Razkošje na podeželju / Pohištvo v Ptujskem gradu by Pokrajinski muzej Ptuj Ormož/ Regional museum Ptuj Ormož

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 069:645.4(497.4Ptuj)(083.824) RAZKOŠJE na podeželju : pohištvo v ptujskem gradu / [pisci besedil Andrej Brence ... [et al.] ; urednica Tatjana Štefanič ; fotografije Boris Farič ... [et al.] ; slikovno gradivo Fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, INDOK center, Ministrstvo za kulturo, Zgodovinski arhiv na Ptuju ; arhivsko gradivo arhiv proštije Ptuj ... [et al.] ; risbe Nejka Uršič]. - Ptuj : Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 2014

ISBN 978-961-6438-51-3 1. Brence, Andrej 2. Štefanič, Tatjana, 1972COBISS.SI-ID 81103617

Razkošje na podeželju pohištvo v ptujskem gradu

Pisci besedil

Založil

Andrej Brence, Maja Lozar Štamcar, Boštjan

Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož

Roškar, Tatjana Štefanič, Dejan Zadravec Urednica kataloga Tatjana Štefanič Jezikovni pregled Franc Vogelnik

Zanj Andrej Brence, v. d. direktorja Naklada 500 Izdajo kataloga je omogočilo

Fotografije Boris Farič, Tomaž Lauko, Damjan Lindental, Monika Simonič Roškar Slikovno gradivo Fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, INDOK center, Ministrstvo za kulturo, Zgodovinski

Dostop do arhivskih podatkov in objavo slikovnega ter spisovnega gradiva je omogočil

arhiv na Ptuju Arhivsko gradivo Arhiv proštije Ptuj, Arhiv Republike Slovenije, Deutschordenszentralarchiv, Wien, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Nadškofijski arhiv Maribor, Steiermärkisches Landesarchiv, Graz, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Risbe Nejka Uršič Oblikovanje in grafična priprava Dušan Pogačar, tribar.si Tisk Ptujska tiskarna d.o.o.

Ptuj 2014

Kazalo

Predgovor Andrej Brence

Dragocena zbirka historičnega pohištva v ptujskem gradu Maja Lozar Štamcar

Zgodovina ptujskega mizarstva (do izdaje obrtnega reda 1859) Dejan Zadravec

Raziskovanje provenience pohištva v ptujskem gradu Tatjana Štefanič

131

Mizarska tehnologija med začetkom 17. in koncem 19. stoletja Boštjan Roškar

161

Katalog pohištva Boštjan Roškar & Tatjana Štefanič

165

Shrambno pohištvo

237

Mize

297

Sedežno pohištvo

347

Postelje

355

Ure

389 Ogledala 397 409

Drobni pohištveni kosi

Literatura in viri

Pri najinem delu so nama pomagali številni kolegi in kolegice iz različnih ustanov: Vanja Brdar Mustapić, dr. Vesna Bučić, Franc Golob, dr. Maja Lozar Štamcar, Mirjana Koren, dr. Tina Košak, Irena Porekar Kacafura, dr. Nela Tarbuk in dr. Polonca Vidmar. Še posebej se zahvaljujeva dr. Dejanu Zadravcu, direktorici in prijaznemu osebju Zgodovinskega arhiva na Ptuju, Francu Vogelniku, našemu dolgoletnemu lektorju, in Dušanu Pogačarju za vse vložene ure truda pri čudovitem oblikovanju kataloga. Pri tako obsežnem večletnem projektu so nama bili v neprecenljivo pomoč številni sodelavci in sodelavke iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, še posebej muzejski fotograf Boris Farič. Prav vsem se zahvaljujeva z naslednjo mislijo: Ne šteje vse, kar se da prešteti, in ni mogoče prešteti vsega, kar šteje. (A. Einstein)

Boštjan Roškar, Tatjana Štefanič

Predgovor

V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož hranimo

dolgoletne izkušnje pri restavriranju pohištva,

veliko pohištva, izdelanega v različnih časovnih

Tatjana Štefanič pa je pri iskanju izvora pohištva

obdobjih in krajih. Lepše in imenitnejše je na ogled

prišla do pomembnih novih ugotovitev. Da bi

v grajskih sobanah, še več pa ga hranimo v depojih.

bila pohištvena tematika osvetljena čim bolj

Zlasti imenitnejše pohištvo so v preteklosti izde-

vsestransko, sta bila k pisanju povabljena še dva

lovali iz najrazličnejših materialov, med katerimi

ugledna strokovnjaka. Dr. Maja Lozar Štamcar

je seveda prevladoval les. Les pa ni neuničljiv. Po

iz Narodnega muzeja Slovenije, poznavalka in

trebno je bilo občasno kaj popraviti, zamenjati ali

proučevalka notranje opreme v Sloveniji, je v

prilagoditi potrebam in lastnikovemu okusu. Zato

svojem prispevku umestila ptujske pohištvene

je takšno pohištvo za tenkočutnega raziskovalca

kose v slovenski in tudi širši kontekst, arhivist dr.

poučno in zapleteno potovanje skozi čas. S tem sta

Dejan Zadravec iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju

se pri svojih raziskavah srečevala Tatjana Štefanič,

pa je kljub pomanjkanju gradiva, ki je neposredno

kustodinja za kulturno zgodovino, in mag. Boštjan

povezano s ptujskimi mizarji in njihovim cehom,

Roškar, restavrator, specialist za pohištvo. Ko sta se

obudil zanimivo življenje ptujskih mizarjev tako

pred tremi leti lotila dela, nista pričakovala, da bo

podrobno, da jih občutimo tudi kot ljudi, ki so

nastalo nekaj tako obsežnega in temeljitega. Odlo-

prispevali delo žuljavih rok.

čilna je bila vztrajnost, predvsem pa skupno delo,

Zahvala in čestitke vsem avtorjem in

pri katerem sta svoje znanje in spoznanja združila v

drugim, ki so sodelovali pri nastanku publikacije,

izredno natančnih in obsežnih opisih posameznih

posebej pa Tatjani Štefanič, snovalki in urednici

pohištvenih kosov.

publikacije, kateri gre največ zaslug za

Poleg skupnega dela se avtorja predstavita

opravljeno delo.

tudi ločeno s strokovnima člankoma. Mag. Boštjan Roškar je opisal svoja spoznanja in

Andrej Brence, v. d. direktorja

Dragocena zbirka historičnega pohištva v ptujskem gradu Maja Lozar Štamcar1

1 Dr. Maja Lozar Štamcar, umetnostna zgodovinarka, muzejska svetnica, kustodinja za pohištvo, svetila, ure in kovino, Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana, maja.lozar@nms.si

Lastniki in okolje Ptuj se je razvil na prehodu čez Dravo ob po-

cesarskem Dunaju, zato sta rodbini Dietrichstein

membni trgovski poti med Jadranom in Ogrsko.

in Herberstein imeli tam skozi stoletja več sijajnih

Grad nad mestom, ki s svojim bleščečim zidovjem

palač. Podobna situacija je nekaj stoletij veljala tudi

kraljuje nad Dravskim poljem, je bil dolga stoletja

za druge vodilne kranjske, koroške in štajerske

sedež salzburške posesti v Podravju, pozneje, ko je

družine, npr. Turjaške-Auersperge, Slovenjegra-

gospode Ptujske zamenjala vrsta zakupnikov ce-

ške-Windischgraetze, iz Lombardije izvirajoče

sarja Maksimiljana I., pa glavna oskrbna trdnjava

Turn-Valsassinške, Sauerje z gradu Borl in iz Bene-

Vojne krajine. V 17. in 18. stoletju sta ga posedovali

ške Slovenije izvirajoče Attemse, oboje povezane

domača štajerska plemiška rodbina Eggenbergov

z dvorcem Dornava pri Ptuju. Ptujski grad je bil

in v tridesetletni vojni obogateli Škoti Leslieji. V

vedno tesno vpet v vsestranski razvoj ožje in šir-

prvi polovici 19. stoletja so bili lastniki koroški

še okolice. Njegovi lastniki so redno posegali po

Dietrichsteini, doma blizu Trga (nem. Feldkirchen)

najvišjih vojaških, uradniških, diplomatskih in

v dolini Gline, zadnjih sedemdeset let do kon-

cerkvenih službah. Bili so imenovani za deželne

ca druge svetovne vojne pa pomembna štajerska

glavarje, iz rodu Lesliejev in Herbersteinov sta izšla

rodbina

Herbersteinov.2

Z gradom so bili tesno

povezani tudi gradova Vurberk in Hrastovec v

en oziroma dva ljubljanska škofa. Plemstvo je od konca srednjega veka poskušalo

Slovenskih goricah ter dvorec Turnišče pri Ptuju.

svoj polagoma usihajoči vojaški, gospodarski in

Vsi so bili v določenih obdobjih tudi v lastništvu

politični položaj v družbi kompenzirati s kulturo

Herbersteinov,3

ki niso imeli posesti samo v habs-

in izobrazbo.5 Nastajale so bogate knjižnice, izo-

burških dednih deželah, ampak tudi na Češkem.4

braženi in nadarjeni so pisateljevali in se v krožkih

Poleg glavne mestne rezidence v štajerski in kranj-

po vzoru beneških akademij ukvarjali z znanostjo

ski prestolnici Gradcu oziroma Ljubljani je bila

in umetnostjo. Strogim dvornim pravilom so se

potrebna tudi pogosta navzočnost na dvoru in na

izmikali v gledališče, v katerem je bilo dopustnejše

2 Ciglenečki: Družini Leslie in Herberstein, str. 43–52; Ciglenečki: Zapuščina rodbine Leslie na ptujskem gradu (Kronika), str. 171–176; Ciglenečki: Zapuščina rodbine Leslie, str. 57–71; Weigl: Bakrene posode, str. 15–22; Weigl: V kaftanu k cesarju, str. 45–55; Štefanič: Grofje Leslieji, str. 7–31. 3 Hrastovec je imel štiriinšestdeset bogato opremljenih prostorov, Vurberk je tudi slovel po bogati notranji opremi. opremi (Ciglenečki: Družini Leslie in Herberstein, str. 50). 4 Tudi Leslieji so bili med drugim lastniki gradu Nové Mĕsto nad Metují vzhodno od Prage. 5 Reisenleitner, Vocelka: Plemiška kultura, str. 37–42.

Pogled na ptujski grad, prva polovica 20. stoletja

Nekdanje herbersteinske posesti: stara dunajska dietrichsteinskoherbersteinska palača, okoli 1895, in gradovi Vurberk, Libochovice in Hrastovec, prva polovica 20. stoletja (izjema je fotografija gradu Libochovice, ki prikazuje današnje stanje)

svobodnejše izražanje, in npr. na domača pra-

vrednostni sistemi, ki so jih v različnih obdobjih

znovanja, pogosto združena z lovi. Na sprejemih

pripeljali do večjega ali manjšega uspeha in sijaja,

in plesih so neformalno opravljali posle, sklepali

daljnoročno pa izoblikovali zelo podoben okus, ki

poročne in druge zveze. Z rojstvom priznane privi-

se je regeneriral v vsakem novem rodu. Ker je bil

legije so opravičevali z načinom življenja, neredko

ptujski grad vedno v rokah najpomembnejših av-

na račun podložnikov. Predvsem pa je v veliki meri

strijskih plemiških družin, je socialnemu statusu

veljalo, da so to, kar so posedovali, predstavljali

lastnikov morala v veliki meri vedno ustrezati tudi

v družbi. Pomemben je bil - tudi za ceno hudega

notranja oprema. Ne samo freske, štukature, par-

zadolževanja - zunanji blišč: obleka, etiketa, slu-

keti, slike, tapiserije, preproge, peči, lestenci, sre-

žinčad, kočije, konji, bivališča in njihova oprema.

brnina, ampak tudi pohištvo in tekstilije – zavese,

Galerije slikanih portretov prednikov z atributi

poslikane tapete, preproge, oblazinjenje – so se

njihovih položajev so potrjevale družbeni status

morali s skladnimi barvami in vzorci povezovati v

njihovih potomcev. Drago plačano izobrazbo so

privlačno celoto. Vsako plemiško bivališče je imelo

razkazovali tudi z zapletenimi mitološkimi in reli-

nekaj reprezentančnih prostorov s pohištvom, ki

gioznimi ikonografskimi programi na umetninah,

je bilo bolj za razkazovanje, uporabljalo se je paz-

s katerimi so se obdajali, in se tako zavestno dis-

ljivo in ne vsak dan, v vseh drugih sobah pa je bila

tancirali od humanistično večinoma manj podko-

na prvem mestu uporabnost. Pohištvo so skrbno

vanih meščanskih slojev. V vseh pogledih so se

vzdrževali, ga pred prahom ščitili s po meri izdela-

zgledovali po

dvoru.6

Dvorne službe, pridobitni

nimi pregrinjali, ga popravljali in prenavljali, dok-

posli, sorodstvene obveznosti, izobraževanje in

ler ni bilo zares popolnoma izrabljeno in dotrajano.

počitnice so pomenile pogosta, tudi daljša potovanja.

Namenjeno je bilo več rodovom. Iz bogateje oprem

Bolj ali manj kozmopolitski način življenja je prinašal

ljenih prostorov so ga skozi desetletja prestavljali

poznavanje evropskih modnih smernic in željo po

v manj pomembne in končno v servisne prostore.

novostih, tesne sorodniške povezave med rodbi-

Vsak količkaj uporaben kos je bil dobrodošel, saj so

nami pa so vplivale na poenotenje bivalnega sloga

stalno ali občasno v gradovih bivali številni ljudje.

v modi določenega časa. Rodbine so povezovali isti

Po muhi ali potrebi, ob porokah in kot del zapu-

načini vzgoje in izobraževanja, ista hotenja in isti

ščin, se je selilo med gradovi in palačami.

Ottillinger, Hanzl: Kaiserliche Interieurs, na več mestih; Hanzl-Wachter: Hofburg zu Innsbruck, na več mestih.

Stanje Od sredine 20. stoletja na gradu domuje Pokrajinski

Prago in Dresdnom), iz graške mestne rezidence

muzej Ptuj (in Ormož). Poleg drugih posebej raz-

in iz stare palače na Mihaelovem trgu v strogem

stavljenih zbirk (npr. orožje, glasbila) so na ogled

središču Dunaja, ki se je leta 1897 umaknila mo-

tudi reprezentančni grajski prostori s sijajnim

dernejši zgradbi. Pohištvu Herbersteinov (ki so ga

restavriranim pohištvom, predvsem iz 18. in 19.

delno večkrat tudi odprodajali) se je do danes pri

stoletja.7 Nekaj sto drugih kosov pohištva, zlasti

družilo še pohištvo, ki je bilo ob koncu 19. stoletja

sedežnega, v depojih še čaka na skrbno restavra-

v lasti ptujskega Muzejskega društva, nekaj ga je

torjevo roko8 in umestitev na razstavo. Velika ve-

prišlo v grad po drugi svetovni vojni iz Federalnega

čina (razstavljenega in nerazstavljenega) pohištva

zbirnega centra odvzetih premičnin, nekaj ga je

je dokumentirana iz časa lastništva Herbersteinov

bilo kupljeno na ormoškem gradu, nekaj pa od

med letoma 1873 in 1945. Zgolj za nekaj kosov je

posameznikov.10 Na peščici znanih fotografij,

mogoče povedati, da so bili v gradu že pred letom

nastalih v zgornjih gradovih v prvi polovici

1873.9

Večina pohištva je prispela z drugih posesti

20. stoletja, lahko včasih identificiramo nekaj še

Herbersteinov, iz Hrastovca in Vurberka, z gradu

danes na gradu ohranjenih kosov pohištva,

Libochovice na severozahodnem Češkem (med

čeprav so bili morda medtem že predelani.

7 Vidmar: Zbirka fevdalne stanovanjske kulture, str. 77–111. 8 Za restavriranje je zaslužen mag. Boštjan Roškar, ki v tej publikaciji piše o historičnih materialih in tehnikah izdelave v določenih obdobjih, str. 131–159; Prim. Roškar, Štefanič: Pohištvo: veščine in skrivnosti mizarskih mojstrov, str. 16–23. 9 Z izumrtjem moške linije knezov Dietrichsteinov so nekaj opreme, znane so slike, prepeljali na Dunaj in grad Frydlant v severni Češki (Štefanič, Roškar: Pohištvo v ptujskem gradu, str. 8). 10 Natančno se v tej publikaciji s provenienco posameznih kosov ukvarja kolegica Tatjana Štefanič. Gl. str. 69–129.

Današnja postavitev pohištva v sklopu Zbirke stanovanjske fevdalne kulture v ptujskem gradu

Značilnosti – kvaliteta, tipi, slog forme in okrasa

Ptujski grad, interier grofičinega salona, druga četrtina 20. stoletja

Kljub precejšnji naključnosti ohranjenega pohištva

manju večjega števila ljudi, kar se še danes odraža

je očitno, da ne glede na neposredno provenienco

tudi v številčnih sedežnih garniturah, sestavljenih

pomeni enoto tako v kvalitetnem kot slogovnem

iz najmanj pol ducata kosov. Kot je tradicionalno

smislu. Izdelano je iz kvalitetnega, celo dragocene-

pričakovati za plemiško lastnino, so nekateri kosi

ga lesa in drugih materialov. Na delu so bili očitno

okrašeni s heraldičnimi motivi, kot sta npr. ple-

izvrstni mojstri, ki so obvladali stare in nove tehni-

miška grba Dietriechsteinov in Herbersteinov na

ke in so bili dovolj nadarjeni za prvovrstno izpeljavo

skrinjasti klopi, izdelani ob kakšni poroki.

po slogovnih zapovedih svojega časa. Praviloma

Le peščica (miza, umivalna omara in skrinje)

gre za zadržane in preproste izdelke s skladnimi

je še poznosrednjeveških kosov iz 16. stoletja, ki

proporci. Sedežno pohištvo je opeto s trpežnim

kažejo poznogotske slogovne poteze alpske pro-

blagom, ki je pogosto potiskano s slikovitim vzor-

venience.11 Renesančni skrinji12 in stola13 izdajajo

cem. Del pohištva je večjih dimenzij kot običajno,

italijanske vplive, mogočna postelja z visokimi

kar je značilno za opremo, namenjeno palačam

balustrskimi stebri na vogalih prav tako, zre-

in gradovom, saj mora proporcionalno ustrezati

lobaročna kredenca z zavitimi stebri iz konca

velikim prostorom. Le-ti so bili namenjeni spreje-

17. stoletja14 pa bi bila lahko nastala kjer koli v

11 Za umivalno omaro gl. kat. št. 9, str. 179, za mizo pa kat. št. 45, str. 238–239. Prim. Lozar Štamcar: Gotsko pohištvo na Slovenskem, kat. št. 2.1.4 in 2.1.5, str. 297–298. 12 Severnoitalijanska renesančna skrinja, kat. št. 1, str. 167 in skrinja iz Poadižja, kat. št. 2, str. 168–170. Prim. Bučić: Meščanska skrinja v Sloveniji, kat. št. 13 in 18. 13 Za stola gl. kat. št. 91, str. 303, kat. št. 92, str. 304. Prim. Bučić: Stol v petih tisočletjih, kat. št. 9 in 10, str. 9. 14 Gl. kat. št. 10, str. 180–181, kat. št. 130, str. 348–349.

srednjeevropskem prostoru. Večina pohištva izvi-

priljubljenosti v družabnih krogih.

ra iz 18. in 19. stoletja, ko se je pohištvo evropskih

V sprejemnicah in drugih salonih je bilo za

vodilnih slojev zelo namnožilo. Slogovni razpon

pomenkovanje predvidenih po več sedežnih gar-

glavnine pohištva torej sega od klasicističnega,

nitur, z večjimi kotnimi zofami in klopmi, stoli,

prek empirsko–bidermajerskega do novoroko-

tabureji in manjšimi naslonjači za dame in večjimi

kojskega, novobaročnega in novorenesančnega.

za gospode. Na Ptuju najdemo nekaj sto kosov

Priljubljeni so bili npr. enaki ali le rahlo modifi-

sedežnega pohištva, še baročnega, z usnjenim

cirani pari omar, omaric in miz. Nastala je vrsta

oblazinjenjem in struženimi oporami, garniture

podtipov, specializiranih za dame in gospode, za

klasicističnih stolov z ravnimi štirikotnimi, proti

čim večje udobje, za različne potrebe živahnega

tlom zoženimi nogami in čipkasto izrezljanimi

družabnega življenja in posvečanja umetnosti.

hrbti.15 Posebna zanimivost je pet preprostih de-

Bonton je zahteval redno medsebojno obisko-

skastih stolov s poševnimi paličastimi nogicami,

vanje sosedov in povezanih rodbin, preganjanje

katerih hrbtna naslonjala so poslikana s figurami

dolgočasja pa pristno gostoljubnost do prijateljev.

iz commedie dell'arte. Vrsti različnih zgodnje-,

Sprejemi in plesi so bili odlične priložnosti za

zrelo- in poznobidermajerskih stolov, naslonjačev,

neformalno opravljanje poslov in sklepanje zarok,

oblazinjenih klopi in kanapejev kronološko sledi

njihovo prirejanje pa je nedvomno prispevalo k

parada novobaročnih-novorokokojskih globoko

15 Bučić: Stol v petih tisočletjih, kat. št. 18, 36, 43, 48 in 57, str. 60, 65, 67–69.

zgoraj Klop z grboma rodbin Dietrichstein in Herberstein, druga polovica 19. stoletja spodaj Oblazinjeni bidermajerski klopi, prva polovica 19. stoletja

Novorokokojska naslonjač in počivalnik z ohranjenima originalnima oblazinjenjema, tretja četrtina 19. stoletja

oblazinjenih stolov, naslonjačev in počivalnikov

in drugih kovin, v knjižnih omarah literatura za

z ukrivljenimi nogami in valovito obrisanimi na

razvedrilo in pouk. Španske stene so varovale pred

slonjali za hrbet. Iz zadnjih desetletij 19. stoletja

prepihom, preveliki vročini iz kamina ali svetlobi

so spet oglati in bogato struženi novorenesančni

skozi okno. Čedalje več je bilo tudi vedno večjih

kosi. Igralce so čakale mizice z marketiranimi

ogledal. Tudi v ptujskem fondu vseh teh kosov ne

šahovnicami, priročnimi poličkami za karte in

manjka.17 Tudi shrambno pohištvo je zelo raznovr-

žetone različnih družabnih

iger.16

Ob oknih so

stno. Zanimivo, da razen očarljive male poslikane

stale šivalne ali pisalne mizice. Na vsakovrstnih

črno-rdeče-zlate18 skorajda ni kabinetnih omaric,

podstavkih in stojalih so bile razpostavljene sve-

ki so bile najbolj priljubljene v plemiških bivališčih

tilke, sprva le svečniki, potem svetilke na repično

17. stoletja. V fondu iz 18. stoletja je vrsta zanimi-

olje, petrolej in v drugi polovici 19. stoletja na plin,

vih baročnih tabernakeljskih ter drugih pisalnih

zelenje in cvetje v loncih ter kipi. V vitrinah je

in garderobnih omar. Dragocenih je več nočnih

bilo varno spravljeno steklo, porcelan in srebrni-

omaric v časovnem razponu od konca 18. do prve

na, na strežnih omarah posodje iz kositra, bakra

petine 20. stoletja.

16 Gl. kat. št. 47, str. 242–243, kat. št. 50, str. 248 in kat. št. 63, str. 263. 17 Na mizah in policah so bile številne lepo oblikovane kasete za pisma, pisalne, šivalne in kadilne potrebščine ter nešteto drugih drobnarij. Teh se je na ptujskem gradu ohranilo relativno malo. 18 Gl. kat. št. 156, str. 401. Verjetno nemški izdelek iz prve polovice 18. stoletja v posnemanju japonskih lakiranih kabinetnih omaric iz časa okrog 1700.

zgoraj levo

Baročna kotna omara, tretja četrtina 18. stoletja

Nekaj kosov je izdelanih iz polnega lesa, npr. kotna omara z zaobljenimi paličastimi okvirji in

razvoj v žagarstvu omogočil strojno rezanje furnirjev, s tem pa vedno večje in tanjše furnirne liste.

Sicer pa sta tako 18. kot 19. stoletje v na-

Zaporedno rezani listi s skoraj enakim naravnim

ših krajih postavili v ospredje furnirano pohištvo

vzorcem so bili lahko dvojno ali četverno zrcalno

(predvsem iz orehovine). Na številnih ptujskih

sestavljeni in so prekrili vso površino empirsko-

nasprotna stran:

kosih pohištva lahko občudujemo iznajdljivost

bidermajerskega sekreterja ali omare, ustvarjajoč

zgoraj levo

mojstrov, ki so ga furnirali. Iz manjših koščkov

dotlej neznane slikovite učinke. V nadaljevanju

Baročna španska stena, 18. stoletje

furnirja so sestavljeni kontrastno tonirani, vrisani

renesančne tradicije je bilo mogoče dodati še za-

baročno-rokokojski okvirji iz prepletenih trakov,

nimivo duhovito zabavo z optičnimi prevarami

ki so sledili oblikam okrašenih površin; sprva so

(trompe-l'œil). S furniranjem so znali na različne

bili geometrijsko pravilni, pozneje zalomljeni,

načine dosegati vtis spreminjajoče se globine in

valoviti in zašiljeni. Tako nastale kartuše so bile

plastičnosti, bodisi s senčenjem furnirnih koščkov

izpolnjene z volutastimi prepleti, s šopki ali košari-

ali s primernim sestavljanjem temno-svetlih partij

cami cvetja pa tudi s figurami in figuralnimi prizo-

geometrijskih likov.

zgoraj desno

Klasicistična nočna omarica, zadnja četrtina 18. stoletja

spodaj levo

Stojalo za risbe in grafike (?) z novobaročnimi in novorenesančnimi stilnimi elementi, druga polovica 19. stoletja sredina

Veliko novobaročno ogledalo, sredina 19. stoletja

polžki.19

ri, katerim so za navdih ali model služile grafične predloge. Na prehodu v 19. stoletje je tehnološki

desno

Baročna pisalna omara, 18. stoletje

19 Lozar Štamcar: Shrambno pohištvo v plemiških zapuščinskih inventarjih, str. 88–97; Lozar Štamcar: Shrambno pohištvo, na več mestih.

Nastanek zbirke pohištva v ptujskem gradu Nedvomno so za večino tega bogatega fonda zaslu-

po pariškem zgledu razcvetela gradnja plemiških

žni predvsem mizarski, tapetniški in drugi - za-

palač. Cesar Leopold I. je dal zgraditi avstrijski

enkrat še anonimni - mojstri v štajerski prestolnici

Versailles, grad Schönbrunn. Italijanski stavbe-

Gradcu in na cesarskem Dunaju, morda tudi v češki

niki, freskanti, štukaterji so vpeljali v prestolnico

Pragi. Nekaj kosov je gotovo iz sosednjih dežel,

radoživ in pisan barok, ki se je kazal tudi v notranji

Kranjske in Koroške. Dodamo lahko še kakšen

opremi. Leopoldova vnukinja vladarica Marija

kos iz Nemčije, npr. rokokojski pisalnik z okrasni-

Terezija se je v štiridesetih letih 18. stoletja sicer

ma plastičnima volutama na robovih, kakršne so

zapletla v drago nasledstveno vojno in zato varče-

običajno značilne za omare, izdelane v Mainzu ob

vala z naročanjem nove opreme za dvor,25 medtem

srednjem Renu,20 ali pa par bogato geometrijsko

pa si je njeno plemstvo in vedno vplivnejše in na-

furniranih klasicističnih sekreterjev, ki morda

raščajoče meščanstvo v prestolnici in drugod po

izhajata iz zgornjega Porenja.21 Nekaj opreme je

državi prav lahko privoščilo kvalitetno rokokojsko

gotovo nastalo tudi na domačem pragu, saj se je

pohištvo, npr. klasične avstrijske čokate taber-

Ptuj ponašal s prvovrstnimi mizarji. Sredi 18. sto-

nakeljske pisalne omare. Poleg teh je v ptujskem

letja npr. sta mojstra Wasser in Märnzeller izdelala

pohištvenem fondu tudi nekaj drugih izredno

izvrstno marketirano zakristijsko opremo v mestni

zanimivih kosov pisalnega pohištva, npr. iz prve

proštijski

cerkvi.22

O ptujskih pohištvenih obrtni-

polovice 18. stoletja baročni pisalnik na visokih

kih je govor v posebni študiji v tej publikaciji.23

zavitih nogah. Čelnice predalčkov na kabinetnem

V štajerski prestolnici Gradcu so delovali številni

delu so okrašene s commessi di pietre tenere, sliči-

odlični mizarski mojstri.24 Predvsem pa se je na

cami iz raznobarvnih mehkih kamnin, po katerih

Dunaju po letu 1683, ko so si meščani oddahnili po

je nekaj stoletij slovela Florenca in so jih severno

odbitem turškem napadu, v požganih predmestjih

od Alp radi vstavljali v svoje pohištvo.26 Iz sredine

20 21 22 23 24 25 26

Gl. kat. št. 38, str. 226–227. Prim. Eller: Schreibmöbel, str. 116–124. Gl. kat. št. 17, str. 192. Lozar Štamcar: Baročne zakristijske omare, kat. št. 1.42., str. 25–26. Gl. prispevek dr. Dejana Zadravca o ptujskih mizarjih, str. 25–67. Brunner: Geschichte der Stadt Graz, str. 135, 163, 169. Witt-Dörring: Die Möbelkunst am Wiener Hof unter Maria Theresia, na več mestih. Gl. kat. št. 36, str. 221.

Z vzorci potiskano bombažno blago, ohranjeno na različnih kosih sedežnega pohištva, 19. stoletje

18. stoletja je izrazito visok, morda južnonemški

zavese, oblazinjanje pohištva in stenske tapete. Že

pisalnik z iluzionistično kockasto marketerijo, s

od druge polovice 18. stoletja je bilo priljubljeno t. i.

konca 18. stoletja iz orehovine izrezljana klasici-

toile de Jouy (platno iz Jouya, predmestja Pariza). V

stična pisalna miza27 in iz istega časa pisalnik ne-

ptujskem fondu je npr. na počivalniku iz sredine

navadne oblike z dvojno rebračo v spodnjem

delu,28

19. stoletja najti na smetanasti podlagi rdeč mono-

ki so ga grofje Herbersteini z Dunaja pripeljali na

hromni vzorec z znamenito Gugalnico po predlogi

Ptuj. Če Dunaj v 18. stoletju še ni bil izrazito pohiš

slikarja Jeana-Baptista Hueta.30 Z elegantnimi

tveno središče, je to v 19. stoletju s koncipiranjem

eno- ali dvobarvnimi rokokojskimi in klasicistič-

vrste imenitnih lastnih različic empirja, biderma-

nimi vzorci potiskani in brušeni/glajeni svila, lan

jerja, drugega rokokoja, staronemškega sloga in

ali bombaž, ki se je na splošno imenoval činc, so na

secesije, predvsem pa z vojsko odličnih mizarskih

Zahodu uspešno posnemali kaliko, izvorno indij-

podjetij z moderno proizvodnjo in natisnjenimi

ske tekstilne tiske. Z novostmi v opremljanju in

prodajnimi katalogi vsekakor

postal.29

Koncentra-

modi so se dame seznanjale z branjem vedno večje

cija visoke aristokracije na dvoru, podjetnih in pre-

ponudbe revij, časopisov in knjig. V drugi polovici

možnih meščanov, ustvarjalnosti in nadarjenosti

19. stoletja je izum sintetičnih - anilinskih - barv

umetnikov in umetnih obrtnikov je v kratkem času

prvič omogočil živobarvna, predvsem cvetlična

omogočila izdelavo večjih količin luksuznega bla-

vzročasta blaga za oblačila in dom na svetlih ali

ga, ki se je lahko merilo s tistim iz Pariza. Železni-

temnih podlagah, ki so damske salone spremenila

ca, ki je v drugi tretjini 19. stoletja začela prepredati

v rajske vrtove. Grajske sobe so dobile imena po

Evropo, je omogočila hitre transporte pohištva in

prevladujočih barvah, v katere so bile odete.

drugega prej težko dosegljivega blaga. Med drugim se je dalo zdaj pri domačih trgovcih naravnost iz Pariza ali z Dunaja naročiti moderne tekstilije za

27 28 29 30

Gl. kat. št. 42, str. 232–233. Gl. kat. št. 41, str. 231. Lozar Štamcar: Modifikationen der Schreibmöbel, na več mestih. Riffel, Pouart, Walter: Toile de Jouy, str. 111.

Analogije Obsežne zbirke starega pohištva (in druge sta-

ptujskega historičnega pohištva z drugim in situ

novanjske opreme) najdemo v Narodnem muzeju

ohranjenim grajskim pohištvom so omejene tako

Slovenije, Pokrajinskem muzeju v Mariboru in

rekoč le na dva gradova, na gosposko nadstropje

Pokrajinskem muzeju v Celju.31 A to pohištvo je

Tuštanja pri Moravčah33 in ves grad Snežnik.34

pogosto brez znane provenience, v vsakem prime-

Tuštanjsko pohištvo je s konca 18. in prve polovi-

ru pa iztrgano iz konteksta. Ker so bile politične,

ce 19. stoletja, ko so bili lastniki najprej družina

gospodarske in družbene okoliščine gradovom v

Škarja, pozneje pa prav do danes Pirnati. Ohranila

20. stoletju na Slovenskem izrazito nenaklonjene,

se je še celo obstenska razporeditev stanovanjske

so danes domala vsi veliki in nekoč bogato oprem

opreme, značilna za klasicistično in bidermajer-

ljeni gradovi po vrsti požgani in uničeni ali pa vsaj

sko dobo. Pohištvo je s časom dobilo neprecenljivo

zanemarjeni. Tisti srečneži, za katere se skrbi, so

patino. Ponekod so na oknih še prvotne biderma-

sicer popolnoma brez historične opreme, a razkošje

jerske zavese. Stoli, naslonjači in zofe so še vedno

štukatur in poslikav v slavnostnih dvoranah in

oblazinjeni tako, kot so to delali v 19. stoletju.

kapelah daje slutiti, da so nekoč imeli tudi kvali

Večinoma so se ohranila tudi blaga, s katerimi so

tetno ali celo sijajno

opremo.32

Možnosti primerjave

opeti (ponekod celo v več plasteh), tj. vzorčasto

31 Lozar Štamcar: Sedežno in shrambno pohištvo, str. 132–145; Moškon: Stalna razstava, na več mestih; Cvirn: Vodnik po zbirkah, na več mestih; Koren: Pohištvo, brez strani. 32 Npr. gradova v Brežicah in Slovenski Bistrici. 33 Lozar Štamcar: Stanovanjska oprema dvorca Tuštanj, str. 315–324; Bučić: Interierji na tuštanjskem gradu, str. 325–346. 34 Bučić (ur.) idr: Iz zgodovine snežniške graščine, na več mestih.

Interier prvega nadstropja dornavskega dvorca, sedemdeseta leta 19. stoletja

potiskani bombažni činci (cici) in rebrast žamet s

jih poznamo s slovenskih gradov, ki ga je naslikala

pozamenterijo, čopki in resicami vred. Potem je tu

grofica Marija Attems. Gre za avtoričino delovno

še vedno obilo drobnega inventarja, različno po-

sobo na Šrajbarskem turnu pri Krškem v lasti nje-

sodje, večje in manjše slike, vaze s pavovimi peresi

nega moža grofa Antona Aleksandra Auersperga z

in nešteto drugih vsakdanjih predmetov, ki so na

umetniškim imenom Anastazij Zelenec.35 V manjši

mizah, predalnikih in po stenah razpostavljeni po

sobi so elegantna, z modrim opeta sedežna garni-

okusu 19. stoletja in so sodili v solidno in udobno

tura, etažera in pisalna miza z zložljivim stolom,

bivališče domače podeželske gospode. Grad Snež-

oboje verjetno iz delavnice slavne dunajske firme

nik je imel drugačno vlogo kot Tuštanj. Po sredini

Danhauser. Z upodabljanjem bidermajerskih interi-

19. stoletja ga je, propadajočega in z obsežnimi

erjev so se ukvarjali tudi profesionalni slikarji. Med

gozdovi vred, kupil saški knez Schönburg-

najznamenitejše sodi Rudolf van Alt, ki je sredi 19.

Waldenburg. Nemški rodbini, katere člani so bili

stoletja med drugim naslikal nekaj ureditev sob v

vojaško in politično zelo dejavni, z najvišjimi zve-

danes podrti stari dunajski palači poljske rodbine

zami vse tja do nemškega cesarja, je bil Snežnik

Lanckoronski in leta 1848 enega izmed interierjev

globoko na jugu, gledano iz njihovega domicilne-

palače Windisch-Graetz na Dunaju. Podobno barvit

ga, luksuzno opremljenega gradu Hermsdorf pri

in celovit vtis, za katerega so zaslužne tekstilije, bi

Dresdnu, predvsem sedež gozdno-lesnega gospo-

bili nedvomno dobili v istem času tudi na ptujskem

darstva in lovski grad, kamor so na oddih vabili

gradu, v mestnih rezidencah in drugih gradovih na

visoke goste. Stavbo so prezidali po romantičnih

Slovenskem. Še malo bolj nam lahko radovednost

predstavah in srednjeveškem okusu 2. polovice

po tem, kakšni so bili grajski interierji, potešijo

19. stoletja in ga opremili s trpežnim in solidnim

fotografski posnetki, žal le črno-beli. Iz sedem-

novobaročnim in novorenesančnim pohištvom.

desetih let 19. stoletja, ravno iz časa, ko je ptujski

Ker je po drugi vojni novim elitam prav tako služil

grad prešel v roke Herbersteinov in so ga začeli

za oddih in lov, se je inventar s posodjem, jedilnim

opremljati, sta se npr. ohranila dva albuma istega

priborom in drugimi drobnarijami vred bolj ali

graškega fotografa s posnetki eksterierjev, parka in

manj ohranil do leta 2008, ko je Narodni muzej

nekaj interierjev prej omenjenega gradu Šrajbarski

Slovenije prenovljeni grad z opremo odprl obi-

turn pri Krškem in graščine Dornava pri Ptuju, ki

skovalcem kot svojo novo dislocirano enoto. Več

je bil v lasti grofice Marije Attems. V 1870-ih letih je

primerjav kot v Sloveniji je danes možnih na avstrij-

imela tako v Dornavi kot na moževem gradu mo-

skem Koroškem in Štajerskem v gradovih v zasebni

derne novobaročno in novorokokojsko razgibane in

ali javni lasti. Pristna stara stanovanjska oprema se

udobno globoko oblazinjene naslonjače s cvetličnim

kot žlahtna usedlina stoletij prilega skrbno vzdrže-

vzorcem.36 Tudi iz mestnih palač je ohranjenih

vanim starodavnim stavbam. Nad Dravo se na Ko-

nekaj posnetkov, npr. iz leta 1895 z baročno opremo

roškem dviguje grad Humberk (nem. Hollenberg) v

iz graške rezidence grofov Sauer-Borlskih.37 Mlajše

lasti družine Dietrichstein. Naravnokulturno celoto

fotografije, tudi tiste, nastale v 1920-ih in 1930-tih

v prelepem parku si je mogoče ogledati na matičnem

letih, kažejo, da so bili prostori plemiških bivališč

gradu rodbine Herberstein v bližini Gradca, v sa-

tipično opremljeni tako s starejšo kot vedno tudi

mem mestu pa lahko občudujemo veličastni, izred-

z nekaj sodobne opreme.38 Poleg slikovnih virov

no dobro ohranjeni in odlično obiskani grad Eg-

imamo na voljo tudi pisne. Vsekakor bo zanimivo

genberg v upravljanju graškega muzeja Joanneuma.

pregledati iz različnih obdobij ohranjene inventarje

Ko si poskušamo predočiti ne samo, kakšno je bilo pohištvo v določenem obdobju zgodovine

opreme na ptujskem gradu, ki so bili do danes za znanstvene analize večidel neznani. Že objavljeni

ptujskega gradu, ampak tudi, kakšni so bili grajski

inventarji z drugih gradov na Slovenskem in nji-

prostori, kako so bili opremljeni, kakšno vzdušje

hove analize nam bolj ali manj zgovorno (včasih

je vladalo v njih glede na barvni vtis, svetlobo in še

tudi po posameznih prostorih) naštevajo – kolikor

kaj, si pomagamo z upodobitvami starih interierjev.

lahko sklepamo iz kratkih oznak – bolj ali manj v

Za sam ptujski grad za zdaj ne poznamo še nobe-

različnih obdobjih ptujskim nedvomno podobne

ne, imamo pa gvaš na papir iz leta 1840 s tipično

pohištvene kose in nam tako pomagajo pri boljšem

bidermajerskim interierjem, enim od redkih, ki

razumevanju ohranjenih kosov.39

35 Lozar Štamcar: Upodobitev bidermajerskega interierja, str. 109–123; Lozar Štamcar: Udobno opremljeni dom Anastasiusa Grüna, str. 95–115. 36 Weigl: O francoskih grafikah, str. 180–249; Bučić: Dornavske ure, str. 323–325; Lozar Štamcar: Bidermajerska knjižna omara, str. 388–402. 37 Fotografija iz leta 1895 (Die Kulturhistorische Sammlung, str. 84–85). 38 Lozar Štamcar: Fotografije predvojnih grajskih interierjev, str. 147–155. 39 Ciglenečki: Oprema gradov na slovenskem Štajerskem, na več mestih; Lozar Štamcar: Stanovanjska oprema gradu Grm, str. 593–597; Lozar Štamcar: Pohištvo 18. stoletja na gradu Strmol, str. 275–284; Lozar Štamcar: Grad kot plemiško bivališče, str. 509–524.

Izjemnost zbirke in njeno današnje mesto v pohištveni dediščini na Slovenskem Zbirka ptujskega historičnega pohištva je izjemna

vzmetenjem in gumbanjem). V premišljeni pro-

v vseh pogledih. Za slovenske razmere je številčna

porcionalnosti izhajajo iz mer človeškega telesa. Na

in predstavlja bogato pahljačo tipov, oblik, okrasja,

različne načine je zagotovljena dolgotrajna trdnost

tekstur in barv, kakor so se pojavljali skozi stoletja

sestavnih delov in celotnih zgradb (npr. mednožne

v različnih pohištvenih slogih. Vključuje mnoge

vezave pri mizah, pluralnost hrbtnih naslonjal).

krhke kose, ki so tipološko zelo zanimivi (npr.

Ohranjeno je obilje drobnih detajlov, ki se sicer z

stojala, španske stene, nočne omarice), a običajno

rabo večinoma izgubijo, deformirajo, uničijo ali

za zbiralce niso bili posebej privlačni in se zato

»prenovijo«: okovje – gumbi, tečaji, aplike, žeb-

niso ohranjali. V nasprotju z zasebnimi in javnimi

ljički in porcelanaste glavice žebljičkov in na nogah

zbirkami historičnega pohištva, ki so se v zadnjih

medeninasta kolesca.

sedemdesetih letih uporabljale tako, da so služile

Še prav posebno pa je ptujska zbirka dragoce-

prvotnemu namenu kot oprema bivališč ali sekun-

na zaradi ohranjenih izvornih tekstilnih prevlek.

darnemu namenu v muzejih za ogled javnosti, pro-

Ker se tekstilije precej hitreje obrabijo kot les, je

učevanje itd., in so jih zato (pretirano) vzdrževali,

pri starem pohištvu, ki se je uporabljalo skozi več

čistili, konservirali, restavrirali, je ptujsko pohiš

rodov, pričakovati, da so bile že večkrat zamenjane.

tvo ostalo večinoma zamrznjeno v času. Ohranili

A v ptujski zbirki se je ta proces pred kakimi osem-

so se prvotno (ali vsaj nazadnje pred skoraj stolet

desetimi leti ustavil. Zato lahko še danes občudu-

jem) uporabljeni materiali (različne vrste domačega

jemo ponekod sicer obledele, a še vedno razkošne

in tujerodnega lesa, paleta različnih in različno

barve cvetličnih, figuralnih in geometrijskih vzor-

obdelanih kovin, tekstilije iz bombaža, lanu, svile,

cev na potiskanem platnu (čincu). Našteti je mogo-

usnje, impregnirano platno), vse izdelano v nek-

če okrog petindvajset različnih tiskanih vzorcev,

danjih mizarskih tehnikah. Ohranjene so prvotne

katerih slog se je skozi 19. stoletje spreminjal od

obdelave površin, na katerih se je z leti nabrala

klasicističnega, bidermajerskega do novobaročnega

žlahtna patina. Vsaka omarica, stol in zofa imajo

in novorenesančnega. Sedeži so opeti še s striženim

prvotne konture, silhuete, značilne za določeno

žametom, reliefno tkanim damastom in drugimi

dobo, materiale in tehnike izdelave (ploski sedeži

tekstilijami.40 Precej je tudi prvotne pozamen-

z ostrimi obrisi, globoko oblazinjenje z zgodnjim

terije – zaključnih vrvic, resic, cofov, ki je bila

40 Tekstilije na pohištvu ptujske zbirke si zaslužijo posebno raziskavo glede materialov z analizo vlaken in tehnik tkanja in obsežno umetnostnozgodovinsko študijo njihovih historičnih vzorcev (zadnja leta smo priča strmemu razmahu zanimanja svetovne raziskovalne skupnosti za tekstilne vzorce in je zato na voljo ogromno literature. Gl. na primer Edwards: Encyclopedia of Furnishing Textiles, Floorcoverings and Home Furnishing Practices).

tako priljubljena v drugi polovici 19. stoletja.41 Še

tega bogastva pa se je še ohranilo in z njegovo po-

zaznavamo prvotno harmonijo tekstur (les-tekstil,

močjo poskušamo rekonstruirati, kako se je nekoč

tekstil-kovina, les-usnje) in ubranost barv in

pri nas v resnici živelo in delalo. Velike stare graj-

tonov, s katerimi so se nekoč ukvarjale grajske

ske stavbe, vedno bolj polne stanovanjske opreme,

gospe in njihovi tapetniki. Avtentičnost se v tem

so sprva pomenile pomembno varnost, pozneje pa

primeru lahko zapiše z veliko začetnico. Prav zato

sedež uradov, tržni prostor in kulturno vozlišče

so ohranjene historične tekstilije prava redkost in

vsakršnega delovanja in ustvarjanja kraja in vir

dragocenost, ki ji pri nas ni para. Sodijo med vrho-

njegovega ponosa. Pohištvo in druga stanovanjska

ve slovenske tekstilne dediščine in pomenijo edin-

oprema nam še bolj živo in bližje kot same grajske

stven izziv tako za konservatorsko-restavratorsko

stavbe govorita o posestnikih, ki so, podobno kot

vedo kot za umetnostnozgodovinske študije.

današnji lastniki podjetij, skrbeli za svojo posest in

Plemstvo kot enotna skupnost v moderni sve-

zaposlene. Historično pohištvo govori o njihovih

tovni družbi 21. stoletja nima več pomena, čeprav

potrebah, željah, spretnostih, znanju, izobrazbi in

se mnoge stare družine in posamezniki še danes

okusu. Hkrati pa pripoveduje tudi o drugih nosil-

uspešno uveljavljajo na različnih področjih. V Slo-

nih segmentih družbe, ne samo o spretnih moj-

veniji, večnem stičišču med velikimi kulturami

strih, ki so to pohištvo izdelali, ampak prav o vseh

Evrope in Azije, je v prvi polovici 20. stoletja prišlo

prebivalcih našega prostora, ki so s svojim delom,

do soočenja podedovanih napetosti in v primeri z

ustvarjalnostjo in iznajdljivostjo v nekaj generaci-

drugimi deželami do najradikalnejšega zanikanja

jah doprinesli k temu, da so bile sploh možne taka

zgodovinskega pomena plemstva za razvoj skupne

odličnost, toliko lepote in kvalitete - in iz histo-

domovine. Še zadnjih ostankov starega družbenega

ričnih pričevanj vseh vrst je razvidno, da so se tega

reda res ni bilo težko tudi fizično uničiti, ljudje so

tudi zavedali.

pomrli ali zbežali, palače, dvorci in gradovi, nekoč ponos vseh deželanov, so bili požgani ali zanemarjeni, njihova večstoletna stanovanjska oprema pa razbita in raznesena. Večidel je bila tako razbita in raznesena naša skupna zgodovina, velik del naše v stoletjih oblikovane identitete. Vsaj nekaj drobcev

41 Payne: Stilmöbel Europas, str. 349; Haaff: Louis-Philippe: Möbel, na več mestih.

Zgodovina ptujskega mizarstva

(do izdaje obrtnega reda 1859) Dejan Zadravec1

Dr. Dejan Zadravec, arhivist, Zgodovinski arhiv na Ptuju, ViÄ?ava 5, SI-2250 Ptuj, Dejan.Zadravec@guest.arnes.si

Viri in literatura za zgodovino ptujskega mizarstva Mizarstvo je samostojna obrtna dejavnost, ki je

Kolikor toliko temeljit pregled znanstvene in

svoj vnovičen razmah doživela v poznem srednjem

strokovne literature o ptujskem mizarstvu spomi-

veku, ko se je izdelava pohištva in lesenih oblog,

nja na iskanje igle v kopici sena. Čeprav je bilo o

torej notranje opreme, ločila od tesarstva. Konč-

gospodarski zgodovini mesta prelitega že kar nekaj

ni mizarski izdelki in storitve sicer nikoli niso

črnila, tukajšnje izdelovanje lesenih predmetov

bili življenjsko neobhodni in nujni, tako kot tisti

v preteklosti, še posebej pohištva, ni bilo deležno

mlinarjev, pekov in mesarjev, so pa vsekakor zelo

pozornosti, ki mu pripada. Neizpodbitni razlog za

olajšali in izboljšali kakovost posameznikovega

to tiči v pomanjkanju gradiva ptujskega mizarskega

ali družinskega življenja. Izdelava pohištvenih in

ceha. Današnje poznavanje zgodovine ptujske obrti

pozneje še nekaterih gradbeniških izdelkov ni bila

namreč sloni skorajda izključno na raziskavah ohra-

preprosta in je od mojstrov in pomočnikov zah-

njenega gradiva različnih ptujskih cehov. Ker pa,

tevala natančnost in spretnost, saj so morali svoj

kot že omenjeno, gradiva tukajšnjega mizarskega

izdelek spremljati in realizirati od ideje do zaključ-

ceha ni ne v Zgodovinskem arhivu na Ptuju ne ni-

nega barvanja in poliranja. Vse to je veljalo tudi za

kjer drugje, raziskav, zadevajočih izključno to temo,

Ptuj in tukajšnje mizarje. V tem najstarejšem kon-

ni bilo. Zato tudi ne preseneča dejstvo, da trenut

tinuirano naseljenem štajerskem mestu je zagotovo

no »sveto pismo« štajerske cehovske zgodovine,

vseskozi prebival vsaj en posameznik, ki je s svo-

in sicer v letu 2012 izdana disertacija Aleksandra

jimi mizarskimi izdelki in storitvami zadovoljeval

Žižka z naslovom Skrivno življenje cehov,2 ne vsebuje

povpraševanje mestnega prebivalstva in prebival-

niti omembe ptujskega mizarskega ceha oziroma

cev iz bližnje okolice. Kaj lahko potemtakem zapi-

kakršnih koli drugih podatkov v zvezi s ptujskimi

sana preteklost zgodovinsko pomembnega mesta

mizarji. Avtorjevo delo o cehih Ptuja, Maribora

razkrije slehernemu vedoželjnežu o mizarstvu in

in Celja med letoma 1732 in 1859 namreč temelji

tukajšnjih mizarjih? Nič. O zgodovini ptujskega

predvsem na primerjalni študiji arhivskega gradiva

mizarstva ni bila do slej prelita niti kaplja črnila.

treh mest in treh štajerskih regionalnih arhivov.

Je nekakšna tabula rasa ali mozaik brez kamnitih

Pomanjkanje omembe tukajšnjega mizarskega

kockic v bogati zgodovini mesta. Namen tega pri-

ceha sicer nikakor ne zmanjšuje izjemne kvalitete

spevka je tako v kolektivni spomin priklicati del

in uporabnosti Žižkovega dela. Raziskava ome-

pozabljene (mestne) obrtne zgodovine in njenih

njene teme je zaradi pomanjkanja provenienčnega

protagonistov ter jim s tem izkazati spoštovanje, ki

gradiva izjemno zamudna in obsežna ter bi bila

jim vsekakor pripada.

zaradi potrebne uporabe različnih metodoloških

Aleksander Žižek: Skrivno življenje cehov. Celje: Zgodovinski arhiv Celje, 2012.

Intabulacijske in ekstabulacijske zemljiške knjige magistrata Ptuj za obdobje med letoma 1800 in 1850, ki med drugim vsebujejo vpise in izbrise hipotek na nepremičninah (hiše, delavnice, obrtne mizarske pravice) ptujskih mizarjev

in raziskovalnih pristopov ter pregleda ogromne

največje količine uporabnih podatkov najprimer-

količine arhivskega gradiva drugih provenienc

nejše. Matične (rojstne oziroma krstne, poročne

morebiti celo primerna za samostojno doktorsko

in mrliške) knjige mestne župnije, ohranjene od

disertacijo.

osemdesetih let 17. stoletja dalje, in različne zemlji-

Skope omembe ptujskih mizarjev in njihovo

ške knjige nepremičnin in realnih obrtnih pravic

dejavnost je moč zaslediti le v splošnih pregledih

mesta Ptuj (glavne zemljiške knjige, intabulacijske,

mestne gospodarske zgodovine in v umetnost

ekstabulacijske, listinske knjige, registri realnih

nozgodovinskih prispevkih o gradnji ali obnav

obrti…), ohranjene od tridesetih let 18. stoletja da-

ljanju pomembnejših lokalnih sakralnih in profa-

lje, omogočajo relativno podrobno rekonstrukcijo

nih zgradb, v prvi vrsti mestne cerkve sv. Jurija. V

lokacij mizarskih delavnic, njihovih zaporednih

slednjih se predvsem pojavljajo omembe mizarske

lastnikov in biografij le-teh. Končne izdelke in

delavnice mojstra Franca Wasserja in njegovega

storitve mizarskih delavnic in njihove naročnike

pomočnika Petra

Märnzellerja,3

medtem ko v prvih

le zapisi števila mizarskih mojstrov v določenih letih ali krajšem časovnem

obdobju.4

In to je bolj ali

manj tudi vse. Posamezni podatki, ki omogočajo rekonstruk-

razkrivajo predvsem letni obračuni s prilogami (računi, pobotnice) upraviteljev gospostva Gornji Ptuj iz 18. stoletja in komend Velika Nedelja ter Muretinci iz 17. stoletja, v precej manjšem obsegu pa mestna župnijska kronika iz obdobja med leto-

cijo ptujskega mizarstva v preteklosti, so skriti v

ma 1732 in 1849 ter Pečkova kronika minoritskega

virih različnih provenienc, danes shranjenih v

samostana za obdobje do srede 19. stoletja.

Zgodovinskem arhivu na Ptuju, arhivu proštije

Šolanje pomočnikov in mojstrov ter deloma

Ptuj, Nadškofijskem arhivu v Mariboru, Štajerskem

še upravo mizarskega ceha izpričujejo vzorčno

deželnem arhivu v Gradcu, arhivu nemškega vite-

ohranjena učna pisma, sprejeme med meščane od

škega reda na Dunaju in morebiti še kje. Ker se, kot

požara 1684 dalje in morebitne spore z drugimi

že omenjeno, gradivo ptujskega mizarskega ceha ni

prebivalci mesta v prvih dveh desetletjih 19. stoletja

ohranilo, je znanstvena raziskava te teme mogoča

pa vpisna knjiga meščanov Ptuja in protokoli zapi-

le ob fizičnem pregledu celotne vsebine skorajda

snikov sodnih sej ptujskega mestnega sveta. Dober

vseh arhivskih dokumentov, ki po provenienci

vpogled v materialno blaginjo ali revščino nekate-

morebiti vsebujejo želene podatke. Temelj pričujoče

rih mizarjev dajejo njihove oporoke in zapuščin-

raziskave zajemajo tri skupine virov, ki so zaradi

ski inventarji, ki so jih po njihovi smrti spisali od

3 Hernja Masten: Kronika mestne župnije Ptuj 1732, str. 113–137; Vrišer: Baročno kiparstvo v ptujski proštijski cerkvi, str. 206–210; Curk: Proštijska cerkev in minoritski samostan v Ptuju, str. 31–67; Ciglenečki: Ptuj – Starodavno mesto ob Dravi, str. 71. 4 Štumberger (ur.): Obrt na Ptujskem – Zbornik ob 40-letnici OOZ Ptuj (prispevki različnih avtorjev); Hernja Masten: Prispevek h gospodarski zgodovini Ptuja v 16. stoletju, str. 27–45; Raisp: Pettau Steiermarks älteste Stadt und ihre Umgebung, na več mestih; Šamperl-Purg: Obrtniki in obrti, str. 33; Kolar: Ptuj v prvi polovici 19. stoletja, na več mestih; Šorn: Obrtništvo v slovenskem prostoru v sedemnajstletju 1758–1775, str. 137–207.

Mizarski ceh na Ptuju?

mestne uprave določeni cenitveni komisarji. Oboji

Kot že rečeno, je pomanjkanje pisnega gradiva

so, žal, ohranjeni le za krajše obdobje na prelomu

ptujskega mizarskega ceha pri dosedanjih piscih

19. stoletja. Preostali dokumenti so bodisi vsebin-

mestne in gospodarske zgodovine ustvarilo mne-

sko prešibki, bodisi časovno preveč odmaknjeni od

nje, da le-ta v mestu ob Dravi pač nikoli ni obstajal.

omenjenih virov, da bi pripomogli h kvaliteti sinte-

To mnenje je dodatno utrdila še neomemba pode-

ze. Različni deželni davčni registri z imeni ptujskih

litve cehovskega reda, če se ta že v fizični obliki

meščanov oziroma lastnikov mestnih nepremičnin

ni ohranil. Tovrstni pravni dokument je namreč

iz obdobja zgodnjega novega veka bolj ali manj vse-

urejal delovanje določene skupine obrtnikov in je

bujejo le imena tukajšnjih mizarjev v točno določe-

bil po svoji vsebini statut združenja ter s tem tiste

nem letu, tu in tam ohranjeni urbarji bližnjih gos-

vrste dokument, ki je nesporno dokazoval obstoj

postev in imenj ne omogočajo popolnega dognanja

nekega ceha. Kljub pomanjkanju provenienčnega

o nepremičninah mestnih mizarjev, ležečih zunaj

gradiva ptujskega mizarskega ceha pa fragmentar-

mestnega obzidja, knjiga naročil zdravil ptujskega

no ohranjeni podatki o njem v dokumentih druge

lekarnarja in podobni viri pa vsebujejo predvsem

provenience dokazujejo, da je tovrstno združenje

dopolnilne podatke, ki le izjemoma pripomorejo k

obrtnikov na Ptuju skoraj zagotovo obstajalo. Še

razrešitvi določenega problema, zagotovo pa zaradi

najbolj neposreden je dokument Vojaškega inva-

vsebinske drugačnosti in neohranjenosti drugih

lidskega doma na Ptuju, ustanovljenega leta 1751.

virov vsaj nekoliko popestrijo enoličnost zapisanih

Slednji je z ustanovitvijo invalidske uprave v nas-

biografij družin ptujskih mizarjev.

lednjem letu prevzel izvršilno oblast v mestu. V sklopu prevzema oblasti je bilo, med drugim, zelo natančno pregledano in popisano tudi mestno gospodarstvo. Kar se cehovskih združenj tiče, so popisovalci ugotovili, da imajo tovrstno obliko organiziranosti v mestu usnjarji, peki, mesarji, čevljarji, krojači, ključavničarji, podkovači, kolarji, lončarji, sodarji, krznarji, klobučarji, tkalci, mlinarji, vrvarji, zidarji, kamnoseki, tesarji (zadnji trije so tvorili skupni ceh) in tudi mizarji. Preostali obrtniki so bili včlanjeni v pristojne graške cehe.5 Pravkar omenjeni dokument torej dokazuje, da tukajšnji mizarji niso bili včlanjeni v graški mizarski ceh, saj so imeli svojega lastnega. Obstoj ceha nadalje dokazuje tudi lastni pečat oziroma žig. Slednji je sicer ohranjen le na učnih pismih, izdanih šele v prvi polovici 19. stoletja. Okrogli žig s premerom treh centimetrov ima na ščitu v sredini upodobljeno tipično mizarsko orodje (šestilo, ravnilo...), na zunanji strani pa krožni napis SIG: E: E: HANDW: DER TISCHL IN DER STATT PETTAU 1586.6 Na kateri dogodek se nanaša letnica

Pečat ptujskega mizarskega ceha (SI_ZAP/0173, šk. 3, št. 144, Učno pismo mizarskega ceha z dne 10. januarja 1858)

5 6

SI_ZAP/0381, 51/Dokumenti vojaškega invalidskega doma Ptuj in vojaške invalidske uprave 1751–1759, str. 279. Zadravec, Hernja Masten: Cehovska znamenja, str. 56.

Ptujsko mizarstvo in mizarji do konca 17. stoletja na koncu napisa, ni povsem jasno. Lahko da izka-

Čeprav je imel salzburški Ptuj že na prelomu prvega

zuje leto nastanka žiga, leto ustanovitve ceha ali pa

tisočletja videz t. i. zgodnjeurbane naselbine in je

kaj tretjega. V prvem in drugem primeru bi po-

bil urbani razvoj v pravcato srednjeveško mesto

menilo, da je bil ceh ustanovljen leta 1586 ali prej,

zaključen v prvi polovici 13. stoletja,10 se ptujski

kar pa posledično nakazuje, da je v mestu in bližnji

mizar in s tem posredno tudi ptujsko mizarstvo v

okolici v tem letu oziroma obdobju prebivalo in de-

ohranjenih pisnih virih prvič pojavi šele leta 1513.

lovalo vsaj nekaj mizarskih mojstrov. Zaradi enega

Vsekakor so mizarji prebivali in delovali na Ptuju

ali dveh mizarskih mojstrov ustanovitev ceha

že stoletja pred tem, saj si delovanja mesta in vsa-

najbrž ne bi bila smiselna. Jih je torej bilo zadosti?

kodnevnega življenja meščanov brez mizarskih

Pomanjkanje zadevnih podatkov sicer onemogoča

izdelkov in storitev ni mogoče predstavljati. Razlog

konkretni sklep za omenjeno leto, so pa poldrugo

za tako pozno omembo tako zopet tiči v pomanjka-

desetletje pred tem v mestu delovali trije mizarji.7

nju ohranjenih pisnih in drugih materialnih virov.

Vključno z morebitnimi okoliškimi mizarji jih je

Kakor koli, najstarejši znani ptujski mizar je neki

bilo zadostno število za ustanovitev ceha.

Benedikt, ki je imel hišo in vrt v prvi mestni četrti

Pravni status in način vodenja ter s tem delo-

in je zanju magistratu oziroma posredno mestnemu

vanje ceha dokazujejo še trije vpisi v zemljiških

gospodu, salzburškemu nadškofu, na leto plačeval

knjigah mesta Ptuj. Iz začetnega vpisa o lastništvu

skupaj štiri in pol pfenige.11 Prva mestna četrt je

hiše s konskripcijsko št. 157 iz leta 1777 in prepisa

takrat obsegala predel ob Žitni ulici (danes Pre-

zadolžnice z dne 26. septembra 1774 je razvidno,

šernova ulica)12 in povsem mogoče je, da je Bene-

da je nedavno ptujski mizarski ceh (tischler han-

diktova delavnica prednica ene od dveh mizarskih

dtwerkh) prodal tamkajšnjemu kamnoseku Jerneju

delavnic, ki sta bili, dokazano, od začetka 18. sto-

Schnablu hišo, imenovano hiša mizarja Karla (Carl

letja dalje v omenjeni ulici. Hiša, v kateri je stala, je

tischlerischen haus), za 100 goldinarjev. Ker kupec

bila med manjšimi v mestu, vsaj po višini mestnega

4/5 kupnine ni poravnal v dogovorjenem času,

davka sodeč. Ta je znašal dva in pol pfeniga, med-

je 27. januarja 1777 ptujski mizarski ceh

cediral8

ptujskemu zidarju Gotlibu Pazerlu dobri dve leti in

tem ko je povprečje znašalo pfenig več.13 Na prehodu iz srednjega v novi vek in še ne-

nekaj mesecev staro Schnablovo zadolžnico v viši-

koliko pozneje je gospodarsko precej razviti Ptuj

ni 80 goldinarjev. Veljavnost pravkar omenjenega

prosperiral predvsem zaradi trgovske dejavnosti,

tretjega vpisa so z lastnoročnimi podpisi potrdili

in sicer trgovine na daljavo z živino in kožami iz

mizarski cehovski mojster Tobinger ter mizar-

Ogrske v Beneško republiko, medtem ko obrt ni

ja Märnzeller in

Puecher.9

Na osnovi treh vpisov

bila izvozno naravnana in ni prinašala večjih do-

v zemljiško knjigo je dokazano, da je bil ptujski

bičkov. Kljub temu pa je nekoliko presenetljivo,

mizarski ceh pravna oseba oziroma korporativno

da je v tem obdobju na Ptuju, v katerem je znotraj

telo, ter da je imel jasno izoblikovano upravljavsko

mestnega obzidja leta 1513 stalo 208 stanovanjskih

strukturo. Tako kot pri drugih cehih je tudi tega

hiš in 19 drugih obdavčenih poslopij,14 deloval le

vodil cehovski mojster.

en mizar. Kako neki je Benedikt uspeval izvrševati naročila mizarskih izdelkov in storitev tukajšnjih meščanov, okoliškega plemstva in pripadnikov cerkvenih institucij? Še posebej, če postavimo še sklep, da so bogati ptujski trgovci in plemiči, in

7 SI_ZAP/0381, 56/Ptuj, seznami meščanov, Dimnina 1572, str. 1–2 in 6. 8 Cedirati: prenesti terjatev na drugo osebo (op. a.). 9 SI_ZAP/0003, knjiga 501, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1776–1811, fol. 187; SI_ZAP/0391, knjiga 2526/1, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1737–1761, 1. del, fol. 446–446'; SI_ZAP/0391, knjiga 2526/2, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1761–1777, 2. del, fol. 420'–421. 10 Kosi: Zgodnja zgodovina srednjeveških mest na Slovenskem, str. 160–161. 11 SI_ZAP/0070, R-67, Ptujski mestni statut 1513, fol. 33'. 12 Hernja Masten, Kos: Statut mesta Ptuja 1513, str. 187 (opomba 62). 13 SI_ZAP/0070, R-67, Ptujski mestni statut 1513, fol. 33'–40'. 14 Hernja Masten: Prispevek h gospodarski zgodovini Ptuja v 16. stoletju, str. 42.

obojih je bilo v tem obdobju precej, želeli kvalitet

130 drugih (75 %). Nekoliko večjih, takšnih z dve-

nejše kose pohištva. Kot kaže, so mizarske storitve

ma ali tremi dimniki, je bilo

tukaj opravljali tudi mizarji od drugod. Ker ceh še

pomeni letnica na žigu ptujskega ceha leto ustano-

ni obstajal, tudi omejitve oziroma prepovedi poslo-

vitve le-tega, potem so se mestni mizarji združili

vanja za tujce ni bilo.

v tovrstno združenje leta 1586. Slednje je potem-

Nova naročnica ptujskih obrtnih izdelkov in

43.17

Če gre verjeti, da

takem imelo monopolno pravico do opravljanja

storitev je od druge polovice 16. stoletja dalje pos-

poklica v mestu in njegovi bližnji okolici. Navzven

tala tudi organizirana protiturška obramba. Mesto

so cehi varovali pravice svojih članov pred kon-

je postalo krajiška utrdba s stalno vojaško posadko,

kurenco tujcev in članov drugih cehov, na znotraj

tu je bilo eno od največjih proviantnih skladišč, tu-

pa so urejali vprašanja proizvodnje, razmerij med

kajšnji obrtniki pa so precej posla dobili še na račun

člani, skrbeli so za verske, socialne in vojaške za-

gradnje

utrdb.15

Med drugim sta bili v tem obdobju

deve. Njihova pravila je potrjeval mestni gospod ali

v gradnji dve bastiji: spodnja med letoma 1549 in

mestni svet, predpisovala pa so način proizvodnje,

1551, zgornja pa od leta 1555 do 1559. Nekaj malega

delovni čas, kakovostno raven in ceno izdelkov,

del se je pri teh dveh velikih projektih našlo tudi

število vajencev in pomočnikov na mojstra, njihove

za mizarja Wolfganga Mächla. Leta 1551 je naredil

plače, pravice in dolžnosti ter pogoje za napredova-

nekaj orodij za obdelovanje kamna, zgornjo bastijo

nje do mojstrstva.18

pa je od leta 1558 dalje krasilo njegovih troje

vrat.16

Sočasno prisotnost nekaj mizarjev je v virih

Na prehodu v 17. stoletje se je z zatonom zgodnjega kapitalizma začelo gospodarsko in

mogoče slediti šele od 70-ih let 16. stoletja dalje. V

demografsko nazadovanje Ptuja. Obseg trgovi-

mestu so imeli leta 1572 hiše mizarji Mihael, Jakob

ne na daljavo z živino, žitom, kožami in suknom

in Lovrenc. Slednje se po velikosti niso razlikovale

po ljubljanski cesti, ki je vodila iz Madžarske

od povprečja. Imele so po en dimnik, tako kot še

prek Ptuja in Ljubljane v Italijo, je upadal. Močno

15 Zadravec: Ptujska obrt v zgodnjem novem veku, str. 66. 16 SI_ZAP/0381, 52/1/1, Obračun prihodkov in odhodkov gradnje prve ptujske bastije 1549–1551, fol. 18'; SI_ZAP/0381, 52/11/16, Pobotnica ptujskega mizarja Wolfganga Mächla 1558. 17 SI_ZAP/0381, 56/Ptuj, seznami meščanov, Dimnina 1572, str. 1–2 in 6. 18 Zadravec: Ptujska obrt v zgodnjem novem veku, str. 63.

Trenutno najstarejša znana omemba kakšnega ptujskega mizarja je v drugem mestnem statutu iz leta 1513 (SI_ZAP/0070, R-67)

Pobotnica ptujskega mizarja Petra Flukha komendi Velika Nedelja za plačilo računa izdelave mize in ducata stolov 1636

zmanjšan dotok denarja v mesto je imel negativen

Zlom ptujske prehodne trgovine pa zagotovo

vpliv tudi na obrt. Potrebe trgovcev in drugih

ni edini krivec za klavrno stanje in nazadovanje

meščanov po obrtnih izdelkih so se seveda spre-

mesta. K temu so vsekakor pripomogle tudi ele-

menile in zmanjšale. Računi tukajšnjih mizarjev

mentarne nesreče, v prvi vrsti požari in epidemije

ali kakršna koli druga finančna dokumentacija iz

bolezni. Tukajšnje pustošenje kuge v letih 1646

obdobja pred začetkom 18. stoletja niso ohranjeni,

in 1680–1682 je za določen čas okrnilo ali povsem

zato kvantitativnega upada njihovega poslovanja

ustavilo izvajanje obrtnih dejavnosti, požari 1684,

Se je pa zaradi

1705, 1710 in 1744 pa so upepelili večje dele mesta,

ni mogoče neposredno

ugotoviti.19

zmanjšanja kupne moči prebivalstva, tudi bogatih

torej tudi obrtne delavnice. V nasprotju s kugo in

trgovcev italijanske etnične in jezikovne pripad

drugimi boleznimi so posledice požarov vsaj po-

nosti, zagotovo zmanjšalo povpraševanje vsaj po

nujale prepotrebne možnosti za zagon mestnega

izdelkih višjega cenovnega razreda. Iz obdobja

gospodarstva. Meščani so bili v celoti ali delno

prve polovice 17. stoletja sta trenutno sicer znana le

oproščeni plačevanja davkov in naklad, za tovrstne

dva mizarja. Martin Ridäuller se je leta 1631 z mi-

zadeve namenjeni denar so lahko vložili v obnovo

noritskim samostanom dogovoril, da bo za 60 gol-

hiš, delavnic in še česa.22 Na primer, predvideni

dinarjev in 10 korcev pšenice opravil vse mizarsko

stroški obnove v požaru leta 1684 poškodovanih

delo, potrebno za izdelavo cerkvenih orgel,20 Peter

stolpa, hleva in hiše v mestu, ki jih je deželnim

Flukh pa je tik pred koncem kariere, leta 1636, za

stanovom prijavilo gospostvo Gornji Ptuj, so med

komendo Velika Nedelja izdelal okroglo mizo z

drugim znašali tudi nekaj sto goldinarjev mizar-

ducat

stoli.21

skih del.23 Iz obdobja med epidemijama kuge so poimensko znani trije mizarji, in sicer Janez Just,24

19 Prav tam, str. 66. 20 SI_ZAP/0070, R-32, Ludvik Pečko: Zgodovina minoritskega samostana in župnije sv. Petra in Pavla na Ptuju 1861, str. 320–321. 21 DOZA, Ballei Österreich (Gross Sonntag), šk. 214, Pobotnica ptujskega mizarja Petra Flukha 1636. Umrl je konec leta 1636 ali v začetku naslednjega leta. Zapuščinski inventar njegovega premoženja so cenitveni komisarji namreč sestavili 19. 1. 1637 (SI_ZAP/0177, knjiga 7, Repertorij zapuščinskih inventarjev 1590–1808, str. 105). 22 Zadravec: Ptujska obrt v zgodnjem novem veku, str. 67–68. 23 SI_ZAP/0381, 52/Požari v Ptuju 1684, Ocenjeni stroški obnove pogorelih nepremičnin gospostva Gornji Ptuj 1684. 24 Kot ptujski mizar izpričan v letih 1653 in 1654 (SI_ZAP/0177, šk. 2, Protokol zasedanj ptujskega mestnega sveta 1653–1655, fol. 2 in 167').

Lokacije mizarskih delavnic od konca 17. stoletja do leta 1837

Konrad Math25 in Peter Felser.26 Epidemija kuge v letih 1680–1682 in požar leta

Prva mizarska delavnica je do konca 1794 zagotovo vseskozi bila v hiši, ki je od leta 1770 dalje nosila

1684 sta tisti dve prelomnici, ki sta zelo negativno

konskripcijsko številko 44 (danes Prešernova ulica

vplivali na mestno gospodarstvo in vsakdanje živ-

25). Do leta 1790 so v njej živeli mizarji, od njene

ljenje njegovih prebivalcev. Njuna skorajšnja sočas-

prodaje Ferdinandu pl. Formacherju pa mizarski

nost oziroma zaporednost pa sta obnovo pomakni-

mojster Janez Ranner kot podnajemnik. Slednji se

la še za precej let vnaprej, če ne desetletij. Takratni

je nato preselil v hišo s konskripcijsko številko 97

morilski pohod nevidne ubijalke, nalezljive bolezni

(danes Slomškova ulica 20), lokacija delavnice pa

bezgavk, pljuč ali krvi, je ob gospodarski in premo-

ostaja neznana. Morda je ostala v Formacherjevi

ženjski škodi po nekaterih podatkih v prvih dveh

hiši, morda pa je Ranner orodje in material odne-

letih trajanja epidemije terjal še okoli 420 ptujskih

sel. Kakor koli, z njegovim nakupom hiše v Dravski

življenj. Strašen požar, ki je mesto prizadel 8. maja

ulici s konskripcijsko številko 8 (danes Dravska

1684, pa je v treh dneh upepelil malodane vse me-

ulica 15) v marcu 1804 se je tudi delavnica preselila

ščanske hiše in v smrt pognal 36 ljudi. Nekaj dni

tja. A ne za dolgo. Po Rannerjevi smrti je bila hiša

zatem so zastopniki mestne oblasti prišli do spo

prodana Frideriku Kernleinu, ki se ni ukvarjal

znanja, da je nesrečo »bibličnih« razsežnosti preži-

z mizarstvom. Pokojnikovo mizarsko pravico je

velo 90 moških prebivalcev z meščansko pravico.27

kupil Konrad Scheiblein, ki lastne nepremičnine

Vsaj eden izmed slednjih, in sicer Martin Pukhl, je

nikoli ni imel. Delavnico si je morda uredil v kateri

bil mizar.28 Koliko mizarskih delavnic je v tem času

izmed hiš, kjer je z družino živel kot podnajemnik,

tukaj bilo in koliko mojstrov je v omenjenih nesre-

ali pa mu je Kernlein dovolil delati v nekdanji

čah umrlo, ni znano. Vsaj od konca 18. stoletja dalje

Rannerjevi delavnici, seveda proti plačilu najemni-

pa so zanesljivo delovale štiri.

ne. Vsi naslednji lastniki prav te mizarske pravice tudi niso imeli lastne nepremičnine in so si mizarske delavnice uredili v zgradbah, kjer so živeli kot podnajemniki.29

25 Rojen je bil med letoma 1611 in 1613, kot ptujski mizar pa je izpričan v letih 1653–1659. V lasti je imel dva vinograda na Dravinjskem Vrhu, spadajoča pod gorskopravno pristojnost gospostva Turnišče (SI_ZAP/0177, šk. 2, Protokol zasedanj ptujskega mestnega sveta 1653–1655, fol. 65'; StLA, Altes Landrecht, 850/1, Komisijski zapisnik zaslišanja prič v sporu med mestom Ptuj in grofom Vetter von der Lilie 1657, fol. 23'; StLA, LAA Antiquum VI, Sch. 599, Napoved vinskega davka za mesto Ptuj 1656, fol. 2; DOZA, Ballei Österreich (Muretinzen), 253/2, Letni obračun komende Muretinci 1659/1660; SI_ZAP/0070, R-16, Urbar gospostva Turnišče 1676, fol. 42). 26 Kot ptujski mizar izpričan v obdobju med letoma 1660 in 1673. Leta 1660 ali 1666 je za komendo Velika Nedelja naredil vrata. Umrl je leta 1673 (DOZA, Ballei Österreich (Gross Sonntag), šk. 214, Pobotnica ptujskega mizarja Petra Felserja 1660; DOZA, Ballei Österreich (Gross Sonntag), šk. 214, Pobotnica ptujskega mizarja Petra Felserja 1661; DOZA, Ballei Österreich (Gross Sonntag), šk. 220, Pobotnica ptujskega mizarja Petra Felserja 1661; DOZA, Ballei Österreich (Muretinzen), šk. 253, ov. 2, Letni obračun komende Muretinci 1662/1663; SI_ZAP/0177, knjiga 7, Repertorij zapuščinskih inventarjev 1590–1808, str. 105). 27 Zadravec: Ptujska obrt v zgodnjem novem veku, str. 68. 28 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 58. 29 Naslovi zgradb so zapisani v poglavju o zgodovini mizarskih obrtnih pravic in njihovih lastnikih, v opombah pa uporabljeni viri.

Druga mizarska delavnica je do leta 1831 vse-

mestnega sveta popis pripravili v približnem za-

skozi bila v hiši, ki je od leta 1770 dalje imela kon-

poredju, kot so si hiše sledile v ulicah. Takratna

skripcijsko številko 53 in je bila v Žitni oziroma

lastnica mizarske delavnice, vdova Katarina Just, je

Gosposki ulici (danes Prešernova ulica 12). Po pro-

zapisana za meščani, ki oziroma katerih nasledni-

daji hiše v maju 1831 je Franc Märnzeller mizarsko

ki so bili po uvedbi konskripcijskih številk konec

delavnico prenesel v hišo s številko 47 (danes Pre-

leta 1770 lastniki hiš s številkami 154 do 156, ter

šernova ulica 21), ki jo je leto dni pred tem kupil na

pred mesarijo s poznejšo številko 158.33 To potrjuje

licitaciji.30

tudi prepis zadolžnice v eni izmed zemljiških knjig

Tretja mizarska delavnica je do zadnjega de-

mesta Ptuj, iz katere je razvidno, da je leta 1774

setletja 18. stoletja zagotovo bila v hiši s konskrip-

tukajšnji mizarski ceh prodal hišo mizarja Karla

cijsko številko 145 (danes Aškerčeva ulica 4). Ni

(edini mizar v tem obdobju s takšnim imenom je

pa povsem jasno, ali le do leta 1792, ko je realno

bil Katarinin sin Karel Just) kamnoseku Jerneju

mizarsko obrtno pravico vdova Tobinger prodala,

Schnablu. Slednji pa je bil leta 1777 lastnik hiše z

ali pa do leta 1802, ko je z nakupom hiše s številko

omenjeno konskripcijsko številko.34 Od prodaje

33 (danes Prešernova ulica 34) Matija Sohler tjakaj

hiše kamnoseku, kar je seveda pomenilo prene-

prestavil svojo dejavnost. Na tem mestu je ostala do

hanje mizarske dejavnosti na tej lokaciji, pa do leta

leta 1845, ko je mizarsko pravico od vdove Gaßner

1794 ta delavnica najbrž ni obstajala. Ne obstajajo

kupil Anton Sigmund

Schröffl.71

Slednji je najprej

namreč dokazi, da bi bila prestavljena v katero

pet let živel kot podnajemnik v hiši s številko 181

izmed drugih ptujskih hiš, prav tako v tem obdobju

(danes Cvetkov trg 3), nato pa je leta 1850 kupil

ni omembe še kakšnega mizarja. Realno mizarsko

hišo s številko 36 (danes Prešernova ulica 30).32

obrtno pravico, ki je nekoč bila vezana na delavni-

Četrta mizarska delavnica je do sedemdesetih

co v tej hiši, je nato v začetku devetdesetih let

let 18. stoletja zagotovo bila v hiši s konskripcijsko

18. stoletja kupil Jožef Eissel, ki si je mizarsko

številko 157 (danes Jadranska ulica 13; na vogalu

delavnico uredil v leta 1794 kupljeni hiši s

Jadranske in Vošnjakove ulice). Neposredni dokazi

konskripcijsko številko 154 (danes Vošnjakova

za to trditev sicer ne obstajajo, so pa posredni za-

ulica 9).35 Tukaj je bila mizarska obrt nato vsaj

dosti povedni, da omogočijo ta sklep. Prvi dokaz

do srede 19. stoletja.

ponuja terezijanski popis lastnikov hiš iz leta 1754. Hiše takrat sicer še niso bile oštevilčene, a so člani

30 SI_ZAP/0003, knjiga 1175, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1811–1883 A, fol. 268. in 301. 31 SI_ZAP/0177, knjiga 5, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1820–1900, fol. 275. 32 SI_ZAP/0003, knjiga 1175, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1811–1883 A, fol. 211. 33 SI_ZAP/0381, 36/51, Terezijanski popis lastnikov hiš v mestu Ptuj 1754, str. 15. 34 SI_ZAP/0003, knjiga 501, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1776–1811, fol. 187; SI_ZAP/0391, knjiga 2526/1, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1737–1761, 1. del, fol. 446–446'; SI_ZAP/0391, knjiga 2526/2, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1761–1777, 2. del, fol. 420'–421. 35 SI_ZAP/0391, knjiga 2519/1, Tretji intabulacijski kvatern 1791–1796, fol. 138'–139'.

Hiša z naslovom Prešernova ulica 25, v kateri je do zadnjega desetletja 18. stoletja bila mizarska delavnica (št. 44)

Hiša z naslovom Slomškova ulica 20, v kateri je kot podnajemnik med letoma 1794 in 1804 prebival mizar Janez Ranner (št. 97)

Hiša z naslovom Dravska ulica 15, v kateri je Janez Ranner izvajal mizarsko obrt zadnja tri leta svojega življenja, in sicer med letoma 1804 in 1806 (št. 8)

Hiša z naslovom Dravska ulica 7, v kateri so v prvi polovici 19. stoletja nekaj let kot podnajemniki prebivali mizarji Konrad Scheiblein, Jurij Wehner in Janez Mihael Reitterer z družinami (št. 203)

Hiša z naslovom Slovenski trg 9, v kateri je med letoma 1810 in 1812 prebival lastnikov brat, mizar Konrad Scheiblein (št. 89)

Konrad Scheiblein je leta 1814 živel v hiši trgovca Jožefa Wasserja. Slednja danes nosi naslov Slovenski trg 3 (št. 71)

V stanovanju mestnega špitala sta v prvi polovici 19. stoletja začasno prebivališče našli mizarski družini Reitterer in Gaßner (št. 192)

V hiši z naslovom Dravska ulica 10 sta leta 1823 kot podnajemnika prebivala zakonca Gaßner (št. 3)

V hiši z naslovom Slovenski trg 1 sta leta 1825 kot podnajemnika prebivala zakonca Gaßner (št. 75)

V hiši z naslovom Dravska ulica 5 sta leta 1827 kot podnajemnika prebivala zakonca Gaßner (št. 201)

Hiša z naslovom Prešernova ulica 12, v kateri je bila do leta 1831 mizarska delavnica (št. 53)

Hiša z naslovom Prešernova ulica 21, v kateri je bila od leta 1831 dalje mizarska delavnica (št. 47)

Hiša z naslovom Aškerčeva ulica 4, v kateri je bila vsaj do zadnjega desetletja 18. stoletja mizarska delavnica (št. 145)

Hiša z naslovom Prešernova ulica 34, v kateri je bila med letoma 1802 in 1845 mizarska delavnica (št. 33)

Hiša z naslovom Cvetkov trg 3, kjer je med letoma 1845 in 1850 kot podnajemnik živel Anton Sigmund Schröffl (št. 181)

Hiša z naslovom Prešernova ulica 30, ki jo je leta 1850 kupil mizar Anton Sigmund Schröffl (št. 36)

89 33

53 44

35 71

145

8 181 192 3 157 203 201

154

Katastrski načrt Ptuja iz leta 1824 z vrisanimi lokacijami mizarskih delavnic do leta 1859. Označene so hiše, ki so bile v lasti mizarjev, kot tudi hiše, kjer so mizarji določen čas živeli kot podnajemniki

mizarska obrtna pravica 1 mizarska obrtna pravica 2 mizarska obrtna pravica 3 mizarska obrtna pravica 4 Lokacija (danes del Narodnega doma Ptuj z naslovom Jadranska ulica 13), na kateri je stala hiša z mizarsko delavnico (št. 157)

Hiša z naslovom Vošnjakova ulica 9, v kateri je bila med letoma 1794 in 1850 mizarska delavnica (št. 154)

Mizarske obrtne pravice in delavnice36 s kratkimi biografijami njihovih lastnikov

Mizarska obrtna pravica 1

Krištof Lorrer (vsaj od 1695–1721) → vdova Katarina Lorrer (1721) → mož Andrej Prauchart (1721–1764) → vdova Marija Ana Prauchart (1764) → mož Janez Grueber (1764–1769) → vdova Marija Ana Grueber (1769–1771) → mož Jožef Puecher (1771–1789) → vdova Marija Ana Puecher (1789–1793) → Janez Ranner (1793–1806) → vdova Ivana Ranner (1806–1807) → Konrad Scheiblein (1807–1814/15) → Jurij Wehner (1814/15–1816) → Janez Mihael Reitterer (1816–1822) → Janez Gaßner (1822–1831) → vdova Marija Gaßner (1831–1851) → sin Mihael Gaßner (1851–1858) Konec leta 1695 je ptujski meščan postal dobrih 30 let star mizar Krištof Lorrer (tudi

Lohrer).37

oktobru naslednje leto se je v tukajšnji župnijski cerkvi poročil s Katarino

Meško.38

Zakoncema se

špitala. Po opravljenem delu sta konec marca 1706 izdala mestnemu svetu račun v višini dobrih 340 goldinarjev. Za ta znesek sta opravila naslednja mizarska dela: za zgornje sobe sta naredila osem

je med letoma 1698 in 1718 v hiši na Žitni oziroma

vrat in vratnih podbojev (26 gld), položila štiri

Gosposki ulici (danes Prešernova ulica 25) rodilo

lesene pode (24 gld), za spodnje sobe naredila pet

vsaj sedem otrok.49 Vsi štirje sinovi in morebitni

vrat in vratnih podbojev (16 ¼ gld), položila velik

dediči mizarske delavnice so umrli že v zgodnji

lesen pod (25 gld) in za to sobo naredila še tri vra-

mladosti, prav tako prvorojena hči.40 Spričo po-

ta (9 ¾ gld), za ves špital sta naredila 26 okenskih

manjkanja dokumentov, ki bi natančneje osvetlili

okvirjev (58 ½ gld) ter tri vratca za peči (1 gld 48

delovanje ptujskih mizarjev, se ne da oceniti, ali je

kr), za špitalsko cerkev pa tri oltarje (90 gld), 12

Krištof v primerjavi s preostalo mestno konkuren-

stolov (36 gld), kor (20 gld), prižnico (15 gld), dvoje

co veljal za uglednejšega med njimi, ali pa vsaj za

vrat (8 gld) in zakristijsko omaro (10 gld).42 Krištof

tistega, ki je dobival več poslov. V zgolj nekaj ohra-

Lorrer je umrl okoli srede januarja 1721, v grob na

njenih dokumentih se samo enkrat samkrat ome-

mestnem pokopališču so ga namreč položili 17.

nja kot izvajalec mizarskih del. Če morda ni imel

januarja.43

veliko dela, temu zagotovo ni bil kriv mestni požar

Kot že omenjeno, Krištof ni za sabo zapustil

leta 1705, ki je upepelil kar nekaj hiš in obrtnih

moških dedičev, zato je o novem lastniku mizarske

delavnic. Tri leta pozneje njegova hiša namreč ni na

delavnice in novem mizarskem mojstru posre-

seznamu 43. zapuščenih hiš, kar seveda pomeni,

dno odločala njegova vdova. Obrt bi bila lahko

da je obrt takrat lahko izvajal.41 In jo tudi je. Skupaj

sama vodila dalje ali omožila katero od dveh hčera

z mizarjem Martinom Pukhlom sta namreč dobila

z mizarjem in jo prepustila slednjemu, ali pa bi

donosen posel pri obnovi pogorelega meščanskega

sama stopila v nov zakon. Kot 40-letnica44 se je

36 Številke mizarskih obrtnih pravic in delavnic so poljubno določene zaradi preglednejšega razlikovanja med njimi in s tem spremljanja njihove zgodovine (op. a.). 37 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 62. 38 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1743, 7. 10. 1696. 39 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1687–1743, 20. 5. 1698 (Jožef), 7. 5. 1699 (Marija Ana), 9. 4. 1701 (Marija Tereza), 15. 5. 1705 (Ana Marija), 13. 12. 1708 (Jožef Krištof), 29. 10. 1715 (Jožef Krištof) in 15. 8. 1718 (Franc Mihael). 40 MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 21. 5. 1698 (Jožef), 14. 4. 1700 (Marija Ana), 15. 8. 1714 (Jožef Krištof), 19. 12. 1718 (Jožef Krištof), 20. 1. 1720 (Franc Mihael). 41 SI_ZAP/0381, 56/Ptuj, seznami meščanov, Herdsteuer 1708/1709, str. 3. 42 SI_ZAP/0381, 52/Požar v Ptuju, 1706 meščanski špital, Račun mizarskih mojstrov za opravljeno delo 1706. 43 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 17. 1. 1721. 44 Izračun Katarinine starosti ob poroki temelji na podatku o starosti ob njeni smrti leta 1753. Ker tovrstni podatki za omenjeno obdobje niso stoodstotno zanesljivi, dopuščam možnost, da je bila leto ali dve mlajša oziroma starejša (Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 21. 6. 1753).

Vpis poroke ostarelega mizarja Andreja Praucharta z mladoletno Ano Marijo Knöbl leta 1753

odločila za zadnjo možnost in slabega pol leta pozneje v zakon stopila s še ne 30-letnim Andrejem

In imela je le 13 in pol let.52 Nevestin oče se je strinjal s poroko, saj je moral

Prauchartom.45 Poroka je bila bržkone predvsem

zaradi njene mladoletnosti pred tem dati dovo-

poslovne narave, večjega števila otrok zaradi

ljenje. Kakšno je bilo mnenje njegove druge žene

mladoporočenkine starosti ni bilo pričakovati. In

oziroma Andrejeve hčerke, ni znano. V primerih

vendar, 10. junija 1723 sta h krstu nesla edinoroje-

porok mladoletnih otrok so se starši ali skrbniki

nega otroka, deklico Marijo Regino.46 Ta je že pred

z njimi občasno dogovorili, da se vzdržijo spolnih

svojo polnoletnostjo kar dvakrat stopila v zakon. Z

odnosov do polnoletnosti ali pa vsaj nekaj let. V

dovoljenjem staršev se je v starosti 16 let poročila z

tem primeru takšen dogovor ni bil sklenjen. Prvega

Janezom

Oreschom,47

nato pa po moževi prezgod

nji smrti 28. julija 1743 z vdovcem Baltazarjem Knöblom.48

Andrej Prauchart je postal polnopravni

otroka je Marija Ana povila že dobro leto pozneje, 6. decembra 1754.53 Ime je dobil po dedku in očetu, Baltazar Andrej. V naslednjih šestih letih sta se

ptujski meščan konec leta 1721, torej nekaj mese-

zakoncema Prauchart rodila še dva otroka. Hči je

cev po poroki in prevzemu mizarske delavnice. V

dobila ime po mami, nazadnje rojenega sina pa sta

naslednjih dveh desetletjih mu je uspel precejšen

poimenovala Andrej Franc.54 Očeta sta relativno

vzpon na družbeni lestvici, saj je med drugim

zgodaj izgubila. Mizar in mestni svetnik Andrej

opravljal tudi funkcijo mestnega svetnika. Po raz-

Prauchart je namreč umrl 29. avgusta 1764 v

položljivih podatkih je tovrstno funkcijo opravljal

72. letu starosti.55

vsaj od leta 1743 dalje.49 Kolikšne zasluge je za to

25-letna vdova Marija Ana ni izgubljala časa.

imela njegova mizarska dejavnost, zaradi pomanj-

21. novembra istega leta se je poročila z 32-letnim

kanja podatkov ni razvidno. Med štirimi mestnimi

mizarjem Janezom Grueberjem.56 Slednji je prevzel

tekmeci je zagotovo največja konkurenca bilo mi-

mizarsko delavnico, mesec in dva dni pozneje pa je

zarstvo Franca Wasserja oziroma od leta 1753 dalje

prisegel kot ptujski meščan.57 Grueberjevima so se

njegovega zeta Petra Märnzellerja. Precejšnjo spre-

v pet let trajajočem zakonu rodili trije otroci.58 Vsi

membo v Andrejevem življenju je zagotovo prinesla

so bili še živi, ko so njihovega prezgodaj umrlega

smrt 71-letne žene junija

1753.50

Vdovec je takrat

37-letnega očeta 23. decembra 1769 nesli k posled-

štel okoli 60 let starosti, otrok, razen že poročene

njemu počitku.59 Znova ovdovela Marija Ana je tako

in odseljene hčerke Marije Regine, pa ni imel. V hiši

že drugič prevzela vodenje mizarske delavnice.

v Gosposki ulici je torej ostal sam. A ne za dolgo.

Tudi tokrat za kratek čas.

Okrogle tri mesece pozneje je še drugič stopil v

26. januarja 1771 se je poročila z 31-letnim Jo-

zakon.51 Svojo novo ženo, Ano Marijo Knöbl, je zelo

žefom Puecherjem.60 Slednji je nekaj dni zatem

dobro poznal. Bila je hči njegovega zeta Baltazarja

mestnemu magistratu plačal 32 goldinarjev za

Knöbla in pastorka njegove hčerke Marije Regine.

prevzem mizarske obrtne pravice,61 5. decembra pa

45 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1743, 14. 7. 1721. 46 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1687–1743, 10. 6. 1723. 47 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1743, 15. 2. 1740. 48 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 28. 7. 1743. 49 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1743, 28. 1. 1743. 50 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 21. 6. 1753. 51 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 17. 9. 1753. 52 Krščena je bila 25. 3. 1740 (Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1687–1743, 25. 3. 1740). 53 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1773, 6. 12. 1754. Umrl je v šestem letu starosti, pokopali so ga namreč 29. 7. 1760 (Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 29. 7. 1769). 54 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1773, 18. 9. 1757 in 21. 11. 1760. 55 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 29. 8. 1764. 56 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 21. 11. 1764. 57 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 82. 58 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1773, 10. 2. 1766, 13. 3. 1767 in 10. 6. 1769. 59 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 23. 12. 1769. 60 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 26. 1. 1771. 61 SI_ZAP/0177, knjiga 3, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1777–1820.

je postal polnopravni ptujski meščan.62 Umrl je 9.

izdelkov, večje in dražje investicije med letoma

maja 1789 v starosti 49 let.63 Njegova vdova novega

1794 in 1800 ni bilo. Neumann kot zakupnik ni imel

lastnika mizarske delavnice ni iskala z vnovično,

interesa vlagati denarja v večja popravila ali naro-

že četrto poroko, temveč se je odločila za prodajo

čila dražjih izdelkov, saj je s tem manjšal dobiček

vsega. 1. novembra 1790 je prodala hišo v Gosposki

gospostva, ki pa je bil v tem primeru njegov lastni

ulici Ferdinandu pl. Formacherju za 1300 goldi-

dobiček. Ranner je tako na gradu in gospodarskih

narjev,64

objektih (pristavah) popravljal lesene pode, okna,

slaba tri leta pozneje pa mizarskemu po-

močniku Janez Rannerju mizarsko obrtno pravico

lesena ogrodja ur, vrata, pritrjeval letvice na vrata,

in mizarsko delavnico, za kar ji je odštel 300 goldi-

vstavljal kovinske križe v okna, čistil mize in skri-

narjev.65 Vdova Marija Ana Puecher, roj. Knöbl, se

nje ter jih spoliral z voskom, menjaval lesene noge

je z novim lastnikom hiše dogovorila, da sme ostati

klopi in stolov ipd. Za potrebe gospostva je v svoji

v pritlični sobi hiše do konca maja 1791.66 Kje je

delavnici najpogosteje izdeloval okenske okvirje

prebivala po tem datumu, ni znano. Umrla je

(za Breunerjevo pristavo in češko pristavo, spodnjo

1. aprila 1802 v hiši s konskripcijsko številko 41.67

in zeliščno klet, hlev) in okna (za hlev), vrata (za

Janez Ranner (tudi Rainer), sicer doma iz trga

zgornjo grajsko klet, pisarno, vrtni paviljon), ne-

Sillian na Tirolskem,68 ob nakupu mizarske de-

koliko redkeje pa klopi (za kuhinjo) in ograje (za

lavnice v mestu ni imel hiše. Kot kaže, je vsaj do

pisarno). Še najdražja posamična naročila so bile

konca leta 1794 živel kot podnajemnik v sedaj

izdelava ograje iz macesnovine na Breunerjevi pri-

Formacherjevi

hiši.69

Verjetno je tukaj živel tudi v

stavi v višini dobrih 24 in pol goldinarjev leta 1796,

času, ko je bil Puecherjev mizarski pomočnik. V

pa v istem letu še novih vrat in vratnega podboja v

prvi polovici leta 1795 si je družina začasno bivanje

enem izmed grajskih stranišč za dobrih šest in pol

uredila v hiši s konskripcijsko številko 97 (danes

goldinarjev ter mize iz masivnega lesa za pisarno

Slomškova ulica 20), kjer so živeli do 21. marca

za nekaj malega manj kot sedem in pol goldinar-

1804, ko sta si z ženo Ivano izposodila denar in

jev. Čeprav je gospostvo zagotovo veljalo za eno od

kupila lastno hišo v Dravski ulici za 1540 goldinar-

večjih naročnikov mizarskih del, si Janez Ranner

jev.70 Izposojenega denarja Janez Ranner do konca

v petih letih sodelovanja z njim ni ustvaril omem-

življenja ni povrnil usnjarskemu mojstru Francu

be vrednih prihodkov. Le-ti so znašali dobrih 150

Schröfflu.71 Po nakupu mizarske obrtne pravice

goldinarjev oziroma v povprečju 30 goldinarjev

in delavnice je kmalu postal mizarski mojster. Ta

na leto.75 Zanemarljiv prihodek, če se ga primerja s

status je namreč užival že 12. januarja 1794, ko je

tistim mizarske delavnice Wasser oziroma pozneje

v tukajšnji župnijski cerkvi za ženo vzel 25-letno

Märnzeller iz obdobja pred tem.

Ivano Dirmann.72 Ta mu je v naslednjih letih povila šest

otrok.73

Tretjerojenemu otroku, sinu Fran-

Gospostvo vsekakor ni bilo edina Rannerjeva stranka. Morda so njegove usluge občasno potre-

čišku Serafu, je botroval Jožef Karel Neumann,

bovala tudi sosednja gospostva in imenja, zagotovo

zakupnik gospostva Gornji Ptuj.74 S slednjim je bil

pa tudi sami ptujski meščani. Zaradi pomanjkanja

mizarski mojster še posebej v dobrih odnosih, saj

virov se obsega njegovega poslovanja ne da ugoto-

je vsa mizarska dela v gradu v času Neumannovega

viti. Verjetno pa ni bilo nič kaj obsežno. Ob smrti je

zakupa dobil prav on. Povečini je šlo za popravila

mizar imel namreč v svojem poslovnem rokovniku

in izdelavo manjših oziroma cenejših mizarskih

zapisanega le enega dolžnika. Mestni trgovec Franc

62 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 86. 63 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1804, 9. 5. 1789. 64 SI_ZAP/0391, knjiga 2520, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1777–1811 A, fol. 218–218'. 65 SI_ZAP/0177, knjiga 3, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1777–1820; SI_ZAP/0391, knjiga 2519/1, Tretji intabulacijski kvatern 1791–1796, fol. 99'–100'. 66 SI_ZAP/0391, knjiga 2519/1, Tretji intabulacijski kvatern 1791–1796, fol. 136'–137. 67 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1804, 1. 4. 1802. 68 SI_ZAP/0391, knjiga 2519/1, Tretji intabulacijski kvatern 1791–1796, fol. 99'–100'. 69 V hiši s konskripcijsko številko 44 se mu je namreč v oktobru 1794 rodila hči Marija Genovefa (Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1802, 12. 10. 1794). 70 SI_ZAP/0391, knjiga 2520, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1777–1811 A, fol. 37'. 71 SI_ZAP/0177, knjiga 10, Protokol zapuščinskih inventarjev mesta Ptuj 1804–1813, fol. 199'. 72 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1837, 12. 1. 1794. 73 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1802, 12. 10. 1794 (Marija Genovefa), 4. 11. 1795 (Katarina Tereza), 3. 10. 1797 (Frančišek Seraf), 18. 6. 1799 (Ana), 17. 3. 1801 (Jožefa); Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1803–1822, 13. 9. 1805 (Marija). 74 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1802, 3. 10. 1797. 75 SI_ZAP/0009, CXXIV/1795/1796, Letni obračun zakupnika gospostva Gornji Ptuj 1795/1796, str. 14 in mizarjev račun za opravljena dela (dok. 33); ov. 1796/1797, Letni obračun zakupnika gospostva Gornji Ptuj 1796/1797, str. 2 in 9 ter mizarjeva računa za opravljena dela (dok. 4 in 39); ov. 1797/1798, mizarjev račun za opravljena dela (dok. 46 ½); ov. 1798/1799, Letni obračun zakupnika gospostva Gornji Ptuj 1798/1799, str. 7 in račun za opravljena mizarska dela (dok. 20).

