 21.
(zr), Oskrunjen spomenik izgnancem v Melju, Večer, 22. 8. 2002, str. 14. (bž), Spomin na župnika Jožefa Borovnjaka, Večer, 19. 6. 2008, str. 24. (bž), Poravnavanje dolga do župnika Jožefa Borovnjaka, Večer, 28. 6. 2008, str. 24. J. P., Odkrili spomenik Trubarju in Borovnjaku, Delo, 30. 6. 2008, str. 4. Branko Žunec, »Prekmurski Trubar« se vrača na Cankovo, Večer, 30. 6. 2008, str. 12. Bernarda B. Peček, Prekmurski Čedermac in Trubar. Simpozij in doprsni kip v čast Jožefu Borovnjaku, Vestnik, 3. 7. 2008, str. 2. Karlo Smodiš, Prekmurski katoliški Trubar, Družina, 13. 7. 2008, https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/57-34CerkevDoma-6. (bž), Odkrili kip akademskemu slikarju Karlu Jakobu, Večer, 28. 10. 2008, str. 24. Tomo Köleš, Danes bi bil star 100 let. Odkritje kipa Karla Jakoba v Lipovcih, Vestnik, 30. 10. 2008, str. 8. J. Ž., Beltinci, Družina, 23. 11. 2008, https://druzina.si/ICD/ spletnastran.nsf/clanek/57-47-IzNasihZupnij-1. (bž) Pomnika slikarju in izdelovalcu protez, Večer, 8. 7. 2009, str. 24. Jože Gabor, Odkrili spomenik Izaku v Spominskem parku Lipovci. Spomin na slikarja Izidorja Horvata – Izaka, Vestnik, 9. 7. 2009, str. ? J. Ž., Beltinci, Družina, 23. 8. 2009, https://druzina.si/ICD/ spletnastran.nsf/clanek/58-34-IzNasihZupinj-1.
NAGRADE: 1993 – Glazerjeva listina 1999 – Steletovo priznanje za restavratorske dosežke
Postavitev razstave: Irena Čuk, Branko Vnuk Izbor razstavljenih del: Irena Čuk, Branko Vnuk Uredil: Branko Vnuk Besedilo: Branko Vnuk Oblikovanje kataloga: Dušan Pogačar, Tribar, d. o. o. Jezikovni pregled: Judita Babnik Fotografije: Jože Kosajnč, Tilen Tadej Žafran Tisk: Aleksander Kelnerič, s. p. Naklada: 150 izvodov © Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož Zanj: dr. Aleksander Lorenčič, direktor Ptuj, 2019 Razstavo in tisk publikacije je omogočila Mestna občina Ptuj.