Wittmann mu je za neimenovano mizarsko delo

podnajemnik, ali pa mu je Kernlein dovolil delati

ostal dolžan 26 goldinarjev. Premičnega in nepre-

v nekdanji Rannerjevi delavnici, seveda proti pla-

mičnega premoženja ni imel veliko. V primerjavi z

čilu najemnine. Rodbina Scheiblein ni izhajala s

drugimi meščani je spadal med revnejše prebivalce

Ptuja. Kot prvi se tukaj v začetku 19. stoletja pojavi

mesta. Hiša je bila podpovprečno opremljena, tudi

Nikolaj, ki je bil upokojeni cesarsko-kraljevi vo-

mize, skrinje in drugi mizarski izdelki niso bili

jaški oskrbni pekovski mojster (k. k. mil. verpflegs

posebno kvalitetni. Edina za vsakdanje življenje

bäckenmeister).81 Kot kaže, je na Ptuj prišel preživet

nepotrebna hišna oprema so bile slike, pa še te niso

jesen svojega življenja v sklopu tukajšnje Vojaške

bile čisto nič kvalitetne. Vsaj po ceni sodeč, sedem

invalidske uprave. Kmalu je začel posojati denar

krajcarjev za kos, niso mogle biti.76 Janez Ranner je

različnim ptujskim meščanom,82 leta 1806 pa je

umrl 16. maja 1806 in za sabo zapustil vdovo Ivano

kupil prvo nepremičnino v mestu, in sicer hišo s

in pet otrok, starih med tri četrt in 11 let.77

konskripcijsko številko 128 (danes Krempljeva uli-

Ob popisu pokojnikovega premoženja in dolgov

ca 4).83 Za kratek čas. Konec naslednjega leta jo je

v začetku maja istega leta, ki sta ga opravila pred-

po nekoliko višji ceni prodal84 in si nato kupil hišo s

stavnika mestnih oblasti, so dediči uradno izvedeli

številko 108 (danes Miklošičeva ulica 9).85 Nekoliko

tisto, kar so si verjetno že nekaj časa mislili. To pa

pred tem so se mu pridružili še ovdovela mati in

je boleče dejstvo, da dediščina ne bo zadoščala niti

brata Jurij in Konrad.86

za nadaljevanje kolikor toliko spodobnega življe-

Nikolaj in Konrad, izšolani mizarski mojster,

nja. Še največ je dobila vdova, ki ji je na podlagi

sta še isto leto zaprosila za sprejem med meščane.87

poročne pogodbe iz naslova jutrnje pripadlo 230

Slednji sprva ni živel pri bratu tako kot mati in brat

goldinarjev, medtem ko posameznemu otroku le

Jurij, temveč skupaj z ženo in sinom Nikolajem v

16 goldinarjev in 41 krajcarjev.78 Za nameček so

podnajemniškem stanovanju v hiši kolarja Fran-

kmalu ostali še brez hiše. Franz Schröffl je najbrž

čiška Ksaverja Pinterja.88 Prvorojenec je še v istem

ob Rannerjevi smrti spoznal, da denarja, ki mu ga

letu umrl,89 a sta se zakonca novega naraščaja

je posodil za nakup hiše, ne bo dobil nazaj, zato je

znova veselila v začetku aprila naslednje leto. Tudi

z dovoljenjem magistrata nepremičnino v Dravski

tokrat sta mu dala ime po krstnemu botru, stri-

ulici prodal Frideriku Kernleinu za 1950 goldinar-

cu Nikolaju.90 Slednji se je leta 1810 spustil v nov

jev. Del zneska od kupnine, 216 in pol goldinarjev,

nepremičninski posel in kupil hišo s številko 89

je nato podaril dedičem

pokojnega.79

Realno mizarsko obrtno pravico je vdova

(danes Slovenski trg 9).91 Semkaj se je nato preselil tudi brat Konrad z družino. Na razpolago so imeli

Ranner 9. marca 1807 prodala mizarskemu mojstru

stanovanje v pritličju in veliko sobo v prvem nad-

Konradu Scheibleinu za 640 goldinarjev.80 Glede na

stropju.92 V eni izmed sob je aprila 1811 na svet pri-

višino prodajne cene je zelo verjetno, da je prodaja

jokala Amalija,93 prav tam je konec istega leta umrl

vsebovala tudi orodje, opremo in material v delav-

njen dve in pol leti stari brat Nikolaj.94 Nedolgo po

nici. Ampak kje si je Konrad uredil prostor za delo?

tem tragičnem dogodku so se začele za tričlan-

Lastne nepremičnine v mestu namreč ni imel.

sko družino Scheiblein še bivanjske nevšečnosti.

Morda v kateri izmed hiš, kjer je z družino živel kot

Nikolaj je namreč 23. januarja 1812 hišo prodal

76 SI_ZAP/0177, knjiga 10, Protokol zapuščinskih inventarjev mesta Ptuj 1804–1813, fol. 198–202. 77 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1805–1836, 16. 5. 1806. 78 SI_ZAP/0177, knjiga 10, Protokol zapuščinskih inventarjev mesta Ptuj 1804–1813, fol. 198–202. 79 SI_ZAP/0177, knjiga 11, Skrbniški protokol mesta Ptuj 1768–1808, str. 409. 80 SI_ZAP/0177, knjiga 5, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1820–1900, fol. 289; SI_ZAP/0003, knjiga 474, Četrti intabulacijski kvatern 1800–1807, fol. 428'. 81 SI_ZAP/0003, knjiga 474, Četrti intabulacijski kvatern 1800–1807, fol. 190'. 82 Prav tam, fol. 190', 195, 288 in 295'–296. 83 SI_ZAP/0003, knjiga 501, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1776–1811 C, fol. 33. 84 Prav tam, fol. 33. 85 SI_ZAP/0391, knjiga 2521, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1777–1811 B, fol. 230. 86 SI_ZAP/0003, knjiga 475, Peti intabulacijski kvatern 1807–1813, str. 457–459. 87 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 109. 88 Prvorojeni sin Nikolaj se je rodil 4. januarja 1808 v hiši s konskripcijsko številko 203, ki je bila od leta 1803 do 1816 v lasti omenjenega kolarja (Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1803–1822, 4. 1. 1808; SI_ZAP/0003, knjiga 1177, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1811–1883 C, fol. 313). 89 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1805–1836, 20. 8. 1808. 90 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1803–1822, 1. 4. 1809. 91 SI_ZAP/0391, knjiga 2521, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1777–1811 B, fol. 135'; SI_ZAP/0003, knjiga 1177, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1811–1883 B, fol. 70. 92 SI_ZAP/0003, knjiga 476, Šesti intabulacijski kvatern 1813–1816, fol. 196'–199'. 93 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1803–1822, 18. 4. 1811. 94 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1805–1836, 15. 12. 1811.

levo Začetna stran zapuščinskega inventarja po Janezu Rannerju iz leta 1806 desno Člen v prodajni pogodbi med Scheibleinom in Großheimom, ki dovoljuje Konradovo bivanje v hiši še nadaljnjih pet let

trgovcu Jakobu Großheimu in njegovi ženi Ani, roj.

nujno potreboval nekaj denarja, obenem pa je

Wasser. Kupec in prodajalec sta se sicer dogovorila

želel nekaj zaslužiti še z mizarjenjem. Temu v prid

in v kupoprodajni pogodbi tudi zapisala, da lahko

govorijo tudi sodne poravnave od septembra 1814

Konrad z družino ostane v hiši proti plačilu 80

dalje, ko se je zavezoval, da bo v kratkem času

goldinarjev letne najemnine še pet

let,95

a dejansko

ni bilo tako.

poravnal svoje dolgove. Zadnja poravnava je iz 24. aprila 1815, s katero je zagotovil Mihaelu Glaserju

Großheim ga je vrgel iz hiše. Družina se je naj-

iz Ruš, da mu bo povrnil 50 goldinarjev dolga za

pozneje v februarju 1814 preselila v novo podna-

dobavljene deske.99 Nato se je kmalu z ženo in

jemniško stanovanje, tokrat v hiši trgovca Jožefa

dvema hčerkama odselil s Ptuja.

Wasserja (danes Slovenski trg 3).96 Konrad je

Jurij (Georg) Wehner je na Ptuj prišel iz nemške

Großheima tožil na magistratu in tožbo naposled

Fulde100 in se tukaj ustalil le za kratek čas. Po do-

tudi dobil. Škodo, ki jo je mizar utrpel z izselit-

govoru s Scheibleinom je mizarsko dejavnost lahko

vijo, je toženec povrnil tako, da so si Konradova

začel opravljati s 1. majem 1815. Konec istega leta

žena in dve hčerki v Großheimovi trgovini lahko

je postal polnopravni meščan.101 Hiše v mestu si ni

izbrale obleko v vrednosti do 20

goldinarjev.97

kupil, sta pa z ženo Ivano, roj. Holzinger, živela pri

Konec leta pa se je Scheiblein odločil, da počasi

kolarju Pinterju, tako kot nekaj let pred njima mizar

opusti tukajšnjo mizarsko dejavnost in je realno

Scheiblein s svojo družino. Tukaj se jima je aprila

obrtno pravico ter mizarsko orodje in material

1816 rodila hči Ivana.102 V tem času je morda že imel

prodal Juriju Wehnerju za 800 goldinarjev. Mi-

v mislih selitev s Ptuja. Če pa ne, pa zagotovo v

zarja sta se obenem še dogovorila, da si Konrad

začetku julija, ko je mizarsko pravico z vso opremo

pridrži pravico obdržati obrt v mestu do 1. maja

in materialom v mizarski delavnici prodal Janezu

1815, medtem ko se je sprememba lastništva v

Mihaelu Reittererju. Tako kot njegov predhodnik si

zemljiški knjigi opravila takoj. Jurij je 250 goldi-

je kljub prodaji in prepisu lastništva zagotovil izva-

narjev kupnine nemudoma poravnal, preostanek

janje obrti še nekaj časa, do konca novembra. 500

pa je moral poplačati ob začetku izvajanja obrti.98

goldinarjev kupnine je prejel takoj, preostanek pa bi

Takojšnje plačilo dela kupnine in zamik de-

moral ob dejanskem prenehanju mizarjenja.103 Od-

janskega izvajanja obrti nakazujeta, da je Konrad

selil se je v Maribor, kjer je leta 1818 kupil mizarsko

95 SI_ZAP/0003, knjiga 476, Šesti intabulacijski kvatern 1813–1816, fol. 196'–199'. 96 Hči Leopoldina se je rodila 22. 2. 1814 v hiši s konskripcijsko številko 71, ki je bila od leta 1808 dalje v lasti trgovca Jožefa Wasserja (Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1803–1822, 22. 2. 1814; SI_ZAP/0003, knjiga 1175, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1811–1883 A, fol. 409). 97 SI_ZAP/0003, knjiga 499, Protokol zapisnikov sodnih sej ptujskega mestnega sveta 1808–1818, fol. 104'–105. 98 SI_ZAP/0003, knjiga 476, Šesti intabulacijski kvatern 1813–1816, fol. 262'. 99 SI_ZAP/0003, knjiga 499, Protokol zapisnikov sodnih sej ptujskega mestnega sveta 1808–1818, fol. 105' in 120. 100 Žižek: Skrivno življenje cehov, str. 331. 101 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 115. 102 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1803–1822, 23. 4. 1816. 103 SI_ZAP/0003, knjiga 476, Šesti intabulacijski kvatern 1813–1816, fol. 420'–421'.

Seznam Reittererjevih opravljenih del v meščanskem špitalu namesto delnega denarnega plačila najemnine

pravico,104 tri leta pozneje pa hišo v Špitalski ulici

so mestnemu stražmojstru in rubežniku naročili

(danes Slomškov trg 13).105

popis in zarubitev mizarskega orodja, materiala in

Janez Mihael Reitterer je na Ptuj prišel iz trga

izdelkov v vrednosti dolga, pripadajočih obresti

Straß na Štajerskem. Kot že omenjeno, je v juliju

in stroškov postopka.112 Kljub izdanemu odloku,

1816 od Jurija Wehnerja kupil mizarsko pravico

ki bi ubogega mizarja zagotovo spravil v finančni

za 1000 goldinarjev. Ob nakupu je plačal polovico

propad, do rubeža ni prišlo. Kaisersfeldovo terjatev

kupnine, preostanek pa je obljubil poravnati ob

je namreč 27. aprila 1819 odkupil pri njem zaposleni

začetku dejanskega mizarjenja, torej na začetku

Janez Gaßner in s tem postal Reittererjev največji

decembra.106

Ker se to ni zgodilo, ga je prejšnji

upnik.113 Premišljena poteza sicer vurberškega

lastnik tožil na pristojnem sodišču. Na obravnavi z

podložnika, s katero je bil korak bližje pridobitvi

dne 9. decembra je Reitterer obljubil, da bo denar

Reittererjeve mizarske pravice.

poslal Wehnerju v Maribor v osmih dneh.107 Še ena

Za hudo zadolženega Janeza Mihaela vsaj vzgoja

neizpolnjena obljuba, kljub temu da si je dolžnik

otrok ni bila finančno breme. V trenutku grozečega

nekaj tednov pred tem pri Francu Blagatinšku pl.

rubeža jih sploh ni imel. Žena Elizabeta Katarina,

Kaisersfeldu, lastniku gospostva Ravno polje, iz-

roj. Aichmayer, je do tedaj rodila le hčer Ano

posodil 700 goldinarjev.108 Lastne nepremičnine

Marijo, ki pa je že po dveh mesecih in pol življenja

v mestu ni imel, tako da si je prvo podnajemniško

umrla zavoljo krčev.114 Zakonca sta se tako v začet-

stanovanje uredil v isti hiši kot njegova mizarska

ku julija 1819 sama preselila v novo podnajemniško

predhodnika, t.j. v hiši kolarja Pinterja oziroma

stanovanje. Njuni prvi sosedi v zgradbi meščanske-

sedaj njegovih dedičev. Obrtna dejavnost mu naj-

ga špitala so postali mestni reveži in ostareli me-

brž ni stekla po pričakovanjih. Obstoječih, iz dneva

ščani. Stara sicer nista bila, njuna skupna lastnost

v dan naraščajočih dolgov ni vračal, se je pa še

z bližnjimi prebivalci je bila beda. Privarčevanega

naprej nezadržno zadolževal. Filip Meichenitsch,

denarja za plačilo letne najemnine v višini 117

gostilničar v predmestju Kaniža, mu je posodil 140

goldinarjev nista imela. V treh letih tukajšnjega

goldinarjev, nato pa pol leta pozneje še nekaj de-

bivanja sta v gotovini plačala samo 100 goldinarjev

narja vurberški podložnik in mizarski pomočnik

najemnine, nekaj več kot 50 goldinarjev pa je mizar

Janez

Gaßner.109

Mestnim očetom se Reittererjevo

zadolževanje ni zdelo ovira za njegov sprejem med meščane, ki se je zgodil še pred koncem

leta.110

odslužil z delom.115 Seznam njunih upnikov se je vztrajno daljšal. Gaßnerju in Meichenitschu so se pridružili še

Nekoliko pred tem mu je sicer uspelo skleniti zanj

celjski mizarski pomočnik Vencl Nagler, ptujski

ugodno sodno poravnavo z Wehnerjem. Slednji se

mizarski ceh, magistrat in že omenjeni meščanski

je namreč odpovedal vračilu celotne terjatve, ki je

špital.116 Leta 1822 je največji upnik Gaßner dosegel,

do tedaj narasla že na 894 goldinarjev, in je sprejel

da gresta Reittererjeva mizarska pravica in celotna

Reittererjevo ponudbo plačila zgolj 250 goldinarjev

delavnica na dražbo. Na prvih treh sklicih se zain-

do 1. januarja

1818.111

Kmalu je sledila nova tožba. Plemič Kaisersfeld

teresirani kupec ni pojavil, na četrtem pa je edino ponudbo oddal nihče drug kot glavni protagonist

se je naveličal Mihaelovih praznih obljub in čakanja

dražbe. Za mizarsko pravico je bil pripravljen

na vračilo dolga, ki bi mu ga naj vrnil v dveh obro-

plačati 540 goldinarjev oziroma znesek njegove

kih do februarja 1819, in je na magistrat naslovil

terjatve do bankrotiranega mizarja. Izkupiček

prošnjo za zasego mizarjevega materiala in mizar-

dražbe je pokril malce več kot polovico terjatev.

skih izdelkov. Pristojni niso imeli pomislekov, saj

Ptujski magistrat kot prednostni upnik in gostilni-

je lastnik gospostva Ravno polje terjatev zavaroval

čar iz predmestja Kaniža, ki je dal dolg prvi vpisati

s hipoteko na dolžnikovo mizarsko pravico, ter

pod hipoteko, sta v celoti pokrila svoje terjatve,

104 Žižek: Skrivno življenje cehov, str. 331. 105 Semlič Rajh, Oman, Mlinarič: Maribor: Stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941, str. 172. 106 SI_ZAP/0003, knjiga 476, Šesti intabulacijski kvatern 1813–1816, fol. 420'–421'. 107 SI_ZAP/0003, knjiga 499, Protokol zapisnikov sodnih sej ptujskega mestnega sveta 1808–1818, fol. 159. 108 SI_ZAP/0003, knjiga 477, Sedmi intabulacijski kvatern 1815–1818, fol. 267'–268'. 109 Prav tam, fol. 155–155'. 110 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 117. 111 SI_ZAP/0003, knjiga 499, Protokol zapisnikov sodnih sej ptujskega mestnega sveta 1808–1818, fol. 196–196'. 112 SI_ZAP/0003, knjiga 478, Osmi intabulacijski kvatern 1818–1819, fol. 104'. 113 SI_ZAP/0003, knjiga 487, Sedemnajsti intabulacijski kvatern 1836, str. 32–33. 114 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1803–1822, 6. 9. 1817; Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1805–1836, 20. 11. 1817. 115 SI_ZAP/0003, knjiga 479, Deveti intabulacijski kvatern 1820–1822, fol. 264–265'. 116 SI_ZAP/0070, R-49, Protokol zapisnikov sodnih sej ptujskega mestnega sveta 1819–1820, fol. 126', 168', 209' in 251'; SI_ZAP/0003, knjiga 478, Osmi intabulacijski kvatern 1818–1819, fol. 135'.

medtem ko jih drugi niso. Preostanek zneska je

na družbeni lestvici oziroma živeti življenje nad

pripadel tretjemu na prednostni listi upnikov,

pragom revščine. Morebitne upe na svetlejšo pri-

Janezu Gaßnerju. Špital in mizarski ceh sta ostala

hodnost je kaj kmalu pokopala možganska vročica,

Z izgubo mizarske pravice

ki je 37-letnega mizarja, moža in očeta štirih otrok

povsem praznih

rok.117

je bilo bivanje tričlanske družine Reitterer na Ptuju zapečateno. Janez Mihael in žena Elizabeta Kata-

17. julija 1831 pahnila v grob.122 Vdova Marija Gaßner navkljub relativni mlados-

rina ter sin Jožef Janez118 so spakirali svoje osebne

ti, imela je okoli 32 let, ni vnovič stopila v zakon. V

stvari in se odselili neznano kam.

začetku februarja 1836 je sicer rodila hčerko Jožefo,

Janez Gaßner po dobro izpeljanem prevzemu

a je bila ta sad zunajzakonske avanture z Matijo

mizarske pravice lastništva nad njo ni dal uradno

Ahammerjem, takratnim delovodjem tukajšnjega

vpisati v pristojni register obrti. Rodil se je v bliž

mizarskega ceha.123 Tako kot pokojnemu možu se

njem naselju Vičava, pred prihodom na Ptuj pa je

tudi njej ni mudilo z vpisom lastništva mizarske

delal za gospostvo Ravno polje. Tamkaj je najbrž

pravice in ga je izpeljala šele po rojstvu nezakon-

spoznal svojo bodočo ženo, kuharico Marijo Pernat

ske deklice. V njenem primeru vpis niti ni bil tako

(tudi Bernhardt), hčerko ptujskogorskega usnjarja.

preprost. Ker njen mož nikoli ni bil uradno vpisan

Poročila sta se 25. februarja 1821 in se po dobrih

kot lastnik, je morala najprej dokazati to lastništvo,

dveh letih preselila v najstarejše mesto ob Dravi.119

nato pa s poročno pogodbo in drugimi dokazili še

Lastne nepremičnine nista imela, prav tako ne

svojo upravičenost. To ji je na podlagi zajetnega

trajnejšega podnajemniškega stanovanja. Vse štiri

kupa dokumentov tudi uspelo in 12. julija je postala

Zadnji,

uradna lastnica mizarske pravice.124 Slednjo je nato

otroke je Marija rodila v različnih

hišah.120

Mihael, je na svet prijokal v zgradbi meščanske-

v decembru 1851 podarila najmlajšemu sinu Miha-

ga špitala, kamor se je družina preselila po maju

elu Gaßnerju, ta pa jo je zadnjega dne meseca avgu-

1827.121 Torej je tudi Gaßnerjem spodletel preskok

sta 1858 prodal Avgustu Fiedlerju.125

117 SI_ZAP/0003, knjiga 487, Sedemnajsti intabulacijski kvatern 1836, str. 15–43. 118 Tretje- in zadnjerojeni otrok zakoncev Reitterer na Ptuju. Pred njim se jima je rodil še Jožef Jurij, ki pa je umrl za posledicami krčev že po tednu dni (Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1803–1822, 13. 4. 1820 in 15. 5. 1821; Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1805–1838, 20. 4. 1820). 119 NŠAM, PMK Hajdina 1786–1829, 25. 2. 1821; SI_ZAP/0003, knjiga 487, Sedemnajsti intabulacijski kvatern 1836, str. 25–28. 120 Antona Jakoba 13. 6. 1823 v hiši s konskripcijsko številko 3, Alojzijo Marijo 29. 5. 1825 v tisti s številko 75, Ivano 22. 5. 1827 v hiši s številko 201 (Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1822–1853, 13. 6. 1823, 29. 5. 1825 in 22. 5. 1827). 121 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1822–1853, 26. 9. 1828. 122 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1805–1838, 17. 7. 1831. 123 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1822–1853, 6. 2. 1836. 124 SI_ZAP/0003, knjiga 487, Sedemnajsti intabulacijski kvatern 1836, str. 15–43. 125 SI_ZAP/0177, knjiga 5, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1820–1900, fol. 289–289'.

Račun ptujskega mizarja Mihaela Gaßnerja za izdelavo krste za pokojnega usnjarskega pomočnika Nikolaja Ihrganga 1847 (SI_ZAP/0444, šk. 3, ov. 7/99)

Mizarska obrtna pravica 2

Jurij Siesser (1701–1706) → sin Jernej Siesser (vsaj od 1709–1714) → Benedikt Guf (vsaj 1715) → Franc Wasser (vsaj od 1725–1767) → zet Peter Märnzeller (1767–1785) → vdova Katarina Märnzeller (1785–1787) → sin Jakob Märnzeller (1787–1819) → sin Franc Märnzeller (1819–1845) → vdova Marija Märnzeller (1845–1863)

Najstarejši znani lastnik mizarske obrtne pra-

Po Jurijevi smrti sredi decembra 1706 je mizar-

vice, ki je imel svojo delavnico v hiši v Gosposki

ska delavnica ostala brez mojstra. Žena Veronika

ulici (od leta 1770 s konskripcijsko številko 53;

je umrla pred več kot letom dni in seveda ni mogla

danes Prešernova ulica 12), je bil Jurij Siesser. Le-ta

prevzeti poslovanja, sin Jernej pa je bil še mlado-

ni bil domačin. Na Ptuj je z ženo Veroniko in vsaj

leten. Trški mizar iz Slovenskih Konjic, Plohper-

enim otrokom, sinom Jernejem, prišel ob koncu

ger, je v tem videl priložnost za zapolnitev mesta

17. stoletja. Med meščane je bil sprejet leta 1701,126

ptujskega mizarskega mojstra in je vodstvu mesta

kar pomeni, da si je v tistem letu, sicer na neznan

poslal prošnjo.132 Zaman. Mestni sodnik in svetniki

način, pridobil mizarsko delavnico. Še preden se

mu niso ugodili, delavnico je nato po nastopu pol-

je družina dokončno ustalila v novem okolju in je

noletnosti prevzel pokojnikov sin Jernej. Po smrti

Jurij lahko uveljavil svoje znanje obdelave lesa, sta

slednjega se je vdova Marija Tereza sicer kmalu

se v razmeroma kratkem času zgodili dve tragediji.

poročila v tukajšnji župnijski cerkvi,133 a v mestu

V drugi polovici septembra 1705 je v 51. letu starosti

ni ostala. Z novopečenim možem Simonom Kova-

umrla Veronika, sredi decembra naslednje leto pa

čičem (Kovatitz) sta živela nekje drugje. Ker pokojni

še leto dni starejši Jurij.127 Njun sin Jernej Siesser je

ni zapustil živih potomcev, je omenjena vdova

postal sirota. A ne za dolgo. Fant je imel ob očetovi

postala univerzalna dedinja. Delavnico in mizarsko

smrti malce več kot 20 let in se je bližal polnolet

obrtno pravico je, kot kaže, s privolitvijo magistra-

nosti. 28. maja 1708 si je s poroko z Marijo Terezo

ta leta 1715 prodala mizarskemu mojstru Benediktu

Tobizer začel ustvarjati družino,128 nato je opravil

Gufu. Slednji je nato zaprosil za status meščana, ki

izpit za mizarskega mojstra, na lucijino 1709 pa je

mu je bil 13. decembra 1715 tudi podeljen.134 Od tega

postal polnopravni

meščan.129

Obetavnemu začet-

ku družinskega in poslovnega življenja je kmalu

dne dalje se izgubi vsaka pisna sled za njim. Najkasneje leta 1725 postane lastnik mizarske

sledil tragičen konec. Oba sinova, rojena v letih

pravice Franc (Simon) Wasser. Rodil se je kot zad-

1712 in 1713, sta umrla kmalu po rojstvu,130 Jerneja

nji otrok mariborskega mizarskega mojstra Janeza

pa je podobna usoda doletela v začetku septembra

Wasserja in njegove žene Marije Magdalene. H

1714. Star je bil le 29

126 127 128 129 130 131 132 133 134 135

let.131

krstu so ga starši in botra nesli 4. oktobra 1701.135

Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 63. Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 25. 9. 1705 in 17. 12. 1706. Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1743, 28. 5. 1708. Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 66. Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1687–1743, 9. 9. 1712; Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 28. 12. 1713. Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 6. 9. 1714. SI_ZAP/0381, šk. 58, Protokol zasedanj ptujskega mestnega sveta 1707, str. 20. Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1743, 26. 8. 1715. Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 67. Mlinarič: Gradivo za zgodovino Maribora, XXIX, str. 12.

Na Ptuju se v pisnih virih najprej pojavi na lucijino

Wasser sicer ni imel, a sta največje posle vsakokrat

leta 1725, ko pred mestnim svetom izreče meščan-

ni lastnik ali upravitelj gospostva zaupala ravno

sko prisego.136 Izpit za mizarskega mojstra je takrat

njegovi delavnici.

že imel za sabo, poroke še ne. A ne za dolgo. Dober

Tako je bilo tudi v prvi polovici leta 1750, ko so

mesec pozneje se je v župnijski cerkvi sv. Janeza

v gradu že stekle priprave za julijski obisk cesarice

Krstnika v Mariboru poročil z Ano Marijo, hčerko

Marije Terezije. Zaposleni v Wasserjevi delavnici

tamkajšnjega meščana Simona Schaffnerja.137 Za-

so izdelali 12 posteljnih ležišč, šest nočnih stolov,

konca sta si bivanje uredila na Ptuju, kjer se jima je

dve veliki široki mizi (tisch von toppelten brettern),

v naslednjih dobrih dveh desetletjih rodilo sedem

manjšo mizo, pet običajnih mizic na kozah (mit

sinov in sedem

hčera.138

Malce manj kot polovica

schrägen) in vložek za podaljšanje velike okrogle

otrok ni dopolnila tretjega leta starosti.139 Mladi

mize. To naročilo ni bilo niti zahtevno niti drago.

mizar se je začel relativno hitro vzpenjati na ptuj

Izdani račun je znašal 38 ¾ goldinarjev.142 Prestiž

ski družbeni lestvici. Pri prvi svobodni objezdi

nost naročila se je dosti bolj kazala v tem, da so bili

mestnega pomirja leta 1730 je že nosil čin desetni-

izdelani mizarski predmeti namenjeni tukajšnjemu

ka, pri drugi leta 1747 poročnika, leta 1769 pa pol-

bivanju cesarice oziroma, sodeč po izdelkih in

kovnika.140

številu le-teh, njenemu spremstvu. Največ del za

Medtem se mu je uspelo prebiti še v mestni svet,

gospostvo je omenjena delavnica sicer opravila leta

v letih 1753–1759 in 1763–1772 pa je bil celo mestni

1747. Takrat so Wasser in pomočniki opravili za 495

sodnik.141 Po številu mandatov (17) je daleč pred

¾ goldinarjev del, in sicer so:

vsemi svojimi predniki v tej funkciji. Mestni svet

-- za oranžerijo (glaß hauß) izdelali dva velika

so povečini sestavljali najvplivnejši in najbogatejši meščani. Si je Wasser premoženje pridobil pred vstopom v mestni svet? Zaradi pomanjkanja virov odgovor ni mogoč. Zagotovo pa je udeleženost pri vodenju mesta pripomogla k temu, da je v času trajanja mizarske kariere med vsemi štirimi ptuj skimi mizarji dobival največje in najpomembnejše posle. Isto velja tudi za obdobje po upokojitvi, ko je delavnico prevzel njegov zet Peter Märnzeller. Da je bila delavnica dobršen del 18. stoletja prva med enakimi, dokazujejo naročila storitev največje

Spominski kovanec, ki ga je izdal ptujski mestni sodnik Franc Wasser ob svobodni objezdi mestnega pomirja 28. avgusta 1769 (v zasebni lasti)

okenska okvirja iz macesnovine za goldinar in pol, -- na Breunerjevi pristavi vgradili star okenski okvir in nov podboj za 6 krajcarjev, -- na Breunerjevi pristavi popravili in zakrpali dvoje sobnih vrat za 36 krajcarjev, -- za oranžerijo naredili okenski okvir iz macesnovine za 30 krajcarjev, -- naredili dva okenska podboja iz macesnovine za tri goldinarje, -- za oranžerijo naredili štiri velika vrata s podboji

in najpomembnejše stranke v okolici – gospostva

in obojestranskimi profiliranimi okrasnimi

Gornji Ptuj. Ekskluzivne pogodbe z gospostvom

oblogami za 13 goldinarjev,

136 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 70. 137 Mlinarič: Gradivo za zgodovino Maribora, XXVII, str. 120. 138 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1687–1743, 20. 11. 1726, 26. 3. 1728, 16. 8. 1729, 4. 11. 1730, 17. 7. 1732, 8. 5. 1734, 21. 12. 1735, 13. 10. 1737, 27. 2. 1740, 27. 1. 1742, 3. 7. 1743, 20. 11. 1745 in 3. 10. 1748. 139 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 26. 2. 1727, 1. 8. 1733, 7. 3. 1737, 7. 2. 1742 in 8. 5. 1742; Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 16. 1. 1747. 140 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 70. 141 Hernja Masten, Majerič Kekec: Prvi med enakimi, str. 27. 142 SI_ZAP/0009, CXVII/1751/1752, dok. 147, Račun in pobotnica ptujskega mizarskega mojstra Franca Wasserja gospostvu Gornji Ptuj 1750.

letev za goldinar in pol, -- naredili nov del okvirja iz orehovine za kneginjo za pol goldinarja, -- na obeh straneh debelejše deske vrezali utor (die nuedt darein gemacht) za devet krajcarjev, -- naredili komodo s tremi predali iz orehovine za kneginjo za 12 goldinarjev, -- naredili letev za okensko preklado (fenster balken) za šest krajcarjev, -- naredili pokrove za mernike za 18 krajcarjev, -- v oranžeriji naredili okenski okvir iz macesnovine za pol goldinarja, -- v služabnikovi sobi naredili tri okenske podboje iz macesnovine z okvirjem za 3 ¾ goldinarja,

Dvokrilna sobna vrata, ki jih je Franc Wasser izdelal za ptujski grad, so se ohranila do danes

-- v mitnici naredili tri štirikrilne okenske podboje iz macesnovine za šest goldinarjev, -- za novo oranžerijo naredili 20 okenskih okvirjev iz macesnovine za 20 goldinarjev, -- za novo oranžerijo naredili štiri velika vrata -- naredili 23 velikih dvokrilnih sobnih vrat s plohastim podbojem in obojestranskimi

s podboji z obojestranskimi profiliranimi okrasnimi oblogami za 12 goldinarjev,

profiliranimi okrasnimi oblogami za 299

-- naredili nova vrata za goldinar in pol,

goldinarjev,

-- za novo oranžerijo naredili 20 okenskih preklad

-- popravili lesene kasetne pode v sobah za goldinar in pol, -- vdelali 48 vratnih podbojev v zidove za 19 1/5 goldinarjev, -- naredili krsto za pokojnega Jurka za goldinar in pol, -- popravili vrata peči in naredili nove profilne letve zanje za 2 ¼ goldinarja, -- naredili tri nova vrata za peči iz debelejših desk (von dobeltem reich laden) za 3 ¾ goldinarje, -- v štirih dneh namestili okrasne letve na špalirje v sobah za dva goldinarja, -- na obeh straneh debelejše deske vrezali utor za devet krajcarjev, -- naredili grofu škatlico (kästl) za goldinar, -- naredili grofu štiri opornike (ställen) za goldinar in pol, -- naredili stojalo za lasulje (perokhna stokh) za tri četrtine goldinarja, -- naredili veliki okvir za grofov špampet (posteljo) za pol goldinarja, -- v grofovi sobi na novo položili letve na omaro in jih črno pobarvali za pol goldinarja, -- naredili in namestili dve letvi v kotnem zidu za pol goldinarja, -- naredili slepa vrata (blindt thier) v sobi za dva goldinarja, -- naredili stransko steno (seiten wandt) za 1 ¾ goldinarja, -- naredili deset paličastih okrasnih letev za špalirje (stangen sporllier leisten) za goldinar, -- v treh dneh namestili deset paličastih okrasnih

in kril in jih pritrdili z letvami iz trdega lesa za 30 goldinarjev, -- za staro oranžerijo naredili nov okenski okvir iz macesnovine za goldinar, -- naredili nove podboje za sedem starih okenskih okvirjev za dva goldinarja, -- za sobo spletične naredili nov okenski okvir za 18 krajcarjev, -- naredili dvoje sobnih vrat iz dveh starih vrat za goldinar, -- naredili velik lesen podokvir in nanj pritrdili špalir ter poslali v Gradec za pol goldinarja, -- za mitnico naredili novo mitninsko mizo (mauth taffl) iz macesnovine za tri goldinarje, -- popravili star kanape (khännäfe) iz orehovine za dva goldinarja, -- naredili grofu stoječ obešalnik za plašče za 36 krajcarjev, -- grofu za v Gradec naredili nov špampet z baldahinom (pogen spanpädt) za tri goldinarje, -- naredili štiri nove loke za k špampetu za dva goldinarja, -- mer die alte kochl iber macht vndt die bleter frisch gelleimbt vndt neige tokhen dar zu gemacht za goldinar in pol, -- popravili star špampet za 15 krajcarjev, -- naredili zakristijsko omaro (sacristey kasten) s predali in vratci ter jo premazali z oljnimi barvami za 14 goldinarjev, -- naredili klečalnik (bett stuell) in ga premazali z oljnimi barvami za štiri goldinarje, -- v zakristiji naredili dvoje velikih vrata in jih

premazali z oljnimi barvami za pet goldinarjev,

sestaviti oporoko, v kateri je za univerzalnega

-- naredili dva okvirja iz orehovine za voziček s

dediča določila moža. Še ravno pravi čas.145 Že

kolesci (khollwagen) za goldinar, -- grofu za v Gradec naredili veliko pregrado za goldinar,

naslednji dan je namreč umrla.146 Žalujoči vdovec se je dober teden dni po njenem pokopu zglasil na mestni upravi, da nekoliko spremeni izvršitev

-- za grad naredili okenski prečnik za pol goldinarja,

ženine poslednje volje. Pa ne v svojo korist, temveč

-- za vrtnarjevo hišo naredili nova sobna vrata s

v korist svojih otrok. Želel je namreč, da bi tudi vsi

podbojem in obojestransko profilirano okrasno

njuni otroci postali enakopravni dediči. Magistrat

oblogo za dva goldinarja,

je njegovi prošnji ustregel, tako da je bilo vseh

-- naredili novo ohišje z rešetkami za laterno (die

Sredi novembra 1751 je dala Wasserjeva žena

-- naredili obešalo za brisačo za 18 krajcarjev,

osem otrok upravičenih do enakopravnih dednih

latern wo d(as) licht darin brint ein neües kastl mit

deležev ob nastopu polnoletnosti.147 V letu 1753,

gätter) in jo prebarvali z rdečo barvo za goldinar

ko je prvič prisegel kot ptujski mestni sodnik, se

in pol,

je njegova najstarejša hči Katarina poročila z nje-

-- za grad naredili dva velika okenska prečnika za dva goldinarja, -- oblali debelejšo desko in vanjo vgradili vzmet (feder darein gemacht) za 12 krajcarjev, -- za mitnico naredili štiri stole (lau stiell) za goldinar in osem krajcarjev, -- oblali debelejšo desko in vanjo vrezali utor za devet krajcarjev.143

govim najboljšim mizarskim pomočnikom Petrom Märnzellerjem. 11. februarja 1754 se je tudi sam vnovič poročil, tokrat s Katarino, hčerko mestnega peka Jožefa Pölzla.148 Naslednje desetletje in pol se je skorajda sočasno veselil rojstev svojih otrok in vnukov. Žena Katarina mu je povila kar 13 otrok, od katerih pa so polnoletnost dočakali le Janez Frančišek Ksaver, Marija Ana, Jurij in Janez Jožef.149 Z mizarsko obrtjo se je Wasser aktivno ukvarjal

Večino mizarskega dela je Wasserjeva delavnica

še nekaj let po vnovični poroki, nato pa je delav-

opravila tudi pri obnovi notranjščine župnijske

nico prepustil zetu Märnzellerju.150 Tudi hišo v

cerkve, ki je potekala v času službovanja nadžup

Gosposki ulici mu je leta 1761 prodal za 500 goldi-

nika Frančiška Ignaca grofa Inzaghija. Njegov

narjev,151 sam pa se je z ženo in tremi otroki preselil

nadarjeni pomočnik Peter Märnzeller je leta 1747

v hišo na Florijanovem trgu (od 1770 dalje s kon-

končal izdelavo omar iz trdega lesa z intarzijami za

skripcijsko številko 127; danes Krempljeva ulica

zakristijo, naslednje leto je popravil in restavriral

1), ki jo je 20. maja istega leta za 1200 goldinarjev

na obeh straneh sanktuarija ležeče in leta 1446

kupil od magistrata.152 V lasti je imel še vinograd

narejene korne klopi, leta 1752 pa je izdelal arhi-

na Mestnem Vrhu, katerega letno gornino je porav-

tekturo oziroma ohišje božjega groba in izrezljal

naval gospostvu Gornji Ptuj.153 Po preselitvi v novo

(auf bildthauer arth) dva zraven spadajoča lestenca

hišo se je začel ukvarjati z gostilniško dejavnostjo.

(henkh

leihter).144

Kljub dolgoletnemu vodenju mestne uprave ga po smrti niso položili v grobnico katere izmed kapelic znotraj mestne cerkve, ampak so ga 1. oktobra 1772 pokopali na pokopališču ob cerkvi.154

143 SI_ZAP/0009, CXVII/1751/1752, dok. 146, Račun in pobotnica ptujskega mizarskega mojstra Franca Wasserja 1747. 144 SI_ZAP/0070, R-33, Kronika nadžupnije sv. Jurija na Ptuju 1732–1849, str. 88–89 in 245; Hernja Masten: Kronika mestne župnije Ptuj 1732, str. 125–126; Curk: Proštijska cerkev in minoritski samostan v Ptuju, str. 46. 145 SI_ZAP/0391, knjiga 2526/1, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1737–1761, 1. del, fol. 103. 146 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 18. 11. 1751. 147 SI_ZAP/0391, knjiga 2526/1, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1737–1761, 1. del, fol. 103–104. 148 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 11. 2. 1754. 149 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1773, 6. 12. 1754 (Jožef Anton), 8. 3. 1756 (Janez Frančišek Ksaver), 25. 11. 1757 (Andrej Jožef), 15. 8. 1759 (Marija Tereza), 26. 4. 1761 (Ana Katarina), 3. 11. 1762 (Jožef), 16. 11. 1763 (Marija Ana), 18. 9. 1765 (neimenovan otrok), 10. 10. 1766 (Marija Tereza), 11. 4. 1768 (Jurij), 7. 3. 1769 (Marija Ana), 28. 10. 1770 (Karel Janez), 1. 7. 1772 (Janez Jožef); Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 13. 5. 1756 (Jožef Anton), 12. 9. 1758 (Andrej Jožef), 1. 11. 1762 (Ana Katarina), 4. 11. 1762 (Marija Tereza), 28. 11. 1763 (Jožef), 18. 9. 1765 (neimenovan otrok), 7. 3. 1769 (Marija Ana), 31. 12. 1769 (Marija Tereza), 30. 6. 1773 (Karel Janez). 150 Zadnji znani račun za opravljena mizarska dela v višini 223 goldinarjev je Franc Wasser izdal gospostvu Gornji Ptuj bodisi v drugi polovici leta 1755 ali pa v prvi polovici naslednjega leta. V tem obdobju je že povsem samostojno izdajal račune tudi njegov nekdanji pomočnik, od leta 1753 dalje pa mizarski mojster Peter Märnzeller (SI_ZAP/0009, CXVIII/1755/1756, Letni obračun gospostva Gornji Ptuj 1755/1756, fol. 44 in 46). 151 SI_ZAP/0391, knjiga 2520, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1777–1811 A, fol. 266. 152 SI_ZAP/0177, 7/20, Kupoprodajna pogodba Franca Wasserja za hišo 1761. 153 SI_ZAP/0391, knjiga 2526/2, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1761–1777, 2. del, fol. 397. 154 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 1. 10. 1772.

se jih navadno lotil mojster. Nadaljeval je tudi delo v mestni cerkvi. Leta 1754 je izdelal dve spovednici iz orehovine, ki so ju postavili v kapelici Žalostne Matere Božje, tri leta pozneje cerkvene klopi v ladji in podkorju in dve spovednici, kombinirani z obstenskimi klopmi,160 pripisujejo pa mu tudi izdelavo prižnice leta 1763.161 Postopoma, a v roku treh Lastnoročni podpis ptujskega mizarskega mojstra Petra Märnzellerja (SI_ZAP/0009, CXXII/1766, dok. 141, Račun ptujskega mizarja Petra Märnzellerja 1766). V strokovni literaturi ne najdemo enotnega zapisa priimka tega mizarskega mojstra. Ponekod je zapisan kot Marnzeller ali Marenzeller, drugod Märnzeller. Pravilna oblika zapisa priimka bo slednja, saj se je na tak način dosledno tudi sam podpisoval

Kot že omenjeno, je Wasserjevo realno mizarsko obrtno pravico in delavnico že pred njegovo smrtjo prevzel njegov nekdanji pomočnik in zet Peter Märnzeller. Njegov rojstni kraj in datum krsta za zdaj še ostajata neznanki. Po starosti ob smrti sodeč, se je rodil okoli leta 1721,155 in to zagotovo ne na Ptuju ali v bližnji okolici. Najstarejši zapis o njegovi prisotnosti v tem mestu ob Dravi sega v leto 1747, ko je kot Wasserjev pomočnik izdelal zakristijsko opremo za mestno cerkev.156 Leto 1753 je bilo prelomno v življenju okoli 32 let starega Petra. 25. junija se je poročil z 22-letno Katarino, najstarejšo hčerko svojega delodajalca in mentorja Franca Wasserja,157 nato je uspešno opravil izpit za mizarskega mojstra, 13. decembra pa je bil ob slikarju Ferdinandu Scheidtnaglu in še nekaj drugih posameznikih sprejet med ptujske meščane.158 S Petrovim imenovanjem za mizarskega mojstra se je začelo kratkotrajno obdobje, ko je na Ptuju delovalo pet mojstrov kljub štirim mizarskim obrtnim pravicam in prav toliko delavnicam. Novopečeni mojster tako ni mogel odpreti nove delavnice, marveč je še naprej delal v tastovi, a najbrž vsaj deloma za svoj račun. Ohranjeni dokumenti nakazujejo, da je Wasser po hčerkini poroki delavnico neuradno prepustil v upravljanje zetu Petru, sam pa se je bolj posvetil novi lokalnopolitični funkciji, in sicer tisti mestnega sodnika. Leta 1761 je Peter od njega odkupil hišo v Gosposki ulici, medtem ko je obrtno pravico in s tem tudi v omenjeni hiši locirano delavnico uradno prejel šele leta 1767. Ker je zanjo plačal le 32 goldinarjev, lahko sklepamo, da mu jo je Wasser prepustil, medtem ko je omenjeni znesek prejel magistrat kot pristojbino.159 Märnzellerjev prehod iz pomočnika v mojstra ni posebno vplival na zahtevnost naročil, ki jih je dobival. Že kot pomočnik je bil spoznan za zelo nadarjenega, tako da mu je Wasser zaupal dela, ki bi

ali štirih let, je prevzel tudi dela, ki jih je Wasser na letni ravni opravljal za gospostvo Gornji Ptuj. Večidel je šlo za popravila in restavracije ter izdelavo manjših in cenejših mizarskih izdelkov, občasno pa je posamezno naročilo prekoračilo tudi ceno 20 goldinarjev. Med slednje lahko štejemo: - izdelavo 16 stolov z ukrivljenimi nogami (geis fies sesl) za 48 goldinarjev leta 1762, - izdelavo omare s 24 predali v veliki pisarni (grossen canzley) za 47 goldinarjev leta 1762, - izdelavo in položitev lesenega poda v veliki pisarni za 22 goldinarjev in 12 krajcarjev leta 1762, - izdelavo štirih miz z ukrivljenimi nogami iz trdega lesa za 20 goldinarjev leta 1762, - izdelavo velike pisalne omare (grossen schreib kasten) iz orehovine za grofico Leslie za 38 goldinarjev leta 1762, - izdelavo velike biljardne mize (bulliär tisch) iz masivnega lesa za 38 goldinarjev leta 1762, - izdelavo ograje (gätter) v pisarni za 23 goldinarjev leta 1762, - izdelavo petih velikih okenskih podbojev (fenster stöck) iz macesnovine s štirimi krili (fligl) za 20 goldinarjev leta 1765, - izdelavo in položitev lesenega kasetnega parketa iz 51 plošč (fues taffl) v obeh sobah za 33 goldinarjev in devet krajcarjev leta 1766, - izdelavo in položitev lesenega kasetnega parketa iz 27 plošč v biljardni sobi za 21 goldinarjev in 36 krajcarjev leta 1772, - izdelavo dvokrilnih vrat (tobeltes thor) iz debelih plohov in oplato (von starken pfosten auch verschalt) iz macesnovine za 40 goldinarjev leta 1772.162 Gospostvo Gornji Ptuj je zagotovo bila Märnzellerjeva najpomembnejša stalna stranka. Kolikšne prihodke je v svoji karieri ustvaril v poslovanju z njimi, zaradi pomanjkanja zadevnih dokumentov

155 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1804, 26. 3. 1785. 156 SI_ZAP/0070, R-33, Kronika nadžupnije sv. Jurija na Ptuju 1732–1849, str. 88. 157 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 25. 6. 1753. 158 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 78. 159 SI_ZAP/0177, knjiga 3, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1777–1820. 160 SI_ZAP/0070, R-33, Kronika nadžupnije sv. Jurija na Ptuju 1732–1849, str. 95, 100 in 149; Hernja Masten: Kronika mestne župnije Ptuj 1732, str. 128 in 130; Curk: Proštijska cerkev in minoritski samostan v Ptuju, str. 46. 161 Vrišer: Baročno kiparstvo v ptujski proštijski cerkvi, str. 208. 162 SI_ZAP/0009, CXIX/1762, dok. 157, Račun ptujskega mizarja Petra Märnzellerja 1762; SI_ZAP/0009, CXXI/1765, dok. 133, Račun ptujskega mizarja Petra Märnzellerja 1765; SI_ZAP/0009, CXXII/1766, dok. 141, Račun ptujskega mizarja Petra Märnzellerja 1766; SI_ZAP/0009, CXXIII/1772, dok. 118, Račun ptujskega mizarja Petra Märnzellerja 1772.

ni mogoče natančno ugotoviti. Kljub temu pa

s Schwarzom sklenili prodajo in dobavo tisoč me-

nekaj ohranjenih gospoščinskih letnih obračunov

ric pšenice (tausend mezn waizen von schöner rainer

in izdanih mizarjevih računov za obdobje med

vnd trockhener gattung) po ceni 2 ¾ goldinarja za

letoma 1759 in 1772 daje splošno sliko obsega

merico. Rok za dobavo je bil štiri tedne od dneva

njunega

sodelovanja.163

sklenitve pogodbe, kupnino pa se je kupec zavezal

Iz ohranjenih dokumentov lahko torej skle-

Del lastnoročno spisanega Märnzellerjevega računa gospostvu Gornji Ptuj za opravljena mizarska dela v letu 1762. Vpis zadeva izdelavo velike biljardne mize

plačati delno kot avans, preostanek pa v gotovini

pamo, da je Märnzeller za opravljena dela od

na dan dobave. Kakšna je bila dejanska Märnzeller-

gospostva na leto povprečno prejel od 60 do 100

jeva vloga pri tem poslu? Pšenice ni imel, če že, pa

goldinarjev, če je pa dobil še naročilo za več oziro-

za sprotno porabo, ne pa v tolikšni količini. Morda

ma za dražje (kvalitetnejše) kose pohištva, potem

je njegov delež obsegal izdelavo lesenih skrinj ali

je bil prihodek celo nekajkrat višji. Za primerjavo

česa podobnega za prevoz pšenice, morda pa so

naj bo podatek, da je upravitelj gospostva Ptuj, ki

trije ptujski partnerji imeli namen nekje kupiti

je imel izmed vseh tamkajšnjih zaposlenih daleč

pšenico in jo z dobičkom prodati celjskemu trgov-

najvišjo plačo, v tem obdobju na leto prejemal 150

cu. Kakor koli, pogodba ni bila izpeljana oziroma

goldinarjev.

vsaj v celoti ne. 4. septembra so namreč akterji, tokrat brez Weissenbluta, sklenili novo, porav-

S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da je njegova delavnica dobivala naročila tudi od

nalno pogodbo, po kateri sta morala Ptujčana do

drugih gospostev, ptujskih meščanov, bližnjih

20. oktobra Celjanu dostaviti 500 meric pšenice po

župnij, katerega izmed tukajšnjih samostanov

ceni tri goldinarje za merico. To se ni zgodilo, zato

in posameznikov iz drugih delov Štajerske. Med

je posel padel v vodo. Za avans v višini 1000 goldi-

drugim je izdelal tudi prižnico za romarsko

narjev je Märnzeller z ženo Katarino izdal Francu

cerkev na Ptujski Gori. Pomanjkanja njegova

Schwarzu zadolžnico. Obvezal se je, da bo znesek

družina vsekakor ni čutila.

povrnil v letu dni, dal pa je vpisati tudi hipoteko

Nekoliko nejasna pa bo morala ostati Petrova

na hišo in mizarsko obrtno pravico.164 Dolg mu je

vloga pri poslu treh ptujskih meščanov s celjskim

v dogovorjenem roku uspelo vrniti. Kakšne posle-

trgovcem Francem Schwarzom. 12. avgusta 1774

dice je nosil njegov partner Karel Oniz, ni znano.

so namreč Peter, Karel Oniz in Janez Weissenblut

Je pa imel pri Märnzellerju kar nekaj dolga, ki ga ni

1759 (2/3 leta)

1762

1763

1765

1766

1768

1772

30 gld

392 gld

92 gld

78 gld

77 gld

272 gld

144 ½ gld

163 SI_ZAP/0009, CXVIII/1759, Letni obračun gospostva Gornji Ptuj 1759, fol. 30; SI_ZAP/0009, CXIX/1762, dok. 157, Račun ptujskega mizarja Petra Märnzellerja 1762; SI_ZAP/0009, CXX/1763, Letni obračun gospostva Gornji Ptuj 1763, fol. 32; SI_ZAP/0009, CXXI/1765, dok. 133, Račun ptujskega mizarja Petra Märnzellerja 1765; SI_ZAP/0009, CXXII/1766, dok. 141, Račun ptujskega mizarja Petra Märnzellerja 1766; SI_ZAP/0009, CXXIII/1768, Letni obračun gospostva Gornji Ptuj 1768, fol. 26'; SI_ZAP/0009, CXXIII/1772, dok. 118, Račun ptujskega mizarja Petra Märnzellerja 1772. 164 SI_ZAP/0391, knjiga 2526/2, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1761–1777, 2. del, fol. 421'–424.

Fellnerjeva upodobitev Märnzellerjeve hiše (na sredini) v Gosposki ulici leta 1766 (Franc Jožef Fellner: Led na Dravi, votivna slika 1766, olje na platnu, PMPO, G120s)

Denarna vrednost opravljenih Märnzellerjevih mizarskih del za gospostvo Gornji Ptuj v posameznih letih

51 Zapis o smrti Petra Märnzellerja v mrliški knjigi mestne župnije

in ni mogel poravnati. 19. junija 1777 je zato morala

posesti pripojila še del vinograda, ki sta ga kupila

Karlova žena Tereza Petru odstopiti hišo v Dravski

od nekega Mikca (Mikez). Celotna posest je tako

ulici (konskripcijska št. 183; danes Cankarjeva

obsegala vinograd, večjo hišo (herrn gehauß) s kletjo

ulica 3).165 Premičnine v hiši so ostale njena last.

in prešo, viničarijo in nekaj glav živine. Ta gor-

Morda sta zakonca celo ostala v hiši kot podna-

skopravna posest je spadala pod gospostvo Zavrč,

jemnika, druge hiše v mestu namreč nista imela.

njen lastnik pa je omenjenemu gospostvu na leto

Temu v prid govori tudi dejstvo, da je Peter prepis

dajal tri vedra gornine ter 25 in pol krajcarjev male

lastništva hiše v zemljiški knjigi opravil šele slabih

pravde. Märnzellerji niso sami obdelovali vinograda

sedem let

pozneje.166

in opravljali zraven spadajočih del, temveč so imeli

Petru in Katarini se je v zakonu rodilo devet otrok, mladost pa so preživeli le trije.167 Prvoro-

za to viničarja, ki je živel v viničariji.169 V začetku leta 1785 je Peter Märnzeller staknil

jeni (Filip) Jakob je šel po očetovih stopinjah in se

vnetje pljuč, ki se je pozneje izkazalo za usodno.

v očetovi delavnici učil mizarskih spretnosti, hči

26. marca je namreč v starosti 63 let umrl.170

Katarina se je leta 1786 poročila s tukajšnjim me-

Oporoke ni sestavil. V naslednjih dneh in tednih

sarskim mojstrom Simonom Sarnizem, najmlajši

so stekli vsi postopki za popis premoženja, do-

Matija (Jožef) pa je po zaključku mariborske gim-

ločitev dediča mladoletnemu Matiji in razdelitev

nazije študiral v Gradcu in na Dunaju, kjer je leta

dediščine. Izmed treh preživelih Petrovih otrok

1788 prejel zdravniško diplomo. Kariere zdravnika

le najmlajši Matija ob očetovi smrti še ni dopolnil

si ni ustvaril v rodnem mestu, temveč ga je živ

24. leta starosti in s tem polnoletnosti. Za njegova

ljenjska pot kot regimentnega zdravnika vodila

skrbnika sta bila določena mati Katarina in ptujski

po različnih krajih cesarstva in

širše.168

Zakonca Märnzeller sta imela v lasti tri nepre-

čevljar Franc Ksaver Dengg.171 Sledil je popis celotnega pokojnikovega premoženja. 7 aprila 1785 so

mičnine. Poleg že omenjenih dveh hiš v mestu še

se od ptujskega magistrata pooblaščeni cenitveni

vinogradniško posest na Turškem Vrhu, katere večji

komisarji oglasili v obeh mizarjevih ptujskih hišah

del sta kupila 8. decembra 1769 od Marije Cecilije

in popisali ter denarno ovrednotili vse, kar je bilo

Gaspar za 280 goldinarjev. V naslednjih letih sta k

v njih, vključno z nepremičnino,172 6. maja pa je

165 SI_ZAP/0391, knjiga 2522, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1777–1811 D, fol. 37; SI_ZAP/0391, knjiga 2527/1, Drugi intabulacijski kvatern 1777–1784, 1. del, fol. 175'–177. 166 SI_ZAP/0391, knjiga 2527/1, Drugi intabulacijski kvatern 1777–1784, 1. del, fol. 177–177'. 167 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1773, 30. 4. 1753, 11. 12. 1755, 30. 5. 1757, 27. 10. 1758, 9. 11. 1760, 6. 5. 1762, 7. 2. 1765, 3. 11. 1767 in 3. 5. 1770; Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784 , 14. 8. 1756, 25. 8. 1758, 5. 5. 1768, 2. 10. 1768, 29. 7. 1771 in 26. 9. 1772. 168 Po zaključku študija se je najprej zaposlil v Zagrebu, leta 1815 pa je v vlogi regimentnega zdravnika prišel v Milano. Nato je bil zdravnik v špitalu vojaškega invalidskega doma v Pragi. Študiral je dela pionirjev homeopatije, z uspešnim izvajanjem tovrstne zdravstvene prakse pa je naposled postal apostol homeopatije v Avstriji. V 12 letih je s homeopatsko metodo zdravil 12.000 ljudi, in to z neverjetno nizko stopnjo smrtnosti. Sredi leta 1829 se je preselil na Dunaj, kjer je odprl lastno ordinacijo. Kasneje ga je nadvojvoda Janez imenoval za svojega osebnega zdravnika, leta 1840 pa mu je cesar Ferdinand I. podelil dovoljenje za ustanovitev društva homeopatskih zdravnikov. Umrl je 6. januarja 1854 na Dunaju (Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950, Band 6 (1973), str. 77–78). 169 SI_ZAP/0391, knjiga 2564/2, Protokol zapuščinskih inventarjev, cenitev in privatnih listin gospostva Zavrč 1760–1776, 2. del, str. 505; SI_ZAP/0391, knjiga 2565/2, Protokol zapuščinskih inventarjev gospostva Zavrč 1783–1790, 2. del, str. 472–473. 170 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1804, 26. 3. 1785. 171 SI_ZAP/0177, knjiga 11, Skrbniški protokol mesta Ptuj 1768–1808, str. 190. 172 SI_ZAP/0177, knjiga 7, Repertorij zapuščinskih inventarjev 1590–1808, str. 229.

cenitveni komisar završkega gospostva popisal in

pripadajočim vrtom, ležečim onkraj dravskega

ovrednotil še premično in nepremično premoženje

mostu, pa ni smela prodati naslednjih štiri ali pet

na Turškem Vrhu.173 Pokojnikovo ptujsko premo-

let, po preteku slednjih pa je imel predkupno

ženje so si dediči, vsaj teoretično, razdelili 2. maja.

pravico do nje Jakob. Temu dogovorjene kupnine

Mladoletni Matija je dedoval dobrih 424 in pol

za hišo v višini 900 goldinarjev ni bilo potrebno v

goldinarjev

premoženja,174

prav toliko tudi njegov

celoti plačati v gotovini. Po odbitku očetove

starejši brat Jakob, hči Katarina je glede na očetovo

dediščine v višini dobrih 424 in pol goldinarjev ter

željo prejela 100 goldinarjev denarja, ducat krožni-

neizplačanih plač, katerih znesek je znašal slabih

kov in šest skled iz cinka ter pernico (federbett),175

23 goldinarjev, je moral dejansko plačati okoli 453

vdova pa zagotovo vse, kar ji je pripadalo po poroč-

goldinarjev.176 Tolikšnega zneska ni imel, zato mu

ni pogodbi, nepremičnine in še kaj.

ni preostalo nič drugega, kot da si ga izposodi.

54-letna Katarina ni po moževi smrti niko-

Obrnil se je na Franca Ksaverja Korpana, upra-

li stopila v nov zakon in s tem ustoličila novega

vitelja gospostva Gornji Ptuj. Ta mu je 30. marca

lastnika mizarske delavnice. Za to, ne nazadnje,

posodil 500 goldinarjev, posojilo pa je zavaroval s

niti ni bilo potrebe, prav tako pa ji tega najbrž ne

hipoteko na mizarjevo hišo in delavnico.177 Dolžni

bi dovolil niti njen najstarejši sin. 30-letni Jakob

znesek s pripadajočimi obrestmi mu je Jakob vrnil

Märnzeller je pred očetovo smrtjo že nekaj let delal

šele deset in pol let pozneje.178

pri njem kot pomočnik in je v očeh vseh veljal za

Petrova vdova Katarina se je po sklenjeni po-

njegovega naslednika. Z materjo sta se o lastništvu

godbi s sinom preselila v hišo v Dravski ulici. Os-

obeh ptujskih nepremičnin dogovorila 6. marca

talo ji je dovolj premoženja za miren pokoj, v pri-

1787. Katarina je Jakobu dala hišo in delavnico ter

meru, da se sama ne bi bila sposobna vzdrževati,

realno obrtno pravico v Gosposki ulici v formal-

pa bi to obveznost prevzel sin Jakob. Tako se je vsaj

no last za 900 goldinarjev, hiše v Dravski ulici s

zavezal ob sklenitvi predajne pogodbe z materjo

173 SI_ZAP/0391, knjiga 2565/2, Protokol zapuščinskih inventarjev gospostva Zavrč 1783–1790, 2. del, str. 472–473. 174 Po novi in nekoliko spremenjeni delilni pogodbi je Matiji pripadlo nekaj malega manj kot 408 goldinarjev očetove dediščine, ki mu je bila izplačana 22. februarja 1790 (SI_ZAP/0391, knjiga 2527/2, Drugi intabulacijski kvatern 1785–1791, 2. del, fol. 271; SI_ZAP/0177, knjiga 11, Skrbniški protokol mesta Ptuj 1768–1808, str. 189–190). 175 SI_ZAP/0177, knjiga 6, Protokol oporok mesta Ptuj 1776–1821, fol. 70'. 176 SI_ZAP/0391, knjiga 2527/2, Drugi intabulacijski kvatern 1785–1791, 2. del, fol. 347'–348. 177 Prav tam, fol. 347. 178 SI_ZAP/0391, knjiga 2528, Prvi ekstabulacijski kvatern 1777–1814, fol. 95'.

Pečat ptujskega mizarskega mojstra Jakoba Märnzellerja. Na sredini je upodobljeno tipično mizarsko orodje (šestilo, ravnilo in oblič), pod njim je letnica izdelave pečatnika, in sicer 1791 (SI_ZAP/0173, šk. 1, ov. 1, Seznam članov ptujskega vojaškega meščanskega korpusa 1793)

desno

Klasicistični tabernakeljski pisalnik, ki ga je konec 18. stoletja izdelal Jakob Märnzeller (NMS, inv. št. N 287) levo

Signatura Jakoba Märnzellerja na zunanji stranici enega izmed zgornjih predalčkov tabernakeljskega pisalnika

leta 1787.179 Z resnejšimi zdravstvenimi težavami se

vnetje pljuč.182 Njeno premoženje so si razdelili

je začela spopadati leta 1797, ko je štela že skoraj 67

trije otroci. In tega ni bilo malo. Pokojna mati jim

let. Od tega leta dalje je nakupovala večje količine

je zapustila hišo na Ptuju, vinograd na Turškem

zdravil v lekarni Pri zlatem jelenu, še največ ravno

Vrhu, nekaj več kot 220 goldinarjev gotovine, zlata

omenjenega leta, ko je zapravila skoraj 19 in pol

in srebra v vrednosti 29 in pol goldinarjev, precej

goldinarjev.180 Malce pred smrtjo so ji zdravniško

ženskih oblačil, vso opremo in premičnine v hiši,

pomoč nudili še ptujski zdravnik Janez Wolfschack

za več kot 370 goldinarjev terjatev do drugih in

ter kirurga Apurg in Neckermann.181 Kljub vsem

slabih 200 goldinarjev dolgov. Določil v oporoki, ki

zdravilom in pomoči je 70-letna starka življenje

jo je dala spisati šest dni pred smrtjo, se dediči niso

na tem svetu sklenila dan po božiču leta 1800. Kot

v celoti držali. Hči Katarina, še vedno poročena z

uradni vzrok smrti je pristojni zdravnik ugotovil

mesarjem Sarnizem, se je namreč odpovedala svoji

179 180 181 182

SI_ZAP/0391, knjiga 2527/2, Drugi intabulacijski kvatern 1785–1791, 2. del, fol. 348. SI_ZAP/0070, R-52, Knjiga naročnikov zdravil lekarne Pri zlatem jelenu na Ptuju 1786–1802. SI_ZAP/0177, knjiga 9, Protokol zapuščinskih inventarjev mesta Ptuj 1797–1804, fol. 148. Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1804, 26. 12. 1800.

dediščini, a je obdržala vinograd na Turškem Vrhu,

Morda je imel upad prihodkov nekaj časa negativ-

ki ji ga je mati dala pred smrtjo. Ker je bila ocenje-

ne posledice, dalj časa pa ne. Znano je sicer, da si je

na vrednost slednjega višja od njej pripadajočega

Jakob v letih 1800 in 1806 izposodil 300 in dobrih

dednega deleža, je razliko 200 goldinarjev porav-

176 in pol goldinarjev denarja od skrbniškega fon-

nala v zapuščinsko maso. Sinova Jakob in Matija sta

da gospostva Gornji Ptuj, a je zneska s 5 % obresti

si razdelila preostanek, pri čemer je hišo v mestu

3. junija 1809 tudi vrnil.188 Märnzellerji so bili v

dobil prvi.183

tem času zagotovo ena od premožnejših ptujskih

Eno od pomembnih let v Jakobovem življenju je

obrtnih družin. Ko je 3. januarja 1810 nekoliko

bilo leto 1787. Najprej je v dogovoru z mamo iz oče-

nepričakovano in brez oporoke umrla Jakobova

tove zapuščine prejel hišo z delavnico v Gosposki

žena Marija Ana in za sabo poleg vdovca pustila še

ulici, nato se je dan pred krstnim dnem poročil

pet mladoletnih otrok v starosti od 10 do 20 let,

z Marijo Ano Reiser, opravil izpit za mizarskega

so se 14. marca na domu družine oglasili mestni

mojstra, 29. novembra pa je postal polnopravni

cenitveni komisarji in popisali celotno premože-

ptujski meščan.184 Tako kot že očeta je tudi njega

nje družine. Morali bi sicer samo tisto pokojne, a

gospostvo Gornji Ptuj naslednjih nekaj let najemalo

so iz neznanega razloga popisali celotno in s tem

za različna mizarska dela. Posle je zagotovo dobival

razkrili oziroma omogočili vpogled v gmotno sta-

tudi zaradi osebnega poznanstva in prijateljevanja

nje družine. Ocenili so, da je skupna vrednost:

s takratnim gospoščinskim upraviteljem Fran-

- nepremičnin (hiša v Gosposki ulici s pripadajočo

cem Ksaverjem (pl.) Korpanom. Slednji je z ženo

krčevino in realno mizarsko obrtno pravico,

botroval vsem Jakobovim šestim živorojenim otro

hiša v Dravski ulici s pripadajočo krčevino,

kom.185

Le pri krstu prvorojenega dečka zakonca

pod gorskopravno posest gospostva Turnišče

Korpan nista bila prisotna, pa še to zaradi povsem

spadajoč vinograd z viničarijo na Majskem

jasnega razloga. 11. junija 1788 se je Märnzeller-

Vrhu in pod gorskopravno posest ptujskega

jev novorojenček pri porodu zadušil. Opravljen je

minoritskega samostana spadajoč vinograd s

bil krst v sili, in to brez

botrov.186

Ko je leta 1794

gospostvo v zakup dobil Jožef Karel Neumann, je Jakobu prihodek iz tega vira povsem usahnil. Sicer

kletjo in stiskalnico) 9760 goldinarjev, - gotovine (v bankovcih 100 gld in kovancih 108 gld) 208 goldinarjev,

pa je v obdobju, ko je imel neuradni status eksklu-

- srebrnega jedilnega pribora 233 ¼ goldinarjev,

zivnega gospoščinskega mizarja, zanj izdelal nekaj

- namiznega posodja in svetil iz cinka, bakra in

vrednejših kosov pohištva in drugih mizarskih izdelkov, med drugim: - dolgo leseno pisalno mizo z dvema predaloma in eine stousch za pisarno za 10 goldinarjev leta 1790, - dolgo mizo v uradniški sobi za pet in pol goldinarjev leta 1790, - veliko ograjo iz macesnovine na češki pristavi za 36 goldinarjev leta 1790, - posteljno omarico (nacht zeig kasten) iz trdega lesa z dvema rolojema in ukrivljenimi nogami za pet in pol goldinarjev leta 1790, - vrtna vrata za žitno kaščo za osem goldinarjev leta 1793.187

medenine (krožniki, servirni pribor, vrčki za mleko, možnarji, svečniki…) 389 ¼ goldinarjev, - namiznega perila in brisač (namizni prti, brisače, prtički, platno…) 737 in pol goldinarjev, - pohištva in posteljne opreme v hiši slabih 744 goldinarjev, - premičnin v vinogradih za dobrih 600 goldinarjev - živine (svinja pri hiši, dve kravi in junec v vinogradih) 92 goldinarjev, - vina (13 in pol štrtinov oziroma dobrih 7600 litrov) 2400 goldinarjev, - zaloge desk 600 goldinarjev, - terjatev iz naslova opravljenega mizarskega dela

Kako je izguba posla z gospostvom vplivala na poslovanje mizarske delavnice in s tem na blaginjo

639 goldinarjev, - drugih terjatev 265 goldinarjev.189

Jakobove družine, se ne da natančno ugotoviti.

183 SI_ZAP/0177, knjiga 9, Protokol zapuščinskih inventarjev mesta Ptuj 1797–1804, fol. 145'–148. 184 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1806, 29. 4. 1787; Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 93. 185 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1802, 26. 7. 1790, 8. 8. 1791, 31. 7. 1792, 25. 9. 1793, 8. 10. 1794, 13. 7. 1798. 186 Prav tam, 11. 6. 1788; Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1804, 11. 6. 1788. 187 SI_ZAP/0009, CXXIV/1790, dok. 75, Račun ptujskega mizarja Jakoba Märnzellerja 1790 ; SI_ZAP/0009, CXXIV/1797/1898, dok. 30, Račun ptujskega mizarja Jakoba Märnzellerja 1793. 188 SI_ZAP/0391, knjiga 2528, Prvi ekstabulacijski kvatern 1777–1814, fol. 190'–191. 189 SI_ZAP/0177, knjiga 10, Protokol zapuščinskih inventarjev mesta Ptuj 1804–1813, str. 476–480.

Ocenjena vrednost premoženja družine je torej znašala nekaj malega več kot 16.670 goldinarjev.190 Märnzellerjeva hiša v Gosposki ulici ni bila

24. aprila 1831 v meščanskem špitalu v 78. letu starosti za (pljučno) vodenico.194 Mizarska obrtna pravica in nanj vezana delav-

velika in prostorna. Poleg delavnice, ki je najbrž

nica sta leta 1819 prišla v last 25-letnega Franca

zavzemala precejšnji del pritličja, je obsegala še

Märnzellerja. Oče mu je obrt torej prepustil kmalu

veliko sobo, kuhinjo, vežo, shrambo in klet. Edini

po nastopu polnoletnosti. Neznano kdaj je mladi

bivanjski del je tako bila velika soba, ki po opremi

mizar spoznal sedem let mlajšo Marijo, hčerko

ni zbujala posebne pozornosti. Na stenah je viselo

radgonskega glavnikarja Franca Dellerja. Konec

nekaj slik in lesena ura, drugje so bili trije kolo-

januarja 1824 sta spočela hčerko, ki je morda bila

vrati z drugo opremo za prejo, miza z izvlekljivo

tudi vzrok za njuno poroko dober mesec pozne-

desko in štirje leseni ter trije usnjeni stoli, dve mizi

je.195 Po Karolininem rojstvu196 je Franc konec

iz trdega lesa in dva naslonjača, omara s predali

leta postal še ptujski meščan.197 Kar se otrok tiče,

iz mehkega lesa, nova in stara omara za obleko iz

ni ostalo pri samo enem rojstvu. V naslednjih 15

prav takšnega lesa, velika skrinja, mizica iz meh-

letih je Marija povila še osem otrok.198 Po rojstvu

kega lesa in posteljna omarica, ležišče iz mehkega

četrtega otroka, Moritza Ruperta, se je družina

lesa s slamnico, glavno blazino, še dvema blazina-

Märnzeller preselila. Ostali so v mestu, celo isti

ma in odejo, na tleh je stala pručka, na eni izmed

ulici, le hišo so zamenjali. Zakonca sta 1. maja 1830

miz pa kavni mlinček in medeninasto razpelo.

na licitaciji kupila hišo s konskripcijsko št. 47

Za spanje katerega izmed članov družine ali

(danes Prešernova ulica 21), ležečo tri hiše nižje na

morda služinčadi je bilo v kuhinji na voljo še

drugi strani ceste.199 Zanjo sta odštela 3431 goldi-

ležišče iz mehkega lesa z žimnico (matrazen),

narjev oziroma 2431 goldinarjev več, kot sta dobila

blazino in odejo.191

leto in nekaj dni pozneje od zakoncev Mihaela in

Vdovec Jakob se ni znova poročil, ampak je

Marije Gruber za njuno dotedanjo hišo.200 Na to-

več pozornosti posvetil svojim otrokom, vsaj kar

likšno razliko v prodajni ceni je zagotovo najbolj

se materialne preskrbljenosti tiče. Najprej je leto

vplivala velikost hiš. Kot kaže, je iz leta v leto po

dni po ženini smrti petim mladoletnim otrokom

številu članov naraščajoči družini Märnzeller nji-

dodelil po 1000 goldinarjev dediščine. Nato je v

hova hiša postala premajhna, zato so kupili večjo

začetku leta 1816 ob poroki hčerke Ane s 34-let-

in imenitnejšo. Status hiše deloma potrjujejo prej-

nim gospodarskim uradnikom posesti Ristovec

šnji plemiški lastniki. V drugi polovici 18. stoletja

Francem Marhöfflerjem 192 slednjima predal hišo s

so si jo lastili Venceslav grof Lodron, nekdanji

konskripcijsko številko 183. V tem primeru ni šlo

upravitelj Jožef Janez pl. Müller in zakonca Janez

za darilo, temveč je bila hiša hčerkina dota ženi-

Jakob in Marija Ana Pleschnig pl. Pernthall.201

nu.193 Hišo v Gosposki ulici z delavnico vred pa je

Franz Märnzeller je ob selitvi ali pa kmalu po njej

2. avgusta 1819 predal najstarejšemu sinu Francu. S

preselil tudi mizarsko delavnico. Realno mizarsko

tem dejanjem je uradno odšel v pokoj. Umrl je

obrtno pravico, ki je z gubernijsko odredbo leta

190 Za primerjavo naj bodo podatki o vrednosti premoženja (brez odbitka dolgov) tistih ptujskih obrtnikov ali njihovih žena oziroma vdov, ki so umrli med letoma 1805 in 1812 in katerih zapuščinski inventarji so ohranjeni ter navajajo vrednost celotnega premoženja družine: pivovarjeva žena Jožefa Klein (†1810) 48.643 gld, usnjarjeva žena Jožefina Wagner (†1806) 20.241 gld, vrvarjeva žena Marija Ana Hafner (†1810) 18.604 gld, mesar Simon Sarniz (†1805) 15.907 gld, krojač Matija Zistler (†1806) 15.527 gld, klobučar Matej Krainer (†1808) 15.432 gld, lekarnar Janez Reithner (†1805) 14.677 gld, gostilničar Pri slonu Jurij Penitsch (†1805) 14.620 gld, dimnikar Franc Bellan (†1810) 14.385 gld, mesarjeva žena Ana Kosser (†1806) 10.540 gld, strojar Ignac Burker (†1810) 9914 gld, mesarjeva vdova Marija Kosser (†1805) 8835 gld, lončar Janez Meister (†1810) 7329 gld, gostilničar Janez Klementschitsch (†1812) 7172 gld, kovač Simon Post (†1809) 6392 gld, urar Karel Nachbar (†1808) 6311 gld, ključavničar Jakob Fridrich (†1805) 5737 gld, podkovačeva žena Elizabeta Klotz (†1812) 4918 gld, kovač Jožef Gruber (†1805) 4298 gld, usnjar Martin Koschenina, (†1805) 3955 gld, jermenarjeva žena Rozalija Jurman (†1805) 3815 gld, mesar Matija Filipitsch (†1810) 3777 gld, kotlar Alojz Lanstiegl (†1810) 3565 gld, podkovačeva žena Julijana Post (†1805) 3361 gld, kirurg Karel Larosse (†1807) 2568 gld, mizar Janez Ranner (†1806) 2211 gld, gostilničar Jožef Weindl (†1806) 2116 gld, krojač Jožef Heindlinger (†1809) 1675 gld, kotlarjeva vdova Frančiška Neuber (†1806) 1597 gld, zidar Jurij Schoher (†1805) 1099 gld, kositrar Matija Tauschel (†1805) 939 gld, tesarski palir Matija Graschitsch (†1807) 456 gld (SI_ZAP/0177, knjiga 10, Protokol zapuščinskih inventarjev mesta Ptuj 1804–1813). 191 Prav tam, str. 479–480. 192 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1837, 28. 1. 1816. 193 SI_ZAP/0003, knjiga 1177, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1811–1883 C, fol. 193. 194 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1805–1838, 24. 4. 1831. 195 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1837, 1. 3. 1824. 196 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1822–1853, 25. 10. 1824. 197 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 121. 198 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1822–1853, 27. 8. 1826 (Franc Jožef), 22. 2. 1828 (Jožef), 13. 9. 1829 (Moritz Rupert), 10. 9. 1831 (Rupert Ignac), 6. 12. 1832 (Marija Ana), 8. 9. 1835 (Ljudmila Marija), 2. 2. 1838 (Ana Marija) in 23. 5. 1840 (Ivana). 199 SI_ZAP/0003, knjiga 1175, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1811–1883 A, fol. 268. 200 Prav tam, fol. 301. 201 SI_ZAP/0391, knjiga 2520, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1777–1811 A, fol. 230.

1837 postala prosto prodajna,202 je namreč obdržal.

tudi mizarsko pravico. Čeprav je prepis lastništva

V primerjavi z očetom Jakobom in dedkom Petrom

nepremičnin v zemljiško knjigo sledil v letu dni po

je umrl najmlajši, še preden je najstarejši otrok do-

Frančevi smrti,204 se to v primeru mizarske pravice

polnil polnoletnost. Smrt ni bila nenadna in hitra.

ni zgodilo. Očitno ni bilo potrebe po tem. Vsaj do

Kar nekaj časa so ga mučili kronični kašelj, krvav

nadaljnje prodaje ne. Ko se je Marija naposled odlo-

izmeček, vročica, nočno potenje in izguba telesne

čila za to potezo, je morala urediti še to formalnost.

teže. Smrt je nastopila 27. oktobra 1845 malce po

20. julija 1867 je na magistratu opravila prepis v

četrti uri zjutraj. 52-letni mizar je umrl za posledi-

registru realnih obrti, nato pa je mizarsko pravico

cami

tuberkuloze.203

Vse pokojnikovo premoženje je prejela uni-

takoj prodala zakoncema Romanu in Magdaleni Löcker.205

verzalna dedinja, vdova Marija Märnzeller. Torej

202 203 204 205

SI_ZAP/0003, knjiga 501a, Register realnih obrti mesta Ptuj, fol. 127. Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1839–1864, 27. 10. 1845. SI_ZAP/0003, knjiga 1175, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1811–1883 A, fol. 268. SI_ZAP/0003, knjiga 501a, Register realnih obrti mesta Ptuj, fol. 127.

Stran iz zapuščinskega inventarja po Mariji Ani Märnzeller, ki vsebuje popis dela premičnin v veliki sobi v hiši v Gosposki ulici

Mizarska obrtna pravica 3

Martin Pukhl (vsaj od 1684–1707) → Friderik Alther (1707–1730) → Mihael Jožef Krauth (1732–1741) → vdova Julijana Krauth (1741–1742) → mož Janez Rotter (1742–1760) → vdova Marija Ana Rotter (1760) → mož Janez Anton Tobinger (1760–1790) → vdova Marija Ana Tobinger (1790–1792) → Janez Hartmuth (1792) → Janez Eissel (1792–1796) → Matija Sohler (1796–1836) → sin Matija Sohler (1836–1837) → zakonca Matija in Marija Sohler (1837–1844) → vdova Marija Sohler (1844–1845) → Anton Sigmund Schröffl (1845–1885)

Trenutno najstarejši znani lastnik te mizarske

tudi vinograd.211 Umrl je v aprilu 1707, k zadnjemu

pravice in delavnice je bil Martin Pukhl, ki je

počitku so ga nesli 23. dne v mesecu.212 Dober me-

postal ptujski meščan že pred letom 1684.206 V

sec dni pozneje se je v mestnem magistratu oglasil

prvem zakonu z neko Elizabeto se mu je rodilo

njegov najstarejši sin in v imenu dedičev iz prvega

nekaj otrok, najstarejši med preživelimi je leta 1707

zakona zaprosil za lastništvo očetovega vinograda.

opravljal službo poštnega pisarja v Varaždinu.207 Po

Ker Ana Marjeta ni imela nič proti, so mestni očetje

ženini smrti v novembru 1692 že nekoliko ostareli

njegovi prošnji ugodili.213 Vdova se je naslednje leto,

mizar ni razmišljal o vdovskem preostanku življe-

13. februarja, vnovič poročila. Mihael Prauchart iz

nja. V starosti dobrih 60 let si je poiskal manj kot

župnije Ivnik je štel okoli 40 let, torej približno to-

30 let staro mladenko in se 13. februarja 1694 z njo

liko kot ona sama.214 V primerjavi z Martinom, ki je

oženil.208 Ana Marjeta, roj. Kic, mu je rodila sedem

bil več kot tri desetletja starejši od nje, je bil samski

otrok, zadnjega Valentina Matijo dobra dva meseca

Štajerec verjetno dobrodošla sprememba. Vsaj na

pred njegovo

smrtjo.209

nekaterih področjih.

Martinovi mizarski dosežki so zelo skopo

Kot lastnik ga je najbrž nasledil Friderik Alther,

dokumentirani. S Friderikom Altherjem je leta

rojen okoli leta 1675215 v naselju Winterstall na

1706 sodeloval pri obnovi leto poprej pogorele-

Salzburškem. Njegovega prihoda na Ptuj časovno

ga mestnega

župnišča,210

tik pred smrtjo pa je za

ni mogoče natančno ugotoviti, je pa mizarska dela

gospostvo Gornji Ptuj izdeloval nekakšen compass.

tukaj opravljal že najkasneje leta 1706.216 Še več,

Tako kot marsikateri ptujski meščan je imel v lasti

kot ptujski meščan in mestni mizarski mojster je

206 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 58. 207 SI_ZAP/0381, šk. 58, Protokol zasedanj ptujskega mestnega sveta 1707, str. 55. 208 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1743, 13. 2. 1694. 209 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1687–1743, 17. 2. 1695 (Janez Jurij), 3. 4. 1696 (Filip Martin), 24. 3. 1698 (Marija Ana), 27. 5. 1701 (Janez), 14. 12. 1703 (Leopold in Ferdinand) in 14. 2. 1707 (Valentin Matija). 210 SI_ZAP/0381, 52/Požar v Ptuju 1706 (mestno župnišče), Račun za opravljena mizarska dela 1706. 211 SI_ZAP/0381, šk. 58, Protokol zasedanj ptujskega mestnega sveta 1707, str. 55. 212 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 23. 4. 1707. 213 SI_ZAP/0381, šk. 58, Protokol zasedanj ptujskega mestnega sveta 1707, str. 55. 214 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1743, 13. 2. 1694; Mihael Prauchart je bil konec leta 1708 sprejet med ptujske meščane, pokopali pa so ga 19. 11. 1735 v starosti 68 let. Ano Marjeto so pokopali 7. 4. 1745 v starosti 80 let. V zakonu se jima je rodila le hči Marija Urška, h krstu so jo nesli 20. 10. 1710 (Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 65; Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1687–1743, 20. 10. 1710; Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 19. 11. 1735; Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 7. 4. 1745). 215 Približno leto rojstva sloni na podatku o starosti ob smrti, ko je imel 55 let (Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 14. 1. 1730). 216 SI_ZAP/0381, 52/Požar v Ptuju 1706 (mestno župnišče), Račun za opravljena mizarska dela 1706.

listinsko izpričan, še preden je dejansko postal.217 Naziv mojstra je takrat sicer že lahko imel, ni pa mogel biti meščan, saj je bil med slednje sprejet šele na lucijino leta 1707.218 Kakor koli, slabih 13 mesecev pozneje se je poročil z 19-letno219 domačinko Barbaro Mehan. Zakonca si iz neznanega razloga nista takoj ustvarila družine. Njun prvi otrok, hči Barbara, se je namreč rodila šele v oktobru 1717.220 Sledili so še trije otroci.221 Drugo- in tretjerojena hči nista dočakali drugega leta starosti,222 Barbara se do leta 1735 ni poročila na Ptuju, medtem ko je najmlajši Franc Ferdinand neznano kdaj odšel s Ptuja. Friderik je zelo verjetno slovel kot dober mizar, če pa ne, pa je moral imeti dobra poznanstva s ptuj sko elito. Ne nazadnje je dobil vsaj dva pomembna posla, še preden je postal meščan. Manjši posel v vrednosti 23 1/3 goldinarjev je v začetku leta 1707 opravil za mestno upravo,223 precej večjega pa mu je z ostarelim ptujskim mizarjem Martinom Pukhlom zaupala ptujska nadžupnija. Ko je 8. oktobra 1705 mesto zajel velik požar, je župnišče povsem pogorelo. Kar se mizarskih del tiče, je bilo potrebno na novo izdelati večje število vrat, oken, lesenih podov in točilno mizo. Naročilo je obsegalo izdelavo osmih vrat v zgornjem nadstropju (obern stockh), petih v pritličju (untern stockh), dvojnih kletnih (kheller) vrat, dveh vrat v hodniku (gang), vrat v dvorani (sahl) in dveh vrat na podstrešju (vndter dem dach), sedmih oken v zgornjem nadstropju v velikosti 6 ½ x 4 čevlje, osmih oken in štirih okenskih preklad v pritličju, lesenih podov v vseh štirih sobah v zgornjem nadstropju in vgradne

217 Kot meščan in mestni mizarski mojster je podpisan na računu, ki sta ga z mizarjem Martinom Pukhlom izdala za mizarska dela za ptujsko župnišče dne 20. 9. 1706, kot mestni mizar pa je omenjen tudi v zapisniku seje mestnega sveta z dne 11. 2. 1707 (SI_ZAP/0381, 52/Požar v Ptuju 1706 (mestno župnišče), Račun za opravljena mizarska dela 1706; SI_ZAP/0381, šk. 58, Protokol zasedanj ptujskega mestnega sveta 1707, str. 20). 218 SI_ZAP/0381, šk. 58, Protokol zasedanj ptujskega mestnega sveta 1707, str. 111. 219 Barbaro, hčerko meščana Jakoba Mehana, so nesli h krstu 9. septembra 1689 (Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1687–1743, 9. 9. 1689). 220 Prav tam, 23. 10. 1717. 221 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1687–1743, 28. 2. 1720 (Marija Ana), 10. 4. 1723 (Marija Ana) in 3. 1. 1726 (Franc Ferdinand). 222 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 19. 11. 1721 (Marija Ana) in 2. 1. 1725 (Marija Ana). 223 SI_ZAP/0381, šk. 58, Protokol zasedanj ptujskega mestnega sveta 1707, str. 20.

Vpis sprejema Friderika Altherja med ptujske meščane leta 1707

Vpis pokopa Friderika Altherja v mrliški matični knjigi župnije sv. Jurija na Ptuju 1730

točilne mize v jedilnici (eingemauerdter schenckh

(tudi Konziz, Kunzisch).229 Otrok nista imela,

tisch in der taffel stuben). Vrednost omenjenih del

Klara pa je kmalu umrla. Pokopali so jo 19. januarja

je znašala 184 in pol goldinarjev.224 Požari, ki so

1736.230 Vdovec ni dolgo žaloval, kot kaže, se je že

se na Ptuju vrstili od druge polovice 17. stoletja pa

v istem letu znova poročil. Že 22. maja 1737 se mu

vse do začetka 19. stoletja, so mestno gospodarstvo

je namreč rodil zakonski sin Friderik. V zakonu

dodobra opustošili, po drugi strani pa so neizogib-

z Julijano Rohrbacher (Rorpoher) sta se mu v na

ne obnove hiš, delavnic in drugih poslopij dajale

slednjih treh letih rodili še dve hčerki.231 Nobeden

prepotrebne posle določenim obrtnikom in s tem

izmed treh otrok ni dočakal polnoletnosti. Friderik

zagon vsaj določenega dela gospodarstva. Altherju

je umrl že tri ure po rojstvu, Ana Marija dobre tri

so tovrstne elementarne nesreče, če sam ni utrpel

mesece po rojstvu, najmlajšo prav tako Ano Marijo

škode, prišle kar prav. Ko je v decembru 1710 znova

pa so pokopali 10. maja 1746, ko je štela dobrih šest

pogorelo župnišče, je zopet dobil posel. V prvih

let.232 Njen oče Mihael Jožef takrat ni bil več živ. Na

dveh mesecih naslednjega leta je zanj izdelal osem

pokopališču ob župnijski cerkvi so ga namreč po-

novih vrat, osem okenskih podbojev in dva lesena

kopali že 20. septembra 1741.233

poda ter zaslužil 80 goldinarjev.225 Friderik in žena Barbara nista dočakala visoke

Hiša in mizarska delavnica ter mizarska pravica so pripadli vdovi Julijani. A le za kratek čas.

starosti. 55-letnega mizarskega mojstra so pokopali

24. januarja 1742, torej štiri mesece po moževi

na mestnem pokopališču 14. januarja 1730, njegovo

smrti, se je poročila s 24-letnim Janezom Rotter-

42-letno vdovo pa na novega leta dan 1732.226

jem. Njuni priči sta bila preostala ptujska mizar-

Mihael Jožef Krauth (tudi Krautl) se je rodil na Ptuju očetu Jakobu in materi Katarini. H krstu so ga nesli 7. septembra

1704.227

Na podlagi ohranjenih

ska mojstra Andrej Prauchart in Franc Wasser.234 Janez Rotter, ki je postal ptujski meščan leta 1743, je mizarsko delavnico obvladoval do svoje smrti

virov se za zdaj še ne da ugotoviti, ali je izhajal iz

leta 1760 (pokopali so ga 14. aprila).235 Zakon med

mizarske družine, vsekakor pa je naziv mizarskega

Julijano in Janezom je trajal le 10 mesecev. Kljub

mojstra dobil pred sprejetjem med ptujske meščane

mladosti, štela je le 25 let, so Julijano pokopali

na lucijino leta

1732.228

Dobra dva meseca pred tem,

11. novembra 1742.236 Vdovec se je kmalu poročil

6. oktobra, je v tukajšnji mestni cerkvi stopil v za-

z Ano Marijo Mechtig. V avgustu 1745 se jima je

kon z dvakratno vdovo Klaro Elizabeto Kuntschiz

rodil sin Frančišek Lovrenc, ki pa je slabih pet let

224 SI_ZAP/0381, 52/Požar v Ptuju 1706 (mestno župnišče), Račun za opravljena mizarska dela 1706. 225 SI_ZAP/0381, 52/Požar v Ptuju 1711 (mestno župnišče), Račun za opravljena mizarska dela 1711. 226 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 14. 1. 1730 in 1. 1. 1732. 227 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1687–1743, 7. 9. 1704. 228 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 72. 229 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1743, 6. 10. 1732. Klara Elizabeta se je prvič poročila z Janezom Jurijem Kintscherjem 8. avgusta 1717. Slednji je umrl aprila 1727 (pokopan 9. 4.), njegova vdova pa se je vnovič poročila 5. januarja 1730 z Luko Kuntschizem. Ta zakon je bil kratkega veka in brez otrok. 36-letnega moža so namreč pokopali že 4. marca 1732 (Prav tam, 8. 8. 1717 in 5. 1. 1730; Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 4. 3. 1732) . 230 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 19. 1. 1736. 231 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1687–1743, 22. 5. 1737, 30. 4. 1738 (Ana), 24. 2. 1740 (Marija). 232 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 22. 5. 1737, 9. 8. 1738; Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 10. 5. 1746. 233 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 20. 9. 1741. 234 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1743, 24. 1. 1742. 235 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 75; Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784. 236 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 11. 11. 1742.

pozneje umrl.237 Zakonca nista imela več otrok.

starka naslednika mizarske delavnice ni iskala z

Dva dni pred smrtjo je dal mizarski mojster Janez

vnovično poroko,246 temveč je 4. februarja 1792

sestaviti oporoko, v kateri je za univerzalno de-

mizarsko obrtno pravico z delavnico vred prodala

dinjo vsega svojega premoženja in dolgov določil

tržaškemu mizarskemu mojstru Janezu Hartmut-

ženo.238

Slednja je morala zaradi dolga do Simona

Milesija iz leta 1751 že ob prevzemu dediščine dati

mojster iz Trsta odločil za tovrstni nakup, ni pov-

pod hipoteko tako hišo kot tudi mizarsko obrtno

sem jasno. Ptujski meščan nikoli ni postal. Kot

pravico.239

kaže, je bil za prodajo pravkar nakupljenega že

Dva meseca po Rotterjevi smrti se je 40-letna

vnaprej dogovorjen. Že naslednji dan je namreč

vdova Marija Ana znova poročila. Njen drugi mož,

oboje prodal mizarju Janezu Eisslu za 223 goldinar

mizarski mojster Janez Anton Tobinger (ali Do-

jev in tako v enem dnevu z nakupno in prodajno

binger), je prevzel mizarsko delavnico, konec leta

transakcijo zaslužil 43 goldinarjev. Teoretično. V

pa je bil sprejet še med ptujske 60

hu za 180 goldinarjev.247 Zakaj se je ta mizarski

meščane.240

Za-

praksi je bilo nekoliko drugače. Kupec Eissel mu

koncema se ni rodil noben otrok. Katera in koliko

je namreč takoj plačal 50 goldinarjev, preostanek

mizarskih del je v svoji poklicni karieri opravil, ni

pa se je zavezal poravnati v štirih mesecih.248 Tudi

znano. Za gospostvo Gornji Ptuj je leta 1762 nare-

Eissel na Ptuju ni zapustil trajnejšega in vidnejšega

dil vejalnik za vejanje žita (getraydt wind mühl), za

pečata. Status neporočenega moškega je užival do

katerega je dobil 14 goldinarjev.241 Neki ugled med

8. maja 1796, ko je v starosti 35 let večno zvestobo

stanovskimi kolegi je sicer moral uživati, ne na-

obljubil dve leti mlajši Mariji Preschern.249 Meščan

zadnje je vsaj v začetku leta 1777 opravljal funkcijo

ni nikoli postal, prav tako nista z ženo nesla krstit

cehovskega

mojstra.242

Zdravstveno stanje že ne-

nobenega otroka v župnijsko cerkev. Z mizarski-

koliko ostarelega Tobingerja se je hudo poslabšalo

mi deli na Ptuju se je prenehal ukvarjati že pred

leta 1790. V letih 1787 in 1788 je v tukajšnji lekarni

koncem tekočega leta. 29. decembra je mizarsko

Pri zlatem jelenu nakupil za dobrih sedem goldi-

obrtno pravico prodal (svojemu) mizarskemu

narjev zdravil, medtem ko je dve leti pozneje nje-

pomočniku Matiji Sohlerju za 250 goldinarjev in

gov račun znašal skorajda 29 goldinarjev.243 Večja

se odselil v Maribor, kjer mu je oče Anton kupil

poraba zdravil mu ni rešila oziroma bistveno po-

hišo na naslovu Windischgasse 125 (danes Sloven-

daljšala življenja. Da bo tako, se je tudi sam dobro

ska ulica 28).250 Novopečeni lastnik Sohler, rojen

zavedal, zato je dal spisati oporoko. Za univerzalno

najbrž v vorarlberškem Bregenzu med letoma 1767

dedinjo je določil ženo, medtem ko do drugih ni

in 1771,251 ob nakupu pravice še ni štel trideset let

bil pretirano radodaren. Za maše je namenil 10,

starosti. V prvih dneh februarja 1797 se je poročil

za revne in tukajšnjo šolo pa po dva goldinarja.244

z Jožefo Neüthart.252 Zakonca sta naslednjih pet

65-letni možakar je za posledicami hiranja umrl

let živela kot podnajemnika na treh različnih na-

14. decembra 1790.245

slovih v mestu, nato pa sta 1. maja 1802 od Marije

Mizarsko obrt je torej nasledila 70-letna vdova Marija Ana. Že dvakrat poročena in ovdovela

Tergestin kupila hišo s konskripcijsko številko 33 (danes Prešernova ulica 34).253 Ko je konec

237 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1773, 9. 8. 1745; Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 26. 6. 1750. 238 SI_ZAP/0391, knjiga 2526/1, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1737–1761, 1. del, fol. 209–210. 239 SI_ZAP/0391, knjiga 2526/1, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1737–1761, 1. del, fol. 209–210. 240 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 15. 6. 1760; Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 81. 241 SI_ZAP/0009, CXIX/1762, Letni obračun gospostva Gornji Ptuj 1762, fol. 30 in Plačilo ptujskemu mizarju Tobingerju za izdelavo vetrnega mlina za vejanje žita 1762, fol. 1. 242 SI_ZAP/0391, knjiga 2526/1, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1737–1761, 1. del, fol. 446–446'. 243 SI_ZAP/0070, R-52, Knjiga naročnikov zdravil lekarne Pri zlatem jelenu na Ptuju 1786–1802. 244 SI_ZAP/0177, knjiga 6, Protokol oporok mesta Ptuj 1776–1821, fol. 88'. 245 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1804, 15. 12. 1790. 246 Umrla je 3. 11. 1798 v starosti 78 let v isti hiši kot njen prejšnji mož, in sicer v tisti s konskripcijsko št. 145 (prav tam, 3. 11. 1798). 247 SI_ZAP/0177, knjiga 3, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1777–1820. 248 SI_ZAP/0177, knjiga 3, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1777–1820; SI_ZAP/0391, knjiga 2519/1, Tretji intabulacijski kvatern 1791–1796, fol. 52'–53. 249 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1837, 8. 5. 1796. 250 SI_ZAP/0177, knjiga 3, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1777–1820; SI_ZAP/0177, knjiga 5, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1820–1900, fol. 275; Rajh – Oman – Mlinarič: Maribor: Stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941, str. 153. 251 Na kraj Sohlerjevega rojstva namiguje tukajšnja poroka 37-letnega Jožefa Sohlerja leta 1799, ki je bil rojen v Bregenzu in je bil mizar. Matija in Jožef sta zagotovo bila sorodnika, morda celo brata. Poroki dveh mizarjev z istim, za to okolje neznačilnim priimkom bi bili preveliko naključje (Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1837, 30. 9. 1799). Izračun obdobja, v katerem je bil Matija predvidoma rojen, sloni na omembah starosti ob poroki in smrti. 252 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1837, 5. 2. 1797. 253 SI_ZAP/0391, knjiga 2520, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1777–1811 A, fol. 172.

naslednjega leta postal ptujski meščan,254 si je na

Kakor koli, nekaj mesecev po poroki je zaprosil

novem naslovu že uredil mizarsko delavnico. V

za sprejem med meščane.267 Kmalu zatem je sledil

slednji se je osnov poklica učil tudi njegov nasled

nakup prve nepremičnine. Z ženo sta 12. julija 1850

nik, drugorojeni sin Matija.255 Zakonca Sohler sta

kupila hišo s konskripcijsko številko 36 (danes

umrla drug za drugim. Za vnetjem pljuč je 1. marca

Prešernova ulica 30). Zanjo sta Matiji in Antoniji

1836 najprej umrla Jožefa, slabe štiri mesece so

Tauschel odštela 3000 goldinarjev.268 Tričlanska družina se je v novo domovanje nemudoma pre-

moči pošle še Matiji.256 Delavnico in hišo je podedoval sin Matija

selila. Drugorojeni sin Viktor je namreč decembra

Sohler.257 Ta se je že isto leto poročil z Marijo

istega leta na svet prijokal na tem naslovu. Marija

Anort,258 hčerko graškega zidarja,259 leto dni

je še dvakrat rodila. Zadnjega sina Kajetana Alojza

pozneje pa je prisegel kot ptujski

meščan.260

kar z desetletnim presledkom, ko je bila stara

Pred poroko sta se Matija in Marija dogovorila,

41 let.269 Anton je umrl 28. marca 1885, natanko 10

da polovični delež od hiše in mizarske pravice

mesecev pozneje še njegova dolgoletna življenjska

pripade njej, česar se je 36-letni mizar držal, in to

sopotnica Marija.270

pri pristojnih organih naslednje leto tudi uredil.261 Živel je še nekaj let, nato pa je 4. septembra 1844 zaradi neke pljučne bolezni umrl. Star je bil 43 let.262 Od petih rojenih otrok so ga preživeli trije, najmlajši Teodor sicer za manj kot dva meseca.263 Sin Jožef Anton je bil ob očetovi smrti star šele dobri dve leti in pol ter premajhen, da bi o njem razmišljali kot o očetovem mizarskem nasledniku. Pokojnikova vdova je tako 30. maja 1845 mizarsko pravico prodala Antonu Sigmundu Schröfflu.264 Anton se je rodil 18. januarja 1814 v Zagrebu. Na Ptuj je prišel iz Gradca, kjer je njegov oče Kajetan opravljal poklic krajinskega vrtnarja (Kunst-, Handlungsgärtner). Že pred poroko s hčerko pokojnega ptujskega mizarja Janeza Gaßnerja sredi februarja 1846 je imel naziv mizarskega mojstra,265 ne pa lastne hiše in delavnice. Živel je pri družini Sommeregg v hiši s konskripcijsko številko 181 (danes Cvetkov trg 3).266 Kje je bil zaposlen, ni znano. Morda pri bodočem tastu Gaßnerju.

254 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 105. 255 Zakonca sta imela pet otrok, od katerih zgodnje mladosti ni preživela le hči Ana (Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1802, 18. 1. 1799 (Jožef), 11. 10. 1800 (Matija), 19. 7. 1802 (Ana); Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1803–1822, 9. 2. 1804 (Andrej) in 17. 2. 1808 (Anton); Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1805–1838, 5. 3. 1805 (Ana)). 256 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1805–1838, 1. 3. 1836 in 27. 6. 1836. 257 SI_ZAP/0003, knjiga 1175, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1811–1883 A, fol. 191; SI_ZAP/0177, knjiga 5, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1820–1900, fol. 275. 258 Poročna pogodba med zakoncema je bila sklenjena 26. 9. 1836 (SI_ZAP/0003, knjiga 1175, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1811–1883 A, fol. 191). 259 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1838–1865, 29. 9. 1850. 260 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 129. 261 SI_ZAP/0003, knjiga 1175, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1811–1883 A, fol. 191; SI_ZAP/0177, knjiga 5, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1820–1900, fol. 275. 262 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1839–1864, 4. 9. 1844. 263 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1822–1853, 9. 11. 1837 (Marija Magdalena), 6. 7. 1839 (Amalija Katarina), 13. 2. 1842 (Jožef Anton), 14. 5. 1843 (Alojzija) in 18. 10. 1844 (Teodor); Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1839–1864, 29. 12. 1839 (Amalija Katarina), 11. 12. 1843 (Alojzija), 14. 11. 1844 (Teodor). 264 SI_ZAP/0177, knjiga 5, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1820–1900, fol. 275. 265 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1838–1865, 15. 2. 1846. 266 SI_ZAP/0003, knjiga 1175, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1811–1883 C, fol. 181. 267 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 132. 268 SI_ZAP/0003, knjiga 1175, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1811–1883 A, fol. 211. 269 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1822–1853, 22. 11. 1846 (Aleksander), 17. 12. 1850 (Viktor) in 28. 8. 1853 (Avgust); Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1854–1873, 7. 6. 1863 (Kajetan Alojz). 270 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1865–1885, 28. 3. 1885; Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1885–1900, 28. 1. 1886.

Mizarska obrtna pravica 4

Janez Jurij Just (vsaj od 1731–1747) → vdova Just (1747–1767) → sin Karel Just (1768–1772) → ptujski mizarski ceh (1772–1793) → Jožef Eissel (1793/94–1808) → vdova Tereza Eissel (1808–1851) → hči Alojzija Fahr (1852–1853)

Trenutno najstarejši znani lastnik te realne

1767.275 Posle je prevzel 35-letni sin Karel Just, ki

mizarske obrtne pravice je bil Janez Jurij Just, ki

je kot mizarski mojster prvič izpričan ob sprejemu

se je 27. novembra 1727 v tukajšnji mestni cerkvi

med meščane konec leta 1768.276 Kaj se je v nasled

poročil z vdovo Marijo

Huster.271

Ali je bil na koncu

njih nekaj letih dogajalo z njim in delavnico, je

17. stoletja rojeni Janez Jurij potomec istoimenskega

zavito v temo. Očitno mu ni šlo dobro, saj je 7. maja

ptujskega mizarja iz srede 17. stoletja, Janeza Justa,

1772 mizarskemu cehu prodal svojo mizarsko pra-

ni znano. Potemtakem ostaja neznanka tudi njego-

vico in, kot kaže, tudi hišo.277 Slednjo je nato leta

va pridobitev obrtne pravice in mizarske delavnice.

1774 ceh prodal kamnoseku Jerneju Schnablu.278 Na

Ju je torej podedoval, priženil ali kupil? Kakor koli,

Ptuju skorajda zagotovo ni umrl. Nekdanja mizar-

naziv mizarskega mojstra si je pridobil najpozne-

ska mojstrica, 63-letna Katarina Just, kot se glasi

je leta 1731, ko je uradno postal ptujski meščan.

zapis v mrliški matici, ki je umrla 14. julija 1786 za

Pristopne takse ni poravnal v denarju, kot je bilo

vodenico v tuji hiši s konskripcijsko številko 115,279

običajno, temveč je v zameno izdelal štiri stole za

je bila najbrž njegova žena.

mestno hišo.272 V zakonu se mu je rodil le en otrok;

Realno mizarsko obrtno pravico, nekoč v lasti

sina Karla sta zakonca z botroma nesla h krstu 26.

družine Just, je nato v začetku devetdesetih let 18.

januarja 1732.273 Podatkov o Justovem poslovanju

stoletja za 100 goldinarjev kupil Mariborčan Jožef

ni. Umrl je v starosti 48 let, pokopali pa so ga 13.

Eissel.280 Ptujski meščan je postal 7. septembra

marca 1747 na tukajšnjem pokopališču pri

cerkvi.274

Vdova Just je po moževi smrti postala skrb-

1793.281 Zakonca Eissel sta vsaj do septembra 1794 prebivala kot podnajemnika v hiši mesarja Matije

nica mladoletnega Karla. V zakon ni stopila več,

Sarniza oziroma od konca avgusta 1793 dalje nje-

mizarsko delavnico je, kot kaže, sama vodila do

govega pastorka Antona Miheliča (konskripcijska

svoje smrti. 73-letno ženico so pokopali 5. oktobra

številka 181) v Dravski ulici. 9. septembra sta z

271 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1743, 27. 11. 1727. 272 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 72. 273 Kot mati je v krstni knjigi zapisana Helena Regin (Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1687–1743, 26. 1. 1732). Ali gre za napako v matici ali pa se je v roku štirih let Janez Jurij znova poročil, trenutno zaradi pomanjkanja virov ni dokazljivo. Zapisa smrti Marije Huster pred Karlovim krstom v ptujski mrliški matici ni. 274 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1743–1784, 13. 3. 1747. 275 Prav tam, 5. 10. 1767. 276 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 84. 277 SI_ZAP/0003, knjiga 475, Peti intabulacijski kvatern 1807–1813, fol. 230. 278 SI_ZAP/0391, knjiga 2526/1, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1737–1761, 1. del, fol. 446–446'; SI_ZAP/0391, knjiga 2526/2, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1761–1777, 2. del, fol. 420'–421. 279 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1804, 14. 7. 1786. 280 SI_ZAP/0177, knjiga 4, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1777–1820; SI_ZAP/0177, knjiga 5, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1820–1900, fol. 283; SI_ZAP/0003, knjiga 475, Peti intabulacijski kvatern 1807–1813, fol. 230. 281 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 100.

Najstarejši znani ptujski mizar s priimkom Just, Karel, se prvič omenja leta 1653 (SI_ZAP/0177, šk. 2, Protokol zasedanj ptujskega mestnega sveta 1653–1655, fol. 2)

nakupom hiše v Poštni ulici s številko 154 (danes Vošnjakova ulica 9) odšla na svoje. Kupila sta jo od

zdravil pri tukajšnjem lekarnarju.287 4. oktobra 1805 je ob sedmi uri zvečer v gostil-

sodarjeve vdove Helene Kirbiš (Kürwisch, Kirwi-

ni Pri črnem Orlu izbruhnil požar, ki se je zaradi

sch) za 1250 goldinarjev in šest dukatov likofa. Ob

močnega vetra razširil tako hitro, da je bilo gašenje

prodaji sta poravnavala le znesek likofa, 700 gol-

zaman. Hudo je bilo med drugim poškodovanih 25

dinarjev sta se zavezala plačati do 20. decembra,

hiš, med njimi tudi Eisslova hiša, ki je zgorela do

preostanek pa ob upoštevanju petodstotnih obresti

glavnih zidov z mizarsko delavnico vred. V obno-

v štirih letih upravitelju završkega gospostva Pe-

vo se je vključilo vse mesto in z uvedbo požarnega

rentu.282

davka še dežela, tako da so bile vse hiše ponovno

Zakonca nista imela zadosti denarja niti

za plačilo prvega obroka, zato sta si sredi novembra

obnovljene, narejena so bila ostrešja, vse pa so

iz skrbniškega sklada gospostva Gornji Ptuj izpo-

dobile tudi opečno kritino.288 Eisslovo ostrešje je

sodila 300

goldinarjev.283

V novi hiši si je Jožef kaj

kmalu uredil mizarsko delavnico. Tako kot pozneje brat Janez se je tudi Jožef

v prvi polovici naslednjega leta naredil mariborski tesar Jožef Scher za 380 goldinarjev.289 Ptujski Jožef ni dočakal ravno visoke starosti. Nekaj časa je

poročil na Ptuju. Za ženo si je 36-letni mizarski

hiral, nato pa 19. decembra 1808 v domači postelji

mojster izbral Terezo, hčerko pokojnega zdravnika

umrl.290

Martina Mrasaka iz Lenarta v Slovenskih goricah,

Kot je bilo v navadi, so Jožefovo premoženje

in se z njo poročil 13. februarja 1791 v tukajšnji

večidel podedovali sinovi. Najstarejši Frančišek

cerkvi sv. Jurija.284 Že naslednje leto se jima je rodil

Jurij je takrat imel dobrih 14 let in še ni veljal za

sin Jožef Alojz, nato pa v desetletju in pol še pet

polnoletnega. Njihovo dediščino je v upravljanje

sinov in

hči.285

mladosti,286

Dva fanta in hči so umrli v zgodnji

kljub temu da sta si starša prizadevala

za njihovo ozdravitev, med drugim tudi z nakupom

prevzela njihova skrbnica, torej mati.291 Okoli 35 let stara vdova Tereza Eissel za možem ni dolgo žalovala. Največ mesec dni po njegovem pokopu

282 SI_ZAP/0391, knjiga 2519/1, Tretji intabulacijski kvatern 1791–1796, fol. 138'–139'. 283 SI_ZAP/0391, knjiga 2519/1, Tretji intabulacijski kvatern 1791–1796, fol. 141–141'. Zakonca sta si od tega skrbniškega urada še enkrat izposodila denar, in sicer 26. 3. 1802 kar 400 goldinarjev (SI_ZAP/0003, knjiga 474, Četrti intabulacijski kvatern 1800–1807, fol. 87'). 284 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1837, 13. 2. 1791. 285 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1802, 27. 6. 1792, 10. 3. 1794 (Frančišek Jurij), 4. 8. 1795 (Jurij Kajetan), 13. 11. 1797(Alojzija) in 20. 6. 1801 (Alojz); Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1803–1822, 15. 7. 1804 (Ignac Jakob) in 6. 7. 1806 (Frančišek Ksaver). 286 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1804, 8. 8. 1794 (Jožef Alojz), 13. 3. 1797 (Jurij Kajetan), 26. 6. 1799 (Alojzija). 287 SI_ZAP/0070, R-52, Knjiga naročnikov zdravil lekarne Pri zlatem jelenu na Ptuju 1786–1802. 288 Hernja Masten: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, str. 106–107. 289 SI_ZAP/0003, knjiga 474, Četrti intabulacijski kvatern 1800–1807, fol. 348. 290 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1805–1838, 19. 12. 1808. 291 Mizarsko obrtno pravico in nepremičnine je dedovala leta 1809 (SI_ZAP/0177, knjiga 5, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1820–1900, fol. 283; SI_ZAP/0391, knjiga 2521, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1777–1811 B).

je že bila v intimnem odnosu z 29-letnim mizar-

svoje.298 Zakonca Werner sta umrla v kratkem ča-

jem Vidom Wernerjem. Slednji je bil sin pokojnega

sovnem presledku. Najprej je 1. oktobra 1851 umrla

mizarja iz mesta Mellrichstadt na Bavarskem in je

Tereza, dobre tri mesece pozneje pa ji je sledil še

na Ptuju živel že nekaj

časa.292

Morda je bil zaposlen

Vid.299 Obrtno pravico in hišo je podedovala njuna

v Eisslovi mizarski delavnici ali pa v kateri izmed

prva, nezakonska hči Alojzija, por. Fahr. Slednja

preostalih treh. Med nekim januarskim intimnim

je bila že nekaj časa poročena z zidarjem Janezom

odnosom sta Vid in Tereza spočela otroka in 22. ok-

Fahrom,300 zato mizarske pravice ni potrebovala.

tobra 1809 je na svet prijokala deklica, ki so jo poi-

Po hitrem postopku jo je 8. januarja 1853 za 200

menovali Alojzija.293 Ker starša nista bila poročena,

goldinarjev prodala Janezu Kratzerju.301

je veljala za nezakonsko. Vsaj nekaj časa. V začetku februarja naslednje leto sta se namreč Vid in Tereza poročila.294 Vid Werner se je preselil k Terezi ter najbrž prevzel vajeti upravljanja mizarske delavnice. A kljub temu dejanski lastnik obrtne pravice in nepremičnine, v kateri je bila delavnica, nikoli ni postal. Tereza mu jih ni prepustila niti v polovično last. Otroci so očetovo dediščino prejeli v denarju oziroma zadolžnicah, medtem ko so nepremičnine uradno postale njena last leta 1812.295 Werner je bil eden od redkih ptujskih mizarjev prve polovice 19. stoletja, ki si, vsaj po ohranjenih dokumentih sodeč, ni izposojal denarja. Še več, vrnil je celo precejšen dolg zakoncev Eissel iz leta 1802.296 Na podlagi obojega je mogoče sklepati, da je delavnica dobro poslovala. Tako kot drugi mizarski mojstri je mentoriral bodoče mizarske mojstre in pomočnike,297 vidno vlogo pa je igral tudi znotraj mizarskega ceha. Njegov edinorojeni sin Franc je šel po očetovih stopinjah in se izučil mizarske obrti, a družinske mizarske pravice in delavnice ni nikoli prevzel. Že pred očetovo smrtjo je šel na

292 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1837, 4. 2. 1810. 293 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1803–1822, 22. 10. 1809. 294 Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1785–1837, 4. 2. 1810. 295 SI_ZAP/0003, knjiga 475, Peti intabulacijski kvatern 1807–1813, str. 432–434. 296 SI_ZAP/0003, knjiga 494, Drugi ekstabulacijski kvatern 1814–1825, fol. 91–91'. 297 SI_ZAP/0177, 23/61/179, Učno pismo mizarskega mojstra Andreja Stichetla iz Sejancev 1834. 298 Pred poroko z Marijo Heimlinger septembra 1846 je živel v zgradbi nekdanje cerkve Vseh svetih (Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1838–1865, 14. 9. 1846). 299 Proštija Ptuj, MMK Ptuj – Sv. Jurij 1839–1864, 1. 10. 1851 in 6. 1. 1852. 300 Proštija Ptuj, RMK Ptuj – Sv. Jurij 1822–1853, 27. 8. 1845. 301 SI_ZAP/0177, knjiga 5, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1820–1900, fol. 283.

Fellnerjeva upodobitev vogalne Justove hiše leta 1766 (Franc Jožef Fellner: Led na Dravi, votivna slika 1766, olje na platnu, PMPO, G120s)

Gospodarske razmere in ptujski mizarji v 18. in prvi polovici 19. stoletja Na prelomu iz 17. v 18. stoletje je Ptuj gospo-

je dogovarjanje med cehi o enotnih cenah in mez-

darsko stagniral, nekoliko že celo propadal. To je

dah; zagrozil je celo, da bo v primeru neposlušnosti

povzročilo slabšo davčno sposobnost meščanov,

vladar cehe povsem ukinil. S tem so cehi izgubili

obenem pa je vodilo v razkroj mestne samouprave

nekatere pristojnosti, deželni knez pa je dobil nad

in njenih organov. Zelo hudo je bilo v 30. letih 18.

njimi nadzor. Avtonomija cehov je bila dejansko

stoletja, ko je mestna uprava popolnoma odpove-

ukinjena. V naslednjih desetletjih se je čedalje bolj

dala, mestne finance pa so bile v katastrofalnem

uveljavljala misel o popolni ukinitvi cehov, a do

stanju, kar je pri meščanih sprožilo številne pri-

tega zaradi različnih cehovskih tradicij v posamez

tožbe. Mesto so večidel gospodarsko uničili mestni

nih deželah ni prišlo. Prevladala je usmeritev, ki

očetje, ki so naravne nesreče in druge nevšečnosti

je cehovsko moč lomila tako, da je vse bolj ščitila

hoteli izrabiti za zakritje lastnih goljufij. Trgovina

obrti, ki niso bile cehovsko organizirane. Sredi

in obrt sta hitro propadala, pri čemer je prvo zavi-

petdesetih let 18. stoletja je izšla prepoved ustanav-

rala kmečka konkurenca, obrtniki pa so se raje kot

ljanja novih cehov in siljenja nevezanih obrtnikov

Ali slednje velja tudi za

v obstoječe, deset let pozneje pa je prišlo do ločitve

ptujske mizarje, ni ugotovljivo. Peter Märnzeller se

obrti na policijske in komercialne. Slednje so proi-

je sicer z dvema poslovnima partnerjema leta 1774

zvajale več in za širši trg, medtem ko so prve našle

podal v prodajo večje količine žita celjskemu trgov-

svoje odjemalce v neposredni in bližnji okolici.303

z obrtjo pečali s

trgovino.302

cu, a je to obenem tudi edini znani trgovski posel kakšnega ptujskega mizarja. Državna merkantilistična politika je večji del

Tukajšnji mizarji so spadali med tiste obrtnike, ki niso bili izvozno naravnani, ampak so svoje storitve in izdelke ponujali neposredni okolici. Še

18. stoletja podpirala neagrarno proizvodnjo s

nekaj let pred sredo 19. stoletja so imele vse mi-

posebnimi privilegiji, a je obenem morala rahljati

zarske vajeti v rokah štiri mestne delavnice, med

tiste, ki so temeljili na pojmovanju srednjeveške

katerimi je imela dobršno stoletje vodilno vlogo

svobode. Na udar je tako prišla s cehovskimi redi

delavnica Franca Wasserja in njegovih nasledni-

zavarovana obrtna proizvodnja. Med prve ukre-

kov, rodbine Märnzeller. Še posebej dobro so bili

pe, ki so oznanili državno politiko proti vplivu

zapisani pri enem izmed večjih posameznih odje-

cehov, je sodil patent iz leta 1725. Obrtnikom,

malcev mizarskih storitev, gospostvu Gornji Ptuj.

ki niso bili vključeni v tovrstna združenja in so

Morda je bil celo Wasserjev predhodnik kot lastnik

opravljali delo potujoč od vasi do vasi, se je dovolilo

delavnice tisti neimenovani mojster, ki je leta 1714

opravljati delo proti plačilu določene zaščitnine. V

z zaposlenimi pet tednov polagal novi leseni pod v

neposredno delovanje cehov pa je odločno posegel

sobi grofice Leslie.304 Polaganja poda v veliki (danes

cesarski patent o rokodelstvu za notranjeavstrijske

slavnostni) dvorani leta 1725 upravitelj gospostva

dežele, ki ga je izdal Karel VI. leta 1732. Med dru-

ni zaupal kateremu izmed mestnih mizarjev,

gim je določal, da veljajo cehovska pravila le, če

marveč je to delo opravil kar njihov lastni mizar

jih potrdi deželni knez; omogočil je pritožbe proti

(hof tischler) ob pomoči nekega kmečkega mizar-

mojstrom zunaj cehovske organizacije; prepovedal

ja (pauern tischler).305 Vse štiri mizarske obrtne

302 303 304 305

Žižek: Skrivno življenje cehov, str. 26–27. Zadravec: Ptujska obrt v zgodnjem novem veku, str. 71. SI_ZAP/0009, CXV/1714, dok. D84, Obračun dela mizarskega pomočnika 1714. SI_ZAP/0009, CXV/1725, dok. 78, Obračun dela kmečkega mizarja 1725.

zgoraj levo Prva stran cesarskega patenta o rokodelstvu za notranjeavstrijske dežele, ki ga je izdal Karel VI. leta 1732 (SI_ZAP/0004, šk. 1) zgoraj desno Stran iz blagajniške knjige ptujske splošne cehovske bolnišnice, ki so jo s svojimi prispevki vzdrževali ptujski obrtniki. Prikazuje plačila letnih prispevkov za obdobje med letoma 1833 do 1838. Ptujskim mizarjem se je z letom 1837 pristojbina zvišala za en goldinar (SI_ZAP/0004, šk. 1, Blagajniška knjiga cehovskega špitala na Ptuju 1827–1844, str. 25) spodaj Učno pismo ptujskega mizarskega ceha Jožefu Vindišu iz Velike Varnice z dne 2. julija 1854 s podpisoma predstojnika mizarskega ceha Andreja Winterla in njegovega namestnika Janeza Ströckerja (SI_ZAP/0173, šk. 1, ov. 3/8)

pravice so bile do leta 1837 realne, torej vezane na

ključavničarja Andrej Winterl, ki je po smrti Vida

točno določeno delavnico, pridobil pa si jih je lah-

Wernerja leta 1851 postal predstojnik mizarskega

ko izključno mizar. Po splošno znanih in sprejetih

ceha, in Janez Ströcker, rojen v naselju Bludov

cehovskih predpisih je pravica najpogosteje prešla

na Moravskem, ki je bil v tem obdobju njegov

s starejšega na mlajšega člana družine ali pa so jih

namestnik.309

v primerih ženskih naslednic, vdov ali hčera, po-

Cehovske organizacije, tudi tista mizarjev

sredno prevzemali priženjeni tujci. Če naslednika

s Ptuja, so bile formalno odpravljene z novim

ali naslednice ni bilo, je obrtno pravico lahko ku-

obrtnim redom leta 1859, ki je dokončno uzakonil

pil drugi mizar, v tem primeru sicer najpogosteje

obrtno svobodo. Strokovne in poklicne naloge

kateri izmed pomočnikov v delavnici pokojnega

cehov so bile prenesene na mestne in deželne

mojstra.

upravne oblasti.310

Gospodarsko-organizacijski pomen cehov je proti koncu 18. stoletja že zelo upadel. Sčasoma je prenehal veljati tudi strog predpis o obveznem potovanju pomočnikov, v osemdesetih letih pa je cesar Jožef II. glede pravil izenačil mestne in podeželske obrtnike; ukinil omejitve glede števila mojstrov in pomočnikov v posamezni obrti itd. Gospodarski vpliv cehov, torej tudi ptujskega mizarskega, je do konca stoletja povsem upadel.306 Ptujske mizarje sta v prvi polovici 19. stoletja doleteli dve večji spremembi. Leta 1837 je posta la mizarska obrtna pravica prodajna,307 kar je v bistvu pomenilo, da jo je lahko kupil kdorkoli oziroma tudi oseba, ki ni bila izučena v mizarski obrti. Precejšnjo spremembo pa je povzročilo tudi povečanje števila mizarskih mojstrov in s tem tudi delavnic v mestu. Po najmanj stoletju in pol trajajočega delovanja štirih mestnih delavnic se je z letom 1837 število mojstrov povečalo za enega,308 po letu 1845 pa je bilo mizarjev iz leta v leto več. Med slednjimi sta vidnejšo vlogo imela sin ptujskega

306 Zadravec: Ptujska obrt v zgodnjem novem veku, str. 76. 307 SI_ZAP/0003, knjiga 487, Sedemnajsti intabulacijski kvatern 1836, str. 611. 308 Povečanje števila mizarjev za enega je razvidno iz letnega prispevka ptujskih mizarjev za splošno cehovsko bolnico, ki se je z omenjenim letom zvišal iz štirih na pet goldinarjev (SI_ZAP/0004, šk. 1, Blagajniška knjiga cehovskega špitala na Ptuju 1827–1844, str. 25). 309 SI_ZAP/0173, 1/3/5, Učno pismo ptujskega mizarskega ceha Frideriku Tomšiču iz Cirkovc 1855, 1/3/69, Učno pismo ptujskega mizarskega ceha Francu Toplaku iz Drstelje 1849, 1/3/65, Učno pismo ptujskega mizarskega ceha Moritzu Märnzellerju s Ptuja 1850, 2/1/7, Učno pismo ptujskega mizarskega ceha Jožefu Francu Leidlu s Ptuja 1846; Proštija Ptuj, PMK Ptuj – Sv. Jurij 1838–1865, 29. 11. 1843 in 5. 3. 1848. 310 Goznik: Ptujska obrt v obdobju od druge polovice 18. stoletja do konca 19. stoletja, str. 88.

Raziskovanje provenience pohištva v ptujskem gradu Tatjana Štefanič 1

Tatjana Štefanič, višja kustodinja za kulturno zgodovino, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Muzejski trg 1, SI-2250 Ptuj, tatjana.stefanic@pmpo.si

levo zgoraj Pohištvo iz Mestnega Ferkovega muzeja v refektoriju nekdanjega dominikanskega samostana, po 1928 levo spodaj Ura s Kronosom v veliki družabni sobi v dvorcu Dornava, sedemdeseta leta 19. stoletja

Pohištvo, ki ga hranimo v muzeju, lahko okvirno

mestnega Ferkovega in hkrati tudi današnjega

razdelimo na tisto iz zapuščine grofov Herberstei-

muzeja, prav aktivno zbiranje najrazličnejših vrst

nov, zadnjih plemiških lastnikov ptujskega gradu,

muzealij. Tako med popisom predmetov kultur-

in tisto, ki je po letu 1945 prišlo v muzej z raznih

nozgodovinskega oddelka iz leta 1902 najdemo

koncev. Med slednjim je nekaj pohištva iz bližnjih

opisane tudi posamezne kose pohištva in nekaj ur.3

dvorcev Dornava in Turnišče ter iz fonda Federal-

Bogastvo kulturnozgodovinske zbirke prav tako

nega zbirnega centra, poleg tega pa so še pohištveni

kažejo različne ohranjene fotografije iz časa po seli-

kosi, ki jih je muzej odkupil od različnih privatnih

tvi muzeja v prostore v nekdanjem dominikanskem

lastnikov, med drugim kar precej od zadnje plemi-

samostanu, kakor tudi iz obdobja pred tem. Večino

ške lastnice ormoškega gradu. Iz bolj ali manj sko-

ohranjenega pohištva iz te zapuščine, med katerim

pih popisov pohištva in različnih dokumentov ter s

prevladuje sedežno, lahko stilno razdelimo na kose

starimi posnetki interierjev lahko kljub dejstvu, da

iz 16. in 17. stoletja ter na tiste, izdelane v historič-

se je v desetletjih zabrisala že marsikatera sled, vsaj

nih slogih. Če primerjamo današnje stanje s tistim,

nekaterim pohištvenim kosom še določimo njihovo

razvidnim iz prej omenjenega popisa muzejskih

prejšnje nahajališče.

predmetov in starejših fotografij, lahko ugotovi-

Med naštetimi nikakor ne smemo spregledati tudi tistih iz dediščine ptujskega Muzejskega društva,2

saj je bila ena izmed glavnih nalog leta

1893 v Ptuju ustanovljenega društva, predhodnika

mo, da je število ohranjenih pohištvenih kosov iz te zapuščine precej manjše kot nekdaj. Enako velja tudi za predmete, ki so jih v oktobru 1948 prepeljali v muzej iz Federalnega zbirnega centra, med

2 Ciglenečki: Muzejsko društvo v Ptuju in muzejske zbirke, str. 10–21; Kolar: Pokrajinski muzej Ptuj med letoma 1893 in 2003, str. 9–13. Za predmete s provenienco Muzejskega društva gl. kat. št. 9, str. 179, kat. št. 45, str. 238–239, kat. št. 80, str. 285, kat. št. 91, str. 303, kat. št. 92, str. 304 in kat. št. 97, str. 309. 3 Na 98 straneh popisa muzealij iz leta 1902 je v sklopu 1806 inventarnih številk vpisanih 2619 različnih predmetov, razdeljenih v 49 pomenskih sklopov (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, Felsner: Culturgeschichtliche Abtheilung, 12. 11. 1902, str. 1–98).

desno Neoklasicistična jedilniška obstenska servirna miza iz gradu Ormož levo zgoraj Jedilnica v ormoškem gradu s poznoklasicistično poslikavo in več kot pol stoletja mlajšim neoklasicističnim pohištvom levo spodaj Interierja iz turniške posesti, pozna dvajseta leta 19. stoletja

katerimi je bilo mogoče p repoznati le nekaj kosov pohištva.

Zelo raznovrstno, najbrž tudi zaradi povezav lastnikov z Anglijo, je pohištvo iz Turnišča. Tako so

Pohištvo, ki je v sklop muzejskih zbirk prišlo

s te posesti visoka podna ura z mehanizmom lon-

šele po drugi svetovni vojni, so kasneje v muzeju,

donskega urarja Claudiusa Duchesna v stilu kraljice

najbrž zaradi podobnih stilnih značilnosti kot tisto

Ane in še ena z mehanizmom radgonskega urarja

iz zapuščine grofov Herbersteinov, pogosto vodili

Christiana Mahlerja (Mallerja), kakor tudi em-

kot njihovo. Tak primer je tudi visoka podna ura

pirska kaminska ura s štirimi stiliziranimi rezbar-

katere ohiš-

jenimi in pozlačenimi delfini. Turniške provenien-

s Kronosom iz dornavskega

dvorca,4

je je lep izdelek avstrijskega zgodnjega rokokoja,

ce sta tudi stol v stilu chippendale in okrogla miza

ki je dolgo časa veljala za del zapuščine grofov

v stilu regency, oboje v holandski interpretaciji.

Herbersteinov.

Med predmeti, ki so jih leta 1963 v muzej prepeljali

4 Poleg omenjene podne, zanimive štiridelne peščene ure in še dveh ur, lutnje Andreasa Berra ter nekaterih kosov fajančnega posodja so leta 1946 iz omenjenega dvorca v muzej preselili še z različnimi motivi poslikane stenske tapete, portrete grofov Attemsov in vrtne skulpture pritlikavcev. Prispevki, ki obravnavajo omenjene predmete iz Dornave, ki jih danes hranimo v muzeju, so zbrani v Vrišerjevem zborniku (Bučić: Dornavske ure v Pokrajinskem muzeju Ptuj, str. 323–335; Korošec: O komičnem in značajskem pri dornavskih pritlikavcih, str. 108–153; Koter: Lutnja Andreasa Berra, str. 341–358; Roškar: Konservatorski posegi na ohišju stoječe ure, str. 336–340; Simoniti: Fajančno posodje z gradu Dornava, str. 371–381; Vidmar: Poslikane tapete v dornavskem dvorcu, str. 283–321; Weigl: Oprema in funkcije dvorca Dornave v 18. stoletju, str. 180–245).

iz Turnišča, so poleg neobaročnih stolov in kotne

impozanten velik trumeau, tipično delo avstrij-

omarice, ki je nekdaj imela še nastavek, še postelja

skega empira in garnituro elegantnih empirskih

z letnico 1644 in baročni naslanjač, morda pa tudi

stolov, izdelanih na Dunaju leta 1810.9 Glede na

skrinjica v jurijevskem stilu.5

ohranjene inventarne popise ptujskega gradu je

Tudi pohištvo, odkupljeno v letih 1954, 1964

znano, da je bilo nekdaj v njem precej več pohištva

in 1966 od nekdanje lastnice ormoškega gradu

iz tega obdobja. Vendar pri tem velja opozoriti, da

grofice Marije Irme Wurmbrand-Stuppach, poro-

je potrebno stilne oznake v omenjenih inventarjih

čene Georgevits,6 se stilno nekoliko razlikuje od

mnogokrat jemati z rezervo, saj je mogoče med

drugega. Poleg dveh klasicističnih skrinj je muzej z

drugim opaziti tudi zamenjave empirskih in bi-

odkupom pridobil precej kosov neoklasicističnega

dermajerskih kosov, prav tako so včasih z oznako

pohištva iz dveh večjih garnitur iz druge polovice

empira opredeljeni sicer starejši kosi pohištva, ki so

19. stoletja, naročenih za sobane ormoškega gradu,

jih naknadno prepolitirali na črno.

najbrž z željo, da bi dosegli stilno usklajeno celoto s poznoklasicistično stensko poslikavo iz začetka istega stoletja.7 Vrzel med klasicizmom in bidermajerjem v

V zbirki pohištva v ptujskem gradu prav tako skorajda ni pohištvenih kosov v stilu staronemške renesanse in secesije. Slednji, ki jih je muzej z nekaterimi kosi iz tridesetih let 20. stoletja pridobil

muzejski zbirki pohištva zapolnjujejo tudi leta 1961

proti koncu prejšnjega stoletja, niso vključeni v

odkupljeni empirski kosi iz salonske in spalnične

stalno postavitev v ptujskem gradu, saj je v njej v

garniture,8

saj je bilo do takrat v muzeju le skrom

no število empirskega pohištva iz herberstein-

primerjavi z drugimi muzeji s sorodnimi zbirkami predstavljena plemiška bivalna kultura.

ske zapuščine. Iz te velja izpostaviti še ohranjen

5 Za predmete iz Turnišča gl. kat. št. 27, str. 206–207, kat. št. 56, str. 254, kat. št. 109, str. 322, kat. št. 116, str. 331, kat. št. 131, str. 350, kat. št. 137, str. 362–363 in kat. št. 138, str. 364–365. 6 Sicer je nekdanja lastnica ormoškega gradu poleg pohištva prodajala tudi drugo opremo (Košak: Saivejeva Alegorija pomladi, str. 7–19). 7 Ciglenečki: Oprema ormoškega gradu v preteklosti, str. 62–78. Za predmete iz Ormoža gl. kat. št. 6, str. 175, kat. št. 7, str. 176, kat. št. 78, str. 282, kat. št. 112, str. 325, kat. št. 113, str. 326, kat. št. 119, str. 334, kat. št. 126, str. 342 in kat. št. 127, str. 343. 8 Gl. kat. št. 14, str. 187, kat. št. 24, str. 203, kat. št. 26, str. 205, kat. št. 52, str. 250, kat. št. 72, str. 274, kat. št. 75, str. 278, kat. št. 102, str. 314–315, kat. št. 117, str. 332, kat. št. 123, str. 339 in kat. št. 133, str. 353. 9 Gl. kat. št. 103, str. 316.

Pohištveni kosi iz zapuščine grofov Herbersteinov Ptujski grad je bil v času njegovih plemiških

Herbersteinov se nekoliko razlikuje pohištvo

lastnikov grofov Lesliejev (1656–1802) in knezov

graške in dunajske provenience, kjer najdemo

Dietrichsteinov (1802–1858) sedež podeželske

poleg empirskih in bidermajerskih tudi za konec

posesti, zato so tja selili pohištvo, ki ni bilo več v

19. stoletja skoraj novo in še vedno modno pohi-

modi,10

precej predmetov kakor tudi pohištvenih

štvo, izdelano v stilu tretjega rokokoja.12 Nekaj

kosov pa so predvsem v času lastništva grofov

posebnega sta le italijanska skrinja iz cedrovine z

Herbersteinov (1873–1945) v ptujski grad selili tudi

motivi, povzetimi po grafikah Odoarda Fialettija,

zaradi obnavljanja, prodaje oziroma oddajanja

ki je bila pripeljana z Dunaja,13 in najverjetneje

svojih drugih posesti v najem.

francoska spalnica v stilu Louisa Philippa iz 19.

Stilno zelo homogeno jedro pohištvene zbirke v ptujskem gradu je sestavljeno iz herbersteinske zapuščine. V njej je pohištvo iz 17. in 18. stoletja, ki

stoletja, za katero sicer nimamo dokazov, da je zagotovo iz zapuščine grofov Herbersteinov.14 Posebno poglavje so tudi iz različnih inventar-

je bilo preneseno iz gradov Vurberk in Hrastovec,

nih popisov ptujskega gradu in drugih arhivskih

in je najbrž delo okoliških mizarjev. Primerjava

dokumentov razvidni številni kosi pohištva, ki so

omenjenih gospostev s ptujskim, ki je bilo od srede

jih grofje Herbersteini v zadnji četrtini, še posebej

17. do začetka 19. stoletja v lasti grofov Lesliejev,

aktivno pa v sedemdesetih letih 19. stoletja, načrt

kaže, da so za izvedbo naročil stavbnega pa tudi

no kupovali za svojo leta 1873 pridobljeno ptujsko

imenitnejšega pohištva za ptujski grad večinoma

posest, in od katerih jih je kar precej še vedno

najemali okoliške

mizarje.11

Od takšnih lokalnih del iz zapuščine grofov

razstavljenih v sklopu Zbirke fevdalne stanovanjske kulture.

10 Na takšen način je že grof Karel Kajetan Leslie iz graške palače v Ptuj preselil tapiserije iz začetka in sredine 17. stoletja, ki dobro stoletje kasneje niso bile več tako zelo modne (Weigl: V kaftanu k cesarju, str. 55); tapiserije obravnava veliko strokovnih člankov (Ciglenečki: Regeneriranje, konserviranje in restavriranje tapiserij, str. 107–115; Ciglenečki: Zapuščina rodbine Leslie na ptujskem gradu (Kronika), str. 171–176; Ciglenečki: Potrdilo o prevzemu, str. 7–14; Ciglenečki: Zapuščina rodbine Leslie, str. 61–71; Ciglenečki: Tapiserije v ptujskem muzeju, str. 124–139; Ciglenečki: A set of verdure tapestries in Ptuj castle, str. 721–735). 11 Prim. prispevek dr. Dejana Zadravca v tej publikaciji, str. 25–67. 12 Med slednjega na primer sodi tudi sedežna garnitura v modnem tretjem dunajskem rokokoju iz časa okoli leta 1880, ki so jo grofje Herbersteini sicer kupili za svojo dunajsko palačo in jo šele kasneje dali prepeljati v ptujski grad. 13 Gl. kat. št. 2, str. 168–170. 14 Gl. kat. št. 35, str. 219 (op.125).

Inventar ptujskega gradu iz leta 186015 kaže, da je bila po smrti kneza Jožefa Franca Dietrich steina in koncu rodbine v moški opreme preseljena

drugam.17

liniji 16

večina

Tako so osnovni

Iz vsakoletnih inventarjev ptujskega gradu od prej omenjenega iz leta Terezijinega nakupa 1873 pa do inventarja iz leta njene smrti 1895,24 ko je posest podedoval njen sin grof Janez Jožef Herberstein–

viri pri ugotavljanju provenience pohištva iz

Proskau,25 pa tudi tistega, ki je nastal po nekaj-

zapuščine grofov Herbersteinov v ptujskem gra-

letnem premoru leta 1901,26 lahko spremljamo

du popisi iz obdobja po omenjenem letu.18 Kot

naraščanje števila kosov pohištva in druge opreme

izhodišče lahko jemljemo podatke iz inventarja,

v prostorih gradu. Med zgodnejšimi popisi ptuj

ki je nastal kmalu potem, ko je grofica Marija

skega gradu je še posebej zanimiv in dragocen vir

Terezija Herberstein, rojena Dietrichstein, konec

podatkov inventar iz leta 1875,27 ki kaže, da so novi

septembra 1873 na dražbi kupila ptujski grad.19

lastniki grad že v prvih dveh letih precej dobro

Ob koncu tega leta so bili v njem navedeni po-

opremili z nakupljenim pohištvom. Oskrbnik

hištveni kosi zgolj v grofovskem apartmaju v

ptujske posesti Ferdinand Raisp je tega leta nare-

prvem nadstropju, ki so bili večinoma prepeljani

dil sicer kar dva inventarna popisa: poleg tistega

Med temi so še ohranjeni biderma-

podrobnejšega s podatki o vrednosti predmetov, o

jerski stoli iz sedežne garniture, ki je bila nekdaj

tem, ali so že bili v prejšnjem letu v gradu ali ne, in

in so jo

s sklici na dokumente povezane z njimi, še druge-

Ristovca.20

sestavljena iz šestih stolov in

kanapeja,21

grofje Herbersteini v oktobru 1873 dali prenesti

ga, nekoliko bolj splošnega, v katerem pa je kljub

iz svoje ristovške posesti. Do tega dragocenega

temu vpisana vrednost predmetov, in kateremu

podatka pridemo zaradi vpisov omenjene sedež-

je Raisp dodal natančen načrt prvega grajskega

ne garniture v inventarjih iz let 1873 in 1874. V

nadstropja z vpisanim oštevilčenjem sob.28 Skupno

obeh sta dodana zaznamka, da je bila garnitura

obema je, da so v njiju sobe prvič poimenovane in

»prepeljana«, v starejšem še s pripisom »Risto

hkrati označene še s številko. Tako je na načrtu

vec«,22 v dnevniku premičnega inventarja gos-

prvega nadstropja iz leta 1875 soba številka 36 v

postva Ptuj za mesec oktober 1873 pa so še na-

inventarju iz istega leta označena kot zakristija,

tančnejši podatki o njeni provenienci, namreč,

soba številka 35 kot grajska kapela, 34 kot viteška

da je prvotno bila del opreme Kaisersfeldove

dvorana, 33, 32 in 31 kot sobe za goste, 29 kot kabi-

gosposke hiše v sklopu vinogradniške posesti na

net za pisanje, 28 kot obednica, 27 kot predsoba, 26

Mestnem

Vrhu.23

Notranje dvorišče ptujskega gradu, pred 1912

kot kabinet, 25 kot dnevni salon, 24 kot spalnica,

15 SI_ZAP/0009, P 353, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1860. 16 Knezi Dietrichsteini so bili med letoma 1802 in 1858 med drugim tudi lastniki ptujskega gradu, ki so ga podedovali na podlagi fidejkomisne pogodbe od prejšnjih lastnikov grofov Lesliejev (Weigl: V kaftanu k cesarju, str. 55; Vidmar: Lastniki gradu, str. 46–47; Hernja Masten: Gospostvo Gornji Ptuj 1656–1802, str. 46). 17 Za slike, ki so nekdaj visele v jedilnici in slavnostni dvorani ptujskega gradu, je znano, da so jih v februarju 1860 v štirih zabojih prepeljali najprej na Dunaj, v poznem 19. stoletju pa so slike evropskih vladarjev iz slavnostne dvorane prepeljali na grad Frýdlant na Češkem, kjer so še danes na ogled (Vidmar: Zbirka fevdalne stanovanjske kulture, str. 77; Vidmar: Galerija evropskih vladarjev, str. 65–86; Vidmar: Portreti evropskih vladarjev, str. 80–95). Od prvotne opreme je v ptujskem gradu najbrž ostala samo oprema grajske kapele: iz orehovine izdelane klopi in oltar, posvečen sv. Družini, s konca 17. stoletja in tapiserije iz zapuščine rodbine Leslie (Ciglenečki, Roškar: Restavrirali smo oltar v grajski kapeli, brez strani; Vidmar: Grajska kapela, str. 113). 18 Zahvaljujem se kolegu dr. Dejanu Zadravcu, da me je opozoril na te inventarje. 19 Janisch: Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark, II., str. 482; O ceni 146.100 goldinarjev, ki jo je grofica Terezija Herberstein plačala za nakup gradu, je med drugim poročal tudi mariborski časopis (Marburger Zeitung (1. 10. 1873), str. 2). V precej mlajšem Krajevnem leksikonu Dravske banovine pa najdemo tudi podatek o tem, da ga je Terezija izdražila proti ptujskemu županu, ki ga je nameraval uporabiti za kamnolom (Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 977). 20 Iz zaznamkov v inventarju ptujskega gradu iz leta 1873 v razdelku grofovskega apartmaja je razvidno, da so pohištveni kosi iz dvorca Ristovec (Rustenau), ki je v tistem času prav tako bil v posesti grofov Herbersteinov (SI_ZAP/0009, P 354, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1873). Za Ristovec in herbersteinsko lastništvo le-tega (Stopar: Grajske stavbe, Območje Maribora in Ptuja, str. 120; Toš: Die Besitzgeschichte der Herberstein, str. 104). 21 Gl. kat. št. 105, str. 318. Prim. str. 83 (op.54). 22 SI_ZAP/0009, P 354, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1873 in SI_ZAP/0009, P 355, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1874. 23 V omenjenem dnevniku za mesec oktober 1873 je garnitura pod številko 22 opisana kot: 6 Sesseln gepolstert und überzogen / 1 Sofa dazu / weiter transferirt aus dem Kaisersfeld Weingut (SI_ZAP/0009, šk. CVIII, ov. Rentni dnevniki in priloge, Dnevnik premičnega inventarja velegospostva Ptuj za oktober 1873). Za podatke o vinogradniški posesti na Mestnem Vrhu se zahvaljujem kolegu Branku Vnuku, ki je v letih 2011–2014 naredil transkripcijo kronike (SI_ZAP/0070, R–32, Pečko: Zgodovina minoritskega samostana in župnije sv. Petra in Pavla na Ptuju 1861, str. 152). 24 SI_ZAP/0009, P 392, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1894/95. 25 Za podatke o ptujskem gradu in obnovah le-tega po zaslugi grofov Herbersteinov (Ciglenečki: Družini Leslie in Herberstein, str. 49–52; Ciglenečki: Slike iz Libochovic, str. 88–89; Ciglenečki: Zapuščina rodbine Leslie, str. 61). 26 SI_ZAP/0009, P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih v gradu Ptuj 1901. 27 SI_ZAP/0009, P 356, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1875. 28 Glede na to je moral drugi inventarni popis z načrtom prvega grajskega nadstropja nastati z določenim namenom (SI_ZAP/0009, šk. 111, Inventar opreme v ptujskem gradu 1875).

Naslovni etiketi glavnih knjig premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj iz let 1860 in 1873

Bidermajersko pohištvo iz dvorca Ristovec v kontesini sobi v prvem nadstropju ptujskega gradu, 1944 (?)

22 kot prostor za služinčad, 21 kot sprejemni salon,

še posebej zanimivo, da so grofje Herbersteini v

20 kot spalnica, 19 kot jedilnica in poleg nje še soba

primerjavi z nemško knežjo rodbino Schönburg

s številko 37 kot soba za

služabnike.29

V omenje-

-Waldenburg, ki je približno v istem času oprem

nih sobah v prvem nadstropju je bilo že kar precej

ljala snežniški grad večidel s povsem sodobnim

različnih kosov pohištva, medtem ko sta v drugem

pohištvom,33 kupovali za ptujski grad poleg sodob-

nadstropju bili skromno opremljeni le dve sobi:

nejšega predvsem kvalitetno pohištvo iz starejših

kuhinja v prostoru številka 44 in soba za goste v

obdobij.34

prostoru številka

47.30

Podobno je bilo tudi v pri-

To se da razbrati tudi iz ohranjene korespon-

tličju gradu, kjer so poleg predmetov v kuhinji v

dence med grofico Terezijo Herberstein in upravi-

prostoru številka 14 navedeni samo še tisti v kamri

teljem ptujske posesti Ferdinandom Raispom, saj jo

v prostoru številka

4.31

Kljub dobri opremljenosti

je le-ta redno obveščal o svojih nakupih pohištva za

prvega nadstropja ptujskega gradu pa nas zmoti z

ptujski grad oziroma ji tudi poročal o dobrih kosih

izjemo stenskih svečnikov še povsem prazna vi-

in njihovih cenah ter jo prosil za odobritev nakupa.

teška dvorana (današnja slavnostna), v nasprotju

V enem izmed takšnih pisem, ki ga je Raisp v drugi

z njo najdemo največ pohištva in druge opreme v

polovici septembra 1874 pisal grofici,35 jo obvešča,

spalnicah v sobah številka 20 oziroma 24, jedilnici,

da je našel zelo razkošen kos (einer Prachtstück

sprejemnem salonu, dnevnem salonu in obednici,

eingelegter Arbeit) naprodaj za 100 goldinarjev,

kakor tudi v vseh treh sobah za goste.

s čimer je skoraj zagotovo imel v mislih pisalnik,

V inventarju ptujskega gradu iz leta 1875 je

okrašen v tehniki pietra dura, in jo hkrati napro-

mogoče prešteti 364 vpisov predmetov oziroma 318

sil, da dovoli nakup. Tako je 1., 2., 5., 8., 15. in 30. v

več, kot jih je bilo vpisanih dve leti prej v sklopu

naslednjem mesecu za ptujsko gospoščino odkupil

grofovskega apartmaja, kar pomeni, da je bilo v

kar sedemnajst pohištvenih kosov, med katerimi

gradu postavljenih že približno 500 pohištvenih

je bil tudi omenjeni pisalnik,36 za skupno vsoto 535

kosov in drugih predmetov, saj so večje garniture

goldinarjev in pol.37

vedno vpisane pod eno zaporedno številko. Število

Pri ugotavljanju provenience pohištvenih

predmetov se je ponovno občutno povečalo tudi

kosov, ki jih še danes hranimo v muzeju, je potreb-

leta 1878 oziroma tik pred tem, saj je seznam iz

no med seboj primerjati vpise v starejših in mlajših

tega leta še obširnejši.32 V nasprotju z dosedanjim

inventarjih ptujskega gradu. Posebej pomemben

mnenjem, da so grofje Herbersteini ptujski grad

izhodiščni vir podatkov je inventar iz leta 1901,

napolnili zgolj s pohištvom s svojih drugih posesti,

saj je v njem mogoče zaradi dokaj natančnih opi-

nam inventarni popisi kakor tudi mesečni dnevni-

sov oziroma drugih označb prepoznati kar nekaj

ki premičnega inventarja gospostva Ptuj, spisani v

pohištva.38 Popis ptujskega gradu iz tega leta ob-

sedemdesetih pa tudi osemdesetih letih 19. stole-

sega dvainštirideset strani s 545 vpisi, vsebinsko

tja, pričajo o tem, da so grofje večino pohištvenih

pa je razdeljen na razdelke različno oštevilčenih

kosov za to svojo podeželsko rezidenco v tistem

in le včasih poimenovanih sob,39 ki si sledijo po

času nakupili od različnih prodajalcev. Pri tem je

vrstnem redu od prvega in drugega nadstropja

29 Sakristei No. 36, Schlosscapelle No. 35, Rittersaal No. 34, Gastzimmer No. 33, Gastzimmer No. 32, Gastzimmer No. 31, Schreibcabinet No. 29, Speisezimmer No. 28, Vorsaal No. 27, Cabinet No. 26, Conversationszimmer No. 25, Schlafzimmer No. 24, Domestiquencabinet No. 22, Empfangssalon No. 21, Schlafzimmer No. 20, Speisesaal No. 19 in Domestiquenzimmer No. 37 (SI_ZAP/0009, šk. 111, Inventar opreme v ptujskem gradu 1875, 1. nadstropje). 30 Küche No. 44 in Gastzimmer No. 47 (SI_ZAP/0009, šk. 111, Inventar opreme v ptujskem gradu 1875, 2. nadstropje). 31 Küche No. 14 in Kammer No. 4 (SI_ZAP/0009, šk. 111, Inventar opreme v ptujskem gradu 1875, pritličje). 32 SI_ZAP/0009, P 359, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1878. 33 Gl. članek dr. Maje Lozar Štamcar v tej publikaciji, str. 9–23. Pohištvo, ki ga hranijo v gradu Snežnik, je z izjemo treh kosov: francoskega provincialnega armoirja, kmečke in nekoč najbrž poslikane garderobne omare, datirane z letnico 1798, in kabinetne omarice s pristnim vzhodnjaškim lakom, za katere sicer ni natančno znano, kdaj in kako so jih prenesli v snežniški grad, iz 19. in zgodnjega 20. stoletja. Najstarejših v zbirki je nekaj bidermajerskih kosov, prevladuje pa pohištvo različnih historičnih stilov, od katerih sta najbolj zastopana neorokoko in staronemški stil, zanimivi pa so tudi kosi, pri katerih se mešata prej omenjeni stil in secesija (Bučić: Grad Snežnik po drugi svetovni vojni, str. 74–94). 34 Za svoji dunajsko in graško rezidenco so grofje Herbersteini kupovali tudi za tisti čas povsem sodobno pohištvo, nekatere kose pa so kasneje prenesli v ptujski grad. 35 SI_ZAP/0009, šk. CIX, ov. Rentni dnevniki in priloge, Pismo Ferdinanda Raispa grofici Mariji Tereziji Herberstein, 19. 9. 1874. 36 Gl. kat. št. 36, str. 221–223. 37 SI_ZAP/0009, šk. CIX, ov. Rentni dnevniki in priloge, Dnevnik premičnega inventarja velegospostva Ptuj za oktober 1874. 38 Prepoznanim kosom v omenjenem inventarju pa je prav tako mogoče slediti v drugih inventarjih, in sicer v vrstnem redu od mlajših proti starejšim. 39 Zanimivo je, da so poimenovanja v inventarju iz let 1894/95 in v tistem iz leta 1901, v nasprotju s starejšimi inventarji ptujskega gradu, skorajda povsem opustili. Tako jih v inventarju iz začetka 20. stoletja zasledimo le še v nekaj primerih, kot so: Toilette zu No. 20, Domestiken-Kabinet No. 22, Rittersaal: Zimmer No. 34 in Schloss-Kapelle No. 35 (SI_ZAP/0009, P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih v gradu Ptuj 1901). Nekatera imena sob zvemo tudi iz inventarja iz let 1894/95, kjer naletimo še na naslednja poimenovanja: Speisesaal Zimmer No. 19, Vorsaal No. 27, Sakristei No. 36 in Kabinett No. 37 (SI_ZAP/0009, P 392, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1894/95).

levo Načrt prvega nadstropja ptujskega gradu, ki ga je za potrebe inventarja leta 1875 naredil oskrbnik posesti Ferdinand Raisp desno Pismo Ferdinanda Raispa grofici Tereziji Herberstein, v katerem jo prosi za odobritev nakupa pisalnika in nekaterih drugih kosov pohištva (19. 9. 1874) in odgovor grofice (25. 9. 1874)

gradu do njegovega pritličja. V inventarju opazimo

osem let mlajšem inventarju iz leta 1909, v katerem

tudi dvoje različnih oštevilčenj predmetov, sicer

so med drugim označeni tudi predmeti vurberške

prvotno vpisanih od zaporedne številke 1 v jedil-

in libohoviške provenience, prepoznamo poleg

nici oziroma sobi številka 19 do zaporedne številke

pohištvenih kosov, preseljenih iz palač grofov

258 v viteški dvorani oziroma sobi številka 34, in

Herbersteinov v Gradcu in na Dunaju, tudi tiste

kasnejše preštevilčenje ter vpis drugih predmetov

kose pohištva, ki so bili do tega leta že postavljeni

s sistemom številčenja, ki je bil sicer že v uporabi v

v gradu. Nekatere slednje in še danes ohranjene

starejših inventarjih.40

prepoznamo po nalepljenih napisnih lističih s

Že v popisu predmetov v ptujskem gradu iz začetka 20. stoletja lahko ob primerjavi z vpisi v

številkami oziroma redkeje z imenom grajskih sob, v katerih so bili postavljeni.41 Prav na podlagi

40 Omenjene predmete so preštevilčili na enak način, torej v vsaki sobi od številke 1 naprej, tako kot so označevali tiste, vpisane v prostorih, ki so sledili viteški oziroma današnji slavnostni dvorani, in kot so to v osnovi delali že v starejših inventarnih popisih. Morda je v tistem času oziroma tik pred tem v ptujski grad ponovno prispela še kakšna pošiljka predmetov, kar bi lahko bil razlog preštevilčenja, vendar je to zgolj domneva, saj ni trenutno podprta še z nikakršnim arhivskim dokumentom. 41 Na pohištvenih kosih so oznake, kot na primer Zimmer No. 24 ali Schlafzimmer No. 20, le na enem pa zasledimo že način z dvema številčnima oznakama. Stol iz garniture z inv. št.: UO 1359 p / a, kat. št. 105, str. 318, ima takšno starejšo oznako na nalepljenem lističu: f 9 / 32. V inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 ga najdemo vpisanega v sobi številka 32 na strani 18 pod zaporedno številko 9 (SI_ZAP/0009, P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih v gradu Ptuj 1901). Sistem z dvema različnima številčnima oznakama je bil gotovo pripomoček pri inventarizaciji predmetov v inventarnem popisu iz leta 1909. Na podlagi vpisa v njem imajo tako vsi predmeti vedno najprej zapisano številko strani, na kateri je v inventarju, sledi pa ji zaporedna številka v sklopu posamezne sobe. Tako najdemo prej omenjeni stol v kasnejšem inventarju označen kot: Pg. 112 P 8 (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 112). Takšen način oštevilčevanja predmetov so grofje Herbersteini uporabili tudi pri inventarnem popisu leta 1944, prav tako pa ga najdemo v cenilnem zapisniku njihovega premoženja iz leta 1965 (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, Herbst: Schätzungsgutachten in der Entschädigungssache Herberstein, str. 15).

teh oznak na ohranjenih kosih pohištva in spoz-

podnožjema, ki imata navzdol konično zožene

nanja, da jih ne najdemo na pohištvu dunajske in

noge gosto členjene z aplikami.45 Vse omenjene

graške

provenience,42

si lahko s primerjanjem z

kose, z izjemo taburetov, še danes hranimo v mu-

vpisi v številnih inventarjih ptujskega gradu vsaj

zeju. V sosednjem sprejemnem salonu oziroma sobi

delno ustvarimo vtis o tem, kateri kosi so bili že v

številka 21 prepoznamo zgolj obstensko mizico,

sedemdesetih letih 19. stoletja in kasneje v ptuj

izdelano v stilu drugega rokokoja, vendar z mizno

skem gradu, v katerih sobah so bili postavljeni in v

ploščo iz 18. stoletja.46 V sobi številka 24 lahko

nekaterih primerih celo, od koga so bili odkupljeni.

določimo poleg z belo-rdečim blagom opetega

V spalnici oziroma sobi številka 20 poleg graj-

počivalnika graške provenience imenitne pohiš

ske jedilnice prepoznamo poleg sedežne garniture

tvene kose, med katerimi so bili tudi predalnik in

iz Gradca, izdelane v stilu drugega rokokoja,43

s cvetličnim motivom okrašeni marketirani mizni

še eno klasicistično, sestavljeno iz kanapeja, šti-

plošči para igralnih mizic, vse v klasicističnem

rih stolov in dveh taburetov,44 kakor tudi dve

stilu,47 v sosednji sobi številka 25 pa je najbolj opa-

prav takšni igralni mizici z zelo podobnima

zen dragocen baročni damski pisalnik iz začetka

42 Za nadaljnje raziskovanje provenience teh pohištvenih kosov je bila vsekakor pomembna tudi ugotovitev, da omenjenih oznak nimajo predmeti, o katerih vemo, da izvirajo iz Gradca in z Dunaja. 43 Za pohištvo iz Gradca gl. str. 90–97. 44 Sedežno garnituro z inv. št.: UO 1350 p / 1–5, kat. št. 100, str. 312, na kateri so na različnih pohištvenih kosih nalepljeni starejši lističi z bolj ali manj vidno oznako Schlafzimmer No. 20, najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 v razdelku sobe številka 20 na strani 5 prvotno pod številko 69, ki je bila kasneje preštevilčena na 9, opisano sicer kot empirsko: Garnitur bestehend aus / 1 Canapé / 4 Sesseln / 2 Stockerl / Empire mit braun gestreift. Stoffüberzug (SI_ZAP/0009, P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih v gradu Ptuj 1901, str. 20). Od omenjene garniture v muzeju ne najdemo več dveh taburetov. 45 Igralni mizici z inv. št.: UO 1222 p / a, kat. št. 68, str. 269 in UO 1356 p, kat. št. 69, str. 270, na katerih sta nalepljena starejša lističa z oznako Schlafzimmer No. 20, najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 v razdelku sobe številka 20 na strani 5 prvotno pod številkama 72 in 73, ki sta bili kasneje preštevilčeni na 12 in 13, opisani kot: 1 Spieltisch eingl. m. Stern in 1 Spieltisch eingl. mit Dame- u. Mühl-Brett (Prav tam, str. 5). 46 Obstensko mizico z inv. št.: UO 1345 p, kat. št. 76, str. 279, na kateri je nalepljen starejši listič z oznako No. 21, najdemo vpisano v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 v razdelku sobe številka 21 na strani 7 prvotno pod številko 88, ki je bila kasneje preštevilčena na 5, kot: 1 Trumeau Tisch eingel (Prav tam, str. 21). 47 Predalnik z inv. št.: UO 1313 p, kat. št. 33, str. 216–217, ki je označen s starejšim napisnim lističem z oznako No. 24, in igralni mizici z inv. št.: UO 1228 p / a–b, kat. št. 74, str. 277, najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 v razdelku sobe številka 24 na strani 10 prvotno pod številkami 115 in 117, ki so bile kasneje preštevilčene na 1 in 3, opisane kot: 1 Komode eingel. mit Metallbeschlägen in 2 Spieltische eingl. mit Blumenkorb (Prav tam, str. 10).

levo Trije kosi pohištva različnih provenienc v grofičinem salonu ptujskega gradu iz zapuščine rodbine Herberstein, 1944 (?). Pisalnik, okrašen v tehniki pietra tenera, ki ga je v imenu grofice Herberstein leta 1874 kupil oskrbnik Raisp, monga ali gladilnik vurberške provenience in naslanjač v slogu Ludvika XIV. hrastovške provenience spodaj Med kosi, ki so bili že v zadnji četrtini 19. stoletja v ptujskem gradu, je tudi klasicistična šivalna mizica

18. stoletja, okrašen s tehniko pietra dura oziroma

številka 31,53 v sosednji sobi številka 32 pa poleg

Kljub temu, da je bilo v

klasicistične toaletne mizice tudi bidermajerska

slednji sobi nameščenih precej pohištvenih kosov,

sedežna garnitura s šestimi stoli in kanapejem.54

lahko prepoznamo poleg klasicistične igralne mi-

Podobo slednjega kosa, ki ga danes sicer ni več v

natančneje pietra

zice49

tenera.48

le še zgodnjerokokojsko sedežno garnituro,

muzeju, kakor tudi dveh stolov iz garniture, vidi-

nekdaj opeto v modro-belo tkanino s cvetličnim

mo na fotografiji kontesine sobe, ki je najbrž na

vzorcem, sestavljeno iz kanapeja,50 stolov in dveh

stala za potrebe inventarja iz leta 1944.55 Tudi med

naslanjačev z letvastimi

nasloni,51

v sobi številka

27 pa tudi podno uro iz zgodnjega 18.

stoletja.52

Še

ena klasicistična mizica je nekoč bila tudi v sobi

nekoč v drugem grajskem nadstropju postavljenimi kosi pohištva jih nekaj še lahko prepoznamo, kot na primer črno politirano obstensko mizico v sobi

48 Damski pisalnik z inv. št.: UO 1279 p, kat. št. 36, str. 221–223, z lističem s starejšo oznako No. 25 najdemo vpisan v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 v razdelku sobe številka 24 na strani 10 prvotno pod številko 116, ki je bila kasneje preštevilčena na 2, kot: 1 Schreibkasten mit Steinmosaik eingelegt (Prav tam, str. 10). Za podatek, da gre za omenjeno tehniko, se zahvaljujem kolegici dr. Maji Lozar Štamcar. 49 Igralno mizico z inv. št.: UO 1240 p, kat. št. 67, str. 268, ki ima zgolj ostanek raztrganega lističa s sledmi starejše oznake, najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 v razdelku sobe številka 25 na strani 11 prvotno pod številko 142, ki je bila kasneje preštevilčena na 17, opisano kot: 1 Tischchen eingl. mit Stern (Prav tam, str. 11). 50 Kanape so sicer vodili kot del garniture, vendar je mlajši in nekoliko drugačen od stolov in naslanjačev. 51 Stolov in naslanjača z inv. št.: UO 1332 p / 1–6, kat. št. 99, str. 311 in kat. št. 115, str. 330 ter kanapeja z inv. št.: UO 1449 p, ki so označeni s starejšimi napisnimi lističi z oznako No. 25, kljub tej oznaki v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 ne najdemo več vpisanih v razdelku sobe številka 25, ampak v razdelku sobe številka 21 na strani 7 prvotno pod številko 90, ki je bila kasneje preštevilčena na 7, kot: Garnitur bestehend aus / 1 Canape / 2 Fauteuils / 4 Sesseln / blau-weiss Zitz (Prav tam, str. 7). Omenjenih oznak No. 25 na napisnih lističih, s katerimi je označena sedežna garnitura, ne smemo zamenjati z na prvi pogled zelo podobnimi na sedežni garnituri graške provenience. Za obe sedežni garnituri pa vemo, da sta bili postavljeni ob zahodno steno slavnostne dvorane, vendar v različnih časovnih obdobjih. 52 Podne ure z inv. št.: UO 553 ura, kat. št. 135, str. 358–359, ki je označena s starejšim napisnim lističem z oznako No. 27, sicer ne najdemo vpisane v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 v sklopu sobe številka 27, saj je v tem času stala v slavnostni dvorani, kjer jo v prej omenjenem inventarju najdemo na strani 22 prvotno pod številko 240, ki je bila kasneje preštevilčena na 4, opisano kot: 1 Standuhr kleiner mit eingel. Pendlkasten. Pred njo na seznamu najdemo še eno podno uro, označeno kot: 1 Standuhr grosser, iz česar je razvidno, da sta v tistem času v slavnostni dvorani stali dve podni uri (Prav tam, str. 22). 53 Mizico z inv. št.: UO 1222 p / b, kat. št. 70, str. 271, ki je označena s starejšim napisnim lističem z oznako No. 31, najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 v razdelku sobe številka 31 na strani 16 prvotno pod številko 186, ki je bila kasneje preštevilčena na 9, skopo opisano kot: 1 Spieltisch eingelegt (Prav tam, str. 16). 54 Toaletno mizico z inv. št.: UO 1256 p, kat. št. 71, str. 273, ki je označena s starejšim napisnim lističem z oznako No. 32 in sedežno garnituro s kanapejem in šestimi stoli z inv. št.: UO 1359 p / a–f , kat. št. 105, str. 318, najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 v razdelku sobe številka 32 na strani 18 prvotno pod številkami 204 ali 205 in 208, ki so bile kasneje preštevilčene na 7 oziroma 8 in 11, opisane kot: 1 Toilettetisch alt eingel. ali 1 Toilettetisch mit Stehspiegel und Laden in 2 Spieltische eingl. mit Blumenkorb in 1 Canapee / 6 Sesseln / hart, politiert mit buntem Stoffüberzug (Prav tam, str. 18). 55 Fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, F 128.

zgoraj levo Davidova soba s klasicistično sedežno garnituro, ki so jo Herbersteini kupili, ko so v sedemdesetih letih 19. stoletja začeli opremljati ptujski grad, 1944 (?) zgoraj desno Zgodnjerokokojska sedežna garnitura v slavnostni dvorani ptujskega gradu, ki prav tako sodi med nakupljeno pohištvo v sedemdesetih letih 19. stoletja, okoli 1930 levo Stoli iz različnih sedežnih garnitur, ki so bile že v zadnji četrtini 19. stoletja v ptujskem gradu

številka 41.56 Prav takšno bidermajersko sedežno

dnevniku premičnega inventarja gospostva Ptuj za

garnituro, sestavljeno iz kanapeja, štirih stolov in

mesec avgust 1875, iz katerega zvemo, da so ga ta

pručke za noge ter dveh empirskih naslanjačev, so

krat prestavili iz sobe 25 v sobo 24.62 V slednji sobi ga

imeli tudi v sosednji sobi številka

42,57

v kateri je

najdemo vpisanega v inventarju ptujskega gradu iz

bila še šivalna mizica, okrašena s kvalitetno klasi-

leta 1874, in sicer pod številko 91 s sklicem na zapis

cistično marketerijo.58

številka 237,63 ki se navezuje na dnevnik premične-

Številnim pohištvenim kosom se je prek vpisov v

ga inventarja gospostva Ptuj za mesec oktober 1874

različnih inventarjih ptujskega gradu dalo slediti vse

in iz katerega zvemo, da so predalnik 8. oktobra

do dokumentov, ki izpričujejo njihov nakup. Eden od

omenjenega leta odkupili od gospoda Strökerja.64 Iz

takšnih je že omenjeni

predalnik59

iz sobe številka

dnevnika prav tako zvemo, da je Raisp tega dne od

24. Prek vpisa v inventarju ptujskega gradu iz leta

družine gospoda Filaferra, sicer nekdanjega upra-

1901 mu namreč lahko sledimo tudi v starejših,

vitelja ptujskega gradu do srede 19. stoletja, kupil

kjer ga med letoma 1876 in 1895 še zmeraj najdemo

poleg toaletne omarice še igralno mizico in mizno

vpisanega v isti sobi.60 V tistem iz leta 1875 je vpisu

ploščo z dvema igralnima poljema, ki so ji kasneje

pod številko 26 hkrati dodan še zaznamek, da je

dali izdelati podobno podnožje, kot ga je imela prej

bil tega leta prestavljen, s sklicem na zapis številka

omenjena igralna mizica.65 Zgolj tri dni pred tem

244.61 Slednja številčna oznaka se nanaša na vpis v

pa je Raisp od gospoda Kräberja n abavil sedem

56 Mizico z inv. št.: UO 1341 p, ki je označena s starejšim napisnim lističem z oznako No. 41, najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 v razdelku sobe številka 41 na strani 31 pod številko 8, skopo opisano kot: 1 Tisch hart polit (SI_ZAP/0009, P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih v gradu Ptuj 1901, str. 31). 57 Vsi omenjeni pohištveni kosi imajo nalepljene napisne lističe z oznako No. 42. Sedežno garnituro s kanapejem z inv. št.: UO 1835 p, kat. št. 124, str. 340, stoli z inv. št.: UO 1836 p / a–e, kat. št. 104, str. 317, dvema sicer empirskima naslanjačema z inv. št: UO 1872 p / a, b, in pručko za noge, ki je danes ni več v muzeju, najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 v razdelku sobe številka 42 na strani 32 pod številko 3, opisano kot: Garnitur schwarz polit. bestehend aus: 1 Canapeé / 2 Fauteuils / 6 Sesseln / 1 Fusseschemmel / mit grün gestreiften Ueberzug (Prav tam, str. 32). 58 Šivalna mizica z inv. št.: UO 1266 p, kat. št. 85, str. 291–292, ki ima nalepljen napisni listič z oznako No. 42, bi morda lahko bila tista, vpisana v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 v razdelku Zimmer No. 42 na strani 32 pod številko 7 kot: Klapptisch, vendar se njen nadaljnji vpis ne ujema (Prav tam, str. 32). Najbrž šivalne mizice kljub oznaki na lističu ne najdemo med vpisi pohištvenih kosov v tem prostoru zaradi njene postavitve v drug prostor. 59 Gl. kat. št. 33, str. 216–217. Prim. str. 82 (op. 47). 60 V vseh inventarjih ptujskega gradu med omenjenima letoma predalnik najdemo v sobi številka 25 (SI_ZAP/0009, P 357–P 392, Glavne knjige premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1876–1894/95). 61 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1875 predalnik najdemo v razdelku sobe 25 pod zaporedno številko 26 opisan kot: eingelegten Commodekasten mit 3 Schubladen / 20 fl. / transferirt / 244 (SI_ZAP/0009, P 356, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1875). 62 V dnevniku za mesec oktober 1874 pod številko 244 najdemo zaznamek o premiku: nach Zimmer No. 24 (SI_ZAP/0009, šk. CIX, ov. Rentni dnevniki in priloge, Dnevnik premičnega inventarja velegospostva Ptuj za oktober 1874). 63 91 / eingelegte Roccoco Kommode ohne Aufsatz 3 Lädig (SI_ZAP/0009, P 355, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1874). 64 V dnevniku za mesec oktober 1874 je pod številko 237 zaznamek: weiters von Herr Ströcker erkauft / 3 lädigen Roccoco Schubladenkasten / für 20 fl. (SI_ZAP/0009, šk. CIX, ov. Rentni dnevniki in priloge, Dnevnik premičnega inventarja velegospostva Ptuj za oktober 1874). 65 V dnevniku za mesec oktober 1874 najdemo pod številkami 238–240 naslednje podatke: […] und von Herr Filaferro erkauft / 238 / Toilettkasten / für 18 fl. / 239 / eingelegte Spiel Tische / für 6 fl. / 240 / eingelegte Spiel Platte / für 6 fl. (Prav tam). Gl. kat. št. 68, str. 269 in kat. št. 69, str. 270. Prim. str. 82 (op. 45).

pohištvenih kosov, med drugim tudi izvrsten damski pisalnik z vstavki v tehniki pietra tenera

let 1875 in 1876, kjer jo najdemo vpisano v sklopu spalnice oziroma sobe številka

24,68

v kateri je bila,

v vrednosti 100 goldinarjev. Od slednjega je

preden so jo prestavili v sosednjo sobo. V zgod-

5. oktobra 1874 za ptujsko gospoščino nakupil še

nejšem popisu od obeh prej omenjenih je vpisan

dva predalnika s po tremi oziroma štirimi predali

še sklic na zapis številka 65, v katerem najdemo

za skupno vsoto 200 goldinarjev, toaletno omarico

podatek, da je bilo delo v zvezi s sedežno garnitu-

za 25 goldinarjev, za deset manj mizico za poo-

ro »naročeno in narejeno«,69 pri čemer je najbrž

bedek in obposteljno pručko ter stensko ogledalo

mišljeno politiranje in novo tapeciranje s tkanino

skupaj za 40

goldinarjev.66

z modrimi cvetovi na umazano beli podlagi, ki je

Tudi zgodnjerokokojski sedežni garnituri,67 ki

še danes ohranjeno na kanapeju. Zanimivo je, da

je bila sicer kasneje postavljena v sobi številka 25,

je samo kanape vpisan v še leto starejšem inven-

lahko prek seznamov sledimo do inventarjev iz

tarju,70 neznano pa doslej ostaja, kdaj natančno

66 V dnevniku za mesec oktober 1874 so pod številkami 230–236 naslednji zaznamki: weiters von Herr Kräber erkauft / 230 / 3 lädiger Roccoco Schubladkasten mit Aufsatz / für 110 fl. / 231 / 4 lädiger Roccoco Schubladkasten mit Aufsatz / für 90 fl. / 232 / Roccoco Schreibtisch mit Pult und Aufsatz / für 100 fl. / 233 / Roccoco Toiletkasten / für 25 fl. / 234 / Roccoco Nächtischchen / für 15 fl. / 235 / Roccoco Bettschemmel / für 30 fl. / 236 / Roccoco Wandspiegel / für 10 fl. (Prav tam). Vpis v omenjenem dnevniku pod številko 232 se nanaša na damski pisalnik, kat. št. 36, str. 221–223. Prim. str. 79, 83 (op. 48). 67 Gl. kat. št. 99, str. 311 in kat. št. 115, str. 330. Prim. str. 83 (op. 51). 68 V inventarjih ptujskega gradu iz leta 1875 in 1876 sedežno garnituro najdemo vpisano v razdelku spalnice v sobi številka 24 pod številkami 9–11 kot: Roccoco Sitzgarnitur mit blauem Zitzüberzug / 1 Sofa / 2 Fauteuils gepolstert / 4 Sessel / 85 fl. (SI_ZAP/0009, P 356 in P 357, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1875 in 1876). 69 V dnevniku za mesec februar 1875 pod zaporedno številko 65 najdemo zapis, ki se nanaša na 19. februar tega leta: Roccoco Sitzgarnitur / angefertig, angeordenet (SI_ZAP/0009, šk. CX, ov. Rentni dnevniki in priloge, Dnevnik premičnega inventarja velegospostva Ptuj za februar 1875). 70 Iz vpisa v inventarju ptujskega gradu iz leta 1874 je razvidna tudi njena vrednost v znesku 4 goldinarjev (SI_ZAP/0009, P 355, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1874).

S pohištvom različnih provenienc iz zapuščine grofov Herbersteinov opremljena Cecilijina soba, 1944 (?). Podna ura iz zgodnjega 18. stoletja je bila v ptujskem gradu že leta 1876

Črna soba, opremljena z nakupljenim bidermajerskim in empirskim pohištvom iz zapuščine grofov Herbersteinov, 1944 (?)

oziroma na kakšen način so grofje Herbersteini

oziroma njegove družine odkupil podno uro iz

pridobili štiri stole in dva naslonjača iz druge

zgodnjega 18. stoletja za 50 goldinarjev, ki jo še

četrtine 18. stoletja. Dejstvo pa je, da so jih že leta

danes hranimo v muzeju. Če podni uri sledimo

1875 združili s sicer mlajšim in oblikovno nekoli-

skozi različne inventarje ptujskega gradu, nas njen

ko drugačnim kanapejem ter od takrat vse skupaj

vpis v popisu iz leta 1876 v razdelku predsobe ozi-

vodili v sklopu na novo tapecirane in na vrednost

roma sobe številka 27 pod številko 4 z zaznamkom

85 goldinarjev ocenjene sedežne

garniture.71

Leta 1878 so za ptujski grad pri razprodaji zapu-

o nakupu in s sklicem na zapis številka 5974 pripelje do dnevnika premičnega inventarja gospostva Ptuj

ščine meščana Schrafla odkupili tudi klasicistično

za mesec junij 1876, v katerem je kot prodajalec

igralno mizico,72 ki so jo postavili v sobi številka

omenjen prav Filaferro.75

31.73 Dve leti pred tem pa je Raisp od Filaferra

Že leta 1874 je Raisp s tega naslova najmanj

71 SI_ZAP/0009, P 356, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1875. 72 Gl. kat. št. 70, str. 271. Prim. str. 83 (op. 53). 73 Mizica je v inventarju ptujskega gradu iz leta 1878 v razdelku sobe številka 31 pod številko 30 vpisana kot: eingelegten Spieltisch / 3,30 fl. / 5 (SI_ZAP/0009, P 359, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1878). V dnevniku za mesec februar 1878 pod zaporednima številkama 4 in 5 najdemo zapis: Erkauft aus der Schrafl‘schen Verlass Masse um den Meistbietende / 3/30 fl. für Zimmer No. 31 / eingelegten Spieltische. Iz tega dnevnika je prav tako razvidno, da so 8. februarja z istega naslova odkupili še iz kanapeja in šestih stolov sestavljeno oblazinjeno »staromodno« sedežno garnituro za 20 goldinarjev, ki so jo prav tako postavili v sobi številka 31: für das Zimmer No. 31 / gepolsterte altmodische Siztgarnitur mit Sofa (1 Stk.) und Sessel (6 Stk.), in pisalno omaro za 42 goldinarjev za sobo številka 32: für das Zimmer No. 32 / eingelegten Roccoco und Commodekasten mit 3 Schubladen, Schreibpult und Aufsatz (SI_ZAP/0009, šk. CX, ov. Rentni dnevniki in priloge, Dnevnik premičnega inventarja velegospostva Ptuj za februar 1875). 74 Podna ura je v inventarju ptujskega gradu iz leta 1876 v razdelku predsobe številka 27 pod številko 4 vpisana kot: Mailänder Pendeluhr mit eingelegten Rococokasten / ein(ge)kauft / 50 fl. (SI_ZAP/0009, P 357, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1876). 75 V dnevniku za mesec junij 1876 je pod številko 59 navedeno, da so omenjeni pohištveni kos, opisan kot: alte Pendeluhr mit eingelegten Kasten, 24. junija 1876 odkupili od Filaferra: erkauft von Rittmeister Filafer(r)o fur 50 fl und im Zimmer No. 27 des I. Stockes verwart (SI_ZAP/0009, šk. CXI, ov. Rentni dnevniki in priloge, Dnevnik premičnega inventarja velegospostva Ptuj za junij 1876).

dvakrat kupil pohištvene kose. Poleg prej omenje-

danes hranimo v ptujskem muzeju.78 Med letoma

nega nakupa v oktobru 187476 je sicer v maju tega

1878 in 1901 je bila vseskozi postavljena v sobi šte-

leta odkupil dvaindvajset kosov različnega pohi-

vilka 42, zaznamek pod številkama 29–30 pa nas

štva za skupno vsoto 112 goldinarjev, med drugim

pripelje do zapisa v dnevniku premičnega inven-

tudi za tisti čas »moderno« in v rdečo tkanino

tarja gospostva Ptuj za mesec februar 1878 s podat-

oblečeno sedežno garnituro, sestavljeno iz kanape-

kom, da je bila tega leta prenesena iz sobe številka

ja, dveh naslanjačev, šestih stolov z visokimi naslo-

32, kjer je sicer bila le kratek čas. S pomočjo leto

njali in pručko za noge za 45 goldinarjev, pomožno

starejšega popisa predmetov, s sklicem na zapis pod

mizico iz jesenovine za 12 goldinarjev, pisalnik z

številkami 84–86, je mogoče ugotoviti, da je pred

nastavkom z dvoje vrati za 35 goldinarjev77 ter še iz

tem stala v sobi številka 25. Pomembne podatke za

kanapeja, dveh manjših naslanjačev in šestih stolov

provenienco sedežne garniture nam ponuja vpis

sestavljeno sedežno garnituro v »starinskem slo

le-te iz leta 1874, ki nas prek zaznamka številka

gu« za 20 goldinarjev. Slednjo sedežno garnituro še

178 pripelje do dnevnika premičnega inventarja

76 Gl. str. 85 (op. 65). 77 V dnevniku za mesec maj 1874 so pod številkami 176–177 in 179 navedeni pohištveni kosi, ki so jih 4. maja odkupili od Filaferra: 45 fl. / Moderne Sitzgarnitur bestehend aus: Sofa (1 Stk.) / Fauteuile (2 Stk.) / Lehnsessel (6 Stk.) / Fußschemmel / 12 fl. / Sofatisch von Eischenholz / 35 fl. / eingelegten Roccoco Schreibkasten mit Aufsatz mit 2 Flügeltüren (SI_ZAP/0009, šk. CIX, ov. Rentni dnevniki in priloge, Dnevnik premičnega inventarja velegospostva Ptuj za maj 1874). 78 Gl. kat. št. 104, str. 317 in kat. št. 124, str. 340. Prim. str. 85 (op. 57).

Herbersteini so za ptujski grad nakupili veliko pohištva v klasicističnem slogu, med drugim tudi toaletno mizico

Dnevnika premičnega inventarja velegospostva Ptuj za maj in oktober 1874, s seznamom odkupljenih kosov od nekdanjega oskrbnika ptujskega gradu Filaferra

gospostva Ptuj za mesec maj 1874, v katerem je

mesečne dnevnike premičnega inventarja gos-

navedeno, da je bila odkupljena od Filaferra.79

postva Ptuj, ki se navezujejo na popise od leta 1873

Glede na navedeno arhivsko dokumentacijo so

naprej, torej veliko dokumentov, ki jih sedaj hra-

grofje Herbersteini predvsem v sedemdesetih letih

nijo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, in v katerih

19. stoletja prek svojega upravitelja od različnih

so prav tako še imena drugih prodajalcev. Da pa bi

prodajalcev prizadevno kupovali kose pohištva,

dobili odgovor na vprašanje, ali je družina nekda-

s katerimi so, poleg opreme iz Ristovca, na novo

njega upravitelja ptujske gospoščine za časa

opremljali ptujski grad.80 V raznih dokumentih je

Dietrichsteinov Raispu med drugim odprodaja-

mogoče prepoznati več kosov pohištva, ki so jih

la tudi kose pohištva, ki so nekoč morda že bili

odkupili od Filaferrove družine. Zagotovo pa je

v ptujskem gradu, in ki bi jih potemtakem lahko

Ferdinand Raisp s pooblastilom grofice od ome-

označili kot del zapuščine rodbine Dietrichstein ali

njene družine odkupil še kakšen drug pohištveni

morda celo kot del zapuščine grofov Lesliejev, bo

kos. Za potrditev tega bo potrebno pregledati vse

potrebno pregledati še veliko arhivskega gradiva.

79 V dnevniku za mesec maj 1874 je pod številko 178 navedena sedežna garnitura, ki so jo 4. maja odkupili od Filaferra: 20 fl. / Altmodische Sitzgarnitur bestehend aus: Sofa (1 Stk.) / kleine Fauteuile (2 Stk.) / Lehnsessel (6 Stk.) (SI_ZAP/0009, šk. CIX, ov. Rentni dnevniki in priloge, Dnevnik premičnega inventarja velegospostva Ptuj za maj 1874). 80 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 omenjeni predmeti, ki so že pred prevzemom lastništva grofa Jožefa Herbersteina bili v njem, nimajo več nobenega zaznamka. To pojasnjuje tudi zapis pred razdelkom Ritter-Saal: Wo keine Provenienz angegeben, war der Gegenstand bei Besitzantritt des Herrn Joseph Reichgrafen von Herberstein bereits im Schloss Pettau (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 94).

Pohištvo iz Gradca v zapuščini grofov Herbersteinov V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 zasle-

mahagonija v stilu drugega rokokoja s precej kosi

dimo kar nekaj pohištvenih kosov s pripisom o

sedežnega pohištva, oblečenimi v enako rdeče-

njihovi graški provenienci,81 prav tako pa so na-

belo tkanino s cvetličnim vzorcem, ki so sicer bili

vedeni tudi kosi parkovnega pohištva od različnih

postavljeni v različnih prostorih ptujskega gradu,

miz, klopi in naslanjačev, ki so jih v maju 1914 od

smemo domnevati, da so morda tudi večji del dru-

tod poslali v

Gradec.82

Kdaj natančno so graške

gih graških pohištvenih kosov preselili sočasno.

predmete prenesli v ptujski grad, lahko sklepamo

Hkrati to domnevo delno podpira tudi sicer nepo-

na podlagi zapisa, ki ga najdemo v nekaj let sta-

poln seznam predmetov, poslanih iz graške palače

rejšem popisu ptujskega gradu iz leta 1901, kjer je

grofov Herbersteinov84 na njihovo ptujsko posest,

pri kosih pohištva, postavljenih v današnji slav-

na katerem lahko prepoznamo precej pohištva.

nostni oziroma takrat imenovani viteški dvorani,

Omenjeni seznam zajema predmete, ki so prvotno

dopisano, da so prišli iz Gradca leta

1899.83

Ker gre

bili v malem salonu graške palače,85 v sobi za goste

za pohištvene kose iz večje garniture, izdelane iz

81 Vendar je tudi nekaj primerov, ko le-ta ni vpisana, kljub temu, da gre za pohištvene kose, ki so prispeli v Ptuj iz Gradca. 82 Razdelek Parckmoebeln na strani 1 in številke 1–3, 6 in 15–16 (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 1). 83 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 je v razdelku Rittersaal: Zimmer No. 34 na strani 22 pod številko 242, ki je bila kasneje preštevilčena na 5, vpis: Garnitur bestehend aus / 1 Canapee, 2 Fauteils / 3 Sesseln / Mahagoni / aus dem Grazer grossen Salon (1899) (SI_ZAP/0009, P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih v gradu Ptuj 1901). 84 Od leta 1853 po Herbersteinih poimenovana palača (Palais Herberstein) na Leonhardstraße 59 je doživela dve večji prezidavi. Prvo med letoma 1854–1856, ko je bila lastnica grofica Terezija Herberstein, drugo pa leta 1907, ko je bil lastnik Janez Jožef grof Herberstein–Proskau (Brielmaier (in ostali): Vermessung und Erarbeitung von Optimierungsvorschlägen für die Raumakustik mehrerer Räume im Palais Herberstein in Graz, str. 7). 85 Aus dem kl. Salon: 1 Tisch Mahagoni lang mit Schublade / 1 Canapee, 2 Fauteuils, 6 Sessel, 1 Chaiselongue, Mahagoni mit Creton / 1 Kasten / 1 grosse Etagere, 1 kleine Etagere, Mahagoni / 1 Papierkorb / 1 vergoldete Wandspiegel / 1 Trumeautisch mith rothen Marmorplatte / 1 Ofenwand mit Glas / 1 Papierkorb / 2 bl. seidem Steppdecken (2 bl. Flanell-Steppdecken / bleiben in Graz) / 1 Leibstuhl / 1 Krankentisch / 1 Ofenschirm / 1 Handtuchständer / 2 geschnitzte Heiligenbilder (SI_ZAP/0009, šk. 2, Seznam predmetov iz graške palače grofov Herbersteinov pred prenosom v ptujski grad).

Slavnostna dvorana ptujskega gradu s sedežnim pohištvom graške provenience iz zapuščine grofov Herbersteinov, prva polovica 20. stoletja

številka 1,86 v spalnici številka 287 in v grofičini

nekatere, ki so nekoč bili del grajskega inventarja,

spalnici.88

vendar jih sedaj ni več v muzeju. Ob vzhodno steno

Med predmeti graške provenience lahko poleg različnih drobnih predmetov in

porcelana89

dolo-

slavnostne dvorane je bila postavljena garnitura z dvodelnim vogalnim kanapejem, dvema naslanja-

čimo posamezne garniture in pohištvene kose iz

čema in veliko štirioglato mizo z enim predalom,91

graške palače oziroma tiste, kupljene v Gradcu,90 ki

ob njeno zahodno steno garnitura s kanapejem in

jih še danes hranimo, po starih fotografijah pa tudi

petimi stoli, na sredini pa še štiristranski kanape

86 Gastzimmer No. 1 Salon: 1 Canapee, 2 Fauteuils, 4 Sesseln, blau geblumt überzogen / 1 Trumeautisch dunkel poliert / 1 runder harter lichter Tisch /1 Tisch mit Marmorplatte 6-eckig / 1 Spiegel im Goldrahmen / 1 colorirte Stiche in Holzrahmen / 1 eingelegtes kl. Kästchen schwarzweiss / 1 Löwe (Schwerer) in Holz geschnitzt / 2 Vorhänge u. Carnissen (Prav tam). 87 Das Schlafzimmer No. 2 (oznaka je naknadno sicer prečrtana): 1 Toilettspiegel gross / 1 Spiegel klein (Toil. zum Aufstellen) / 2 Waschtisch geschlossen (in einem 1 Garnitur lichtblau 10 Stück im zweiten 6 Stück Garnitur) / 3 Sessel / 4 Handtuchständer / 1 spanische Wand / 1 Chaiselongue mit 1 Polster, 1 Fauteuil / 1 Nachtkastel / 1 Toilettetisch mit Vorhängen / 1 Leibstuhl / 2 Bidets / 1 Schreibtisch / 1 geschnitzte Handschuhcasette / 1 Tisch hart länglich geschnitzte Füsse / 1 Kinderbett ausser Schublade (Prav tam). 88 Oznaka se najbrž nanaša na spalnico pokojne grofice Terezije Herberstein: Aus dem Schlafzimmer der † Frau Gfn.: 1 Bett hart geschnitzt samt 2 Rossharmatratzen / 1 Kleiderkasten mit Spiegel / 1 Waschtisch mit Marmorplatte und Marmoraufsatz / 1 Wandschutzdecke / 2 Waschgarnitur (19 Stücke) / 1 Bodenwischleinwand mit Glasdeckeln / 1 Bidet-Einsatz u. Bidet / 1 Leibschüssel / 1 Nachtgeschirr / 1 Bettschemmel / 1 Kasten mit 6 Schubladen / 1 Kasten zum Legen / 1 Toilettisch / 1 Kleiderstock / 1 Bettvorleger / 1 Fensterteppich / 1 grosser Teppich modern, 1 grosser Teppich / 1 Sessel / 2 grosser Legekästen mit Galerie / 1 Nachlicht / 2 Flaschen Toilettewasser / 1 Marmorplatte / 1 Schwammkorb, 3 Schwämme / 1 Thonetfauteuil / 1 / Schreibtisch dunkel hart mit Garnitur / 1 Photografie Ständer / 1 Phot. Casette / 1 / Nachtkastl v. Mami mit 1 Geschirr / 1 Nachtkastl v. Mami mit 2 Geschirr / 1 Tasse (Holz) mit Flasche u. Glas (Prav tam). 89 Za te predmete gl. inventar ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer razdelka Salon Ihrer Hochgeboren na strani 141 številki 60 in 62 in Salon Seiner Hochgeboren na strani 173 številke 15–28, na strani 174 številki 34 in 35, na strani 175 številko 40, na strani 176 številki 58 in 59, na strani 177 številke 62–75 in na strani 178 številki 77 in 81 (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 173–178). 90 Eno od takšnih je v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 160 v razdelku Arbeitszimmer Seiner Hochgeboren pod številko 2 vpisano veliko empirsko ogledalo s trumeaujem: 1 / grosser Empirspiegel mit trumeau-Tisch, 2 Paar Leuchtern / hart, dunkel, braun, Gold, Giebelfeld mit Strahlen / erkauft von Frau von Hauer in Graz (Prav tam, str. 160). Trumeau ima inv. št.: UO 1314 p. 91 Kanape ima inv. št.: UO 1410 p, miza pa inv. št.: UO 1332 p / 7, kat. št. 57, str. 255. Garnitura je v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 98 v razdelku Ritter-Saal / Ostseite (Kapellenwand) pod številko 69 opisana kot: Etablissement / 2 Seitiges Kanape, über›s Eck / 2 / Fauteuils, 1 / grosser viereck. Tisch / mit 1 Schublade / Mahagoni, weiss-roth gemustert / aus Graz (Prav tam, str. 98).

levo Skrinjica iz leta 1892, ki so jo grofje Herbersteini v ptujski grad prenesli iz Gradca desno Spodnji del empirskega trumeauja, ki so ga Herbersteini kupili v Gradcu, 1967

z nastavkom.92 Vse omenjeno sedežno pohištvo v

kosi imamo še garnituro, nekdaj sestavljeno iz

dvorani, kot tudi tisto iz grofovega salona, izvira

štirih stolov in dveh manjših naslanjačev, izdelanih

iz graške palače grofov Herbersteinov. V njem sta

v petdesetih letih 19. stoletja. Le-ti so po prenosu

ob južni steni bili obstenska mizica iz mahagonija

iz graške palače, kjer so bili postavljeni v nekda-

s ploščo iz rožnatega marmorja in manjša skrinjica

njem kabinetu grofice Terezije Herberstein, stali

z izrezljano levjo glavo na pokrovu, 93 ob vzhod-

v sobi s cemprinovim pohištvom in vogalni sobi v

no steno so postavili teleskop, etažero in sedežno

drugem nadstropju ter so bili kljub temu, da so iz

garnituro, sestavljeno iz počivalnika, kanapeja,

iste garniture, opeti v dve različni tkanini.96 Ne-

foteljev in

naslanjačev,94

ob zahodno steno pa še

etažero z dodanima zaključkoma iz polkrožno izžaganih

polic.95

Med ohranjenimi pohištvenimi

katere kose pohištva lahko prepoznamo tudi na seznamu predmetov, poslanih iz Gradca v Ptuj, kot npr. b idermajersko mizo iz mahagonija,97 ki je po

92 Za stole gl. kat. št. 110, str. 323. Garnitura je v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 103 v razdelku Ritter-Saal / Westwand pod številko 125 opisana kot: Etablissement / 1 / Kanape, 5 / Sesseln / Mahag., weiss-roth gemustert / aus Graz, pod številko 134 pa z enakim opisom najdemo vpisan še štiristranski kanape (Prav tam, str. 103). 93 Obstenska mizica z inv. št.: UO 1341 p, kat. št. 77, str. 280–281, je v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisana na strani 172 v razdelku Salon Seiner Hochgeboren pod številko 1 kot: 1 / Trumeautisch / Mahag., rosa, Marmorplatte / Aus dem Grazer Palais, war in der S.W. Ecke d. grossen Salons, skrinjica z inv. št.: UO 659 dp pa pod številko 8 kot: 1 / Casette / Eichenholz, Deckel mit Löwenkopf, 2 Henkeln / aus dem Grazer Palais (Prav tam, str. 172). 94 Omenjene predmete najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisane v razdelku Salon Seiner Hochgeboren na strani 172 pod številko 11: 1 / Teleskop / nach weiland Gräfin T(h)erese von Herberstein u. Fürst Joseph von Dietrichstein in pod številko 12: Chaiselongue / mahag. Netzlehne, eingel., weiss-roth / transfer. N.O. Ecke / aus dem Grazer Palais, na strani 173 pod številko 13 in 14: 1 / Fauteuil / mahag. Weiss-roth in 1 / Etagere / mahag. Dreistöckig, mit 3 Geländer / aus dem Grazer Palais (waren in kleinem Salon Graz) in na strani 174 pod številko 29: 1 / Etablissement / Mahagonie, weiss-roth / aus Graz / bestehend aus: / 1 Canapee / 4 / Fauteuils / 6 / Sesseln (Prav tam, str. 172). Sedežno garnituro graške provenience, ki je bila nekdaj postavljena v grofovem salonu, še danes hranimo v muzeju. Za naslanjač gl. fotografijo na str. 15. 95 Še danes ohranjena etažera je v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisana na strani 176 v razdelku Salon Seiner Hochgeboren pod številko 57 kot: 1 / Mahagoni-Etagere, eingelegt / 4 stöck. mit 2 Seitenflügeln / aus Graz. Pal. kl. Sal. (Prav tam, str. 176). 96 Najbrž so jih dali pretapecirati šele po prenosu iz Gradca, vendar že pred letom 1909, ko sta v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 dva stola vpisana na strani 219 v razdelku II Stock / Zirben-Zimmer pod številko 29 kot: 2 / Sessel, hart, pol. / gepolstert, blau gestreift mit Vögeln / aus dem Cabinett der weil. Frau Gräfin Ther. von Herberstein in Graz, pod številko 30 pa še en prav takšen manjši naslanjač. Druga dva stola in naslanjač pa so vpisani na strani 216 v razdelku II Stock / Eckzimmer pod številkama 43 in 44: 1 / kl. Fauteuil / 2 / Sessel / hart, mit gedrehten Füssen, rosa-weiss überzogen (Prav tam, str. 216, 219). Stoli imajo inv. št.: UO 1427 p, UO 1431 p in UO 1257 p, naslanjačev pa ne najdemo več med muzejskimi pohištvenimi kosi. 97 Miza ima inv. št.: UO 1234 p, kat. št. 54, str. 252. V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 sicer pri vpisu omenjene mize ni zaznamka, da je graške provenience, vendar to poleg materiala, iz katerega je izdelana, nakazujeta napis v predalu in vpis na seznamu prenesenih predmetov iz graške palače v ptujski grad, kjer zasledimo podobno mizo opisano kot: 1 Tisch, Mahagoni, lang mit Schublade / aus dem kl. Salon (SI_ZAP/0009, šk. 2, Seznam predmetov iz graške palače grofov Herbersteinov pred prenosom v ptujski grad).

levo Grofov salon, opremljen s sedežno garnituro iz herbersteinske graške palače, trideseta leta 20. stoletja desno Stola iz dveh različnih sedežnih garnitur iz sredine 19. stoletja graške provenience

prenosu iz graške palače stala v grofičinem salonu,

dveh naslanjačev in štirih stolov, bolniške mizice

za precej vsakdanjih uporabnih pohištvenih kosov

in stojala za oblačila, postavljeni tudi posteljna

in predmetov pa zaradi splošnih opisov ne moremo

omarica in trinožna mizica, obe z marmorno plo-

z gotovostjo trditi, da gre za tiste z graško proveni-

ščo.101Nekatere pohištvene kose graške provenience

enco.98

lahko prepoznamo tudi v osem let starejšem in-

V kontesini sobi lahko po fotografiji, ki je

ventarju ptujskega gradu, kot na primer del sedež-

najbrž nastala za potrebe inventarja iz leta 1944,99

ne garniture z vogalnim kanapejem, ki jo najdemo

prepoznamo še eno garnituro iz graške palače,

v slavnostni dvorani, pred tem pa kot del opreme

izdelano iz mahagonija, sestavljeno iz kanapeja in

sobe številka 20 poleg jedilnice v prvem nadstropju

dveh naslanjačev, opetih v cvetlično tkanino.100

ptujskega gradu,102 v sosednjem toaletnem prostoru

Nerazpoznani pa so kosi pohištva, ki so bili po

pa lahko s seznama poslanih predmetov glede na

stavljeni v Liechtensteinski sobi, v kateri sta bili

skoraj enak opis prepoznamo umivalno mizico,103

poleg sedežne garniture, sestavljene iz kanapeja,

ki je danes sicer več nimamo v muzeju. V sobi

98 Ob primerjavi inventarja ptujskega gradu iz leta 1901 s seznamom graških predmetov pogosto naletimo na podobne splošne opise, kot npr.: Leibstuhl, Bidet, Toilettisch, Waschgarnitur, Bidet-Einsatz, Nachtgeschirr, Schwammkorb, Schwämme, ipd. (SI_ZAP/0009, P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih v gradu Ptuj 1901). 99 Fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, F 142. 100 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 najdemo garnituro v razdelku Comtessen-Zimmer na strani 112 pod številko 3 opisano kot: 1 / Kanapee / 2 / Fauteuils / Mahagoni, geblumt / v. Grazer Palais. Omenjene sedežne garniture danes ni več v muzeju (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 112). 101 Naštete predmete najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 210 v razdelku Li(e)chtenstein-Zimmer pod številkami 1–3 in 5–6, vse z oznako aus Grazer Palais: 1 / Canapee / 2 / Fauteuils / 4 / Sessel / hart, pol., mit geschw. Füssen / blau-rosa überzogen / 1 / Krankentisch, hart, pol. / 1 / Kleiderstock, hart, pol. / gedrechselt, na strani 211 pa pod številko 18 in 27: 1 / Nachtkastel / mit Marmorplatte / Grazer Palais / 1 / Tisch / dreibeinig, mit weiher Marmorplatte / Grazer Palais (Prav tam, str. 210). Na seznamu prenesenih predmetov iz graške palače najdemo v razdelku Aus dem Schlafzimmer der † Frau Gfn. nekaj zelo podobnih pohištvenih kosov, kot npr.: 1 Kleiderstock, 1 Nachtisch, 1 / Nachtkastl v. Mami mit 1 Geschirr oziroma mit 2 Geschirr. Prim. str. 91 (op. 88). 102 Omenjena garnitura je v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 vpisana na strani 5 v razdelku Zimmer No. 20 prvotno pod številko 70, ki je bila kasneje preštevilčena na 10, kot: Garnitur bestehend aus / 1 Eckkanapee gross / 2 Fauteuils / 2 Sesseln / Mahagoni, modern, mit roth. Creton überzogen / Aus dem grossen Grazer Salon (SI_ZAP/0009, P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih v gradu Ptuj 1901, str. 5). 103 Toaletna mizica je v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 vpisana na strani 6 v razdelku Toilette zu No. 20 prvotno pod številko 78, ki je bila kasneje preštevilčena na 1, kot: 1 Waschtisch weich, gross mit compl. Waschgarnitur (6 Stück) (Prav tam, str. 6). Na seznamu prenesenih predmetov iz graške palače jo najdemo v razdelku Das Schlafzimmer No. 2 (vpis je sicer naknadno prečrtan): 2 Waschtisch geschlossen (in einem 1 Garnitur eichtblau 10 Stück im zweiten 6 Stück Garnitur). Prim. str. 91 (op. 87).

levo Restavrirana mizica, del empirskega trumeauja graške provenience desno Del sedežne garniture iz Gradca, ki je nekdaj bila v kontesini sobi ptujskega gradu, 1944 (?)

številka 24 je prav tako bil še en del graške sedežne

večino predmetov preselili leta 1899, pa že dve leti

garniture, oblečene v rdeče žametno dekorativno

prej, v ptujskem gradu precej predmetov graške

blago.104 Slednjih kosov zaradi drugačnega opisa

provenience, pa tudi to, da pri vseh niso dosledno

tkanine ne moremo šteti kot del večje in iz maha-

označevali njihovega izvora. Na seznamu je namreč

gonija izdelane sedežne garniture, opete z rdeče-

precej več predmetov, kot jih lahko kasneje s pripi-

belim cvetličnim

vzorcem,105

poleg v že prej ome-

som o njihovi graški provenienci najdemo vpisanih

njeni sobi številka 20 vpisane še v viteški dvorani

v popisu ptujskega gradu iz leta 1909. Najbrž so tega

oziroma sobi številka 34, kjer je bila najbrž tako kot

leta za predmete, ki so prispeli v grad desetletje

leta 1909 že takrat postavljena ob njeno zahodno

pred tem, samo še delno vedeli, od kod so jih bili

steno.

prepeljali. Poleg tega moramo upoštevati še dej-

S primerjavo prej omenjenih inventarjev

stvo, da je leta 1907 prišlo v ptujski grad s slikami

ptujskega gradu z začetka in konca prvega de-

in uporabnimi predmeti tudi veliko število kosov

setletja 20. stoletja s seznamom predmetov iz

pohištva iz bližnjega vurberškega gradu, ki jih je

graške palače lahko ugotovimo, da je bilo vsaj v

bilo potrebno razporediti po prostorih in označiti z

začetku prejšnjega stoletja, če drži domneva, da so

novimi herbersteinskimi inventarnimi oznakami.

104 Garnitura je v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 vpisana na strani 10 v razdelku Zimmer No. 24 prvotno pod številko 121, ki je bila kasneje preštevilčena na 7, kot: Garnitur bestehend aus / 1 Kanapee, 1 Fauteuil, 3 Sesseln / modern, rother Sammt, aus Graz (Prav tam, str. 10). 105 Gl. str. 90 (op. 83).

Pohištvo z Dunaja v zapuščini grofov Herbersteinov V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 je

Kot kaže, so predmete z Dunaja v ptujski grad

tudi nekaj pohištvenih kosov s pripisom o njihovi

selili vsaj dvakrat. Veliko kosov pohištva, za ka-

dunajski provenienci. Na podlagi teh pripisov jih

tere je znano, da izvirajo iz stare dunajske dietrich

lahko razdelimo na tiste, ki so nekdaj bili v stari

steinsko-herbersteinske palače, je vpisanih že v

dunajski dietrichsteinsko-herbersteinski palači

inventarju ptujskega gradu iz leta 1901. Ob upo-

na vogalu Schauflergasse številka 2 in Herrengasse

števanju dejstev, da je grofica Terezija Herberstein,

številka 1; na tiste, ki imajo le oznako, da izvirajo

rojena Dietrichstein, umrla leta 1895, že dve leti

z Dunaja, in na tiste, za katere ne moremo takoj

kasneje pa je na mestu stare dunajske palače zrasla

ugotoviti, ali je mišljena stara ali morda že nova

nova, lahko domnevamo, da so najbrž večino pohi-

dunajska palača. Vendar gre najbrž glede na znano

štva iz stare preselili v zadnjih letih 19. stoletja.

dejstvo, da so del opreme iz dunajskega stanovanja

Kljub temu, da najdemo v inventarju ptujskega

grofa Jožefa Herbersteina v Herrengasse 1–3 selili

gradu iz leta 1901 samo pri sedežni garnituri, opeti

v ptujski grad v maju 1904,106 za novo dunajsko

v modro-belo tkanino s cvetličnim vzorcem, ki je

herbersteinsko palačo. Med vpisi, ki se navezujejo

sedaj ne hranimo več v muzeju, pripis, da izvira iz

še na staro dunajsko palačo, pa so tudi predmeti iz

dunajske palače,107 lahko med predmeti, ki so bili

samskega apartmaja.

v Ptuj poslani iz nje, prepoznamo klečalnik, ki je

106 Inventar Wien / I. Herrengasse 13 / über die in der Wohnung des Hochgeborenen Herrn Joseph Reichsgrafen von Herberstein Befindlichen Einrichtungs-Gegenstände. Popis na straneh, označenih z rimskimi številkami, je nastal 19. novembra 1903, iz pripisov ob predmetih pa se da razbrati, katere so poslali v Gradec, Volosko, Libochovice in Ptuj; v svojo slednjo posest so jih selili 30. maja 1904 (SI_ZAP/0009, šk. 2, ov. 15, Popis predmetov iz dunajskega stanovanja grofa Jožefa Herbersteina na Herrengasse 13, I–XXX). Zahvaljujem se kolegici mag. Nataši Kolar, da me je opozorila na ta popis. 107 Sedežno garnituro najdemo vpisano v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 v razdelku Zimmer No. 25 na strani 11 prvotno pod številko 141, ki je bila kasneje preštevilčena na 16, opisano kot: Garnitur bestehend aus / 1 Canapé / 5 Sesseln / 1 Chaiselongue / mit blau-weissen Stoffüberzug / aus Wiener Palais (SI_ZAP/0009, P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih v gradu Ptuj 1901).

Detajli mize, izdelane v stilu tretjega dunajskega rokokoja, ki jo je grofica Terezija Herberstein leta 1881 kupila na Dunaju

bil nekoč postavljen v grajski kapeli.108 Prav tako

so prvotno stali v jedilnici stare dunajske palače.111

lahko na podlagi fotografije grajske jedilnice, ki

Kakšna je bila njena zaokrožena podoba, v prvi po-

je najbrž bila posneta v drugi četrtini 20. stoletja,

lovici 20. stoletja pa tudi jedilnice ptujskega gradu,

vidimo tudi garnituro

nam je danes le še delno znano na podlagi fotogra-

osemnajstih stolov s pletenimi sedeži in visokimi

fije tega prostora, in to kljub dejstvu, da vse kose še

vendar pred letom

1945,109

naslonjali dunajske provenience. V popisu predme-

vedno najdemo vpisane tudi v cenilnem zapisniku

tov v jedilnici sicer že leta 1901 najdemo omenjene

premičnega premoženja grofov Herbersteinov v

stole skupaj s tremi kredencami in okroglo servir-

ptujskem gradu iz leta 1965.112 Enako velja tudi za v

no mizo enake

provenience,110

kjer so ostali tudi

Liechtensteinski sobi postavljeno posteljo, ki je bila

kasneje. V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909

prenesena iz sobe stare dunajske palače, v kateri je

je zabeleženo, da so bili prej našteti pohištveni kosi

12. marca 1895 umrla grofica Terezija Herberstein,

izdelani na Dunaju okoli leta 1871, kakor tudi, da

in iz katere so prav tako prepeljali pisalno mizo s

108 Klečalnik z inv. št.: UO 1889 p najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 v razdelku Kapelle na strani 92 pod številko 13 kot: 1 / Knieschemmel / hart, gepolstert / aus dem alten Wiener Palais (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 92). 109 Fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, NS 131. 110 Omenjene pohištvene kose najdemo vpisane v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 v razdelku I. Stock Zimmer No. 19 na strani 1 pod številkami 2–4 in 7–8 (SI_ZAP/0009, P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih v gradu Ptuj 1901). Da gre za jedilnico, vemo, poleg vpisanih predmetov, ki to nakazujejo, tudi na podlagi primerjave z inventarjem ptujskega gradu iz let 1894/95, saj je tam soba številka 19 označena tudi s tem nazivom: Speisesaal No. 19 (SI_ZAP/0009, P 392, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1894/95). 111 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 omenjene pohištvene kose najdemo vpisane v razdelku Speisezimmer, vse z oznako aus dem Speisezimmer im alten Wiener Palais ca. 1871 in Wien gemacht. Na strani 146 je pod številko 3 vpisana dvodelna kredenca kot: 1 / Kredenz / 1 Schublade mit Bronce-Handhaben, Rückwärts Gallerieleiste und Holzwand mit Füllungen bis hinunter, 2 stöckig, na strani 147 pod številko 18 šest stolov iz garniture, ki jih z enakim opisom najdemo še osem na strani 150 pod številko 44 in štiri na strani 153 pod številko 87: Sesseln / hart mit Rohrgeflecht, hohe Lehnen. Prav tako je na strani 147 pod številko 19 z enakim opisom kot prejšnja vpisana še ena kredenca, in sicer kot: 1 / Kredenz / hängende Handhaben / sonst wie Post 3, še ena podobna, vendar večja, pa na strani 150 pod številko 45 kot: 1 / Kredenz, gross / 3 Schubläden, 2 Thüreln, offenes Mittelfach, überig. wie P. 19, mit 3 Ausziehbrettern. Okroglo odlagalno mizo pa najdemo na strani 153 pod številko 88 opisano kot: 1 / Speisetisch, rund mit 4 Einlagen (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 146–147, 150, 153). 112 Še neraziskano pa ostaja, kdaj in kam so bili ti pohištveni kosi iz ptujskega gradu odpeljani.

100

levo zgoraj Nekdanja oprema grajske jedilnice ptujskega gradu, ki je bila prepeljana iz stare dietrichtsteinsko-herbersteinske dunajske palače in je danes ne hranimo več v muzeju, prva polovica 20. stoletja levo spodaj Pohištvo v grofovi delovni sobi iz zapuščine grofov Herbersteinov, med katerim je tudi zaboj za drva dunajske provenience, in kosi pohištva iz Turnišča, 1967

petimi predali in jo postavili v grofičini spalnici.113

splošne in v nasprotju s seznamom predmetov iz

K pohištvu iz stare dunajske palače bi naj-

Gradca skorajda brez opisov, tako da je prepozna-

brž smeli šteti tudi mizo, izdelano v stilu tretjega

vanje zelo težavno. V Ptuj so poslali vso opremo

dunajskega rokokoja, ki jo je iz zapuščine grofa

predsobe, dveh sob za služabnike in hišno, pisarne

Henrika Herbersteina na Dunaju kupila grofica

za tajnika, kopalnice in umivalnice, kuhinje z vsem

Terezija Herberstein, in je bila po prenosu postav

številnim posodjem in inventar grofičine toaletne

ljena v grofovem salonu skupaj z večjo sedežno

sobe,118 delno pa nekatere predmete iz grofove toa-

garnituro iz graške

palače,114

kakor tudi predmete

letne sobe, večino katere so prenesli v svojo istrsko

in pohištvo, ki so bili del samskega apartmaja v

posest v Voloskem, spalnice, katere inventar je bil

omenjeni dunajski palači. Iz slednjega so v ptujski

večidel poslan v Gradec, kamor so prenesli tudi ne-

grad prepeljali kose pohištva, ki so jih postavili v

kaj kosov iz skladišča na podstrešju, večino pred-

treh grofovih prostorih. V grofovi delovni sobi tako

metov iz tega pa v Ptuj.119 Semkaj pa niso preselili

najdemo ob vzhodno steno postavljeno sedežno

predmetov iz pralnice, garderobne sobe in salona,

garnituro z otomano, dvema stoloma in dvema

saj so bili ti v celoti preneseni v Gradec.120

naslanjačema, iz rdečega ripsa izdelano pregrinjalo za mizo in dvoje zaves iz orientalskega blaga

V primerjavi z velikim številom predmetov na seznamu iz leta 1904, med katerimi je pohištvo

s širokimi črtami, karirastim vzorcem in modro

sicer le v manjšini, s pet let kasnejšimi in z du-

obrobo, s katerimi so zagrinjali vrata na vzhodni

najsko provenienco označenimi vpisi ugotovimo,

in zahodni steni, poleg katere je bila postavljena še

če pogledamo le tiste, ki se nanašajo na različno

daljša dvoetažna etažera.115 V grofovem toaletnem

posodje, da pri večini ni označen njihov izvor. V

prostoru je bila ob vzhodno steno postavljena oma-

vsem popisu ptujskega gradu iz leta 1909 tako naj-

ra s tremi vrati, ogledalom in dvema medeninas-

demo le nekaj več kot štirideset vpisov dunajske

tima svečnikoma, ob severni steni je bil postavljen

provenience.

zaboj za drva,116 v grofovem spalnem prostoru pa je

Glede na to, da so v ptujski grad preseli-

bila poleg umivalne garniture iz belega porcelana

li kar nekaj pohištvenih kosov iz nove dunajske

z rdečim monogramom I. H. še večja omara s tremi

herbersteinske palače, katere del je bilo tudi ome-

vrati.117

njeno grofovo stanovanje, se poraja vprašanje, ali

V maju 1904 so z Dunaja ponovno selili pred-

niso morda vseh predmetov preselili sočasno, za

mete, na kar nas opozarja popis dunajskega sta-

kar pa seveda trenutno nimamo nikakršnega do-

novanja grofa Jožefa Herbersteina. Iz zaznamkov

kaza, ki bi to potrdil, in je potemtakem prav tako

v njem lahko ugotovimo, da so prenesli v ptujski

verjetno, da so prišli v Ptuj že pred tem ali tudi

grad poleg pohištva veliko drobnih okrasnih in

kasneje, v vsakem primeru pa pred letom 1909.

uporabnih predmetov, ki so bili v različnih pro-

Veliko kosov pohištva iz nove dunajske palače,

storih stanovanja. Žal pa so pri pohištvenih kosih,

ki so po prenosu v ptujski grad bili v grofičinih

kakor tudi pri vsem drugem, navedbe skope in zelo

prostorih, še danes hranimo v muzeju. V grofičini

113 Mrliška postelja pokojne grofice Herberstein je v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisana v razdelku Li(e)chtenstein-Zimmer na strani 210 pod številko 17 kot: 1 / Bett, oben mit 4 Rosetten / hart, pol., gross, modern / Sterbebett der Gräfin Ther. Herberstein-Dietrichstein, pisalna miza pa v razdelku Schlafzimmer Ihrer Hochgeboren na strani 132 pod številko 38 kot: 1 / Schreibtisch / dunkel, hart, mit 5 Schubläden, Galerie / Aus dem Wiener Palais / wahrscheinlich aus d. Sterbezimmer weil. Frau Th. Gfin. v. Herberstein (Prav tam, str. 210). 114 Mizo z inv. št.: UO 1242 p, kat. št. 60, str. 258, najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisano v razdelku Salon Seiner Hochgeboren na strani 174 pod številko 29 kot: 1 / Tisch, hart / Fussleisten in Andreaskreuz, Ornament und 4 Kügelchen, Schublade / gehört zu dem von Grafen Heinrich von Herberstein hinterlassenen, von weil. Gräfin Therese von Herberstein angekauften Mobilar. In Wien (Prav tam, str. 174). 115 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 omenjene pohištvene kose najdemo vpisane v razdelku Arbeitszimmer Seiner Hochgeboren, vse z oznako aus dem Wiener Palais. Junggesellen-Appartement. Na strani 162 je sedežna garnitura pod številkami 33–36 vpisana kot: Etablissement / 1 / Ottomane / mit 3 Pölstern / 2 / Sesseln / 2 / Fauteuils / rother Rips (oznaka naknadno prečrtana z dopisom grüner Gobelinstoff), drugi predmeti pa na strani 163 pod številko 38: 1 / Tischdecke / rother Rips, na strani 168 pod številkama 95–96: 1 / Kurdistanportiere / blauer Rand, breite Streifen mit Carreaumustern in 1 / zweistöckige Etagere / lang, hart, mit Galerien u. seitlich je 3 Sprüsseln, in na strani 169 pod številko 104: 1 / Kurdistanportiere / wie post 95 (Prav tam, str. 162–163, 168–170). 116 Zaboj za drva ima inv. št.: UO 1436 p. V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 sta omenjena pohištvena kosa vpisana v razdelku ToiletteZimmer Seiner Hochgeboren, oba z oznako aus d. Junggesellen-Appartement Wien, in sicer na strani 180 pod številko 1 kot: 1 / weicher, dunkler Hängekasten, mit 3 flügl. Türe, Spiegel u. Messingarmleuchtern, na strani 181 pa pod številko 18: 1 / Holzkorb / Prügelholz darstellend (Prav tam, str. 180–181). 117 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 omenjene pohištvene kose najdemo vpisane v razdelku Schlafzimmer Seiner Hochgeboren, vse z oznako aus dem Junggesellen-Appartement / aus dem alten Wiener Palais. Na strani 184 je poleg garniture iz porcelana pod številko 11 pod številko 17 opisana tudi večja omara kot: 1 / grosser weicher Legekasten / 3 theil. Türe (Prav tam, str. 184). 118 Popis predmetov v predsobi najdemo na strani I, v sobah za služabnike in hišno na straneh II, XIII–XIV, v pisarni za tajnika na strani VIII, v kopalnici in umivalnici na strani IX, v kuhinji na straneh III–VII in v grofičini toaletni sobi na straneh XVII–XVIII (SI_ZAP/0009, šk. 2, ov. 15, Popis predmetov iz dunajskega stanovanja grofa Jožefa Herbersteina v Herrengasse 13, I–XXX). 119 Popis predmetov iz grofove toaletne sobe najdemo na straneh XVIII–XXV, iz spalnice na straneh XIV–XVII, iz rubrike razno in podstrešja na straneh XXVII–XXX (Prav tam). 120 Popis predmetov v pralnici je na straneh IX–XII, v garderobni sobi na strani XIV in v salonu na straneh XXV–XXVI (Prav tam).

101

102

spalnici je bila ob zahodno steno postavljena iz

visoki vazi z glavama satirjev.123 Iz dunajske palače

orehovine izdelana neorokokojska sedežna garni-

pa je prav tako prišla tudi sedežna garnitura s ka-

tura s kanapejem in petimi

stoli,121

v salonu, kjer je

napejem, dvema manjšima naslanjačema in dvema

visel tudi lestenec iz omenjene palače,122 pa je bila

stoloma, ki je sedaj nimamo več v muzeju, in je

poleg okrogle blazine za noge in turške preproge ob

stala v sobi z akvareli.124

vzhodni steni še zibelka, ob južni pa dve na stebra iz zelenega štukmarmorja postavljeni alabastrni

Nekaj je tudi različnih kosov pohištva, ki so vpisani v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909

121 Sedaj so v garnituri poleg kanapeja z inv. št.: UO 1273 p / a, kat. št. 129, str. 345, le še trije stoli z inv. št.: UO 1273 p / b, c, d. V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 sedežno garnituro najdemo vpisano v razdelku Schlafzimmer Ihrer Hochgeboren na strani 128 pod številkama 6–7 kot: 1 / Kanapee / 5 / Sessel / weis-roth (prečrtano prvotno weis-blau) überzogen / Wiener Palais (Prav tam, str. 128). 122 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 zasledimo dva lestenca s pripisom, da izvirata iz dunajske palače. Prvega najdemo v razdelku Salon Ihrer Hochgeboren na strani 142 pod številko 66 opisanega kot: 1 / Venezianerluster / 14 armig, Glasketten, drugega pa v razdelku Arbeitszimmer Seiner Hochgeboren na strani 171 pod številko 131 kot: 1 / Glasluster / 12 Arme, grosse Glastropfen, oba s zaznamkom: aus dem Wiener Palais (Prav tam, str. 142). 123 Zibelka z inv. št.: UO 1263 p, kat. št. 159, str. 404, je v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisana v razdelku Salon Ihrer Hochgeboren na strani 139 pod številko 45 kot: 1 / Wiege / alt, holländisch, eingelegt, mit 2 Matratzen / aus dem Wiener Palais / Eigenthum I. H., alabastrni vazi z inv. št.: UO 667 dp /a, b pa na strani 140 pod številko 54 kot: 2 / Alabastervasen, hoch / auf Alabastersockel und grauen Marmorsäulen. Vorderseite Satyrkopf, je 2 Drachenhenkel / Wiener Palais (Prav tam, str. 139–140). 124 Sedežna garnitura je v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisana v razdelku Aquarell-Zimmer na strani 195 pod številkami 45–47 kot: 1 / Garnitur / bestehend aus / 1 / Kanapee / 2 / kl. Fauteuils / 2 / Sessel / hart, roth-grün-weiss gepolstert / Wiener Palais (Prav tam, str. 195).

103

levo Stol iz neorokokojske sedežne garniture in alabastrna vaza na podstavku, oba iz dunajske palače grofov Herbersteinov desno Oprema grajske jedilnice v ptujskem gradu, po 1945

zgolj s splošno oznako dunajske provenience. Za

ob zahodno steno slavnostne dvorane, blagajniško

le-te, med katerimi gotovo zbuja pozornost iz

omaro znamke Wertheim,127 in v grofovo delovno

cedrovine izdelana skrinja z osrednjimi motivi

sobo postavljen zanimiv in še danes ohranjen pi-

Venere in Amorja, povzetimi po grafičnih pred

salnik iz zadnje četrtine 18. stoletja, ki stilno naka-

logah Odoarda Fialettija,125 sicer ne vemo, kdaj

zuje prehod v klasicizem.128

natančno so jih grofje Herbersteini dali prepeljati na svojo ptujsko posest, gotovo pa med letoma 1901 in 1909. V to skupino lahko poleg nekaj drobnih uporabnih predmetov126 uvrstimo še klavir, izdelan v dunajski tovarni Tomášek, nekdaj postavljen

125 Skrinjo z inv. št.: UO 1208 p, kat. št. 2, str. 168–170, najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisano v razdelku Speisezimmer na strani 150 pod številko 42 kot: 1 / Truhe, dunkel / mit Füllungen, auf 4 gedrechselten Füssen / aus Wien (Prav tam, str. 150). 126 Ti predmeti so v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisani v razdelku Arbeitszimmer Seiner Hochgeboren na strani 163 številko 38 in na strani 164 številko 65 ter v razdelku Salon Seiner Hochgeboren na strani 178 številko 83 (Prav tam, str. 163–164, 178). 127 Klavir je v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisan v razdelku Ritter-Saal na strani 103 pod številko 13, blagajna pa v razdelku Secretariats-Kanzlei na strani 17 pod številko 6 (Prav tam, str. 103). 128 Pisalnik z inv. št.: UO 1280 p, kat. št. 41, str. 231, je vpisan v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 v razdelku Arbeitszimmer Seiner Hochgeboren na strani 160 pod številko 8 kot: 1 / Schreibtisch, hart / dunkel, mit Gallerie und 9 Schubladen / Wien (Prav tam, str. 160).

104

Pohištvo iz Vurberka v zapuščini grofov Herbersteinov V popisu ptujskega gradu iz leta 1909 se poleg

grofa.131 Kakor je razvidno iz kupoprodajnega

predmetov, ki so že bili vpisani v osem let starej-

sklepa 4. oktobra naslednjega leta in iz pisma

šem inventarju, in pohištva iz dunajske nove palače

Bernasa grofu Herbersteinu istega dne,132 je bila

pojavijo tudi številni pohištveni kosi, ki so jih

kupčija sklenjena za 520.000 kron.133 Že slab te-

grofje Herbersteini že takoj po nakupu vurberškega

den kasneje je grof Herberstein prejel čestitke za

dali prepeljati v ptujski grad.

nakup Vurberka od ptujskega župana Orniga,134

Grofje Herbersteini so grad Vurberk, ki je bil že v preteklosti med letoma 1619 in 1737, sicer s krajšim presledkom, v lasti njihove

rodbine,129

medtem ko je bila uradna kupoprodajna pogodba, v kateri je med drugim navedena tudi iz prodajne pogodbe izvzeta lastnina družine Troll, pod-

ponovno kupili v jeseni 1907, uvodna pogajanja za

pisana 14. novembra 1907.135 Zanimivo je, da so

nakup vurberške posesti pa so se pričela že dobro

grofje Herbersteini že v enem tednu po uradnem

leto prej. O tem se je svetnik Bernas, nadzornik

podpisu pogodbe odposlali prvo večjo pošiljko

herbersteinskih veleposestev, v imenu grofa Jo-

stotih paketov s pohištvom v grad Libochovice.136

žefa Herbersteina pričel pogajati s Ferdinandom

Prevozu prve pošiljke, ki je z vlakom iz Ptuja prek

Trollom, enim izmed dedičev nekdanje lastnice

Dunaja odšla na pot 30. novembra 1907, je 17. de-

Vurberka Karoline

Troll,130

o čemer je 12. julija

1906 v svojem pismu iz Vurberka tudi obvestil

cembra sledila še druga s 76 paketi.137 Še bolj pa nas presenetijo vpisi, ki jih zasledimo v dnevniku

129 Vidmar: Grad Vurberk, str. 68–69. 130 Prav tam, str. 81. Njeni dediči so bili poleg Ferdinanda še mladoletni Emilija, Berta in Rihard pl. Hampe. Zanje je pogodbo podpisal njihov oče in skrbnik dr. Rihard pl. Hampe (SI_ZAP/0009, šk. 4, Kupoprodajna pogodba za grad Vurberk, 14. 11. 1907). 131 SI_ZAP/0009, šk. 4, Pismo svetnika Bernasa grofu Herbersteinu, 12. 7. 1906. 132 SI_ZAP/0009, šk. 4, Pismo svetnika Bernasa grofu Herbersteinu, 4. 10. 1907. 133 SI_ZAP/0009, šk. 4, Kupoprodajni sklep za vurberški grad, 4. 10. 1907. 134 SI_ZAP/0009, šk. 4, Pismo ptujskega župana Orniga grofu Herbersteinu, 10. 10. 1907. 135 SI_ZAP/0009, šk. 4, Kupoprodajna pogodba za grad Vurberk, 14. 11. 1907. Prim. Vidmar: Grad Vurberk, str. 86. 136 Da gre za pakete s pohištvom, je mogoče razbrati iz pisma, ki so ga poslali iz pisarne sekretariata ptujskega gradu glavnemu herbersteinskemu serkretariatu v Libochovicah (SI_ZAP/0009, šk. 4, Pismo ptujskega sekretariata sekretariatu v Libochovicah, 21. 11. 1907). 137 Za prevoz predmetov, 176 paketov s pohištvom iz vurberškega gradu v herbersteinsko libochoviško posest, je znan tudi špediter Jakob Matzun, ki je organiziral dva prevoza. Prva pošiljka 100 paketov je na pot prek Ptuja in Dunaja odšla že 30. novembra 1907, druga s 76 paketi pa po isti poti 17. decembra 1907 (SI_ZAP/0009, šk. 4, ov. 39, Pismo oddelka za prevoz pohištva pri Združenju mednarodnih prevoznikov upravitelju herbersteinske posesti v Libochovicah, 30. 11. 1907, in Pismo oddelka za prevoz pohištva pri Združenju mednarodnih prevoznikov herbersteinskemu sekretariatu v Libochovicah, 17. 12. 1907).

105

prevozov veleposesti Vurberk za leti 1907–1908,138

denih selitev inventarja v druge herbersteinske

iz katerega je mogoče zvedeti, da so pričeli s selit-

posesti že takoj po nakupu precej prazen, se zdi, da

vijo prvih kosov pohištva in drugega vurberškega

je bil najbrž eden od motivov za nakup posesti tudi

inventarja, med katerim je bila tudi zelo bogata sli-

notranja oprema.142 Za ptujsko rezidenco grofov

karska oprema, že pred uradnim podpisom pogod-

Herbersteinov je bila še posebej zanimiva slikarska

be. Tako so prvi predmeti vurberške provenience

oprema vurberškega gradu.143 Iz popisa iz leta 1901

prispeli v ptujski grad že 29. oktobra 1907, sledili pa

lahko vidimo, da je bil ptujski grad že precej bogato

so še prevozi v naslednjih dveh dneh, pet prevozov

opremljen z različnimi kakovostnimi pohištveni-

v novembru, zadnji med prevozi proti ptujski po-

mi kosi, medtem ko je bilo druge opreme znatno

sesti pa je bil zabeležen 6. decembra istega leta.139

manj.144

Iz zaznamkov v popisu opreme vurberškega gradu

Kakšni kosi pohištva so še v zadnji četrtini 19.

iz leta 1908 ugotovimo, da so grofje Herbersteini

stoletja krasili prostore vurberškega gradu, delno

nekaj predmetov dali prepeljati tudi v svoji palači

zvemo iz knjižic o Vurberku Gustava Budinskega iz

v Gradcu in Wöllischbirknu,140 v že omenjenem

leta 1879 in Mateja Slekovca iz leta 1895, pa tudi iz

dnevniku prevozov pa 8. maja 1908 najdemo vpis o

Felsnerjevega vodnika po Ptuju z okolico iz istega

še enem premiku vurberške opreme.141

leta. Prav slednji še posebej omenja kakovostnejše

Ker je bil grad Vurberk zaradi vseh prej nave-

pohištvo v prvem grajskem nadstropju, ki bi bilo

138 SI_ZAP/0009, šk. 249, Dnevnik prevozov veleposesti Vurberk 1907–1908. 139 Prav tam. 140 V graško domovanje so dali prepeljati predmete najbrž v oktobru 1908 (SI_ZAP/0009, šk. 2, Inventar gradu Vurberk, 1908). Prim. Vidmar: Grad Vurberk, str. 86. 141 8. maja 1908 je bil zabeležen še prevoz pohištva z vlakom, morda proti Češki, o čemer sklepamo na podlagi črk Böh v sicer slabo berljivem zaznamku (SI_ZAP/0009, šk. 249, Dnevnik prevozov veleposesti Vurberk 1907–1908). 142 Nasploh zasledimo do začetka dvajsetih let prejšnjega stoletja izrazito težnjo po nakupu nekdanjih herbersteinskih posesti, kakor tudi polnjenju ptujskega gradu s predmeti iz raznih posesti. Situacija se obrne leta 1923, ko že zasledimo prvo večjo prodajo herbersteinskih grajskih inventarjev. 143 Več kot sto slik, ki jih še danes hranimo v ptujskem muzeju, ima nalepko Aus Wurmberg. Slikarsko opremo vurberškega gradu obravnava veliko strokovnih člankov (Ciglenečki: Junaki, dame iz harema in prebivalci oddaljenih dežel, str. 106–110; Ciglenečki: Oprema gradov na slovenskem Štajerskem, str. 22, 67–78; Ciglenečki: Družini Leslie in Herberstein, str. 43–52; Ciglenečki: Vurberške slike iz 17. stoletja; Vidmar: Pogum, moč, lepota in razkošje, str. 78–112, 158,176–272; Vidmar: Grad Vurberk, str. 70–84; Vidmar: Turkerije, orientalci in krepostni junaki, str. 3 –55). 144 V inventarju zasledimo le nekaj slik, večinoma pa grafike (SI_ZAP/0009, P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih v gradu Ptuj 1901, na več mestih).

106

v ponos vsakemu muzeju umetnostne obrti.145 Pri

garniture, sestavljene iz mize in petih stolov, še eno

orisu pohištvene opreme vurberškega gradu nam

marketirano omaro in v četrti sobi »posebej fino«

je v pomoč tudi sicer precej skop popis iz leta 1907,

izdelan pisalnik, črno omaro in sedežno garnituro

ki se delno navezuje na tiste predmete, ki so jih

s kanapejem in sedmimi stoli s struženimi nogami.

prepeljali v ptujski grad, pri čemer lahko domne-

V prvi sobi južnega krila so bile poleg črne omare

vamo, da morda gre za seznam ene izmed pošiljk z

še »dve posebej dolgi in rjavo politirani postelji«

Vurberka v Ptuj. Iz njega lahko zvemo, da so bile v

s pripadajočima posteljnima omaricama in črna

vurberškem gradu v prvem nadstropju postavljene

empirska garnitura, sestavljena iz ogledala, dveh

»zelo lepa« marketirana omara in dve prav takšni

miz, desetih stolov, dveh taburetov in kanapeja

postelji, »še posebej čudovita« vitrinska omara

s pozlačenimi storži in orli, v tretji sobi pa na se-

s predali in zlatimi ornamenti, v jedilnici skri-

znamu najdemo tudi marketirano pisalno mizo,

nja, dve črni mizi in dve prav takšni omari, poleg

dve »zelo lepi« marketirani omari in eno toaletno

številnih taburetov pa še ena vitrinska omara, v

mizo, poleg skrinje, kolovrata, mize, pozlačene ter

gledališki sobi ogledalo s pozlačenim okvirom in

posrebrene etažere in manjšega bogato izrezljanega

v balkonski sobi dve beneški ogledali ter pozlače-

okvirja, pa še devet starih stolov.146

na etažera, prav takšna kot v drugem nadstropju.

Kakšna je bila zaokrožena podoba pohištva, ki

Iz slednjega nadstropja je na seznamu precej več

so ga prepeljali z Vurberka v Ptuj, priča tudi inven-

pohištvenih kosov. Med njimi najdemo v prvi sobi

tar ptujskega gradu iz leta 1909. Med drugim je iz

zahodnega krila marketirano omaro za obešanje

vurberškega gradu izviral del parkovnega pohištva,

oblačil, v sosednji sobi marketiran predalnik in

ki so ga po prenosu v ptujsko posest namestili na

omaro z bronastim okovjem, v tretji sobi poleg

turnirski prostor in v vrtni salon v zahodnem

145 Felsner: Pettau, str. 105–106; Vidmar: Grad Vurberk, str. 85–86. 146 SI_ZAP/0009, šk. 2, Delni inventarni popis predmetov z gradu Vurberk, 1907.

Razkošna postelja iz Hrastovca, postavljena v črni sobi v drugem nadstropju ptujskega gradu, v kateri je sicer prevladovalo črno politirano pohištvo iz Vurberka, 1944 (?)

107

Omara iz 17. stoletja in stol iz empirske sedežne garniture, izdelane na Dunaju 1810, oboje iz gradu Vurberk

stolpu.147 V hiši ob slednjem je bilo v grofičini in

iz Vurberka, saj so bili v njem z izjemo sobe mladih

zgornji sobi postavljenih precej kosov pohištva

grofov150 prostori, namenjeni grajskemu osebju.151

kakor tudi v pisarni

V že precej opremljeno prvo nadstropje ptujskega

vurberške

provenience,148

sekretariata v upravnem poslopju na spodnjem grajskem

dvorišču.149

V pritličju ptujskega gradu je

bilo različno in večinoma bolj preprosto pohištvo

gradu so proti koncu 1907. leta poleg slikarske opreme in orožja iz vurberške orožarne namestili tudi kvalitetnejše pohištvo vurberške provenience.152

147 Z vurberško provenienco označeno parkovno pohištvo, med katerim so miza in šest klopi, najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisano v razdelku Parckmoebeln na strani 1 pod številkami 10, 14–15, belo opleskano sedežno garnituro s pletenimi sedeži, sestavljeno iz 12 stolov, 4 naslanjačev in dveh stolov z visokim naslonjalom, pa v vrtnem salonu na strani 5 pod številkami 4–7 (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 1). Da so parkovno pohištvo prepeljali v ptujski grad iz vurberškega, je razvidno tudi iz navedbe v dopisu iz decembra 1907 (SI_ZAP/0009, šk. 4, Dopis ptujskemu sekretariatu, 16. 12. 1907). 148 Pohištvo vurberške provenience iz grofičine sobe, med katerim so 4 stoli, kanape, miza in omara iz orehovine ter pljuvalnik, najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisano v razdelku Stöckel / Zimmer Ihrer Hochgeboren na strani 7 pod številkami 5–8 in 18, iz zgornje sobe, v kateri sta bila poleg kanapeja in pljuvalnika postavljena še stol in igralna mizica, pa v razdelku Stöckel / Das Obere-Zimmer na strani 9 pod številkami 5, 7 in 15 (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 7, 9). 149 Manjši kanape, rdečo blazino za kanape in pljuvalnik iz Vurberka najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisane v razdelku Secretariats-Kanzlei na strani 17 pod številkami 1–2 in 5 (Prav tam, str. 17). 150 V tej sobi so bili različni pohištveni kosi iz vurberškega gradu, kot na primer šolska omara z vrati, trije obešalniki za obleke, postelja s predposteljnikom, mizica s struženimi nogami, štirimi veznimi letvami in enim predalom, velika miza iz jelševine s struženimi nogami in tremi veznimi letvami, stojalo za brisače ter stol za opravljanje potrebe. V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 je vse omenjeno vpisano v razdelku Zimmer der jungen Herren Grafen na straneh 52–56 pod številkami 3, 7, 14, 25, 31, 46–47, 71 in 75 (Prav tam, str. 52–56). 151 V shrambi najdemo klop z enim predalom spodaj, v kleti police za steklenice, v jedilnici za osebje kredenco s številnimi steklenimi kozarci prav tako iz vurberškega gradu, v učiteljevi sobi, ki je bila poleg sobe mladih grofov, napravo za vtiskovanje žigov na serviete, posteljo s posteljno omarico in obešalnik za obleke, v muzejski sobi oziroma učilnici poleg vitrine in naslanjača še na dveh nogah stoječo okroglo mizico, v sobi sluge mladih grofov omaro za obešanje oblačil in drugo z odlagalnimi policami ter v skladišču z lučmi še omaro za čistilne pripomočke. Omenjeni predmeti vurberške provenience so v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisani v razdelke Speisekammer na strani 30 pod številko 11, Keller (unten der Küche) na strani 32 pod številko 2, Dienerschafts-Speisezimmer in Hofmeister-Zimmer na straneh 41 in 48 pod številkami 4, 3, 6, 14 in 22, Museum (Lernzimmer) straneh 59 in 60 pod številkami 15, 22 in 26, Leibkammerdiener-Zimmer na strani 62 pod številkama 9–10 in Lampenkammer na strani 64 pod številko 9. Poleg tega najdemo v skladišču različne okvirje za slike, špansko steno, črno politirano tabernakeljsko uro, posteljno omarico, s sivim blagom oblazinjen kanape in 4 črne stole, ki so navedeni v razdelku Magazin na straneh 35–39 pod številkami 2, 8–9, 16, 22, 59 in 95–96 (Prav tam, str. 30, 32, 35–39, 41, 48, 59–60, 64).

108

Posamezni kosi so bili v guvernantini, kontesini,

ostankov gradu Hohenstaufen,156 v grofičinem sa-

otroški in spletičnini sobi,153 na hodniku med je-

lonu pa je stala črna kabinetna omarica s številnimi

dilnico in grofičinim salonom, v jedilnici, grofovi

predalčki iz poznega 17. stoletja, podobna še eni, ki

delovni

sobi154

in njegovem salonu, spalnici in v

je bila v njeni spalnici.157 V tem prostoru je bila po

najimenitnejše pa

stavljena zraven velike črne mize s struženimi no-

so postavili v treh grofičinih prostorih. V malem

gami, počivalnika in gugalnika158 tudi rokokojska

grofičinem kabinetu je bila postavljena bidermajer-

podna ura iz tretje četrtine 18. stoletja, katere

ska šivalna mizica s tremi odtisnjenimi grafikami

ohišje s svojo kvalitetno izvedbo spominja na delo

z motivi lova na jerebice in kljunače ali sloke ter

ptujskega mizarja Märnzellerja.159 Nadalje so bile v

današnji slavnostni

dvorani,155

152 Večino kvalitetnejšega pohištva so sicer poslali na grad Libochovice na Češkem. 153 V guvernantini sobi je bil poleg drobnih predmetov vurberške provenience še knjižni regal s sedmimi policami, v kontesini sobi omara, miza s struženimi nogami brez predala in ogledalo z okvirjem, opetim v s kitajskimi vzorčki okrašeno usnje. V otroški sobi je bil poleg mize iz mehkega lesa še stol za opravljanje potrebe, v spletičnini sobi pa še naslanjač. Omenjeni predmeti vurberške provenience so v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisani v razdelke Mademoiselle-Zimmer na strani 116 pod številko 2, Comtessen-Zimmer na strani 112 pod številkama 2–3 in na strani 113 pod številko 23, Kindszimmer na straneh 118 in 121 pod številkama 12 in 64 ter v razdelku Kammerfrau-Zimmer na strani 123 pod številko 29 (Prav tam, str. 112–113, 116, 118, 121). 154 Na hodniku sta bili obešeni ogledali vurberške provenience, obe z rezljanima ovalnima okvirjema in držalom za svečo in empirska stola iz leta 1810 izdelane garniture, ki je sicer bila postavljena v grofičinem salonu. V jedilnici je bilo poleg številnega steklenega posodja z Vurberka še nekaj baročnih rezbarij in stenskih svečnikov, skrinja z motivom romarja v osrednjem polju, kotna omarica, ura z bitjem, v grofovi delovni sobi pa poleg drobnih predmetov vurberške provenience še kompas v lesenem etuiju, v enako modro-rumeno blago oblečen kanape s šestimi zavitimi nogami in visokim naslonjalom ter šest stolov s struženimi nogami in vezniki. Omenjeni predmeti vurberške provenience so v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisani v razdelke Durchgang zwischen Speisesaal u. Salon Ihrer Hochgeboren na straneh 144–145 pod številkami 2, 7 in 12, Speisezimmer na strani 149 pod številkama 36–37 na strani 150 pod številkama 41 in 43, na strani 151 pod številkama 58–59, na strani 152 pod številko 62 in na strani 153 pod številkami 84–87 (Prav tam, str. 144–145, 149, 151–153). 155 V grofovem salonu so bile poleg drobnih predmetov vurberške provenience še tri dvonadstropne etažere z dvema manjšima ogledaloma in dvema poprsjema, igralna mizica, v grofovi spalnici pa hlapec oziroma naprava za sezuvanje škornjev in stol za opravljanje potrebe, ki se je zapiral z rolojem. V slavnostni dvorani pa so po prenosu z vurberškega gradu poleg številnih kosov orožja prav tako vurberške provenience postavili poleg biljardne mize znamke Seifert&Söhne in stojala za palice še dve mizici s struženimi nogami. Omenjeni predmeti so v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisani v razdelka Salon Seiner Hochgeboren na strani 172 pod številko 2, na straneh 175–176 pod številkami 42, 45 in 51, Schlafzimmer Seiner Hochgeboren na strani 184 pod številko 4, v razdelek Ritter-Saal na straneh 89–99 pod številkami 71–75 in na strani 103 pod številko 124 (Prav tam, str. 89–99, 103, 172, 175–176, 184). 156 Gl. kat. št. 86, str. 293–294. 157 Kabinetna omarica ima inv. št.: UO 1841 p, kat. št. 16, str. 191. Podobno iz grofičine spalnice najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 navedeno v razdelku Schlafzimmer Ihrer Hochgeboren na strani 128 pod številko 2 kot: 1 / Kasten / schwarz, zweifl. mit Mittel-Türe u. 23 sichtbaren Schublädchen, Riffelarbeit / hinterm Mittelfach viele versteckte Schublädchen / W(urm)b(erg) (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 128). 158 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 najdemo mizo, počivalnik in gugalnik v razdelku Schlafzimmer Ihrer Hochgeboren, in sicer mizo na strani 128 pod številko 24 opisano kot: 1 / Tisch / schwarz, gross, viereckig, mit gedrehten Füssen, počivalnik in gugalnik pa na strani 132 pod številkama 33 in 36 opisana kot: 1 / Chaiselongue / wie Kanapee, mit 3 Pölstern in 1 / Schaukelstuhl / Rohrgeflecht, mit herausziehbarer Fusstütze / W(urm)b(erg) (Prav tam, str. 128, 132).

109

levo Monga ali gladilnik iz 17. stoletja prav tako izhaja iz gradu Vurberk desno Črna šatulja v vzhodnjaškem slogu vurberške provenience

salonu še mizica s struženimi nogami iz zgodnjega

Herbersteini razporediti tudi na arkadnem hod-

18. stoletja ter iz kanapeja in osmih stolov sestavlje-

niku v prvem nadstropju, kjer je bila garnitura

na empirska sedežna garnitura, ki so jo leta 1810

pletenega sedežnega pohištva, sestavljena iz po

izdelali na

Dunaju,160

kakor tudi dve na struženo

štirih večjih in manjših naslanjačev ter enega zelo

nogo postavljeni črni okrogli mizici za svetilki161

majhnega.164 Če lahko iz inventarja ptujskega gradu

ter slednjima podobna pravokotna miza s štirimi

iz leta 1909 ugotovimo, da v pritličju in prvem

spodnjimi vezniki, kolovrat in delno pozlačeno

nadstropju ptujskega gradu ni bilo prav veliko po-

zeleno empirsko

ogledalo.162

Med drobnimi pred-

hištva vurberške provenience, to ne velja za drugo

meti pa zagotovo velja omeniti tudi zanimiv gladil-

nadstropje, kjer je bilo po različnih sobah razpo-

nik oziroma mongo iz 17. stoletja z bogato rezljano

rejeno zgledno število kosov pohištva z Vurberka,

in polihromirano ornamentiko in figurami, ki

kar pa ne preseneča, saj lahko iz popisa leta 1901

ponazarjajo vero, upanje in

ljubezen.163

Nekaj vurberškega pohištva so dali grofje

zvemo, da v zgornjem nadstropju še ni bilo veliko pohištva.165 V sobi z akvareli so bile poleg posteljne

159 Podna ura ima inv. št.: UO 560 ura, kat. št. 139, str. 366–367. Za opažanja v povezavi z Märnzellerjevim delom se zahvaljujem kolegu mag. Boštjanu Roškarju. 160 Mizica ima inv. št.: UO 1286 p, kat. št. 82, str. 287, sedežna garnitura pa inv. št.: UO 1339 p / 1–9, kat. št. 103, str. 316. V garnituri je bilo skupno deset stolov. Dva sta bila postavljena še v hodniku med grofičinim salonom in jedilnico. V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 stola najdemo v razdelku Durchgang zwischen Speisesaal u. Salon Ihrer Hochgeboren na strani 145 pod številko 12 (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 145). 161 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 mizici najdemo v razdelku Salon Ihrer Hochgeboren na strani 135 pod številko 12 opisani kot: 2 / Lampentischchen, hart / gedrehter Fuss, schwarz, runde Platte / W(urm)b(erg) (Prav tam, str. 135). Iz herbersteinske oznake z modro kredo in na nalepljenem lističu pod mizno ploščo s podatki: Schwarzes Zimmer / Pag. 236 / Post. Nr. 89, ki se nanašajo na črno sobo, vemo, da so ju tja prestavili po letu 1920, najbrž pa v času, ko je v ptujski grad prispela pošiljka hrastovškega pohištva. V slednji sobi ju najdemo vpisani tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer pod številko 236/89 v razdelku II Stock / SCHWARZES Zimmer opisani kot: 2 / Tischchen, Empire / Füsse gedrechselt, rund, Säulchen, drehbare Platte / 2.500 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, Herbst: Schätzungsgutachten in der Entschädigungssache Herberstein, str. 56). 162 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 kolovrat z inv. št.: UO 1268 p, kat. št. 154, str. 398 najdemo v razdelku Salon Ihrer Hochgeboren na strani 137 pod številko 24, ogledalo na strani 138 pod številko 40 opisano kot: 1 / Spiegel, Empire / grün mit Gold, mizo pa na strani 141 pod številko 55 opisano kot: 1 / Tisch, schwarz / 4 eckig, mit gedrechselten Füssen und Verbindungleisten / W(urm)b(erg) (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 138, 140). Kljub temu, da mize in ogledala danes ne hranimo več v muzeju, si lahko vsaj podobo slednjega predstavljamo na podlagi fotografije črne sobe, ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, in na kateri je ogledalo označeno s številko 95 (Fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, F 129). Semkaj so ga tako kot veliko drugih predmetov najbrž postavili ob premiku hrastovškega pohištva v ptujski grad. Pod številko 236/95 ga najdemo vpisanega tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II Stock / SCHWARZES Zimmer kot: 1 / Wandspiegel, Biedermeier, vendar brez vpisa ocenjene vrednosti, zaradi česar ne vemo, ali je omenjeni predmet sploh bil v času Herbstove cenitve še v ptujskem gradu (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, Herbst: Schätzungsgutachten in der Entschädigungssache Herberstein, str. 56). 163 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 gladilnik oziroma mongo z inv. št.: UO 692 dp najdemo v razdelku Salon Ihrer Hochgeboren na strani 141 pod številko opisano kot: 1 / Reichgeschnitztes Holzgeräth / mit Griff, alt, Ornamentik mit Weintrauben u. Tannenzapfen, Figuren Glaube, Hoffnung, 6 Herzen (Liebe), unten ein Engelskopf / W(urm)b(erg) (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 141). 164 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 omenjene pohištvene kose najdemo v razdelku Gang I. Stock na strani 104 pod številkami 1–3 (Prav tam, str. 104).

110

omarice, dveh stolov in treh taburetov tudi omara

toaletno ogledalo s predalčkom, stojalo in obešal-

s predali in nastavkom ter dve med seboj podobni

nik za brisače in še en stenski za obleko, okrašen z

sedežni garnituri s pručko in mizo. V njej so bili

gamsovo glavo in zobmi divje svinje, v sobi z upo-

še pisalnik s stolom, omara s policami in še ena za

dobitvami gradov pa le dve mizi, od katerih je ena

obešanje oblačil, obešalnik in pljuvalnik. V sose-

imela štiri predale.167 V nasprotju z dekliško sobo,

dnji, Thalbergovi sobi je bila na struženih nogah

kjer lahko naštejemo štirinajst pohištvenih kosov

stoječa postelja z nastavkom, okrašena z rezljanimi

z Vurberka, kot na primer štiri postelje, dve pos-

polji, in posteljno omarico s predalom, naslanjač,

teljni omarici, toaletno mizico in ogledalo, mizo s

taburet in trodelni pisalnik, pa tudi marketiran

tremi stoli, omaro s policami, stenski obešalnik in

predalnik s tremi predali in okovjem iz medenine,

stojalo za oblačila, so bile v Liechtensteinski sobi

umivalna omarica s struženimi nogami, stojalo

le trinožna mizica z marmorno ploščo, v Cecilijini

za brisače in ogledalo s temnejšim okvirjem.166

sobi paravan z nogama v obliki lire,168 v Tobiasovi

Nekoliko manj pohištva vurberške provenience

sobi pa iz hrastovine izdelana skrinjica s starim

najdemo v naslednjih dveh sobah: v zeleni sobi le

okovjem.169 Po nekaj kosov vurberškega pohištva

165 SI_ZAP/0009, P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih v gradu Ptuj 1901. 166 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 pohištvene kose vurberške provenience iz teh sob najdemo v razdelku Aquarell-Zimmer na straneh 192–195 pod številkami 1, 8, 10, 14–15, 20–25, 27, 33–34, 37–38, 42–44, 48–49 in 51, v razdelku Thalberg-Zimmer pa na straneh 196–198 pod številkami 1, 8, 12–13, 30, 35, 37 (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 192–198). 167 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 pohištvene kose vurberške provenience iz obeh sob najdemo v razdelku Grünes-Zimmer na straneh 200–202 pod številkami 14–15, 28 in 32, v razdelku Burgen-Zimmer pa na straneh 205–206 pod številkama 15 in 29 (Prav tam, str. 200–202, 205–206). 168 Paravan z lepo oblikovanima nogama v obliki lire in s herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo Cäcilien Z., ima inv. št.: UO 1886 p. V inventarju ptujskega gradu je vpisan na strani 224 v razdelku Cecilien-Zimmer pod številko 49 kot: Paravent / hart, mit Liren / W(urm)b(erg) (Prav tam, str. 224).

levo in desno Vurberško pohištvo iz 17. stoletja v črni sobi v drugem nadstropju ptujskega gradu, 1944 (?)

111

najdemo tudi v vogalni sobi, kjer je bila poleg ve-

od števila, ki ga zasledimo pri popisu inventarja

likega pisalnika, ogledala v okvirju, tabureta s

ptujskega gradu iz leta 1944, saj so leta 1925 zaradi

struženimi nogami in zaslona s svilenim damastom

pošiljke hrastovškega preselili črno politirano vur

postavljena črno lakirana miza z gladkimi nogami

berško pohištvo iz prvega nadstropja gradu prav v

in enim predalom, v sobi s cemprinovim pohiš

omenjeno sobo. Leta 1909 v njej najdemo zgolj črno

tvom pa dve postelji iz cemprinovine z nastavkom

politirana kanape in mizo s struženimi nogami,

in struženimi nogami ter iz enakega materiala iz-

še ena podobna miza pa je imela zgoraj nastavek

delani posteljni omarici, izrazito visoka podna ura

z vratci, za katerimi je bilo skritih devet predalč

s flodranim

ohišjem,170

manjše ogledalo in igralna

miza s šahovnico,171 ki je bila kasneje sicer za kratek čas prenesena v grofičino

spalnico.172

Število

kosov pohištva iz Vurberka v črni sobi ob koncu prvega desetletja 20.

stoletja173

je bilo sicer manjše

kov. Med pohištvo vurberške provenience v črni sobi pa so spadali tudi zanimiva postelja z osmimi struženimi nogami, posteljna omarica z imitacijo rolojskih vratc, dve črno politirani dvokrilni veliki omari s starim okovjem,174 večja doza z imitacijo

169 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 pohištvene kose vurberške provenience iz teh sob najdemo v razdelku Mädchen-Zimmer na straneh 208–209 pod številkami 1, 9–11, 13–14, 18–20 in 22–23, v razdelku Li(e)chtenstein-Zimmer na straneh 211–212 pod številko 27, v razdelku Cecilien-Zimmer na straneh 222–224 pod številkami 11, 49 in 51, v razdelku Tobias-Zimmer pa na straneh 229–230 pod številkama 8 in 58 (Prav tam, str. 208–209, 211–212, 222–224, 229–230). 170 Podna ura z inv. št.: UO 1887 ura, je najvišja, kar jih hranimo v našem muzeju. 171 Gl. kat. št. 64, str. 264. 172 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 pohištvene kose vurberške provenience iz teh sob najdemo v razdelku Eck-Zimmer na straneh 214–217 pod številkami 7–8, 19, 35, 39 in 54, v razdelku Zirben-Zimmer pa na straneh 218–220 pod številkami 1, 7, 13, 35, 48 in 54 (Prav tam, str. 214–220). 173 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 pohištvene kose vurberške provenience iz črne sobe najdemo v razdelku Schwarzes-Zimmer na straneh 232–236 pod številkami 5–6, 9–10, 17, 39–40, 41, 49, 55, 67–68 in 76 (Prav tam, str. 232–236).

112

črnega vzhodnjaškega laka,175 naslanjač z višjim

grofice Herberstein,178 leta 1737 pa vse do leta 1885,

naslonom in velik pisalnik, marketiran s črnimi

so bili namreč lastniki Vurberka grofje Attemsi, ki

trakastimi vstavki v obliki pravokotnikov, kakor

so prav tako naročali opremo za omenjeno posest.

tudi ogledali s preprostima okvirjema, nadalje z

Med kose pohištva, s katerimi so vurberški grad

igralnim poljem za mlin marketirana kaseta s pre-

opremili slednji, lahko uvrstimo rokokojski igralni

dalom in dragocena nočna ura iz zadnje četrtine

mizi iz prve polovice 18. stoletja179 in še eno klasici-

17. stoletja z mehanizmom, ki ga je izdelal dunajski

stično s konca istega stoletja,180 bogato marketiran

mojster Andreas

Nagl.176

V nasprotju z imenitnej-

baročni pisalnik iz sredine stoletja181 in rokokojsko

šim in večinoma črno politiranim pohištvom v prej

podno uro, ki ima v številčnici upodobitev Marije z

omenjeni sobi je bilo v obeh sobah spletičen tujih

Detetom, iz tretje četrtine 18. stoletja.182 V to sku-

dam, pa tudi v sobi hišnih hlapcev, le nekaj pre

pino spadata tudi sicer zgolj dva ohranjena klasi-

prostejših kosov pohištva vurberške provenience,

cistična kosa parkovnega pohištva, belo-zeleno

kot na primer z izžaganimi motivi okrašena kotna

pobarvana stol in kanape, kakor tudi od slednjih

stenska etažera, toaletna miza z ogledalom in pre-

nekoliko mlajše pohištvo: iz sedmih stolov in ka-

dalom, dve omari in stenski obešalnik, dva stola

napeja sestavljena empirska sedežna garnitura, ki

z visokima naslonjaloma in struženimi nogami in

so jo leta 1810 izdelali na Dunaju,183 paravan z lepo

predalnik s tremi predali.177

oblikovanimi nogami v obliki lire in bidermajerska

Kakor potrjujejo različni ohranjeni dokumenti

šivalna mizica z natisnjenimi grafikami iz prve

in popis ptujskega gradu iz leta 1909, so dali grofje

polovice 19. stoletja.184 Vse to kaže, da je znaten del

Herbersteini konec leta 1907 iz vurberškega gra-

pohištva vurberške provenience, s katerim so kas-

du med drugimi predmeti prepeljati tudi precej

neje grofje Herbersteini opremili ptujski grad, tudi

pohištva. Tisto iz 17. stoletja lahko umestimo med

iz zapuščine grofov Attemsov.185

starejši vurberški inventar iz časa, ko so bili last niki Vurberka grofje Herbersteini, kot prvotno njihovih pa nikakor ne moremo opredeliti mlajših pohištvenih kosov iz 18. in 19. stoletja. V tem času, natančneje od smrti Kristine Krescencije, rojene

174 Gl. kat. št. 12, str. 185. 175 Doza ima inv. št.: UO 653 / 3 dp. 176 Gl. kat. št. 144, str. 375–376. 177 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 pohištvene kose vurberške provenience iz teh sob najdemo v razdelku Gast-Kammerfrau-Zimmer II. na straneh 238–240 pod številkami 28–29 in 38–39, v razdelku Gast-Kammerfrau-Zimmer I. na straneh 242–243 pod številkami 1, 9 in 32, v razdelku Hausknechten-Zimmer na strani 244 pod številkama 14–15 (Prav tam, str. 238–240, 242–244). 178 Lastnica vurberškega gradu grofica Kristina Krescencija Herberstein je vurberško gospoščino zapustila svojemu vnuku Ignacu Mariji II. (Vidmar: Pogum, moč, lepota in razkošje, str. 81–82; Vidmar: Vurberški grad, str. 80). 179 Gl. kat. št. 63, str. 263 in kat. št. 64, str. 264. 180 Gl. kat. št. 66, str. 266. 181 Gl. kat. št. 37, str. 224–225. 182 Gl. kat. št. 139, str. 366–367. 183 Gl. kat. št. 103, str. 316. 184 Gl. kat. št. 86, str. 293–294. 185 V prihodnje bo za poznavanje deleža grofov Attemsov pri opremljanju vurberškega gradu vsekakor potrebno med drugim podrobneje proučiti tudi inventar omenjenega gradu iz leta 1780, ki ga hranijo v ptujskem arhivu (SI_ZAP/0009, šk. 4, ov. 42, Inventar opreme gradu Vurberk, 15. 06. 1780).

Pohištvo iz Hrastovca v zapuščini grofov Herbersteinov Eden izmed gradov v lasti grofov Herbersteinov je bil tudi Hrastovec. Za nakup posesti, ki je v preteklosti bila več stoletij last njihove

rodbine,186

se je

230 predmetov iz hrastovškega gradu, so 10. novembra 1923 popisali preostanek

opreme.191

Iz sicer

zgolj delno ohranjenega inventarja hrastovškega

grofica Terezija Herberstein že leta 1887 dogovarjala

gradu si je ob pomoči terenskih zapiskov Franceta

z vdovo po znanem industrialcu Pavlu Pauerju, a to

Steleta in njegovih fotografij192 še mogoče ustvariti

Dve deset

podobo opremljenosti grofove sobe, sob grofovega

se zaradi nesoglasja v ceni ni

zgodilo.187

letji kasneje so Herbersteini ponovno dobili ob-

strežaja in tajnika, sob številka 9 in 10, hodnika v

vestilo in uradno ponudbo za nakup hrastovškega

starem grajskem traktu, direktorjeve sobe, grajske

gradu,188

vendar so ga, najbrž tudi zaradi dejstva,

da so istega leta ponovno postali lastniki gradu Vurberk, naposled kupili od družine Kottas šele v oktobru

jedilnice, biljardne in glasbene sobe, grajske kapele, zakristije, skladišča in sobe številka 23.193 Že v juniju oziroma juliju 1924 so iz hrastovškega v ptujski grad prepeljali enajst celopos-

1915.189

tavnih portretov grofov Herbersteinov, ki so

Bogato pohištveno in slikarsko opremo hrastovškega gradu so grofje Herbersteini že prej

jih obesili v grofovem salonu,194 večja pošiljka

kot po desetletju od nakupa začeli razprodajati

predmetov, med katerimi je bilo tudi precej poDo-

hištva, pa je sledila leto kasneje.195 Pohištvo iz

ber mesec po dražbi predmetov v žitnici ptujskega

hrastovškega gradu prepoznamo po odtisnje-

grajskega kompleksa, na kateri so prodali več kot

nem žigu GUTENHAAG,196 eno ogledalo pa ima

oziroma premeščati na svojo ptujsko

posest.190

186 Grofje Herbersteini so bili lastniki gradu Hrastovec od začetka osemdesetih let 15. stoletja do 1802, ko so ga kupili Pauerji, dobro stoletje kasneje pa Kottasi. Od slednjih lastnikov leta 1915 odkupljena posest je bila v rokah grofov Herbersteinov do leta 1945 (Pirchegger: Die Untersteiermark, str. 32–35, Stopar: Grajske stavbe, Območje Maribora in Ptuja, I., str. 43–44; Hernja Masten: Urbarji gospoščine Hrastovec, str. 10–11; Toš: Die Besitzgeschichte der Herberstein, str. 73–82); slikarsko opremo hrastovškega gradu podrobno obravnava nekaj člankov (Ciglenečki: Oprema gradov na slovenskem Štajerskem, str. 18, 20, 32, 37–38, 40, 53–63; Košak: Žanrske upodobitve in tihožitja v plemiških zbirkah na Kranjskem in Štajerskem v 17. in 18. stoletju, str. 75–119, 141–142,185, 267, 274–275, 278, 280, 297, 299, 328; Košak: Slikarske zbirke grofov Herbersteinov, str. 54, 59–66). 187 Hernja Masten: Urbarji gospoščine Hrastovec, str. 11. 188 Ponudbo za nakup gradu je poslal notar Mravlag iz Laškega. Grof Jožef Herberstein je obvezal upravitelja Pettra, da prouči stanje hrastovškega gradu, o čemer mu je le-ta poročal v dveh obsežnih pismih. Iz slednjih se da nekaj razbrati tudi o notranji opremi hrastovškega gradu, med katero je posebej izpostavljenih deset z baročnim pohištvom razkošno opremljenih sob v pritličju in salon s klavirjem in petimi sedežnimi garniturami, prevlečenimi s finim bombažem (Prav tam, str. 10–11). 189 V kupoprodajni pogodbi z dne 16. oktobra 1915 sta kot prodajalca gradu Hrastovec z vsem njegovim inventarjem navedena Arthur Kottas pl. Heldenberg, lastnik hrastovške posesti, in Alois Kottas pl. Heldenberg, sicer lastnik posesti v Lindenbüchlu, kot kupec pa grof Jožef Herberstein (SI_ZAP/0009, šk. 1, Kupoprodajna pogodba za grad Hrastovec, 16. 10. 1915). 190 Kljub bogati opremljenosti Hrastovca je iz zaznamkov v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 razvidno, da so v hrastovški grad že kmalu po nakupu prepeljali manjše število ptujskih pohištvenih kosov, kar pa ni nič nenavadnega, saj so znani številni premiki inventarja med posestvi v herbersteinski lasti (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, na več mestih). 191 SI_ZAP/0009, šk. 1, ov. 8, Delni popis inventarja gradu Hrastovec, 10. 11. 1923. 192 France Stele je ob obisku Hrastovca v juniju 1925 podrobno popisal grajsko opremo in prostore (Stele: Terenski zapiski, UIFS ZRC SAZU, zvezek XXXIV, 20. 6.–22. 6. 1925, str. 39–61). Kar precej predmetov hrastovške provenience še danes hranimo v sklopu zbirk v ptujskem gradu, nekatere najkvalitetnejše slike iz zapuščine grofov Herbersteinov iz gradu Hrastovec pa so po drugi svetovni vojni odpeljali v bližnji mariborski muzej. 193 SI_ZAP/0009, šk. 1, ov. 8, Delni popis inventarja gradu Hrastovec, 10. 11. 1923. 194 Vsi portreti s herbersteinskimi inventarnimi oznakami: Pg 179 P 98–108 so vpisani na treh straneh inventarne pole, ki so jo najbrž mislili dodati h glavnemu inventarju ptujskega gradu iz leta 1909. Popis je narejen v treh kopijah, najbrž za izvode inventarjev, ki so bili v herbersteinskih sekretariatih v ptujskem gradu, Gradcu in Libochovicah (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 195 Opremo so preselili pred julijem 1925, saj lahko iz pisma velikega župana Mariborske oblasti grofu Herbersteinu 2. julija 1925 zvemo, da je že bila v ptujskem gradu (SI_ZAP/0009, šk. 1, Pismo velikega župana grofu Herbersteinu, 2. 7. 1925). 196 Z omenjenim rdečim oziroma črnim žigom so označeni raznovrstni pohištveni kosi iz 18. in 19. stoletja. Glede na to, da ima omenjeni žig tudi na primer bidermajerska omara z vloženimi slikami ali počivalnik iz druge polovice 19. stoletja, so najbrž predmete ožigosali v času, ko so bili lastniki hrastovškega gradu ponovno grofje Herbersteini.

113

114

115

levo Oprema dvorane v gradu Hrastovec v prvi četrtini 20. stoletja desno Hrastovška t. i. portretna galerija z lesenimi stenskimi oblogami po prenosu celopostavnih portretov grofov Herbersteinov v ptujski grad, 1925

na hrbtišču napis s svinčnikom,197 ki opozarja

bili v drugi četrtini dvajsetega stoletja postavljeni

na enako provenienco. Poleg omenjenih pa je

v istem prostoru, se poraja vprašanje, ali so grof

kar nekaj kosov pohištva brez oznak, za katere

je Herbersteini dali kose na novo pretapecirati v

zgolj domnevamo, da so jih prenesli s Hrastovca.

času, ko so že bili v ptujskem gradu, ali pa so bili že

Ob primerjavi inventarja ptujskega gradu iz leta

pred tem opeti z enako tkanino, kar bi nakazovalo,

1909 s cenilnim zapisnikom premičnega premo-

da so tudi tisti kosi sedežnega pohištva, ki nimajo

ženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz

vtisnjenega žiga, hrastovške provenience.202

leta

1965198

ugotovimo, da so prav zaradi prenosa

Enako morda velja tudi za tri chinoiserije iz

predmetov iz hrastovškega v ptujski grad leta

18. stoletja, od katerih ima samo pladenj na dnu

1925 živahno premikali najrazličnejše kose tudi v

vtisnjen žig.203 Kabinetno omarico in skrinjico,204

samih grajskih prostorih.199 Na to nas opozarjajo

ki sta brez slednje oznake, lahko pogojno štejemo

nekateri pohištveni kosi z različnimi herberstein

kot hrastovški, k čemur pripomore tudi dejstvo, da

skimi inventarnimi oznakami, kakor na primer

ju ne najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta

podna ura iz Hrastovca, za katero vemo, da so jo

1909, ki je bil nazadnje dopolnjen in revidiran dob-

najprej postavili v grofičinem salonu, kasneje pa

ro desetletje kasneje, in tako vemo, da so ju prene-

premestili v grofovega. Največ takšnih sprememb

sli v ptujski grad šele v drugi polovici leta 1920.

sicer lahko zasledimo prav v grofičinem salonu, v

Za pohištvene kose, označene z žigom GUTEN

katerem so nadomestili kose pohištva iz 17. stoletja

HAAG, ki pričuje o njihovem hrastovškem izvoru,

in iz obdobja empira s tistimi, ki so jih prenesli

lahko ugotovimo, da so z nekaterimi izjemami vsi

iz hrastovškega gradu. Zanimivo je tudi, da so v

iz 18. stoletja in da so večinoma zelo kakovostni

omenjenem prostoru vsi kosi sedežnega pohištva,

izdelki. Med mlajšim pohištvom zagotovo zbuja

ki so označeni z žigom, kakor tudi tisti, za katere

zanimanje poznobidermajerska omara z devetnaj-

je znano, da so jih prenesli v ptujski grad šele po

stimi vloženimi slikami,205 hrastovške provenience

1920,200

opeti z enakim zelenim vzor-

pa je tudi v stilu drugega rokokoja izdelana miza,

blagom.201

Omenjeno blago se pojavlja na

ki s svojim spodnjim delom oddaljeno spominja

29. juniju častim

sedežnem pohištvu iz različnih stilnih obdobij,

na liraste noge empirskih in bidermajerskih miz,

tako da se včasih zdi, da gre za garniture. Ker so ti

iz druge polovice 19. stoletja.206 Med starejšim

197 Ogledalo z inv. št.: UO 1265 p ima na hrbtni strani poleg herbersteinskih oznak z modro kredo Pg 221 / Post 71 in Zirb. Z. ter nalepljenega napisnega lističa s podatki Zirben Zimmer / Pag 221 / Post 71 še napis s svinčnikom Aus Gutenhaag. Prim. kat. št. 151, str. 390–391. 198 Le-ta vsaj delno nadomešča inventar ptujskega gradu iz leta 1944, do katerega trenutno žal ni mogoče priti. 199 Najbrž so ob tej priliki tudi preimenovali nekatere sobe, saj se v eni izmed kupoprodajnih pogodb predmetov iz ptujskega gradu že pojavi novo poimenovanje Leopoldove, prej guvernantine sobe (SI_ZAP/0009, šk. 1, Pismo Egona Ephrona grofu Herbersteinu, 29. 10. 1925). 200 Datum se navezuje na drugo revidiranje inventarja ptujskega gradu iz leta 1909 (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, na več mestih). 201 Gl. fotografijo grofičinega salona na str. 13. 202 Prim. kat. št. 89, str. 300, kat. št. 90, str. 301, kat. št. 98, str. 310, kat. št. 108, str. 321, kat. št. 118, str. 333, kat. št. 121, str. 337, kat. št. 122, str. 338. 203 Gl. kat. št. 156, str. 401. 204 Gl. kat. št. 157, str. 402, kat. št. 158, str. 403. 205 Gl. kat. št. 15, str. 188. Glede na to, da so med vloženimi slikami tudi take iz 19. stoletja, so omaro najbrž dali izdelati takratni lastniki gradu Pauerji. 206 Gl. kat. št. 58, str. 256.

116

Večino pohištva iz Hrastovca so po prenosu v ptujski grad postavili v grofičinem salonu in njeni spalnici

pohištvom najdemo skupino treh baročnih miz iz

je bogato okrašena z rezbarjeno in pozlačeno orna-

prve polovice 18. stoletja z balustrastimi nogami

mentiko,220 in na nekaj podobno zasnovanih klasi-

kvadratnega oziroma poligonalnega prereza in

cističnih posteljnih omaric z rolojskimi vratci.221

različno marketiranimi miznimi

ploščami.207

Ob vseh naštetih pohištvenih kosih, označe-

istega časa sta tudi premišljeno zasnovana baročna

nih z žigom GUTENHAAG, bi lahko glede na to,

kotna omara208 in zgodnjerokokojska miza s štirimi

da imajo žig tudi tisti iz 19. stoletja, torej časa, ko

drzno usločenimi nogami, ki so spodaj povezane s

so bili lastniki Hrastovca Pauerji, domnevali, da

križno postavljenim razgibanim letvastim vezni-

gre za njihove oznake, s katerimi so želeli označiti

kom,209

pohištvo, ki so ga sami prinesli v hrastovški grad,

nekoliko mlajši pa je z rokokojsko marke-

terijo okrašen pisalnik iz sredine 18. stoletja.210 Med

morda z željo, da bi ga ločili od drugega starejšega

sedežnim pohištvom je najstarejši v stilu Ludvika

inventarja, s katerim je že bil opremljen grad, ko so

XIV. iz pozlačene cemprinovine izdelan naslanjač

ga kupili od nekdanjih lastnikov grofov Herberstei

iz časa okoli leta

1700,211

zanimiva pa sta tudi ta-

bureta, sicer predelana iz dveh rokokojskih stolov

nov. Vendar glede na dejstvo, da imajo enake žige tudi nekateri dopasni portreti Herbersteinov, ta

Iz istega časa je še počival-

domneva vsekakor ne drži. Zagotovo pa bo v pri-

nik,213 nekoliko poznejši pa so klasicistična pisalna

hodnje potrebno proučiti še neraziskano arhivsko

iz sredine 18.

stoletja.212

miza s konca 18.

stoletja214

ter kanape in tabureta iz

gradivo družine Pauer,222 ki je imela med drugim v

zgodnjega 19. stoletja, ki stilno nakazujejo prehod

istem času v lasti tudi ormoški grad,223 in morda se

iz klasicizma v empir.215 Z omenjenim žigom so

bo razjasnila tako prvotna provenienca slik iz

označene tudi tri podne ure. Iz zgodnjega 18. sto-

19. stoletja, ki so jih morda Pauerji poleg starejših

letja je baročna z nekoliko čokatim, vendar z raz-

dali vgraditi v poznobidermajersko omaro, kakor

ličnimi profilacijami bogato členjenim ohišjem,216

tudi provenienca nekaterih mlajših kosov pohištva.

iz druge polovice istega stoletja pa je rokokojska z

Na številna vprašanja, ki se porajajo v pove-

visokim in razgibanim ohišjem, izdelanim iz ma-

zavi s pohištvom hrastovške provenience, sicer

sivne in rezbarjene orehovine.217 Najmlajša izmed

še nimamo vseh odgovorov, dejstvo pa je, da so

trojice je podna ura s signiranim urnim meha-

ga grofje Herbersteini že desetletje po ponovnem

nizmom, ki je delo radgonskega urarja Christiana

nakupu Hrastovca leta 1915 in dve leti po dražbi

Mallerja (Mahlerja) iz zadnje četrtine 18. stoletja.218

hrastovških predmetov leta 1923 dali prepeljati v

To je hkrati tudi edini pohištveni kos, ki ga poleg

ptujski grad. Vsekakor pa velja tudi omeniti, da bi

pladnja z imitacijo vzhodnjaškega laka iz 18. sto-

se na podlagi herbersteinskih popisov posameznih

letja z gotovostjo prepoznamo v sicer nepopolno

sob, ki so jih glede na le nekaj ohranjenih listov, ki

ohranjenem popisu hrastovškega gradu iz leta

jih hranimo v muzeju, naredili v maju 1929,224 in s

1923,219 ki je nastal po dražbi predmetov s Hrastov-

pomočjo nam žal nedostopnega inventarja ptujske-

ca tega leta. Pri naštevanju hrastovškega pohištva

ga gradu iz leta 1944 dalo natančneje opredeliti še

vsekakor ne smemo pozabiti tudi na tisto, ki trenu-

veliko več kosov pohištva kakor tudi druge pred-

tno ni razstavljeno v zbirki, kot na primer pozno-

mete hrastovške provenience.

rokokojsko posteljo iz tretje četrtine 18. stoletja, ki

207 Gl. kat. št. 47, str. 242–243, kat. št. 48, str. 244–245 in kat. št. 49, str. 246–247. 208 Gl. kat. št. 11, str. 183. 209 Gl. kat. št. 51, str. 249. 210 Gl. kat. št. 38, str. 226–227. 211 Gl. kat. št. 114, str. 329. 212 Gl. kat. št. 89, str. 300. 213 Počivalnik ima inv. št.: UO 1232 p. 214 Gl. kat. št. 43, str. 234. 215 Gl. kat. št. 90, str. 301, kat. št. 122, str. 338. 216 Gl. kat. št. 134, str. 357. 217 Gl. kat. št. 140, str. 368–369. 218 Gl. kat. št. 142, str. 371. 219 Med vpisi v inventarju hrastovškega gradu naletimo na veliko opisov različnih pohištvenih kosov, ki se v veliki večini ujemajo z lastnostmi tistih, označenih z žigom GUTENHAAG, vendar kljub temu ne moremo trditi, da gre za točno te kose (SI_ZAP/0009, šk. 1, ov. 8, Delni popis inventarja gradu Hrastovec, 10. 11. 1923). 220 Gl. kat. št. 132, str. 351–352. 221 Dve izmed takšnih posteljnih omaric imata inv. št.: UO 593 / 1–2 p. 222 SI_ZAP/0009, šk. 98–99. 223 Ciglenečki: Oprema ormoškega gradu v preteklosti, str. 62–78; Košak: Slikarske zbirke grofov Herbersteinov, str. 70–71. 224 Iz maja 1929 v muzeju hranimo nekaj strani inventarnih pol, ki se, oštevilčene kot 41–42a, 43–44 in 48–49, nanašajo na jedilnico za služinčad, sobo s posodjem v kredencah, beneško sobo in pralnico (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO).

117

118

Dražbi predmetov in posamične prodaje inventarja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu V Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta

pismu, poslanem Viktorju Skrabarju,228 pooblastil

1937 najdemo podatek o tem, da je bilo v ptujskem

slednjega, da v njegovem imenu uredi vse potreb-

gradu, ki ga je sicer popolnoma prenovil takratni

no za dražbo predmetov v ptujskem gradu, kakor

lastnik grof Jožef Herberstein, poleg drugih našte-

tudi, da poskrbi za napovedi v dnevnem časo-

tih starin tudi dragoceno pohištvo celo iz 16. sto-

pisju.229 Tako lahko najdemo v takrat izhajajočih

letja.225 Kljub temu tako starih pohištvenih kosov

Marburger in Cillier Zeitung,230 kot tudi v drugih

v cenilnem zapisniku premičnega premoženja

časopisih različno dolge najave dražbe. Kakor zve-

grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki hkrati bolj ali

mo iz novic, pri čemer je zanimivo, da nikoli ni

manj natančno prikazuje stanje grajske opreme leta

moč zaslediti imena lastnikov, je potekala dražba

1944, ne zasledimo več. V dosedanji literaturi, ki je

predmetov v žitnici ptujskega gradu.231 Pred prvo

obravnavala dražbe premoženja številnih različnih

dražbo so grofje Herbersteini poskrbeli za ustre-

gradov v dvajsetih letih prejšnjega

stoletja,226

ptuj

zno cenitev predmetov. Zanjo so najeli takratnega

skega gradu ne najdemo na seznamu, vendar tudi

ravnatelja Narodnega muzeja v Ljubljani Josipa

njega ni zaobšla podobna usoda. Glede na doslej

Mantuanija,232 ki je na dvanajstih straneh popisal

zbrane podatke o skrbno organizirani večji in šte-

in ocenil 232 predmetov, predvidenih za dražbo.233

vilnih manjših posamičnih prodajah pohištva so

V omenjeni cenitvi, ki jo je Mantuani zaključil v

najbrž tudi marsikatere najstarejše kose prodali na

Ptuju 6. septembra 1923 ob prisotnosti grofa Jožefa

takšen

način.227

Grof Jožef Herberstein je že 17. julija 1923 v

Herbersteina, je mogoče našteti, če se omejimo zgolj na pohištvo, 18 sedežnih garnitur,

225 Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 977. 226 Med letoma 1920 in 1941 je bilo na slovenskem dokumentiranih okoli štirideset javnih dražb (Komelj: Grad kot spomeniškovarstveni problem v času med obema vojnama, str. 22; Košak: Slikarske zbirke v slovenskih gradovih, str. 585). 227 Za veliko dragocenih pohištveni kosov si je konservator France Stele zelo prizadeval, da bi ostali na naših tleh, a žal neuspešno (Lozar Štamcar: Fotografije predvojnih grajskih interierjev, str. 147). 228 Viktor Skrabar je bil od leta 1903 v notarski službi v Ptuju, leta 1932 pa je bil imenovan za samostojnega notarja v Rogatcu in dve leti kasneje v Ormožu. Sicer je sodeloval ali vodil tudi številna arheološka izkopavanja v Ptuju. Že od leta 1900 je bil član Muzejskega društva, od leta 1925 tudi njegov častni član. Prav tako je bil tudi konservator Centralne komisije za varstvo spomenikov za ptujski okraj in dopisni član Avstrijskega arheološkega inštituta (Suyer: Skrabar, Viktor (1877–1938); Kolar: Viktor Skrabar, str. 24–25). 229 SI_ZAP/0009, šk. 1, ov. 7, Pismo Jožefa Herbersteina Viktorju Skrabarju, 17. 7. 1923. 230 Cillier Zeitung (9. 9. 1923), str. 5; Marburger Zeitung (11. 9. 1923), str. 3 in Cillier Zeitung (23. 9. 1923), str. 4. 231 Prav tam. 232 Josip Mantuani je bil že od leta 1901 stalno zaprisežen sodni izvedenec v obrtno-umetnostnih, umetnostnih, cerkveno-umetnostnih in narodopisnih zadevah, od leta 1909 do upokojitve leta 1924 pa tudi ravnatelj Narodnega muzeja (Stele: Mantuani, Josip (1860–1933); Lavrič, Resman: Josip Mantuani – Starosta slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, str. 87–100; Kos: Josip Mantuani in umetnostna zbirka Deželnega muzeja, str. 22–35). 233 Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, Mantuani: Schätzungsprotokoll Hofrat Mantuani, 6. 9. 1923, str. 1–12.

Eden izmed oglasov v dnevnem časopisju za dražbo predmetov v žitnici ptujskega gradu, 1923

119

Spisek prodanih predmetov na dražbi leta 1923, v katerem lahko poleg ocenjene vrednosti vidimo še njihovo izklicno ceno in tisto, ki so jo pri prodaji iztržili, kakor tudi imena posameznih kupcev

17 kanapejev, 67 stolov in nekaj naslanjačev, 57

dražbe, pa tudi iz ogorčenega pisma grofa Jožefa

miz, 18 postelj, ki so velikokrat v paru s posteljno

Herbersteina, ki ga je 25. oktobra 1923 iz današnjih

omarico, in celo eno dvojno posteljo, 7 garderobnih

čeških Libochovic napisal oskrbniku ptujskega

omar in še 17 različnih omar oziroma omaric, regal

gradu Karešu, dražba še zdaleč ni imela takšne-

za čevlje, pisalnik, različne okvirje ipd. Vsi kosi

ga finančnega učinka, kakor ga je pričakoval

pohištva so na seznamu označeni tudi s stilnimi

lastnik.237 To potrjuje tudi dokument s končno

oznakami, ki kažejo, da je bilo na njem nekaj got-

vsoto celotnega izkupička prodaje, ki je znašala

skih in renesančnih, več baročnih, in večje število

112.493,50 dinarjev oziroma okoli 45.000 čeških

empirskih in bidermajerskih kosov pohištva, prav

kron, ki so ga 29. novembra 1923 v ptujskem gra-

tako pa tudi znatno število drobnih pohištvenih

du podpisali upravnik Kareš, notarski kandidat

kosov.

Skrabar in grof Herberstein,238 zaključno poročilo

Na podlagi Mantuanijevega cenilnega zapisnika je v nadaljevanju nastal še 120

Osterbergerjev,234

katerem lahko poleg ocenjene vrednosti predmetov vidimo še njihovo izklicno ceno in tisto, ki so jo

z opisom in iztrženo ceno vseh prodanih predmetov pa so v glavno herbersteinsko pisarno v gradu Libochovice poslali 14. februarja 1924.239 Da so tudi kasneje prodajali pohištvo in druge

pri prodaji iztržili, kakor tudi imena posameznih

predmete kupcem zunaj države, je mogoče ugo-

kupcev predmetov. Tako je znano, da so pri prvi

toviti iz različnih ohranjenih dokumentov.240 V

dražbi, ki se je pričela 17. septembra ob devetih do-

oktobru 1925 so Herbersteini pri prodaji nekaj slik

poldne, prodali 107 predmetov, preostale predmete

in uokvirjenih bakrorezov, različnega sedežnega

pa so ponovno prodajali 30. septembra. Med imeni

pohištva, dveh pozlačenih okvirjev za ogledalo,

kupcev, kot na primer Vošnjak, Visenjak, Smole,

pozlačenih stenskih svečnikov in ogledala, kon-

Glančnik, Leikner, Malek, Lužar, najdemo precej

zolne mize z marmorno ploščo in igralne mize241

znanih imen, kot Kasimir, Abramič, Lenarčič in

dobili 22.000 čeških kron, kar je skoraj pol toliko,

Kotnik.

kolikor so bili iztržili pri obeh dražbah predme-

Iz obeh cenilnih zapisnikov kakor tudi iz objave

tov v ptujskem gradu dve leti prej.242 Iz seznama

v časopisju po prvem delu dražbe lahko ugoto-

predmetov pa se tudi da ugotoviti, da je prodano

vimo, da so prodali veliko odličnih empirskih in

pohištvo izviralo iz hrastovškega, vurberškega in

bidermajerskih kosov pohištva, kupci pa so poleg

ptujskega gradu, sedežna garnitura, sestavljena iz

tistih iz domačega mesta prišli tudi iz Maribora,

šestih naslanjačev, šestih stolov in kanapeja, pa iz

Varaždina in drugih krajev.235 Kljub dejstvu, da so

velike dvorane v gradu Libochovice.243 Pri slednjem

grofje Herbersteini oglaševali dražbo predmetov

se poraja vprašanje, kdaj so grofje Herbersteini

v ptujskem gradu na številnih železniških posta-

preselili pohištvo iz Libochovic v Ptuj in koliko

jah, v različnih hotelih, toplicah in časopisih vse

sploh, saj v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909,

naokrog, na nobeni od obeh dražb med drugim

ki je bil do leta 1920 še dvakrat revidiran, razen

ni bilo pomembnih kupcev iz

Zagreba.236

Kakor je

razvidno iz iztrženih vsot, vpisanih v zapisniku

slik, uokvirjenih grafik in nekaterih drobnih predmetov, ne najdemo vpisov pohištvenih kosov s

234 Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, Osterberger: Versteigerung Oberpettau / Schätzungsprotokoll Architekt Osterberger, 17. in 30. 9. 1923. 235 Cillier Zeitung, 23. 9. 1923, str. 4. 236 O razlogih za to se sprašuje grof Herberstein v pismu Karešu (SI_ZAP/0009, šk. 1, Pismo grofa Jožefa Herbersteina upravniku ptujskega gradu Karešu, 25. 10. 1923). 237 Iz pisma lahko razberemo, da je Viktor Skrabar priporočil grofu Herbersteinu, naj za dražbo predmetov izbere čas po trgatvi, saj bodo takrat ljudje imeli več denarja. Prav tako je sporočal svoje upe, da bodo na dražbi iztržili višje vsote od ocenjenih. Grof Herberstein, ki se je v kasnejšem pismu svojemu upravniku Karešu spraševal, kaj bi bilo, če bi bila dražba pred trgatvijo, na koncu pisma Karešu med drugim tudi naroča, naj o njegovi jezi in velikem razočaranju glede poteka dražbe ne obvešča Skrabarja, saj ga bodo še potrebovali (Prav tam). 238 SI_ZAP/0009, šk. 1, Skupna vsota izkupička na obeh septembrskih dražbah, 29. 11. 1923. 239 SI_ZAP/0009, šk. 1, Zaključno poročilo obeh septembrskih dražb, 14. 2. 1924. 240 Veliko se jih nanaša na prošnje in dovoljenja za izvoz predmetov v tujino, saj je deželna vlada leta 1921 z namenom, da bi omejila trgovanje in izvoz premične dediščine, izdala naredbo o varstvu umetnin (Naredba deželne vlade za Slovenijo o varstvu umetnin, 26. 3. 1921, str. 323; Košak, Slikarske zbirke v slovenskih gradovih, str. 586). 241 Grofje Herbersteini so s prodajo 41 različnih predmetov kupcu z Dunaja dobili 22.000 čeških kron. Iz pisma grofu Herbersteinu, ki ga je v imenu podjetja Henrich Ephron und Sohne napisal Egon Ephron, je razvidno tudi, da so že pred tem Herbersteini istemu kupcu za 17.000 čeških kron prodali tudi dve »francoski« tapiseriji, ki sta viseli na stopnišču herbersteinske graške palače (SI_ZAP/0009, šk. 1, Pismo Egona Ephrona grofu Herbersteinu 29. 10. 1925). Vse predmete s seznama, ki so bili v ptujskem gradu, je najbrž na prošnjo Franceta Steleta pregledal konservator Viktor Skrabar. Na podlagi njegovega poročila je veliki župan mariborske oblasti izdal grofu Herbersteinu dovoljenje za izvoz v Republiko Avstrijo (SI_ZAP/0009, šk. 1, Pismo dvornega svetnika dr. Stareta v imenu velikega župana grofu Jožefu Herbersteinu, 31. 10. 1925). 242 Grof Herberstein se je zaradi neprimerno donosnejše prodaje povezal z dunajskim trgovcem s starinami Ephronom, o čemer priča ohranjena živahna korespondenca (SI_ZAP/0009, šk. 1, Korespondenca med grofom Herbersteinom in Ephronom, več pisem). 243 SI_ZAP/0009, šk. 1, Pismo Egona Ephrona grofu Herbersteinu, 29. 10. 1925.

Razkošna baldahinska postelja iz leta 1545 iz gradu Hrastovec, ki so jo Herbersteini prodali leta 1929

121

122

češko provenienco, kar pomeni, da se je to najbrž,

Herbersteinov v ptujskem gradu, pri čemer pa je

če se je sploh, zgodilo kasneje.

vendarle potrebno poudariti, da je pri tem večino-

Uspešna prodaja pohištva in drugih predme-

ma šlo za predmete, ki so jih dali prepeljati v ptuj

tov dunajskemu poslovnežu oziroma starinarju

ski grad iz svojih drugih posesti, čeprav so znani

Ephronu je bila eden od redkih primerov, ko so

tudi primeri prodanih predmetov iz ptujskega

grofje Herbersteini iztržili ugodno ceno za ponu-

gradu. Tako so v tujino z odobritvijo tedanjih ob-

jene predmete, veliko več pa je bilo primerov, ko

lasti med drugim romali številni pohištveni kosi,

so prodajali svoje premoženje precej pod ocenjeno

najbrž pa lahko domnevamo, da so bili tudi takšni

vrednostjo. Tako je na primer znano, da so leta

primeri, ko so Herbersteini svojo lastnino prodali

1929 med drugim prodali na 150.000 čeških kron

onkraj meja brez vednosti pristojnega konservator-

ocenjeno imenitno posteljo iz leta 1545 iz gradu

skega urada.

Hrastovec, najbrž prav tisto baldahinsko, bogato okrašeno z rezbarijami in atlantom, ki jo lahko vidimo na eni izmed Steletovih fotografij,244 zgolj za 18.000.245 Številne ohranjene korespondence med grofom Herbersteinom, upravnikom Karešem, Viktorjem Skrabarjem in različnimi kupci pa pričajo, da je bilo še veliko podobnih prodaj.246 Ob vsem navedenem lahko zaključimo, da so številnim nakupom nekdanjih herbersteinskih in drugih posesti v prvih dveh desetletjih 20. stoletja zaradi gospodarskih razmer od dvajsetih let prejšnjega stoletja naprej sledile dve večji in številne manjše razprodaje grajskega premoženja grofov

244 MK, Indok center, fototeka št. 04595s–b. 245 Seznam dvaindvajsetih hrastovških pohištvenih kosov je z napisom z modro kredo datiran 5. aprila 1929 (SI_ZAP/0009, šk. 1, Seznam prodanega hrastovškega pohištva, 5. 4. 1929). 246 SI_ZAP/0009, šk. 1–2, Korespondenca med grofom Herbersteinom, Karešem in Skrabarjem, več pisem.

123

Nomen est omen.247 Poimenovanja prostorov v ptujskem gradu in herbersteinske oznake na pohištvenih kosih Grofje Herbersteini so vodili natančno evidenco

preprost listič z napisom Aus Wurmberg,248 del

premičnin v ptujskem gradu. Svojo notranjo

hrastovškega inventarja pa je označen z žigom

opremo so, kakor nam pričajo številni inventarji

GUTENHAAG. Med oznakami na nekaterih kosih

ptujskega gradu in z njimi povezani drugi arhivski

sedežnega pohištva najdemo tudi nalepljene lističe

dokumenti, skrbno popisovali in zapisovali vse, kar

z napisom številke sobe, ki izpričujejo graško pro-

se je z njo dogajalo. Hkrati s tem pa so tudi same

venienco in jih ne smemo zamenjati z zelo podob-

predmete natančno označevali z inventarnimi

nimi »ptujskimi«, drugi kosi pa imajo na hrbtišču

oznakami, ki so se ujemale s tistimi v aktualnem

»odpravno« nalepko z imenom kraja, od koder

popisu.

in kam so bili poslani z železniškim transportom.

V zadnji četrtini 19. stoletja so oznake, ki so

Znano in dokumentirano je namreč, da so grofje

vsebovale le številko sobe in v nekaterih redkih

Herbersteini predmete selili iz ene svoje posesti v

primerih še njeno ime, zapisovali s peresom na

drugo, zelo pogosto pa tudi premikali predmete

manjše lističe, ki so jih prilepili na hrbtišča, not-

med različnimi prostori znotraj ptujskega gradu.

ranje strani veznikov, stranice predalčkov oziroma

Različne herbersteinske oznake so venomer bile

na druge skrite površine. Kasneje so takšen način

neposredno povezane s postavitvami predmetov po

opustili in predmete začeli označevati najprej z

prostorih ptujskega gradu in z vpisi v inventarjih

belo, kasneje pa z modro ali redkeje rdečo kredo.

omenjenega gospostva v posameznih letih. Neka-

Oznake predmeta so vedno vsebovale številko

tera poimenovanja prostorov so se v nekaj več kot

strani v inventarnem popisu, kjer je le-ta bil vpi-

sedmih desetletjih njihovega lastništva ptujskega

san, in njegovo zaporedno številko, včasih pa tudi

gradu večkrat spreminjala. V obdobju med leto-

okrajšavo imena sobe, v kateri je stal. Od druge

ma 1873 in 1895, ko je bila lastnica gradu grofica

četrtine 20. stoletja naprej so omenjene oznake z

Terezija Herberstein, so pri vsakoletnih popisih,

dodanimi imeni sob začeli pisati s črnilom na listi-

izjema sta le inventarja iz let 1873 in 1874, ko je v

če z modro borduro.

njiju zaradi majhnega števila pohištva omenjen le

Poleg osnovnih inventarnih oznak na pred-

grofovski apartma, sobe označevali s številčni-

metih zasledimo še nekatere druge. Tako ima ve-

mi in imenskimi oznakami. Po njeni smrti nekaj

čina predmetov vurberške provenience nalepljen

let za ptujski grad najbrž niso naredili nobenega

247 Ime ima pomen.

Pohištvo, ki je bilo v ptujskem gradu že v zadnji četrtini 19. stoletja, je označeno z napisnimi lističi s številkami, redkeje tudi z imeni sob. Zelo podobno so označeni tudi nekateri kosi graške provenience

Pohištvo iz Vurberka ima večinoma napis Aus Wurmberg, tisto iz Hrastovca pa žig GUTENHAAG 124

Nekaj kosov pohištva ima na hrbtiščih železniške odpremne listke

popisa,249 saj je prvi naslednji znani popis šele iz

prišlo do sprememb.250 Imena sob ne odražajo zgolj

leta 1901, vendar so tudi v njem še delno uporabili

osnovne namembnosti prostorov, ampak so med

starejša poimenovanja prostorov.

drugim poimenovane tudi po nekaterih vidnejših

Inventar ptujskega gradu iz leta 1909 je prinesel

ikonografskih motivih slik ali po vrsti pohištva v

novost v sistemu vodenja premičnega premoženja,

nekaterih sobah. Takšna poimenovanja prostorov,

saj so se, najbrž tudi zaradi obilice predmetov, ki

z nekaterimi spremembami iz časa okoli leta 1925,

so jih bili dve leti prej prepeljali iz vurberškega

zasledimo tudi v cenilnem zapisniku premičnega

gradu, odločili za drugačen način označevanja

premoženja, ki ga je v imenu grofov Herbersteinov

na novo prispele notranje opreme in posledično

naredil Hans Herbst, saj se je pri tem opiral na dva

za reinventarizacijo stare. Tudi pri poimenova-

glavna inventarja ptujskega gradu iz prve polovice

nju sob je ob koncu prvega desetletja 20. stoletja

20. stoletja, in sicer iz let 1909 in 1944.251

248 Redkeje so to oznako napisali tudi z modro kredo. 249 Seveda obstaja tudi možnost, da se popisi za omenjena manjkajoča leta niso ohranili. 250 Do ponovnega preimenovanja sicer le nekaterih prostorov je najbrž prišlo že leta 1925, ko so iz hrastovškega v ptujski grad prenesli večje število predmetov. Na to kažejo različni ohranjeni dokumenti iz tega časa, v katerih se že pojavljajo nova poimenovanja (SI_ZAP/0009, šk. 1, Korespondenca med grofom Herbersteinom in starinarjem Ephronom, več pisem). 251 Do omenjenega inventarnega popisa, ki je v graškem arhivu, zaradi stroge prepovedi dostopa do dokumentov iz herbersteinskega rodbinskega arhiva, kljub pisni prošnji žal ni bilo mogoče priti. Vendar pa si lahko vsaj delno predstavljamo njegovo vsebino s cenilnim zapisnikom premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki so ga naredili zadnji plemiški lastniki ptujske posesti s pomočjo najetega dunajskega uradnega cenilca in kustosa dunajskega Joanneuma dr. Hansa Herbsta (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, Herbst: Schätzungsgutachten in der Entschädigungssache Herberstein, str. 1–58).

Do slednjega žal nismo mogli priti, vendar pa

poleg sobe mladih grofov še učiteljeva soba, ki sta

v fototeki Kulturnozgodovinskega oddelka Pokra-

bili kasneje preimenovani, prva na podlagi v njej

jinskega muzeja Ptuj - Ormož hranimo lepo število

obešenih grafik z upodobitvami Benetk v beneško

starih fotografij, za katere na podlagi dejstva, da

sobo, 255 druga pa v zimski grofov kvartir,256 nada-

so razvite na fotografskem papirju znamke Agfa

lje še muzejska soba oziroma učilnica, soba sluge

Brovira, za katerega je znano, da je bil v uporabi

mladih grofov, skladišče za luči, v dveh prostorih

od tridesetih let 20. stoletja naprej, in na podlagi

pralnica in še soba za kočijaža ter dva prostora pod

hrbtne strani fotografij, ki je izdelana kot zadnja

stopnicami.257

stran razglednice, torej na način, ki je bil priljub-

Podobno kakor v pritličju je bilo v zadnji četr-

ljen predvsem v času druge svetovne vojne, dom-

tini 19. stoletja tudi v drugem nadstropju ptujske-

nevamo, da se navezujejo na omenjeni inventar

ga gradu, kjer sta bili skromno opremljeni le dve

ptujskega gradu.252 Le-ta je najbrž nastal kmalu po

sobi: kuhinja v sobi številka 44 in soba za goste v

smrti grofa Jožefa Herbersteina 25. maja 1944 in

sobi številka 47.258 V začetku prejšnjega stoletja

njegove žene Marije Ane 6. junija istega leta. Čr-

se je število zasedenih sob v tem nadstropju po-

no-bele fotografije, s katerimi so opremili popis in

večalo za štirikrat, vse pa so bile označene zgolj

na katerih so predmeti označeni s številkami, ki se

številčno, in sicer kot sobe s številkami 40–42 in

ujemajo z njihovimi inventarnimi številkami, so

45–49,259 leta 1909 oziroma že dve leti prej pa so bili

izredno pomembne za poznavanje opremljenosti

v tem nadstropju opremljeni prav vsi razpoložlji-

ptujskega gradu v drugi četrtini 20. stoletja, saj

vi prostori. V severnem traktu so tako bile soba z

nazorno prikazujejo njegovo takratno stanje, s pri-

akvareli, ki je svoje ime dobila zaradi osemnajstih

merjavami s popisom iz leta 1909 pa nam odstirajo

Ehrmannovih260 akvarelov, perorisb in risb s tu-

tudi širši vpogled v bogato notranjo opremo ptuj

šem iz leta 1896, ki so bili na stene obešeni v delno

skega gradu v vsej prvi polovici prejšnjega stoletja.

pozlačenih okvirjih iz orehovine, Thalbergova

Po vpisih v različnih inventarjih lahko sledimo

soba, najbrž poimenovana po dveh tamkaj visečih

opremljenosti posameznih nadstropij v ptujskem

heliogravurah slavnega skladatelja in virtuoza na

gradu z raznovrstnimi predmeti oziroma zasede-

klavirju Sigismunda Thalberga (1812–1871),261 čigar

nosti posameznih sob. Za pritličje ptujskega gradu

oče naj bi domnevno bil knez Franc Jožef Dietrich

lahko ugotovimo, da je bilo do prenosa pred-

stein, ki je v svojem naslovu imel še naziv von

metov z gradu Vurberk leta 1907 nekoliko slabše

Thalberg,262 nadalje zelena soba, ki je takšno ime

opremljeno. Tako sta leta 1875 omenjena zgolj dva

dobila zaradi zelenkaste empirske peči in številne-

opremljena prostora: kuhinja v sobi številka 14 in

ga v zeleno tkanino opetega sedežnega pohištva v

kamra v sobi številka 4,253 leta 1901 pa štiri sobe,

njej, v osrednjem delu soba z upodobitvami gradov,

in sicer sobe številka 6, 7 in 18 ter grajska kuhi-

poimenovana po štirinajstih grafikah v okvirjih z

nja.254 V nasprotju s tem pa so bili leta 1909 v njem

upodobitvami omenjene tematike, soba za služab-

opremljeni že naslednji prostori: kuhinja, shramba

nice, Li(e)chtensteinska soba, ime katere so grofje

in prostor med njima, klet, skladišče, jedilnica za

Herbersteini zaradi občudovanja prejšnjih lastni-

osebje, dve sobi za služabnike oziroma strežaje,

kov ptujskega gradu najbrž prevzeli po starejšem

252 Glede na to, da do omenjenega inventarja nismo imeli dostopa, gre zgolj za domnevo, ki pa je kljub temu podprta s kar nekaj dejstvi, ki govorijo v prid temu. Med že naštetimi to domnevo podpira tudi seznam arhivskega gradiva iz zasebnega fonda rodbine Herberstein v graškem arhivu, kjer je pri inventarju ptujskega gradu iz leta 1944 navedeno, da je »Inventar des Schlosses, detaillierte Aufstellung z. T. Photografien der bemerkenswerten Bilder, Möbel etc. 1909–1944« (StLA, Das Herberstein-Archive, HL 36/1, 44/1). Seznam mi je posredovala kolegica mag. Nataša Kolar, za kar se ji zahvaljujem. 253 Küche No. 14 in Kammer No. 4 (SI_ZAP/0009, šk. 111, Inventar opreme v ptujskem gradu 1875, pritličje). 254 Zimmer No. 6, 7, 18 in Schlossküche (SI_ZAP/0009, P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih v gradu Ptuj 1901, str. 38–42). 255 Inventar omenjene sobe v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965 najdemo pod oznakami 48/3–51/64 (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, Herbst: Schätzungsgutachten in der Entschädigungssache Herberstein, str. 3). 256 Inventar zimskega grofovega kvartirja (Wi(e)nterquartier des Grafen) v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965 najdemo pod oznakami 52/2–57/139 (Prav tam). 257 Vse naštete sobe najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 21–72, 86). 258 Küche No. 44 in Gastzimmer No. 47 (SI_ZAP/0009, šk. 111, Inventar opreme v ptujskem gradu 1875, 2. nadstropje). 259 V inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 so naslednje oznake sob: Zimmer No. 40–No. 42, Zimmer No. 45–No. 49 (SI_ZAP/0009, P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih v gradu Ptuj 1901, str. 30–37). 260 V sobi z akvareli so bile obešene risbe in akvareli avstrijskega slikarja Theodora von Ehrmanna (1846–1923) z različnimi motivi pokrajine v okolici gradu Libochovice, gozdnih predelov Budima in Hasenberga. V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 omenjene upodobitve najdemo vpisane na strani 195 v razdelku Aquarell-Zimmer pod številko 51 (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 195). 261 Obe heliogravuri sta v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 vpisani na strani 198 v razdelku Thalberg-Zimmer pod številko 40 (Prav tam, str. 198); za življenjske podatke o Sigismundu Thalbergu (Eitner: Allgemeine Deutsche Biographie, geslo: Thalberg, Sigismund, str. 643–644). 262 Wurzbach: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Österreich, III., geslo: Dietrichstein, str. 300–302.

125

126

127

levo Herbersteini so sobe v ptujskem gradu poimenovali po namembnosti, nekaterih vidnejših ikonografskih motivih slik ali po vrsti pohištva: grofov zimski kvartir, Leopoldova soba, soba z akvareli in soba s cemprinovim pohištvom zgoraj Različne herbersteinske oznake na pohištvu v ptujskem gradu

poimenovanju te sobe iz časa grofov Lesliejev,263

nekatera docela enaka, podobna266 in povsem nova

in vogalna soba, ki je to oznako dobila zaradi svoje

poimenovanja. Tako so tik ob slavnostni dvorani

lege. V jugovzhodnem traktu je bila soba s cempri-

tri sobe za goste v severnem traktu preimenovali v

novim pohištvom, ki je bila tako poimenovana po

guvernantino, kontesino in otroško sobo, obednico

cemprinovem pohištvu v njej, Cecilijina soba, ki je

v osrednjem delu v spletičnino sobo, kabinet za

svoje ime dobila po sliki svete Cecilije z angeli, To-

pisanje v grofičin mali kabinet, predsobo v toaletno

bijeva soba, ki so jo tako označili zaradi slike Tobije

sobo, v nekdanji grofičin dnevni salon so namestili

z nadangelom Rafaelom, in katere ime so leta 1925

spalnico, v njeno nekdanjo spalnico pa salon in ju

zaradi slike Davida, ki igra na harfo, spremenili v

seveda temu primerno preimenovali.267 Tudi nek-

Davidovo sobo, nadalje so v jugovzhodnem traktu

danja spalnica v jugovzhodnem traktu je z novo

bile še črna soba, ki je svoje ime dobila zaradi črno

namembnostjo dobila drugo ime, in sicer grofova

politiranih pohištvenih kosov v njej, dve sobi sple-

delovna soba, prav tako kakor nekdanji sprejem-

hlapce.264

tičen gostujočih dam in soba za grajske

ni salon, ki so ga preimenovali v grofov salon, v

Pestro in raznoliko so grofje Herbersteini po-

bivšem prostoru za služinčad pa si je grof uredil

imenovali tudi prostore v prvem nadstropju ptuj

manjšo spalnico, poleg nje pa še svojo toaletno

skega gradu. Najzgodnejša imena sob so razvidna

sobo.268 Spremembo namembnosti je doživela tudi

tako iz najstarejših inventarjev ptujskega gradu

soba za služabnike ob jedilnici, v katero se je vsto-

kakor tudi iz Raispovega načrta prvega nadstropja

palo z arkadnega hodnika, in v katero so postavili

iz leta 1875, in so našteta na začetku tega prispev-

nekaj kredenc z različnim posodjem in jo tako tudi

ka,265 oznake sob, ki so bile v rabi konec prvega

označili.269

desetletja 20. stoletja, pa lahko zvemo iz popisa ptujskega gradu iz leta 1909, v katerem naletimo na

263 V začetku 18. stoletja so v drugem nadstropju gradu uporabljali sedem sob. Najbogatejšo opremo je imela soba kneginje (Fürstin Zimmer), ki je bila najbrž poimenovana po grofici Alojziji Jožefi Leslie, rojeni kneginji Liechtenstein. Za podatek o tem in opremo sobe (Weigl: V kaftanu k cesarju, str. 54). Takšno poimenovanje sobe so grofje Herbersteini najbrž vpisali tudi v načrt drugega grajskega nadstropja ptujskega gradu, ki ga je izrisal arhitekt Johann Philip Joendl leta 1822, vendar sta se od štirih njegovih načrtov do danes ohranila le načrt prvega nadstropja, na katerem so s svinčnikom dopisana imena sob, ter naris in prerez severovzhodnega trakta ptujskega gradu. Oba omenjena načrta z inv. št.: G 1337–1338 g hrani Kulturnozgodovinski oddelek PMPO. 264 Aquarell-Zimmer, Thalberg-Zimmer, Grünes Zimmer, Burgen-Zimmer, Mädchen-Zimmer, Li(e)chtenstein-Zimmer, Eck-Zimmer, ZirbenZimmer, Cecilien-Zimmer, ime katere so po letu 1925 pisali kot Cäcilien-Zimmmer, kleiner Gang, Tobias-Zimmer, Schwarzes-Zimmer, GastKammerfrau-Zimmer II., Gast-Kammerfrau-Zimmer I. in Hausknechten-Zimmer. Vse naštete sobe najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 192–244). 265 Za poimenovanja sob v prvem nadstropju gl. str. 76, 79. 266 Današnja slavnostna dvorana je v posebnem popisu iz leta 1913, v katerem je Anton Rath popisal in opisal orožje iz Vurberka, in je dodan k inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, označena kot velika dvorana (Grosser Saal), kasneje tudi kot velika (viteška) dvorana (Grosser-(Ritter) Saal). Popis predmetov v tem prostoru najdemo v inventarju ptujskega gradu na straneh 94–103 (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909, str. 94–103). 267 Mademoiselle-Zimmer, Comtessen-Zimmer, Kindszimmer, Kammerfrau-Zimmer, Kl. Salon Ihrer Hochgeboren, Toilette-Zimmer Ihrer Hochgeboren, Schlafzimmer Ihrer Hochgeboren in Salon Ihrer Hochgeboren (Prav tam, str. 106–142). 268 Arbeitszimmer Seiner Hochgeboren, Salon Seiner Hochgeboren, Toilettzimmer Seiner Hochgeboren in Schlafzimmer Seiner Hochgeboren (Prav tam, str. 160–183). 269 Credenz-Zimmer (Prav tam, str. 184–188).

128

V iskanju sledi… Temeljitejše raziskovanje pohištva v primerjavi s

pripomoček za razumevanje starejših. Prav ti so

proučevanjem na prvi pogled mikavnejše slikarske

za raziskovalce posebej bogat vir informacij, saj so

in kiparske opreme gradov in drugih bivanjskih

predmetom dodani sklici na dnevnike, ki razkriva-

prostorov kljub temu, da tudi kosi pohištva razkri-

jo še mnogo več zanimivih podatkov o prodajalcih

vajo veliko raznovrstnih ikonografskih zgodb in

oziroma provenienci predmetov, preden so postali

zanimivih ovinkastih poti pri ugotavljanju njihove

herbersteinska last.

provenience in lastnikov skozi čas, včasih še vedno

Veliko težav pri prepoznavanju pohištvenih

ostaja nekoliko v ozadju. Prav ugotavljanje pro-

kosov v starejših inventarjih povzročajo tudi njiho-

venience pohištvenih kosov je večinoma težavno

ve skope oziroma splošne označbe, kot na primer

delo, saj je pohištvo v večini plemiških270 kakor

»hart« ali »weich«. Medtem ko slednja pomeni,

tudi drugih inventarjih opisano z manj oprijemlji-

da so izdelani iz mehkega lesa, prva oznaka ne

vimi podatki, kakor so zaradi ikonografskega mo-

pomeni vedno, da je pohištveni kos narejen iz

tiva natančneje opredeljena oziroma poimenovana

trdega.272 Tudi prenosi predmetov iz drugih posesti

slikarska ali kiparska dela.

kakor samo premikanje predmetov med posa-

Velik napredek pri proučevanju provenience

meznimi sobami in številna preimenovanja sob

pohištva v ptujskem gradu iz zapuščine grofov

marsikdaj otežkočajo iskanje. Če k temu dodamo še

Herbersteinov je pomenila najdba inventarja ptuj

dejstvo, da so sedežno pohištvo iz različnih stilnih

skega gradu iz leta 1909 v Arhivu Republike Slove-

obdobij, potem ko so ga na novo opeli z enako tka-

nije. Omenjeni dokument je pomemben predvsem

nino, vodili kot eno garnituro, oziroma obratno, ko

zaradi dokaj natančno opisanih predmetov271 in

so kose iz enovite garniture postavili v dva različna

vpisov njihovih provenienc in je dobro izhodišče

prostora in povsem enake sedežne kose različno

pri iskanju pohištvenih kosov v starejših popisih

preoblekli, zopet naletimo na še eno oviro več.

ptujske posesti, ki jih hranijo v Zgodovinskem ar-

Zmedo pri ugotavljanju provenience pa povzro-

hivu v Ptuju. Najmlajši v fondu ptujskega arhiva je

čajo tudi napačni ali nedosledni vpisi v starejših

inventar ptujskega gradu iz leta 1901, ki nam delno

muzejskih knjigah. Prav tako moramo večkrat s

odstira izvor nekaterih kosov graške in dunajske

pomisleki jemati stilno opredeljevanje pohištvenih

provenience, in je tudi zaradi sistema označeva-

kosov v starih dokumentih in inventarjih kakor

nja predmetov in oštevilčevanja sob nepogrešljiv

tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja

270 V številnih inventarnih popisih iz 17. in 18. stoletja na Kranjskem se omenja tudi pohištvo in druga različna oprema (Štuhec: Rdeča postelja, str. 112–140; Štuhec: Besede, ravnanja in stvari, str. 7–13; Šteh: Zapuščinski inventarji kranjskega plemstva, str. 72–92). 271 Izrazi, s katerimi so opisani predmeti v omenjenem inventarju, zelo pomagajo pri sledenju predmetom v starejših inventarjih, saj so tudi leta 1909 v inventarju načeloma uporabljali opise in izraze iz starejših popisov. 272 Posebno še, če je le-ta opisan kot hart eingelegt, kar pomeni, da je le marketiran s furnirji trdih lesov, konstrukcija pa je izdelana iz mehkega.

129

grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965,

vurberškega in hrastovškega gradu. Zato seveda še

v katerem na podlagi primerjav s kosi, ki jih še

vedno ostaja odprto vprašanje, ali so Herbersteini

vedno hranimo, odkrijemo marsikatero napako pri

v preteklosti v ptujski grad iz libochoviškega pre-

njihovi stilni opredelitvi, in prav zaradi tega zgolj

peljali tudi kak kos pohištva ali pa so na sezname

na podlagi stilnih oznak pohištvenih kosov, ki jih

pohištva iz ptujskega gradu, ki so ga prodali, zgolj

danes ni več v muzeju, o njih ne moremo biti pov-

dopisali še tisto iz gradu Libochovice.

sem trdno prepričani. Pri raziskovanju pohištva iz zapuščine grofov

Pri pohištvu herbersteinske provenience smo si lahko uspešno pomagali z različnimi oznakami na

Herbersteinov v ptujskem gradu smo poleg vse-

posameznih kosih in z vpisi v različnih inventarjih,

ga omenjenega morali upoštevati tudi odprodaje

pri določanju izvora drugega in nič manj zanimi-

številnih kosov, ki jih še najdemo v starejših popi-

vega pohištva pa smo večinoma bili brez takšnih

sih. Nikakor pa se ne moremo izogniti tudi dejstvu,

dragocenih namigov. Kljub temu, da smo lahko

da se je po letu 1945 za marsikaterim kosom pohi-

nekaterim kosom s starimi fotografijami interierjev

štva, ki je konec druge svetovne vojne še pričakal v

okoliških dvorcev določili njihovo provenienco, se

ptujskem gradu, izgubila vsaka sled, saj v nasprotju

zavedamo, da dela še nismo v celoti končali. Prav

s slikarskimi in kiparskimi deli za pohištvo niso

tako bo v prihodnosti potrebno raziskati, zakaj se

vodili tako natančne evidence, kam se je kaj poso-

je do današnjih dni ohranilo razmeroma pičlo šte-

dilo.

vilo predmetov iz zapuščine Muzejskega društva,

Če nam je uspelo ugotoviti provenience

in tiste redke sledi, ki namigujejo na povojno raz-

pohištvenih kosov iz vurberškega in hrastovškega

deljevanje opreme v druge muzeje, kakor tudi še

gradu, iz dveh dunajskih kakor tudi iz graške pala-

bolj skrbno proučiti gradivo iz fonda Narodne imo-

če in dvorca Ristovec ter tistih pohištvenih kosov,

vine, v katerem bi morda lahko prepoznali še kak-

ki so jih grofje Herbersteini začeli pridobivati z

šen kos, ki je v muzej prišel iz Federalnega zbirnega

nakupi od leta 1873 naprej, glede števila pohištva

centra. Čaka nas torej še veliko vztrajnega dela,

iz gradu Libochovice, dvorca Ravno polje in neka-

zamudnega brskanja po dokumentih, primerjanja

terih drugih manjših herbersteinskih posesti še ne

podatkov iz različnih virov med seboj, pri tem pa

vemo dosti oziroma trenutno ne moremo trditi, da

se ne bomo branili niti ustrežljive sreče, zaradi ka-

so kakršen koli pohištveni kos iz teh posesti sploh

tere marsikdaj odkrijemo stvari, ki jih sploh nismo

prepeljali v ptujski grad. V popisu ptujskega gra-

pričakovali.

du iz leta 1909 sicer poleg slik zasledimo še nekaj predmetov iz gradu Libochovice, vendar med njimi ni kosov pohištva. Jih pa kljub temu kar nekaj zasledimo v različnih prodajnih seznamih, ki se večinoma nanašajo na prodajo pohištva iz ptujskega,

Mizarska tehnologija med začetkom 17. in koncem 19. stoletja Boštjan Roškar1

Mag. Boštjan Roškar, konservatorsko-restavratorski svetovalec, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Muzejski trg 1, SI-2250 Ptuj, bostjan.roskar@pmpo.si

131

132

133

levo Stroj za izdelovanje plamenastih letev (po Rouboju)

Do iznajdbe mizarskih strojev konec 18. in v

prilagajanja.6 V današnjih mizarskih delavnicah

prvi polovici 19. stoletja ter njihovi izpopolnitvi

ročnega orodja večinoma ne uporabljajo več. Za-

zgoraj Faze izdelave noge en cabriole

in splošni razširjenosti konec 19. in v začetku

menjala so ga ročna električna orodja in specializi-

20. stoletja se mizarsko orodje in z njim poveza-

rani, tudi avtomatski stroji. Sledovi strojnih orodij

na tehnologija nista posebno spreminjala. Med

se dajo na pohištvu razbrati šele v drugi polovici 19.

tradicionalna mizarska orodja, katerih skoraj

stoletja. Ker so bili zgodnji stroji precej nenatančni,

zanemarljivi razvoj lahko spremljamo od časa

so morali obdelovance ročno dodelati, kar je po-

starega Egipta do današnjih dni, ko so skoraj

gosto izbrisalo sledove skobeljnih strojev, krožnih

popolnoma izginila iz mizarskih delavnic, sodijo

in tračnih žag. Poznavanje uporabe strojev nam

ročne žage za različne namene, skobljiči, dleta,

lahko pomaga pri ugotavljanju starosti in pristnosti

svore, hlapci, vrtala in svedri, zarisno orodje in

posameznih pohištvenih kosov. Razvoj uporabnih

seveda

skobeljnik.2

Med najzgodnejše stroje sodi

preprosta stružnica na nožni pogon. Že zgodaj

strojev za obdelavo lesa se je začel v Angliji, ko so v plymouthski ladjedelnici konec 18. stoletja začeli

Poleg

uporabljati polavtomatsko kopirno stružnico za iz-

običajnih mizarskih orodij so mizarji v 17. in 18.

delavo lesenega škripčevja.7 Pri upoštevanju sledov

stoletju uporabljali tudi posebna orodja: naramni

orodja pri provincialnem pohištvu na Slovenskem

nož,4 kladivo za zaribavanje furnirja, napravo za

je potrebno imeti v uvidu dejstvo, da so se stroji

pa so poskusili tudi strojno žagati

izdelovanje plamenastih

letev5

furnir.3

idr.

V drugi polovici 20. stoletja masiven les

uveljavili razmeroma pozno in le v večjih središčih, kot so Ljubljana, Maribor in Celje, na podeželju pa

večinoma izpodrinejo kompozitna lesna tvoriva, ki

so še po drugi svetovni vojni mizarji uporabljali

zahtevajo zelo izpopolnjene stroje, saj ne dopuščajo

ročno orodje.8

2 Nem. Hobelbank. 3 Prvi patent stroja za žaganje furnirja je iz leta 1635 (Edwards: Encyclopedia of Furniture Materials,Trades and Techniques, geslo: Veneers, str. 231–232). Vendar je pri tem potrebno poudariti, da so bili številni izmed zgodnejših patentiranih strojev nepopolni in v bistvu neuporabni. Šele po mnogih izpopolnitvah so postali uporabni za množično proizvodnjo. 4 Nem. Schultermesser. 5 Plamenaste letve med drugim najdemo na veliki sobni kredenci z inv. št.: UO 1202 p, kat. št. 10, str. 180–181. Gl. Krasilne tehnike, str. 140–147. 6 Mizarstvo od antike do uveljavitve sodobnih strojev je temeljilo na t. i. napasovanju. Šele sodobni stroji in natančna merilna orodja so omogočili izdelavo enakih delov, ki se popolnoma prilegajo. Pred tem pa so mizarji posamezne sestavne dele prilagajali med seboj, da so dosegli popolno prileganje, vendar zamenjava posameznih enakih delov med seboj ni bila mogoča, zato so jih označevali s številkami. Treh predalov komode iz 18. stoletja, ki so sicer na videz enaki, ni možno med seboj zamenjati, saj vsak predal gre le na mesto, za katero je bil prilagojen. 7 Nekaj okvirnih letnic patentiranih izumov posameznih lesno-obdelovalnih strojev: skobeljni stroj 1776, krožna žaga 1777, tračna žaga 1808, kombinirani mizarski stroj konec 19. stoletja (Edwards: Encyclopedia of Furniture Materials,Trades and Techniques, geslo: Saws, str. 187–189; geslo: Machines and Machinery use, str. 231–233). 8 Pomagali so si z doma narejeno krožno žago ali skobeljnim strojem. Ti stroji so bili precej nenatančni, zato so morali vse še dodelati ročno.

134

Lesne vezi Mizarji so v preteklosti iznašli in uporabljali

dekorativni elementi ali speti deli iz orehovine.

najrazličnejše načine lesnih vezav,9 ki jih v grobem

Klinci so kvadratnega prereza, izvrtine pa okrogle,

delimo na kotne in vzdolžne. Mnoge od njih so

tako da se ostri robovi klincev zažrejo v spajan les.

odšle v pozabo, predvsem tiste, ki niso primerne

Kotna vez z mozniki je zelo podobna vezi s klinci,

za strojno izdelavo. Nekatere starejše tradicional-

le da so mozniki okrogli in se lepo prilegajo izvr-

ne mizarske lesne vezi še danes izdelujejo strojno,

tinam ter so nevidni, ko je vez sestavljena. Danes

nove pa so nastale prav za potrebe strojne obdelave

se uporabljajo mozniki, izdelani iz bukovine.

lesa.

Množičnejša uporaba moznikov se je pojavila šele

Rogljičenje je najobstojnejša in najmočnejša

v 19. stoletju, medtem ko so bili prej bolj izjema kot

kotna vez, saj drži tudi brez lepljenja in je primerna

pravilo. Zaradi svoje specifične izvedbe je grebe-

za vezanje širših lesnih ploskev. V 17. in 18. stole-

nasta vez v rabi le takrat, kadar lahko spajanec sega

tju so bili roglji zelo redki in ozki, kar je omogo-

nekoliko čez drugega. Zato je primerna za veza-

čalo razmeroma hitro izdelavo. Poleg odkritega

nje vrhnjih plošč komod in vodil za predale, pri

rogljičenja poznamo še polzakrito, pri katerem

čemer plošče še prečno ojači. Grebenaste letve se

je vez vidna le z ene strani, in zakrito, kjer je vez

uporabljajo kot ojačitev različnih vrat, izdelanih iz

nevidna. Kotna vez s klinci je zelo preprosta, hitro

lepljenega masivnega lesa. Utor in grebenasta letev

izvedljiva in zelo močna, če je lepljena. Klinci so

morata biti po dolžini izdelana nekoliko v konus,

praviloma vedno izdelani iz macesnovine, iz ore-

saj se praviloma ne lepita, kar preprečuje širinsko

hovine pa večinoma takrat, kadar so klinčeni tudi

usločenje lesnih površin. Kotna preploščitev je za

9 Večina lesnih vezi za masiven les, ki jih poznamo še danes, se je dokončno izoblikovala šele v obdobju gotike (Eckhard idr.: Lesarski priročnik, str. 401).

Risbe različnih kotnih vezi: rogljičenje, kotna vez z mozniki, kotna vez s klinci, grebenasta vez, kotna preploščitev, kotna preploščitev z grebenasto vezjo, čep in zareza

135

Risbe različnih vzdolžnih vezi: topi spah, brazda, pero in utor, vzdolžna vez z mozniki, vzdolžna vez s klinci

izdelavo precej bolj preprosta kot vez s čepom in

za plitvo preploščitev dveh brazd, izskobljanih v

zarezo. Njena slabost je le v tem, da jo je potrebno

deskah, ki ju hočemo vezati. Poznamo nekaj raz-

lepiti ali žebljati. Kotna preploščitev z grebenasto

ličic vezi s peresom in utorom. Najobičajnejši sta z

vezjo pa je kombinacija navadne kotne preploščitve

izskobljanim ali vstavljenim peresom. Vez drži tudi

in grebenaste vezi. Izdelava ni zahtevna, je pa zelo

brez lepljenja, z lepilom pa je zelo močna. Pojavlja

praktična, saj drži tudi brez lepljenja. Take vezi so

se tudi kot kotna vez, nekdaj predvsem za vezanje

značilne predvsem za pohištvo iz 17. stoletja. V 18.

manjših predalčkov, če le-teh niso samo topo zle-

stoletju skoraj popolnoma izginejo, v 19. stoletju

pili ali učvrstili s klinci. Vzdolžna vez z mozniki je

pa jih najdemo pri orgelskih omarah za vezanje

v bistvu topi spah, ojačen z vstavljenimi mozniki.

kap s preostalim ohišjem. Vez s čepom in zarezo

Vzdolžna vez s klinci ni namenjena širinskemu

je najpogosteje v rabi za vezanje okvirjev s polnili

spajanju lesa, ampak debelinskemu. Uporabljali so

ali brez njih. V primerjavi z rogljičenjem je ta vez

jo, kadar so hoteli razmeroma tankim deskam na

veliko bolj zahtevna za izdelavo. Širša kot je friza,

koncu širinskega spoja dati masivnejši videz.

težavnejša je izdelava. Poleg osnovne z enim čepom obstaja še nekaj različic – z več čepi, zajerana in polzajerana. Slednja se uporablja pri podokvirjih in okvirjih za slike. Topi spah je najbolj preprosta vzdolžna vez in je izhodišče za vse druge. V rabi je za širinsko spajanje lesa in je praviloma vedno lepljen. Brazda je preprosta vzdolžna vez, ki je lahko lepljena. Gre

136

Površinske obdelave Glavni namen površinske obdelave je zaščita

le čebelji vosek, je občutljiva na vlago. Ob nepo

lesa pred zunanjimi vplivi, ki bi utegnili poškodo-

srednem stiku z vodo zaslepi (izgubi prosojnost).

vati občutljivo lesno površino. Površinska obdela-

Voščena politura: za to polituro, ki je pred-

va ščiti les pred neposrednim vplivom umazanije,

hodnica šelakove politure, so uporabljali meša-

ki se v neobdelan les lahko globoko zaje, prav tako

nico čebeljega, karnauba in kandila voska. Pore

pa tudi pred mehanskimi poškodbami in vpija-

so zapolnili tako, da so s trdim kosom karnauba

njem vlage. Poleg zaščitne ima tudi estetsko funk-

voska preribali vso površino ali pa so v pore zari-

cijo, saj poudari lepoto lesa. Do iznajdbe umetnih

bali opečnat prah. Nato so v terpentinu raztoplje-

smol so bili materiali za površinsko obdelavo lesa

no omenjeno mešanico s krpico nanašali v nekaj

razne smole, olja in voski rastlinskega in živalske-

slojih, ki so se morali posušiti. Ko se je na površini

ga izvora.

naredil primerno debel film, so po dobri osušitvi

Oljenje: fino obdelana površina se prevleče z

vso površino spolirali do leska. Voščena politura

zelo tanko plastjo sušečega olja, običajno lanenega.

daje zadovoljiv lesk, vendar jo šelakova politura

Nanaša se v več tankih plasteh, najbolje s krpico,

po svojem sijaju močno prekaša. Po uveljavitvi

da je nanos enakomeren in da ga les lahko vpije.

šelakove politure je šla voščena politura v pozabo.

Med posameznimi nanosi je dobro, da se le-ti po-

Zaradi kasnejših prepolitiranj pohištvenih kosov s

sušijo. Pri obilnem nanosu, npr. s čopičem, se olje

šelakovo polituro se je ohranilo le malo originalnih

težko posuši, film, ki nastane, je neobstojen in se

površin, obdelanih z voščeno polituro.10

sčasoma zgrudi. Oljenje so uporabljali predvsem

Šelakova ali francoska politura: je precej

za mizne plošče in tam, kjer so hoteli doseči veliko

odporna površinska obdelava. Pri manjših mehan-

odpornost površine. Obrabljeno oljeno površino

skih poškodbah se poda z lesom vred. Odporna

je mogoče zlahka obnoviti s ponovitvijo postopka.

je tudi na obrabo, ne prenese pa pretirane vlage,

Zaradi prodiranja olja v lesno substanco je tekstura

direktne sončne svetlobe in niti blagega alkohola,

izrazitejša in daje večjo kontrastnost.

ki jo nažre in uniči sijaj. Večina pohištva iz

Voskanje: gre za premazovanje lesne povr-

17. in 18. stoletja je danes prepolitirana s šelakovo

šine z voskom, ponavadi čebeljim, raztopljenim

polituro. Ta postopek 11 je nastal v začetku 19. stole-

v topilu. Nanaša se s čopičem kar se da na tanko.

tja in je bil v uporabi še v vsej prvi polovici

Ko se plast posuši, se površina zdrgne do motnega

20. stoletja. Šelakovo smolo so poznali že precej

sijaja. Lesna površina ni zaprta, in če uporabljamo

pred uvedbo t. i. francoske politure, a je zaradi

10 Rekonstrukcija voščene politure je bila narejena na ohišju podne ure z inv. št.: UO 567 ura, kat. št. 137, str. 362–363, in pisalniku z rolojem z inv. št.: UO 1482 p, kat. št. 42, str. 232–233. 11 Sprva niso uporabljali čistega šelaka, ampak mešanico več smol. Šelak je bil le ena od sestavin (Edwards: Encyclopedia of Furniture Materials,Trades and Techniques, geslo: Polish, str. 171).

Različne površinske obdelave: oljenje, voskanje, voščena politura, francoska politura z nerazvoščenim in razvoščenim šelakom, lak, umetnosmolni lak

137

Lakirana površina z izrazitim sijajem

težav pri nanašanju s čopičem niso uporabljali.

slabo očiščenih kosih pohištva, cerkvene opreme,13

Šele poseben in dokaj zapleten postopek nanašanja

slikah in plastikah iz 17., 18. in celo 19. stoletja je

šelakove smole je omogočil izvedbo dotlej neizved

možno najti ostanke prvotnega laka. Le redki kosi

ljive gladke in bleščeče površine.

so ohranili prvotno površino nedotaknjeno, a je

Lak: tisti, ki so bili v uporabi v 17. in 18. stoletju,

ta zaradi mehanskih poškodb ali razpadlosti smol

so bili ponavadi sestavljeni iz več naravnih smol,

zaradi starosti praviloma zelo poškodovana. Poleg

zmešanih v različnih razmerjih in raztopljenih v

občutljivosti imajo lakirane površine še eno po-

špiritnem ali oljnem topilu. Oljni laki so praviloma

manjkljivost. Navkljub visokemu sijaju, ki dosega

trajnejši in odpornejši, špiritni laki pa so primerni

ali celo presega še tako dobro izvedeno polituro,

le za notranjo uporabo. Redki pohištveni kosi imajo

površina zaradi nanosa laka s čopičem ni popolno-

še ohranjen prvotni lak, saj je tudi tega v začetku

ma ravna, kar delno pači lesk.

19. stoletja izpodrinila šelakova politura. Sodobna

Glavna značilnost špiritnega laka, ki je narejen

in starejša literatura obravnavata veliko število

iz ene ali več naravnih smol, topnih v špiritu, je

različic smolnih mešanic v raznih topilih. V bistvu

hitro sušenje na otip, končna trdnost filma pa je

gre za lake na oljni ali špiritni podlagi. Oljni laki so

odvisna od vrste smole. Le-te praviloma dajejo fil-

praviloma odpornejši, teže odstranljivi, priprava

me z visokim sijajem in imajo različne lastnosti pri

je zamudnejša in zahtevnejša, so pa manj zahtevni

raztapljanju, nanašanju in tvorjenju nepravilnosti,

za nanašanje, saj se dolgo sušijo in lepo razlivajo.

kakor tudi različno barvo, trdoto in trdnost ter

Medij, v katerem je raztopljena smola, je laneno

stopnjo leska. Prav zaradi slednjega, tako želenega

olje, ki je med pripravo zelo segreto, redčilo pa je

učinka v 18. stoletju, in relativne nezahtevnosti

večinoma terpentin. Pri špiritnih lakih je topilo in

pri nanašanju, je sandarak tudi v večini receptur

redčilo hkrati močan špirit.

glavna in prevladujoča smola v špiritnih lakih. V

Glede na osebne izkušnje, starejšo literaturo in

bistvu so druge smole le dodatki, nekatere celo v

izsledke raziskav, ki so jih šele v devetdesetih letih

zelo majhnih količinah, ki naj bi izboljšale lastnosti

20. stoletja naredili na Bavarskem,12 gre pri povr-

laka.

šinskih obdelavah večinoma za uporabo materialov iz bližnjega domačega okolja ali najdlje iz Sredozemlja. Na še ohranjenih in nedotaknjenih ali vsaj

12 Tamkajšnje gradivo iz 17. in 18. stoletja je primerljivo z našim tako po oblikovni kot po materialni plati. 13 Predvsem na cerkveni opremi je opazno, kako varčno so ravnali z lakom, saj so relativno velike površine zahtevale večje količine smole oziroma laka. Tako so večinoma dobro lakirali oltarno kuliso ali orgelsko omaro le tam, kjer je najbolj vidna. Na stranicah ali višjih in bolj odmaknjenih delih je zadostoval le en nanos ali pa so lak še dodatno razredčili. Odvisno pa je bilo tudi od mojstra, saj so resni in uveljavljeni mojstri iz večjih središč večinoma uporabljali boljše materiale in z njimi niso tako skoparili.

138

Sandarakova smola je rastlinskega izvora14 in

ki čista tvori zelo neodporne filme; le-ti se hitro

je v trdi obliki relativno svetla in prosojna, ven-

starajo, temnijo, razpokajo in luščijo. Topna je v

dar nikakor ne toliko kot damarjeva, ki velja med

terpentinu ali špiritu. Uporablja se tudi kot doda-

naravnimi smolami za najsvetlejšo. Sandarakova

tek za boljšo trdoto voščenih in asfaltnega kita, s

smola se z lahkoto topi v dovolj močnem špiritu,

katerim so zapolnjevali gravure na marketerijah in

ne topi pa se v bencinu ali terpentinu. Tvori debele

kovini. Elemi,16 bledo rumena, mehka in lepljiva

in zelo svetleče filme. Sama brez dodatkov daje

smola drevesa, ki raste na Filipinih, se uporab-

hitro sušeč lak, ki je zelo trd in obenem krhek,

lja za lake, pa tudi v medicini. Mastika je izloček

zlahka zaslepi ob delovanju vlage in sčasoma zelo

sredozemskega drevesa,17 ki izloča svetlo rumeno

potemni in razpoka. Venezianer terpentin je v

smolo, topno tako v špiritu kot terpentinu oziroma

bistvu macesnova smola, ki je v prodaji zelo gosta15

bencinu. Je elastična, ima dober oprijem in temni

in se uporablja kot mehčalo. Topna je v terpentinu

nekoliko bolj kot damar. Uporablja se v slikarstvu

in špiritu ter se lahko uporablja kot dodatek špi-

kot dodatek k lazurnim barvnim lakom za posre-

ritnim ali oljnim lakom. Kopal je zelo trda, pra-

britve, nekdaj pa so jo uporabljali tudi v živilstvu

viloma fosilizirana smola, ki je v špiritu netopna

in medicini. Benzoe je po vaniliji dišeča trda ne

in primerna le za pripravo oljnih lakov. Le-ti so

prosojna smola, izloček zimzelenega drevesa, ki

zelo odporni in so jih pod imenom lak za kočije

raste v Indokini. V pravoslavni cerkvi se uporablja

proizvajali še v prvi polovici 20. stoletja. Izjema

kot kadilo, dodajali pa so jo tudi k laku za violine.

je kavri kopal, izloček t. i. kavri smreke, ki še

Šelak je sicer v špiritu topna smola, ki pa je dobila

danes raste na Novi Zelandiji, in je topen v špiritu.

pravi pomen šele s polituro.18 V starih recepturah

Dobi se ga v grudah, podobnih damarju, le da niso

ga sploh ne omenjajo, čeravno so ga uporabljali, a

tako svetle in prosojne. Kolofonija, smola doma-

v druge namene. To potrjujejo tudi naravoslovne

čih iglavcev, predvsem smreke, je cenena smola,

raziskave, ki so jih naredili na vzorcih originalnih

14 Izločajo jo iglavci (Tetraclinis articulata Mast.), ki rastejo na afriških obalah Sredozemskega morja. Najbolj znan je maroški sandarak. V prodajo pride v podolgovatih solzah, ki vsebujejo precej umazanije. 15 Tako kot med tik pred kristalizacijo. 16 V recepturah iz 17. in 18. stoletja so s tem imenom imenovali smolo iz Brazilije. 17 Najboljše vrste rastejo na grškem otoku Kios. 18 Šelak je zelo težavna smola, še posebej za nanašanje s čopičem. Biti mora ustrezno razredčena, saj drugače tvori niti, preveč razredčena pa trdovratne stečine in robove, pri katerih prej odbrusiš okolico kot samo stečino. Primerno razredčen šelak daje zelo tanek film, ki ne gre v pore brez vtiranja. Zato ne moremo govoriti o lakiranju, temveč o polituri, povsem drugačni tehniki površinske obdelave. Šelakova smola je v primerjavi z lakom prožnejša, ob manjših udarcih se poda z lesom vred, ne temni tako zelo in je teže odstranljiva, sploh v obliki politure. Šelak tvori film s slabotnim leskom. Bolj ko je prečiščen, slabši je lesk. Šele s tehnologijo politure je bilo mogoče s šelakom doseči visok sijaj, ki je sicer tako značilen za baročni lak. Seveda je odvisno od primesi v šelaku, saj z bolj nečistim hitreje dosežemo sijaj in nasprotno. Nečistoče pa seveda vplivajo na prosojnost in barvo filma, zato za svetle lesove jemljemo prečiščen šelak.

Različne smole: mastika, venezianer terpentin, elemi, anime, sandarak, kopal, kolofonija, benzoe

139

historičnih lakov, kjer šelaka niso našli v nobenem

kasnejših preslikav, kar velja predvsem za cerkveno

vzorcu.19

opremo. Lahko pa je bil lak odstranjen in nadome-

Stare recepture in napotki za delo so lahko zelo

ščen z drugimi površinskimi obdelavami. Glavni

pomanjkljivi, prav tako so problematična posame-

vzrok za neohranjenost je predvsem njegova rela-

zna poimenovanja materialov, kar pa ne velja za

tivno slaba obstojnost in občutljivost, nekoliko pa

priročnik iz leta 1688 A Treatise of Japanning and

je bila kriva tudi moda. Pri pohištvu se je namreč

Varnishing avtorjev Stalkerja in Parkerja,20 v ka-

v prvi polovici 19. stoletja uveljavila politura, ki je

terem so podana zelo natančna navodila in podatki

skoraj v celoti izpodrinila druge načine površinske

o materialih, kje jih kupiti, za kako ceno, kako jih

obdelave.

ustrezno pripraviti in narediti končni izdelek. Ob

Umetnosmolni laki: z razvojem lesarske

prebiranju se zdi, da je priročnik slavospev šelaku,

industrije in množične proizvodnje so se razvile

vendar ga bistvene recepture sploh ne vsebujejo.21

nove tehnologije površinske obdelave, ki so zahte-

Uporaba špiritnega laka je bila v 17. in 18. stoletju

vale hitre in preproste tehnološke procese. Zanje so

izredno razširjena. Lakirali so raznovrstne pred-

bile naravne smole neprimerne, zato so v začetku

mete: slike, figure, pohištvo, cerkveno opremo,

20. stoletja razvili prvi umetnosmolni nitrocelulo-

glasbene inštrumente idr. Predvsem pa je bil lak

zni lak. Le-ta je imel podobne lastnosti kot šelak,

namenjen kot zaključni premaz raznih, v tem

vendar je bil precej manj zahteven za nanašanje.

času posebej priljubljenih imitacij: marmoracij,

Sprva so hkrati uporabljali polituro in nitrolak.

flodranja, imitacij vzhodnjaškega laka, imitacij

Politiranje so poenostavljali tako, da so površino

želvovine, siromašnega

zlata22

in siromašnega

najprej grundirali z nitrolakom, jo kar se da zaprli

laka23 ter imitacij porcelana ali glazirane kera-

in jo nato spolitirali. Kasneje pa so nitrolak in nato

mike. Do danes se je ohranilo le malo originalnih

še drugi umetnosmolni laki polituro popolnoma

lakiranih površin, saj so večinoma skrite pod sloji

izpodrinili.

19 Walch, Koller: Lacke des Barock und Rokoko, na več mestih. 20 Stalker, Parker: A Treatise of Japanning and Varnishing, na več mestih. 21 Receptura za »najboljši svetli lak«: 1 funt (0,45 kg) najsvetlejšega sandaraka, 1 unča (28 g) najsvetlejše mastike, 3 unče najprozornejšega venezianer terpentina, 1 ½ unče kopala, ½ unče elemija, 1 unča benzoe, 1 unča in pol anime, ½ unče kolofonije. Receptura za »mnogo manj kvaliteten lak«: ¾ funta sandaraka, ¾ funta mastike. V prvi recepturi so smole, med katerimi so nekatere kolonialno blago in so verjetno kot take bile našim mojstrom v 17. in 18. stoletju težko dostopne ali celo nedostopne. Žal na vzorcih laka, odvzetega s predmetov na našem ozemlju, še nihče ni naredil resnih naravoslovnih analiz. Tako lahko le na podlagi drugih, kar se da varčno uporabljenih lokalnih materialov sklepamo, da so bili pri sestavinah za lak prav tako omejeni. Ko bodo v prihodnosti narejene naravoslovne raziskave, lahko pričakujemo, da bosta imela glavni delež sandarak, ker je osnovna sestavina, in kolofonija, s katero so povečali izdatnost laka (Stalker, Parker: A Treatise of Japanning and Varnishing, str. 10–11). 22 Ital. oro povero. 23 Ital. lacca povera.

140

Plamenasta letev iz macesnovine, sestavljen profil in profil iz preÄ?no poloĹženih segmentov

141

Krasilne tehnike24 Že najstarejše ohranjeno pohištvo je imelo poleg

izstopajo iz oblike sestavnih delov in so večinoma

uporabne tudi estetsko funkcijo. Seveda gre za

reliefne. Izjema so dekorativni okvirji za ogleda-

pohištvo veljakov, ki so ga obrtniki še posebej

la, obstenske konzolne mize in rezbarije na urnih

umetelno izdelovali. V nekaterih obdobjih so bile

ohišjih, kjer so nekateri predeli tudi polnoplastično

nekatere krasilne tehnike pohištvenih kosov zelo

rezbarjeni in večinoma pozlačeni. Rezbarjena or-

priljubljene in modne. Prav do druge polovice

namentika je eno izmed pomembnih izhodišč pri

20. stoletja so bile v uporabi tako ali drugače

dataciji posameznih pohištvenih kosov. Intarzija: je po videzu zelo podobna

modificirane tradicionalne tehnike, medtem ko se povsem utilitarno sodobno pohištvo okraševanju

marketeriji, zato ju zlahka zamenjamo. Bistveno

na videz odpove ali pa ga omeji na minimum.

pri intarziji je, da je furnir vstavljen v nosilec

Profili: so najosnovnejši plastični okrasni ele-

iz masivnega lesa, pri marketeriji pa so furnirji

menti pohištvenih kosov, ki jih je mogoče najti na

postavljeni drug ob drugega in prilepljeni na

skoraj vsakem kosu, tudi če je odsotno vse drugo

nosilec, ki je ponavadi iz masivnega mehkega lesa.

okrasje. Ponavadi gre za vzdolžno skobljane profi-

Furnirji so lahko dodatno gravirani ali senčeni v

lacije različnih oblik in dimenzij. Les je lahko po

vročem pesku. Poznamo pa tudi reliefno intarzijo

stavljen tudi prečno, kar da profilaciji še dekorativ-

in marketerijo, kjer so furnirji različnih drevesnih

nejši videz, a oteži izdelavo. Poleg ravnih profilnih

vrst različno debeli, in so tisti, ki štrlijo nad

letev so tudi letve, zavite v eno ali obe smeri. Take

površino, tudi dodatno rezbarjeni.

profile so izdelovali izključno ročno z rezbarskimi

Rokokojska noga z bogato rezbarjeno ornamentiko

Marketerija: izraz je prišel v uporabo v

dleti. Če so bili takšni profili grundirani in posli-

18. stoletju, pred tem pa so to krasilno tehniko

kani, so raven izskobljan profil nažagali v ustreznih

imenovali intarzija.25 Prav v 18. stoletju je mar-

razdaljah in ga ukrivili v želeno obliko ter prilepili

keterija dosegla vrhunec tako v oblikovnem kot

na podlago. Drobne profilne letvice so izdelovali s

tehničnem smislu. Naravne barve furnirjev niso

preprostim orodjem, imenovanim kratzer. Profila-

več zadoščale željam po barvitosti marketerij,

cije so pritrjene na pohištveni kos bodisi kot aplike

zato so jih še dodatno barvali z naravnimi barvili.

ali pa so profilirani posamezni konstrukcijski deli.

Pohištveni kosi v ptujski zbirki iz 18. stoletja so

Rezbarija: je krasilna tehnika tistih pohištve-

večinoma marketirani. Oblikovno sega marketerija

nih kosov ali delov pohištva, ki so iz masivnega

od preprostih geometrijskih do zapletenih vegeta-

lesa. Večina pohištva v zbirki ima rezbarjene dele

bilnih, zoomorfnih in antropomorfnih oblik. Upo-

iz orehovine. Pohištvene rezbarije praviloma ne

rabljeni lesovi so večinoma domači, kar je povsem

24 Opisane so le krasilne tehnike, ki so v zbirki pohištva v ptujskem gradu. 25 Tako jo v nekaterih jezikih imenujejo še danes.

Intarziran motiv

142

Ornamentalna marketerija in trakasta marketerija

Tehnika boulle

razumljivo za provincialno pohištvo. V 18. stoletju

Boulle:26 poleg furnirjev so lahko za markete-

so furnirje žagali ročno s posebnimi žagami. Debeli

rijo uporabljeni tudi nelesni materiali: medenina,

so bili približno do treh milimetrov, sposobni pa so

kositer, slonova kost, želvovina, biserna matica,

bili nažagati tudi zelo tanek furnir, debel en mili-

roževina. Ta tehnika se imenuje po francoskem

meter, ki so ga uporabljali za dekorativno furnira-

ebenistu (Andree Charles Boulle, 1642–1736), ki pa

nje profilov. Za furniranje ravnih ploskev je bil v

je sicer ni iznašel in tudi ni bil edini izdelovalec, je

17. stoletju običajen od 6 do 7 milimetrov debel fur-

pa bil najbrž največji in je s svojimi deli poleg fran-

nir. V 19. stoletju so razvili strojno rezanje furnirja,

coskega zalagal tudi druge evropske dvore. Obli-

ki je omogočilo furnirje večjih dimenzij in manjših

kovno je na njegove kot tudi na marketerije drugih

debelin od 1,8 do 1 milimetra ali celo manj.

izdelovalcev, precej vplival francoski slikar in

26 Žal v naši zbirki premoremo le majhen pladenj za pisalni pribor, ki je okrašen v tej tehniki.

143

zgoraj levo

Inkrustacija mizne plošče zgoraj desno

Imitacija vzhodnjaškega laka

grafik Jean Berain. V glavnem je bilo tako pohištvo

Inkrustacija: v furnirano ali osnovo iz masiv-

v modi v času Ludvika XIV.27 Nato se začne posto-

nega lesa so vdelani nelesni materiali: razne ko-

poma umikati in po smrti zadnjih velikih mojstrov

vine, slonova kost in biserna matica. Najpogosteje

te tehnike v 30. letih 18. stol. se povečini umakne

uporabljeni kovini za inkrustacijo sta kositer in

običajni marketeriji, pri kateri prevladujejo lesovi.

medenina. Kovina je lahko valjana v žice kvadrat

Pri tehniki boulle je osnova medeninasta pločevi-

nega prereza različnih širin. Le-te pa imajo pra-

na v kombinaciji z žlahtnimi furnirji in želvovino.

viloma enako debelino kot furnir. Pri inkrustaciji

Namesto medenine je lahko uporabljena tudi ko-

gre le za manjše površine, ki imajo vložene nelesne

sitrna pločevina. Tanko nažagano slonovo kost so

materiale na posameznem pohištvenem kosu in jih

uporabljali za posebno svetle poudarke. Praviloma

nikakor ne bi mogli opredeliti kot marketerijo

je vedno dodatno gravirana in gravura počrnjena.

boulle. V naši zbirki pohištva se inkrustacije

Obloga iz želvovine je lahko samostojna, tako da

pojavljajo na pohištvenih kosih iz 19. stoletja, ki

je prekrita vsa površina ali pa le kot dopolnitev

so nastali v večjih središčih.

marketerije. Zaradi delne presevnosti želvovine so

Imitacija vzhodnjaškega laka: v 17. stoletju

včasih podlago pred prilepljanjem pobarvali. Tako

je postalo v Evropi modno kitajsko pohištvo. Na

so jo lahko obstojno različno tonirali. Tudi ploščice

Kitajskem so izdelovali lakirane panele in jih nato

biserne matice, izžagane v razne oblike, so zaradi

vgrajevali v evropske pohištvene kose. Zaradi

izjemne igre svetlobe, ki se lovi vanjo, s pridom

visoke cene in velikega povpraševanja se je v Evropi

uporabljali pri dragocenih marketerijah. Obstajajo

razvila tehnologija, s katero so imitirali vzhodnja

tudi pohištveni kosi, ki so povsem prelepljeni z

ški lak. Materiali, ki so jih za to uporabljali, so bili

biserno

matico.28

Taka nelesna obloga je zahtevala

domači, kupljeni kvečjemu v Sredozemlju. Tehnika

posebno mešanico lepil; mizarskemu kleju so do-

je postala tako priljubljena, da so se z njo ukvarjali

dajali zajčji in ribji klej. Zaradi dragocenosti upo-

tako izdelovalci pohištva kakor tudi plemstvo za

rabljenih materialov in vloženega dela so navadno

kratkočasje. Pravi vzhodnjaški lak je zelo odporen

izdelali dva konstrukcijsko enaka kosa: prvega so

in se stara mnogo počasneje kot njegova evrop-

marketirali s première partie, drugega pa s con

ska različica. Osnova zanj je sok drevesa Rhus

tre partie. Pri prvem je bila podlaga ebenovina ali

vernifica, ki je strupen in moten, ko je svež.

želvovina, v katero je bila vložena medenina, pri

Reliefnost laka dosežejo z nalaganjem več plasti

drugem pa je bila v medenino vložena želvovina ali

na želenih mestih, barvo laka pa z dodajanjem

ebenovina.

pigmentov ali barvil v lak. Kovinske lističe (zlato,

27 Tehnika ponovno postane priljubljena v drugi polovici 19. stoletja s pojavom historičnih stilov. 28 Posebej znano je pohištvo Pietra Piffetija.

srebro in druge zlitine) različnih barvnih tonov in

mesta polagajo zlati lističi, ki jih po določenem

posipe zdrobljenih kovinskih lističev prilepijo v

času zgladijo s polirnim kamnom do visokega

želene dele svežega laka. Pri imitaciji pa je plastič-

sijaja. Pri vodni mat pozlati je postopek podoben,

nost oziroma reliefnost lakirane površine dosežena

le da praviloma površino mažemo samo z okrastim

z več nanosi krede na določenih mestih. Površina

bolusom. Nato nanesemo tanko plast klejne vode in

je pobarvana s cinobrom za rdeč in s sajasto črno za

površino posušimo. Zlatimo na enak način kot pri

črn lak, nekateri deli pa so pozlačeni na gumi ara-

pozlati na sijaj, vendar zlate lističe dobro pritisne-

biko (gummi arabicum) ali izrisani z muschelgol

mo na podlago, ko je še mokra. Po osušitvi površi-

dom. Vse skupaj je lakirano s sandarakovim lakom.

no rahlo zdrgnemo s finim čopičem.

Imitacija sega včasih celo tako daleč, da posnema posip z drobljenimi zlatimi lističi različnih granulacij in barv, s katerimi doseže prav take učinke kot pravi vzhodnjaški lak. 144

Pozlata: na les je lahko vodna ali oljna. Oljna

Poznamo različne tehnike priprave površin za pozlato. Gravura: v ustrezno debel sloj kredno-klejnega grunda (najmanj deset nanosov) s posebnimi gravirnimi orodji različnih oblik in dimenzij gra-

pozlata je preprostejša za izvedbo in vodoodporna.

viramo želeno ornamentiko. Nato po običajnem

Z njo se lahko zlatijo tudi kovine in drugi nelesni

postopku površino pozlatimo. Nekatere dele spoli-

materiali. Oljna pozlata na les običajno zahteva

ramo, drugi ostanejo mat, kar poveča kontrastnost

klejno-kredni grund, s katerim se zabrišejo teks-

gravure.

ture in lesne pore. Grund se izolira s šelakom, nato

Pastiglia: pri tej tehniki na izravnan klej-

se nanese olje (mixtion) in po določenem času se

no-kredni grund z majhnim čopičem nanašamo

površina pozlati z zlatimi lističi ter zgladi s po-

kredo na dele, kjer je predvidena ornamentika. Na

sebno mehkim čopičem ali kosmom vate. Oljna

nekatere dele lahko nanesemo več plasti in dobimo

pozlata je motna, saj je ni mogoče polirati na visok

bolj reliefno površino ter s tem stopnjujemo vtis

sijaj. Izvedba vodne pozlate je zelo zapletena, še po-

plastičnosti. Nato površino pozlatimo po običajnem

spodaj levo

sebej pozlata na visok sijaj. Površina lesa se omoči

postopku. Pastiglia je zelo uporabna pri imitaciji

s klejno vodo, nato se po osušitvi nanese najmanj

reliefnega vzhodnjaškega laka.

Različne tehnike pozlat na zgodnjerokokojskem okvirju za ogledalo

šest plasti klejno-krednega grunda, ki se ustrezno

Punciranje: pri punciranju z lahnim udar-

obrusi. Sledita dve plasti bolusa, ki je ponavadi ok-

janjem po punci v praviloma že pozlačeno in po-

rast in rdeč. Po osušitvi se na z alkoholom omočena

lirano ali matirano površino vtiskujemo različne

spodaj desno

Vrh urnega ohišja, okrašen z ornamentiko iz papirmašeja

145

zgoraj levo

Del urnega ohišja, okrašen z ornamentiko iz mase zgoraj desno

Imitiranje hrastove teksture s flodranjem, poslikan naslon stola s prizorom iz commedie dell‘arte

drobne vzorčke od navadnih jamic, zvezdic,

kalup brez negativnih form. Za dodatno ojačitev so

krožcev in s tem ustvarjamo različne rastre.

uporabljali tkanino ali žico. Papirna površina izde-

Ornamentika iz mase: tehnika, po vide-

lanega ornamenta lepo vpija klejno vodo in omogo-

zu zelo podobna pastiglii, se je razširila v drugi

ča enake površinske obdelave kot lesena rezbarjena

polovici 19. stoletja, v času, ko so nasploh iskali

ornamentika.

cenene nadomestke starih krasilnih tehnik. Iz-

Flodranje in poslikava: s postopkom flod-

redno gnetljiva in za oblikovanje primerna masa je

ranja imitiramo lesne teksture. Običajno cenene

običajno narejena iz bolonjske krede, klejne vode,

lesove flodramo z imitacijami dragocenih. Na fino

kolofonije in lanenega firneža. Primerno vmeša-

obdelan les nanesemo pokrivno barvno plast,

no in zgneteno maso so vtisnili v mavčni kalup, s

večinoma na okrasti osnovi. Ker je bila v preteklo-

pozlatarskim nožem odrezali presežek, okrasek pa

sti pokrivna barva ponavadi oljna, je bilo potrebno

kot potičko iz peska zvrnili iz kalupa in jo še meh-

površino pred flodranjem razmastiti. Lazurno

ko prilepili na leseno podlago, ki je bila večinoma

barvo za flodranje zmešamo iz piva in rjavega su-

nepravilnih oblik. Ko se je masa strdila, je postal

hega pigmenta. Lazura se nanaša z različnimi čo-

ornament izredno trd, vendar kljub temu občutljiv

piči, od katerih je odvisna oblika flodra. Imitacija

na vlago. S staranjem pa lahko taka ornamentika

drevesne vrste je odvisna od odtenka podlage in

zelo razpoka in se odlepi od podlage.

načina nanašanja pigmenta, uporabljenega v la-

Papirmaše: tehnika je primerna za izdelavo

zuri. Za imitacijo hrastovine je potrebno podložiti

večje ornamentike, ki večinoma posnema rezbar-

s precej svetlim odtenkom, za orehovino nekoliko

jeno. V viktorijanski dobi so na primer iz papirma-

temnejšim, za brestovino pa je treba v podlago

šeja izdelovali celotne pohištvene garniture. Pa-

poleg okra dodajati tudi naravno sieno. Po osušitvi

pirno maso, vezano s klejem ali štirko, so vtisnili v

je potrebno flodrano površino utrditi (fiksirati),

Risbi s tušem: prva je izrisana zgolj s peresom, druga pa tudi s čopičem

146 levo

Grafični odtis neposredno na furnir desno

Arhitekturni motiv v tehniki pietra tenera

večinoma s hitro sušečimi špiritnimi laki ali taki-

motiv. Tuš se zelo dobro oprime površine in ga

mi, ki ne dvigujejo rahlo vezanega pigmenta s po-

zlahka prepolitiramo.29 Pri risbi s tušem imamo

vršine. Flodrano ni le ceneno pohištvo, temveč tudi

tudi možnost laviranja. Nekateri pohištveni kosi pa

nekateri boljši kosi, predvsem pa stavbno pohištvo,

so okrašeni tudi z grafičnim odtisom, ki je odtis-

namenjeno za reprezentančne prostore.

njen neposredno na furnir, s katerim je pohištveni

Poslikava je lahko izvedena neposredno na les ali na klejno-kredni grund. Kadar je izvedena

kos naknadno furniran. Pietra dura: pri tehnikah pietra dura ozi-

neposredno na les, so uporabljeni trši, gostejši leso-

roma pietra tenera gre za zvrst marketerije v ka-

vi, brez motečih letnih prirastkov. Praviloma je za

mnu. Kamni različnih barv, struktur in trdote30

takšno poslikavo uporabljena barva na oljni osnovi.

so nažagani na nekaj milimetrov debele plošče

Če je poslikava izvedena na grundiranem lesu, je

razmeroma majhnih dimenzij. Podobno kot pri

večinoma uporabljen cenen, mehak les, poslikava

marketeriji so kamni glede na želen motiv izža-

pa je lahko izvedena s tempero. Poslikano je bilo

gani in prilagojeni drug drugemu, tako da so stiki

predvsem kmečko pohištvo in plemiško pohištvo

skoraj nevidni. Taka »marketerija« je prilepljena

slabše kakovosti. Kot modno muho so izdelovali

na kamnito podlago iz skrilavca in vstavljena v

tudi poslikano dvorno pohištvo. Te poslikave so

pohištveni kos. Kvalitetne izvedbe presenečajo s

vedno na visoki kakovostni ravni. Poslikave so

svojo barvitostjo, strukturiranostjo, finostjo in

praviloma zaščitene s plastjo zaključnega laka.

mojstrstvom izoblikovanih motivov. Mojstri te

Tehnika risbe s tušem in grafični odtis:

tehnike so spretno izrabljali različne nepravilnosti

pri prvi tehniki gre za krašenje lesne površine s

v kamninah. Vložki v tehniki pietra dura so precej

črtno risbo, ki bolj ali manj spominja na grafiko.

bolj obstojni kot lesna osnova, v katero so vgrajeni.

Na ustrezno pripravljen les s tušem narišemo želen

Cenejša imitacija pietra dura je scagliola.

29 Pri pirografiji risbo vžigamo v les z razžarjeno in ustrezno oblikovano železno konico. Taka risba je precej trajna, vendar ni primerna za gladke politirane površine, saj so črte zaradi osmoditve nekoliko ugreznjene. 30 Pri tehniki pietra tenera gre za uporabo mehkejših kamnin.

Iz alabastra izstružen nastavek empirske ure, dodatno okrašen s pozlačenim okovjem

Okovje iz različnih obdobij

147

Alabaster:31 okrasni elementi manjših

gravurami, tolčenjem, jedkanjem ipd., kasneje so

dimenzij iz alabastra so bili najbolj razširjeni v

oblikovali tudi okovje z zgolj dekorativno funkcijo.

obdobju empira in bidermajerja. Mehko kamnino

Razcvet je doseglo v poznem 17., 18. in zgodnjem

se da brez večjih težav obdelovati in polirati do

19. stoletju, ko so v Franciji izdelovali okovje v tako

visokega sijaja. Alabaster ima več različnih svetlih

imenovani ormoulu tehniki. Že v osnovi fino ulite

odtenkov, od nežnih sivin do rahlo rožnatih, prav

odlitke so še dodatno cizelirali in zlatili v ognju.

tako variirata tudi prosojnost in zrnavost. Svetli,

V avstrijskih deželah, posebej na provincialnih

prosojni, zglajeni okrasni elementi iz alabastra, v

območjih, so tako okovje nadomeščali z rezbarje-

kombinaciji s temnejšim politiranim lesom, dajejo

nim in pozlačenim lesenim. Funkcionalno okovje,

vtis dragocenosti.

posebej tisto bolj obremenjeno, je bilo iz kovanega

Poleg alabastra so uporabljali tudi druge kam

železa, ki je bilo pri cenejšem pohištvu le brunira-

nine, predvsem raznobarvne marmorje za plošče

no, pri nekoliko boljšem iz 17. stoletja pokositreno,

razkošnih predalnikov in trumeaujev.

pri imenitnejšem iz 18. stoletja pa oblečeno v tanko

Okovje: ima lahko poleg svoje uporabne funkcije tudi okrasno. Sprva so uporabno okov-

medeninasto pločevino, ki jo je bilo možno pozlatiti v ognju.

je - tečaje, vezi, ključavnice in zapahe - krasili z

31 Gre za novoveški alabaster (kalcijev hidroksi-sulfat), ki je mehkejši od staroveškega (kalcijev karbonat) in so ga uporabljali že stari Egipčani.

Raznolikost lesov Ormoulu:32 je francoski izraz za fino ulito,

148

Poznavanje vrst lesa, uporabljenih pri posame-

cizelirano in v ognju pozlačeno bronasto okovje,

znih pohištvenih kosih, je pomembno predvsem

ki je značilno za francosko pohištvo 17., 18., in 19.

za restavratorje, ki morajo izbrati ustrezen les za

stoletja. Razvije se v drugi polovici 17. in zelo kma-

morebitne dopolnitve.33 Prav tako je znanje o upo-

lu, že pod vladavino Ludvika XIV., doseže vrhunec,

rabljenih lesovih pomembno tudi za umetnostne

spreminjajo se le oblike, ki jih določa stil, ki je tre-

zgodovinarje, saj so bili nekateri lesovi značilni za

nutno v modi. Okovje ormoulu je praviloma vedno

posamezna zgodovinska obdobja in pokrajine.34

komplet za okovanje posameznega pohištvenega

Les, ki prevladuje pri pohištvenih kosih v ptuj

kosa. Najbolj izpopolnjeni so kompleti za mize in

ski zbirki, ne glede na stilno obdobje, je orehovina.

predalnike in nekatero shrambno pohištvo. Vse

Tudi pri marketiranem pohištvu s konstrukcijo iz

bujejo čeveljce za noge, obrobe, ki obtekajo ves po-

mehkega lesa prevladuje orehov furnir. Le-ta je

hištveni kos, obrobe polnil, ročaje, ščitke za ključ

kombiniran z drugimi domačimi ali redkeje ekso

in popolnoma dekorativno ornamentalno okovje.

tičnimi lesovi. Nekatere marketerije so v celoti

Ormoulu bolj ali manj pogosto najdemo skoraj na

izvedene z orehovim furnirjem različnih rezov.

vseh vrstah francoskih pohištvenih kosov, izje-

Redkokateri les ima toliko različnih barvnih od-

ma je le sedežno pohištvo, kjer je takšno okovje iz

tenkov in tekstur v enem samem deblu kot oreho-

praktičnih razlogov redko. Bolj ko se po marketi-

vina. Tudi obdelava orehovine je relativno nezah-

ranih površinah razpreda ormoulu, postajajo le-te

tevna. Ne zaceplja se pretirano, les ni preveč trd,

preprostejše in večinoma le še sledijo obliki okovja.

zlahka se zgladi, pore niso prevelike in ima visoko

Znani so tudi nekateri mojstri livarji, specializirani

konstrukcijsko trdnost. Orehovina ima velikokrat

prav za izdelavo takega okovja, posebej tisti iz dru-

zavito rast v vseh smereh. Tak les je izredno žilav

žine Caffieri, ki se je z ulivanjem brona ukvarjala

in ima dekorativen videz. Orehovino so uporab-

nekaj generacij.

ljali v vseh obdobjih, še posebej je bil to priljubljen les v 17. in 18. stoletju.35 Z uveljavitvijo klasicizma konec 18. stoletja so prišli v uporabo tudi svetlejši

Ormoulu

lesovi,36 eden od takih je češnjevina. Včasih so kot osnovo uporabili tudi slivovino, ki sicer ne spada med svetle lesove, ampak ima intenzivno barvo in nekoliko »eksotično« teksturo. V obdobju empira in bidermajerja so začeli furnirati večje ploskve z eno samo drevesno vrsto, kar je omogočila nova tehnologija pridobivanja furnirja, in je zato izginila marketerija, ki je bila deljena v majhne ploskve.37 Zaradi tega so prišli v poštev lesovi, katerih debla omogočajo rezanje velikih kosov furnirja brez večjih napak. Za črno empirsko pohištvo so uporabljali javorov les in hruškovino, ki ju je mogoče zlahka počrniti. Za bidermajersko pohištvo so poleg furnirjev iz orehovine uporabljali še češnjev, javorov,

32 Okovje ormoulu najdemo le na nekaj pohištvenih kosih, kot na primer na predalniku z inv. št.: UO 1336 p, kat. št. 35, str. 219, in na pisalniku z inv. št.: UO 1331 p, kat. št. 39, str. 228–229. 33 Prepoznavanje lesov le na pogled je lahko težavno opravilo, sploh če imajo lesne površine patino in zaslepljeno površinsko obdelavo. Obstajajo različne znanstvene metode določanja različnih drevesnih vrst, ki pa so drage, zamudne in lahko tudi destruktivne. Pri obravnavanem pohištvu v ptujskem muzeju so bili lesovi določeni »le na pogled« in na podlagi dolgoletnih izkušenj. 34 Težko si predstavljamo, da bi bil originalen kos domačega provincialnega pohištva iz 18. stoletja narejen iz mahagonija. Mahagoni pa je na primer v Angliji v drugi polovici 18. stoletja povsem običajen les za izdelavo pohištva. 35 Tudi kadar so uporabili drug les, na primer hrastovino, cemprinovino, borovino ali macesnovino, so ga lužili v orehovino. Bukovino, ki jo je z luženjem najlažje »ponarediti« v orehovino, so redkeje uporabljali, saj je zelo nagnjena k trohnobi. Pri velikih pohištvenih kosih, kot na primer vidnih delih cerkvenih klopi, so čelnice, pulte in sedeže izdelali iz orehovine, drugo pa iz mehkega lesa, ki so ga lužili v oreh. Lahko pa so jih v celoti naredili iz hrastovine, ki so jo prav tako lužili v oreh. 36 Mišljen je les, ki prevladuje in daje barvni vtis celotnemu pohištvenemu kosu. 37 Marketerija v klasičnem smislu skorajda izgine. Umakne se v notranjščine pohištvenih kosov, kjer pa je tudi praviloma izvedena precej preprosto.

brezov, brestov, jesenov in hruškov furnir. Pri

Močvirski hrast, vrbova korenina, slivovina,

raznih historicizmih v drugi polovici 19. stoletja so

tisovina, jablanovina, hruškovina, javorovina,

za kvalitetnejše pohištvo ponovno uporabljali ore-

pušpanovina so lesovi, ki so se pri marketerijah

hovino, pri cenenem, masovno izdelanem pohištvu

uporabljali v manjših količinah, pa tudi njihova

pa le tanek orehov furnir, prilepljen na podlago iz

uporaba za masivne pohištvene dele je zelo ome-

mehkega lesa slabe kvalitete, dekorativni elementi

jena. Močvirski hrast je hrastovina, ki je nekaj

iz masivnega lesa pa so bili večinoma iz cenene

stoletij podrta ležala v močvirnih tleh in se je v

bukovine, jelševine ali lipovine, luženih v oreh.

njej pričel proces karbonizacije. Zaradi tega je

Za poslikano ali pozlačeno pohištvo so upo-

deblo po vsem prerezu počrnelo.43 Uporabljali so

rabljali lipovino, topolovino, bukovino ali cem-

ga za temne vložke namesto ebenovine. Hiba je,

prinovino. Lipovino so uporabljali za pohištvo in

da ima grobo teksturo in velike celice, kar otežuje

dekorativne elemente na pohištvu brez mehanskih

površinsko obdelavo. Vrbova korenina je ime za

obremenitev, saj les ni pretirano konstrukcijsko

furnir, pridobljen iz rakaste tvorbe na vrbovem ali

trden. Zaradi težavne obdelave pa nekoliko bolj

topolovem drevesu.44 Furnir je zelo dekorativen,

odporne topolovine niso prav pogosto uporabljali.

saj je raščen v vseh smereh. Zaradi izpadlih delov

Bukovino, zelo trd in trden les, odporen na obrabo,

so furnirski listi zelo krhki in luknjasti. Velikokrat

a nagnjen k trohnobi in napadom lesnih insektov,

so ga dodatno obarvali z lužili ali vtiranjem pi-

so v nekaterih deželah kljub temu veliko uporab-

gmenta v pore, kar je dekorativnost še stopnjevalo.

ljali, ne samo za poslikano pohištvo, temveč tudi za

Razmeroma tanka debla slive onemogočajo žaganje

imitacijo orehovine, mahagonija in drugih drago-

oziroma rezanje furnirskih listov večjih dimenzij,

cenejših

lesov.38

Ker se lepo struži, so jo uporabljali

tudi za stružene dele, vendar velja omeniti, da je pri našem pohištvu bukovina precej

redka.39

a je slivov furnir zaradi svoje izrazite teksture in intenzivne barvitosti primeren za različne manjše vstavke, ki poudarjajo marketerijo. Izjemoma so jo

Cemprinovina40 je po lastnostih zelo podobna

uporabljali tudi kot osnovni furnir oziroma masi-

lipovini, čeprav gre za vrsto alpskega bora z zna-

ven les za pohištvene elemente manjših dimenzij,

čilnimi smolnatimi grčami iglavcev. Med letnimi

saj se slivovina rada zaceplja in zvija. Tudi tisa nima

prirastki ni razlik v trdoti, ki je običajna za druge

debel večjih premerov, poleg tega pa ima drevo

iglavce, pa tudi grče, ki so pri nekaterih iglavcih

pogosto več med seboj zraščenih debel. Tisovina je

izrazito trde, se režejo z enako lahkoto kot preos-

ena od najgostejših in najtrših lesov med domačimi

tali les. Zelo je uporabna za poslikano pohištvo,

iglavci z izrazito teksturo, rjavo-rumeno barvo z

saj združuje dobre lastnosti iglavcev in mehkih

oranžnim odtenkom. Uporabljali so jo za dekora-

listavcev. Lepo se luži, a kljub temu obdrži značaj

tivne vložke marketerij, včasih pa tudi kot osnovni

iglavca. Tirolski rezbarji so cemprinovino veliko

furnir.45 Po teksturi in barvi je češnjevini precej

uporabljali za izdelavo nabožnih figur in rezljanih

podobna jablanovina, a je nekoliko bolj kontrastna,

pohištvenih

kosov.41

V ptujski zbirki pohištva je

nekaj iz cemprinovine izdelanih kosov, kar nakazuje, da so morda bili izdelani na

Tirolskem.42

vendar ni prav pogosto uporabljana pri pohištvu. Najdemo jo predvsem kot polnilo trakastih vložkov na nekaterih marketerijah. Prav nasprotno pa

38 Čeprav je bukovina nezahtevna za luženje v imitacijo dragocenejših lesov, pa je pri nadaljnji površinski obdelavi, na primer politiranju, nekoliko težavnejša kot originalni lesovi, ki jih z bukovino imitiramo. 39 Redek primer uporabe bukovine so stoli iz 17. stoletja z inv. št.: UO 1325 p, kat. št. 93, str. 305, in poslikani in pozlačeni stoli s konca 18. stoletja z inv. št.: UO 1350 p, kat. št. 100, str. 312. Bukovina se pri nas kot les za pohištvo uveljavi šele z industrializacijo, pred tem pa so jo uporabljali le za kurjavo. 40 Pinus cembra. 41 Pri poslikanem pohištvu ali figurah se sčasoma na svetlih površinah pojavijo zaradi smole v predelu grč temnejši okrogli madeži. Po tem takoj prepoznamo, da gre za cemprinovino. 42 Gl. miza z inv. št.: UO 1203 p, kat. št. 45, str. 238–239, in naslanjač z inv. št.: UO 1214 p, kat. št. 114, str. 329. 43 Gre za temno rjavo barvo. Kljub počrnelosti je v primerjavi z lignitom les še ohranil svoje lastnosti. Les močvirskega hrasta je še vedno prožen in na zraku ne razpada. 44 Podobne tvorbe rastejo tudi na nekaterih drugih drevesnih vrstah. Posebno cenjena je orehova korenina. Orehovina daje različne dekorativne furnirje, ki jih v slovenščini vse poimenujemo korenina. Prava orehova korenina je tista, ki je v drevesnem deblu nekoliko pod površino zemlje. Tudi pri starih in zrelih drevesih je uporaben del te korenine zelo majhen, kajti vse drugo je neraben mehek les - beljava. Z orehovo korenino se poimenujejo že prej omenjene rakaste tvorbe (nem. Wurzel). Prav tako z orehovo korenino poimenujemo anomalije v rasti v predelu grč (nem. Masser). 45 Gl. kanape z inv. št.: UO 1230 p, kat. št. 122, str. 338.

149

150

je pogosteje uporabljena hruškovina, saj je zaradi

obdobju bidermajerja so z njim furnirali posame-

gostote, ne preveč izrazite barve in dobrega spreje-

zne pohištvene kose. V nekaterih

manja lužila ter nadaljnje površinske obdelave zelo

18. stoletju skoraj vsa proizvodnja pohištva teme-

primerna za imitacijo drugih lesov.

ljila na hrastovini, pri nas pa se je ta težki les, ki ni

V 18. stoletju so počrnjeno hruškovino upo-

pokrajinah48

je v

prav lepe barve, le redko uporabljal. Naša domača

rabljali namesto ebenovine, v prvi polovici 19.

hrastovina je večinoma grobo raščena, izrazito

stoletja pa tudi za imitacijo mahagonija. Redki

trda, zavite rasti in zelo težavna za obdelavo, še

pohištveni kosi, predvsem kmečkega pohištva,

posebej za fino rezbarijo. Hrastovo pohištvo je prav

so v celoti izdelani iz hruškovine z vidno tekstu-

zaradi že omenjene naravne barve hrastovine pra-

ro. Tudi javorovina je pri marketiranem pohištvu

viloma luženo v oreh.49 Smrekovina in jelkovina50

omejeno uporabljana, ponavadi le za ozke trakaste

sta bili najpogosteje uporabljana lesova za osnovno

vstavke in ornamentalne vložke, ki so bili še do-

konstrukcijo marketiranega pohištva in tudi nje-

datno gravirani. Kot furnir za furniranje večjih

gove skrite dele, kot so predali, police, hrbtišča idr.

pohištvenih ploskev so jo začeli uporabljati v 19.

Za obdelavo lahek mehek les ima dobre fizikalne

stoletju.46 Dekorativnejši različici javorovine sta

lastnosti, saj je dovolj trden in dobro prenaša me-

ptičji in rebrasti javor. Ptičji

javor47

ima podob-

hanske obremenitve. Površine pohištva iz tega lesa

no dekorativno funkcijo kot vrbova korenina,

v preteklosti niso imele vidne teksture, saj so bile

čeprav ne gre za isto anomalijo, rebrasti pa se

furnirane, marketirane ali poslikane, v najskrom-

uporablja predvsem za glasbila. Jesenovino so le

nejšem primeru pa lužene.

redko uporabljali za furnir pri marketerijah. Šele v

46 Velikokrat je javorovina počrnjena. Šele v obdobju bidermajerja, ko so bili v modi svetli lesovi, so furnirali z javorovim furnirjem vse ploskve pohištvenega kosa. 47 Ptičjega in rebrastega javorja praviloma ne najdemo na našem pohištvu iz 17. in 18. stoletja. 48 Leško pohištvo (belgijski Liege). 49 Iz hrastovine so v preteklosti izdelovali cerkveno pohištvo, stavbno pohištvo in tudi redke pohištvene kose, ki pa so praviloma narejeni iz masivne hrastovine in rezbarjeni. 50 Ker je smrekovino od jelkovine mogoče ločiti le po smolnih kanalih, je brez mikroskopiranja vzorca večinoma zelo težko ugotoviti, za katero drevesno vrsto gre.

Izdelava trakastega vstavka za marketerijo

Lesovi, upor abl jeni pri pohišt venih ko s i h v p t u j s k e m g r a d u Predstavljeni so lesovi domačih in tujih drevesnih vrst, ki jih je bilo možno ugotoviti na podlagi tekstur in barve ob upoštevanju sprememb, ki nastanejo pri staranju. 151

Domači lesovi

Smreka Picea spp.

Bor Pinus spp.

Cemprin Pinus cembra

Macesen Larix spp.

Lipa Tilia spp.

Vrba Salix spp.

Oreh Juglans regia

Orehova korenina Juglans regia

Češnja Prunus avium

Hruška Pyrus communis

Sliva Prunus domestica

Jablana Malus sylvestris

Hrast Quercus spp.

Močvirski hrast Quercus spp.

Javor Acer spp.

Topol Populus spp.

Pušpan Buxus sempervirens

Breza Betula pendula

Bukev Fagus sylvatica

Oljka Olea europaea

Črna murva Morus nigra

Tisa Taxus baccata

Gaber Carpinus betulus

152

Brest Ulmus spp.

Jesenova korenina Fraxinus excelsior

Jesen Fraxinus excelsior

153

Tuji lesovi

Ebenovina Diospyros crassiflora

Mahagoni Swietenia mahogani

RoĹžni les Dalbergia decipularis

Satenovina Chloroxylon swietenia

Pernambuk Caesalpinia spp.

Palisander (vzhodnoindijski) Dalbergia latifolia

Palisander (brazilski) Dalbergia nigra

Cedra Cedrus libani

Ugotavljanje pristnosti in datiranje pohištvenih kosov

154

Ugotavljanje pristnosti in datiranje pohištvenih

ali popravili. Starejši posegi se na pohištvu kažejo

kosov je velikokrat nehvaležno in težavno opravilo.

predvsem kot prebrušenje površin, ki je velikokrat

Obstaja kar nekaj metod, tudi fizikalno-kemičnih,

botrovalo uničenju raznih gravur, stanjšanju fur-

ki lahko predmet datirajo precej natančno, ven-

niranja, povečanju izletnih odprtin insektov idr.

dar so drage in težje dosegljive. Zato si večinoma

Barva in vonj lesa sta lahko eno izmed meril

pomagamo z vizualnim ugotavljanjem, pri čemer

pristnosti le pri predmetih, ki so starejši od sto let.

moramo upoštevati čim več raznih dejavnikov.

Star les spremeni barvo skozi ves prerez. Na povr-

Predmet je treba nadrobno pregledati, predvsem

šini je nekoliko intenzivnejša, kar se da ponarediti

pomembni so skriti detajli, razni napisi, etikete,

z lužilom, vendar je pri namenskih ponaredkih

morebitne predelave, vrsta in barva lesa, vonj,

sredica normalno svetla. Star les dobi vonj po za-

debelina in vrste furnirjev, sledovi orodij, okovja,

tohlem, pa tudi pri rezanju je krhkejši od novega.

lesne vezi, način openjanja oblazinjenih predme-

Provincialno pohištvo iz 17. in 18. stoletja je

tov oziroma ostanki prejšnjih oblazinjenj, izletne

praviloma izdelano iz širše dostopnih domačih

luknjice insektov idr., v končni fazi tudi ostanki

lesov. Za temne vložke marketerij niso nikoli upo-

poslikav, pozlat oziroma izvirnih lakov ali drugih

rabljali ebenovine, temveč v lužilu kuhano javo-

premazov.

rovino, hruškovino, gabrovino, pa tudi močvirski

Pri nekaterih kosih lahko že na prvi pogled

hrast. Tudi nekatere dražje vrste lesa so ponarejali

ugotovimo njihovo pristnost in se jih da precej na-

z luženjem. Tako je na provincialnih izdelkih moč

tančno datirati, predvsem pri takih, ki so značilni

najti tisovino, jablanovino, slivovino, orehovino

za določeno obdobje in tudi izdelovalec in naroč-

različnih tekstur. Lipovina je bila od nekdaj upora-

nik nista imela posebnih ambicij po nenavadnem

bljena za rezbarjene in pozlačene dele. Bukovino, ki

videzu.51 Ponavadi so ponaredki ali kasneje na-

je bila včasih lužena v oreh ali pa flodrana oziroma

rejene replike tehnološko, in s tem tudi vizualno,

konec 18. stoletja pozlačena ali polihromirana, so

pravilneje narejene kot izvirniki. Pri replikah sta

uporabljali predvsem za stole. Ogrodja škatlastega

izbira in interpretacija ornamentike bolj svobodni,

pohištva so bila praviloma vedno iz smrekovine

volumenski odnosi posameznih sestavnih delov

oziroma jelkovine, le pri dragocenejših kosih iz

ali celih enot so večinoma manj posrečeni ali celo

borovine ali macesnovine. Hrastovino so uporab-

neokusni. Rezbarski duktus je pri izvirnikih veliko

ljali bolj poredko.

bolj vehementen, nevidne strani prav tako niso

Dobro merilo za datiranje je tudi vrsta in de-

posebej natančno obdelane, včasih so lahko tudi

belina uporabljenih furnirskih listov. Na kosih iz

pri dragocenejših kosih prav neugledne.

17. stoletja se večinoma najde furnir debeline do

Napise in etikete lahko opazimo že, če pogle

7 mm, so pa tudi izjeme, kjer je debel le do 1 mm.

damo pohištveni kos od spodaj ali na hrbtišču,

Debelina furnirja v 18. in tudi delno v zgodnjem

nekatere pa so tako skrite, da jih najdemo le pri

19. stoletju, prav do pričetka strojnega rezanja

restavratorskih posegih. Včasih se je izdelovalec

furnirja v prvi polovici 19. stoletja, niha med dve-

celo podpisal, napisal datum in kraj izdelave,

ma in tremi milimetri. Vedno pa gre za furnirske

vendar so taki napisi redki. Z etiket lahko več

kose manjših dimenzij, ki so na spodnji strani

zvemo o provenienci oziroma lastniku predmeta.

narazkani.52 Prav tako je potrebno biti pozoren na

Morebitne predelave nam kažejo, da je iz-

način obdelave lesa, ki se je sčasoma spreminjal. V

delek med uporabo že marsikaj pretrpel. Lahko

poznem 19. stoletju se je izdelava pohištva že skoraj

so mu spremenili namembnost, ga posodobili

povsem industrializirala, le boljše pohištvo so še

51 Da bi bili videti starejši, kot so v resnici. 52 S posebnim skobljičem razkarjem, ki ima nazobčano rezilo pod kotom 75 stopinj, so posamezne furnirske liste preskobljali in jim s tem povečali lepilno površino.

Sledovi ročne žage izrezovalke, sledovi tračne žage

155

levo Hrbtišče urnega ohišja ter sestava posameznih konstrukcijskih in okrasnih delov desno Konstrukcija vzvalovljene čelnice predala

vedno izdelovali ročno, a so si tudi pri tem pomagali s

stroji.53

V nasprotju s prej omenjenimi merili okrasnega

kovaško izdelane ključavnice in drugo okovje ponekod še v 20. stoletju. Pri namernih ponaredkih, ki so večinoma na-

okovja ne moremo šteti med zanesljive pokazate-

rejeni iz starega lesa, so izletne odprtine insektov

lje, saj so ga velikokrat zamenjali zaradi modnih

podolgovate namesto okrogle. Treba je vedeti, da

smernic ali izrabljenosti, pri čemer je potrebno biti

insekti kmalu pod površino obrnejo rove za devet-

pozoren na sledove prvotnega okovja v obliki izvr-

deset stopinj in le-ti potekajo podolžno s smerjo

tin, pritrdilnih luknjic ali osenčenj na lesni povr-

letnic. Lahko pa se zgodi, da kak »restavrator«

šini. Okovje iz 17. in 18. stoletja54 je praviloma manj

pristen izdelek v celoti prebrusi in okrogle odprtine

natančno ulito in cizelirano kot kasnejše replike.

dobijo podolgovat videz. Podobno kot pri prebru-

Železno okovje iz 17. stoletja je skoraj brez izjeme

šenju površin se zgodi pri žaganju desk iz starega

pokositreno ali brunirano. Nosilno medeninasto

tramovja. Če so podolžne luknjice na mestih, na

okovje ima jedro iz železa in je oblečeno v tanko

katerih jih zaradi prebrušenja, drgnjenja ali kakega

medeninasto pločevino. Ključavnice so do sredine

drugega opravičljivega vzroka ne bi smelo biti, gre

19. stoletja unikatne, serijske se pojavijo šele na in-

gotovo za namerni ponaredek.

dustrijsko izdelanem pohištvu, čeprav je potrebno upoštevati, da so provincialni mizarji uporabljali

Lesne vezi so skozi čas ostajale večinoma nespremenjene. Spreminjale so se le različne

53 Različna orodja pustijo značilne sledove, ki ponavadi ostanejo na manj vidnih površinah. 54 Mišljeno je provincialno okovje, okovje ormoulu je izvzeto.

Stilna umestitev in datacija dveh naslanjačev proporcionalne delitve čepov, preploščitev ali

156

Naslanjača sta na prvi pogled izdelana po pri

rogljičenj. Nekatere vezi se množično pojavijo le v

bližno enakem vzorcu, oba imata zavite noge, visok

določenem obdobju in nato izginejo, prav tako kot

hrbtni naslon in podobno oblikovani naslonili za

poskusi kasetacije osnovne konstrukcije, ki so zna-

roke. Če natančneje pogledamo obliko sedeža, je

čilni za konec 18. stoletja. Klinci, ki jih zasledimo

ta pri prvem skoraj kvadraten, kar je značilno za

že pri najzgodnejšem pohištvu, ob koncu 18. sto-

18. stoletje, medtem ko se pri drugem znatno zoži

letja večinoma izginejo, oziroma njihovo funkcijo

nazaj, od česar je odvisna tudi širina hrbtnega

prevzamejo zakriti mozniki. V obdobju industria-

naslona, ki je pri drugem bolj podolgovat. Tudi

lizacije prevzamejo izdelavo vezi stroji. Takšne vezi

voluminoznost posameznih sestavnih delov je

se že na prvi pogled ločijo od ročno narejenih.

izrazitejša pri prvem, medtem ko ima drugi v ce-

Ornamentika je najpogostejše izhodišče za

loti bolj deskast karakter. Orehovina, iz katere je

datiranje pohištvenih kosov. Pri preprostejših, kjer

narejen prvi, je značilen material za 18. stoletje,

je ni, pa izhajamo predvsem iz oblike in proporcev

drugi pa je iz temno lužene javorovine. Pri prvem

posameznih sestavnih delov. Figuralno okrasje je

so za učvrstitev spojev uporabljeni klinci, ki so lepo

na provincialnih kosih zelo redko.

vidni, ker to v 18. stoletju ni bilo moteče. Drugi ima

Velik pomen za datiranje imajo referenčni

še prvotno oblazinjenje z vzmetmi, ki jih začnejo

pohištveni kosi, ki so lahko neposredno označe-

uporabljati šele v 20. letih 19. stoletja, prav tako je

ni z letnico ali pa je leto izdelave izpričano z ar-

prvotno tudi dekorativno blago. Vse to kaže, da

hivskim55

gre pri prvem za rokokojski naslanjač iz sredine 18.

gradivom. Oboje je precej redko, obenem

pa moramo biti previdni, saj so take datacije na

stoletja, drugi pa je njegova neobaročna različica.

stilno zaostalem kosu lahko zavajajoče. Veliko krat datirano cerkveno pohištvo bi prav tako le s pridržkom lahko uporabili za datiranje posvetnega. Lep primer so orgelske56 in tudi nekatere zakristijske omare. Podobno je pri posvetnem pohištvu z ohišji za urne mehanizme. Šele po signaturah na številčnicah lahko določimo natančnejši čas nastanka, ki pa se lahko zamakne za celo desetletje ali več.57

55 Eno od takih z arhivskim gradivom izpričanih datacij imamo za 17 slik z bogato rezbarjenimi in pozlačenimi okvirji, ki so jih grofje Herbersteini v ptujski grad dali pripeljati iz čeških Libochovic. Kolegica Polona Vidmar je v arhivu v Litomeřicah našla potrdilo kiparja Jana Brokofa o prejemu 205 goldinarjev za izdelavo 41 okvirjev. Pogodba je bila sklenjena 28. januarja 1689 v Pragi med Janom Brokofom in upravnikom kneza Gundakarja Dietrichsteina. V istem arhivu je našla tudi potrdilo slikarja Christiana Schroederja, da je prejel za vsako sliko 24 goldinarjev, za pozlatitev vsakega okvirja pa 6 goldinarjev. V Schroederjevem potrdilu je navedeno, da je vse okvirje pozlatil s šlagmetalom (mit mettall zur vergulden). Najdba listine je bila pomembna tudi za konservatorsko-restavratorske posege, saj so bili okvirji v preteklosti skoraj popolnoma oprani, le na težje dostopnih mestih so bili vidni ostanki rumene kovine, ki pa so bili premajhni za naravoslovne preiskave. 56 Omara pozitiva Marcusa Göbla iz Vesele gore pri Šentrupertu ima v sapnici zapisano letnico 1751, vendar tej dataciji stilno ustreza le ornamentika nad piščaljem prospekta, medtem ko je mizarsko delo narejeno še popolnoma po vzorih iz 17. stoletja. Podobno je z omaro pozitiva iz Trbonj celjskega izdelovalca Janeza Frančiška Janečka iz leta 1748, kjer pa tudi ornamentika zaostaja za več kot tri desetletja, kakor tudi Kunatova omara v Srednji vasi pri Bohinju z letnico 1832 (torej v obdobju bidermajerja), ki stilno kaže podobo s konca 18. stoletja. Tudi oltarji podeželskih rezbarskih delavnic stilno zaostajajo za desetletje ali več. 57 Gl. podno uro z inv. št.: UO 552 ura, kat. št. 142, str. 371.

157

Restavratorski vidiki zgoraj V enako dekorativno tkanino opeto sedežno pohištvo iz treh različnih časovnih in stilnih obdobij spodaj Različni stopnji ohranjenosti marketerije na mizni plošči: zgornji motiv ima še skoraj v celoti ohranjene počrnjene gravure, medtem ko so le-te na spodnjem uničene.

Popravila posameznih pohištvenih kosov so bila

namembnost.59 Dali so izdelat tudi kakšno kopijo,60

v preteklosti namenjena njihovi usposobitvi za

motile so jih praviloma neobdelane notranjščine

nadaljnjo uporabo.58 To je povsem razumljivo, saj

vitrin, ki so jih dali prefurnirati,61 pogosti pa so bili

pohištvo ni imelo zgolj okrasne funkcije. Podobno

tudi skrbni posegi, ki so večinoma že na današnjem

je bilo tudi s pohištvenimi kosi, ki so danes v zbirki

nivoju pojmovanja restavratorskih.62 Le-teh niso

pohištva v ptujskem gradu. Grofje Herbersteini,

opravljali restavratorji v današnjem smislu, temveč

katerih last je bila večina pohištva, ki je sedaj se-

mizarji, ki so uporabljali za tisti čas običajne mi-

stavni del zbirke stanovanjske fevdalne kulture, so

zarske postopke. Predvsem je mišljena površinska

bili v vseh pogledih zelo skrbni. Pohištvo so dajali

obdelava, to je bila ob koncu 19. in v začetku 20.

»restavrirat«, kot je mogoče sklepati po posame-

stoletja francoska politura. Originalnost površine

znih napisih na pohištvenih kosih, vsaj od sredine

ni bila pomembna; četudi so pokrpali furnirje in

19. stoletja dalje. Ob popravilih so velikokrat posa-

bolj ali manj ustrezno dodelali manjkajoče, so vso

mezne kose združili med seboj ali uporabili še

površino ponavadi prestrgali,63 ne glede na to, ali je

ohranjene dele, iz katerih so sestavili nov pohištveni

šlo za poln les ali marketerijo s finimi gravurami.

kos, marsikateremu kosu pa so spremenili njegovo

S tem so poleg patine64 uničili tudi marsikatero

58 Pri popravilih odpadejo konservatorsko-restavratorski vidiki, saj je vse usmerjeno v funkcionalnost. Če je kak obstoječi del neuporaben oziroma obstaja nevarnost disfunkcije, se ga lahko tudi preventivno zamenja. Estetika je pri tem drugotnega pomena in tako je lahko nadomestek izdelan tudi precej površno. 59 Gl. klečalnik z nastavkom za jaslice z inv. št.: UO 1270 p, kat. št. 28, str. 209–210. 60 Gl. igralna miza z inv. št.: UO 1356 p, kat. št. 69, str. 270. 61 Gl. vitrinska omara z inv. št.: UO 1401 p, kat. št. 19, str. 197. 62 Nekateri kosi so prav zgledno obnovljeni. O restavriranju še ne moremo govoriti, kajti koncept prezentacije originala je še v ozadju. 63 Pri tem so uporabili strguljo, do dva milimetra debelo ploščico iz jekla, ki je naostrena s posebnim postopkom. Dobro naostrena pušča za sabo gladko, brezhibno površino, ki jo je potrebno le še zgladiti s finim brusnim papirjem. Še danes je nepogrešljivo restavratorsko orodje, seveda le takrat, kadar je njena uporaba omejena le na izravnavo zakrp z originalno površino, vse drugo je nedopustno! 64 Pri patini gre za potemnelost oziroma zbledelost lesa zaradi svetlobe, pri plastični patini pa za reliefnost površine, ki nastane sčasoma zaradi različnih vplivov.

prvotno površinsko obdelavo, gravuram pa zabri-

posameznim obrtnikom in v delavnico Narodnega

sali jasnost. Skoraj vse baročno pohištvo, ki sprva

muzeja Slovenije. Načelo muzejske delavnice je

ni imelo politirane površine, je bilo ob kasnejših

minimalno poseganje v pohištvene kose z ohranja-

obnovitvenih posegih prepolitirano.65

njem površinskih obdelav, čeprav le-te večinoma

Tudi oblazinjenja so ob prenovah doživljala večje spremembe. Večinoma je šlo le za zamenjavo

niso prvotne. Naloga delavnice pa je tudi proučevanje in raziskovanje ter širjenje znanja.69

dekorativnih tkanin, ki so jih večkrat opeli kar čez obstoječe, ker so bile stare zelo iztrošene in neprimerne za nadaljnjo uporabo. Velja pa poudariti, da niso posvečali posebne pozornosti izbiri ustreznih tkanin za posamezne kose in določena stilna obdobja.66 Edino v celoti ohranjeno oblazinjenje imajo 158

štirje stoli iz 17. stoletja, ki sicer niso herbersteinske provenience, na katerih se je ohranilo prvotno

Primer ohranjenosti originalne marketirane površine

kozje usnje.67 V času obnov se je izgubilo veliko originalnega dekorativnega in drugega okovja ali pa je bilo z enega prestavljeno na drug pohištveni kos.

Ob zadnjih restavratorskih posegih je bilo ugo-

Nekaj kosov pa so grofje Herbersteini v

tovljeno, da je bil kos nekoliko predelan, nadome-

posnemanju stilov iz preteklosti dali izdelati na

ščene so bile tudi večje površine marketerije, kar

novo. Eden od takih primerov je omara za mašne

kaže, da je v preteklosti utrpel precejšnje poškod-

plašče, izdelati pa so dali tudi veliko razmeroma

be, najbrž zaradi vlage. Hudo poškodovana je bila

preprostih in večinoma le profiliranih okvirjev za

tudi poslikava v notranjščini, katere ostanke so ob

tapiserije in slike.

popravilih prepleskali.

Pred vzpostavitvijo lastne muzejske konservatorsko-restavratorske delavnice za les leta 199068 je muzej dajal restavrirat pohištvene kose

levo Vidne sledi prvotno okovanih obeh vratnih kril; okov na desni ni originalen desno in naslednja stran Označba recentnih zakrp na klečalniku z nastavkom za jaslice. Modro osenčeni deli prikazujejo popravila marketerije v drugi polovici 19. stoletja, zeleno označeni pa posege iz leta 1996

65 Izjemi sta le velika sobna kredenca z inv. št.: UO 1202 p, kat. št. 10, str. 180–181, in ura s Kronosom iz dvorca Dornava z inv. št.: UO 559 ura, kat. št. 136, str. 360–361. Slednja ima še ohranjen prvoten baročni lak, na kredenci pa je na podlagi najdenih ostankov prvotnega laka narejena rekonstrukcija le-tega. 66 Tako so z istim blagom, ki so ga kupili v večjih količinah, opeli različne pohištvene kose iz 17., 18. in 19. stoletja. 67 Gl. stol z inv. št.: UO 1421 p, kat. št. 94, str. 306. 68 Omenjena delavnica opravlja posege za lastne potrebe in tudi za druge muzeje, ki takšne delavnice nimajo. 69 Čeprav je restavratorska stroka v Sloveniji precej napredovala, pa se pojavljajo »restavratorji« brez ustrezne izobrazbe, oziroma takšni, ki jo sicer imajo, vendar so brez ustreznih izkušenj. Oboji lahko s svojimi posegi pohištvu, kakor tudi drugim umetninam, z uporabo neustreznih postopkov, materialov in neveščostjo ter pomanjkanjem obrtnih spretnosti zelo škodujejo ali jih celo uničijo. Pri pohištvenih kosih v naši muzejski zbirki se s tem ne srečujemo, saj so bili posegi v preteklosti večinoma ustrezni in čas posegov je toliko odmaknjen, da še niso bili v uporabi sintetični materiali. Za pohištvene kose, nastale pred 1950, so problematična predvsem PVAC lepila. Večinoma so lepljeni s klejem, redkeje pa s kazeinskim lepilom. PVAC lepila se slabo sprimejo s klejano površino, zahtevajo velike pritiske pri lepljenju in so relativno težko odstranljiva, ne da bi površino poškodovali s kemikalijami. Sodobni neustrezni materiali so tudi epoksidne smole, s katerimi kitajo in dopolnjujejo manjkajoče, saj so težko reverzibilne. Vprašljiva je tudi obstojnost sodobnih materialov, saj niso dolgo v uporabi in se v resnici ne ve, kolikšna je njihova trajnost.

159

Katalog pohištva Boštjan Roškar & Tatjana Štefanič

Shrambno pohištvo Mize Sedežno pohištvo Postelje Ure Ogledala Drobni pohištveni kosi

165 237 297 347 355 389 397

161

162

Stilno oziroma slogovno opredeljevanje pohištve-

gre pri tem zgolj za ostanke, omejene na okrasje

nih kosov, kakor tudi drugih izdelkov umetne

z gotskim akantom.7 Nekaj stolov in skrinj kaže

obrti, je v primerjavi s kiparstvom, slikarstvom in

manieristične oblikovne težnje, ki se na nekaterih

arhitekturo precej bolj lokalno obarvano in neko-

kosih že spogledujejo z zgodnjim barokom, večino

liko natančnejše, saj je tudi v določenem stilnem

pohištva iz 17. in zgodnjega 18. stoletja pa bi lahko

in časovnem obdobju mogoče najti več različnih in

označili za baročnega. Pri zgodnjebaročnem pohi-

večinoma po vladarjih posameznih dežel ali celo

štvu še prevladujejo ravne ploskve, ki jih mehčajo

nekaterih priznanih mizarjih in oblikovalcih pohi-

nekateri dinamično oblikovani elementi, kot na

štva poimenovanih oznak stila. Pohištvo v bistvu

primer v drugi polovici 17. stoletja modne plame-

stilno opredeljujemo glede na čas nastanka in nje-

naste letve, ki sicer že na začetku 18. stoletja izgi-

gove oblikovne značilnosti. Nekatere pohištvene

nejo, razni pristreški in po dekorativnih elementih

kose iz 17. stoletja, ki bi jim lahko nadeli zgolj stilno

razraščeni akantovi listi. Običajne so tudi gladko

oznako barok, imajo pa sicer vse oblikovne zna-

profilirane letve, ki se stopnjujejo z zalomi v različ-

čilnosti sloga Ludvika XIII., lahko kljub temu, da

nih smereh in ustvarjajo dinamiko na sicer ravnih

so jih najbrž izdelali lokalni mizarji, opredelimo s

površinah, ter bogato perforirano bombirano ko-

slednjo

oznako,1

enako pa velja tudi za pohištvo v

slogu Ludvika XIV.,2 kakor tudi za pohištvene kose, izdelane v Angliji in na Nizozemskem, za katere je vsekakor upravičeno, da imajo oznako sloga, aktu-

vano in pokositreno okovje, ki daje barvne poudarke na skoraj monokromnih podlagah. V 18. stoletju se je marketerija razširila na skoraj vse površine pohištvenih kosov, zato lahko ta čas

alnega v deželah v času njihovega nastanka, kot na

upravičeno označimo kot obdobje te krasilne teh-

primer: stil kraljice Ane,3 stil Jurija I.,4 regentstvo

nike. Prav tako so se predvsem pri sedežnem, vča-

in chippendale.5

sih pa tudi pri drugem pohištvu, uveljavile zavite

Spremembe pohištvenih stilov so se porajale

noge en cabriole, za provincialno shrambno pohi-

tako v preteklosti kot tudi danes. Sprva so priha-

štvo, ki ima ponekod celo v obeh smereh razgibane

jajoči stil nakazovali le nekateri dekorativni ele-

ploskve,8 pa so kljub temu še vedno značilne nizke

menti, kasneje pa so prečiščene oblike dokončno

blazinaste noge.

izoblikovanega stila zajele ves pohištveni kos. V

Prehod od prej omenjenega sloga v klasicizem

nasprotju s pohištvom z značilnostmi uveljavlje-

ni bil pretirano izrazit, saj je le tu in tam mogoče

nega stila, po katerem ga takoj prepoznamo, je

zaslediti elemente novega stila na povsem roko-

nekoliko težje stilno opredeljevati pohištvene kose

kojskih pohištvenih kosih.9 Klasicistično pohištvo,

z ostanki arhaične ornamentike ali tiste, v katere se

nastalo na ozemlju habsburške monarhije, ki se

že vrivajo elementi porajajočega se

stila.6

Najzgodnejši stil, ki je zastopan v zbirki pohištva v ptujskem gradu, je poznogotski, vendar

časovno ujema s pohištvom v stilu Ludvika XVI., po cesarju Jožefu II. imenujemo tudi jožefinsko,10 tistemu, na katerem so za dekoracijo uporabljene

1 Gl. kat. št. 93–97, str. 305–309. 2 Gl. kat. št. 114, str. 329. 3 Gl. kat. št. 137, str. 362–363. Stil kraljice Ane je segal še v obdobje vladavine Jurija I., v kolonijah pa je bil v modi še v petdesetih letih 19. stoletja. 4 Gl. kat. št. 155, str. 399. 5 Gl. kat. št. 56, str. 254 in kat. št. 109, str. 322. Holandska miza je narejena v takrat sodobnem stilu regency, medtem ko je stol, s katerim tvorita garnituro, le bled odsev stila chippendale. 6 Tako je včasih težko stilno opredeliti pohištveni kos, ki po konstrukciji sodi še v pretekli stil, po okrasju pa v trenutno aktualnega, gl. kat. št. 13, str. 186, ali nasprotno, ko že ima vse stilne značilnosti aktualnega stila in se zgolj v nekaterih detajlih okrasja navezuje na pretekli stil, gl. kat. št. 41, str. 186, posebna skupina pa so tudi predelani pohištveni kosi, gl. kat. št. 76, str. 186. 7 Gl. kat. št. 9, str. 179 in kat. št. 45, str. 238–239. 8 Ploskve so pri provincialnem pohištvu zaradi lažje izdelave zgolj zadržano ukrivljene. 9 Gl. kat. št. 28, str. 209–210 in kat. št. 32, str. 215. 10 Z oznako Josefinisch je v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu, ki ga je leta 1965 sestavil Hans Herbst, stilno označenih precej pohištvenih kosov (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, Herbst: Schätzungsgutachten in der Entschädigungssache Herberstein, na več mestih).

rastlinske girlande, pa lahko nadenemo tudi oznako t.i. kitastega

sloga.11

Za precej pohištve-

Zaradi dejstva, da je v empirskem slogu izdelano pohištvo, ki je bilo v modi skoraj do

nih kosov iz tega obdobja, ki jih hranimo v sklopu

srede dvajsetih let 19. stoletja, le polagoma preha-

pohištvene zbirke v ptujskem gradu, so značilne s

jalo v bidermajerskega, ju je včasih težko ločiti med

klasicistično ornamentiko v tehniki marketerije ali

seboj.18 Večinoma edini okras bidermajerskega po-

plitve rezbarije okrašene ravne ploskve, pojavi pa

hištva so v vzorce zloženi večji furnirski listi, ki ne

se tudi iz letvic sestavljen rolo oziroma rebrača.12

glede na členitev pohištvenega kosa potekajo verti-

Čeprav se izčiščen klasicizem kaže tudi v provinci,

kalno po vsej njegovi višini, v težnji po preprostosti

kjer vztraja do prvega desetletja 19. stoletja, o če-

pa so nekateri bidermajerski pohištveni kosi tudi

mer pričajo tudi nekateri datirani kosi v naši zbir-

povsem brez okovja ali pa je to skorajda neopazno.19

ki,13 pa arhivski podatki kažejo, da so grofje Leslieji14

še leta 1790 za ptujski grad naročili posteljno

omarico z zavitimi nogami in za tisti čas kar dvema modnima

rolojema.15

Empir, sicer francoski pohištveni slog in nasled-

V štiridesetih letih 19. stoletja, ko se je slog nekoliko naveličal preprostosti bidermajerja, se je z živahno oblikovanim zavojčevjem in tanjšanjem konstrukcijskih delov najprej pričel preobražati v igrive oblike drugega rokokoja,20 ki se je sicer pov-

nik klasicističnega, se je navkljub sovražnosti do

sem uveljavil sredi stoletja, iskanje drugačnosti pa

Napoleona tudi na Dunaju lepo uveljavil in tam

je v sedemdesetih in osemdesetih letih 19. stoletja z

celo razvil posebno različico, za katero je značilna

obujanjem elementov preteklih stilov privedlo po-

uporaba cenejših materialov in imitacij. Vsi po-

leg neorokokoja še do pojava drugih historizmov:

hištveni kosi v empirskem stilu, ki jih hranimo v

neogotike, neorenesanse in neobaroka. Med pohiš

muzeju, so nastali na Dunaju ali v Gradcu. Provin-

tvenimi kosi, kjer se ponekod omenjeni stili tako

cialnih empirskih kosov v naši zbirki ni, pa tudi

mešajo, da jih je včasih težko natančneje stilno

drugod so ti precej redki, saj lahko prav obdobje

opredeliti, pa pri provincialnem pohištvu z našega

empira označimo kot začetek množične oziroma

območja vsekakor prednjači značilna staronemška

manufakturne proizvodnje pohištva.16 Glavne

renesansa, t.i. Altdeutsch. Med stili, ki jih zasledi-

značilnosti, po katerih prepoznamo omenjene

mo v zbirki pohištva v ptujskem gradu iz tega ob-

pohištvene kose v ptujskem gradu, so večinoma

dobja, je tudi tretji dunajski rokoko.21 Zanj so zna-

črno ali v mahagoni lužene površine. Te so dodatno

čilne zelo drzne konstrukcije in oblike kakor tudi

okrašene z imitacijo marketerije v tehniki risbe

dovršena rokokojska ornamentika na zelo visoki

tušem 17

kakor tudi z dodanimi rezbarjenimi,

izvedbeni ravni, ki proti koncu 19. in na začetku

pozlačenimi ter delno polihromiranimi okraski

20. stoletja, najbrž tudi pod vplivom secesije, v

z motivi orlov, levjih šap, sfing, morskih pošasti,

ptujski pohištveni zbirki zastopanega najmlajšega

jajčnega motiva in listovnika.

sloga,22 nemalokrat zaidejo v nenavadne oblike.

11 Nem. Zopfstil. 12 Rolo se kasneje ponovno pojavi pri sodobnem pisarniškem pohištvu. 13 V muzejskem depoju pohištva hranimo omaro z inv. št.: UO 1320 p, izdelano v klasicističnem stilu z letnico 1802. 14 V času med letoma 1774 in 1802 je bil lastnik ptujske gospoščine Anton grof Leslie (Worthington: Na glavni poštni poti, str. 17; Weigl: V kaftanu k cesarju, str. 55; Hernja Masten: Gospostvo Gornji Ptuj 1656–1802, str. 44). 15 SI_ZAP/0009, CXXIV/1790, dok. 75, Račun ptujskega mizarja Jakoba Märnzellerja 1790. Gl. tudi prispevek dr. Dejana Zadravca v tej publikaciji, str. 54. 16 Gl. kat. št. 14, str. 187 in kat. št. 102, str. 314 (op. 343). 17 Na originalnih francoskih pohištvenih kosih so površine marketirane. 18 Gl. kat. št. 54, str. 252. 19 Gl. kat. št. 53, str. 251. 20 To je izrazito predvsem pri sedežnem pohištvu. 21 Slog se je razvil na Dunaju v tretji četrtini 19. stoletja. 22 Omenjeni slog je zastopan le z nekaj kosi.

163

Shrambno pohištvo Skrinje Omare Garderobne omare Kabinetne omarice Vitrinske omare Omarice Klečalniki Predalniki Pisalno pohištvo

166 178 184 190 194 202 208 214 220

165

166

Skrinje

Shrambno pohištvo Skrinje

167

Skrinja Z rezbarijo in intarzijami obložena zunanjščina

umeščena v osrednje polje čelnice. K jasnosti

skrinje skriva preprosto konstrukcijo iz gladko

izvedbe pripomore tudi temna podlaga iz orehovi-

poskobljanih desk. Vse vidne stranice so izdelane

ne, v katero je vložen svetel javorov furnir. Osrednji

kot polnila z okvirji iz tankih profiliranih in in-

motiv simetrične kompozicije je velika renesančna

tarziranih letev, pritrjenih na podlago iz masivne

grbovna kartuša,5 ki jo pridržujeta iz cvetnih čaš

orehovine. Osrednje polje čelnice zapolnjuje razko-

rastoči dopasji puttov. Med vegetabilnim ornamen-

šna intarzija po antičnih vzorih, stranici pa imata

tom akantovih listov z viticami, ki se razrašča po

le stilizirani rozeti. Skrinjo spodaj zaključuje z

vsej površini in se ob iztekih zaključuje z glavama

motivom baccelliera2 rezbarjena masivna profilna

delfinu podobne pošasti in putti, sta vpletena še

letev, v katero so vdelane štiri rezbarjene noge v

dva domišljijska ptiča, ki smiselno dopolnjujeta

obliki stiliziranih levjih šap, sprednja vogala skri-

kompozicijo. Že v obrisih zelo členjen motiv je

nje pa prekrivata kotni letvi z rezbarjenima maske-

hkrati še mojstrsko graviran.6

ronoma z volutastimi

zaključki.3

Pokrov skrinje je v

popolnem nasprotju z bogato okrašenim obodom, saj je iz praktičnih razlogov popolnoma gladek, obteka ga le ozek profil, ki je obenem

pripira.4

Hrbet

je grobo obdelan, saj je skrinja stala ob steni.

Ohranjeno okovje iz kovanega železa je prvotno, manjka pa ključavnica. Objave: BUČIĆ 1984, kat. št. 13, CIGLENEČKI, GROTHAUS 1992, str. 132, kat. št. 4.33., ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 14–15.

Izredno pretanjeno izdelana intarzija je spretno

1 Skrinja je pod številko 12 vpisana v povojni inventarni popis Mestnega Ferkovega muzeja, ki je, glede na to, da v njem najdemo tudi predmete iz Federalnega zbirnega centra, nastal po oktobru 1948. Skrinja je označena kot »herbersteinska zapuščina«, vendar gre pri tem nedvomno za napako, saj je ne najdemo v nobenem njihovem inventarju, popisu oziroma cenilnem zapisniku. Morda je to ena izmed treh oziroma, če prištejemo še to, ki je napačno označena kot herbersteinska, štirih skrinj, ki so navedene, da so v muzej prišle iz Federalnega zbirnega centra, žal pa iz vpisa ni razvidna njihova provenienca (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Glede na kombinacijo krasilnih tehnik, intarzije in rezbarije bi nastanek skrinje lahko umestili v Lombardijo (Bučić: Meščanska skrinja v Sloveniji, kat. št. 13). 2 Tipični motiv Cinquecenta, ki spominja na stročnice, izvira iz firenške pokrajine, od koder se je hitro razširil po severni in srednji Italiji. Prav tam. 3 Navzven izstopajoči in poševno postavljeni plastično rezbarjeni maskaroni, herme, sfinge, putti ali uokvirjeni listi akanta so značilni za severnoitalijanske pokrajine, predvsem Cremono z okolico (Prav tam). 4 Pripira omogoča tesnejše zapiranje skrinje. 5 V grbovni kartuši je pod cinami s tremi lilijami petelin, ki stoji na treh hribčkih. Glede na primerjave bi lahko šlo za grb italijanske družine Galluzzi (?) ali Gardini (?). 6 Gravure so zapolnjene z zmesjo asfalta in kolofonije.

Pozno 16. ali začetek 17. stoletja, manierizem, orehovina, javorov furnir, okovje iz kovanega železa. Mere: v 58, d 176, gl 57 cm Inv. št.: UO 1209 p Provenienca: neznana1

Shrambno pohištvo Skrinje

168

Skrinja Iz cedrovine izdelano telo skrinje, ki stoji na raz-

maskeroni in hrastovimi listi v vitičastem prepletu.

meroma visokih novejših kroglastih nogah, spo-

Skrinja ponuja zanimivo kombinacijo arhaičnega

daj in zgoraj obtekata prav tako novejša profila

in sodobnega okrasja. Arhaična je že sama uporaba

iz hrastovine. Čelnico in stranici obrobljajo črne

t. i. tehnike fondi ribassati,10 med prepletom so-

profilne letve mlajšega datuma,9 iz katerih so izde-

dobne akantove ornamentike pa so v manjšem delu

lani tudi okvirji, ki na vseh treh vidnih stranicah

tudi ostanki take, ki po izvedbi spominja še na got-

in na pokrovu skrinje ustvarjajo navidezna polni-

sko, medtem ko so za figuralne prizore uporabljene

la. Le-ta obkroža rastlinska motivika z akantom,

povsem sodobne grafične predloge.11

7 Uporabljen je dragocen les libanonske cedre (Cedrus libani), ki ima med drugim tudi to lastnost, da odganja insekte. 8 Skrinja s herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo na spodnji strani pokrova: Pg 150 P 42 in na notranji strani čelnice: Herrsc. Speisez., je vpisana v inventar ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 150 v razdelku Speisezimmer pod številko 42 kot: 1 Truhe, dunkel / mit Füllungen, auf 4 gedrechselten Füssen / aus Wien (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). V tem zapisu je dragocen podatek, da so Herbersteini skrinjo prepeljali z Dunaja, morda prav konec maja 1904, ko je znano, da so selili predmete iz dunajske palače na Ptuj (SI_ZAP/0009, šk. 2, ov. 15, Popis predmetov iz dunajskega stanovanja grofa Jožefa Herbersteina na Herrengasse 1–3, I–XXX). Skrinja je vidna na fotografiji t. i. jedilnice (F 184) iz prve polovice 20. stoletja (pred 1945), pod številko 150/42 pa je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SPEISEZIMMER / Ostwand pod oznako: 1 Truhe, Renaissance / dunkel mit Füllungen auf vier gedrechselten Füssen / 17. Jhdt. / 2.500 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 9 Letve so kompozitne: na konično prirezano podlago je prilepljena plast ebenovine, ki je nato profilirana. Pri zadnjih konservatorskih posegih so se pod njimi pokazale sledi prvotnih letvic, ki so najbrž bile precej plitvejše, na kar kaže močna obraba površine pokrova skrinje zaradi sedenja na njej. 10 Plitva rezbarija s puncirano osnovo je značilnost severnoitalijanskih skrinj iz 15. in 16. stoletja, vendar je bil način upodabljanja prizorov na izdolbeni osnovi v uporabi še vse do tridesetih let 17. stoletja (Bučić: Meščanska skrinja v Sloveniji, kat. št. 18). 11 Grafične predloge pokončnega formata so spretno predelane v podolžnega.

Po 1617, prehod iz manierizma v barok, cedrovina,7 hrastovina, ebenovina, okovje iz železa in medenine. Mere: v 70, d 142, gl 56 cm Inv. št.: UO 1208 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, Dunaj8 Leta 2014 konserviral Boštjan Roškar.

169

Čelnica in pokrov sta bogato okrašena s plitvo

na skrajnih robovih čelnice, kjer sta figuri prostoru

rezbarjenimi obrisi uokvirjenih motivov iz antič-

primerno nekoliko ožji, vojščaka pa sta oblečena v

ne mitologije v kombinaciji s figurami v oblačilih,

antične uniforme,14 in na pokrovu skrinje, kjer sta

značilnih za čas nastanka skrinje, ki so izrisani s

v obrisih še razpoznavni ženska in moška figura v

tušem.12

sodobnih oblačilih.15

V osrednjem polju čelnice je v arhitekturnem

V uokvirjenih ploskvah na čelnici skrinje sta

okviru z žlebljenima stebroma s korintskima ka-

prizora iz zgodbe o Veneri in Amorju,16 ki sta na-

piteloma upodobljena razgibana figura kavalirja v

stala po grafičnih predlogah Odoarda Fialettija. Ta

natančno izrisanih oblačilih, ki so v modo prišla

je leta 1617 v Benetkah izdal serijo trinajstih gra-

šele po letu 1600.13

fik, združenih pod naslovnico: Scherzi d‘Amore

Podobne figuralne upodobitve se ponovijo še

espressi da Odoardo Fialetti pittore in Venezia,

12 Danes je cedrovina precej temnejša in risba s tušem ne pride toliko do izraza, kot je prvotno. 13 Podoba zelo spominja na figure kavalirjev z grafičnih upodobitev Jacquesa Callota, Capricci di varie figure di Iacopo Callot, ki jih je izdal leta 1617 v Firencah. 14 Podobna sta tistim iz grafične serije Vojščakov v antičnih kostumih Josta Ammana, ki je nastala leta 1590, vendar so za izdelavo obeh figur na skrinji glede na druge grafične predloge tudi pri njiju najbrž uporabili mlajšo predlogo od omenjene. Med drugim sta vojaka vsaj glede oblačil podobna tistim z dveh Callotovih grafik, iz serije Scelta d‘alcuni miracoli e grazie della santissima nunziata di Firenze, ki je izšla leta 1619, grafike pa je Callot izdelal v času med letoma 1611 in 1619. 15 Za tisti čas modna oblačila zelo spominjajo na taka, kot jih je nosilo toskansko plemstvo. Prim. Pieter de Jode (po Sebastiaanu Vranckxu), Variarum Gentium Ornatus (Moda različnih narodov), med 1600 in 1634. 16 Prej je veljalo, da gre za prizore iz ljubezenske zgodbe med Amorjem in Psiho, zato se je Vesna Bučić ukvarjala z mislijo, da bi morda lahko skrinjo glede na motiviko opredelili kot ženitovanjsko (Bučić: Meščanske skrinje v Sloveniji (II), str. 126–128; Bučić: Meščanska skrinja v Sloveniji, kat. št. 18).

170

še enkrat pa je iste grafike iz omenjene serije izdal

nerazpoznavna. Glede na priljubljenost nekaterih

tudi pod naslovnico, posvečeno baronu Roosu.17

posameznih motivov iz omenjene serije sta na po-

Fialettijeva grafična

serija18

prikazuje različne tre-

krovu morda bili upodobitvi: Venera zavezuje trak

nutke med ljubečo, zaskrbljeno in karajočo materjo

prek Amorjevih oči in Venera opazuje Amorja, ki

Venero in njenim ljubkim, razposajenim in včasih

izdeluje nov lok.19

neubogljivim otrokom Amorjem. Vsi grafični listi,

Na straneh skrinje so vdelani novejši medeni-

razen zadnjih treh, so spodaj opremljeni z epigra-

nasti ročaji,20 ki prekrivajo upodobitvi panterja in

matskimi verzi, ki se nanašajo na zgornje upodo-

leva v uokvirjenih poljih.

bitve. Na čelnici skrinje sta upodobljena prizora, ki

Skrinja je bila v 19. ali morda šele v začetku 20.

sta nastala po petem in osmem Fialettijevem listu

stoletja zelo predelana, gotovo pa se je to zgodilo,

iz grafične serije Scherzi d‘Amore, in sicer: Venera

preden so jo grofje Herbersteini dali prenesti z

češe Amorja in Amor od Venere zahteva svoj lok.

Dunaja na Ptuj.

Tudi na pokrovu skrinje sta uokvirjeni polji, v katerih sta bila nekdaj gotovo prizora iz nadaljevanja

Objave: BUČIĆ 1980, str. 126–128, BUČIĆ 1984, kat. št. 18, CIGLENEČKI, GROTHAUS 1992, str. 132, kat. št. 4.34.

zgodbe, žal pa sta zaradi izrabljenosti površine

17 SCHERZI / D‘AMORE / Espressi da / ODOARDO FIALETTI / AL MAGNANIMO / et Ill.mo Sig.r Sig.r il Sig.r / BARON ROOS / IN VENETIA CON LIC DE SVP MDCXVII. 18 Odoardo Fialetti se je pri tej grafični seriji med drugim zgledoval tudi po sicer oblikovno nekoliko drugačni Agostina Carracija. 19 Fialettijeve grafike iz serije Scherzi d’Amore si za naslovnico sledijo po tem vrstnem redu: Amor in sedeča Venera, ki drži puščico, Venera z odejo pokriva spečega Amorja, Na skali sedeča Venera objema in poljublja Amorja, Venera češe Amorja, Speča Venera in Amor, Amor prinaša sveženj puščic, da bi napolnil svoj tul za puščice, Amor od Venere zahteva svoj lok, Venera graja Amorja, Venera šeška Amorja, ležečega na njenih kolenih, Venera zavezuje trak prek Amorjevih oči, Venera lomi Amorjev lok, Venera opazuje Amorja, ki si izdeluje nov lok in Venera se prek ramen ozira k Amorju, ki strelja z lokom. 20 Ročaji za prenašanje so izdelani iz neustreznega materiala. Zaradi konstrukcije niso primerni za uporabo, saj zatiči ne zaustavijo locna v pravokotnem položaju glede na stranico, kar onemogoča distanco in stiska roko pri prenašanju.

Shrambno pohištvo Skrinje

Skrinja

171

Skrinja, ki stoji na nizkih nogah, je spodaj zaklju-

osrednje polje, je zapolnjen z listnim ornamentom,

čena z masivnim golšastim profilom. Le-ta je na

ki se simetrično širi iz sredine. Osrednje gladko

čelnici rezbarjen, na stranicah pa gladek. Prav tako

polje čelnice je obrobljeno z aplicirano profilno

je rezbarjena večina površine čelnice, medtem ko

letvijo. Na sredini je v poglobljenem polju z vege-

sta stranici le gladko poskobljani in obrobljeni s

tabilnim ornamentom rezbarjeno ovalno polje z

profilnimi aplikami. Tudi pokrov skrinje, ki ga s

grbovnim ščitkom v sredini. V njem je upodobljen

treh strani obteka profilna letev in obenem služi

romar, ki v rokah drži rožni venec in popotno

kot pripira, je gladek.

palico s križem na vrhu.

Čelnico skrinje na robovih zamejujeta skoraj polnoplastično rezbarjeni hermi. Pas, ki obkroža

Ročaji za nošenje so novi. Objave: CIGLENEČKI, GROTHAUS 1992, str. 132, kat. št. 4.35.

21 Skrinja, ki ima na hrbtišču z belo kredo napis Speisezimmer in nalepljen listič pod pokrovom z napisom: Aus Wurmberk, je vpisana v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 150 v razdelku Speisezimmer pod številko 43 kot: 1 / Truhe, glatter Deckel / Vorderseite weibl. Hermen, Mitte Pilger mit Rosenkranz / W(urm)b(e)rg (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Skrinja je vidna na predvojni fotografiji t. i. jedilnice (F 184), pod številko 150/43 pa je v razdelku SPEISEZIMMER / Ostwand vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer kot: 1 Truhe, Renaissance / Glatter Deckel, Vorderseite »weibl. Hermen« Mitte »Pilger mit Rosenkranz« / 2.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO).

Sredina 17. stoletja, zgodnji barok, orehovina, okovje iz kovanega železa. Mere: v 56, d 167, gl 56 cm Inv. št.: UO 1261 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Vurberk 21

Shrambno pohištvo Skrinje

172

Skrinja Iz masivnih, gladko poskobljanih hrastovih desk23

nimi in luskastimi motivi. Le-ti se v kombinaciji

izdelana prostorna skrinja stoji na štirih novejših

z rozetami ponovijo tudi v poljih, kjer so vdelane

počrnjenih struženih nogah. Gladek pokrov skrinje

aplike s preprostim arhitekturnim motivom podol-

in dno, ki je pribito na obod, s treh strani obdaja

govatih oken in arkad.24

profilna letev. Na stranicah in čelnici so na osnovo aplicirani razmeroma preprosti okraski. Stranici sta le s treh strani obrobljeni z razmeroma široko

V notranjščini skrinje je ozek predal, ki se je nekdaj zapiral s pokrovom. Okovje iz kovanega železa je prvotno. Na stra-

profilirano letvasto apliko, v osnovi enake aplike pa

nicah so kovani locnasti ročaji za prenašanje, klju-

so na čelnici gosto dekorirane s preprostimi rez-

čavnica pa je izgubljena.

barskimi vrezi. Čelo skrinje je razdeljeno v štiri polja, ki jih za-

Objave: HAN 1960, str. 27, op. 117, CIGLENEČKI, GROTHAUS 1992, str. 133, kat. št. 4.37.

mejujejo profilirane letve z rezbarjenimi diamant-

22 Morda je to ena izmed treh oziroma štirih skrinj, ki so navedene, da so v muzej prišle leta 1948 iz Federalnega zbirnega centra, žal pa iz vpisa ni razvidna njihova provenienca (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 23 Deske so v vogalih najbrž zvezane le s topim spahom in klinci. 24 Preprosto, a gosto ornamentirano čelo skrinje je lep primerek severnjaškega drobnjakarstva, ki se pogosto pojavlja v vseh stilnih obdobjih. V nasprotju s tem estetika italijanskega oblikovanja praviloma teži k bolj preprostim, jasnim, izčiščenim in uravnoteženim oblikam brez nepotrebnega drobljenja.

17. stoletje (?), posnemanje renesančnih stilov, hrastovina, okovje iz kovanega železa. Mere: v 86, d 165, gl 71 cm Inv. št.: UO 1206 p Provenienca: neznana22

Shrambno pohištvo Skrinje

173

Skrinja Razmeroma globoka skrinja ima štiri blazinaste

okvirji: v osrednjem pokončno, ki s trikotno izob-

noge. Ploskve čelnice in stranic iz orehovine so

likovanim zaključkom sega prek gornjega profila,

razčlenjene s počrnjenimi letvastimi profili in

v obeh stranskih pa podolgovati. Zalomljenemu

struženimi ter rezbarjenimi aplikami. Pokrov je

poteku profilacije vseh treh okvirjev sledi tudi

gladek in na treh straneh zaključen s profilno letvi-

intarziran trakast vložek svetlega javorovega in

jo. Spodnji del skrinje daje videz nizkega podnožja,

temnejšega slivovega (?) furnirja. V osrednjem pol-

ki ga členijo volutaste konzole.

nilu je pritrjen velik okov v obliki dvoglavega orla

Čelnica je z balustri, ki jih spodaj in zgoraj ome-

z mečema, ki služi kot ščitek za ključ, stranski polji

juje profilna letev, razdeljena na tri dele, od katerih

pa imata v sredini intarzijo zelo stilizirane školjke.

je osrednji nekoliko ožji. Znotraj le-teh so s pro-

Stranici skrinje sta okrašeni podobno, le da

filnimi letvami izoblikovana navidezna polnila z

profilacija ni zalomljena, ampak ima le posnete

25 Skrinja je morda ena izmed treh oziroma štirih, ki so navedene, da so v muzej prišle leta 1948 iz Federalnega zbirnega centra, žal pa iz vpisa ni razvidna njihova provenienca (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO).

18. stoletje, barok, orehovina, mehek les, javorov in slivov (?) furnir, okovje iz kovanega železa. Mere: v 67, d 144, gl 66 cm Inv. št.: UO 1210 p Provenienca: neznana25

174

vogale. V sredini stranic sta kovana in pokositrena

delo. Bogato perforirana, gravirana in bombirana

ročaja za prenašanje. Notranjščina je gladko

železna pločevina z motiviko akantovega listja je

poskobljana in ima večji predal s pokrovom.

pokositrena.

Dobro ohranjeno okovje26 je imenitno kovaško

26 Izgubljena je le ključavnica.

Objave: CIGLENEČKI, GROTHAUS 1992, str. 133, kat. št. 4.36.

Shrambno pohištvo Skrinje

175

Skrinja Telo skrinje, v vogalih vezano z odprtim rogljiče-

sredini obdajata koncentrično stopnjevana trakasta

njem,28

vstavka s preprostimi rozetami v vogalih. Obe

na vidnih straneh poživljajo profilne letve,

ki so pritrjene na stranice, izdelane iz ene same

krasilni tehniki sta motivno omejeni na trakaste

deske.29

vstavke, v katerih se v različnih ritmih izmenju-

Običajne letvaste noge so s sprednje strani za-

jejo svetli in temni lesovi, ki jih mestoma barvno

krite z umetelno izžagano in intarzirano okrasno

dopolnjujejo še modro pobarvani posneti robovi

desko. Površina čelnice, ki zaradi profilacij navide-

izstopajočih aplik.

zno ustvarja vtis okvirjev s polnili, je enakomerno okrašena z intarzijo in marketerijo. Slednja je na treh izstopajočih posnetih aplikah na koncih in v sredini čelnice, medtem ko je intarzija vdelana

V notranjščini skrinje, ki je le poskobljana, so vidne sledi manjšega predalčka s pokrovom. Kovano in brunirano30 železno okovje je, z izjemo ključavnice, še v celoti ohranjeno.

v večji polji, kjer zelo stilizirano podobo ptice v 27 Skrinja je bila poslana z železniškim transportom s postaje Opatija-Matuji, ki je začela obratovati 1873. leta, proti Ormožu (?) ali morda Ptuju (?). To je razvidno iz le deloma ohranjenega lističa na hrbtišču skrinje z napisom: K. k. pri(v). (Südb)ahn-Gesellschaft. / Von Abbaz(ia-Matt) uglie / nach F(rieda)u ali morda P(etta)u. V tem predelu je napisni listič strgan, tako da lahko o končni postaji ugibamo zgolj na podlagi z modro kredo napisanih, a slabo vidnih prve in zadnje črke. Opatija z okoliškimi kraji je bila zaradi železniških zvez že od zadnje četrtine 19. stoletja naprej priljubljeno letovišče. V Voloskem (Volosca) pri Opatiji so imeli svojo posest tudi grofje Herbersteini, iz popisa herbersteinske dunajske palače na Herrengasse 1–3, ki je nastal v novembru 1903, pa je razvidno, da so del predmetov z Dunaja prenesli tudi v to svojo istrsko posest (SI_ZAP/0009, šk. 2, ov. 15, Popis predmetov iz dunajskega stanovanja grofa Jožefa Herbersteina na Herrengasse 1–3, I–XXX). Kljub temu pa bi skrinjo težko opredelili kot herbersteinsko, saj v njihovih inventarnih popisih zasledimo zgolj dve skrinji (kat. št. 2, str. 168–170 in kat. št. 3, str. 171). Skrinja je najbrž ena izmed dveh, ki ju je v decembru 1966 odkupil ptujski muzej od grofice Marije Irme Wurmbrand-Stuppach, poročene Georgevits, nekdanje lastnice ormoškega gradu (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 28 Rogljičenje je spretno zakrito z letvami. 29 Telo skrinje je narejeno iz razmeroma širokih desk relativno slabega lesa, polnega nepravilnosti in grč. Mizar je za čelnico izbral kvalitetnejši les, a je zaradi širine deske na notranji strani pustil še vso skorjo. Pokrov je prav tako narejen iz enega kosa, zaradi tega je nekoliko usločen, k čemur še dodatno pripomoreta dve veliki grči. 30 Železno okovje se segreje v ognju in pomoči v laneno olje.

Konec 18. ali začetek 19. stoletja, klasicizem, orehovina, furnir močvirskega hrasta, hruškov in javorov furnir, okovje iz kovanega in bruniranega železa. Mere: v 59, d 165, gl 52 cm Inv. št.: UO 1224 p Provenienca: odkup leta 1966, grad Ormož (?)27

Shrambno pohištvo Skrinje

176

Skrinja Ohišje skrinje je izdelano iz širokih desk, ki so

trakastim vstavkom poševno postavljenega svetle-

v vogalih vezane z odprtim rogljičenjem. Dno s

ga javorovega furnirja in temnega furnirja moč-

profiliranim robom je s spodnje strani pritrjeno

virskega hrasta, je intarziran s preprosto rozeto na

na obod, profilirana letev pa s treh strani obteka

sredini.

pokrov skrinje. Letvaste noge na robovih stranic, ki so v sredini in spredaj profilno izžagane,32 spredaj segajo nekoliko prek čelnice. Le-ta je razdeljena v štiri s školjčnim motivom rezbarjena polja, ki dajejo vtis okvirjev s polnili. Osrednji del, ki je obrobljen s

V notranjščini skrinje sta dva večja predala s pokrovoma, od katerih je eden izgubljen. Stranici sta okovani s preklopnima locnastima držaloma za prenašanje. Kovano železno okovje je skoraj v celoti ohranjeno, manjka le ščitek za ključ.

31 Skrinja je najbrž ena izmed dveh, ki ju je v decembru 1966 odkupil ptujski muzej od grofice Marije Irme Wurmbrand-Stuppach, poročene Georgevits, nekdanje lastnice ormoškega gradu (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 32 To ima poleg dekorativne funkcije tudi praktično, saj skrinja zaradi manjše površine nog lepše stoji na neravnih tleh.

Prva polovica 19. stoletja, klasicizem, orehovina, furnir močvirskega hrasta in javorov furnir, okovje iz kovanega železa. Mere: v 61, d 162, gl 60 cm Inv. št.: UO 1252 p Provenienca: odkup leta 1966, grad Ormož (?)31

Shrambno pohištvo Skrinje

Skrinja Škatlasto telo skrinje nosijo letvaste noge, ki so

Tudi gladek pokrov s treh strani obroblja pro-

spredaj zaključene z reliefno rezbarjenimi žival-

filiran in rezbarjen venec, ki obenem služi kot

skimi šapami, med katere je postavljena angelska

pripira. Stranici skrinje sta v nasprotju z rezbarjeno

glavica. Spodnji rob obteka masiven golšast in le

čelnico le obrobljeni s tankim in ozkim profilom.

na sprednji strani rezbarjen profil. V rezbarjeno

Hrbet je grobo obdelan iz mehkega lesa in je

in poglobljeno polje čelnice, ki ga obrobljata dve

videti starejši kot drugi deli skrinje, kar nakazuje,

hermi,35 je v sredino postavljena ornamentirana

da je bila zelo predelana.37

grbovna kartuša,36 ki jo na vsaki strani obdajata iz

Tudi tečaji so novejši.

vegetabilne ornamentike rastoča grifona.

33 Hrbtni del bi lahko bil še iz 17. stoletja. 34 Skrinja je najbrž ena izmed treh oziroma štirih, ki so navedene, da so v muzej prišle leta 1948 iz Federalnega zbirnega centra, saj je na notranji strani pokrova skrinje napis z belo kredo: Hutter (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Najbrž gre za lastnika ptujske žganjarne Simona Hutterja (Šedivy: Iz zgodovine mariborske klasične gimnazije, str. 125; Šuligoj: Narodnoobrambni boj na Ptuju in njegov Narodni dom, str. 38). 35 Gre za podoben motiv kot pri skrinji z inv. št.: UO 1261 p, kat. št. 3, str. 171, le da je tu izvedba tehnološko in motivno nekoliko drugačna. 36 Grb, ki bi lahko bil glede na čas nastanka skrinje zgolj dekorativno oblikovan, še ni identificiran. V povojnem inventarnem popisu Mestnega Ferkovega muzeja je pod številko 6 opisana prav ta skrinja s pripombo, da gre za grb družine Attems, kar pa zagotovo ne drži (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 37 Dno in stranici so novejši, vprašljiva pa je tudi pristnost čelnice, saj način rezbarjenja in modelacija ornamentov zelo spominjata na drugo polovico 19. stoletja.

2. polovica 19. stoletja,33 psevdomanierizem, orehovina, okovje iz kovanega železa. Mere: v 60, d 163, gl 46 cm Inv. št.: UO 1207 p Provenienca: neznana34

177

178

Omare

Shrambno pohištvo Omare

Umivalna omara Druga polovica 16. stoletja, pozna gotika, les iglavca, okovje iz kovanega železa. Mere: v 235, š 65, gl 45 cm Inv. št.: UO 1205 p Provenienca: Pernegg38

Visoko in ozko telo umivalne omare39 je spredaj razdeljeno v tri dele, medtem ko hrbtišče in stranici potekajo po vsej višini omare. Slednji sta nekoliko prekinjeni z umetelno izžaganimi krivinami v osrednjem delu, kjer je niša. Vanjo je bil najbrž nekoč vdelan kotliček s pipico, pod katerega je bila postavljena kositrna posoda – lavabo. Nad nišo je omarica, ki je spodaj in zgoraj zaključena s členjenima profiloma.40 Izrazito široki lizeni z rezbarjeno sredico zamejujeta osrednji del z ozkimi podolgovatimi vratci, ki so izdelana kot okvir z rezbarjenima polniloma in profilirano pripiro. Omarica pod nišo s triosminsko zaključenim čelom sega iz pravokotne zasnove. Spodaj in zgoraj je zaključena s profilnima letvama, pri čemer spodnji venec obenem nadomešča noge. Vsa ornamentika z motivom stiliziranih gotskih akantovih listov je plitvo rezbarjena. Okovje je novejše, prvotno je le zapiralo spodnjih vrat. Ključavnica na spodnjih vratih je prav tako mlajša, medtem ko so tečaji bržkone iz 17. stoletja, lepo vidne pa so tudi sledi prvotnih sekirastih tečajev na obeh vratcih in lizenah. Objave: CIGLENEČKI, GROTHAUS 1992, str. 134, kat. št. 4.43., LOZAR ŠTAMCAR 1995, str. 249, 297, kat.št. 2.1.4, ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 12–13.

38 Na hrbtišču omare sta nalepljena dva železniška tovorna lističa. Na večjem je napis: Von Pernegg / nach / Pettau / Südbahn. Ungarische Haupt-Li(nie) / Nr., na manjšem pa številka 19. Iz tega je razvidno, da je pohištveni kos pripotoval z železniškim prevozom iz Pernegga na Ptuj. Tako je poznogotsko umivalno omaro v Perneggu najbrž kupilo ptujsko muzejsko društvo, ki je bilo znano po aktivnem pridobivanju muzealij iz tega obdobja. Manj verjetna je domneva, da je pohištveni kos iz gradu Pernegg, ki je bil od leta 1879 naprej v lasti družine Pongratz-Lippit, prek sorodstvenih povezav prišel v dvorec Turnišče, katerega lastnik je bila med letoma 1884 in 1945 družina Warren-Lippit. 39 Poleg te je v Sloveniji ohranjena še ena, ki jo hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani. Obema manjkata na kavlju obešen gotski vrček za vodo in (bakreno) korito pod njim (Lozar Štamcar: Gotsko pohištvo na Slovenskem, str. 249, 297, kat. št. 2.1.4). 40 Zgornji profil ni ohranjen v celoti, saj je vrhnji rezbarjeni del novejši. Izdelan je iz smrekovine, od originalnega pa se loči tudi po sami izdelavi.

179

Shrambno pohištvo Omare

180

Velika sobna kredenca Baročna kredenca je največji pohištveni kos v mu-

letve.42 Vsi dekorativni elementi - plamenaste le-

zejski zbirki. Sestavljena je iz štirih delov, ki so le

tve, rezbarjeni korintski kapiteli in tordirani stebri,

položeni drug na drugega. Podnožje s tremi predali

bogato perforirano in tolčeno železno in pokositre-

stoji na štirih blazinastih nogah. Prehod iz pod-

no okovje - so smiselno razporejeni po vsej površi-

nožja v nizko omaro, ki jo na straneh zamejujeta

ni kredence.

hermasta pilastra, zapirajo pa jo dvokrilna vrata s

Kompozitni kapiteli imajo osnovo iz smrekovi-

polnili, je ublažen s profilirano letvijo. Nastavek,

ne, posamično rezbarjeni akantovi listi in polži, ki

najbogateje okrašen del kredence, je za tretjino

so na osnovo prilepljeni in pribiti z majhnimi klinci,

ožji od nizke omare s podnožjem in tudi po širini

pa so iz lipovine. Barvna osnova kredence, ki je

nekoliko umaknjen navznoter. V spodnjem delu

površinsko obdelana z baročnim lakom in na katero

ima dva predala, nad njima pa osrednji del zapira-

so kot aplike pritrjeni počrnjene plamenaste letve in

jo dvokrilna vrata, ki so v primerjavi s spodnjimi

rezbarjeni kapiteli, je orehova. Za dodaten pouda-

bogateje profilirana in členjena ter tudi primerno

rek poskrbi srebrna barva pokositrenega okovja.

višja. Zgornji venec, ki je položen na nastavek, je izoblikovan v bogato profiliran pristrešek. Vsi štirje deli kredence so vodoravno členjeni z različno stopnjevanimi profili, ki jih mestoma

Kredenca je v osnovi precej grobo mizarsko delo, kar pa ni prav nič nenavadno za čas njenega nastanka.43 Objave: ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 16–17.

še dodatno poživljajo temno lužene plamenaste

41 Kredenca brez oznak na hrbtišču in v notranjščini je vpisana v inventar ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 149 v razdelku Speisezimmer pod številko 38 kot: 1 / Kredenzkasten / gross, hart, Barock, mit gewundenen 2 Säulen, Metallbeschläge, 2 Bestandteile / durch Verwalter Raisp aquirirt (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Iz tega zapisa je razvidno, da je veliko baročno kredenco priskrbel oskrbnik Ferdinand Raisp, ki je bil od 1. oktobra 1862 oskrbnik herbersteinsko-dietrichsteinskega posestva Ristovec (Rüstenau) pri Ptuju, od 1. oktobra 1873, ko so grofje Herbersteini kupili ptujski grad, do upokojitve leta 1887, pa tudi oskrbnik le-te (Skrabar: Ferdinand Raisp (1818–1898), str. 6). S številko 38 označena kredenca je vidna na fotografiji t. i. jedilnice (F 174), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 149/38 pa je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SPEISEZIMMER / Südwand kot: 1 / Kredenz, Spätrenaissance / gross, hart, mit 2 geschwungenen Säulen, verzinkte Eisenbeschläge aus 2 Teller / 17. Jhdt. / 8.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 42 Plamenaste letve so izdelovali s posebnim strojem; iz trdih lesov, povečini iz hruškovine, za zelo dragoceno pohištvo iz ebenovine, najdejo se pa tudi take, izdelane iz macesnovine, ki pa so bile obvezno pozlačene. Razlikujejo se glede na obliko profila in koraka (razdalja med posameznima vdolbinama, gledano vzdolžno z letvijo). Širša ko je bila letev, težje jo je bilo izdelati, zato le-te praviloma ne presegajo širine 5 cm. Gl. str. 132. 43 Vezi so tipične za tisti čas, predvsem kotna vez, ki je kombinacija preploščitve z grebenasto vezjo. Ta vez je v 18. stoletju izginila iz uporabe, razen pri orgelskih omarah, kjer se je pojavljala še vse 19. stoletje. Gl. str. 134.

Konec 17. stoletja, barok, mehek les, lipovina, hruškovina, orehovina in orehov furnir, okovje iz kovanega in pokositrenega železa. Mere: v 296, š 196, gl 93 cm Inv. št.: UO 1202 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov41 Leta 1995 restavriral Boštjan Roškar.

181

182

Shrambno pohištvo Omare

183

Kotna omara Kotna omara je sestavljena iz nizke omarice s

vidni površini omare.48 Posamezni deli čela so

polkrožno izbočenim čelom z dvokrilnimi vrati,

marketirani kot okvirji iz filetiranega orehovega

ki sledijo obliki omarice, in visokega ter navzgor

furnirja s polnili. Le-ta so zamišljena kot prepleti

konično zoženega nastavka. Omarica, ki stoji na

različno usločenih trakov, sestavljenih iz nekoliko

treh nogah, od katerih sta sprednji volutasto obli-

širše sredice iz rdečerjavega slivovega in tankih

kovani,45 je zgoraj in spodaj zaključena s profiloma

trakcev svetlega javorovega furnirja, trakovi,

iz prečno postavljene

orehovine.46

Nastavek je v primerjavi z omarico precej vi-

ki obrobljajo polnila, pa so iz temnega furnirja močvirskega hrasta. V medprostore, ki pri tem

sok in ne sledi njeni obliki, saj je čelnica dvakrat

nastanejo, je v vogale vložen furnir vrbove kore-

zalomljena. Nastavek je zgoraj zaključen z izboče-

nine, v osrednje dele pa furnir orehove korenine.

nim stropom, ki ga obroblja profilacija iz prečno

Na koničasto zaključenih delih trakov so vršički v

postavljene orehovine, s podobno profilacijo pa je

obliki akantovih listov iz svetlega javorovega fur-

zmehčan tudi prehod omarice v nastavek. Navzgor

nirja, ki imajo gravirano površino.

konično zožena vrata zapirajo notranjščino nastav-

Še v celoti ohranjeno prvotno okovje je izdelano

ka, ki je opremljena z novejšimi policami iz povr-

iz železa, vidni deli pa iz medenine, medeninaste

šinsko neobdelanega mehkega lesa.47

pločevine in železa, oblečenega v tanko

Marketerija je enakomerno razporejena po vsej

medeninasto pločevino.

44 Kotna omara hrastovške provenience ima v notranjščini nastavka poleg žiga GUTENHAAG (Hrastovec) še herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo: Pg 231 P 70. S številko 70 označena baročna omara je vidna na fotografiji t. i. Davidove sobe (F 124), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 231/70 pa je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / DAVIDS-Zimmer kot: 1 / Eckkasten, Barock / hart, zweiteilig, Unterteil abgerundet, verjüngter Oberbau, Nuss fourniert, reich eingelegt / 14.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 45 Nekoliko okorno rezbarjene noge iz masivne orehovine po kvaliteti precej zaostajajo za fino izdelano marketerijo. 46 Furniranje na zgornji plošči omarice sega samo do roba profila nastavka. 47 Notranjščina omare je bila nekoliko predelana, kar je vidno po sledovih starih polic na hrbtišču. 48 Ker je omara kotna, nima vidnih stranic. Le-te so iz grobo obdelanega mehkega lesa in nekoliko umaknjene navznoter, da se pohištveni kos kar se da dobro prilega stenama.

Prva polovica 18. stoletja, barok, orehovina in mehek les, orehov, slivov in javorov furnir, furnirji orehove in vrbove korenine ter močvirskega hrasta, okovje iz železa in medenine. Mere: v 268, š 106, gl 64 cm Inv. št.: UO 1271 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec 44

184

Garderobne omare

Shrambno pohištvo Garderobne omare

185

Omara Omara je po običaju 17. in 18. stoletja sestavljena iz dveh delov, ki sta po sredini vezana z

iz masivne hruškovine, ki je nadvse primerna za

zagozdami.51

imitacijo ebenovine; le-ta je bila namreč v času

Preprosto oblikovano telo omare, ki ga nosijo štiri

nastanka omare v modi. Vratni krili sta znotraj

noge v obliki sploščenih krogel, spodaj in zgoraj

dekorativno flodrani,53 ostala notranjščina omare

zaključujeta venca. Spodnji je preprostejši in nižji,

pa je prelepljena z marmoriranim papirjem mlajše-

drobneje členjenega zgornjega pa obtekajo vstavki

ga datuma.

plamenastih letev. Stranici sta popolnoma gladki,

Na vidnih straneh plitvo gravirano okovje iz

medtem ko so dvokrilna vrata narejena kot okvir

kovanega železa je z izjemo novejših zapahov še

s polnili, ki ga obteka sestavljen profil z robovi iz

prvotno. Najbogateje so okrašeni ključavnica54 in

plamenastih letev in konveksno izbočeno sredico.

ščitka za ključe, ki sta še dodatno bombirana.

Omara je bila najbrž tudi prvotno počrnjena,52

saj so površine furnirane s hruškovim

furnirjem, pa tudi profili na zunanjščini so

Omara je kljub solidni izdelavi in relativno velikemu številu uporabljenih plamenastih letev precej preprosto mizarsko delo.

49 Gre za par skoraj popolnoma enakih omar z inv. št.: UO 1839 p / a, b, ki se med seboj razlikujeta le v širini. 50 Garderobni omari s herbersteinsko inventarno oznako na nalepljenem lističu na notranji strani vrat s podatki: Pag. 233 / Post 39a in Pag. 233 / Post 39b, sta vpisani že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 233 v razdelku II. Stock / Schwarzes-Zimmer pod številko 39 kot: 2 / Kästen, 2 Flügel / gross, schwarz lackiert, mit alten Schlössern u. alten Beschlägen, 1 zum Legen, 1 zum Hängen / W(urm)b(erg) (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). S številko 39 označeni garderobni omari sta vidni na fotografiji t. i. črne sobe (F 133), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 233/39 pa sta vpisani tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / SCHWARZES-Zimmer kot: 2 / Kästen, Renaissance / Zweiflügelig, gross, schwarz, lackiert mit alten gravierten Beschlägen und Schlüsserln, Italien / 17. Jhdt. / 8.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 51 V obdobju bidermajerja so omare začeli vezati v predelu stranic in se zato lahko docela razstavijo. 52 Sedanja črna politura je sekundarna. 53 Flodranje je videti še prvotno. 54 Ključavnica ima še ohranjen originalen ključ, kar je precejšnja redkost.

Druga polovica 17. stoletja, zgodnji barok, mehek les, hruškovina in hruškov furnir, okovje iz kovanega železa. Mere: v 194, š 147, gl 62 cm Inv. št.: UO 1839 p / a49 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Vurberk50

Shrambno pohištvo Garderobne omare

186

Omara Osrednji del omare z dvokrilnimi vrati, ki je prek sistema zagozd sestavljen iz dveh

polovic,57

je po-

najbolj preprosto na stranicah, na zalomljenih vogalih je marketerija že bogatejša in geometrijska,

stavljen na podnožje s petimi blazinastimi nogami,

svoj vrh pa doseže na obeh vratnih krilih. Tu so

zgoraj pa zaključen s snemljivim vencem.

sredi geometrijskih ornamentov štiri polja, v ka-

Telo omare je spodaj in zgoraj bogato členjeno

terih je precej okorno izveden motiv štirih konje-

z različnimi profilacijami. Pripirna letev v sredini

nikov,58 od katerih sta po dva enaka in le inverzno

ima obliko pilastra, ki z vencema spodaj in zgoraj

obrnjena ter oblečena v uniformi, ki se barvno

tvori nekakšen rizalit, na prisekanih vogalih omare

razlikujeta med seboj.59

pa se stopnjujejo zalomljene profilne letve spodnjega in zgornjega venca. Vsa vidna površina omare je marketirana:

Ključavnica je železna, vidni deli okovja pa iz medenine, ki je bila nekdaj bržkone pozlačena v ognju.

55 Arhaično zasnovana konstrukcija omare v baročni maniri in velik rokokojski ščitek za ključ preglasita že povsem klasicistično marketerijo. 56 Omara, ki je sicer brez herbersteinskih inventarnih oznak, je mogoče vendar iz zapuščine grofov Herbersteinov (?). Morda je to omara, ki je v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, vpisana v razdelku II. Stock / THALBERG-Zimmer pod številko 197/29 kot: 1 / Kleiderkasten, Barock / fourniert, intarsiert, zweitürig / 18. Jhdt. / 12.000 (RM), na strani 197 pa jo najdemo tudi v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909 in dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Na hrbtišču omare sta nalepljena dva zelo poškodovana in težko berljiva železniška tovorna lističa z napisom: Ö(ster)reichische Staats(bahnen) / Von ? nach WIEN / Franz Josefs-Bhf. Vlaki so s postaje Franca Jožefa med drugim vozili na progi Dunaj – Praga. Iz tovornih lističev se žal ne da razbrati, od kod naj bi bili omaro poslali na Dunaj, zaradi na pol zabrisanih črk, ki bi morda lahko bile P(?)OL(?), bi lahko šlo za kraj St. Pölten, ki je bil eno izmed postajališč na tej progi. V tem kraju so imeli Herbersteini svojo palačo, ki jo je grof Leopold dal barokizirati med letoma 1732 in 1750, vendar že od srede 18. stoletja ni bila več v lasti omenjene družine (St. Pölten konkret, str. 16). Zato je nekoliko bolj verjetno, da gre morda za kraj Polna na Moravskem, kjer so Dietrichsteini imeli eno izmed svojih posesti (SI_ZAP/0009, šk. CXCV, Gospostvo Polna, 1807–1863). Sicer je znano, da so grofje Herbersteini konec leta 1907 z železniškim transportom s Ptuja prek Dunaja in Prage poslali 176 pohištvenih kosov vurberške provenience v grad Libochovice na Češkem, ki je bil od leta 1858 v herbersteinski posesti, gotovo pa so takšen načina transporta uporabili tudi v nasprotni smeri (SI_ZAP/0009, šk. 4, ov. 39, Pismi Oddelka za prevoz pohištva pri Združenju mednarodnih prevoznikov upravitelju herbersteinske posesti v Libochovicah, 30. 11. 1907 in 17. 12. 1907); za grad Libochovice (Pešek: Státní zámek Libochovice, str. 6–7, 43). 57 To je običajno pri večjih omarah iz 17. in 18. stoletja, medtem ko imajo večje bidermajerske omare že drugačen način delitve. 58 Konjeniki so oblečeni v uniforme s konca 18. stoletja (Vrišer: Noša v baroku na Slovenskem, str. 156–157). 59 Mojster je uporabil način première partie in contre partie, ki je sicer značilen za tehniko boulle. Ker so bili uporabljeni trije različni furnirji, je imel mojster na razpolago večjo možnost kombiniranja.

Druga polovica 18. stoletja, klasicizem,55 mehek les, hrastovina, orehovina, orehovi furnirji različnih rezov, slivov, hruškov, javorov, vrbov in jablanov(?) furnir, okovje iz železa in medenine. Mere: v 196, š 140, gl 56 cm Inv. št.: UO 1288 p Provenienca: neznana56

Shrambno pohištvo Garderobne omare

187

Nizka omara Omara stoji na razmeroma nizkih levjih šapah, vsa

straneh omare, ki sta prav tako po vsej površini

vidna površina je furnirana in počrnjena. Vrata

okrašena z risbo s tušem. Nizkost in plitvost tega

so narejena kot okvir s polnilom, ki ga obroblja

pohištvenega kosa v ničemer ne nakazuje, da v

profilna letev. Nad vrati je polje, okrašeno z risbo

resnici gre za garderobno omaro; to je vidno šele v

s tušem na svetli podlagi javorovega furnirja, nad

notranjščini, kjer so ohranjeni prvotni elementi za

njim pa je rezbarjena in pozlačena letev z motivom

obešanje oblačil.

volovskega očesa, ki s spodnje strani obteka vrhnjo

Omara, ki je del empirske spalnične garniture,

ploščo.62 Rezbarjena in pozlačena orla, stoječa na

je glede na primerjave nastala v eni izmed dunaj-

školjkovinastih konzolah, zaključujeta pilastra na

manufaktur.63

skih pohištvenih

60 Par nizkih garderobnih omar z inv. št.: UO 1297 p / a, b, je del empirske spalnične garniture s posteljama z inv. št.: UO 1295 p / a, b, kat. št. 133, str. 353, posteljnima omaricama z inv. št.: UO 1296 p / a, b, kat. št. 24, str. 203, toaletno mizico z inv. št.: UO 1299 p, kat. št. 72, str. 274, in umivalno omarico z inv. št.: UO 1298 p, kat. št. 26, str. 205. 61 Empirska garnitura je bila odkupljena leta 1961, kar je razvidno iz vpisa v zvezek s pridobljenimi predmeti 1949–1967 (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 62 Ta je neobdelana in iz mehkega lesa. Če upoštevamo dejstvo, da so bili nekoč ljudje manjši, obdelava le-te ni bila potrebna. 63 Prim. kat. št. 102, str. 314–315.

1810–1820, empir, mehek les, javorovina, delno počrnjen javorov furnir, rezbarjena, pozlačena in poslikana lipovina, okovje iz železa. Mere: v 171, š 95, gl 54 cm Inv. št.: UO 1297 p / a60 Provenienca: odkup leta 196161

Shrambno pohištvo Garderobne omare

188

Omara z vloženimi slikami Omara je postavljena na nizek plintast podstavek,

in zgoraj vdelani največji sliki, ki sta zaradi pozla-

ki je zgoraj zarobljen s počrnjeno profilacijo iz hru-

čenega ozadja tudi najbolj opazni, a preozki, pa je

škovine. Stranici sta spredaj posneti in profilirani

mizar raje dodal letvico na vsaki strani.67

s prav tako počrnjenim profilom iz hruškovine.

Vsa vidna površina omare je gladko furnirana s

Raven strop je zaključen s profilnim vencem, ki je

prečno položenim orehovim furnirjem. Zanimiva

v čelu razgibano izoblikovan. Enokrilna vrata in

je tudi notranjščina omare, kjer so vrata furnirana

stranici imajo odprtine za slike, katerih robovi so

z orehovim, stranice z brestovim furnirjem, hrbet

posneti in prečno furnirani z orehovim furnirjem,

pa je iz mehkega lesa.68 Okovje je skromno, zajema

tako da tvorijo poglobljeno polje. Poznobiderma-

le natične tečaje iz železa in vgradno ključavni-

jerska omara ni naključen izdelek, v katerega so

co, vidni so tudi sledovi ščitka za ključ, ki pa je

naknadno vdelali slike, ampak je bila izdelana prav

izgubljen.

zaradi

njih.66

Kljub različno velikim izrezom na

Objave:69 CEVC 1964, str. 54–57,kat. št. 108, CURK 1975,

stranicah se je mizar trudil obdržati osnovno obli-

str. 28, CIGLENEČKI 1997, str. 68–69, VIDMAR 2006, str. 78,

ko in ritem konstrukcijskih delov omare. Na najbolj

KOŠAK 2011, str. 142–146, 399–400, kat. št. 17–21, KOŠAK 2014,

vidnem delu - na vratih - na katerem sta spodaj

str. 60.

64 Omara ima vloženih 19 slik v tehniki olje na lesu. Najstarejša med njimi sta portreta poraščenih dečka in deklice, naslikana okrog leta 1600, najmlajše pa so kopije po nizozemskih mojstrih iz 19. stoletja (Polona VIDMAR, Zbirka fevdalne stanovanjske kulture, str. 78). 65 Omara hrastovške provenience z žigom GUTENHAAG in herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo na stranici v notranjščini omare s podatki: Pg 233a P 56, je vidna na fotografijah t. i. grofičine spalnice (F 134 in F 137), ki sta najbrž nastali za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 233a/56 pa je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SCHLAF-Zimmer der Gräfin kot: 1 / Biedermeier Bilderschrank mit 19 Ölgemälden der holländischen, deutschen und italienische Schule des 16.–19. Jahrhunderts / Ausgestellt Nationalgalerie Laibach 1963, Kat. Nr. 108 / 80.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 66 Odprtine se prilagajajo posameznemu formatu lesenega nosilca slike. Le tistim slikam, ne ustrezajo formatom izrezov, so dodali tanke nemoteče obrobe. 67 Mizar je sliki optično razširil tako, da je dodal brestovi letvici na vsaki strani slike. Brestovina lepo dopolnjuje zlato ozadje. 68 Notranjščina je bila furnirana najbrž zaradi preprečitve krivljenja površin, v katere so vdelane slike, saj je drugače površinsko neobdelana. 69 Vse navedene objave obravnavajo zgolj vložene slike.

Sredina 19. stoletja, pozni bidermajer, mehek les, hruškovina, orehov in brestov furnir, okovje iz železa.64 Mere: v 204, š 110 , gl 65 cm Inv. št.: G 825 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec65

189

190

Kabinetne omarice

Shrambno pohištvo Kabinetne omarice

191

Kabinetna omarica Ozko kubusno konstrukcijo omarice spodaj in zgoraj obtekajo profilacije: zgornje so v primerjavi s

ozek profil ločuje polnilo od okvira. Notranjščina omarice je razdeljena na petnajst

spodnjo širše in bogateje členjene in se nadaljujejo

manjših predalov in osrednjo nišo s sedmimi zelo

v profiliran nastavek, ki je v bistvu majhna skrinja

plitvimi predalčki,72 ki jo zapirajo manjša vratca

s poklopcem in ključavnico. Stranice omarice so

s ključavnico. Ta so podobno, vendar skromneje

izdelane kot okvir s polnilom, ki prek profilirane

kot večja na zunanjščini, dekorirana z zalomlje-

letve nekoliko izstopa iz osnovne površine.

nim profilom. Čelnice predalov, ki imajo v sredino

Kabinetna omarica je bila nekdaj višja, saj je

vstavljen lesen stružen gumbek za izvlek, so ob-

stala na nekoliko širšem nizkem podnožju z dvema

robljene s finim in gosto členjenim profilom, med-

predaloma in blazinastimi nogami.71

tem ko so prašnice konveksno profilirane.

Zunanja stran dvokrilnih vrat je okrašena z

Na videz preprosto in ploskovito okovje je okra-

bogato členjenimi finimi profilacijami, ki s svojimi

šeno z zelo umetelno plitvo gravuro trakastih pre-

zalomi in spreminjanjem smeri še dodatno stop-

pletov akantovega listja.

njujejo vtis razgibanosti in dekorativnosti, notranja stran vratnih kril pa je skromneje oblikovana, saj le

Površina omarice je bila tudi prvotno počrnjena, obstoječa črna politura pa je sekundarna.

70 Kabinetna omarica s herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo na hrbtišču s podatki: Pg 236 P 98, je vidna na fotografiji t. i. črne sobe (F 129), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 236/98 pa je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / SCHWARZESZimmer kot: 1 / Schwarzes Kasterl, Renaissance / 2 grosse Türlflügel, 24 Schubladen, Zinnbeschläge / 3.500 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 jo najdemo vpisano na strani 135 v razdelku Salon Ihrer Hochgeboren pod številko 10 kot: 1 / Kastel mit Aufsatz, hart, schwarz / unten Legkastel mit Schlüssel, oben 15 Schublädchen mit Mesingknöpfchen, in der Mitte 1 Türl, weiss-bronc. Beschläge. Iz kasnejšega zaznamka pa je razvidno, da so jo premestili v t. i. črno sobo v drugem nadstropju gradu. (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). 71 Na fotografiji t. i. črne sobe (F 129) je vidna kabinetna omarica s podnožjem, ki danes ni več ohranjeno (Fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 72 Ti so nekdaj najbrž imeli jermenček za izvlek.

Pozno 17. stoletje, zgodnji barok, mehek les, hruškovina, hruškov furnir, okovje iz kovanega železa. Mere: v 115, š 115, gl 48 cm Inv. št.: UO 1841 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov,70 grad Vurberk

Shrambno pohištvo Kabinetne omarice

Kabinetna omarica

192

Preprosto kubusno telo omarice zgoraj in spodaj

skromnejša. Lizeni sta prav tako zapolnjeni z razno

obtekata venca. V spodnjega, podobnega plinti, so

trakasto ornamentiko in majhnimi geometrijskimi

vsajene štiri noge, od katerih sta sprednji dve stru-

liki, najdemo pa tudi tehniko senčenja,77 ki posku-

ženi iz masivne bukovine, zadnji pa preprosti kla-

ša ponazarjati kanelure.

dasti. Nekoliko masivnejši zgornji venec je konve-

Stranice so v primerjavi s čelom precej bolj

ksno-konkavno profiliran. Čelo kabinetne omarice

preprosto marketirane, čeprav gre še vedno za zelo

je izredno plitvo stopnjevano, saj lizeni na straneh

fino marketerijo. Površina je razdeljena v polja z

komaj za spoznanje izstopata, vrata so nekoliko

različnimi trakastimi vstavki. V sredini zgornjega

poglobljena, predala pa sta dvignjena nad prašnice

polja je rozeta v obliki mandorle. Svetel les furnirja

za debelino tankega profila, ki ju obroblja.

pušpana je v izrezih prekinjen s temnejšimi deli

Vrata zakrivajo notranjščino z golobjo nišo

furnirja iz rožnega lesa, kar ustvarja poseben ri-

v sredini, okrog katere so razporejeni manjši

tem, ki na podlagi iz temnejšega orehovega furnirja

predalčki. Marketerija z lažnimi prašnicami, ki

pride še posebej do izraza.78

navidezno delijo sicer celovite predalčke, daje vtis, da jih je dvanajst, v resnici pa jih je pol manj. Marketerija je razporejena tako po vsej vidni

Notranji del vratc je nekoliko bolj preprosto marketiran brez drobljenja in zahtevnejših oblik, vendar kljub temu izveden dokaj minuciozno.

zunanji kakor tudi notranji površini kabinetne

Čela notranjih predalčkov so obrobljena s prečno

omarice: najzahtevnejša in najbolj drobna mar-

postavljenim mahagonijevim furnirjem, trakast

keterija je na čelu, nekoliko manj zapletena v no-

vstavek pa obroblja sredico, furnirano v izrezih z

tranjščini, najbolj preprosta na obeh stranicah;

mahagonijevim in svetlim satenovim furnirjem.

marketirana pa sta tudi oba venca.75 Prevladujejo

V celoti novo okovje je s konca 19. stoletja, torej

geometrijski motivi, med katerimi se pojavljajo

iz časa, ko je bila kabinetna omarica najbrž temelji-

različni rastlinski. V samo središče vrat je po-

to predelana.79

stavljena antikizirajoča vaza, ki jo v koncentričnih pasovih obrobljajo trakovi, sestavljeni iz furnirjev različnih lesov. V sečiščih in na sredinah trakove prekinjajo vstavki iz svetlega furnirja satenovine, v katerega so izžagane zelo tanke linije, ki so zapolnjene s kitom76 in ne, kot je sicer običajno, s furnirjem drugega lesa. Marketerija na predalih je podobna, le da je zaradi omejenega prostora

73 Gre za par kabinetnih omaric z inv. št.: UO 1276 p / a, b. 74 Kabinetni omarici sta morda iz zapuščine grofov Herbersteinov (?), saj imata na hrbtišču s podobno pisavo kot drugi herbersteinski predmeti napis z modro kredo: Eck, s čimer bi bila lahko mišljena njuna postavitev v t. i. vogalni sobi, vendar sta brez drugih herbersteinskih inventarnih oznak, prav tako pa ju ni mogoče najti v nobenem njihovem inventarnem popisu ptujskega gradu. 75 Pri zgornjem vencu je marketirana tudi krivina, kar je tehnološko zelo zahtevno. 76 Kit je iz judovske smole (asfalta) in kolofonije. 77 Robove ustrezno izžaganega furnirja pred prilepljenjem na podlago damo v močno segret pesek, da površina rahlo poogleni. 78 Marketerija v spodnjem delu stranice je manj kvalitetna in je najbrž plod kasnejših predelav. 79 Sledovi predelave se kažejo na nekaj koncih, najbolj pa na stranicah in zgornji plošči. Ta je v celoti nova in furnirana z navadnim orehovim furnirjem, prav tako nove so tudi noge. Natančnejšo podobo glede pristnosti posameznih delov bi dobili šele s podrobnejšimi analizami.

Objave: ROŠKAR; ŠTEFANIČ 2011, 2012, str. 50–51.

17. in 19. stoletje, pozna renesansa, mehek les, orehovina, bukovina, orehov, palisandrov in mahagonijev furnir, furnirji satenovine, ebenovine, pušpana in rožnega lesa, furnirja bukve, kuhane v rjavem, in gabra, kuhanega v zelenem lužilu (?), kit, okovje iz medenine. Mere: v 138, š 79, gl 49 cm Inv. št.: UO 1276 p / a73 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov (?)74 Leta 2007 restavriral Boštjan Roškar.

193

194

Vitrinske omare

Shrambno pohištvo Vitrinske omare

195

Knjižna omara Na razmeroma nizek in precej globok predalnik

profili. Nastavek ima spodaj vdelane tri nizke pre-

s tremi predali je postavljen zelo plitev nastavek

dale. Zgornji vitrinski del s policami je vertikalno

enake širine. Predalnik, ki stoji na blazinastih

razdeljen v dva ločena dela, ki ju zapirata vratni

nogah, zgoraj in spodaj obtekata profila iz masiv-

krili, lunetasto zaključeno čelo pa obteka profil iz

ne orehovine: spodnji je iz vzdolžno, zgornji pa iz

prečno postavljene orehovine.

prečno postavljenega lesa. Zalomljenim in zaoblje-

Vsa vidna površina je marketirana s prepleti

nim vogalom telesa predalnika, ki prehaja v nasta-

trakastih vstavkov s polnili iz močneje strukturi-

vek prek profilne letve, sledi tudi zgornja plošča s

ranega orehovega furnirja, ki jih obtekajo robovi iz

80 Vitrinska omara, ki je sicer brez herbersteinskih inventarnih oznak v notranjščini in na hrbtišču, je morda vendarle iz zapuščine grofov Herbersteinov (?), saj podobno omaro pod številko 194/38 zasledimo v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / AQUARELL-Zimmer / Ostseite opisano kot: 1 / Bibliothekschrank / hart, eingelegt, zweiflügelig, verglast, 5 Fächer, dreiladig, Süddeutsch / +/- 1740 / 15.000 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Omara s to oznako pa je vpisana tudi v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer na strani 194 v razdelku II. Stock / Aquarell-Zimmer pod številko 38 kot: 1 / Legekasten / hart, 2 Flügel mit 5 Fächer / W(urm)b(erg), iz katerega je razvidno, da so jo prepeljali v ptujski grad iz vurberškega (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Ročno tolčeno okovje vitrinske omare je bilo izdelano v isti delavnici kot tisto na damskem pisalniku iz zapuščine grofov Herbersteinov z inv. št.: UO 1279 p, kat. št. 36, str. 221-223, kar ta dva pohištvena kosa nekako povezuje.

Prva četrtina 18. stoletja, barok, mehek les in orehovina, orehov in javorov furnir, furnir močvirskega hrasta, steklo, okovje iz medenine. Mere: v 233, š 140, gl 89 cm Inv. št.: UO 1217 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov (?), grad Vurberk80

196

poševno postavljenega orehovega furnirja radial-

trakov zgosti in postane tako zapleten, da so oblike

nega reza. Zaradi razmeroma omejenega prostora

in zalomi precej drugačni od lahkotnega in glad-

na čelnicah predalov se marketerija bolj razživi na

kega poteka trakov po ostali marketirani površini.

stranicah, kjer se prepletu ozkih trakastih vstav

Kot je značilno za tisti čas, površina predalnika

kov iz močvirskega hrasta in javorja pridružijo še

pod nastavkom ni furnirana.

širši trakovi iz prečno postavljenega orehovega

Še v celoti prvotno okovje81 je narejeno iz lite

furnirja, zamejenega s tankimi trakovi javorja. Na

medenine in tolčene medeninaste pločevine, na

lunetastem zaključku nastavka se preplet ozkih

kateri so vidni ostanki pozlate v ognju.

81 Nekaj okovov je novejših.

Shrambno pohištvo Vitrinske omare

197

Vitrinska omara Podnožje v obliki nizke in plitve omarice, ki stoji

delilne letvice razgibanih oblik so zgolj navidezne,

na blazinastih nogah, je spodaj in zgoraj zaklju-

saj je steklo v enem kosu in ga letvice tako le obje-

čeno s profiloma iz masivne orehovine. Zapirajo

majo z obeh strani. Vidne površine v notranjščini

ga dvokrilna vrata, katerih frize so na notranji

so bržkone morale biti prvotno pobarvane ali pa le

strani ob polnilu, furniranem z orehovo korenino,

temno lužene in so jih zaradi »neuglednega« vide-

konveksno-konkavno izrezane in imajo rezbarje-

za naknadno furnirali z javorovim furnirjem.84

ne profilirane robove. Nastavek, ki je še nekoliko

Nastavek je, razen kasnejše obdelave

plitvejši in ožji od spodnjega dela, je na vrhu kon-

notranjščine, še v celoti prvoten, iz sicer starega

veksno-konkavno zaključen z lepo proporcioni-

lesa85 izdelano podnožje pa je mlajše. Razlika v

ranim vencem iz masivne orehovine, prehod iz

starosti in tehnologiji izdelave med podnožjem in

nastavka v podnožje pa mehča zelo tanka profilna

nastavkom je najlepše vidna na stranicah le-teh.86

letev. Frize zastekljenih vrat so izredno ozke in povzemajo osnovno obliko nastavka. Horizontalne

Okovje nastavka je prvotno, medtem ko so zapahi spodnjega dela novejši.

82 Nastavek brez predelav je iz druge polovice 18. stoletja, nizka omarica pa iz druge polovice 19. stoletja. 83 Notranjščina je naknadno furnirana z javorovim furnirjem. 84 Enako so furnirali tudi police iz mehkega lesa. V 19. in 20. stoletju, ko je bila že uveljavljena strojna obdelava lesa in so lahko z nižjimi stroški obdelali tudi manj pomembne površine, so postale grobo ročno obdelane površine neugledne in moteče. 85 To potrjujejo podolžne izletne odprtine insektov na preskobljanih delih omarice. 86 Stranica nastavka, ki je bila prvotno furnirana le z zunanje strani in šele ob predelavi tudi znotraj, je zaradi neenakomernega krčenja lesa precej deformirana; stranica podnožja, ki je bila zunaj in znotraj furnirana sočasno, pa je skoraj popolnoma brez deformacij.

Druga polovica 18. in druga polovica 19. stoletja,82 rokoko, orehovina in orehov furnir različnih rezov, javorov furnir, steklo, okovje iz železa.83 Mere: v 230, š 152, gl 50 cm Inv. št.: UO 1401 p Provenienca: neznana

Shrambno pohištvo Vitrinske omare

198

Vitrinska omara Zelo nizko podnožje, ki ga spodaj in zgoraj obte-

kot knjižna omara. Prvotno je bilo vsako vratno

kata profila iz masivne orehovine, stoji na štirih

krilo z dvema vodoravnima in eno navpično za-

novejših blazinastih nogah. Vodoravno je razde-

steklilno letvico razdeljeno v šest polj. Hrbtišče

ljeno na tri polja s po dvema predaloma, ki imata

je narejeno še po tradiciji 18. stoletja,88 lepo pa so

čelnice iz javorovine, lužene v oreh.87 Preprost

tudi vidni klinci, s katerimi so pritrjene profilirane

nastavek brez posebnih stilnih značilnosti, z rahlo

letve.

arhaičnim prerezom profila spodnjega in zgornjega

Omara, ki je v celoti obdelana s francosko

venca, ima posnete vogale in zastekljena dvokrilna

polituro,89 ima železno okovje z vidnimi ostanki

vrata. Zaradi plitvosti nastavka je bil najbrž v rabi

bruniranja.90

87 Glede na razmerje profilov ni nujno, da gre za podnožje, ampak za del nastavka. Posamezni sestavni deli so videti sočasni, a predelani: to se še posebej vidi pri predalih, ki so bili nekdaj globlji. 88 Hrbtišče nima okvira s polnili in je izdelano le iz navadnih desk, pritrjenih na dno in strop omare. 89 Le-ta ni prvotna. 90 Bruniranje je najcenejša zaščita železnih površin.

Pozno 18. ali zgodnje 19. stoletje, klasicizem, orehovina, mehek les, steklo, okovje iz železa. Mere: v 191, š 185, gl 36 cm Inv. št.: UO 1400 p Provenienca: neznana

Shrambno pohištvo Vitrinske omare

199

Vitrinska omara Razmeroma nizka bidermajerska vitrina s krhko

predmetov. Za širokimi spodnjimi vezniki vrat in

leseno konstrukcijo, ki stoji na štirih koničnih in

stranic je skrit prostor za shranjevanje.

navzven usločenih nogah iz orehovine, ima v spod-

Frize stranic in vrat so iz masivne orehovine,

njem delu v primerjavi z zgornjim, kjer prevladuje

zasteklilne letvice, spodnji in gornji vezniki ter zelo

steklo, tudi zaradi vizualnega učinka nekoliko več

zadržano oblikovani venci so prečno furnirani z

lesnih površin. Vitrina je z dvema policama po vi-

orehovim furnirjem, police v notranjščini pa so iz

šini razdeljena na tri lepo pregledne nivoje, zrcala

mehkega lesa, ki je le lužen v orehovino.

na hrbtišču pa še dodatno pripomorejo k vizualni pomnožitvi in vtisu dragocenosti razstavljenih

91 Okov na ključavnici je novejši.

Medeninasto okovje91 je bilo prvotno najbrž pozlačeno.

Okoli 1820, bidermajer, orehovina, orehov furnir, mehek les, steklo, ogledalo, okovje iz medenine in železa. Mere: v 171, š 117, gl 48 cm Inv. št.: UO 1573 p Provenienca: neznana

Shrambno pohištvo Vitrinske omare

200

Vitrinska omara Plitva vitrinska omara ima izredno masivna

V notranjščini so nameščene tri police: le-te so

podnožje in zgornji venec. Oba sta profilirana z

spredaj zarobljene s profilom iz masivne orehovine,

zapletenimi sestavljenimi profili, ki so na vencu

ki navzgor sega nekoliko čez polico in tvori rob.

še dodatno rezbarjeni. Ob straneh jo zamejujeta

Neobaročna vitrinska omara je večinoma izdelana

tordirana stebra z rezbarjenima podnožjema in

iz mehkega lesa, ki je furniran z orehovim furnir-

korintskima kapiteloma. Tako zgornji venec kakor

jem, police in hrbtišče pa so le luženi v orehovino.

tudi druga rezbarjena ornamentika sta narejena po

To je v nasprotju s skrbno obdelano zunanjščino,

antičnih vzorih. Osrednji del vitrine spredaj zapi-

saj je tudi notranjščina zaradi velikih zastekljenih

rajo zastekljena dvokrilna vrata brez zasteklilnih

površin prav dobro vidna.

letvic, z razmeroma ozkimi frizami. 92 Gre za tri popolnoma enake vitrinske omare z inv. št.: UO 1223 p / a, b, c.

Okovje je industrijsko.

Konec 19. ali začetek 20. stoletja, neobarok, mehek les, orehovina, orehov furnir, okovje iz železa. Mere: v 216, š 210, gl 71 cm Inv. št.: UO 1223 p / a92 Provenienca: neznana

Shrambno pohištvo Vitrinske omare

201

Vitrinska omara Zgoraj konveksno-konkavno zaključen vitrinski

Vsa vidna površina vitrine je furnirana z ore-

nastavek stoji na nizkem predalniku z enim pre-

hovim furnirjem različnih rezov, profili, rezbarjeni

dalom z izbočeno čelnico, ki ga zgoraj in spodaj

deli in noge, ki posnemajo obliko en cabriole, pa so

obtekata profila iz masivne orehovine. Nastavek z

izdelani iz masivne orehovine.

dvokrilnimi zastekljenimi vrati je spodaj in zgoraj zaključen s profilnima vencema, od katerih je

Omara, ki je površinsko obdelana s polituro, ima že industrijsko izdelano okovje.

spodnji masivnejši in bolj preprosto oblikovan, zgornji pa plitev, a bogato členjen. Vrh nastavka krasi plitva eklektična rezbarija v kombinaciji jajčnega in cvetličnega motiva93 ter akroterija. 93 Le-ta zelo spominja na rezbarije s podeželskega pohištva s konca 19. in začetka 20. stoletja.

Konec 19. ali začetek 20. stoletja, neorokoko, orehovina, mehek les, orehov furnir, vezana plošča, okovje iz železa. Mere: v 190, š 111, gl 50 cm Inv. št.: UO 1281 p Provenienca: neznana

202

Omarice

Shrambno pohištvo Omarice

203

Posteljna omarica Posteljna omarica, ki stoji na štirih nogah v obliki

enako sta okrašena tudi pilastra, zaključena z rez-

levjih šap, ima gladke stranice, furnirane s počr-

barjenima in pozlačenima školjkama, ki ob straneh

njenim javorovim furnirjem. Zgornjo furnirano

obrobljata omarico.

ploščo na treh straneh obroblja profilna letev, nekoliko tanjši profil pa obteka podnožje. Čelo omarice, ki ga zapirata predal ter vrata s polnilom

Omarica ima železne tečaje, medeninast zaskočnik in počrnjeno leseno okovje. Posteljna omarica, ki je del empirske spalnič-

1810–1820, empir, mehek les, javorovina, delno počrnjen javorov furnir, rezbarjena, pozlačena in poslikana lipovina, okovje iz železa in medenine.

in profilirano obrobo, je razkošno okrašeno. Predal

ne garniture, je glede na primerjave nastala v eni

Mere: v 90, š 49, gl 40 cm Inv. št.: UO 1296 p / a94

je furniran s svetlim javorovim furnirjem, na kate-

izmed dunajskih pohištvenih manufaktur.95

Provenienca: odkup leta 1961

rega je s tušem narisana vegetabilna ornamentika,

94 Gre za par posteljnih omaric z inv. št.: UO 1296 p / a, b, iz empirske spalnične garniture, sestavljene iz dveh nizkih garderobnih omar z inv. št.: UO 1297 p / a, b, kat. št. 14, str. 187, dveh postelj z inv. št.: UO 1295 p / a, b, kat. št. 133, str. 353, toaletno mizico z inv. št.: UO 1299 p, kat. št. 72, str. 274, in umivalne omarice z inv. št.: UO 1298 p, kat. št. 26, str. 205. Omenjena garnitura je bila odkupljena leta 1961, kar je razvidno iz vpisa v zvezek s pridobljenimi predmeti 1949–1967 (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 95 Prim. kat. št. 102, str. 314.

Shrambno pohištvo Omarice

204

Posteljna omarica Med 1820–1830, bidermajer, mehek les, orehov furnir, počrnjena hruškovina, okovje iz železa in medenine. Mere: v 84, š 44, gl 37 cm Inv. št.: UO 1309 p / a96 Provenienca: odkup leta 196597

Gladke površine bidermajerske omarice, furnirane s premišljeno izbranim orehovim furnirjem z vzorcem zrcaljenih tekstur, poživljajo sumarično, a skrbno izdelani arhitekturni elementi. Omarica nima običajnih nog, ampak stoji na plinti s posnetim zgornjim robom, vrhnja plošča pa ima razmeroma široko furnirano obrobo, v sredino katere je vdelana kamnita plošča. Vratca so pomaknjena navznoter za debelino stebrov, ki jih obrobljajo na straneh, predal nad njimi pa je zamaknjen navzven, tako da celota tvori tipično arhitekturno rešitev nosilnih in nošenih delov. Na skorajda neopazno vratno krilo opozarja okov za odpiranje, ki je postavljen na sredino, kar posnema tempeljska vrata. Okovje je iz lite medenine.

96 Gre za par posteljnih omaric z inv. št.: UO 1309 p / a, b. 97 Posteljni omarici sta del garniture bidermajerske spalnice, ki jo je muzej odkupil leta 1965.

Shrambno pohištvo Omarice

205

Umivalna omarica Omarica, ki stoji na štirih nizkih levjih šapah s

pa jih blokira posebej za to narejeno okovje. No-

kroglo, ima gladke stranice. Spodnja vratca, izde-

tranjščino, pobarvano z vodoodbojno oljno barvo,

lana kot okvir s polnilom, so le počrnjena in poli-

na treh straneh obroblja plitva polička za odlaganje

tirana, zgornja pa imajo polnilo okrašeno v tehniki

potrebščin pri umivanju, manjka pa porcelanast

risbe s tušem na svetli javorovi podlagi. Na tak

lavabo z vrčem, ki je nekoč bil obvezna oprema

način sta okrašena tudi pilastra ob straneh, ki sta

vsake umivalne omarice.

zgoraj zaključena s školjkovino. Na vrhnjo ploščo umivalne omarice so s sklep-

1810–1820, empir, mehek les, javorovina, delno počrnjen javorov furnir, rezbarjena, pozlačena in poslikana lipovina, okovje iz železa.

Okovje je železno.

Mere: v 110, š 83, gl 51 cm Inv. št.: UO 1298 p98

Umivalna omarica, ki je del empirske spalnič-

Provenienca: odkup leta 1961

nimi tečaji pritrjena vratca, ki se hkrati z njo od-

ne garniture, je glede na primerjave nastala v eni

pirajo navzgor in preklopijo, v navpičnem položaju

izmed dunajskih pohištvenih manufaktur.99

98 Umivalna omarica je del empirske spalnične garniture, sestavljene iz para posteljnih omaric z inv. št.: UO 1296 p / a, b, kat. št. 24, str. 203, dveh postelj z inv. št.: UO 1295 p / a, b, kat. št. 133, str. 353, dveh nizkih garderobnih omar z inv. št.: UO 1297 p / a, b, kat. št. 14, str. 187, in toaletne mizice z inv. št.: UO 1299 p, kat. št. 72, str. 274, in je bila odkupljena leta 1961, kar je razvidno iz vpisa v zvezek s pridobljenimi predmeti 1949–1967 (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 99 Prim. kat. št. 102, str. 314.

Shrambno pohištvo Omarice

206

Kotna omarica Fino oblikovana in rezbarjena nizka kotna omarica, ki je nekdaj imela

nastavek,101

stoji na treh no-

pa še z razgibano rokokojsko školjkovino. Vsa površina razen hrbtišča je v vseh smereh razgibano

gah. Medtem ko je zadnja ravna in gladka, sprednji

oblikovana. Tako oblika kakor tudi fina izvedba

v obliki en cabriole prehajata v stranski frizi. Čel-

rezbarjenih delov nakazujeta, da bi bila omarica v

nico z napetino zapira dvoje zelo razgibano obliko-

stilu tretjega rokokoja lahko nastala v kateri izmed

vanih vratc, ki so po sredini razdeljena z navidezno

dunajskih pohištvenih delavnic.

pripiro. Okvira vratnih kril sta bogato rezbarjena z zavojčasto, paličasto in listno ornamentiko, navi-

V osrednje polje gornje plošče je pritrjena novejša svetlo zelena tkanina.

dezna pripira in stranski frizi s sprednjima nogama

100 Leta 1963 je ptujski muzej prevzel v hrambo 36 predmetov iz dvorca Turnišče. Na predajnem seznamu z zelo skopimi opisi najdemo tudi 20 pohištvenih kosov; nekateri izmed njih so kakor kotna omarica na hrbtišču ali na skritih delih veznikov označeni z napisom TURNIŠČE (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 101 Vidne so zadelane izvrtine na vrhnji plošči omarice.

Zadnja četrtina 19. stoletja, tretji dunajski rokoko, orehovina, mehek les, orehov furnir, okovje iz medenine. Mere: v 88, š 96, gl 63 cm Inv. št.: UO 1352 p Provenienca: dvorec Turnišče100

207

208

KleÄ?alniki

Shrambno pohištvo Klečalniki

209

Klečalnik z nastavkom za jaslice Spodnji del rokokojskega klečalnika z nastavkom,

oblikovano odprtino z nišo. Zgornji del nastavka z

ki stoji na štirih blazinastih nogah, je omarica s

enokrilnimi zastekljenimi vratci se zaključi z izbo-

prisekanimi in vzvalovljenimi vogali ter rahlo

čenim stropom in profilom iz masivne orehovine,

izbočeno čelnico z enokrilnimi vrati. V spodnji

ki se v sredini izteče v polžasta zaključka.

venec, ki sledi obliki omare, je vdelana izvlečna

Notranjščina nastavka, v katero so v božičnem

plošča za klečanje.103 Pod vbočeno pultno preklop-

času postavljali jaslične figurice,104 je bila prvotno

no desko je bila prvotno le niša, ob predelavi pa so

poslikana z motivom Svete dežele, ostanki poslika-

vanjo vstavili tri predale iz mehkega lesa.

ve pa so še delno vidni na eni izmed stranic.

Nastavek je ožji in globok le toliko kot ravni del

Razmeroma preprosta marketerija je omejena

vrhnje plošče. V predelu, kjer se prek volut še dodat-

na okvire s polnili, ki so mestoma razgibano ob-

no zoži po širini, ima na sprednji strani razgibano

likovani in zapolnjeni s svetlo-temnim orehovim

102 Klečalnik z nastavkom za jaslice ima herbersteinski inventarni oznaki na nalepljenem lističu na hrbtišču nastavka s podatki: Arbeitszimmer S. H. / Pag 162 / Post 32, in z modro kredo: Pg 162 P 32. Pohištveni kos je vpisan že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 162 v razdelku Arbeitszimmer Seiner Hochgeboren pod številko 32 kot: 1 / Kasten, eingelegt, nebst Vitrine / beides 2 Stöckig, hart, antik (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Viden je tudi na fotografiji t. i. grofove delovne sobe (NS 382) iz prve polovice 20. stoletja (pred 1945), pod številko 162/32 pa ga z nekoliko drugačnim opisom najdemo vpisanega še v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku ARBEITSZIMMER des Grafen / Ostwand kot: 1 / Bücherschrank, Barock / Zweiteilig, eingelegt, fourniert, Süddeutsch +/- 1740/ 18.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 103 Ta se odpira s kovinsko podporo na tečajih. 104 Ob zadnjem restavratorskem posegu so bili v kotih notranjščine nastavka najdeni koščki dekoracije oblačil jasličnih figuric, kar kaže, da gre za plemiške omarične jaslice.

Tretja četrtina 18. stoletja, pozni rokoko, mehek les, orehovina, orehov in javorov furnir, furnirji orehove korenine, ebenovine in močvirskega hrasta, steklo, okovje iz železa in medenine. Mere: v 190, š 100, gl 60 cm Inv. št.: UO 1270 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov102 Leta 1996 konserviral in restavriral Boštjan Roškar.

210

furnirjem,105 od polnil iz dekorativnejšega furnirja orehove korenine pa jih ločujejo temni trakasti vstavki. Nekoliko bolj zapleten vzorec je le na vratnem krilu. Plitvo in zelo skrbno izdelano rezbarijo sestavljajo paličasti profili s polžastimi zaključki in precej stiliziran školjkovinast motiv. Profilne letve, ki se uvijajo v različnih smereh, so mojstrsko izdelane. Kljub živahnosti profilacij, rezbarije in osnovne konstrukcijske zasnove pa izčiščena marketerija že nakazuje bližajočo se spremembo stila. Klečalnik z nastavkom za jaslice je bil v preteklosti popravljen in predelan.106 Objave: CIGLENEČKI, ROŠKAR 1998, ROŠKAR, ŠTEFANIČ, 2011, 2012, str. 48–49.

105 Uporabili so orehovo beljavo in črnjavo. 106 Klečalnik z nastavkom za jaslice je bil vsaj dvakrat popravljen in predelan. Zdi se, da je bil kos pred obnovo sredi 19. stoletja, na kar je opozarjal danes uničen napis, v zelo slabem stanju. Glede na poškodbe slikarije v notranjščini in velikih površin zamenjane marketerije je bil najbrž izpostavljen atmosferilijam. Mizar, ki je kos takrat obnavljal, je veliko poškodovanega ali odpadlega furnirja nadomestil s furnirjem neustrezne teksture. Na podlagi drugačnega opisa tega pohištvenega kosa v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, kot ga najdemo v cenilnem zapisniku iz leta 1965, smemo domnevati, da so nastavek predelali v knjižno vitrino tako, da so izravnali vzvalovljeno dno in v sredino nastavka vstavili polico ter vso notranjščino modro prepleskali. V inventarju iz leta 1909 so namreč najbrž ob revidiranju leta 1913 ali 1920, morda tudi prej, prečrtali vpis tega pohištvenega kosa, saj ga takrat ni bilo več v t. i. grofovi delovni sobi, kar je najbrž povezano z napisom, ki je bil viden na pultni deski pod modrim opleskom, češ da je mizar vzel klečalnik v drugem nadstropju gradu: Der Aufsatz mit Glas (Vitrine) in diesem Kasten eigenes aufgehoben im Magazin des II. Stocks (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO).

Shrambno pohištvo Klečalniki

211

Klečalnik Plitvi omarici z enokrilnimi vrati v osrednjem delu

orehovega furnirja in polnili iz furnirjev orehove in

je pritaknjena klečalna deska na tečajih, pod kate-

vrbove korenine, osrednji prizor na površini vrat

ro je nizek predal. Omarica je zgoraj zaključena z

pa je figuralen. V skalnati pokrajini s cerkvijo na

vzvalovljenim pultom, ki prehaja v ravno poličko.

strmi skali, po kateri pleza koza, z ostarelim dre-

Posamezne dele obtekajo profilne letve različnih

vesom in oblaki stoji puščavnik s križem. Drži ga

prerezov, pult pa je na straneh obrobljen s plitvo

nasproti letečemu stvoru, ki najbrž simbolizira hu-

rezbarijo z motivom akantovega lista in polžas-

diča. Marketerija je bila zaradi barvitosti uporablje-

tim zaključkom. Z izjemo pultne deske iz masivne

nih lesov in delne umetne obarvanosti osrednjega

orehovine je vsa vidna površina večinoma marke-

prizora nekdaj veliko bolj slikovita kakor danes.

tirana z geometrijskimi liki z okvirji iz filetiranega

107 Okrasno okovje je izgubljeno. 108 Klečalnik, ki je nekdaj imel na hrbtišču herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo: Pg 217 P 62, je pod številko 217/62 vpisan v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / ECKZIMMER kot: 1 Betschemel, Barock / eingelegt »betender Eremit«, Nussholz, fourniert / 18. Jhdt. / 7.000 (RM). V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, ki je bil nazadnje revidiran in dopolnjen desetletje kasneje, še ni vpisan, zato vemo, da so ga grofje Herbersteini dali prepeljati v ptujski grad šele po letu 1920 (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO).

18. stoletje, barok, mehek les, orehovina, furnirji orehove in vrbove korenine ter močvirskega hrasta, javorov in slivov furnir, okovje iz železa.107 Mere: v 100, š 88, gl 68 cm Inv. št.: UO 1316 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov108 Leta 2002 restavriral Boštjan Roškar.

Shrambno pohištvo Klečalniki

212

Klečalnik Oblikovan je podobno kot prej opisani klečalnik,110

površina klečalnika večidel marketirana s furnirji

le da je večjih dimenzij in nima toge pultne deske,

le ene drevesne vrste, ta vseeno daje vtis slikovi-

zaradi večje širine pa ima dvokrilna vrata. Mar-

tosti.

keterija je razdeljena na okvirje s polnili: slednja

Klečalnik ima medeninasto okovje in v mede-

iz furnirja orehove korenine so od okvirjev iz pod

ninasto pločevino oblečene železne tečaje. Ščitka z

kotom postavljenega orehovega furnirja radialnega

vazo in ptičema ob straneh sta novejša,111 saj so pod

reza ločena s trakastim vstavkom iz prečno polo-

njima vidne sledi prvotnega okovja.

ženega furnirja murve. Kljub temu, da je vsa vidna

109 Klečalnik s herbersteinsko inventarno oznako z rdečo kredo na notranji strani klečalne deske s podatki: I. H. Schlafz. P 131, je vpisan že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 131 v razdelku Schlafzimmer Ihrer Hochgeboren pod številko 28 kot: 1 / Betschemel / hart, eingelegt, Messingbeschläge, mit je 2 Vögel m. Blumen, mit Doppeltüre (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). S številko 28 označen klečalnik je viden na fotografiji t. i. grofičine spalnice (F 150), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 131/28 pa je vpisan tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SCHLAF-Zimmer der Gräfin / Ostseite kot: 1 / Betschemel / hart, eingelegt, Messingbeschläge, je 2 Vögel und Blumen, mit Doppeltüre / +/- 1700 / 7.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 110 Inv. št.: UO 1316 p, kat. št. 29, str. 211. 111 Vendar so ju zamenjali pred letom 1909, saj njun opis zasledimo že v inventarju iz leta 1909.

Druga polovica 18. stoletja, prehod iz rokokoja v klasicizem, mehek les, orehovina, orehov in murvov furnir, furnir orehove korenine, okovje iz železa in medenine. Mere: v 94, š 120, gl 75 cm Inv. št.: UO 1321 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov109

Shrambno pohištvo Klečalniki

213

Klečalnik Klečalnik, ki stoji na nizkih blazinastih nogah, je

vzvalovljeno preklopno pultno desko na tečajih,114

po konstrukciji podoben prejšnjima,112 le da za-

ki se zaklepa s ključavnico, so trije majhni pre-

radi posnetih in vzvalovljenih vogalov daje vtis

dalčki. Medtem ko je vsa notranjščina klečalnika iz

večje razgibanosti. Vogali podnožja so zalomljeni

neobdelanega mehkega lesa, zunanjščino prekriva

in konveksno izbočeni, tej obliki pa sledita tudi

preprosta marketerija v obliki okvirov s polnili:

profila, ki ga obrobljata. V čelnico je bila nekdaj

robovi le-teh so iz orehovega furnirja, polnila so iz

vdelana tudi ključavnica, ki je zaklepala klečalno

nekoliko bolj strukturirane »vejnate« orehovine,

desko in prostor pod njo. Omaričast nastavek ima

trakasti vstavki pa iz furnirjev močvirskega hrasta

enokrilna vrata s

ključavnico113

in francoskimi te-

čaji iz kovanega železa, oblečenimi v medeninasto

in javora. Od prvotnega okovja so ohranjeni tečaji

pločevino, notranjščina pa je razdeljena s polico in

in ključavnici. Oba obstoječa klasicistična in

dvema manjšima predaloma v zgornjem delu. Pod

secesijska ščitka za ključ sta bila dodana kasneje.

112 UO 1316 p, kat. št. 29, str. 211 in UO 1321 p, kat. št. 30, str. 212. 113 Originalni ščitek je izgubljen. 114 Tečaji so prav tako kovani in oblečeni v medeninasto pločevino.

Druga polovica 18. stoletja, pozni barok, mehek les in orehovina, orehov in javorov furnir, furnirja močvirskega hrasta in orehove korenine, okovje iz železa in medenine. Mere: v 94, š 76, gl 61 cm Inv. št.: UO 1322 p Provenienca: neznana

214

Predalniki

Shrambno pohištvo Predalniki

215

Predalnik Ohišje predalnika, ki sledi vzvalovljeni obliki čel-

orehovega furnirja in osrednja rombasta polja iz

nic treh predalov, stoji na štirih nizkih nožicah v

furnirja vrbove korenine, je na čelnicah predalov.

obliki en cabriole. Le-te so povezane z razgibano

Vrhnja plošča predalnika je razdeljena v dve polji s

izžaganimi in rezbarjenimi vezniki iz orehovine,

sredico iz orehovega furnirja, ki ju obteka trakast

iz enakega materiala pa je izdelan tudi paličast

vstavek iz jesenovega furnirja, obrobe vseh polj pa

profil, ki obteka vrhnjo ploščo. Vsa vidna površina

so iz prečno postavljenega orehovega furnirja.

je marketirana s preprostim geometrijskim vzorcem. Nekoliko bogatejša marketerija, sestavljena

Ključavnice so iz kovanega železa, ščitki za ključ116 in ročaji pa so iz pozlačene medenine.

iz murvovih trakov, ki obtekajo trikotna polja iz

115 Predalnik, ki ima herbersteinski inventarni oznaki na nalepljenem lističu na hrbtišču s podatki: Cäcilien Zimmer / Pg 222 / P 21, in z modro kredo v notranjščini predala: Cäcil. Z., je vpisan v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer na strani 222 v razdelku II. Stock / Cecilien-Zimmer pod številko 21 kot: 1 / Commode / hart, eingelegt, mit Messingbeschlägen, 3 Schubladen (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). S številko 21 označen predalnik je viden na fotografiji t. i. Cecilijine sobe (F 131), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 222/21 pa je vpisan tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / CÄCILIEN -Zimmer kot: 1 / Kommode, Louis XVI. / hart, eingelegt mit lichten Linien, Original-Messingbeschlägen, mit 3 Schubladen / Ende 18. Jhdt. / 6.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 116 Ročaji za izvlek bi glede na obliko lahko bili prvotni, saj ni vidnih sledov zamenjave, pod klasicističnimi ščitki za ključ pa so vidni sledovi pritrdilnih luknjic starejšega okovja.

Druga polovica 18. stoletja, rokoko, mehek les, orehovina, furnir vrbove korenine, orehov, murvov in jesenov furnir, okovje iz železa in medenine. Mere: v 90, š 126, gl 63 cm Inv. št.: UO 1277 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov115 Leta 2002 restavriral Boštjan Roškar.

216

Shrambno pohištvo Predalniki

217

Predalnik Škatlasto ohišje predalnika s tremi predali, ki je

takšno polje. Obtekajo jih zapleteno sestavljeni tra-

zgoraj in spodaj zamejeno s profiloma iz orehovine,

kasti vstavki s puščičastim

stoji na štirih nizkih koničnih nogah, od katerih

javora, tise in počrnjene hruške, ki so v vogalih za-

sta sprednji rezbarjeni v klasicistični maniri s ka-

mejeni s kvadratkom iz pušpana, obrobe osrednjih

nelurami, zadnji dve sta pa zgolj gladko poskoblja-

motivov na predalih, pokrovu in obeh stranicah pa

ni. Marketerija je preprosta klasicistična. Čelnice

so iz poševno postavljenega orehovega furnirja.

predalov so razdeljene na polji s sredico iz orehove

motivom118

iz furnirjev

Okovje, z izjemo ključavnic iz kovanega železa,

korenine, pokrov na polji s sredico iz zavito raščene

ni prvotno, saj so pod njim vidni ostanki struženih

orehovine, stranici predalnika pa imata zgolj eno

lesenih čepov za izvlek.119

117 Predalnik, ki ima poleg še ene starejše inventarne oznake na nalepljenem lističu: No. 24, še herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo na hrbtišču: H. Schlafz. / Inv. Nr. 11 in na stranici predala: Pg 129 P 11, je vpisan v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer na strani 129 v razdelku Schlafzimmer Ihrer Hochgeboren / Nordseite pod številko 11 kot: 1 / Commode / hart, eingelegt, mit Messingbeschlägen, mit Urnen, geradlinig. Mustern und Blättchen (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). S številko 11 označen predalnik je viden na treh fotografijah t. i. grofičine spalnice (F 134, F 150 in F 209), ki so najbrž nastale za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 129/11 pa je vpisan tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SCHLAF-Zimmer der Gräfin / Nordseite kot: 1 / Kommode, Louis XVI. / hart, eingelegt, mit Kronen, geradlinigen Mustern und Blättchen, mit Messingbeschlägen, französisch / +/- 1770 / 16.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 118 Čeprav so videti precej preprosti, so bili za izdelavo v 18. stoletju, ki je temeljilo zgolj na ročnem orodju, mnogo bolj komplicirani kot marsikatera razgibana rokokojska marketerija v tistem času. 119 Z namestitvijo ulitega in posrebrenega klasicističnega okovja je predalnik postal precej bolj imeniten, kot je bil poprej.

Konec 18. stoletja, klasicizem, orehovina, furnir počrnjene hruške, orehov, javorov, tisov in pušpanov furnir, okovje iz železa in medenine. Mere: v 93, š 131, gl 64 cm Inv. št.: UO 1313 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov117 Leta 2013 konserviral Boštjan Roškar.

Shrambno pohištvo Predalniki

218

Predalnik Predalnik stoji na podnožju s štirimi razmeroma

Marketerija je pretežno iz češnjevega furnirja

visokimi koničnimi nogami kvadratnega prereza,

radialnega reza. Furnirji so postavljeni v četrtinah

ki je z nogami vred izdelano iz masivne hruškovi-

in pasovih pod različnimi koti in v različnih sme-

ne.121

reh. Trakast vložek, ki je izdelan iz furnirjev javora

Noge so kanelirane s po eno kaneluro na vsaki

strani, plitvo rezbarjene veznike pa obteka tanek in

in počrnjene hruške,123 se v vogalih razvije v zelo

ozek ploščat profil.

zapleteno obliko meandra. Podobno sta marketi-

Škatlasto ohišje, v katero sta vdelana predala,122

rani tudi stranici in čelnici predalov, čeprav imata

je v vogalih rogljičeno, spodaj in zgoraj pa zaklju-

slednji zaradi manjše površine, ki je bila na razpo-

čeno s preprostim klasicističnim profilom. Čela

lago, nekoliko bolj preprosto marketerijo.

stranic in prašnice prav tako obteka tanek in ozek ploščat profil.

Ključavnici sta iz kovanega železa, okrasno okovje pa je iz ulite in posrebrene medenine.

120 Predalnik s herbersteinsko inventarno oznako z nalepljenim lističem na hrbtišču s podatki: Burgen-Zimmer / Pag 205 / Pg 18, je vpisan že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 205 v razdelku II. Stock / Burgen-Zimmer pod številko 18 kot: 1 / Commode / hart, eingelegt, mit Beschlägen, 2 Schubladen (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Pod številko 205/18 je vpisan tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / BURGEN-Zimmer kot: 1 / Kommode, Louis XVI. / hart, eingelegt, Original / 18. Jhdt. / 8.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 121 Zaradi izbire precej slabega lesa je nekoliko deformirano. 122 V Franciji so bili v 18. stoletju predalniki z dvema predaloma značilni predvsem za Pariz, medtem ko so na podeželju izdelovali predalnike s tremi predali. 123 Furnirji so zloženi v »sendvič« ter nato zlepljeni in nažagani. Gl. str. 150.

Konec 18. stoletja, klasicizem, mehek les, hruškovina, češnjev in javorov furnir, furnir počrnjene hruškovine, okovje iz železa in medenine. Mere: v 85, š 130, gl 64 cm Inv. št.: UO 1329 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov120 Leta 1992 konserviral in restavriral Boštjan Roškar.

Shrambno pohištvo Predalniki

219

Predalnik Predalnik ima dva prostorna predala, katerih vidni

strojno rezanega furnirja je enakomerno razpore-

stranici zavzemata skoraj vso konveksno-kon-

jena po stranicah, čelnicah predalov in pokrovu: v

kavno razgibano čelnico. Prav zato ima zelo nizke

osnovo iz orehovega (?) furnirja, poševno polože-

noge, ki so v bistvu zgolj nadaljevanje stranic,

nega v različnih smereh, so vdelani trakasti vstavki

spredaj pa nizko podnožje z valovito izžaganim

iz furnirja rožnega lesa, ki delijo marketerijo v polja

spodnjim robom. Konveksno izbočena je tudi zgor-

amorfnih oblik in različnih dimenzij.

nja plošča na tečajih, pod katero je zelo plitva in nekdaj z rdečim plišem obložena skrinja. Vidna notranjščina predalov je izdelana iz ma-

Celostno podobo predalnika dopolnjuje ulito, cizelirano in nekoč v ognju pozlačeno

okovje.126

Finost in natančnost izdelave kažeta, da je

sivne hrastovine, čelnici iz mehkega lesa pa sta na

bil kos izdelan v enem izmed velikih evropskih

notranji strani furnirani s hrastovim furnirjem.

središč, morebiti celo v Parizu.

Marketerija na zunanjščini predalnika iz tankega

124 V Franciji so pohištvo v stilu Louisa Philippa izdelovali še vse 19. stoletje, kakor tudi še danes. 125 Predalnik, ki ima na notranji stranici prvega predala vtisnjene tri žige z napisom: Wöllan (Velenje), je del garniture, sestavljene iz mizice z inv. št.: UO 1311 p, kat. št. 59, str. 257, para posteljnih omaric z inv. št.: UO 1458 p / a, b, dveh postelj z inv. št.: UO 1411 p / a, b, in velikega ogledala z inv. št.: UO 1368 p. Pohištveni kosi iz omenjene garniture, ki so sicer brez herbersteinskih inventarnih oznak, prav tako pa jih ne najdemo v nobenem inventarnem popisu ptujskega gradu, bi morda lahko bili iz zapuščine grofov Herbersteinov (?), saj je bila do konca druge svetovne vojne zadnja v vrsti lastnikov t. i. Vile Herberstein, ki je med Velenjskim gradom in gradom Šalek, grofica Maria Anna Herberstein. Vendar gre pri tem zgolj za domnevo, ki ni podprta z nobenim dokumentom, zato seveda obstaja tudi možnost, da je garnitura v muzej morda prišla leta 1948 iz Federalnega zbirnega centra. 126 Ormoulu, gl. str. 147.

Druga polovica 19. stoletja, neorokoko (stil Louisa Philippa),124 hrastovina, mehek les, orehov (?) furnir, furnir rožnega lesa, okovje iz železa in medenine. Mere: v 100, š 128, gl 62 cm Inv. št.: UO 1336 p Provenienca: Velenje125

220

Pisalno pohiĹĄtvo

Shrambno pohištvo Pisalno pohištvo

221

Damski pisalnik Mizasto podnožje nosi nizek nastavek s pisal-

robov pisalnika so le marketirani, samo nastavek s

no ploščo ter s timpanonskim čelom zaključeno

predali je na vrhu zaključen s profilnim vencem.

omarico s predalčki in nišo z vratci v osrednjem

Marketerija je enakomerno razporejena po vsej

delu. Posamezni deli pisalnika so postavljeni drug

skrbno obdelani zunanji in notranji površini pisal-

na drugega, kot je bilo to v navadi v 18. stoletju.128

nika, kar kaže, da gre za dragocen kos. Najbolj se

Podnožje ima štiri zavite noge kvadratnega prere-

razživi na preklopni plošči, kjer se prepleta moj-

za, od katerih sta sprednji postavljeni pod kotom.

strsko izdelana trakasta ornamentika v barvi fur-

Noge so zgoraj zaključene s kapitelom, spodaj pa s

nirjev dveh lesov, slivovine in močvirskega hrasta,

profilirano pravokotno bazo in vezane z letvastim

oboje pa je obrobljeno s tankim javorovim vstav-

veznikom, ki sledi obliki predpasja, vse skupaj pa

kom. Vmesni prostori so zapolnjeni s furnirjem

stoji na blazinastih nogah. Na sprednji strani je

orehove korenine, obrobe pa s furnirjem oreha. Po

veznik vbočen, vogala pa sta prisekana. Tudi predal

preostali površini je marketerija zaradi omejenega

s svojimi zalomljenimi oblikami po vsej širini zves-

prostora skromnejša in omejena na bolj ali manj

to sledi predpasju, v katero je vstavljen. Zaključki

členjene obrobe s polnili.

127 Damski pisalnik s herbersteinskima inventarnima oznakama z modro kredo in nalepljenim lističem na hrbtišču s podatki: Salon der Gräfin / Pg 134 / Post 2, je vpisan že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 134 v razdelku Salon Ihrer Hochgeboren pod številko 2 kot: 1 / Schreibkasten, alt, eingelegt, klein / 12 Mosaiklandschaften, 10 äussere Schubläden, 3 Schublädchen in der centralen Vertiefung, 4 untere Schublädchen, alle 17 mit je einen Messingknopf, Schreibplatte mit schwarz-gelb eingelegter Careaux, 4 geschweifte, eingel. Füsse (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). S številko 2 označen pisalnik je viden kar na treh fotografijah t. i. grofičinega salona (F 135, F 144 in F 165), ki so najbrž nastale za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 134/2 pa je vpisan tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON der Gräfin / Westseite kot: 1 / Schreibtisch, Barock / 17 Schubfächer mit Messingknopf, geschwungene Füsse, Schreibplatte mit schwarz-weis eingelegtem Karo (Ruinenmarmor), österreichisch / +/- 1700 /25.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 128 Dno nastavka stoji na neobdelanem lesu. Furnir sega le do roba nastavka.

Začetek 18. stoletja, pozni barok, orehovina, mehek les, furnirja orehove korenine in močvirskega hrasta, orehov, slivov in javorov furnir, vstavljeni kamni v tehniki piètra dura, okovje iz železa in medenine. Mere: v 173, š 91, gl 66 cm Inv. št.: UO 1279 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov127 Leta 1992 restavriral Boštjan Roškar.

222

223

V polnila predalčkov in vratc nastavka ter v luneto timpanonskega zaključka so vdelane miniaturne krajine v tehniki piètra

dura,129

ki spo-

minjajo na Toskano. Čeprav so krajine nekoliko okorne izvedbe, je

mojster130

zelo pretanjeno izrabil

zelo svetlega do temnega. Okovje, tolčeno iz tanke medeninaste pločevine, ki je bilo najbrž prvotno pozlačeno v ognju, je značilno za zgodnje 18. stoletje. Tečaji so železni in oblečeni v tanko medeninasto pločevino. Zelo

barvitost in naravne nepravilnosti v kamnu,131 ki

dobra ohranjenost celotnega kosa, razen nekaj

jih je za ponazoritve podrasti, grmovja in dreves

izgubljenega okrasnega okovja in maloštevilnih

vkomponiral vanje. Marketerija v notranjščini

novejših zakrp, kaže, da je bil vseskozi deležen

pisalnika je oblikovno nekoliko skromnejša, ven-

dobrega ravnanja. Danes je kos površinsko obdelan

dar na enako visokem izvedbenem nivoju kakor

s francosko polituro, prvotno pa je bil skoraj zago-

tista na zunanjščini. Mizna plošča je marketirana z

tovo lakiran.132

domišljeno geometrijsko ornamentiko, ki daje vtis tridimenzionalnosti. Izbrani so namreč furnirji

Objave: LOZAR ŠTAMCAR 2011, str. 110–111, ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 46–47.

treh različnih lesov, ki so barvno stopnjevani od

129 V našem primeru gre v bistvu za tehniko piètra tenera, saj so uporabljene mehkejše kamnine, večinoma apnenci. Gl. poglavje Krasilne tehnike, str. 146. 130 Mišljen je mojster, ki je izdelal vstavke v tehniki piètra tenera. Mizar je namreč že izdelane kompozicije, prilepljene na nosilno kamnito ploščo, le vdelal v pohištveni kos. Plošče so bile lahko izdelane vnaprej ali pa prav za določen pohištveni kos. V našem primeru gre najbrž za vnaprej izdelane kamnite plošče, katerim je moral mizar prilagoditi mere pohištva. To bi lahko potrjevala predalčka, vgrajena v centralni del nastavka, ki sta nekoliko večja in ne ustrezata načinu vstavitve preostalih v marketirane dele. 131 T. i. dendriti so vejasto oblikovana izločnina v tesnih razpokah kamnin. Različne drobno razvejene tvorbe so nastajale tisočletja in spominjajo na grmovje in drevesa (Pavšič (ur.): Geološki terminološki slovar, geslo: dendriti, str. 57). Za podatek, da gre za dendrite, se zahvaljujeva Francu Golobu. 132 Gl. poglavje Površinske obdelave, str. 137-139.

Shrambno pohištvo Pisalno pohištvo

224

Tabernakeljski pisalnik Profilacije in čelnice štirih dokaj nizkih preda-

na stranicah, profilacije pa so omejene zgolj na dve

lov sledijo spredaj večkrat zalomljeni in v sredini

profilni letvi, ki obtekata predalnik in venec na-

vbočeni obliki predalnika, ki stoji na blazinastih

stavka, saj so vsi drugi topo zaključeni robovi zgolj

nogah. Nad njim je dvodelni nastavek: spodnji nižji

prečno furnirani. Marketerija se najbolj razživi

in globlji ima ob straneh osrednje niše z dvema

na izbočenih vratcih nastavka, kjer se izmenično

plitvima predalčkoma, ki jo zapira preklopna pi-

prepletajo trakovi slivovega furnirja in furnirja

salna plošča, še dva predalčka, zgornji del nastavka

močvirskega hrasta na podlagi iz zelo dekorativne-

pa ima obliko plitve omarice z vzvalovljeno spred-

ga furnirja orehove korenine. Vsa marketerija, ki je

njo stranico.134 Slednja ima po šest manjših preda-

razporejena po pohištvenem kosu, je oblikovno za-

lov ob straneh, ki zamejujejo osrednji in po višini

snovana kot okvir s polnilom. Okvirji so izdelani iz

nekoliko dvignjen del135 z izbočenimi vratci, pod

orehovega furnirja radialnega reza, položenega pod

katerimi je še en, prav tako izbočen predal, enako

kotom,138 in trakastega vstavka, polnila, v katera so

visok, kot so predali ob straneh. Niša, ki jo zapirajo

na večjih ploskvah čela vstavljeni trakasti prepleti

vratca in je v nasprotju s pričakovanji ter v pri-

različnih oblik, pa iz furnirja vrbove korenine.

merjavi s skrbno in bogato obdelano zunanjščino povsem

preprosta,136

ima vdelanih še šest majhnih

predalčkov in centralno zaklepanje.137 Pisalnik je marketiran z geometrijsko ornamentiko, ki je na čelnici bogatejša kakor

Okovje je iz kovanega železa, medenine in medeninaste pločevine, z vidnimi sledovi pozlate v ognju.139 Prvotno je bil pisalnik najbrž lakiran, obstoječa obdelava površine pa je politura.

133 Pisalnik s herbersteinsko inventarno oznako na stranici enega izmed zgornjih predalčkov z modro kredo: Pg 133a P 52 in nalepljenim lističem na hrbtišču z napisom: Aus Wurmberg, je vpisan že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, vendar z drugačnimi podatki, kot jih razberemo iz napisa z modro kredo. Pisalnik najdemo opisan na strani 234 v razdelku II. Stock / Schwarzes-Zimmer pod številko 42 kot: 1 / Schreibkasten / gross, eingel. mit schwarzen, viereckigen Linien, mit Messingbeschlägen / W(urm)b(erg) (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Pohištveni kos so po letu 1920, najbrž pa takrat, ko je na ptujski grad prispela oprema iz bližnjega hrastovškega gradu, premestili iz t. i. črne sobe v grofičino spalnico in mu pri tem ustrezno popravili inventarno številko. Pod slednjo 133a/52 je v razdelku SCHLAF-Zimmer der Gräfin / Westseite vpisan tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer kot: 1 / Schreibtisch, Barock / 20 Schubfächer, Tür, mit 6 Schubfächern, mit schöner Einlegearbeit, Original-Messingbeschlägen, Nuss, fourniert, österreichisch / 18. Jhdt. / 15.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 134 Oba nastavka sta drug na drugega postavljena po tipičnem načinu tistega časa: naležni ploskvi sta postavljeni na nefurniran mehek les, furniran je samo vidni del ploskve, na katero sta nastavka postavljena. 135 V resnici pa gre za apliko, ki je dodana osnovni konstrukciji. 136 Viden je neobdelan les iglavca. 137 Centralno zaklepanje je bilo zelo priljubljeno pri pohištvu tistega časa. Gre za preprosto leseno gibljivo letev z zobci, ki s pomikom navzdol pade v zareze predalčkov in jih tako blokira. Ta sistem je v uporabi še danes. 138 T. i. filetacija. 139 Nosilno okovje so predvsem tečaji in ključavnice ter bolj preproste vrste zapahov, ki imajo lahko tudi dekorativno funkcijo. Zaradi konstrukcijske trdnosti je praviloma izdelano iz kovanega železa, ki pa je lahko na vidnih straneh oblečeno v tanko medeninasto pločevino. Medenina namreč omogoča pozlato v ognju, ki na golem železu ni možna. Dekorativno okovje ima zgolj estetsko funkcijo. V funkcionalnem smislu je skorajda nepotrebno, veliko pa pripomore k dovršenemu videzu posameznega pohištvenega kosa.

Sredina 18. stoletja, barok, mehek les, orehovina, orehov, slivov in javorov furnir, furnirji močvirskega hrasta, orehove in vrbove korenine, okovje iz železa in medenine. Mere: v 186, š 130, gl 83 cm Inv. št.: UO 1290 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Vurberk133

225

Shrambno pohištvo Pisalno pohištvo

Pisalnik Plitvo telo pisalnika, ki stoji na štirih blazinastih

226

zapolnjen z orehovim furnirjem,144 v sredini pa z in furnirjem

nogah, je razmeroma ploskovito oblikovano, videz

orehovim furnirjem gladkega

razgibanosti pa mu dajejo stranici, ki sta v spod-

orehove korenine. Trakast vstavek, ki se na čelu

njem predelu izbočeni, in nastavek, ki je v resnici le

še bolj razživi, sledi ob daljših robovih obrisom

umetelno izžagana deska s konzolo za dekorativni

konstrukcijskih delov, na konceh pa se zaključi z

predmet ali majhno stoječo uro.

asimetričnim zavojčevjem. Rokajska školjkovina

Pisalnik je okrašen z rokokojsko marketerijo, ki

reza145

iz javorovega furnirja je zaradi želje po večji sliko-

jo redko najdemo na kosih v naši zbirki pohištva.

vitosti še dodatno gravirana. Izvedba rezbarskih

V primerjavi s stranicami je čelo pisalnika z glad-

in marketarskih del je navkljub domiselni in dobri

kima dvokrilnima

vratoma,141

poševno postavljeno

preklopno ploščo, ki zapira notranjščino s štirimi majhnimi in precej plitvimi

predalčki,142

in nastav-

kom precej bogateje marketirano. Okoli trakastega vstavka143

se na ožjih koncih vratnih polnil boho-

tijo razgibani, asimetrični in rokokojsko živahni školjkovinasti ornamenti. Prostor ob robovih je

140 Pisalnik z žigom GUTENHAAG na notranji strani vrat, ki kaže na njegovo hrastovško provenienco, in s herbersteinskima inventarnima oznakama z modro kredo in nalepljenem lističu na hrbtišču s podatki: Salon Ihrer Hochgeboren / Pag 143a / Post 80, je viden na fotografiji t. i. grofičinega salona (F 130), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 143/80 pa je vpisan tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON der Gräfin / Nordseite kot: / 1 / Stehpult, Barock / Schreibkasten, eingelegt, Messingbeschläge, 4 Fächer, 4 Schubladen, Aufsatz mit Muschel, zweitürig, süddeutsch / +/- 1730. / 12.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 141 Vrata so obrobljena z zaobljenim profilom in imajo na sredini profilirano pripiro. 142 Tik pod pisalno ploščo sta na straneh tudi izvlečni letvici, na kateri se nasloni vrhnja preklopna pisalna plošča, ko je le-ta odprta. Iz visoko postavljene pisalne plošče se da sklepati, da gre najbrž za moški pisalnik, čeprav je bil nekdaj del opreme grofičinega salona. 143 Trak ni več oblikovan v prepletih in z ostrimi zalomi kot pri zgodnejšem pohištvu, ampak z mehkimi in večkrat prekinjenimi zavoji, ki so členjeni s polžastimi zaključki. 144 Gre za poševno postavljen furnir radialnega reza z izmenjujočimi se partijami temne jedrovine in svetle beljave. Tak način zlaganja furnirja je bil še posebej priljubljen v južnonemških in avstrijskih deželah. 145 Gladek rez pomeni lesno teksturo brez večjih nepravilnosti, lahko pa je ta radialna ali tangencialna. 146 Povprečnost se kaže v skromnih in okorno izvedenih profilacijah, šibkost rezbarskega znanja pa je najbolje vidna na rezbarjeni školjkovini konzolnega podstavka. Marketerija je sicer na nekoliko višjem nivoju, pa vendar daleč od mojstrske. Že v osnovi gre za nedoslednosti pri izbiri furnirja, kjer je sicer vidna težnja po ritmičnem ponavljanju svetlih in temnih partij, a se le-ta mestoma izgublja. Okorna je tudi izvedba školjkovine in trakastih vstavkov, kjer zelo nihajo širine posameznih delov vstavka, kakor tudi širina celotnega vstavka. Prav tako se pojavljajo za oko neprijetni zalomi krivin, ki bi sicer morale gladko teči.

zasnovi zelo povprečna.146 Železno okovje je oblečeno v tanko medeninasto pločevino. Izgubljeno originalno dekorativno okovje je nadomeščeno z neorokokojskim. Objave: LOZAR ŠTAMCAR 2011, str. 106–107, ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 38–39.

Sredina 18. stoletja, rokoko, orehovina, mehek les, orehov, javorov in slivov furnir, okovje iz železa in medenine. Mere: v 156, š 104, gl 31 cm Inv. št.: UO 1218 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec140

227

228

Shrambno pohištvo Pisalno pohištvo

229

Pisalna omara Spodnji del pisalnika v obliki predalnika s tremi

stranicah je marketerija preprostejša in geometrij-

večjimi in dvema manjšima, precej nizkima preda-

ska, na zunanjih ploskvah pa bogatejša vegetabilna

loma tik pod poševno preklopno pisalno ploščo148

z motivi ocvetličenih vaz in simetrične zgodnje

stoji na štirih blazinastih nogah. V notranjščini

rokokojske školjkovinaste ornamentike. V polja

niše, ki je sicer skrita pod pisalno ploščo, so pre-

razdeljena zasnova iz orehovega furnirja različnih

dalčniki na sredini in po dva predala na straneh. Z

rezov, v katera so vstavljeni zelo pretanjeno gra-

vzvalovljenim čelom zaključen nastavek pisalnika

virani vložki iz javorovega furnirja,149 je obrobljena

zapirajo dvokrilna vrata, za katerimi je bogata

s trakastim vložkom iz tisovega in javorovega fur-

notranjščina z nišo, skrito za vratci, ki jo spodaj in

nirja. Vsi profili, med katerimi je še posebej zani-

zgoraj zamejujeta dva, na vsaki strani pa še po šest

miv zgornji, kjer je les položen prečno in segment-

predalčkov. Stik predalnika z nastavkom je znači-

no sestavljen, so izdelani iz masivne orehovine.

len za tisto obdobje, saj furnir sega samo do začetka profilacije nastavka. Vsa vidna zunanja in notranja površina pisalnika je bogato marketirana. V notranjščini in na

Obstoječe okovje, razen ključavnic, z vidnimi ostanki pozlate v ognju je ulito iz medenine.150 Površina je obdelana s francosko polituro, ki ni prvotna.

147 Pisalnik s herbersteinsko inventarno oznako na nalepljenem lističu na hrbtišču z napisom: Salon Ihrer Hochgeb. / Pag. 139 / Post 47, je z zelo podrobnim opisom vpisan že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 139 v razdelku Salon Ihrer Hochgeboren pod številko 47 kot: 1 / Schreibkasten, gross / reich eingelegt mit Messingbeschläge, 3 th. / Untertheil: 3 grosse Schubläd., 2 kleine Schubläd., 2 Stützen / Mittlerer Teil: 4 Schublädch., 3 Fächer (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Pohištveni kos ima na hrbtišču poleg omenjene oznake nalepljen še železniški tovorni listič z napisom: Von Friedau / nach Pettau / Südbahn., skozi katerega preseva starejša inventarna oznaka: No. 81, in dva precej velika, vendar zelo poškodovana lista. Na prvem lahko delno razločimo napis: die Löbliche D(eutsc)h (?) Ritter, kar bi morda lahko pomenilo, da je bil pohištveni kos nekdaj v lasti križniškega reda (?), ki je med drugim vodil tudi ormoško župnijo, na drugem pa so vidne črte nekega natisnjenega formularja z oznako: fl(orint). Pisalnik je pod številko 139/47 vpisan tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON der Gräfin / Ostwand kot: 1 / Schreibkasten, Barock / reich eingelegt, gross / mit Messingbeschlägen und Oberfach, 2 Türen, 3 Laden, unten aufklappbares Schreibpult, Originalbeschläge, österr. / 1730 / 25.000 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 148 Pisalna plošča na straneh sloni na dveh izvlečnih letvah, ko je odprta. 149 Z gotovostjo ni možno ugotoviti, da gre za javor, lahko bi bila tudi breza ali manj verjetno satenovina. 150 Prvotno je še vse nosilno in okrasno okovje na predalčkih v notranjščini nastavka, drugo, ki oblikovno zelo spominja na ormoulu, najbrž ni prvotno.

Druga četrtina 18. stoletja, rokoko, mehek les, orehovina, orehov, javorov in tisin furnir, furnir orehove korenine, okovje iz železa in medenine. Mere: v 228, š 124, gl 60 cm Inv. št.: UO 1331 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov147

Shrambno pohištvo Pisalno pohištvo

230

Pisalnik Nizek predalnik s posnetim vrhom ima noge izde-

furnirja počrnjene hruškovine, ki jo obrobljata

lane iz stružene in v orehovino lužene bukovine,

ozka trakova javorovega furnirja, še posebej pri-

zgoraj pa poševno postavljeno preklopno pisalno

tegnejo pogled na sredini čelnic predalov. Podobni

desko, ki po odprtju sloni na dveh izvlečnih pod-

trakasti vstavki ob straneh so nekoliko manj opaz-

porah in razkriva notranjščino s štirimi prekati in

ni, saj je murvovina sčasoma močno oksidirala in

dvema predalčkoma.

potemnela ter se barvno zlila z osnovo iz orehove

Pisalnik je po vsej vidni površini marketiran. Marketerija je na stranicah bolj preprosta, na čel-

korenine. Ključavnice in tečaji so iz kovanega železa,

nicah štirih predalov pa se razživi v geometrij-

ščitki za ključ in ročaji za izvlek predalov, ki niso

skem prepletu iz različno sestavljenih trakastih

prvotni, saj so pod njim vidne sledi originalnih, pa

vstavkov. Le-ti v obliki romboidov s sredico iz

iz ulite in pozlačene medenine.

151 Nekdaj je bila na hrbtišču nalepka, podobna tistim, ki so jih uporabljali člani Muzejskega društva za označevanje eksponatov.

Druga polovica 18. stoletja, klasicizem, mehek les, bukovina, orehov, murvov in javorov furnir, furnirja orehove korenine in počrnjene hruške, okovje iz železa in medenine. Mere: v 92, š 86, gl 37 cm Inv. št.: UO 1580 p Provenienca: neznana151 Leta 2011 restavrirala Boštjan Roškar in Miha Kaloh.

Shrambno pohištvo Pisalno pohištvo

231

Pisalnik Pisalnik, ki stilno z nekaterimi detajli in delno

zaklepanja,155 sledijo obliki izbočenih in zože-

tudi konstrukcijsko nakazuje prehod v klasici-

nih stranic pisalnika v zgornjem delu. Po vsem

zem, je razmeroma redek pohištveni kos. Spodnji

pohištvenem kosu razporejene profilacije se od

del s predali nima običajnih nog, ampak stoji na

spodaj navzgor ožijo, tanjšajo in postajajo vse manj

masivnem in členjenem profilu. Oglatemu telesu

členjene, najtanjši je tako zgornji zaključni profil.

predalnika, ki je do delilnega venca popolnoma

Prašnice imajo paličast profil iz prečno nalepljene

gladko, dajejo vtis razgibanosti le rolojska vratca,153

orehovine, robovi stranic nastavka pa so zaključeni

sestavljena iz konveksnih in konkavnih profilov,

s kaneliranim profilom.

nalepljenih na laneno platno in za katerimi je pet

ki se v igrivem prepletu trakaste ornamentike156 iz

razmeroma nizkih predalov. Primerno manjši in manj členjen profil loči predalnik od navideznega

nastavka,154

Tudi zelo preprosta in shematična marketerija,

kjer se

jablanovega furnirja na podlagi iz furnirja orehove korenine razživi le na preklopni plošči pisalnika,

pod poševno postavljeno preklopno ploščo skriva

nakazuje prehod v novo stilno obdobje. Robovi so

običajna notranja ureditev, nad njo pa je razvr-

filetirani, polnila na stranicah pa marketirana in

ščenih sedem manjših in proti vrhu vedno bolj

zamejena s trakom furnirja iz vrbove korenine.

plitvih predalčkov, od katerih le spodnji poteka po vsej širini pisalnika. Čelnice vseh predalčkov, ki

Pisalnik ima železno nosilno okovje, okrasno pa iz medeninaste pločevine.

imajo med drugim tudi poseben način centralnega

152 Pisalnik s herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo: Arbeitz. S. H., je vpisan že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer na strani 160 v razdelku Arbeitszimmer Seiner Hochgeboren pod številko 8 kot: 1 / Schreibtisch, hart / dunkel, mit Gallerie und 9 Schubladen / Wien, iz česar je razvidno, da so ga v ptujski grad prepeljali z Dunaja (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Pisalnik je pod številko 160/8 prav tako vpisan v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku ARBEITSZIMMER des Grafen / Südwand kot: 1 / Schreibtisch, Barock / hart, dunkel, mit Galerie und 6 Schubladen und 2 Türchen / 18. Jhdt. / 8.000 (RM) (Dokumetacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 153 Pomembna novost je rolo, sestavljen iz ozkih skobljanih letvic, ki teče po zgornjem in spodnjem utoru in zapira notranjščino s predali. Rolo so veliko uporabljali pri klasicističnem pohištvu. 154 V resnici ne gre za nastavek, saj je stranica pisalnika v enem kosu, profili jo delijo le navidezno. 155 Ključavnico ima le spodnji najdaljši predal, ki ima v stranicah vrezan utor. Ko ga potisnemo navznoter in zaklenemo, padejo zobate letve v utor in zaklenejo še vse preostale predalčke. 156 Marketerija je oblikovno zelo arhaična, saj ponavlja oblike, ki so bile v modi v zgodnjem 18. stoletju.

Zadnja četrtina 18. stoletja, klasicizem, mehek les, jablanov (?) in orehov furnir različnih rezov, furnir vrbove korenine, okovje iz železa in medenine. Mere: v 133, š 80, gl 48 cm Inv. št.: UO 1280 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, Dunaj152 Leta 1992 restavriral Boštjan Roškar.

Shrambno pohištvo Pisalno pohištvo

232

Pisalnik z rolojem Pisalnik je postavljen na štiri močne, navzdol ko-

ima klasicističen ornamentalni okras. Rezbarija,

nično zožene noge, ki nosijo masivno oblikovano

ki je razporejena po vsej zunanji površini mize,

predpasje, katerega zgornji rob sega precej čez

posnema polnila z okvirji. V predpasje so vdelani

kubusno mizno konstrukcijo. Le-ta je z obtekajočo

meandri, v vogalih pa rozete iz rezbarjene in po-

letvico navidezno razmejena na spodnji del s pe-

temnjene orehovine. Na preostali zunanji površini

timi predali in nišo za noge, na čelni strani zgoraj

je okrasje zelo preprosto: polja posameznih delov

pa zaključena s polkrožnim rolojem iz izbočenih

stranic in predalov so razmejena s plitvo rezbarje-

in vbočenih letvic, prilepljenih na laneno platno,

nimi kanali in profili, v katerih zalomljene vogale

ki tečejo po polkrožnem vodilu. Pod njim je nad s

so postavljene preproste rozete.

sinje modro polstjo opeto pisalno površino vde-

Ker je tudi hrbtna stran skrbno obdelana, gre

lanih šest manjših predalov. Nišo za noge na obeh

za pohištveni kos, ki je bil obhoden in namenjen

straneh zamejujeta po dva predala, nad njimi pa

postavitvi sredi prostora. Pisalnik z rolojem je tudi

je večji, ki sega skozi vso dolžino mize. Slednji je

edini kos pohištva v zbirki z rekonstrukcijo vošče-

prvotno imel ključavnico, ki je obenem zaklepala

ne politure.

tudi rolo, medtem ko imajo spodnji štirje predali centralno zaklepanje. Miza, v celoti izdelana iz masivne orehovine,

Klasicistično okovje ni prvotno, saj so pod obstoječim vidni sledovi drugega.

Konec 18. stoletja, klasicizem, orehovina, mehek les, okovje iz železa in medenine. Mere: v 111, d 116, š 76 cm Inv. št.: UO 1482 p Provenienca: neznana Leta 1999 restavriral Boštjan Roškar.

233

Shrambno pohištvo Pisalno pohištvo

234

Pisalna miza Preprosto zasnovana konstrukcija mize je pos-

in izmenjajočih se ozkih, svetlo-temnih pasov, po

tavljena na štiri klasicistične noge iz orehovine,

dolžini obrobljenih s svetlim javorovim furnirjem.

preprostost pa se kaže tudi v popolni odsotnosti

Stičišča v kotih so poudarjena s kockastimi vstavki

dekorativnega kovinskega okovja, ki je nadome-

v prav tako svetlo-temni kombinaciji, robovi pa

ščeno z gumbi iz struženega

javorja.158

Ob vsako

so iz poševno postavljenega orehovega furnirja.

stran niše za noge, v kateri je plitva omarica z vrat

Nekoliko bogateje je marketirana na treh straneh

ci in nekoliko širši predal nad njo, so postavljeni še

profilirana mizna plošča, saj ima v središčih osred

po štirje predali, ki segajo skozi vso globino mize.

njih dveh polj vloženi stilizirani rozeti, rob pod

Prašnice in lizene pisalne mize imajo prefinjene plitve klasicistične profile. Stilno preprosta mar-

profilom pa biserni niz. Hrbtišče obstenske pisalne mize ni obdelano,

keterija na vseh vidnih delih je povsod enaka in se

pisalna površina pa je na zadnji strani zamejena z

prilagaja meram ploskev. Osrednje polje iz nekoliko

letvico, ki nekoliko štrli čez površino in preprečuje

bolj strukturiranega orehovega furnirja obteka

padanje predmetov za mizo.

trakast vložek, sestavljen iz prečno postavljenih

157 Pisalna miza z vtisnjenim žigom GUTENHAAG v notranjščini predala, ki nakazuje njeno hrastovško provenienco, ima na stranici enega od stranskih predalov herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo: Pg 133 P 67, in vidne ostanke nalepljenega lističa z napisom na hrbtišču: Pag 133c. Označeno s številko 67 jo lahko prepoznamo na fotografiji t. i. grofičine spalnice (F 111), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, najdemo pa jo tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SCHLAF-Zimmer der Gräfin / Ostseite pod številko 133c/67 kot: 1 / Schreibkasten, Louis XVI. / hart, eingelegte Rosetten, 9 Schubfächer / 18. Jhdt. / 12.500 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 158 Le ključavnice so nekdaj najbrž bile opremljene s kovinskimi ščitki.

Konec 18. stoletja, klasicizem, mehek les, orehovina, orehov furnir, furnirja močvirskega hrasta in luženega javora, okovje iz železa in medenine. Mere: v 82, d 130, š 65 cm Inv. št.: UO 1212 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec157

Shrambno pohištvo Pisalno pohištvo

235

Pisalnik Arhitekturno zasnovano pročelje pisalnika ima

čelnice so furnirane s slikovitim furnirjem rebra

štolaste noge, ki se na čelnici nadaljujejo v visoke

stega javora. Nad dvema večjima v sredini je s stru-

plinte, na katere so postavljeni struženi in počrnje-

ženima pilastroma z rezbarjenima in pozlačenima

ni stebriči. Le-ti kot preklado nosijo s preprostim,

bazama in kapiteloma zamejena niša z ogledalom.

delno stopnjevanim profiliranim vencem zaključen

Pilastra nosita na konceh ukrivljeno preklado, ki

zgornji del z vstavljenim predalom.

ima v sredini agrafo. Vse skupaj je dekorativno

Zgornji del pisalnika s preklopno ploščo nad

furnirano: spodnja stranica niše ima marketerijo v

dvokrilnimi vrati ima v primerjavi z razmeroma

obliki rozete, sestavljene iz furnirjev različnih le-

asketskim videzom zunanjščine, ki je le gladko

sov, preostale stranice pa so furnirane s furnirjem

furnirana160 z izbranim orehovim furnirjem, neko-

rebrastega javora. Zrcalo v notranjščini odseva to

liko bogateje okrašeno notranjščino. Le-ta je raz-

miniaturno arhitekturo in daje vtis poglobljenega

deljena v večje število majhnih predalčkov, katerih

prostora.

159 Kar je razvidno iz kupoprodajne pogodbe v juniju 1988 (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 160 To je furniranje s furnirskimi listi večjih dimenzij s teksturo ravne rasti in ne preveč napakami.

Prva polovica 19. stoletja, bidermajer, mehek les, javorovina, orehov furnir različnih rezov, furnir rebrastega javora in počrnjene hruškovine, okovje iz železa in medenine. Mere: v 158, š 94, gl 62 cm Inv. št.: UO 1666 p Provenienca: odkup leta 1988159

Mize Mize Igralne mize Toaletne mizice Obstenske mize PomoĹžne mizice Ĺ ivalne mizice

238 262 272 276 284 290

237

238

Mize Mize

239

Miza Ena izmed treh v Sloveniji ohranjenih značilnih poznogotskih

miz162

ima iz plohov izdelani nogi, ki

ju spodaj veže svora z zagozdama. Kljub vtisu, da

sestavljeno iz prepletov akantovega listja, le da je ta na predalu, kjer v traku poteka po vsej dolžini čelnice, zaradi omejenega prostora pomanjšana.

je iz enega kosa, je noga izdelana iz treh med sabo

Relativno grobo stesana konstrukcija mize,

povezanih plohov, od katerih je nekoliko debelejši

ki je še posebej opazna zaradi izredno masivne

spodnji postavljen prečno, naležna ploskev pa je

svore v velikosti manjšega trama, je v precejšnjem

zaradi boljše stojnosti v sredini izžagana.163 V širini

nasprotju z brezhibno izdelanim polzakritim

zgornjega dela nog je mednju tik pod mizno plo-

rogljičenjem na predalu, kar bi dalo misliti, da je

ščo164 vdelan predal, ki se odpira v obeh smereh in

predal novejši, vendar sta tako material kot tudi

ima čelnici vezani s polzaprtim rogljičenjem, dno

rezbarija na njem enaka kot drugod.165

pa prilepljeno in zabito s klinci na obod. Vsa vidna površina nog in obeh čelnic predala je zapolnjena

Objave: CIGLENEČKI, GROTHAUS 1992, str. 133, kat. št. 4.38., LOZAR ŠTAMCAR, str. 251, kat.št. 2.1.5, str. 298.

s plitvo rezbarjeno poznogotsko ornamentiko,

161 Miza je nekdaj imela pod mizno ploščo prilepljen železniški tovorni listič z napisom: Von Bruneck / Sterzing / Südbahnn. Tiroler-Linie (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Železniška povezava med Kufsteinom, Innsbruckom, Bolzanom in Verono, ki je potekala tudi skozi Sterzing oz. Vipiteno (ital.), je bila zgrajena v šestdesetih letih 19. stoletja. Na tovornem lističu ni podatka, kam je bil poslan omenjeni pohištveni kos, lahko pa ob upoštevanju njegovih drugih značilnosti sklepamo, da je bil izdelan na Tirolskem. Nimamo oprijemljivejših podatkov, ki bi potrjevali, da je mizo nabavilo ptujsko Muzejsko društvo, dejstvo pa je, da je omenjeno društvo kupilo nekaj pohištvenih kosov, ki so med najstarejšimi, kar jih hranimo v ptujskem muzeju, saj imamo v njem sedem stolov iz 17. stoletja s provenienco Muzejskega društva, kat. št. 91, str. 303, kat. št. 92, str. 304, in kat. št. 97, str. 309, morebiti pa sta enake provenience tudi poznogotska umivalna omara, kat. št. 9, str. 179 in miza iz 16. stoletja. 162 Mize z oporama so bile običajne v 15. in 16. stoletju, prek kmečkega pohištva pa se je takšna mizna konstrukcija ohranila vse do danes (Lozar Štamcar: Gotsko pohištvo na Slovenskem, str. 251, kat. št. 2.1.5 in str. 298). 163 V spodnji del noge je s čepom vdelan pokončnik, ki je nekoliko tanjši in ima v zgornjem delu natično letev. Premišljena konstrukcija daje nogi izredno trdnost, saj bi bila konstrukcijsko šibkejša in bi se tudi zelo krivila, če bi bila izžagana iz enega samega kosa lesa. 164 Novejša mizna plošča iz orehovine je najbrž iz časa starejših popravil. 165 Zaradi obrabe so bila zamenjana le vodila.

16. stoletje, pozna gotika, cemprinovina in orehovina. Mere: v 75, d 125, š 79 cm Inv. št.: UO 1203 p Provenienca: Muzejsko društvo (?)161 Leta 1996 restavriral Boštjan Roškar.

240

Mize Mize

241

Miza Štiri balustraste, spodaj s tankimi letvastimi

Pod njo je vdelano razvejeno predalčevje, v kate-

vezniki povezane noge nosijo precej široko in s

rem je tudi veliko skritih predalčkov.

paličastim profilom zaključeno predpasje. Mizna

Mizo iz orehovine so prepolitirali najbrž šele v

plošča, ki jo zaklepa v predpasje vdelana velika

drugi polovici 19. stoletja, ko je ponovno postalo

ključavnica, se odpira z drsnimi vodili ob straneh.

modno črno pohištvo.167

166 Miza, ki ima pod mizno ploščo poleg nalepljenega lističa z napisom: Aus Wurmberg še herbersteinski inventarni oznaki z modro kredo: Schwarz. in Pag 237 P 107 ter na nalepljenem lističu s podatki: Schwarzes Zimmer / 237–107, je, označena s številko 107, vidna na fotografiji t. i. črne sobe (F 129), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 237/107 pa vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / SCHWARZES-Zimmer pod oznako: 1 / Tisch, Renaissance / schwarz, 4 gedrechselte Füsse, Verbindungsleiste, abschiebbare Platte / 1.500 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Glede na to, da je miza vurberške provenience, je bila vpisana že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, vendar pod drugo inventarno oznako, kot jo je dobila kasneje, ko so jo premestili v t. i. črno sobo. 167 Prim. kat. št. 104, str. 317.

17. stoletje, zgodnji barok, orehovina, okovje iz železa. Mere: v 80, d 135, š 72 cm Inv. št.: UO 1464 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Vurberk166

242

Mize Mize

243

Miza Miza ima štiri noge, spodaj povezane s škarjastim

notranjščini je pod pomično mizno ploščo skrit

razgibano izžaganim veznikom. Navzgor konično

predal,170

razširjeno steblo balustrastih nog kvadratnega pre-

pa blokira mizno ploščo.171 Pod ploščo, ki s spod

reza ima robove zmehčane z orehovimi zaobljenimi

nje strani zapira predpasje, sta vidni dve vodili, v

in prav tako navzgor konično razširjenimi profi-

katerih sta bili izvlečni deščici, najbrž namenjeni

liranimi letvami, ki obenem blažijo tudi prehod

podstavku za svečnik.

štirioglatega telesa v stružena zaključka. Na zgor-

v stranico predpasja vdelana ključavnica

Vidne ploskve so marketirane s prepletajočo

njem koncu je steblo zaključeno s sploščeno kroglo,

se trakasto ornamentiko, ki se najbolj razživi na

spodaj pa z bazo.

mizni plošči, čeprav je tudi na vseh drugih delih

Gladko štirioglato predpasje, ki mu po obliki sledi mizna plošča z nekoliko prisekanimi vogali, na spodnjem robu obteka paličast profil. V njegovi

marketerija skrbno narejena. Okrasni ščitek za ključ je iz gravirane medeninaste pločevine z ostanki pozlate v ognju.

168 Miza sodi v skupino miz z balustrastimi nogami kvadratnega ali poligonalnega prereza, ki jih hranimo v muzeju. Prim. mizi z inv. št.: UO 1215 p, kat. št. 48, str. 244–245, in UO 1292 p, kat. št. 49, str. 246–247. 169 Miza hrastovške provenience, ki ima pod mizno ploščo zaradi razlitega črnila komaj opazen žig GUTENHAAG, je sicer brez drugih herbersteinskih inventarnih oznak, vendar jo lahko prepoznamo v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SCHLAF-Zimmer der Gräfin / Ostseite pod številko 133b/60 kot: 1 / Tisch, Barock / eingelegt, 4 gerade Füsse mit Verbindungsleiste, Bandmuster / 18. Jhdt. / 5.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 170 Do predala se pride tako, da se mizno ploščo odrine na stran po lesenih vodilih. 171 Ko je ta v prvotni poziciji, je predal zaklenjen.

Zgodnje 18. stoletje, barok, mehek les, orehovina, orehov in javorov furnir, furnirja tise in počrnjene hruške, okovje iz železa in medenine. Mere: v 84, d 99, š 66 cm Inv. št.: UO 1229 p168 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec169

244

Mize Mize

245

Miza Štiri balustraste noge spodaj veže umetelno izžagan letvast škarjast veznik, postavljen na štiri stružene blazinaste noge. Navzdol lahno konično

štirimi manjšimi razdelki, od katerih sta ohranjena le

dva.176 Predelave pa niso doletele samo notranjščine,

zoženo steblo noge osmerokotnega prereza spo-

temveč tudi mehanizem mizne plošče, ki se je

daj in zgoraj zaključujeta baza in kapitel. Steblo je

prvotno odpirala kot pokrov skrinje.177

furnirano z zelo strukturiranim furnirjem vrbove

Marketerija, ki je izdelana kot okvir s polnilom,

korenine, baze in kapiteli iz stružene orehovine pa

sledi konstrukciji mizne plošče178 z zaobljenimi

so nekoliko potemnjeni z luženjem.

vogali. Le-ta ima robove furnirane z razmeroma

Iz razmeroma tankih letev sestavljeno prepro

širokim pasom prečno postavljenega orehovega

sto predpasje174 je spodaj zaključeno s paličastim

furnirja, osrednje polje z geometrijskim vzorcem

profilom, v sredini sprednjega dela pa je medeni-

romboidov pa je izdelano iz trakastih vstavkov

nast ščitek ključavnice, ki zaklepa mizno ploščo.

svetlega javorovega na temni podlagi iz orehovega

Le-ta se namreč potegne nazaj in odpre prostoren

furnirja. Čeprav je miza delo višjega kakovostnega

predal,175 ki je v celoti oblepljen še s prvotnim zlato

razreda, marketerija na mizni plošči zaostaja za

potiskanim rdečim papirjem. Notranjščina predala

fino izvedbo drugih elementov.179

je bila nekdaj razdeljena v večje osrednje polje s

172 Miza sodi v skupino miz z balustrastimi nogami kvadratnega ali poligonalnega prereza, ki jih hranimo v muzeju. Prim. mizi z inv. št.: UO 1229 p, kat. št. 47, str. 242–243, in UO 1292 p, kat. št. 49, str. 246–247. 173 Miza ima na spodnji strani predpasja poleg žiga GUTENHAAG, ki priča o njeni hrastovški provenienci, še herbersteinski inventarni oznaki z rdečo: Gr. Sal. in modro kredo: Pg 103 P 122f. Miza je vidna na fotografiji severne stene t. i. velike dvorane (NS 381) iz druge četrtine 20. stoletja, vpisana pa je tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku GROSSER-(RITTER) SAAL / 4. Fenster pod številko 103/122f kot: 1 / Spieltisch / Abschiebbare, reichintarsierte Platte / +/- 1700 / 6.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 174 Na vogalih je lepo vidno odprto rogljičenje. 175 Ne gre za klasičen predal, ki se izvleče, ampak za nekakšno plitvo skrinjo, do katere se pride tako, da se po vodilih mizna plošča zamakne nazaj. V bistvu gre za tip mize, ki ima z dnom zaprto predpasje izrabljeno za predal. 176 Od preostalih dveh so vidni le sledovi na dnu in stranicah. Najbrž so ju odstranili že kmalu po nastanku mize. Na to kaže uporabljen papir za zakritje predelav, ki sicer ni enak, je pa še iz obdobja nastanka mize. 177 Vidni so ostanki prvotnih tečajev pod mizno ploščo in na zadnji stranici predpasja. Tudi ključavnica ni običajna na zapah, temveč gre za zahtevno izvedbo ključavnice, ki so jih uporabljali za skrinje. Ob predelavi so na zgornjem robu ožjih stranic predpasja in pod mizno ploščo dodali vodila. 178 Zaradi premišljene konstrukcije ni prišlo do večjih poškodb, ki bi jih povzročilo delovanje lesa. Okvir s polnilom je narejen še po tradiciji 17. stoletja, saj je vezan s posebno vezjo, ki je kombinacija kotne preploščitve z grebenasto vezjo. Gl. poglavje Lesne vezi, str. 134-135. 179 Narejena je namreč kot slučajni izrez stroge geometrijske delitve ploskve. Nepravilnosti takega načina delitve ploskve so zelo opazne, saj vpliva na dimenzije ploskve, ki ji je namenjena. Izdelovalec marketerije srednjega polja ni skrbno načrtoval. Zaključki osrednjega polja, ki bi jih morali zaključevati stiki romboidov, so dosledno narejeni samo na enem robu, na preostalih treh pa se poljubno končajo.

Zgodnje 18. stoletje, barok, orehovina in mehek les, orehov in javorov furnir, furnir vrbove korenine, okovje iz železa in medenine. Mere: v 78, d 108, š 73 cm Inv. št.: UO 1215 p172 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec173

246

Mize Mize

247

Miza Razgibani mizni plošči, ki v zasnovi posnema obli-

središčnih poljih ob daljših stranicah trakasta

ko ovala, sledijo tako predpasje z nekoliko navzdol

ornamentika, kombinirana z listovjem, školjkovino

zoženimi štirimi nogami kvadratnega prereza

in ptiči, nekoliko poenostavljena pa ob krajših

kakor tudi spodnji ploščat veznik, ki stoji na bla-

stranicah. Pas je od sredice ločen z razmeroma

zinastih in po vsej površini vzdolžno narebrenih

širokim vstavkom iz prečno položenega slivovega

struženih nogah. S paličastim profilom iz prečno

furnirja, ki je na obeh straneh obrobljen s svetlima

postavljene slivovine zaključenim predpasjem mize

javorovima trakovoma in temnim iz v lužilu kuha-

je na sprednji strani vdelan predal.

ne hruškovine.

Vsa vidna površina pohištvenega kosa je bogato

Marketerija v sredini mizne plošče, podlo-

marketirana. Spodnji veznik z obeh strani obteka

žena s furnirjem iz orehove korenine, je prava

prečno postavljen slivov furnir, ki je od sredice, za-

mojstrovina provincialnega mizarstva. V preplete

polnjene s furnirjem iz vrbove in orehove korenine,

trakaste ornamentike z listovjem in školjkovino so

na kateri se prepleta trakasta ornamentika, ločen s

simetrično vključeni motivi dveh src in po štirih

trakastim vstavkom. Podobno je tudi na nogah s fi-

ptic, poprsij in rogov obilja, povsem v sredini pa še

letiranimi robovi iz slivovega furnirja in sredicami

dopasna upodobitev dame v krinolini.182 Nekdaj je

s trakasto ornamentiko in školjkovino. S furnirjem

bilo vse mojstrsko gravirano, a so gravure zaradi

vrbove korenine obrobljeno predpasje, ki ima nad

popravil sčasoma zbrusili.183

nogami le geometrijsko marketerijo, je v osrednjih

Po obliki spominja miza na sočasne dvorne

delih vseh štirih veznikov okrašeno s trakasto

izdelke, okras pa poskuša posnemati marketerije

listnato ornamentiko iz javorovega furnirja.

iz dragocenih materialov, kot so želvovina,

Na mizni plošči se razživi marketerija v vsej

biserna matica, medenina, kositer, slonovina in

svoji bohotnosti, saj se prepletom trakaste orna-

ebenovina. Sicer mojstrsko izdelana miza je zaradi

mentike in listovja pridružijo še figuralni motivi.

uporabe cenenih materialov in tudi same izvedbe

Zunanji rob mizne plošče obteka pas s posamezni-

kljub razkošnosti nekoliko naivne marketerije

mi amorfno oblikovanimi polji: v vogalnih poljih

provincialno delo.

nad nogami je marketerija z motivom ptičev, v 180 Miza sodi v skupino miz z balustrastimi nogami kvadratnega ali poligonalnega prereza, ki jih hranimo v muzeju. Prim. mizi z inv. št.: UO 1229 p, kat. št. 47, str. 242–243, in UO 1215 p, kat. št. 48, str. 244–245. 181 Miza hrastovške provenience, ki ima na dnu predpasja vtisnjen žig GUTENHAAG, na dnu predalčka pa herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo: I.H. Schlafz., je vidna in s številko 55 označena na fotografiji t. i. grofičine spalnice (F 134), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 133a/55 pa je v razdelku SCHLAF-Zimmer der Gräfin / Ostseite vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer kot: 1 / Eingelegter Tisch, Barock / Ellyptisch, 4 Füsse, 1 verbindungsleiste, Schublade, Damenfigur, Füllhörner / +/- 1770 / 12.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 182 Žal je gravura komaj vidna. Nenavadno oblikovana krinolina spominja na školjko. Če upoštevamo še druge motive, bi lahko šlo tudi za simbolično upodobitev Venere oz. njenega rojstva . Enak motiv je upodobljen tudi na razkošnem pisalniku z nastavkom, ki je bil nekdaj v gradu Pišece. 183 Ob neki od takih obnov so najbrž zaradi iztrošenosti izdelali tudi nov predal, ki ni več narejen po načinu izdelave, značilne za 18. stoletje, ampak že ima vstavljeno dno. Mizar je s starega predala pazljivo odžagal čelnico z marketerijo in jo prilepil na nov predal.

Prva polovica 18. stoletja, barok, orehovina in mehek les, furnir orehove korenine, orehov, javorov in slivov furnir. Mere: v 81, d 105, š 70 cm Inv. št.: UO 1292 p180 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec181

Mize Mize

248

Miza Na štiri blazinaste noge je postavljen letvast veznik,

furnirjev močvirskega hrasta in hruške (?). V sre-

iz katerega rastejo ploskovite volutaste noge, ki so

dino robnih polj so kot kartuše postavljeni trakasti

oblikovane tako, da se na sredini združijo in nato

vegetabilni prepleti iz orehovega in češnjevega fur-

spet razprejo185 ter podpirajo mizno ploščo brez

nirja. Osrednje polje sestoji iz prepleta trakov s pol-

predpasja. Le-ta je razmeroma tanka, obrobljena

žastimi zaključki iz temnega furnirja močvirskega

s profilnimi letvami iz orehovine, pomaknjenimi

hrasta in svetlejšega rdečkastorjavega tisovega, oba

nekoliko nad nivo, tako da oblikujejo nekoliko

trakova pa sta še dodatno obrobljena z javorovim

privzdignjen rob. Izbočen del profila je pozlačen

furnirjem. Vmesni prostori so ob straneh zapolnjeni

na bolus, prav tako so pozlačene rezbarjene aplike

s furnirjem vrbe in vrbove korenine, v sredino pa je

z motivom akantovih listov, pritrjene na gladke

postavljen furnir iz orehove korenine.

volute spodnjega dela nog.

Miza je najbrž bila izdelana v zadnjih letih 17.

Marketerija na mizni plošči je po zasnovi in

ali prvih letih 18. stoletja, saj posnema sočasne

izvedbi precej arhaična, saj spominja na renesanč-

mize, ki so bile v modi na dvoru in so bile poleg

ne in zgodnje baročne vzore. Širok pas poševno

običajnih dragocenejših materialov, kot so biserna

postavljenega orehovega furnirja na obeh straneh

matica, roževina, ebenovina, slonovina idr., včasih

obroblja kontrasten svetlo-temen trakast vložek iz

izdelane tudi iz srebra.186

184 Miza, ki ima na spodnji strani mizne plošče herbersteinski inventarni oznaki z modro kredo: Pg 143 P 78 in na nalepljenem lističu s podatki: Salon Ihrer Hochgeb. / Pag 143 Post 78, je vidna in s številko 78 označena na fotografiji t. i. grofičinega salona (F 130), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, in še na eni fotografiji interierja istega prostora iz druge četrtine 20. stoletja (MK, Indok center, fototeka št. 16628s-b). Pod številko 143/78 je v razdelku SALON der Gräfin / Nordseite vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer kot: 1 / Tisch / Viereckige Platte, hell-dunkel, Bandmuster und Arabesken, 4 vergoldete Füsse, Florenz / 1580 / 2.500 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Glede na to, da mize ne najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, ki je bil nazadnje dopolnjen in revidiran dobro desetletje kasneje, vemo, da so jo prenesli v ptujski grad šele po letu 1920. 185 V bistvu so oblikovane tako, da so zrcaljene čez sredino, le da zgornji del nima volute. 186 Gre za razmeroma debelo srebrno pločevino, ki je bila ustrezno pasarsko obdelana in pritrjena na leseno podkonstrukcijo. Mnogo kosov takšnega pohištva so sčasoma uničili, saj so jih, večinoma zaradi finančnih razlogov, pretopili.

Zgodnje 18. stoletje, barok, orehovina, furnirja močvirskega hrasta in vrbove korenine, orehov, tisov, češnjev, vrbov, javorov in hruškov (?) furnir, rezbarjena in pozlačena lipovina. Mere: v 78, d 89, š 72 cm Inv. št.: UO 1293 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov184

Mize Mize

249

Miza Štiri drzno usločene noge iz orehovine so spodaj

renine, polja ob robu orehov furnir, vmesni deli

povezane s križno postavljenim konveksno-kon-

med posameznimi robnimi polji pa so zapolnjeni

kavno izžaganim letvastim veznikom, ki stoji na

s furnirji vrbove korenine. Marketerija iz gravira-

štirih trapezastih plintah. Žlebljene noge, obrob

nega javorovega furnirja sestoji iz prepleta trakov,

ljene s paličastim profilom, so v kolenu večidel

okrašenih z akantovimi listi, polžastimi zaključki,

rezbarjene z akantovim ornamentom. Marketirana

rozetami in profilacijami, mestoma pa se že naka-

mizna plošča in gladko predpasje sta v precejšnjem

zuje školjkovina.

kontrastu s plastično izdelanim, razgibanim in

Marketerija plošče je mojstrsko delo, ki razen

nekoliko temnejšim podnožjem. Pravokotno pred-

uporabe cenenih materialov ne zaostaja za sočas-

pasje je v vogalih vezano z nezakritim rogljičenjem,

nimi dvornimi izdelki. Razlika v kvaliteti izdelave

spodaj zarobljeno s paličnim profilom, v daljšo

mizne plošče in nekoliko okorno rezbarijo podnož-

stranico pa je vdelan predal z marketirano čelni-

ja je več kot opazna.

co in struženim lesenim gumbom. Mizna plošča

Objave: ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 32–33.

sledi obliki predpasja, le da so vogali zalomljeni in konveksno izbočeni, čemur se prilagaja tudi marketerija v poljih, katerih oblika se navznoter koncentrično stopnjuje. Polja so zamejena s trakastimi vstavki iz slivovega in javorovega furnirja. Sredinsko polje ima za osnovo furnir orehove ko-

187 Miza hrastovške provenience, ki ima na dnu predpasja vtisnjen žig GUTENHAAG in herbersteinski inventarni oznaki z modro kredo: Pg 142 P 72 in na nalepljenem lističu na stranicah predala s podatki: Salon Ihrer Hochgeboren / Pag 142 / Post 72, je vidna na fotografiji interierja t. i. grofičinega salona (F 130), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 142/72 pa je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON der Gräfin / Westseite pod oznako: Garnitur Barock und Biedermeier, bestehend aus: […] / 1 / Tisch, Barock / schön eingelegt, Arabesken, 4 geschwungene Füsse, 1 Schublade / 6.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO).

Dvajseta ali trideseta leta 18. stoletja, zgodnji rokoko, mehek les, orehovina, furnirji orehove in vrbove korenine, orehov, slivov in javorov furnir. Mere: v 80, d 114, š 80 cm Inv. št.: UO 1327 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec187 Leta 2006 restavriral Boštjan Roškar.

Mize Mize

250

Miza 1810–1820, empir, javorovina, mehek les, delno počrnjen javorov furnir, rezbarjena, pozlačena in poslikana lipovina, medenina.

S treh strani vbočen plintast podstavek, ki ga po

obodu bogato okrašeno z vegetabilnim ornamen-

krivinah obteka kovinski inkrustat, stoji na nizkih

tom v tehniki risbe s tušem na svetli javorovi pod-

rezbarjenih živalskih šapah. Na njem slonijo tri

lagi, nad njim pa je rezbarjen, delno pozlačen in

rezbarjene, delno pozlačene in poslikane morske

poslikan profil z motivom volovskega očesa. Mizna

pošasti oziroma delfini, ki s svojimi repi nosijo

plošča je na zgornji strani inkrustirana z mede-

šesterokotni steber, na katerega je nasajena mizna

ninasto pločevino: v središču je bogato členjena

Mere: v 80, premer 92 cm Inv. št.: UO 1302 p188

plošča. Steber ima zaradi večje stabilnosti mizne

rozeta iz vitičevja, rob pa obtekajo trije trakovi, od

Provenienca: odkup leta 1961189

plošče tri iz rezbarjenih in pozlačenih školjk rasto-

katerih je sredinski nekoliko širši.

če konzole. Pod okroglo mizno ploščo s posnetim zgornjim robom je brez nosilne funkcije in zgolj zaradi

Miza je del empirske salonske garniture, ki je glede na primerjave nastala v eni izmed dunajskih pohištvenih manufaktur.190

estetskega videza vdelano predpasje, ki je po vsem

188 Miza je del empirske salonske garniture, ki jo sestavlja pet stolov z inv. št.: UO 1300 p / 3–7, kat. št. 102, str. 314–315, naslanjača z inv. št.: UO 1300 p / 1–2, kat. št. 117, str. 332, in počivalnik z inv. št.: UO 1301 p, kat. št. 123, str. 339. 189 Empirska garnitura je bila odkupljena leta 1961, kar je razvidno iz vpisa v zvezek s pridobljenimi predmeti 1949–1967 (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 190 Prim. kat. št. 102, str. 314–315.

Mize Mize

251

Miza Po dva para iz češnjevine struženih stebrov, pos-

Mizna plošča je v celoti narejena iz masivne češ

tavljenih na plintasta podstavka z dvema nizkima

njevine, njen rob pa je po vsem obsegu furniran s

usločenima nogama, sta povezana s prav tako

prečno postavljenim in rahlo izbočenim češnjevim

struženima, a nekoliko bolj členjenima veznikoma

furnirjem. Navkljub razmeroma cenenemu materi-

na obeh daljših stranicah. Pravokotno oblikovano

alu je miza s svojo sicer na prvi pogled preprosto, a

predpasje mize ima posnete skrajne vogale daljših

domiselno zasnovo ter pretanjeno izvedbo mizar-

stranic zaradi prehajanja koncev mizne plošče v

skih in strugarskih elementov kakovostno delo.

oval, vendar pa ji kljub temu ne sledi po vsej dolžini. V predpasju sta skrita tudi dva zelo globoka predala brez običajnega okovja,191 zaradi česar ju zlahka spregledamo. Zanimivo je, da sta znotraj prav tako fino obdelana in politirana kakor na zunanjščini.

191 Izčiščena oblika mize pogojuje enovit izgled predpasja. Čelnici predalov imata skrito vdolbino za izvlek namesto običajnega okovja. Prim. miza z inv. št.: UO 1234 p, kat. št. 54, str. 252.

Okoli 1820, bidermajer, mehek les, češnjevina in češnjev furnir. Mere: v 80, d 199, š 108 cm Inv. št.: UO 1364 p Provenienca: neznana

Mize Mize

252

Miza Miza stoji na dveh lirastih nogah, med seboj pove-

Slikovitost je še dodatno povečana z deljenjem fur-

zanih z navzgor usločenim letvastim veznikom, na

nirane površine na četrtine. Nasploh je dekoracija

katerem je v sredini z rdečim žametom prevlečena

celotnega pohištvenega kosa zelo subtilna, omejena

blazinica. Na konceh zaokroženo zaključena miz-

na mestoma komaj opazne tanke vstavke javoro-

na plošča, ki po širini razmeroma malo sega čez

vega furnirja, ki se na nogah razvijejo v prefinjeno

ravno predpasje s skritim predalom, je furnirana

polžasto marketerijo.

s posebej izbranim mahagonijevim furnirjem.193

Objave: KOLAR 2002, str. 117, kat. št. 37.

192 Miza s herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo: Pg 178 P 85 na notranji stranici predala, je na strani 178 pod številko 85 vpisana že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v razdelku Salon Seiner Hochgeboren kot: 1 / Mahagonitisch / eingelegt, harfenart. 2 Füsse mit Verbindungsleiste smmt. Rothem Sammetpölsterchen, grosse Schublade mit Schlüssel (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Pod številko 178/85 je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON des Grafen / Nordwand pod oznako: 1 / Mahagoni-Tisch, Empire / eingelegt, harfenartig, 2 Füsse, Verbindungsleisten, grosse Schublade / 1.900 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). V notranjščini predala najdemo tudi zanimiv napis s črnilom v gotski kurzivi: Die hier befindlich gewesenen Zerlegbilder etc. / sind in Graz im eingelegten Glas- und Schubladkasten, klein Salon und im Speisezimmer unten in / der langen Credenz. V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 sicer pri vpisu omenjene mize ni zaznamka, da je graške provenience, vendar to poleg materiala iz katerega je izdelana, delno nakazuje napis v predalu in vpis na seznamu prenesenih predmetov iz graške palače v ptujski grad, kjer zasledimo podobno mizo opisano kot: 1 Tisch, Mahagoni, lang mit Schublade / aus dem kl. Salon (SI_ZAP/0009, šk. 2, Seznam predmetov iz graške palače grofov Herbersteinov pred prenosom v ptujski grad). 193 T. i. piramidast furnir je ime za teksturo, ki nastane ob razrastju vej, in je bila zelo cenjena, še posebej pri mahagoniju.

Prva polovica 19. stoletja, bidermajer, mehek les, mahagonijev in javorov furnir. Mere: v 79, d 163, š 67 cm Inv. št.: UO 1234 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, Gradec192 Leta 2003 restavriral Boštjan Roškar.

Mize Mize

Miza Štiri zavojčaste noge iz bukovine se stekajo v stružen in rezbarjen steber iz orehovine, ki podpira z

pritrjeno na mizno ploščo. Na predpasje, furnirano z orehovo korenino,

orehovo korenino furnirano mizno ploščo. Le-ta

so tako kot tudi na nogah s furniranimi zavoji v

z razgibano izoblikovanim profiliranim robom iz

zgornjem delu prilepljene rezbarjene ornamentalne

orehovih nalimkov ne sledi obliki predpasja, ki je

aplike. Vse furnirane površine so politirane, rez-

brez nosilne funkcije, saj je podnožje neposredno

barjene pa lakirane.194

194 Gl. poglavje Površinske obdelave, str. 137-139.

Sredina 19. stoletja, drugi rokoko, mehek les, orehovina, furnir orehove korenine. Mere: v 72, d 131, š 80 cm Inv. št.: UO 1355 p Provenienca: neznana 253

Mize Mize

254

Miza Miza stoji na masivni balustrski nogi s prerezom

partij. Osrednji motiv s cvetličnim šopkom, ki ga

kvadrata s posnetimi vogali. Le-ta je obdana s

obkrožajo štirje metulji, je oblikovan tako, kot bi

štirimi, v stilizirano voluto oblikovanimi podpor-

ga gledali s ptičje perspektive. Kolobar okoli kroga

niki, ki slonijo na plinti z navznoter usločenimi

v centru je razdeljen na štiri dele, v vsako četrtino

Trideseta leta 19. stoletja, angleško regentstvo,195 mehek les, bukovina, javorov furnir, furnirji satenovine, mahagonija, palisandra (?) in pernambuka (?).

ima predpasje

pa je postavljen cvetlični šopek, prevezan s pent-

le zaradi estetskih razlogov, saj je neposredno pri-

ljo, s pogledom od strani. Marketerija na plinti in

trjena na podnožje, vsa njena vidna površina pa je,

predpasju je oblikovana podobno, le da cvetlični

Mere: v 69, premer 104 cm Inv. št.: UO 1246 p196

tako kot večina preostalih konstrukcijskih delov

motiv poteka v frizu in brez obrob. Posamezni deli

Provenienca: dvorec Turnišče197

pohištvenega kosa, marketirana z enakomerno

tehnično dovršene marketerije, ki so bili obarvani

razporejeno cvetlično ornamentiko, kombinirano z

z lužilom, kljub dejstvu, da so pod vplivom svet-

motivi metuljev in pentelj ter obrobljeno in zame-

lobe zbledeli, kažejo na prvotno izredno pisanost

jeno v posamezne ploskve z različnimi trakastimi

uporabljenih furnirjev.

stranicami. Okrogla mizna

plošča198

vložki.

Miza po obliki spominja na sočasne angleške

Najbogateje je okrašena mizna plošča, katere

mize v stilu regency, zaradi same tehnologije izde-

rob je oblepljen s prečno postavljenim furnirjem,

lave199 pa nakazuje, da je bržkone nastala v katerem

ki se izmenjuje v ozkih pasovih svetlo-temnih

izmed večjih pohištvenih središč.

195 Konstrukcija mize stilno spada v t. i. regency style (Anglija, 1820–30), medtem ko marketerija posnema holandske vzore iz 18. stoletja. 196 K mizi spada stol z inv. št.: UO 1213 p, kat. št. 109, str. 322. 197 Miza je vidna na fotografiji interierja dvorca Turnišča (morda tudi vile Hunkar na isti posesti) iz leta 1929 (SI_ZAP/0386, FOTOTEKA, šk.15–IV, Fotografski album družine Warren-Lippit, 1925–1929). 198 Ker je plošča izdelana iz masivnega mehkega lesa, je pod njo vdelan zapleten sistem letev. Ta preprečuje morebitno zvijanje, saj je plošča še vedno le enostransko furnirana. 199 Tako tehnologija izdelave z uporabo mizarskih strojev (tračne žage), kakor tudi furniranje s tankim strojno rezanim furnirjem in uporaba bukovine, ki je mnogo dostopnejša in cenejša od orehovine, kažejo, da gre že za manufakturno množično proizvodnjo.

Mize Mize

255

Miza Štiri zavite, ob robovih žlebljene noge so spodaj ve-

predal,202 prisekani vogali predpasja pa imajo pri-

zane s prekrižanimi, razgibano izžaganimi plošča-

trjene aplike navzdol obrnjenih plitvo rezbarjenih

timi in razmeroma širokimi letvastimi vezniki.

akantovih listov iz orehovine. Mizna plošča je, tako

Le-ti so na zgornji vidni strani in po robovih fur-

kakor njeni rahlo vzvalovljeni robovi s konveksno-

nirani s prečno postavljenim orehovim furnirjem,

konkavno izoblikovanimi vogali, ki poskušajo

sečišče veznikov pa krasi nalepljena aplika plitvo

slediti prerezu noge, gladko furnirana s prečno

rezbarjene akantove rozete iz orehovine.

postavljenim orehovim furnirjem.

Navzdol zožene noge, ki se topo iztekajo v tla,

Furnirane površine mize so politirane, rezbar-

nosijo razmeroma široko predpasje z zelo tanko

jene aplike pa lakirane, kar je povsem običajno za

mizno ploščo. V eno izmed stranic s prečno pos-

pohištvo iz tega obdobja.203

tavljenim orehovim furnirjem gladko furniranega predpasja je vdelan komaj opazen in zelo globok

200 Miza je bila nekdaj vodena kot del garniture iz 18. stoletja s štirimi stoli z inv. št.: UO 1332 p / 1–4, kat. št. 99, str. 311, in naslanjačema z inv. št.: UO 1332 p / 5–6, kat. št. 115, str. 330. 201 Miza s herbersteinskima inventarnima oznakama z modro kredo: Gr. Sal. Pg 98 P 69b na notranji stranici predala in na nalepljenem lističu s podatki, ki zaradi poškodovanega papirja niso vidni v celoti: Grosser Saal / Pag 98 / Post Nr. 69 ali 69b (?), je vpisana na strani 98 pod številko 69 že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v razdelku Ritter-Saal v sklopu graške sedežne garniture iz mahagonija kot: 1 / grosser viereck. Tisch, mit 1 Schublade / aus Graz (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Pod številko 98/69b je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku GROSSER-(RITTER) SAAL pod oznako: 1 / Tisch / Josefinisch, gross, veireckig / 1.200 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 202 Takšni predali so bili posebej priljubljeni v obdobju bidermajerja. 203 To potrjuje, da je površinska obdelava najbrž še prvotna. Za pohištvo tistega časa je značilno, da najdemo oba načina površinske obdelave na istem kosu. Miza je nastala v času, ko je bilo politiranje že povsem običajno. Ker je politiranje specifična tehnika, ki zahteva ravne površine, so za površinsko obdelavo rezbarjenih delov uporabili lak. Uporaba le-tega je takrat že prešla, vendar je še vedno bil zelo primeren za obdelavo razgibanih površin, saj je s svojim leskom zlahka konkuriral lesku politure.

Sredina 19. stoletja, drugi rokoko, mehek les, orehovina, orehov furnir. Mere: v 78, d 125, š 125 cm Inv. št.: UO 1332 p / 7200 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, Gradec 201

Mize Mize

Miza Dva para nog, v osnovnem obrisu v obliki en cab

spodnji veznik v obliki črke H. Čeprav je predpasje

riole,205

v tlorisu povsem togo, je mizna plošča iz masivne

sta vezana z zgornjim širšim in spodnjim

tanjšim veznikom in zelo oddaljeno spominjata

orehovine in s profiliranim robom konveksno-

na liraste noge empirskih in bidermajerskih miz,

konkavno izoblikovana.

medtem ko vse drugo poskuša posnemati roko256

Navkljub dejstvu, da je miza izdelana povsem

kojski stil. Vsi vezniki imajo vzvalovljene robove,

brezhibno, pa uporaba masivne orehovine za ve-

ki jih obtekajo ozke, v stičiščih polžasto zaključene

čino konstrukcijskih delov kakor tudi nekoliko

profilacije. Sprednji vidni robovi nog so rahlo zao-

okornejši slog kažeta na delo provincialnega mi-

kroženi in imajo v plitvem reliefu rezbarjene stili-

zarja.

zirane akantove liste, podobno pa je okrašen tudi

204 Miza hrastovške provenience, ki ima na dnu predpasja vtisnjen žig GUTENHAAG, in s herbersteinskima inventarnima oznakama z modro kredo na notranjih stranicah predala: Pg 48 P 6 in Wint. S. H., je vpisana v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, v razdelku VENEDIG-ZIMMER / Westwand pod številko 49/15, ki se sicer tako kot razdelek razlikuje od tiste, s katero je označena miza: 1 / harter Tisch, Biedermeier / 4 geschweifte Füsse, Verbindungsleiste, 1 Schublade / 700 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). S primerjavo teh dveh oznak lahko ugotovimo, da so mizico po prenosu iz hrastovškega v ptujski grad najprej postavili v t. i. grofov zimski kvartir, ki je bil v pritličju, kasneje pa so jo premestili v sosednjo t. i. beneško sobo. 205 Prave noge en cabriole so izžagane iz morala, manjšega trama s kvadratnim prerezom, medtem ko so poznobidermajerske ali tiste iz drugega rokokoja izžagane iz ploha in so ploskovite. Gl. Izdelava baročne noge, str. 133.

Sredina 19. stoletja, drugi rokoko, orehovina, mehek les. Mere: v 76, d 132, š 71 cm Inv št.: UO 1476 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec 204 Leta 2002 konserviral Boštjan Roškar.

Mize Mize

Mizica Miza ima štiri močno usločene noge s ploskimi in

masivne orehovine, sta okrašena s preprosto mar-

za furniranje primernimi stranicami, ki se zgo-

keterijo: v osnovo iz orehovega furnirja so vdelani

raj iztekajo v konkavno-konveksno izoblikovano

trakasti vstavki iz furnirja rožnega lesa.

predpasje z razgibanim spodnjim robom. Tako

Finost in natančnost izdelave mizice kažeta,

predpasje kot mizna plošča, ki sledi njegovi obliki

da je bil kos najbrž izdelan v enem izmed velikih

in je obrobljena s preprosto profiliranimi nalimki

evropskih središč, morebiti celo v Parizu.

Druga polovica 19. stoletja, neorokoko (stil Louisa Philippa),206 macesnovina, orehovina, jelševina, orehov furnir in furnir rožnega lesa. Mere: v 77, d 90, š 70 cm Inv. št.: UO 1311 p207 Provenienca: Velenje208

206 V Franciji so pohištvo v stilu Louisa Philippa izdelovali še vse 19. stoletje, kakor tudi še danes. 207 Mizica je del garniture, sestavljene iz predalnika z inv. št.: UO 1336 p, kat št. 35, str. 219, para posteljnih omaric z inv. št.: UO 1458 p / a, b, dveh postelj z inv. št.: UO 1411 p / a, b, in velikega ogledala z inv. št.: UO 1368 p. 208 Prim. str. 219, op. 125.

257

Mize Mize

258

Salonska miza Štiri zavite in rezbarjene noge so vdelane v razgiba-

orehovine. Le-ti se v sredini stečejo v polnopla-

no in okrašeno predpasje mize, ki ga tako kot noge

stično rezbarjen in mojstrsko izdelan ornament iz

obroblja paličast profil. Gladko furnirana mizna

školjkovine, zavojčevja in paličja.210 Ta se zaradi

plošča s profiliranim nalimkom iz orehovine na

svoje polnoplastičnosti, kvalitete zasnove in izved-

robu sledi ovalni in vzvalovljeni obliki predpasja.

be razlikuje od drugih pohištvenih ornamentov,

Dekorativna sredica iz furnirja orehove korenine in

ki so le kot aplike vezane na osnovno konstrukcijo

širok trak prečno postavljenega orehovega furnirja,

pohištva.

ki jo obroblja, sledita obliki plošče. Noge so spodaj vezane s tankimi, elegantno usločenimi, križno postavljenimi vezniki iz

Miza je zelo kvalitetno in tehnično mojstrsko delo z vsemi značilnostmi dunajskega tretjega rokokoja.211

209 Miza s herbersteinsko inventarno oznako na nalepljenem lističu na notranji strani predpasja s podatki: Aus d. Salon / S. H. / Pag 174 Post Nr. 29e, je na strani 174 pod številko 29 vpisana že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v razdelku Salon Seiner Hochgeboren kot: 1 / Tisch, hart / Fussleisten in Andreaskreuz, Ornament und 4 Kügelchen, Schublade / gehört zu dem von Grafen Heinrich von Herberstein hinterlassenen, von weil. Gräfin Therese von Herberstein angekauften Mobiliar. In Wien., iz česar je razviden zanimiv podatek, da je pohištveno opremo iz zapuščine Heinricha grofa Herbersteina na Dunaju kupila pokojna Theresa grofica Herberstein (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Miza je vidna tudi na dveh fotografijah t. i. grofovega salona (F 129 in NS 386), ki sta nastali v prvi polovici 20. stoletja (pred 1945), pod številko 174/29e pa je vpisana v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON des Grafen / Ostwand pod oznako: 1 / Tisch / hart, Fussleisten in Andreaskreutz, Ornament und Schublade / 700 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 210 Dodatne ojačitve pri izteku veznikov v noge so izgubljene. 211 Za ta stil so značilne drzne in mojstrsko, a včasih pretirano zavito izpeljane oblike, proporcionalno nekoliko nesorazmerne, mešajo se motivi prvega in drugega rokokoja, vendar so zaradi dovršene tehnične izvedbe opazno drugačni. Med posameznimi vrstami pohištvenih kosov se pojavljajo povsem na novo zasnovane oblike, ki pa velikokrat zelo rade zahajajo v bizarnost.

Tretja četrtina 19. stoletja, dunajski tretji rokoko, mehek les, orehov furnir različnih rezov. Mere: v 78, d 165, š 90 cm Inv. št:: UO 1242 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, Dunaj209

Mize Mize

Jedilniška miza z izvlekom Miza stoji na štirih masivnih struženih in rezbar-

zolnih volut. Na krajših stranicah predpasja osred

jenih balustrskih nogah, ki so spodaj povezane s

nja dela zakrivata izvlek, na katerega so položili

prav tako masivnim in ob straneh bogato profili-

pripadajočo dodatno ploščo, s čimer so površino

ranim ter z ravnim vmesnim delom kombiniranim

mizne plošče še za enkrat povečali. Sredica mizne

škarjastim veznikom. Predpasje ima v osrednjem

plošče je izdelana kot okvir, obrobljen z masivnimi

delu poglobljeno profilirano polje, na straneh ob

in profiliranimi orehovimi nalimki, s polnilom iz

izteku nog pa so prilepljene aplike v obliki kon

mehkega lesa.214

212 T. i. stil altdeutsch. 213 V muzeju hranimo fotografijo (NS 61) neznanega, vendar najbrž ptujskega interierja z natanko takšno mizo. To sicer še ne pomeni, da gre za isti pohištveni kos, kljub temu pa obstaja možnost, da je miza v muzej prišla iz Federalnega zbirnega centra (Fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 214 Polnilo ni prav posrečeno vstavljeno, kar povzroča neenakomerno krčenje; posledica je izrazito valovita površina plošče.

Zadnja četrtina 19. stoletja, staronemški stil,212 orehovina in orehov furnir. Mere: v 80, d 140, š 105 cm Inv. št.: UO 1885 p Provenienca: neznana213 Leta 2003 konserviral Boštjan Roškar.

259

260

Mize Mize

261

Miza Miza stoji na štirih masivnih rezbarjenih nogah

jena polja. Noge, ki so v predelu kolena rezbarjene

v obliki en cabriole. Le-te so spodaj zvezane z

s školjkasto, zavojčasto in listnato ornamentiko,

razgibano izžaganim in bogato profiliranim škar-

se nad spodnjim veznikom končujejo s polžastim

jastim veznikom, ki je od tal dvignjen za višino

zaključkom.

sploščene krogle v predelu nog. Ravno predpasje mize ima na vseh stranicah s paličastim profilom

Mizna plošča je nova, ohranjeni pa sta originalni stranski mizni plošči za izvlek.216

in listnim motivom zamejena poglobljena rezbar-

215 Miza je morda prišla v ptujski muzej iz dvorca Turnišče, saj je na seznamu predmetov, ki jih je leta 1963 prevzel muzej, omenjena tudi rezljana miza brez mizne plošče (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Miza je le-to dobila šele ob restavratorskem posegu leta 1998, kar govori v prid njeni turniški provenienci, po drugi strani pa ni označena z napisom TURNIŠČE kakor drugi pohištveni kosi, ki so na prej omenjenem seznamu. 216 Glede na to, da se je dalo mizo po potrebi podaljšati, je najbrž bila jedilniška.

Konec 19. stoletja, neobarok, orehovina in orehov furnir. Mere: v 77, d 126, š 110 cm Inv. št.: UO 1363 p Provenienca: neznana215 Leta 1998 restavriral Boštjan Roškar.

262

Igralne mize

Mize Igralne mize

263

Igralna miza Elegantne noge s kopitastimi zaključki nosijo pra-

Marketerija oziroma v tem primeru

vokotno izoblikovano predpasje, ki je s paličastim

parketerija218

mizne plošče, na kateri je viden

profilom navidezno ločeno od podnožja. Razgibani

barvni in teksturni razpon orehovine,219 je z

vezniki le-tega imajo kakor noge plitvo rezbarjen

izjemo ozkega trakastega javorovega vstavka v

paličast profil s polžastimi zaključki. V predpasje je

celoti izdelana iz orehovega furnirja: razmeroma

vdelan izrazito majhen in nizek predal. Rob mizne

širok rob je iz prečno postavljenega orehovega

plošče, ki sega precej čez podnožje, kar je značilno

furnirja, sredica z drobnim cikcakastim motivom

za mize iz tistega časa, je oblepljen z razmeroma

pa iz furnirjev orehove beljave, orehove črnjave in

širokimi profiliranimi letvami.

orehove korenine.220

217 Miza s herbersteinskima inventarnima oznakama na spodnji strani predpasja z modro kredo: Aus Wurmberg in Aqu. Z. in na nalepljenem lističu s podatki: Aquarell-Zimmer / Pag 195 / Post 49, je vpisana na strani 195 pod številko 49 že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v razdelku II. Stock / Aquarell-Zimmer kot: 1 / Tisch, hart, eingelegt / wie P 25 / W(urm)b(erg). Iz omenjenega inventarja lahko razberemo, da je bila v isti sobi še ena prav taka miza. Slednjo v inventarju najdemo na strani 193 pod številko 25 opisano kot: 1 / Tisch / hart, eingelegt, gelblich, dunkle Streifen in der Mitte, 4 geschweifte Füsse, 1 Schublade / W(urm)b(erg) (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). S številko 25 označena miza je vidna na fotografiji t. i. sobe z akvareli (F 164), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 193/25 pa je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / AQUARELL-Zimmer / Nordseite pod oznako: 1 / Tisch / eingelegt, gelblich, dunkle Streifen in der Mitte, 4 geschweifte Füsse, 1 Schublade / 18. Jhdt. / 2.500 (RM). Druga miza iz para z inventarno številko Pag 195 Post 49 je bila po letu 1920 iz t. i. sobe z akvareli prenesena v t. i. Davidovo sobo, kjer jo lahko označeno s številko 84 vidimo na fotografiji te sobe (F 146), prav tako pa jo pod oznako 231/84b v razdelku II. Stock / DAVIDS-Zimmer najdemo tudi v Herbstovem cenilnem zapisniku opisano kot: 1 / Tisch, Barock / hart, eingelegt, 4 geschweifte Füsse, 1 Schublade / 5.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Zanimivo je, da je Herbst enaki mizi cenovno ovrednotil popolnoma drugače. 218 Ker je zložena podobno kot parket. 219 Že ena sama orehova deska lahko ima zelo različen razpon barv in tekstur. 220 Kljub temu je mizica dokaj grobo provincialno delo. Na površini podnožja so vidne zasekanine skobljiča in grobe poteze dlet, ki se jih mizar ni prav nič trudil zakriti.

Druga četrtina 18. stoletja, rokoko, orehovina, mehek les, orehov furnir različnih rezov, javorov furnir. Mere: v 75, d 93, š 63 cm Inv. št.: UO 1272 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Vurberk 217

Mize Igralne mize

Igralna miza Razmeroma velika mizna plošča je postavljena na majhno

podnožje.222

Iz masivne orehovine izdelane

Mizna plošča iz mehkega lesa je obdana s profiliranimi orehovimi nalimki, ki tvorijo robove;

zavite noge so ob robovih profilirane s paličastim

na straneh so konkavno izžagani, vogali pa so za-

profilom, ki se spodaj zaključi v zelo stiliziran in

okroženi. Preprosta geometrijska marketerija na

preprost listnat motiv, zgoraj pa prehaja v razgi-

mizni plošči je razdeljena v nekaj polj z različno

bane konveksno-konkavno zaključene veznike iz

postavljenim orehovim furnirjem. Osrednji motiv

mehkega lesa. Le-ti so furnirani s tako debelim

šahovnice, sestavljene s kombinacijo orehovega

orehovim furnirjem, da je mizar vanj lahko iz-

in javorovega furnirja, zamejuje temnejši trakasti

rezbaril večkrat prekinjen in z listnim motivom

vstavek, ki ob straneh obroblja še dve manjši polji,

zaključen paličast profil. Na širši stranici mize je

ki sta furnirani v maniri à quartier. Vse obteka

na sprednji strani v vezniku odprtina, v katero

ozek rob s poševno postavljenim orehovim furnir-

je bil nekdaj vdelan predal s ključavnico, saj je na

jem, obrobljenim s temnejšim trakastim vstavkom,

spodnjem delu mizne plošče izsekana luknja za

zunanji rob mizne plošče pa ima širši rob prečno

zapah.223

postavljenega orehovega furnirja.

221 Miza, ki je sicer brez natančnejših herbersteinskih inventarnih oznak, ima nalepljen listič in napis z modro kredo: Aus Wurmberg. Na strani 218 je vpisana pod številko 13 že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v razdelku II. Stock / Zirben-Zimmer kot: 1 / Tisch, hart, eingelegt, Schachbrett / W(urm)b(erg)/ im Schlafzimmer I. H. (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Iz omenjenega inventarja lahko razberemo, da je bila miza kasneje prenesena v t. i. grofičino spalnico, vendar očitno le za kratek čas, saj jo označeno s številko 13 lahko vidimo na fotografiji t. i. sobe s cemprinovim pohištvom (F 141), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 218/13 pa je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / ZIRBEN-Zimmer pod oznako: 1 / Tisch, Barock / hart, eingelegtes Schachbrettmuster / 18. Jhdt. / 4.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 222 V muzeju hranimo nekaj miz z izrazito veliko mizno ploščo glede na podnožje. 223 Predal je izgubljen.

Prva polovica 18. stoletja, rokoko, mehek les, orehovina, orehov in javorov furnir. Mere: v 78, d 97, d 69 cm Inv. št.: UO 1248 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Vurberk 221

Mize Igralne mize

265

Igralna miza V pravokotno predpasje mize so vdelane štiri pro-

dva ožja pasova s prečno postavljenim furnirjem in

porcionalno zelo všečno oblikovane noge s precej

osrednje polje. Slednje zapolnjuje t. i.

drznimi in lepo izpeljanimi zavitinami, ki se spo-

s šesterokotniki, sestavljenimi iz treh romboidov.

daj zaključujejo s stiliziranimi kopitci. Noge obteka

Marketerija je kljub svoji preprostosti mojstrsko

preprosto oblikovan paličast profil, ki se nadaljuje

izdelana. Zaradi v različne smeri postavljenih fur-

tudi v predpasju z vzvalovljenim spodnjim robom

nirjev, od katerih se svetloba različno odbija in daje

in vdelanim skritim predalom v daljši stranici.

določenim delom temnejši, drugim pa svetlejši vi-

Čez predpasje precej segajoča mizna plošča ima vbočene robove s profiliranimi nalimki iz oreho-

parketerija225

dez, ponuja vtis dinamike in trodimenzionalnosti. Miza je bila najbrž konec 19. stoletja predelana,

vine, posnete vogale pa zelo razgibano oblikovane.

saj sta bila tako podnožje kot mizna plošča prvotno

Marketerija na njej je sestavljena iz radialno reza-

del dveh različnih pohištvenih kosov.226

nega in v različnih smereh postavljenega orehovega furnirja. Zunanjemu pasu, ki je furniran s pod kotom postavljenim orehovim furnirjem, sledita

224 Miza s herbersteinsko inventarno oznako na nalepljenem lističu na notranji stranici prepasja s podatki: Grosser Saal / Pag. 98 / Post. Nr. 69a, je vidna na dveh fotografijah t. i. velike dvorane, ki ju je posnel France Stele okoli leta 1918, in še na eni njegovi fotografiji, nastali v tridesetih 20. stoletja. Gl. MK, Indok center, fototeka št. 6023s-b, 4600s-b in 4599s-b. Pod številko 98/69a je miza vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku GROSSER-(RITTER) SAAL / Ostseite, Kapellenwand kot: 1 / Tisch / Platte reich eingelegt, Würfelmuster, 4 geschweifte, geschnitzte Füsse, Schublade / 18. Jhdt. / 3.500 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 225 Ker je po načinu zlaganja furnirja podobna tedanjim parketom. 226 Mizna plošča je nekoliko prevelika in ne sledi obliki podnožja. Na spodnjem delu mizne plošče so vidni sledovi prvotnega predpasja. Tudi podnožje je predelano, saj ima vdelane novejše veznike, pa tudi predal je že izdelan po načinu iz 19. stoletja: dno je vstavljeno v obod in ne pribito nanj.

Prva polovica 18. stoletja, rokoko, orehovina, mehek les, orehov furnir. Mere: v 80, d 114, š 84 cm Inv. št.: UO 1349 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov224

Mize Igralne mize

266

Igralna miza Običajna klasicistična igralna miza s poljema za

dve igralni polji s pripadajočimi nišami za potreb-

šah ali damo in mlin ter še z enim v notranjščini

ščine. Prikrit dostop do njiju je pod mizo, kjer sta

pod mizno ploščo skritim igralnim poljem za

dva vzvoda, prek katerih se zgornja plošča pri

trik-trak ima štiri konične in nekoliko nenavadno

vzdigne toliko, da jo je možno sneti.

oblikovane noge, ki so spodaj vezane s preprostimi

Mizna plošča je sestavljena iz letvastega okvira

letvastimi vezniki. V zgornjem delu gre za povsem

iz orehovine in polnila iz obojestransko furni

običajno klasicistično nogo z vrezano preprosto

ranega mehkega lesa, obrobljenega z masivnimi

ornamentiko na zgornji odebelitvi, ki kaže na

orehovimi nalimki, ki obtekajo ploščo in jo z

tedanje neogotske vplive, spodaj pa se noga ne

vmesnim vstavkom delijo na dva dela, pri čemer

zaključi s pričakovano odebelitvijo, temveč se

je ena polovica marketirana z igralno površino

konus izteče neposredno v spodnji veznik, pod

za šah ali damo, druga pa za mlin.

katerim je še manjša, ki kljub svoji kratkosti vsebuje vse elemente klasicistične noge. Preprosti vezniki v predpasju so spodaj zaklju-

Kljub temu, da je miza preprosto mizarsko delo brez kakršnihkoli hotenj po razkošju, pa je oblikovno in mizarsko izdelana povsem korektno in

čeni s ploščato profilacijo. V nasprotju z igralnimi

čeprav je videti sumarična, ne zanemarja občutka

mizicami, kjer je običajno, da je v predpasje vdelan

za detajl, kar se kaže v skrbno izpeljanih nežnih

vsaj en, včasih pa tudi štirje predali, je le-to s spod

klasicističnih profilacijah, razporejenih po vsej

nje strani zaprto, saj sta v notranjščini vdelani še

mizi.

227 Miza s herbersteinskima inventarnima oznakama na spodnji strani predpasja z modro kredo: Pg 175 P 42 in na nalepljenem lističu s podatki: Salon S. H. / Pag 175 / Post. Nr. 42. ter še enim z napisom: Aus Wurmberg, je vpisana na strani 175 pod številko 42 že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v razdelku Salon Seiner Hochgeboren / Nordwand kot: 1 / Spieltisch, hart, antik / eingelegt / W(urm)b(erg) (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Miza je vidna na fotografiji t. i. grofovega salona, ki jo je posnel France Stele okoli leta 1930 (MK, Indok center, fototeka št. 1563s-b). Pod številko 175/42 je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON des Grafen / Nordwand pod oznako: 1 / Spieltisch, Barock / hart, fourniert, eingelegt / 18. Jhdt. / 4.000 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO).

Konec 18. stoletja, klasicizem, orehovina, mehek les, orehov furnir, furnir počrnjene gabrovine. Mere: v 78, d 96, š 70 cm Inv. št.: UO 1253 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Vurberk 227

267

Mize Igralne mize

Igralna miza Štiri pretanjeno oblikovane noge so vdelane v

javorovih furnirjev s sredico iz temno obarvane

predpasje mize, ki ima na vsaki stranici po en pre-

hruškovine, ki v vogalih tvori meandre z vstavlje-

dal.229

nim kvadratkom iz furnirja počrnjene hruške.

Preprosta oblika mizne plošče je obrobljena

z nekoliko ožjim trakom orehovega furnirja, ki z

S prečno položenim orehovim furnirjem po-

marketerijo na zgornjem robu oblikuje komaj vi-

polnoma preprosto furnirano predpasje, ki ga

den, a zato toliko bolj prefinjen utor. Marketerija na

poživljajo le bogateje marketirane čelnice predalov,

mizni plošči je likovno skrajno omejena. Širok rob,

v sredini okrašene s trakom iz temnega furnirja,

ki je tako kot sredica razdeljen na četrtine, je fur-

čez katerega se prepleta meander, spodaj obteka

niran s pod kotom položenim orehovim, sredica pa

tanek in ozek ploščat profil. Tudi čelnice predalov

z zrcalno položenim furnirjem orehove korenine. V

so obrobljene z masivnimi nalimki iz orehovine, ki

središče je postavljena rozeta, katere vrhnji listi so

so ob strani in spodaj profilirani z majhno brazdo,

skrbno izdelani iz pod kotom položenega tisovega

zgoraj pa se čelnica gladko zaključi, saj drsi tik pod

furnirja, pod njimi pa so listi iz svetlega, najbrž je-

mizno ploščo.

senovega lesa, oboji s črnim rebrom v sredini.230 Pri

Najbolj prefinjeno so marketirane že v zasnovi

obojih so letnice furnirja izrabljene kot listne žile.

zelo elegantne noge. Običajne kanelure231 tukaj

Pestič v obliki kroga s sredico je izdelan iz temnega

nadomešča marketerija z obrobo iz orehovega,

orehovega, ob robu pa iz svetlega javorovega fur-

tankim vložkom iz javorovega in sredico iz slivove-

nirja. Širši robni pas mizne plošče ločuje od osred

ga furnirja, na zgornjih prstanih stebla noge pa so

njega polja ozek trakast vstavek iz dveh tankih

rozete, podobne tisti na mizni plošči.

228 Miza s herbersteinskima inventarnima oznakama na spodnji strani predpasja z modro kredo: Kabinet in na nalepljenem lističu s podatki: Kleines Kabinett / Pag 124 / Post. Nr. 1, je vpisana na strani 124 pod številko 1 že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v razdelku Kleines Kabinet Ihrer Hochgeboren kot: 1 / Tisch, klein, eingelegt, mit Sternen / und 4 Schublädchen (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Miza je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku KABINETT des Grafen (klein) pod oznako: 1 / Tisch, Louis XVI. / Klein, eingelegt mit Sternen, 4 Schublädchen / 18. Jhdt. / 4.000 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 229 Konstrukcija predala je narejena po načinu 18. stoletja. Roglji rogljičenja so deljeni ozko-široko, dno pa je pribito s klinci na obod. Gumbi za izvlek predalov so leseni. 230 Najbrž iz počrnjene hruškovine, kuhane v lužilu. 231 Malce spominja na noge Roentgenovih miz, kjer ima steblo noge prečno narebren odlit, cizeliran in pozlačen bronast vstavek.

Konec 18. stoletja, klasicizem, mehek les, orehov furnir različnih rezov, tisin, javorov in jesenov furnir, furnirji v lužilu kuhanih hruškovine, gabrovine (?) in platanovine (?). Mere: v 79, d 95, š 63 cm Inv. št.: UO 1240 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov228

Mize Igralne mize

Igralna miza Miza ima navzdol konično zožene noge234 iz oreho-

orehovino, marketerija na njej pa je geometrijska.

vine, ki so gosto členjene z nalepljenimi aplikami iz

Z romboidi in trikotniki ornamentirano osrednje

slivovine.235 Gladko predpasje, vzdolžno furnirano

polje je obdano s pasovi, ki jih ločujejo ozki trakasti

z debelim orehovim furnirjem in v katerega je na

vstavki iz slivovega in nekoliko širši iz javorovega

sprednjo stran vdelan predal z gladko furnirano

furnirja, vstavki slivovega furnirja v vogalih pa

čelnico in lesenim gumbkom za izvlek, spodaj ob-

tvorijo meander.

teka plitva ploščata aplika. Mizna plošča je obrob ljena s prečno postavljeno in zaobljeno profilirano

232 Pod inventarno številko: UO 1222 p / b, kat. št. 70, str. 271, je vpisana še ena podobna miza, ki pa ni par mizi z inv. št.: UO 1222 p / a. 233 Miza s herbersteinsko inventarno oznako na spodnji strani predala na nalepljenem lističu s podatki: Salon S. H. / Pag 176 / Post. Nr. 49, je vpisana na strani 176 pod številko 49 že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v razdelku Salon Seiner Hochgeboren / Westwand kot: 1 / Tisch, hart, eingelegt / vier Schubladen, gerade Füsse (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Poleg omenjene oznake ima miza še starejši listič z napisom: Schlafzimmer No. 20. Miza je vidna na fotografiji t. i. grofovega salona, ki jo je posnel France Stele okoli leta 1930. Gl. MK, Indok center, fototeka št. 1563s-b. Pod številko 176/49 pa je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON des Grafen / Nordwand pod oznako: 1 / Tisch, Louis XVI. / hart, reich eingelegte Platte, 4 Schubladen, gerade Füsse / 7.000 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 234 Podnožje mize je bilo za zgled pri dodelavi igralne mize UO 1356 p, kat. št. 69, str. 270. 235 Gre za nekakšno reliefno marketerijo. Posamezni deli furnirja so nalepljeni drug na drugega, in ne kot pri običajni marketeriji postavljeni drug ob drugega in nato nalepljeni na podlago. Kljub plastičnemu videzu nalimka še vedno govorimo o furnirju, saj se s tem izrazom označuje žagan les do debeline sedmih milimetrov.

Konec 18. stoletja, klasicizem, orehovina, mehek les, orehov, slivov in javorov furnir. Mere: v 82, d 94, š 63 cm Inv. št.: UO 1222 p / a232 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov233

269

Mize Igralne mize

270

Igralna miza Že v zasnovi nekam nenavadno podnožje237 s

nalimkom zaključene originalne mizne plošče iz

predpasjem, ki je na spodnjem robu zaključeno s

18. stoletja.240 Razdeljena je v dve polji z igralnima

paličastim profilom,238 ima sicer ustrezno visoke

površinama za šah ali damo in mlin, ki ju obtekajo

noge, kljub temu pa so le-te zaradi svoje debeline,

pasovi iz prečno postavljenega orehovega furnirja.

nezadostne zožitve navzdol in pretirano debelih

Šahovnica je sestavljena v kombinaciji svetle-

ter neprimerno postavljenih prstanov in kanelur v

ga javorovega in temnega furnirja močvirskega

obliki aplik, videti čokate.239 Izbor lesa je povsem

hrasta, polje za mlin pa s širšimi pasovi furnirja

običajen za klasicizem, vendar zaradi barvne

močvirskega hrasta, obrobljenega z ožjimi pasovi iz

kombinacije vtis ni najbolj posrečen.

javorovega furnirja in s furnirjem vrbove korenine

Predelava ni zaobšla niti z geometrijsko

zapolnjenimi medprostori.

ornamentiko marketirane in z masivnim orehovim 236 Miza, ki ima na notranji strani veznika v predpasju herbersteinski inventarni oznaki z modro kredo: Pg 179a P 126 in na nalepljenem lističu s podatki: Salon Seiner Hochgeboren / Pag 179a / Post Nr 126, je pod številko 179a/126 vpisana v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON des Grafen / Nordwand kot: 1 / Tisch, Barock / eingelegt, hart, Schach- und Mühlbrett / 18. Jhdt. / 7.000 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Poleg omenjene oznake ima miza še starejši listič z napisom: Schlafzimmer No. 20. 237 Neposreden zgled pri izdelavi podnožja je bila miza z inv. št.: UO 1222 p / a, kat. št. 68, str. 269. Podnožje je bilo izdelano v času, ko so grofje Herbersteini opremljali ptujski grad ter pri tem tudi dali popraviti in obnoviti pohištvo. Podnožje te mize je bilo narejeno po letu 1874, ko je znano, da so kupili mizno ploščo.. 238 Obteka ga popolnoma ravno brez prekinitev, pa tudi sama oblika profila v klasicizmu praviloma ni bila uporabljana. 239 Vsi našteti elementi običajno visoko mizo vizualno nižajo. 240 Najbrž je bila zaradi običajnega enostranskega furniranja precej zvita. Zravnati so jo poskušali tako, da so jo po sredini prežagali. Na to kažejo prežagana čelna letvica, popravki na marketeriji in neuspeli poskus furniranja spodnje strani mizne plošče.

Plošča s konca 18. stoletja (podnožje s konca 19. ali začetka 20. stoletja), klasicizem, mehek les, orehovina, orehov, javorov in slivov furnir, furnirja vrbove korenine in močvirskega hrasta. Mere: v 81, d 119, š 60 cm Inv. št.: UO 1356 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov236 Leta 2002 restavriral Boštjan Roškar.

Mize Igralne mize

271

Igralna miza Štiri konične klasicistične noge, vdelane v pred-

so furnirane tudi čelnice predalov z lesenimi

pasje z majhnimi predali na vseh štirih straneh,

gumbki za izvlek.

nosijo precej čez predpasje segajočo mizno ploščo.

Mizna plošča ima kasetno konstrukcijo iz

Kanelirane noge iz masivne orehovine so ob preho-

mehkega lesa,243 robove pa oblepljene z orehovimi

du iz predpasja značilno zožene in nato odebeljene

nalimki, ki oblikujejo preprost profil. Geometrij-

v obliki prstana, manjka pa značilna odebelitev

ska marketerija je sestavljena iz večjega osrednjega

tik pred koncem noge. Vezniki imajo zalomljen

polja, obkroženega z različnimi okvirji, ki so med

spodnji rob, ki ga obteka trakast vstavek, preostala

seboj ločeni s trakastimi vstavki običajne svetlo-

površina veznika pa je gladko furnirana s prečno

temne kombinacije furnirjev.

postavljenim orehovim furnirjem. Na enak način

241 Pod inventarno številko: UO 1222 p / a, kat. št. 68, str. 269, je vpisana še ena podobna miza, ki pa ni par mizi z inv. št.: UO 1222 p / b. 242 Miza s herbersteinskima inventarnima oznakama na spodnji strani prečnih veznikov predpasja z modro kredo z oznako: Pg 228 P 3 in na nalepljenem lističu s podatki: Davids-Zimmer / Pag 228 / Post. Nr. 3, ima nalepljen še en starejši listič z napisom: Schlafzimmer No. 31. Miza je vpisana pod številko 3 na strani 228 že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v razdelku II. Stock / Tobias-Zimmer kot: 1 / Tisch, hart, eingelegt / mit dunklen Würfeln, 1 Schublade, gerade Füsse (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Miza je vidna na fotografiji t. i. Davidove sobe (F 124), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu leta 1944, pod številko 228/3 pa je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / DAVIDS-Zimmer pod oznako: 1 / Tisch, Louis XVI. / hart, eingelegt, mit dunklem Sternmuster, 1 Schublade / 18. Jhdt. / 5.000 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 243 Ta se v večjem številu pojavi konec 18. stoletja, najdejo pa se tudi zgodnejši posamezni primeri. Podlago za marketirano mizno ploščo so izdelali iz mehkega lesa kot okvir z manjšimi polnili, obrnjenimi v različne smeri. Na ta način so namreč poskušali preprečiti pretirano krčenje lesa, ki je po dolžini sicer zanemarljivo, po širini pa je lahko precejšnje, sploh če ima uporabljen les majhno gostoto. Slabost kasetne konstrukcije je bila, da je povečini povzročala še hujše poškodbe na marketerijah, ki pa so se pokazale šele veliko kasneje.

Konec 18. stoletja, klasicizem, mehek les, furnir močvirskega hrasta, orehov, češnjev in javorov furnir. Mere: v 77, d 101, š 69 cm Inv. št.: UO 1222 p / b241 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov242

272

Toaletne mizice

Mize Toaletne mizice

273

Toaletna mizica Štiri kanelirane in navzdol zožene noge kvadrat

marketerija zajema preprosta, geometrijsko zasno-

nega prereza, ki so tako kakor profili izdelane iz

vana polja, ki so razmejena s trakastimi, v vogalih

masivne hruškovine, nosijo razmeroma plitvo telo

preprosto zalomljenimi vstavki, uporabljeni fur-

mize. Na straneh mize so po trije ozki predali s

nirji pa so kontrastni in pisani. Za osrednje polje je

centralnim zaklepanjem, od katerih sta zgornja dva

uporabljen svetel češnjev furnir, postavljen v obli-

slepa, prav takšen je tudi zgornji od dveh daljših in

ko à quartier, za robove temno rdeč slivov furnir, v

ožjih osrednjih predalov nad nišo za noge.

vogale pa so vstavljeni kvadrati iz furnirja rožnega

Mizna plošča je trodelna: srednji del z ogledalom na notranji strani se preklopi nazaj, stranska

lesa. Mizica je obstenska, saj je hrbtišče neobdela-

dela plošče pa nad stranici, s čimer razširita mizno

no, podobne so tudi stranice niše za noge, kjer je

površino, pod katero se skrivajo trije razdelki, od

mehek les le temno lužen. Ključavnica in tečaji iz

katerih sta stranska ožja in globlja, srednji pa je

kovanega železa so originalni, drugo okovje pa je v

širši in plitvejši. Čeprav je mizna plošča razdeljena

celoti novo.

v tri dele, je na zunanji strani marketirana, kot da

Objave: ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 36–37.

je iz enega kosa. Oblikovno zadržana klasicistična

244 Toaletna mizica ima herbersteinsko inventarno oznako na nalepljenem lističu na spodnji strani osrednje niše s podatki: Toilette Z. S. H. / Pag 182 / Post Nr. 21. Poleg lističa z omenjenimi podatki je nalepljen še starejši z zbledelim napisom: No. 32. Toaletna mizica je vpisana že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 182 pod številko 21 v razdelku Toilette-Zimmer Seiner Hochgeboren kot: 1 / altes, eingelegtes Toilettekästchen / 4 gerade Füsse, Messingringe, 5 Schubladen, 3 Fächer, 1 Spiegel, hölzerner Vexierverschluss innen (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Pod številko 182/21 je vpisana s skoraj enakim opisom tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku TOILETTE-Zimmer des Grafen / Ostwand kot: 1 / Toilettekästchen, Louis XVI. / alt, eingelegt, 4 gerade Füsse, Messingringe, 3 Fächer, 5 Schubladen, 1 Spiegel, hölzerner Vexierverschluss / 1.800 (RM). V inventarju iz leta 1909 je vpisanih pet po stilu podobnih toaletnih mizic. Poleg prej omenjene sta bili dve s herbersteinskima inventarnima oznakama postavljeni v t. i. grofičinem toaletnem prostoru (Toilette-Zimmer Ihrer Hochgeboren / Pag 126 / 1) in v njeni spalnici (Schlafzimmer Ihrer Hochgeboren / Pag 128 / Post 10). Slednja, označena s številko 10, je vidna na fotografiji t. i. grofičine spalnice (F 111), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944. Iz inventarja 1909 prav tako lahko razberemo, da sta bili podobni toaletni mizici tudi v drugem nadstropju gradu, in sicer v t. i. zeleni (Grünes Zimmer / Pag 201 / Post 32) in Cecilijini sobi (Cäcilien Zimmer / Pag 222 Post 13; prav to toaletno mizico z inv. št.: UO 1460 p poleg zgoraj opisane še danes hranimo v muzeju). Gl. fototeka in dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO.

Pozno 18. stoletje, klasicizem, mehek les, hruškovina, furnirja ameriškega oreha (?) in rožnega lesa, slivov in češnjev furnir, okovje iz železa in medenine. Mere: v 85, d 94, š 40 cm Inv. št: UO 1256 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov244 Leta 1992 restavriral Boštjan Roškar.

Mize Toaletne mizice

274

Toaletna mizica Mizica ima na podnožje v obliki črke H, ki stoji na

orel, zaključen okvir.

1810–1820, empir, mehek les, javorovina, delno počrnjen javorov furnir, rezbarjena, pozlačena in poslikana lipovina, okovje iz železa in medenine.

štirih levjih šapah in je okrašeno z rezljanimi ro-

Toaletna mizica je del empirske spalnične

zetami, postavljeni dve letvasti nogi. Le-ti sta na

garniture, ki je glede na primerjave nastala v eni

obeh koncih podprti s po dvema navznoter usloče-

izmed dunajskih pohištvenih manufaktur.248

nima konzolama. Predpasje, v katero je na sprednji

V primerjavi z drugim pohištvom iz garniture

strani vdelan predal, okrašen z vegetabilno orna-

je oblikovana veliko skrbneje, saj je razmeroma

mentiko v tehniki risbe s tušem na svetli javorovi

majhna površina bogateje členjena in ima veliko

Mere: v 152, d 65, š 51 cm Inv. št.: UO 1299 p245

podlagi, je zgoraj in spodaj obrobljeno s profilno

drobnih detajlov, plastična dekoracija pa zajema

Provenienca: odkup leta 1961246

letvijo. Dva stebriča, ki spominjata na obeliska, sta

rezbarjene rozete, školjke, letve z jajčnim motivom

vsajena v mizno ploščo in držita pregibno ogleda-

in orla.

lo,247

vstavljeno v razmeroma ozek, profiliran in

zgoraj z zatrepastim nastavkom, na katerem stoji

Medeninasto okovje je bilo najbrž pozlačeno v ognju.

245 Toaletna mizica je del empirske spalnične garniture, sestavljene iz dveh postelj z inv. št.: UO 1295 p / a, b, kat. št. 133, str. 353, dveh posteljnih omaric z inv. št.: UO 1296 p / a, b, kat. št. 24, str. 203, dveh nizkih garderobnih omar z inv. št.: UO 1297 p / a, b, kat. št. 14, str. 187 in umivalne omarice z inv. št. : UO 1298 p, kat. št. 26, str. 205. 246 Garnitura je bila odkupljena leta 1960/61, kar je razvidno iz vpisa v zvezek s pridobljenimi predmeti 1949–1967 (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 247 Zrcalo je še prvotno. 248 Prim. kat. št. 102, str. 314–315.

Mize Toaletne mizice

Toaletna mizica Mizica stoji na štirih kompozitnih nogah, ki so

V visoko pravokotno predpasje mizice z delno

Prva polovica 19. stoletja, bidermajer, mehek les, počrnjena hruškovina, orehov furnir različnih rezov, okovje iz železa in medenine.

spodaj konične in sabljaste ter nosijo spodnjo vezno

posnetim zgornjim robom sta vdelana po dva para

ploščo. Sprednji rob le-te je nekoliko umaknjen

predalov z izbočenimi čelnicami in prašnicami.

navznoter, nanjo pa so na tankih plintah iz oreho-

Okvir z ogledalom je vpet med dve iz mizne plošče

vine postavljeni štirje struženi in narebreni stebri

rastoči voluti iz orehovine, vijaka z dekorativno

iz hruškovine. Njihova črno lužena površina daje

glavo pa omogočata različne nastavitve naklona

Mere: v 123, d 81, š 51 cm Inv. št.: UO 1315 p

svojevrsten kontrast drugim ploskvam, ki so fur-

zrcala.

Provenienca: odkup leta 1965249

nirane z izbranim svetlejšim in precej strukturiranim orehovim furnirjem.

249 Toaletna mizica je del garniture bidermajerske spalnice, sestavljene iz dveh postelj z inv. št.: UO 1308 p / a, b, dveh posteljnih omaric z inv. št.: UO 1309 p / a, b, kat. št. 25, str. 204, in dveh omar z inv. št.: UO 1310 p / a, b, ki jo je muzej odkupil leta 1965.

Prvotno je bilo ulito in delno tolčeno okovje najbrž pozlačeno.

275

276

Obstenske mize

Mize Obstenske mize

277

Mizica Miza stoji na štirih koničnih klasicističnih nogah iz

Razdeljena je v pasove s trakastimi vstavki z različ-

masivne orehovine, na katero so nalepljeni prstani

nimi drobnimi motivi meandrov, puščic in drugih

iz prečno postavljenega murvovega furnirja, ki

geometrijskih oblik.252 Ozek zunanji rob je furni-

spodaj in zgoraj obdajajo noge in zamejujejo vstav

ran s prečno postavljenim češnjevim furnirjem,

ljene intarzirane imitacije kanelur iz svetlega javo-

širši notranji pa s poševno postavljenim orehovim

rovega furnirja in furnirja lignita.

furnirjem. V osrednjem polju s furnirjem orehove

V gladko furnirano predpasje je na sprednji strani vstavljen ozek in plitev predalček, ki ima čelnico oblečeno z debelim furnirjem, ki obenem tvori brazdo. Mizna plošča sega le malo čez

korenine je vdelan medaljon z motivom košarice s cvetjem.253 Miza je nastala v poznem 18. stoletju, saj ima za tisti čas pomembno novost v konstrukciji predala.254

predpasje in je razmeroma bogato marketirana.

250 Gre za par mizic z inv. št.: UO 1228 p / a, b, ki se med seboj nekoliko ločita samo v marketeriji mizne plošče. 251 Obe mizi imata herbersteinski inventarni oznaki : prva mizica ima na spodnji strani predpasja napis z modro kredo: Salon I. H. in Inv. 44, na zunanji stranici predala pa nalepljen listič s podatki: Salon Ihrer Hochgeb. / Pag. 139 / Post 44, druga pa poleg napisa z modro kredo: Salon I. H., še nalepljen listič s podatki: Salon Ihrer Hochgeb. / Pag. 141 / Post 58. Obe sta z enakim opisom vpisani že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v razdelku Salon Ihrer Hochgeboren na staneh 139 in 141 pod številkama 44 in 58 kot: 1 / Tisch / hart, 4 Füsse, eingelegt Korb mit Blumen, m. 1 Schublade (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Obe mizici sta vpisani tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst. Prvo mizico najdemo pod številko 139/44 v razdelku SALON der Gräfin / Ostwand opisano kot: 1 / Tisch, Louis XVI. / hart, vierfüssig, eingelegt, Korb mit Blumen, Schublade, konische Füsse / +/- 1780 / 5.000 (RM), drugo pa pod številko 141/58 v razdelku SALON der Gräfin / Südwand kot: 1 / Tisch, Louis XVI. / hart, vierfüssig, eingelegt, Schublade / +/- 1780 / 5.000 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 252 Takšne trakaste vstavke so izdelovali »na metre«. 253 Na osrednjem polju z medaljonom so vidni ostanki barvil na furnirju. To kaže, da je imela marketerija precej barvit videz. Barvila so zaradi občutljivosti na svetlobo sčasoma popolnoma zbledela. Prvotno barvo bi bilo mogoče videti le na zadnji strani marketerije, ki pa je prilepljena na podlago. Osrednji motiv košarice s cvetjem, ki bi mu moral mojster posvetiti največ pozornosti, je v nasprotju z drugo marketerijo izdelan povsem povprečno. 254 Predal namreč ni več izdelan v tradiciji 17. in 18. stoletja s topo pritrjenim dnom na obod s klinci, temveč je le-to že vstavljeno v utor na stranicah predala.

Pozno 18. stoletje, klasicizem, mehek les, orehovina, orehov, češnjev, murvov in javorov furnir, furnir lignita (?). Mere: v 78, d 95, š 63 cm Inv. št.: UO 1228 p / a250 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov251

Mize Obstenske mize

278

Obstenska miza Plintast podstavek in mizna plošča z ozkim pred-

motivom volovskega očesa. Mizna plošča s posne-

pasjem sta na zadnji strani povezana s hrbtiščem.

tim robom je furnirana, počrnjena in preprosto

Le-to je izdelano kot okvir s profilno letvijo in

inkrustirana z dvema trakastima medeninastima

polnilom, na straneh pa ima plitvi lizeni, s kate-

vstavkoma, ki sledita obliki mizne plošče.

rima je ustvarjen prostor za volutasti konzoli, ki

Obstenska mizica je del empirske salonske

1810–1820, empir, mehek les, javorovina, delno počrnjen javorov furnir, rezbarjena, pozlačena in poslikana lipovina.

podpirata mizno ploščo. Konzoli sta oblikovani kot

garniture, ki je glede na primerjave nastala v eni

Mere: v 87, d 98, š 43 cm Inv. št.: UO 1305 p255

rezbarjeni, delno pozlačeni in polihromirani figuri,

izmed dunajskih pohištvenih manufaktur.257

Provenienca: odkup leta 1961256

sestavljeni iz morskih pošasti v spodnjem delu in hermastih poprsij tik pod predpasjem, ki je po vsej vidni površini okrašeno z vegetabilnim motivom v tehniki risbe s tušem, nad tem pa je rezbarjena, delno pozlačena in poslikana profilna letev z

255 Obstenska mizica je del empirske salonske garniture, sestavljene iz petih stolov z inv. št.: UO 1300 p / 3–7, kat. št. 102, str. 314–315, dveh naslanjačev z inv. št.: UO 1300 p / 1–2, kat. št. 117, str. 332, počivalnika z inv. št.: UO 1301 p, kat. št. 123, str. 339 in mize z inv. št.: UO 1302 p, kat. št. 52, str. 250. 256 Garnitura je bila odkupljena leta 1960/61, kar je razvidno iz vpisa v zvezek s pridobljenimi predmeti 1949–1967 (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 257 Prim. kat. št. 102, str. 314–315.

Mize Obstenske mize

279

Obstenska mizica Mizica ima štiri noge v poenostavljeni obliki en cabriole,259

od katerih imata sprednji profilirani

Mizna plošča, ki je na treh straneh vzvalovljena in profilirana, tudi zadaj sega precej čez mizno

čeli, zadnji pa sta gladki. Ker je mizica obstenska,

predpasje, kar je neobičajno.261 Sprednja vogala

sta zadnji nogi postavljeni vzporedno s steno,

ima prisekana in prav tako vzvalovljena, rob mizne

medtem ko sta sprednji postavljeni pod kotom.

plošče pa obteka prečno postavljen profiliran ore-

Z orehovim furnirjem prečno furnirano pred-

hov nalimek. Osrednji del mizne plošče je furni-

pasje mizice sledi razgibani obliki mizne plošče.

ran z orehovo korenino, ki jo obroblja pas prečno

Ravni vezniki so v krivino izžagani le na sprednji

postavljenega orehovega furnirja. Le-ta je od sredi-

strani, na spodnjem robu pa je posnet samo

ce ločen z ozkim trakastim vstavkom, sestavljenim

sprednji vidni rob veznika, tako da je krivina le

iz dveh tankih javorovih trakov in širšega traku iz

nakazana.260

prečno postavljenega jablanovega furnirja.

258 Obstenska mizica s herbersteinsko inventarno oznako na nalepljenem lističu s podatki: Salon S. H. / Pag. 179 a / Post No. 116, je pod številko 179a/116 vpisana v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON des Grafen / Nordwand kot: 1 / Tisch, Barock / hart, eingelegt, 4 geschweifte Füsse, länglich, 18. Jhdt. / 2.500 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Poleg prej omenjene oznake je na mizici nalepljen še starejši napisni listič z oznako: No. 21. 259 Zaradi lahkotnejšega videza so jo ustrezno nažlebili oziroma profilirali. V predpasje mize so jo praviloma vgradili pod kotom 45 stopinj. S tem je noga pridobila podoben videz kot klasična noga en cabriole. Gl. sliko na str. 33. 260 Mizarji so velikokrat z malenkostnimi posegi dosegli želene učinke. 261 Pri obstenskih mizicah plošča običajno ne sega čez zadnji veznik. Način izdelave mizne plošče kaže, da je starejša od podnožja. Najbrž je bila mizna plošča še globlja in so jo kasneje delno odžagali ter jo opremili z mlajšim podnožjem.

Sredina 19. stoletja (mizna plošča iz 18. stoletja), drugi rokoko, mehek les, orehovina, orehov furnir različnih rezov, javorov in jablanov furnir. Mere: v 80, d 99, š 53 cm Inv. št.: UO 1345 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov258

280

Mize Obstenske mize

Obstenska mizica Obstensko mizico nosita dve rezbarjeni nogi iz ma-

polžasta zaključka nog so bogato rezbarjeni z zna-

hagonija v obliki en cabriole.263 Predpasje je raz-

čilno rokokojsko ornamentiko, predelano v duhu

gibano oblikovano in na spodnji strani obrobljeno

drugega rokokoja.

s paličastim profilom,264 ki se v sredini sprednjega veznika razvije v stilizirano školjkovino in se konča

Mizica ima kamnito ploščo, ki se povsem ne sklada z obliko predpasja.

v predelu spoja nog s predpasjem.265 Obe koleni in

262 Obstenska mizica, ki ima herbersteinski inventarni oznaki na nalepljenem lističu na hrbtni strani obstenskega veznika s podatki: Salon Seiner Hochgeb. / Pag 172 / Post. Nr. 1, in oznako z modro kredo na notranji strani sprednjega veznika: Pg 172 P 1, je vpisana že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer na strani 172 pod številko 1 v razdelku Salon Seiner Hochgeboren kot: 1 / Trumeautisch / Mahag., rosa Marmorplatte / Aus dem Grazer Palais, war in der S. W. Ecke d. grossen Salons (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Iz tega zapisa je razviden zelo zanimiv in natančen podatek o tem, da so mizico prepeljali v ptujski grad iz graške palače, ter celo to, da je bila v njej postavljena v jugozahodni vogal t. i. velikega salona. Pod številko 172/1 je mizica vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON des Grafen / Südwand kot: 1 / Konsol-Empiretisch / Mahagoni, rosa marmorplatte / 18. Jhdt. / 6.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 263 Ker ima le dve nogi, se konzola z ravnim hrbtnim delom naslanja na zid, na katerega je še dodatno pritrjena s kavljem. 264 Predpasje ima paličaste profile, ki so aplike in so bili rezbarjeni posebej ter šele nato prilepljeni na furnirano površino. 265 Kar ni nič neobičajnega, saj gre za izdelek drugega rokokoja, kjer so še jasno vidni odmevi bidermajerskega furniranja pohištvenih kosov brez rezbarjenih površin.

Sredina 19. stoletja, drugi rokoko, mahagoni, mehek les, mahagonijev furnir, marmor. Mere: v 86, d 104, š 38 cm Inv. št.: UO 1341 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, Gradec 262 Leta 2002 restavriral Boštjan Roškar.

281

Mize Obstenske mize

282

Obstenska miza z ogledalom (trumeau) Obstenska miza je del trumeauja, pohištva, ki je imelo zgolj dekorativno in reprezentativno funkci-

deli brez dekoracije pa so belo opleskani. Kamnita mizna plošča iz pisanega sivo-rdečega

jo. Obdelane so le tri stranice, zadnja pa je gladka,

marmorja, ki sledi obliki predpasja, je obdelana

da se miza z ogledalom lahko prisloni k steni.

tudi na spodnji strani, kar kaže, da gre za neokla-

V predpasje so vsajene štiri stružene, kanelirane in rezbarjene noge, prehod pa je zakrit s tankimi

sicizem.268 Ogledalo podolgovate pravokotne oblike ima

prilepljenimi aplikami v obliki rezbarjenih in po

ozek ploskovit okvir, ki stoji na nizki plinti, katere

zlačenih rozet, ki nogo navidezno razširijo. Profi-

zgornji rob obteka biserni niz. Notranji rob okvira

lirano predpasje ima v osrednjem delu kaneluro z

obteka preprost stiliziran listovnik, v osrednji žleb

ozko členjenim meandrom in profilom z listovni-

je vstavljen meander, v vogalih pa so nameščene

kom nekoliko nad njim. Sprednja stran predpasja je

rezbarjene in pozlačene rozete. Vsa rezbarjena

poudarjena z izstopajočim rizalitom z vstavljenim

ornamentika je tako kot pri obstenski mizi pozla-

medaljonom v poglobljenem polju v sredini in

čena, drugi deli pa so svetlo opleskani.

motivom akantovih listov na spodnjem robu. Vsi

Objave: CIGLENEČKI 1993, str. 72–74.

dekorativni elementi so rezbarjeni in pozlačeni,

266 Obstenska miza s trumeaujem je del garniture s štirimi stoli z inv. št.: UO 1221 p / 6–9, kat. št. 112, str. 325, kanapejem z inv. št.: UO 1221 p / 2, kat. št. 127, str. 343, počivalnikom z inv. št.: UO 1221 p / 3, kat. št. 126, str. 342, in naslanjačema z inv. št.: UO 1221 p / 4–5, kat. št. 119, str. 334. 267 Garnitura je bila v decembru 1964 odkupljena od grofice Marije Irme Wurmbrand-Stuppach, poročene Georgevits, nekdanje lastnice ormoškega gradu (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 268 Podobne plošče iz 18. stoletja imajo na spodnji strani obdelan le rob, ki naseda na leseno konstrukcijo. Tudi sama izdelava mize je tehnično preveč dovršena za 18. stoletje, pa tudi oblikovne poenostavitve okoli nog jo datirajo v drugo polovico 19. stoletja.

Druga polovica 19. stoletja, neoklasicizem, mehek les, lipovina, bukovina, marmor. Mere: v 250, d 110, š 57 cm Inv. št.: UO 1221 p / 1266 Provenienca: odkup leta 1964, grad Ormož267

Mize Obstenske mize

283

Obstenska raztegljiva mizica Ozko podolgovato konstrukcijo mize nosijo štiri

Iz orehovine izdelana miza je bila v času svoje-

zavite noge. Pri običajnih konzolnih mizah so zad-

ga nastanka drugačna kakor danes, saj so jo, tako

nje noge postavljene plosko glede na zadnjo strani-

kot marsikatere druge pohištvene kose, v skladu z

co, ker pa gre v tem primeru za mizo z raztegljivo

modo, ki se je pojavila proti koncu 19. stoletja, črno

ploščo, ki se s preprostim mehanizmom razpre in

prepolitirali.270

se njena površina podvoji, sta tudi zadnji nogi po stavljeni enako kot sprednji. Mizna plošča na straneh in čelu sledi razgibani obliki nog in predpasja, na zadnji strani pa je ravna.

269 Obstenska miza, ki ima herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo na spodnji strani predpasja: Pg 232 / P 8, je vpisana že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v razdelku II. Stock / Schwarzes-Zimmer na strani 232 pod številko 8 kot: 1 / Spieltisch, hart / mit geschw. Füssen (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). S številko 8 označena mizica je vidna na fotografiji t. i. črne sobe (F 143), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 232/8 pa je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / SCHWARZES-Zimmer kot: 1 / Spieltisch, Empire / schwarz, mit geschweiften Füssen / 1.800 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 270 Prim. kat. št. 104, str. 317.

Tretja četrtina 19. stoletja, drugi rokoko, mehek les, orehovina, orehov furnir, okovje iz železa. Mere: v 75, d 96, š 47 cm Inv. št.: UO 1357 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov269 Leta 2003 restavriral Boštjan Roškar.

284

PomoĹžne mizice

Mize Pomožne mizice

285

Mizica Nizka mizica stoji na štirih nogah kvadratnega

katerega čelnico obteka profilna letev, prav takšna,

prereza, ki se spodaj razširijo in zaključijo s profil-

vendar slepa čelnica pa je vdelana v predpasje tudi

no letvijo. Vso konstrukcijo nog iz orehovine spodaj

na drugi strani.

obtekajo profilirani letvasti vezniki, v kote med

Pravokotno mizno ploščo, izdelano iz temno

njimi in nogami pa so pritrjene umetelno izžagane

lužene jesenovine, na robu obteka trak javorovega

konzole. Telo noge je na zunanjih vidnih stranicah

furnirja. Nenavadna oblika mize daje slutiti, da gre

intarzirano s prefinjeno antikizirajočo vegetabilno

za predelavo,272 natančnejši pregled pa pokaže, da

ornamentiko z maskeronom, na enak način pa je

so poleg struženega gumba za izvlek predala res-

tudi na robovih širših stranic predpasja izdelana

nično stare le štiri noge, katerih prvotna dolžina je

manjša rozeta. V sprednjo stran predpasja je vdelan

neznana, vse drugo je bilo dodelano.273

predal s struženim lesenim gumbom za izvlek,

271 Mizica je vidna na fotografiji zbirk Mestnega Ferkovega muzeja v refektoriju nekdanjega dominikanskega samostana (NS 571), ki je nastala po letu 1928 (Fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 272 Podobno mizo hranijo v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt (Kružić-Uchytil: Renesansni namještaj, str. 65–66 in sl. 14). 273 Sledovi skobeljnega stroja na posameznih delih in uporabljeni žičniki kažejo na predelave konec 19. ali v začetku 20. stoletja. Medtem ko so noge iz orehovine, so druge dodelave iz jesenovine. Mizarska obdelava je skrajno površna in tudi poškodbe na plošči so namerno povzročene, vse z namenom večje »avtentičnosti«.

Noge iz 17. stoletja (drugo iz 19. stoletja), manierizem, jesenovina, orehovina, javorov furnir. Mere: v 61, d 89, š 48 cm Inv. št.: UO 1211 p Provenienca: zapuščina Muzejskega društva271

Mize Pomožne mizice

286

Mizica Štiri razgibano stružene noge, ki so spodaj vezane z

iz javorovega in slivovega furnirja. Sredice teh polj

letvastimi vezniki in zaključene s sploščeno krog-

so marketirane z vitičasto ornamentiko, ki je delno

lo, nosijo škatlasto predpasje. Le-to spodaj obteka

tudi gravirana.

razmeroma ozek in preprost profil, spredaj pa je

Miza oblikovno sodi še v 17. stoletje, vendar je

Zgodnje 18. stoletje (podnožje iz druge polovice 19. stoletja), barok, mehek les, orehovina, hrastovina, topolovina, orehov, javorov in slivov furnir.

vdelan predal s struženim lesenim gumbom za

bila v preteklosti zagotovo predelana, saj se poraja

izvlek. Mizna plošča ima posnete profilirane ro-

vprašanje o pristnosti nekaterih njenih sestavnih

Mere: v 75, d 69, š 51 cm Inv. št.: UO 1285 p

bove in je marketirana. Marketerija je razdeljena v

delov.274

Provenienca: neznana

geometrijska polja, obrobljena s trakastimi vstavki

Objave: CIGLENEČKI, GROTHAUS 1992, str. 129, kat. št. 4.24.

274 Spodnji vezniki, predal in marketerija na mizni plošči so prvotni. Marketerija je prilepljena na ploščo iz topolovine, ki je tudi na slepi strani furnirana z luščenim bukovim furnirjem. Slednjega so začeli luščiti šele sredi 19. stoletja. V 17. in 18. stoletju ni bilo v navadi obojestransko furniranje, ki preprečuje krivljenje večjih furniranih plošč. Pred uvedbo le-tega so krivljenje poskušali preprečiti s posebnimi načini sestave plošč, pretirano krivljenje pa so delno onemogočale tudi marketerije, ki so bile sestavljene iz majhnih koščkov furnirja, postavljenih v različnih smereh.

Mize Pomožne mizice

287

Mizica Mizica stoji na štirih razgibano struženih in gosto

navidezna polnila, saj je vsa površina furnirana v

členjenih nogah z različno dolgimi konveksno-

enem kosu. Predpasje na sprednji strani zapirajo

konkavnimi oblikami in nizom krogel, prehajajo-

enokrilna vratca, ki dajejo vtis dveh predalov s

čih druga v drugo v zgornjem delu. Nekateri manjši

struženima lesenima gumbkoma za izvlek, in so

členi so potemnjeni v skladu s počrnitvami robnih

furnirana z orehovo korenino ter ob robovih z

profilacij in plamenastih letev, vse pa je smiselno

orehovim furnirjem radialnega reza.

razporejeno po vsej dolžini nog. Le-te so spodaj

Mizna plošča je razdeljena v dve polji, ki sta

povezane s ploščo, ki stoji na štirih blazinastih

furnirani podobno kot vratca, obroblja pa jo profi-

nogah in je furnirana z orehovim furnirjem ter

liran in počrnjen nalimek iz masivne orehovine.

obrobljena s črnim paličastim profilom. Široko predpasje na vseh stranicah krasijo pla-

Vse kaže, da so pri izdelavi predpasja mizice uporabili dele nekega drugega pohištvenega kosa,

menaste profilne letve,277 ki so tako kakor drugo

katerega slogu so prilagodili obliko drugih sestav-

zelo fino izdelane. Letve na stranicah obrobljajo

nih delov.

275 Na spodnji strani mizne plošče je letnica 1702. 276 Mizica, ki ima poleg starejšega nalepljenega lističa na dnu predpasja z napisom: Aus Wurmberg še herbersteinski inventarni oznaki z modro kredo na notranji strani vratc: Pg 133 c / P 66 in v notranjščini predpasja: IH Schlafz., je pod drugo oznako vpisana že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 in sicer na strani 135 v razdelku Salon Ihrer Hochgeboren pod številko 9 kot: 1 / Tischchen, hart, dunkel, 4 gedrechselte Füsse, unten Platte / Tür mit 2 falschen Schubläden / W(urm)b(erg) (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Pod številko 133c/66 najdemo mizico z dvema povsem različnima stilnima oznakama tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SCHLAF-Zimmer der Gräfin / Ostseite kot: 1 / Tischchen, Louis XVI. / Renaissance, hart, gedrechselte Füsse / 17. Jhdt. / 1.500 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 277 To kaže, da je bila mizica obhodna, torej namenjena za postavitev sredi prostora.

Zgodnje 18. stoletje,275 barok, mehek les, orehovina, orehov furnir različnih rezov, furnir počrnjene hruškovine, okovje iz železa. Mere: v 81, d 58, š 42 cm Inv. št.: UO 1286 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Vurberk 276

Mize Pomožne mizice

288

Mizica Mizica posnema priljubljene kose iz 17. in 18. stole-

getabilno ornamentiko, ki podpira okroglo mizno

tja, le da je oblikovana v modnem empirskem stilu.

ploščo z rezbarjenim in pozlačenim robom in črno

Na tankem marmoriranem plintastem podstavku

politirano sredico.

z nogami v obliki sploščene krogle je baza, ki ima

Figure zamorskih služabnikov, oblečene v raz-

1810–1820, empir, mehek les, furniran z javorovim furnirjem in delno počrnjen, rezbarjena, pozlačena in polikromirana lipovina.

izbočene dele rezbarjene in pozlačene z antikizira-

košna oblačila, so v bile v modi od 17. stoletja naprej.

jočo ornamentiko, vbočen osrednji del pa je gladek

Kot takšne niso nikoli mišljene le kot dekorativni

Mere: v 84, premer 43 cm Inv. št.: UO 1304 p

in počrnjen. Na bazo je postavljen rezbarjen in

predmet, ampak imajo vedno neko funkcijo: bodisi

Provenienca: neznana278

poslikan delfin oziroma morska pošast z opletajo-

podpirajo mizno ploščo, nosijo svečnik ali različno

čim repom, na kateri stoji zamorček. Obut je v zlate

posodje. Center izdelovanja takšnega pohištva so

čeveljce in oblečen v bogato ornamentirane hlače,

bile Benetke. Še posebej so znane figure zamorcev

katerih osnova je pozlačena, gravirana in lazirana z

rezbarskega mojstra Andrea Brustolona.279

rdečimi in modrimi črtami, obrobljenimi z belo. Na

Objave: ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 60–61.

glavi nosi rezbarjen in pozlačen stiliziran rog z ve-

278 V stari muzejski inventarni knjigi najdemo mizico vpisano pod številko 32 kot: Lesen črno zlato poslikan podstavek na nogi predstavlja delfina z zamorcem / pr 44, v 80 / Herbersteinova zapuščina. Na predmetu ni vidna nobena herbersteinska inventarna oznaka, prav tako ga ni moč zaslediti v njihovih popisih inventarja ptujskega gradu (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 279 Italijanski kipar (1662–1732) je med drugim znan tudi kot izdelovalec baročnega pohištva, ki je prepoznavno po figuralnih skulpturah, ki se pojavljajo namesto nog, naslonov za roke ali drugih sestavnih delov.

Mize Pomožne mizice

Mizica Mizica stoji na stebrasti nogi, ki jo podpirajo tri

furnirano z orehovim furnirjem radialnega reza, je

razmeroma tanke stilizirane volute. Le-te se izteka

vdelan predal z medeninastim gumbkom, nekoliko

jo v plintast podstavek, ki je v celoti furniran in na

prek predpasja segajoča okrogla mizna plošča pa

treh straneh zelo usločen, in ima iz središča izhaja-

je v izsekih furnirana z delno rebrastim orehovim

jočo preprosto marketerijo v obliki trikrake zvezde

furnirjem.

iz svetlega javorovega furnirja in temnega furnirja

Objave: KOLAR 2003, str. 118, kat. št. 43.

močvirskega hrasta. V ozko predpasje, prečno

280 Podobno oblikovano mizico, a brez predala, so v drugem nadstropju ptujskega gradu imeli tudi grofje Herbersteini. Označena s številko 22 je le-ta vidna na fotografiji t. i. Thalbergove sobe (F 126), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, z enakim opisom pa jo najdemo tako v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 kakor tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer pod številko 196/22 v razdelku II. Stock / THALBERG-Zimmer: 1 / Tisch / hart, rund, ohne Schublade / 700 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Mizice iz zapuščine grofov Herbersteinov danes ne hranimo v našem muzeju.

Prva polovica 19. stoletja, bidermajer, orehovina, orehov in javorov furnir, furnir močvirskega hrasta, okovje iz medenine. Mere: v 75, premer 49 cm Inv. št.: UO 1466 p Provenienca: odkup leta 1965280 Leta 1996 restavriral Boštjan Roškar.

289

290

Ĺ ivalne mizice

Mize Šivalne mizice

291

Šivalna mizica Majhna mizica stoji na dveh letvastih, navzdol

v čelo predpasja so vdelani štirje plitvi predalčki s

zoženih in spodaj v dve voluti razcepljenih kla-

prefinjeno marketiranimi čelnicami, od katerih sta

sicističnih nogah, ki sta vdelani v letvast okvir z

zgornja dva slepa, spodnja pa se odpirata s skrito

nizkim coklom. Pod preklopno mizno ploščo na

blokado.

tečajih se skriva notranjščina, razdeljena v en večji

Nogi sta na zunanji strani intarzirani, pred-

in štiri manjše razdelke ter predalček. Stranska

pasje in mizna plošča pa marketirani s klasicistič-

razdelka sta izvlečna, saj se za njima skrivata še

no marketerijo, izdelano na zelo visoki tehnični

dva predalčka, čelnica vidnega predalčka v osred

ravni. Mizna plošča je kljub temu, da je vidna tudi

njem razdelku pa je preprosto marketirana. Tudi

spodnja stran, ko je dvignjena, marketirana le

281 Mizica ima poleg starejšega nalepljenega lističa na dnu predpasja s številko: No. 42, še herbersteinske inventarne oznake z modro kredo na spodnji strani predpasja: Inv. N. 31 in Pg 133c P 61 in na nalepljenem lističu s podatki: Schlafzimmer Ihrer Hochgeboren / Pag. 133c / Post Nr 61. Vpisana je že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, kjer jo najdemo na strani 137 pod številko 31 v razdelku Salon Ihrer Hochgeboren opisano kot: 1 / Arbeitstischchen / reich eingelegt, Mitte der Platte Haus, Platte zum Aufklappen (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Ob primerjavi z vpisom v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, kjer je mizica v razdelku SCHLAF-Zimmer der Gräfin / Ostseite pod številko 133c/66 opisana kot: 1 / Tisch, Louis XVI. / eingelegt, 2 Füsse mit Verbindungsleiste, innen Fächer / 3.000 (RM), je razvidno, da so mizico po letu 1920 oziroma najbrž leta 1925, ko so na novo opremljali t. i. grofičin salon, prenesli v sosednjo grofičino spalnico in ji dodelili tudi novo inventarno oznako (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO).

Pozno 18. stoletje, klasicizem, mehek les, orehovina in češnjevina, orehov, murvov in javorov furnir, furnirja orehove korenine in v lužilu kuhane hruške (?), okovje iz železa. Mere: v 78, d 63, š 44 cm Inv. št.: UO 1266 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov281

292

enostransko, kar je v nasprotju s skrbno izdelano notranjščino.282

Z marketerijo bogato okrašena

zapletena obroba iz dveh prepletajočih se trakov z motivom ostro lomljenega meandra, med katera

mizna plošča, ki ima kot osrednji motiv v ovalnem

je postavljen pas nekoliko širšega in zaobljenega

polju z obtekajočim meandrom zgradbo z nepra-

meandra z osenčenimi robovi,284 v kotih, kjer se

vilno fasado,283 je obrobljena s filetiranim murvo-

trakovi med seboj prepletajo, pa je v največje polje

vim furnirjem, ki mu sledi razmeroma široka in

postavljena rozeta.

282 Na spodnji strani mizne plošče, kjer je viden mehek les, ni sledov, da bi bila kadarkoli dekorirana. Nenavadno je tudi to, da so tik pod dnom predpasja skrbno obdelane dekorativne cine, prav take kot so ob zgornjem delu letvastih nog, ki pa jih je možno videti le, če se popolnoma sklonimo pod mizo. 283 Upodobljena zgradba je videti kot gosposka pristava. Stanovanjski del ima rizalitno čelo z vhodom, dekorirano s pilastri in prekladami, gospodarski del pa je bolj preprost, saj je fasada členjena le s pilastri. Morda gre za upodobitev katere izmed posesti naročnika. 284 Osenčeni so v vročem pesku.

Mize Šivalne mizice

293

Šivalna mizica Kanelirana noga mizice stoji na plintastem po-

tel iz stružene in počrnjene hruškovine. Nad kapi-

dolgovatem podstavku s posnetimi vogali, ki je na

telom je podolgovat abakus, v katerega sta vdelani

vseh štirih straneh usločen navznoter. Na njem sta

podporni letvi, ki se širita navzven in podpirata

dve krajini, v katerih poteka lov na ptiče: na prvi

predpasje mizice, mednju pa je vdelana košarica

je upodobitev lova na jerebice, na drugi pa lova

iz tankih paličic in letvic. Mizna plošča s spodaj

na kljunače ali sloke, kar pojasnjujeta napisa pod

posnetimi robovi je na tečajih in zapira škatlasto

njima.286 Iz svetle javorovine izdelano nogo, ki ima

predpasje z različnimi razdelki v notranjščini. Gor-

v vrhove kanelur vdelane trakove iz temnejšega

nja stran mizne plošče je obrobljena z razmeroma

palisandrovega furnirja, zaključujeta baza in kapi-

širokim pasom temnega palisandrovega furnirja,

285 Šivalna mizica ima na spodnji strani predpasja poleg označbe z modro kredo in nalepljenega lističa z enakim napisom: Aus Wurmberg še herbersteinske inventarne oznake z modro kredo s podatki: Pg 124 P 5 in Kabinett ter nalepljen listič z napisom: Kleines Kabinett / Pag 124 / Post Nr. 5. Mizica je vpisana že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, kjer jo najdemo na strani 124 pod številko 5 v razdelku Kleines Kabinet Ihrer Hochgeboren opisano kot: 1 / Tischchen / (arbeits) mit verschiedenen Bildern (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Mizico prav tako zasledimo v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, kjer je mizica v razdelku KABINETT des Grafen (klein) pod številko 124/5 opisana kot: 1 / Nähtischchen, Louis XVI. / mit verschidenen eingelegten Bildern / 1.500 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 286 Die Rebhühner Jagd oziroma Die Schnepfen Jagd.

Prva polovica 19. stoletja, bidermajer, mehek les, javorovina in cedrovina, počrnjena hruškovina, javorov, satenov in palisandrov furnir, okovje iz železa. Mere: v 78, d 52, š 37 cm Inv. št.: UO 1267 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Vurberk 285

294

v osrednje polje, furnirano s satenovim furnirjem,

s počrnjenimi zgornjimi robovi. V najmanjši raz-

pa so vdelani tanki trakasti vstavki palisandrovega

delek sredi sprednje stranice so vdelana vratca, ki

furnirja, ki ponazarjajo okvir za grafiko z napisom,

imajo na spodnji strani blazinico za vbadanje igel.

na kateri so upodobljeni ostanki gradu Hohenstau

Ponikljano okovje je prvotno.

fen.287 Notranjščina in sredica mizne plošče sta

Objave: ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 62–63.

izdelani iz cedrovine, razdelki pa so iz javorovine

287 Pri vseh treh upodobitvah na podstavku in mizni plošči, kjer je pod prizorom še napis: Ein Überrest der Rittersburg Hohenstaufen / (in) Würtenberg, gre za odtis jedkanice neposredno na furnir, preden so le-tega prilepili na podlago. Uporabili so za tisti čas povsem sodobne grafike oziroma grafične plošče, ki so nastale izpod rok sicer še neznanega avtorja.

Mize Šivalne mizice

295

Mizica Iz orehovine razgibano oblikovani in mojstrsko

nim zlaganjem teksture furnirjev je mojster dobil

izžagani lirasti nogi mize s struženimi vstavki, ki

vzorec, ki se nadaljuje tudi na mizni plošči, ki je

ponazarjajo strune, sta spodaj vezani z letvastim

obrobljena z ozkim pasom prečno postavljenega

izžaganim veznikom, katerega zgornji in spodnji

furnirja, v sredini pa so furnirski listi zloženi tako,

rob sta rahlo napeta. Togo in asketsko oblikova-

da grče oblikujejo štirikratno zrcaljen vzorec.

no predpasje z mizno ploščo je pravo nasprotje spodnjemu delu mizice. Predpasje, s predalom po vsej širini sprednje stranice, je gladko furnirano s prečno postavljenim orehovim furnirjem. S skrb-

Ključavnica je železna, ščitek za ključ pa je iz tanke medeninaste pločevine.

Druga četrtina 19. stoletja, bidermajer, mehek les, orehovina, orehov furnir, okovje iz železa in medenine. Mere: v 77, d 65, š 46 cm Inv. št.: UO 1396 p Provenienca: neznana

Sedežno pohištvo Tabureti Stoli Naslanjači Kanapeji in počivalniki

298 302 328 336

297

298

Tabureti

Sedežno pohištvo Tabureti

299

Taburet Štiri z vezniki povezane noge imajo spodaj

balustra prehajata v kvadraten prerez. Zgornji

blazinast zaključek, iz katerega rasteta dve krogli,

vezniki iz smrekovine so popolnoma prekriti z

ki prehajata v kvadraten

prerez.290

Le-ta se prek

nizkim in za tisti čas značilnim dokaj trdim

krogle in prstana nadaljuje v balustrasti obliki

oblazinjenjem iz kozjega usnja,291 ki je v celoti

in se ponovi tudi v zgornjem delu noge. Podob-

novo.

no, vendar simetrično so struženi spodnji vezniki, kjer iz sredinske sploščene krogle rastoča

288 V garnituri je pet taburetov z inv. št.: UO 1394 p, 1441 p /a, b, c in UO 1481 p. 289 Na vseh taburetih so nalepljeni lističi z napisom: Aus Wurmberg. Kljub temu, da so tabureti iz iste garniture, imajo različne herbersteinske inventarne oznake, napisane z modro kredo in na nalepljenih lističih, saj so bili po prenosu iz vurberškega v različnih prostorih ptujskega gradu. V inventarju slednjega iz leta 1909 je en taburet vpisan v razdelku II. Stock / Thalberg Zimmer na strani 196 pod številko 18 kot: 1 / Stockerl / mit Wichsleinwandüberzug / W(urm)b(erg), eden v razdelku II. Stock / Grünes Zimmer na strani 201 pod številko 28 kot: 1 / Stockerl / gedrechselte Füsse, roth-grau gestickter Überzug / Wb., še dva pa v razdelku II. Stock / Cecilien Zimmer na strani 223 pod številko 37 kot: 2 / Stockerln / gepolstert, 1 grau gestreift, 1 weis-roth mit blauen Dreiecken (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). S številko 18 označen taburet je viden na fotografiji t. i. zelene sobe (F 128), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944. Tabureti so vpisani tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer pod oznakami: II. Stock / THALBERG-Zimmer / 196/18 / 1 Stockerl, Louis XIII., mit Wichsleinwandüberzug / 900 (RM); II. Stock / GRÜNES-Zimmer / 201/28 / 1 Stockerl, Louis XIII., gestickter Überzug, gedrechselte Füsse / 600 (RM); II. Stock / LIECHTENSTEIN-Zimmer / 213/45 / 1 Stockerl, Louis XIII., hart, gedrechselte Füsse, politiert / 700 (RM), II. Stock / CÄCILIEN-Zimmer / 223/37 / 2 Stockerln, Louis XIII., gepolstert, 17. Jhdt. / 1500 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 290 Taburet je strugarsko delo, saj so noge in vezniki po vsej površini izstruženi iz prizem kvadratnega prereza. 291 Iz tega so tudi borte, ki so bile v razmikih prvotno pribite na podlago s pokositrenimi okrasnimi žeblji z bombirano in narebreno pločevinasto glavico v obliki rožice.

17. stoletje, stil Ludvika XIII., orehovina, mehek les, kozje usnje. Mere: š 44, gl 44, v 46 cm Inv. št.: UO 1394 p288 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Vurberk 289 Leta 1999 restavriral Boštjan Roškar.

Sedežno pohištvo Tabureti

300

Taburet Taburet ima štiri zavite in spodaj polžasto zaklju-

ornamenta, praviloma pa bi morale biti vse štiri

čene noge iz orehovine, ki so zgoraj povezane z

enako oblikovane. Taburet je bil namreč predelan

vezniki. Slednje tako kot noge, okrašene s plitvo

iz stola z naslonom,294 ki je morda imel tudi naslo-

rezbarijo v obliki podolgovate rozete v zgornjem

nili za roke.

delu, obteka ozek in mestoma s polžastimi zaključki prekinjen paličast profil. Oblika tabureta

Tako oblazinjenje kot dekorativno blago sta nova.295

je nenavadna, saj imajo stranice dva različna

292 Gre za par taburetov z inv. št.: UO 1249 p / a, b. 293 Tabureta imata na notranji strani veznikov herbersteinske inventarne oznake na nalepljenih lističih s podatki (sicer z napako pri številki strani): Salon Ihrer Hochgeb. / Pag. 143 / Post 72, in oznako z modro kredo: Pg. 142 P. 72. S slednjo se ujema tudi zapis v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, kjer je tabureta navedel pod številko 142/72 v razdelku SALON der Gräfin / Westseite kot del garniture: Garnitur Barock und Biedermeier / 2 / Stockerl / viereckig, geschnitzte Füsse / 500 (RM), vidna pa sta tudi na fotografiji t. i. grofičinega salona iz druge četrtine 20. stoletja (MK, Indok center, fototeka št. 16628s-b). Taburetov ne najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, ki je bil zadnjič dopolnjen in revidiran dobro desetletje kasneje, kar pa ni nič nenavadnega, saj na podlagi vtisnjenega žiga GUTENHAAG na notranji strani veznika enega od taburetov vemo, da sta bila šele kasneje prenesena v ptujski grad iz hrastovškega (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 294 To je bilo ugotovljeno pri zadnjih restavratorskih posegih na obeh taburetih. 295 Oblazinjenje tabureta je bilo pred zadnjim restavratorskim posegom opeto z zelenim vzorčastim blagom, s katerim so najbrž grofje Herbersteini dali pretapecirati oblazinjenja nekaterih kosov sedežnega pohištva iz različnih stilnih obdobij, tako da se včasih zdi, da gre za garniture. Prim. kat. št. 90, str. 301.

Sredina 18. stoletja, rokoko, rezljana orehovina. Mere: š 46, gl 46, v 50 cm Inv. št.: UO 1249 p / a292 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec 293 Leta 2000 restavriral Boštjan Roškar.

Sedežno pohištvo Tabureti

301

Taburet Okrogli taburet stoji na štirih navzdol konično zo-

rob iz počrnjenega hruškovega furnirja, podobni,

ženih nogah kvadratnega prereza. Preprosta kon-

vendar nekoliko širši vstavki pa so tudi tik pred

strukcija je furnirana z zelo preprosto marketerijo:

spodnjim koncem nog.

obod298

je furniran s tisovim furnirjem večinoma

radialnega reza, noge pa s furnirjem tangencialne-

Oblazinjenje je najbrž še prvotno, dekorativno blago pa je novejše.299

ga reza. Veznike na spodnji strani obteka trakast 296 Gre za par taburetov z inv. št.: UO 1282 p in UO 1241 p. 297 Oba tabureta sta bila prenesena v ptujski grad s hrastovškega, saj imata na spodnji strani oboda odtisnjen žig GUTENHAAG in herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo: Salon I. H. Pg 142 P 69 in Pg 142 P 72. En taburet je viden na fotografiji t. i. grofičinega salona (F 135), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, drugi taburet, ki so ga kasneje navajali kot del neke druge garniture, pa na fotografiji interierja istega salona iz druge četrtine 20. stoletja (MK, Indok center, fototeka št. 16628s-b). V cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, sta tabureta navedena v razdelku SALON der Gräfin / Westseite pod številko 142/69 kot: 1 / Stockerl / gerade Füsse, grün, Eibe, fourniert / +/- 1800 / 150 (RM) in pod številko 142/72 kot del garniture: Garnitur Barock und Biedermeier / 1 / Stockerl / rund, gerade Füsse (Biedermeier) / 150 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 298 Na notranjščini oboda so lepo vidni segmenti, izžagani z ročno žago izrezovalko. 299 Le-to je iz časa, ko so najbrž grofje Herbersteini dali z enakim zelenim vzorčastim blagom na novo opeti oblazinjenja nekaterih kosov sedežnega pohištva iz različnih stilnih obdobij, tako da se včasih zdi, da gre za garniture. Omenjeno blago se pojavlja na sedežnem pohištvu, za katero je znano, da so ga prenesli v ptujski grad šele po letu 1920, oziroma nekatere kose, označene z žigom GUTENHAAG, leta 1925. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so grofje Herbersteini dali te kose na novo pretapecirati v času, ko so le-ti že bili v ptujskem gradu (če smo natančnejši, so vsi bili postavljeni v t. i. grofičinem salonu), ali pa so bili že pred tem opeti z enako tkanino, kar bi nakazovalo, da so tudi tisti kosi sedežnega pohištva, ki nimajo vtisnjenega omenjenega žiga, hrastovške provenience. Prim. kat. št. 98, str. 310, kat. št. 108, str. 321, kat. št. 118, str. 333, kat. št. 121, str. 337, kat. št. 122, str. 338.

Zgodnje 19. stoletje, pozni klasicizem, prehod v empir, bukovina, mehek les, tisin in počrnjen hruškov furnir. Mere: premer 42, v 50 cm Inv. št.: UO 1282 p296 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec 297

122

302

Stoli

Sedežno pohištvo Stoli

303

Stol Stol ima trapezasto, naprej zoženo letvasto kon-

prehajata v hrbtni naslon, sta zaključeni z rezbar-

strukcijo. Sprednji nogi kvadratnega prereza vežeta

jenima volutama. Tudi umetelno izžagana letvasta

zapleteno izžagana in geometrijsko intarzirana

veznika naslona sta okrašena s preprosto geome-

veznika iz orehovine, drugi letvasti vezniki sedež-

trijsko intarzijo s trakastim vstavkom in sredico

ne konstrukcije pa so popolnoma preprosti. Sedež

iz strukturiranega oljčnega oziroma jablanovega

stola je nadpovprečno visok,302 sedežna deska, ki

furnirja pri drugem stolu.

sledi trapezasti obliki konstrukcije, ima zaobljena sprednja vogala, robove pa profilirane z navadnim

Objave: BUČIĆ 1973, str. 58, kat. št. 9, CIGLENEČKI, GROTHAUS 1992, str. 133–134, kat. št. 4.39. – 4.41.

paličnim profilom. Zadnji nogi, ki v enem kosu

300 Gre za tri podobne stole z inv. št.: UO 1204 p / b, c, d, od katerih sta dva popolnoma enaka; nekoliko se razlikujejo le v merah (stol z inv. št.: UO 1204 p / c ima mere: v 115, š 44, gl 36 cm), izvedbi geometrijske intarzije in po obliki izžaganih veznikov. 301 Stoli so vidni na fotografiji zbirk Mestnega Ferkovega muzeja v refektoriju nekdanjega dominikanskega samostana (NS 571), ki je nastala po letu 1928 (Fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 302 To kaže, da so stol verjetno uporabljali pri mizi s prečko, na katero so naslanjali noge.

Prva polovica 17. stoletja, manierizem, orehovina, orehov, javorov, jablanov in oljčni furnir. Mere: v 114 , š 43 , gl 40 cm Inv. št.: UO 1204 p / b300 Provenienca: zapuščina Muzejskega društva301 Leta 1986 restavriral Brane Šafarič.

Sedežno pohištvo Stoli

304

Stol Umetelno izžagani in bogato rezbarjeni vezniki

razpoložljivo površino stola,304 tako da so obrisi

sprednjih nog in hrbtnega naslona so v popolnem

umetelno izžaganih desk videti kot perforacija. V

nasprotju z drugimi preprosto oblikovanimi kon-

sredino rezbarije s tipično renesančno ornamen-

strukcijskimi deli. K vtisu obilja prav tako pripo-

tiko305 je postavljeno pravokotno polje z gladko

morejo tudi rezbarije z luskastim motivom na čelni

obdelanim vrhom in profiliranim robom, v oseh

ploskvi sprednjih nog in frizih hrbtnega naslona

okrog njega pa so razvrščene štiri školjke, med

ter rezbarija z diamantnim nizom na letvici pod

katere je vpletena stilizirana listna ornamentika,

sedežno desko s profiliranim robom.

in zavojčevje s polžastimi zaključki.306 Na skrajnem

Zadnji nogi, ki v enem kosu prehajata v naslon, sta na vrhnjem koncu, kjer segata nekoliko čez letvast veznik, zaključeni z rezbarijama. Vezniki sedežnega dela in naslona skoraj v celoti pokrivajo

zgornjem vezniku je na hrbtni in gladko poskobljani strani307 vžgan grb s krono in napisom CAL.308 Objave: BUČIĆ 1973, str. 38, 58–59, kat. št. 10, CIGLENEČKI, GROTHAUS 1992, str. 133, kat. št. 4.38.

303 Stol je viden na fotografiji zbirk Mestnega Ferkovega muzeja v refektoriju dominikanskega samostana (NS 571), ki je nastala po letu 1928 (Fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 304 Veznik pod sedežem je razpolovljen in se smiselno nadaljuje v najnižjem vezniku sedežnega naslona. 305 Na veznikih se izmenjuje motiv, ki je nekoliko variiran v dveh različicah. 306 Nekoliko okorna rezbarija kaže na delo povprečnega mojstra. 307 Kljub zaglajenosti površine so vidne močne zatrganine na delih z nepravilno teksturo lesa, ki naj bi bili gladko poskobljani. Kot kaže, še niso uporabljali skobljiča z lomilcem, t. i. dvoreznika, ki ga prvič omenjajo leta 1703, kar pa ne pomeni, da ga niso uporabljali že pred tem (Edwards, Encyclopedia of Furniture Materials,Trades and Techiques, geslo: Planes, str. 162–163). 308 Grb še ni identificiran.

Prva polovica 17. stoletja, manierizem, orehovina. Mere: v 149, š 65, gl 50 cm Inv. št.: UO 1204 p / a Provenienca: zapuščina Muzejskega društva303 Leta 1986 restavriral Brane Šafarič.

Sedežno pohištvo Stoli

305

Stol Štiri balustraste, blazinasto zaključene noge so

Frizi hrbtnega naslona se s strani navzgor konično

spodaj in zgoraj povezane z vezniki, kar daje stolu

zožujeta in sta na sprednjih vidnih straneh plitvo

precejšnjo trdnost. Spodnji vezniki so struženi iz

profilirani. Prav taka profilacija se nadaljuje na

bukovine, podobno so izdelane tudi noge, le da

zgornjem in spodnjem vezniku naslona.

imajo v predelu veznikov štirioglato prizmo, zgornji sedežni vezniki iz mehkega lesa pa so skriti pod

Oblazinjenje je novo, vendar narejeno po starem vzoru.

oblazinjenjem. Iz enega kosa izdelani zadnji nogi prehajata v hrbtni naslon, ki ima obliko pokonci postavljenega pravokotnika z ločnim zaključkom.

309 Stol je del garniture, sestavljene iz šestih stolov z inv. št.: UO 1325 p /1–6. V muzeju hranimo še deset zelo podobnih stolov iz istega časa z inv. št.: UO 1421 p / a, b, c, d, kat. št. 94, str. 306, UO 1225 p, kat. št. 95, str. 307, UO 1427 p / a, b, kat. št. 96, str. 308, UO 1428 p/1–3, kat. št. 97, str. 309, in pet taburetov z inv. št.: UO 1394 p, 1441 p /a, b, c in UO 1481 p; kat. št. 88, str. 299, ki se med seboj razlikujejo le po vrsti uporabljenega lesa in različnih členjenih struženih delov. 310 Stoli, ki imajo na notranji strani sedežnih veznikov lističe z napisom: Aus Wurmberg, so označeni tudi s herbersteinskimi inventarnimi oznakami z modro kredo: Gr. Sa(a)l in z napisi na nalepljenih lističih, na katerih imata dva stola oznako: Grosser Saal / Pag 94 / Post 16, druga dva: Grosser Saal / Pag 95 / Post 33, in še dva oznako: Grosser Saal / Pag 98 / Post 71. Stoli so pod omenjenimi številkami vpisani v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 v razdelku Grosser Saal kot: alte Sesseln / hart, blaugelber Stoff (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Stole najdemo tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku GROSSER-(RITTER) SAAL pod oznakami: 94/16 / 2. Fenster / 2 / alte Sessel, Louis XIII. / hart, blau-gelber Stoff / 17. Jhdt. / 1.600 (RM); 95/33 / 3. Fenster / 2 / Sessel, Louis XVI. / hart, reich geschnitzt, blau-gelber Stoff / 18. Jhdt. / 1.500 (RM) in 98/71 / Ostseite, Kapellenwand / 2 / Sessel, Louis XIII. / hart, blau-gelber Stoff / 17. Jhdt. / 1.600 (RM). Čeprav so stoli iz iste garniture, lahko opazimo, da jih je Herbst pri cenitvi različno datiral, opisal in ocenil (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO).

17. stoletje, stil Ludvika XIII., bukovina, mehek les, kozje usnje. Mere: v 116, š 44, gl 42 cm Inv. št.: UO 1325 p /1309 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov310 Leta 1999 restavriral Boštjan Roškar.

Sedežno pohištvo Stoli

306

Stol Po obliki in konstrukciji je iz orehovine izdelan stol, ki ima edini v zbirki še ohranjeno originalno

garnitura šestih stolov iz bukovine.314 Objave: CIGLENEČKI, GROTHAUS 1992, str. 128, kat. št. 4.20.

usnje313 na oblazinjenju, skoraj prav takšen kakor

311 V garnituri so štirje stoli z inv. št.: UO 1421 p / a, b, c, d. Le eden izmed njih ima ohranjeno originalno usnje, drugi trije so tapecirani z novejšim. 312 Stoli bi sicer lahko bili iz zapuščine Muzejskega društva. 313 Pred zadnjim restavratorskim posegom so bili vsi štirje stoli opeti z originalnim starim usnjem, od katerih je bilo le eno neraztrgano in ga je bilo mogoče po čiščenju ponovno opeti na stol. Usnje drugih treh stolov so restavrirali v Arhivu Republike Slovenije, kjer se je med postopkom tako skrčilo, da stolov ni bilo mogoče ponovno opeti. 314 Gl. kat. št. 93, str. 305.

17. stoletje, stil Ludvika XIII., orehovina, mehek les, kozje usnje. Mere: v 123, š 46, gl 42 cm Inv. št.: UO 1421 p / a311 Provenienca: neznana312 Leta 1991 restavriral Boštjan Roškar.

Sedežno pohištvo Stoli

Stol Noge stola so spodaj vezane z vezniki, od katerih

Sedežna ploskev se nazaj ne zoži, kar je sicer

sta stranska dva vsajena v noge nekoliko nižje,

značilno za to obdobje. Tako vezniki sedeža kakor

sprednji in zadnji pa višje.316 Struženi deli so drob-

naslona iz mehkega lesa so skriti za nizkim in

no členjeni s kombinacijami motivov sploščenih

trdim oblazinjenjem, borte, ki so prav tako iz

krogel, balustrov, prstanov in kvadratnih pri-

kozjega usnja, pa so prvotno bile pribite s pokosi-

zem.317

trenimi okrasnimi žeblji z bombirano in narebreno

Stol je mojstrsko strugarsko delo, še posebej

iz enega kosa lesa izdelani zadnji nogi, ki iz struženega dela prehajata v nazaj nagnjen hrbtni naslon.

315 Stol ima na notranji strani sedežnega veznika herbersteinski inventarni oznaki, eno z modro kredo: Schlafzimmer S. H. Pg 187 P 59 in drugo na nalepljenem lističu s podatki: Schlafzimmer S. Hochgeb. / Pag 187 / Post 59. Stol je pod številko 187/59 vpisan v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SCHLAF-Zimmer des Grafen kot: 1 / Sessel, Louis XIII. / alt, hohe Lehne, gedrechselte Füsse, grüne Pölster / 800 (RM). Glede na to, da stola ne najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, ki je bil nazadnje dopolnjen in revidiran dobro desetletje kasneje, so ga najbrž prenesli v ptujski grad šele po letu 1920 (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 316 To ima poleg konstrukcijskih vzrokov tudi praktičen pomen. Omogoča namreč lažje vstajanje in tudi naslanjanje nog med sedenjem, kar je lepo vidno na sprednjem vezniku, katerega struženje je precej zlizano. 317 Prizme so na mestih spojev veznikov z nogami, ker so to edine ravne ploskve, na katerih je možno izdelati lesne vezi. 318 Oblazinjenje stola je bilo pred zadnjimi restavratorskimi posegi opeto z zelenim vzorčastim blagom, s katerim so najbrž grofje Herbersteini dali pretapecirati oblazinjenja nekaterih kosov sedežnega pohištva iz različnih stilnih obdobij, tako da se včasih zdi, da gre za garniture. Prim. kat. št. 90, str. 301 (op. 299).

pločevinasto glavico. Današnje oblazinjenje je v celoti novo.318

17. stoletje, stil Ludvika XIII., orehovina, mehek les, kozje usnje. Mere: v 108, š 50, gl 44 cm Inv. št.: UO 1225 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec (?)315 Leta 1999 restavriral Boštjan Roškar.

307

Sedežno pohištvo Stoli

308

Stol Stol ima štiri balustraste stružene noge, ki so spo-

Vezniki sedeža in naslona, z izjemo predela,

daj vezane s prav tako struženim veznikom v obliki

kjer zadnji nogi v enem kosu prehajata v ločno

črke H. Vsi deli so drobno členjeni s kombinacijami

zaključen hrbtni naslon, so skriti za nizkim novim

motivov sploščenih krogel, balustrov, prstanov in

oblazinjenjem.

kvadratnih prizem.

319 Gre za par stolov z inv. št.: UO 1427 p / a, b. 320 Stola, ki sta sicer brez herbersteinskih inventarnih oznak, bi lahko vendarle bila iz zapuščine grofov Herbersteinov, saj zasledimo v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, dva opisa, ki jima ustrezata. Prvi opis pod številko 98/71 v razdelku GROSSER-(RITTER) SAAL / Ostseite, Kapellenwand se nanaša na stola, ki sta bila poleg tistih šestih iz bukovine postavljena v slavnostni dvorani ptujskega gradu in sta bila enako tapecirana kakor prej omenjenih šest: 2 / Sessel, Louis XIII. / hart, blau-gelber Stoff / 17. Jhdt. / 1.600 (RM), drugi opis pod številko 242/22 v razdelku II. Stock / GAST-KAMMERFRAU-Zimmer I. pa na par stolov iz drugega nadstropja ptujskega gradu: 2 / Stühle, Louis XIII. / Gepolstert, mit hoher Lehne, 4 gedrechselte Füsse, Verbindungsleiste / 1.800 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Vsi štirje stoli so na straneh 98 in 242 pod številkama 71 in 22 vpisani že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, kjer je razvidna njihova vurberška provenienca (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909).

17. stoletje, stil Ludvika XIII., orehovina, mehek les. Mere: v 108, š 51, gl 46 cm Inv. št.: UO 1427 p / a319 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov (?), grad Vurberk320 Leta 1999 restavriral Boštjan Roškar.

Sedežno pohištvo Stoli

309

Stol Zaradi načina oblazinjenja, ki ne sega prek okvirjev

Ravni vezniki sedeža so gladki, medtem ko je okvir

sedeža in naslona, je stol v celoti izdelan iz oreho-

naslona, ki je zgoraj ločno zaključen, ob robovih

vine. Stružene noge in spodnji vezniki z elementi

plitvo profiliran.

sploščenih krogel in balustrov imajo v stičnih

Oblazinjenje je v celoti novo.

delih kvadratni prerez. Spodnji sprednji veznik je za tretjino dolžine stranskega veznika zamaknjen nazaj, kar omogoča lažje vstajanje, hkrati s tem pa je preprečeno tudi podrsavanje z nogami po njem.

321 Gre za garnituro treh stolov z inv. št.: UO 1428 p/1–3. 322 Eden izmed stolov je viden na fotografiji, ki je nastala po letu 1928 in prikazuje opremo muzejske knjižnice v prostorih nekdanjega dominikanskega samostana (Fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, NS 215).

17. stoletje, stil Ludvika XIII., orehovina. Mere: v 105; š 44, gl 38 cm Inv. št.: UO 1428 p/1321 Provenienca: zapuščina Muzejskega društva322 Leta 1991 restavriral Boštjan Roškar.

Sedežno pohištvo Stoli

310

Stol Štiri zelo usločene noge, ki so spodaj vezane s škarjastim letvastim veznikom, postavljenim na nizke balustraste nožice, so po vsej višini na obeh straneh obdane s plitvim ploščatim profilom, v spodnjem delu pa zaključene s parkeljcem, nad katerim so

17. stoletja oziroma na angleško oblazinjeno pohištvo 18.

stoletja.325

Stol je grobo provincialno delo, kar je vidno tako v zasnovi kakor tudi v sami izvedbi.326 Oblazinjenje je najbrž še prvotno, medtem ko je

s plitvo rezbarijo ponazorjene dlake. Sedež in

dekorativno blago327 najbrž iz časa prenovitvenih

popolnoma navpičen hrbtni naslon sta v celoti

posegov grofov Herbersteinov.

oblazinjena, kar spominja še na tradicijo

323 Gre za par stolov z inv. št.: UO 1247 p/1–2. 324 Stola, ki imata herbersteinski inventarni oznaki z modro kredo: Salon I. H. Pg 142 P 72, in napisna lističa s podatki (z napako pri številki strani): Salon Ihrer Hochgeb. / Pag 143 / Post 72, sta vidna na fotografiji interierja t. i. grofičinega salona iz druge četrtine 20. stoletja (MK, Indok center, fototeka št. 16628s-b). Pod številko 142/72 pa sta v sklopu dveh garnitur vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON der Gräfin / Westseite kot del garniture: Garnitur Barock und Biedermeier, hart, alte Arbeit, grün […] / 2 / Sesseln, eingelegt, hohe Lehne, geschwungene Füsse / 1.500 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Glede na to, da stolov ne najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, ki je bil nazadnje dopolnjen in revidiran dobro desetletje kasneje, je očitno, da so ju prenesli v ptujski grad šele po letu 1920. 325 Pri francoskem oblazinjenem sedežnem pohištvu iz 18. stoletja je fino obdelana lesena konstrukcija praviloma vedno vidna v celoti, konstrukcijski deli pa imajo posebno brazdo, v katero je pritrjeno blago oblazinjenja. V nasprotju s tem je angleško oblazinjeno pohištvo v zgornjih predelih praviloma popolnoma zakrito z blagom, tako da so vidne le noge. 326 Z zalomljenimi krivinami nespretno izdelane in pretirano usločene noge dajejo spodnjemu delu stola vtis napihnjenosti. Ob prehodu v sedež, kjer bi morala biti noga najširša, je prav nasprotno zožena. Površina je zelo grobo obdelana, vidni so tudi sledovi rašple. 327 Le-to je iz časa, ko so najbrž grofje Herbersteini dali z enakim zelenim vzorčastim blagom na novo opeti oblazinjenja nekaterih kosov sedežnega pohištva iz različnih stilnih obdobij, tako da se včasih zdi, da gre za garniture. Prim. kat. št. 90, str. 301 (op. 299).

Prva polovica 18. stoletja, zgodnji rokoko, orehovina. Mere: v 108, š 50, gl 50 cm Inv. št.: UO 1247 p/1323 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec (?)324

Sedežno pohištvo Stoli

311

Stol z letvastim hrbtom Stol, v celoti izdelan iz orehovine, ima zavite in

in sedežnimi vezniki izoblikovan dokaj preprosto.

spodaj s kopitci zaključene noge, ki se iztekajo v

Pokončni nosilni letvi naslona sta ravni in postav-

razgibano oblikovane veznike sedeža. V dveh sme-

ljeni dokaj navpično,330 le tri vmesne, razgibano

reh zavite veznike in noge po notranjem robu obte-

izžagane, a popolnoma ploske vezne letve brez

ka paličast profil, ki se izteče pred kopitcem noge.

rezbarij ali profilacij so nekoliko usločene in se

Sedež je le rahlo zožen nazaj, kar je značilno za

prilagajajo obliki telesa.331

tisti čas, hrbtni naslon pa je v nasprotju z nogami

Vzmeteno oblazinjenje je novejše.332

328 Stol je del garniture, sestavljene iz štirih stolov z inv. št.: UO 1332 p/1–4, in dveh naslanjačev z inv. št.: UO 1332 p / 5–6, kat. št. 115, str. 330. 329 Vsi stoli, označeni s herbersteinskimi inventarnimi oznakami, bodisi z modro kredo: Pg 102 P 122 c, rdečo kredo: Gr. Sa(a)l, ali napisnim lističem s podatki: Grosser Saal / Pag 102 / Post 122 c, so postavljeni ob zahodno steno dvorane hkrati z naslanjačema iz iste garniture, vidni na treh fotografijah t. i. velike dvorane (F 152, NS 130 in 377), ki so glede na primerljive Steletove fotografije nastale okoli leta 1930, v vsakem primeru pa pred letom 1945. Pod številko 102/122c so stoli vpisani tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku GROSSER-(RITTER) SAAL / 4. Fenster kot: 4 / Sessel / weiss-blau, hart, geschwungene Füsse / 3.200 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Stoli so bili pod drugo oznako gotovo vpisani tudi v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, saj imajo še starejši listič z oznako No. 25, ki se nanaša na prostor v prvem nadstropju ptujskega gradu. Tam so bili stoli skupaj z naslanjačema iz garniture postavljeni že vsaj v začetku 20. stoletja, ko jih na strani 11 v razdelku Zimmer No. 25 pod številko 141, ki je bila kasneje preštevilčena na 16, najdemo vpisane v inventarju ptujskega gradu iz leta 1901 (SI_ZAP/0009, P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih na gradu Ptuj 1901). Vsaj nekaj jih je bilo leta 1909 najbrž postavljenih v kapeli, saj v inventarju ptujskega gradu iz tega leta najdemo tri podobne stole vpisane pod številko 17 v razdelku Kapelle na strani 92 kot: 3 / Sessel / mit hoher Lehne / vide Saal (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). 330 Zaradi zelo strmega hrbtnega naslona stolov in dveh naslanjačev gre najbrž za jedilniško garnituro. 331 Takšni stoli so bili še posebej priljubljeni na Holandskem. 332 Oblazinjenje z vzmetmi se pojavi šele po letu 1820.

Prva polovica 18. stoletja, zgodnji rokoko, orehovina. Mere: v 107, š 46, gl 46 cm Inv. št.: UO 1332 p/1328 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov329

115

100

Sedežno pohištvo Stoli

312

Stol Ogrodje klasicističnega stola iz masivne bukovine

s preprostim ploščatim profilom. Zadnji nogi pre-

je belo opleskano. Konične noge so v spodnjem delu

hajata v pravokotno oblikovan naslon, ki je na treh

in nad pozlačenimi kanelurami zamejene s prav

zunanjih straneh obrobljen s kaneluro, na sprednji

tako pozlačenimi profiliranimi prstani, v predelu

strani pa podobno dekoriran kot sedežni okvir, le

spojev z vezniki pa so nekoliko odebeljene in imajo

da so meandri, vstavljeni v žlebove veznikov, ne-

v sredini apliko v obliki preproste stilizirane ro-

koliko manjši.

zete. Žlebljeni vezniki sedeža z vstavljenim mean-

Oblazinjenje je v celoti novo.

drom iz rezljane in pozlačene lipovine so obrobljeni

Objave: ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 20–21.

333 Stol je del garniture, sestavljene iz 4 stolov z inv. št.: UO 1350 p / 1–4, od katerih so trije še nerestavrirani, in zofe z inv. št.: UO 1350 p / 5. 334 Stoli s herbersteinskimi inventarnimi oznakami z modro kredo in nalepljenimi lističi na notranji strani veznikov s podatki: David. Zimmer / Pag 228 / Post 2, so vpisani že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 228 v razdelku II. Stock / Tobias-Zimmer pod številko 2 kot: 4 / Sessel mit geschnitzten, broncirten Rand, gestreift (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Na dveh izmed stolov je na notranji strani veznika deloma ohranjen še starejši napisni listič z oznako: Schlafzim(m)er / No. 20. S številko 2 označen stol iz garniture je viden na fotografiji t. i. Davidove sobe (F 124), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 228/2 pa so vsi stoli vpisani tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / DAVIDS-Zimmer kot: 4 Sesseln / hart, poliert, mit geschnitzten Rand, vergoldet, gestreift / 3.200 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO).

Pozno 18. stoletje, klasicizem, pobarvana in pozlačena bukovina, lipovina. Mere: v 89, š 48, gl 41 cm Inv. št.: UO 1350 p / 1333 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov334 Leta 1994 restavriral Boštjan Roškar.

101

Sedežno pohištvo Stoli

313

Stol Stol ima štiri konične noge z betičastimi zaključ-

rozet v vogalih ter polnila z vdelanimi segmenti

ki. Štirioglato telo noge s kaneluro v sredini vseh

iz izžaganih in rezbarjenih deščic v obliki gotskih

stranic je na robeh zaokroženo profilirano, zgornji

oken. Stranska in zadnji veznik so ravni, rahlo

zaključek sprednjih nog pa je gladek in ima na

vzvalovljen sprednji pa ima v sredini rizaliten vsta-

vidnih stranicah v sredini pritrjeno stilizirano

vek s stilizirano rozeto.

rozeto. Iz enega kosa izdelani zadnji nogi prehajata v nekoliko vbočen hrbtni naslon, ki je sestavljen iz

V nekoliko nazaj zožen sedežni okvir je vpletena nova mreža iz viter.338

okvira s kaneliranima in profiliranima veznikoma in frizama 337 z nalepljenimi aplikami stiliziranih

335 Podoben stol je z nekaterimi drugimi muzejskimi predmeti viden na fotografiji križnega hodnika v dominikanskem samostanu, ki je nastala leta 1936 (Fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO, NS 213). 336 Leta 1993 je izdelal repliko stola, ki je inventarizirana pod številko UO 1693 p. 337 Gre za nosilna pokončna dela hrbtišča. 338 Ker je stol izdelan še v času pred masovno proizvodnjo takega pohištva, so v posamezne ustrezno izvrtane luknjice vdete vitre, mreža pa je ročno spletena na stolu samem. Pri kasnejšem takšnem sedežnem pohištvu je mreža iz viter vnaprej spletena, skrojena in nato s pritrdilnimi letvicami vdeta v sedežne okvirje (Lozar Štamcar: Pleteno pohištvo v Sloveniji, str. 14–18).

Konec 18. stoletja, klasicizem, orehovina, mreža iz viter. Mere: v 92, š 47, gl 44 cm Inv. št.: UO 1440 p Provenienca: neznana335 Leta 1998 restavriral Boštjan Roškar.336

102

Sedežno pohištvo Stoli

314

Stol Stol je podobno zasnovan kot naslonjač iz iste gar-

Empirska salonska garnitura, ki jo hranimo

1810–1820, empir, javorovina, mehek les, delno počrnjen javorov furnir, rezbarjena, pozlačena in poslikana lipovina.

niture, le da ima višji hrbtni naslon, polkrožno

v muzeju, je glede na primerjave gotovo nastala v

oblikovan sedež pa je nekoliko ožji in plitvejši.

eni izmed dunajskih pohištvenih manufaktur. Stol

Sprednji nogi v obliki levjih šap s kroglo sta delno

je v nekaterih elementih enak oziroma zelo po-

pozlačeni in poslikani ter zgoraj med seboj pove-

doben stolom iz dveh garnitur, ki sta bili izdelani

zani z ravnim veznikom, že kar precej uviti zadnji

na Dunaju za Marijo Ludovico d’Este, tretjo ženo

Mere: v 87, š 48, gl 43 cm Inv. št.: UO 1300 p / 3339

nogi pa prehajata nad oblazinjenim sedežem v

cesarja Franca I.342 Stoli iz biljardne sobe v starem

Provenienca: odkup leta 1961340

zasuk, tako da sledita krivini hrbtnega naslona.

cesarskem dvorcu v Laxenburgu, ki so nasta-

Pod uvito desko le-tega sta rezbarjeni in pozlačeni

li leta 1808, imajo delno pozlačene levje tace ter

apliki orlov, ki sta zaradi konstrukcijske trdnosti

preprost hrbtni naslon z rezbarjenima antičnima

naslona pritaknjeni k pokončnikoma.341 Sprednja

glavama, tisti iz glasbene sobe v dunajski cesarski

stran naslona je bogato okrašena v tehniki risbe s

rezidenci Hofburg, ki so približno dve leti mlajši

tušem na svetli javorovi podlagi s cvetlično moti-

od laxenburških, imajo preproste noge, sedežni

viko in antičnim moškim poprsjem v medaljonu v

naslon pa oblikovan z rezbarjenima in pozlačenima

sredini, zadnja stran pa z motivom lire v osrednjem

aplikama orlov in z risbo s tušem okrašeno desko

delu, od koder se na obe strani spuščata girlandi,

hrbtnega naslona.343

ki ju pridržujeta dve skupini s po tremi plešočimi

Objave: BUČIĆ 1973, str. 40, 68, kat. št. 48.

putti. Oblazinjenje je novejše.

339 Empirsko salonsko garnituro sestavlja pet stolov z inv. št.: UO 1300 p / 3–7, naslanjača z inv. št.: UO 1300 p / 1–2, kat. št. 117, str. 332, počivalnik z inv. št.: UO 1301 p, kat. št. 123, str. 339 in miza z inv. št.: UO 1302 p, kat. št. 52, str. 250. 340 Empirska garnitura je bila odkupljena leta 1961, kar je razvidno iz vpisa v zvezek s pridobljenimi predmeti 1949–1967 (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 341 Apliki sta zadaj izdolbeni, tako da ne prekinjata pokončnikov, ki v enem kosu prehajata v naslon. 342 Franz II./I. 343 Obe garnituri hranijo v t. i. Hofmobiliendepo na Dunaju (Rundgang Führer, Deutsch, 1. Stock, kat. št. 33 in 35. Ottilinger, Hanzl, Kaiserliche Interieurs, str. 231–233; Hanzl-Wachter, Das Appartement der Kaiserin Maria Ludovica in der Wiener Hofburg, str. 84–100). Ohranjenih je kar precej garnitur, kjer so enaki dekorativni deli različno razporejeni po posameznih pohištvenih kosih, kar pomeni, da je že šlo za množično proizvodnjo in kompatibilizacijo posameznih okrasnih detajlov. Tako so z manjšimi oblikovalskimi posegi dobili na videz raznovrstnejše pohištvene kose.

117

315

103

Sedežno pohištvo Stoli

316

Stol Stol iz garniture, ki je bila izdelana v eni izmed du-

pozlačenima prstanoma. Medtem ko je spodnji

najskih pohištvenih manufaktur, ima štiri konične

veznik naslona paličast, je tisti nad njim iz tanke

noge. Le-te so posnete na notranjih straneh, s či-

usločene deske. Stranski vezniki nazaj zoženega

mer dajejo vtis, da stojijo nekoliko navzven. Zadnji

sedežnega okvira so nekoliko širši kot sprednji in se

dve sabljasti nogi prehajata v prefinjeno uvit hrbtni

v krivini iztekajo v hrbtni naslon. Prvotno oblazi-

naslon, ki se zgoraj končuje z volutama. Mednju

njenje, ki je vstavljeno v sedežni okvir in snemljivo,

je vpet balustrast temno zelen vstavek z dvema

je opeto z novim dekorativnim blagom.

344 Iz garniture sedmih stolov z inv. št.: UO 1339 p / 1–7 in zofe 1339 p / 9. Na spodnji strani sedežnih veznikov enega izmed stolov se iz obledelega napisa da razbrati: Johann fecit in Wien […] Aprilis anno MDCCCX. 345 Stoli, ki imajo poleg nalepljenih lističev z napisom: Aus Wurmberg, tudi herbersteinske inventarne oznake z modro kredo: Pg 236 P91 in nalepljene lističe s podatki: Schwarzes Zimmer / Pag. 236 / Post 91, so vpisani v inventar ptujskega gradu iz leta 1909 pod drugo inventarno številko, saj jih najdemo na strani 136 v razdelku Salon Ihrer Hochgeboren pod številko 15 opisane kot: 8 / Sesseln / schwarz-grün-gold, empire, blau-weiss. Cretonne. Dva stola najdemo še v razdelku Durchgang zwischen Speisesaal u. Salon Ihrer Hochgeboren na strani 145 pod številko 12 (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Eden izmed stolov je hkrati z zofo in mizo viden na fotografiji t. i. črne sobe (F 121), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, pa je v razdelku II. Stock / SCHWARZES-Zimmer pod številko 236/91 v sklopu empirske garniture navedenih deset stolov: Garnitur, Empire / mit schwarzem Tisch, 1 Canape, 10 Sesseln, 1 Tisch / 8.000 (RM), torej trije več, kot jih imamo danes (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO).

1810, empir, hruškovina, barvana in pozlačena bukovina. Mere: v 92, š 46, gl 47 cm Inv. št.: UO 1339 p / 1344 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Vurberk345 Leta 2003 restavriral Boštjan Roškar.

104

Sedežno pohištvo Stoli

317

Stol Štiri koničaste noge, od katerih sta zadnji, ki pre-

ki raste iz zavitega veznika. Prav tako kakor bider-

hajata v hrbtni naslon, nekoliko ukrivljeni nav-

majerski kanape iz garniture je bil tudi stol nakna-

zven, nosijo trapezasto oblikovan sedež. V nasprot-

dno črno prepolitiran.348

ju s strogo oblikovanim spodnjim delom se hrbtni

Oblazinjenje je še prvotno in izdelano po nači-

naslon razživi v razgibanih oblikah. Volutasto

nu zgodnjega 19. stoletja,349 dekorativno blago pa je

razvejeni stranski frizi nosita stilizirano palmeto,

novo.

346 Iz garniture petih stolov z inv. št.: UO 1836 p - UO 1838 in zofe z inv. št.: UO 1835 p, kat. št.: 124 347 Stoli imajo herbersteinske inventarne oznake z modro kredo: Pg 232 P2 in na nalepljenih lističih s podatki: Schwarzes Zimmer / Pag. 232 / Post Nr. 2, na dveh stolih pa je še listek s starejšo oznako: No. 42. Stoli so v razdelku II. Stock / Schwarzes-Zimmer na strani 232 pod številko 2 vpisani v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 kot del garniture z zofo in pručko za noge, in sicer kot: 6 / Sessel / schwarz, pol., hart, mit grün gestreiften Überzug. Biedermeyer (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). S številko 2 označen stol je viden na fotografiji t. i. črne sobe (F 143), dva pa še na drugi fotografiji iste sobe (F 133), ki sta najbrž nastali za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944. V cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, je v razdelku II. Stock / SCHWARZES Zimmer pod številko 232/2 navedenih le še pet stolov: 5 / Sessel, Empire / schwarz, politiert, hart / 1.500 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 348 V drugi polovici 19. stoletja je v modo znova prišlo črno pohištvo. Takrat so veliko bidermajerskega pohištva z vidno lesno teksturo »modernizirali« tako, da so ga črno prepolitirali. 349 Sedež je vstavljen v ogrodje stola in se ga da sneti.

Trideseta leta 19. stoletja, bidermajer, orehovina, mehek les. Mere. v 90, š 47, gl 43 cm Inv. št.: UO 1836 p346 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov347 Leta 2002 restavriral Boštjan Roškar.

124

105

Sedežno pohištvo Stoli

318

Stol Medtem ko sta prednji navzdol precej zoženi nogi

tanjšim spodnjim veznikom iz masivne orehovine

stola ravni, sta zadnji sabljasti in hkrati tvorita

vstavljeno stilizirano liro iz počrnjene hruškovine.

nazaj usločen hrbtni naslon. Vezniki nekoliko

Prvotno oblazinjenje, ki je še brez vzmeti, je

nazaj zoženega sedeža iz mehkega lesa so prečno

opeto z novejšim dekorativnim blagom, sedež pa je

furnirani z orehovim furnirjem. Bidermajerski stol

zgolj vstavljen v ogrodje stola brez pritrditve, tako

ima v polje med razmeroma širokim in usločenim

da se ga da sneti.

zgornjim veznikom hrbtnega naslona, ki je zelo de-

Objave: KOLAR 2003, str. 117, kat. št. 38–40.

korativno furniran z izbrano orehovo korenino, in

350 V garnituri je šest stolov z inv. št.: UO 1359 p / a, b, c, d, e, f. 351 Stoli, ki imajo poleg herbersteinskih inventarnih oznak z modro kredo: Pg 112 P 8, še starejše lističe z napisom: No. 32 oziroma: f 9 / 32, so vpisani že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 112 v razdelku Comtessen-Zimmer pod številko 8 kot: 6 / Sessel / blau-gelb, antik (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Dva izmed stolov, označena s številko 8, sta vidna na fotografiji t. i. kontesine sobe (F 128), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 112/8 pa so vpisani tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku KOMTESS-Zimmer / Westwand pod oznako: 6 / Sessel / Biedermeier (zum Canape), hart, blau-gelb, antik / 1.800 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO).

Druga četrtina 19. stoletja, bidermajer, orehovina, mehek les, orehov furnir, počrnjena hruškovina. Mere: v 92, š 46, gl 43 cm Inv. št.: UO 1359 p / a350 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov351 Leta 1997 restavriral Boštjan Roškar.

106

Sedežno pohištvo Stoli

319

Stol Ravni sprednji nogi bidermajerskega stola se

veznikom, izžaganim v obliki oslovskega hrbta.

navzdol konično zožujeta, zadnji, ki prehajata v

Zaradi dekorativnejšega videza je na sprednji strani

balonasto izoblikovan hrbtni naslon, pa sta spodaj

furniran s furnirjem orehove korenine.

usločeni nazaj. Sprednji in zadnji sedežni veznik

Oblazinjenje je novejše.

sta ravna, medtem ko sta stranska uvita in vdelana v zadnji nogi. Tako kot vezniki iz mehkega lesa,354 ki so prečno furnirani z orehovim furnirjem, je razgibano izoblikovan tudi balonast naslon iz orehovine, ki je spodaj povezan s kratkim in tankim

352 Stol je del garniture treh stolov z inv. št.: UO 1661 p – UO 1663 p. 353 Stoli, ki so bili odkupljeni hkrati z mizo, komodama, divanom in lestencem, so bili nekdaj del notranje opreme stanovanjske stavbe v Aškerčevi ulici na Ptuju. 354 Zaradi uporabe mehkega lesa za usločene veznike je konstrukcija zelo krhka, kar potrjujejo različni poskusi utrjevanja v preteklosti.

Druga četrtina 19. stoletja, bidermajer, orehovina in mehek les, orehov furnir. Mere: v 95, š 48, gl 45 cm Inv. št.: UO 1661 p352 Provenienca: odkup leta 1988353 Leta 2013 restavriral Boštjan Roškar.

107

Sedežno pohištvo Stoli

Stol Štiri koničaste in sabljaste noge, ki so postavljene

je z

v neobičajni razporeditvi z zamikom sprednje na

pohištvene kose Josefa Ulricha

sredino,355 nosijo okrogel sedežni obroč biderma-

izjemo iz polkrožnih segmentov sestavljenih vez

jerskega stola.

nikov sedežnega obroča iz mehkega lesa, prečno

Elegantno izoblikovan polkrožni naslon, ki 320

čvrsta. Stol, ki s svojo obliko spominja na sočasne

se navzgor zvončasto izvija, zaradi zamaknjene postavitve nog podpirajo kar tri opore. Le-te so v spodnjem delu še dodatno povezane z ukrivljenimi vezniki, zaradi česar je konstrukcija stola izredno

Danhauserja,356

furniranega z orehovim furnirjem, v celoti izdelan iz masivne orehovine. Površina je obdelana s polituro, oblazinjenje pa je novejše. Objave: BUČIĆ 1973, str. 40, 69, kat. št. 57.

355 Tako razporeditev nog imajo stoli, ki so namenjeni za postavitev v kot. 356 Josef Ulrich Danhauser (1780–1829) je leta 1804 na Dunaju ustanovil tovarno Danhauser’sche Möbelfabrik, ki jo je po njegovi smrti vodil sin Josef Franz (1805–1845), sicer bolj znan kot bidermajerski slikar. Tovarna je proizvajala tako pohištvo kot tudi vso drugo stanovanjsko opremo. Danhauser je objavil tudi knjigo vzorcev in načrtov, ki so služili drugim mizarjem kot pripomoček pri izdelovanju pohištva.

Prva polovica 19. stoletja, bidermajer, orehovina, mehek les, orehov furnir. Mere: v 81, premer 57 cm Inv. št.: UO 1255 p Provenienca: odkup leta 1965

108

Sedežno pohištvo Stoli

321

Stol Usločeni sprednji nogi stola sta izdelani v maniri iz sredine 18. stoletja, zadnji sabljasti pa prehajata v

rob iz jesenovega furnirja. Stol je izredno kakovostno mizarsko delo, saj so

ploskovit in rahlo usločen hrbet s predrtim naslo-

tako izbira in postavitev furnirja kakor tudi izdela-

nom v obliki rozete. Vezniki sedežnega obroča so

va robov iz svetlejšega lesa tehnično brezhibne, na

spredaj in zadaj ravni, na straneh pa uviti. Stol je

zavidljivi ravni pa je tudi izvedba krivin.360 Obla-

oblikovan razmeroma ploskovito, saj imajo tudi za-

zinjenje sedeža je po običaju tistega časa opeto na

vitine jasno ločene robove brez

zaobljenj.359

Hrbet

je večidel furniran z orehovo korenino, robovi pa s svetlim jesenovim furnirjem. Furnirani sta tudi

samostojen in snemljiv lesen okvir. Prvotno oblazinjenje je prekrito z novejšim

Sredina 19. stoletja, drugi rokoko, orehovina, javorovina, furnir orehove korenine, orehov in jesenov furnir. Mere: v 93, š 46, gl 43 cm Inv. št.: UO 1312 p / 1357 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec (?)358

dekorativnim blagom.361

sprednji nogi, ki ju na notranji strani obteka trakast

357 V garnituri je šest stolov z inv. št.: UO 1312 p/1–6 in naslanjača z inv. št.: UO 1231 p / a, b, kat. št. 118, str. 333. 358 Stoli imajo herbersteinske inventarne oznake na nalepljenih lističih z oznakami: Salon Ihrer Hochgeb. / Pag 142 / Post 68, Salon Ihrer Hochgeb. / Pag 143a / Post 82, in Zirben Zimmer / Pag. 221 / Post Nr. 75, ter napise z modro kredo, ki se ujemajo s številčnimi oznakami na nalepljenih lističih: Pg 142 P 68, Pg 143 P 82 in Zrb. Z. Pg 221 P 75. Stolov ne najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, ki je bil dopolnjen in revidiran desetletje kasneje, zato domnevamo, da so jih tja prepeljali šele po letu 1920. Dva izmed stolov, od katerih je eden označen s številko 75, sta vidna na fotografiji t. i. sobe s cemprinovim pohištvom (F 141), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, stoli pa so sicer z različnimi opisi vpisani tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON der Gräfin / Westseite pod številko 142/68 kot: 1 / Sessel, Barock, grün, geschweifte Füsse, hohe Rückenlehne / 18. Jhdt. / 750 (RM), v razdelku SALON der Gräfin / Ostseite pod številko 143/82 kot: 2 / Sessel, Louis XVI., Barock / grün, geschweifte Füsse, hohe Rückenlehne, Samtbezug / 18. Jhdt. / 1.500 (RM), v razdelku II. Stock / ZIRBEN-Zimmer pod številko 221/75 kot: 3 / Sessel, Biedermeier / grün überzogen / 1.200 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 359 Take ploskve so primerne za furniranje. 360 Gre pa kljub temu za delo provincialnega mizarja, ki je obvladal svojo obrt, a še ni imel strojev, ki so bili takrat že v uporabi. Zavitine so še vedno izžagane ročno, kar kažejo neenakomerni rezi na notranji strani sedežnega obroča. 361 Le-to je iz časa, ko so najbrž grofje Herbersteini dali z enakim zelenim vzorčastim blagom na novo opeti oblazinjenja nekaterih kosov sedežnega pohištva iz različnih stilnih obdobij, tako da se včasih zdi, da gre za garniture. Prim. kat. št. 90, str. 301 (op. 299).

118

109

Sedežno pohištvo Stoli

322

Stol Stol izredno krhke konstrukcije v t. i. stilu chippendale364

ima iz mahagonija izdelani zaviti

les, druge dele stola pa prekriva marketerija, prilepljena na osnovo iz bukovine. Posamezne cvetlice

ter spodaj z značilnimi kremplji s kroglo365 zaklju-

in metulji so zelo skrbno izdelani, saj je mojster

čeni sprednji nogi in v rahlem loku usločeni zad-

uporabil v vročem pesku senčen furnir, ki ga je še

nji nogi kvadratnega prereza, ki v zgornjem delu

dodatno graviral, nekatere dele pa tudi obarval v

prehajata v prefinjeno izoblikovan letvast hrbtni

lužilu, vendar danes zaradi obledelosti ne dajejo

naslon. V bistvu pravokotno obliko zelo zračnega in

več takega barvnega poudarka kot nekoč.

odprtega naslona po sredini razmejuje perforiran

Z usnjem opeto nizko oblazinjenje je še prvotno.

in razgibano izžagan pokončnik.366 Vsa vidna po-

Objave: BUČIĆ 1973, str. 65, kat. št. 35.

Trideseta leta 19. stoletja, stil chippendale, mahagoni, bukovina, furnirja satenovine in mahagonija, usnje. Mere: v 93, š 47, gl 42 cm Inv. št.: UO 1213 p362 Provenienca: dvorec Turnišče363

vršina je okrašena s cvetličnimi motivi, značilnimi za holandsko pohištvo,367 ki so na sprednjih nogah izdelani v tehniki intarzije, saj so vloženi v masivni

362 Stol spada k mizi z inv. št.: UO 1246 p, kat. št. 56, str. 254. 363 Miza v t. i. stilu regency je vidna na fotografiji interierja dvorca Turnišče iz leta 1929, ko je bila lastnik le-tega družina Warren-Lippit. Stol je prav tako viden na drugi fotografiji iz istega albuma (SI_ZAP/0386, FOTOTEKA, šk.15–IV, Fotografski album družine Warren-Lippit, 1925–1929). Miza in stol sta delo iste delavnice, vendar je stol izdelan v stilu chipendalle, miza pa v stilu regency. 364 Vesna Bučić je leta 1973 menila, da je to edini na Slovenskem ohranjen stol v tem stilu, katerega nogi sta zaključeni s kremplji in kroglo, saj ni imela podatka o tem, da je mojster Anton Blatnik iz Maribora ob restavratorskih posegih na freskah v dvorcu Štatenberg sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, pod stopniščem med gradbenimi ostanki našel dele stola v stilu chippendale iz 18. stoletja z nogami s krempljem in kroglo ter drzno oblikovanimi sestavnimi deli in fino rezbarijo, ki so nakazovali njegov beneški izvor (Bučić: Stol v petih tisočletjih, str. 39). 365 Kremplji so izdelani zelo shematično. 366 Vsi konstrukcijski elementi stola so zelo pretehtano dimenzionirani. 367 Take stole so na Holandskem izdelovali v 18. in 19. stoletju in jih še danes. Tehnologija izdelave že kaže na manufakturno množično proizvodnjo. Pri izdelavi so uporabljeni mizarski stroji, kot na primer tračna žaga. Tudi uporaba bukovine, ki je mnogo dostopnejša in cenejša kot orehovina ter furniranje s tankim strojno rezanim furnirjem kažejo na množično proizvodnjo.

110

Sedežno pohištvo Stoli

323

Stol Sprednji usločeni nogi stola, ki ga lahko stilno umestimo v drugi

rokoko,370

sta na sprednji strani

rahlo profilirani, spodaj pa zaključeni z majhnim stiliziranim polžkom. Vezniki so prav tako usločeni in se s sprednjimi nogami vežejo brez zalomov.

Zadnje sabljaste in navzdol zožene noge prehajajo v balonast hrbet, ki se zgoraj zaključuje z rezbarjeno apliko z motivom zavojčevja in akantovih listov. Oblazinjenje je vzmeteno, dekorativno blago je novo.

368 Štirje stoli z inv. št.: UO 1422 p / 1–4 so bili nekdaj del večje sedežne garniture z vogalnim kanapejem z inv. št.: UO 1410 p, štirje zelo podobni stoli z nekoliko drugače vstavljeno rezbarjeno apliko na vrhu in dnu naslona z inv. št.: UO 1480 p / 1–4, pa del sedežne garniture s kanapejem z inv. št.: UO 1451 p. Vsi stoli so bili nekdaj opeti v enako rdeče-belo tkanino s cvetličnim vzorcem. Gl. fotografijo naslanjača na str. 15. 369 Stoli imajo dvojne herbersteinske inventarne oznake, ki se med seboj številčno razlikujejo, vendar pa se nanašajo na isto sobo v drugem grajskem nadstropju. Vsi stoli imajo oznako z modro kredo: Eck. Z. in številko Pg 216 P 32, pod katero jih najdemo vpisane v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v razdelku II. Stock / Eckzimmer na strani 216 v družbi z enako opisanimi kanapejem, foteljema in pručko za noge kot: 4 / Sessel / hart, blau-weiss überzogen (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Pri vnašanju tega opisa se je najbrž vpisovalec zmotil v barvi tkanine, saj sta še dva podobna stola na isti strani pod številko 44 vpisana hkrati z manjšim foteljem kot: 2 / Sessel / hart, rosa-weiss überzogen, eden izmed prej omenjenih stolov z oznako Pg 216 P 32 pa je hkrati s kanapejem viden tudi na fotografiji t. i. vogalne sobe (F 122), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, iz katere je razvidno, da sta tako stol kot kanape oblečena v enako tkanino s cvetličnim vzorcem v roza barvi na umazano beli podlagi, torej v prav takšno, kot jo je imel stol pred zadnjim restavratorskim posegom in novim tapeciranjem. Blago je enako kot tisto na stilno zelo podobni garnituri, vidni na dveh fotografijah t. i. grofovega salona (NS 129 in 386) iz prve polovice 20. stoletja (pred 1945). V inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 je prej omenjena garnitura vpisana z opombo, da je bila prenesena v ptujski grad iz stare herbersteinske graške palače. Enako velja tudi za stole iz garniture z oznako Pg 216 P 32. Sedežna garnitura z omenjenimi stoli je bila v različnem času postavljena v dveh prostorih, in sicer ob zahodno steno današnje slavnostne dvorane, kasneje pa v t. i. vogalni sobi. Graško provenienco potrjujejo tudi starejši napisni lističi z oznako No. 25, ki se nanašajo na t. i. veliki salon herbersteinske graške palače, in napis na kartonu, s katerim je bilo podloženo naslonjalo enega izmed stolov, in se je pokazal pri zadnjih restavratorskih posegih. Na njem sta bila letnica 1888 in kratek napis, ki je pojasnjeval, da je stol najbrž nastal na Dunaju, kasneje pa je bil na novo oblazinjen v Gradcu. Druga herbersteinska inventarna oznaka, ki jo najdemo na stolih in je na nalepljenih lističih s podatki: Eckzimmer Pag. 217 Post Nr. 77, v nekaterih primerih pa Eckzimmer Pag. 217a Post Nr. 77, kaže na to, da so jih pred letom 1944 ponovno reinventarizirali, saj so jih še v tridesetih letih 20. stoletja imeli postavljene v slavnostni dvorani. V cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, jih ponovno najdemo vpisane v drugem grajskem nadstropju, in sicer v razdelku II. Stock / ECKZIMMER pod številko 217a/77 kot: 6 / Sessel, Biedermeier / Mahagoni, weiss-rot / 1.200 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 370 S ploskimi in furniranimi vezniki in naslonom se ta stol spogleduje s svojimi bidermajerskimi predhodniki, tisto, kar ga od njih ločuje, pa so krhka konstrukcija, tanki sestavni deli, močna zoženost sedeža in živahnost oblik.

Sredina 19. stoletja, drugi rokoko, mehek les, orehovina in orehov furnir, lužena v mahagoni. Mere: v 94 , š 46, gl 45 cm Inv. št.: UO 1422 p / 1 in UO 1480 p / 1368 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, Gradec369 Leta 2003 restavriral Boštjan Roškar.

111

Sedežno pohištvo Stoli

324

Stol Štiri zavite noge neobaročnega stola nosijo sedež

parkeljca, kakor tudi veznike ob robovih zamejuje

z ravnim zadnjim in rahlo usločenimi sprednjim

tanek in s polžastimi zaključki večkrat prekinjen

in stranskima veznikoma. Zadnji nogi prehaja-

paličast profil.

ta v hrbtni naslon, ki je sicer razgibano izžagan, vendar v primerjavi s spodnjim delom popolnoma

Vzmeteno oblazinjenje je z dekorativnim blagom vred še prvotno.

ploskovit. Vse ogrodje stola je izdelano iz javorovi-

Druga polovica 19. stoletja, neobarok, javorovina, lužena v oreh. Mere: v 105, š 50, gl 50 cm Inv. št.: UO 1216 p/ 1371 Provenienca: neznana

ne, lužene v oreh.372 Tako noge, ki so v spodnjem delu zaključene z zanimivo kombinacijo polža in 120

371 Stola z inv. št.: UO 1216 p / 1–2, sta del garniture z naslanjačema z inv. št.: UO 1216 p / 3–4, kat. št. 120, str. 335. 372 Tako material kot oblika potrjujeta, da gre za neobaročni izdelek. Noge so namreč preveč izvite, v spodnjem delu premasivne, opazno pa je tudi nesorazmerje v rezbarjeni dekoraciji, ki je omejena le na spodnji del, medtem ko je na naslonu, ki je najbolj viden del stola, praktično ni.

112

Sedežno pohištvo Stoli

325

Stol Razmeroma tanke in stružene kanelirane noge neoklasicističnega stola nosijo nekoliko nazaj zožen sedežni okvir. Zadnji nogi prehajata v hrbtni naslon skoraj kvadratne oblike, ki ga zgoraj rahlja aplika rezbarjene in pozlačene ornamentike.

vdelane rezbarjene in pozlačene rozete. Pozlata,375

poslikava in dekorativno blago

oblazinjenja niso prvotni. Objave: BUČIĆ 1973, str. 39, 44, kat. št. 43, CIGLENEČKI 1993, str. 72–74.

Vezniki sedeža in hrbtnega naslona so profilirani in pozlačeni, v vogalih pa so v poglobljena polja

Druga polovica 19. stoletja, neoklasicizem, pobarvana in pozlačena bukovina. Mere: v 95, š 49, gl 45 cm Inv. št.: UO 1221 p / 6373 Provenienca: odkup leta 1964, grad Ormož374

119

373 Štirje stoli z inv. št.: UO 1221 p / 6–9, so del garniture z obstensko mizo s trumeaujem z inv. št.: UO 1221 p / 1, kat. št. 78, str. 282, kanapejem z inv. št.: UO 1221 p / 2, kat. št. 127, str. 343, počivalnikom z inv. št.: UO 1221 p / 3, kat. št. 126, str. 342, in naslanjačema z inv. št.: UO 1221 p / 4–5, kat. št. 119, str. 334. 374 Garnitura je bila v decembru 1964 odkupljena od grofice Marije Irme Wurmbrand-Stuppach, poročene Georgevits, nekdanje lastnice ormoškega gradu (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 375 Vidni so ostanki prvotne pozlate, ki pa je večinoma prekrita z bronzo.

113

Sedežno pohištvo Stoli

326

Stol Neoklasicistični stol ima štiri stružene in kanelira-

listom rezbarjena nosilca. Na sprednji strani pro-

ne noge z rezbarjenimi akantovimi listi, od kate-

filiran in rezbarjen naslon se zgoraj zaključuje z

rih imata sprednji v predelu usločenih veznikov s

dekorativno pentljo in stiliziranimi trakovi, zadnja

poglobljenim profilom in motivom ovitega traku še

stran stola pa je le gladko obdelana brez dekorativ-

rezbarjeno rozeto v kvadratnem polju, zadnji dve

nih elementov.

pa se nadaljujeta v sedežni naslon. Le-tega, ki je

Objave: CIGLENEČKI 1993, str. 72–74.

tako kot sedežni obroč nepravilne ovalne oblike in ima ročno spletene vitre,378 podpirata z akantovim

376 V garnituri je deset stolov z inv. št.: UO 1645 p – UO 1654 p, in so del jedilniške garniture s kanapejem z inv. št.: UO 1655 p, z dvema zaprtima in dvema odprtima strežnima omarama z inv. št.: UO 1656 p – UO 1659 p, in veliko raztegljivo ovalno mizo z inv. št.: UO 1660 p, ki je nekdaj stala v dvorani s klasicistično poslikavo v ormoškem gradu. Od skupno desetih stolov je pet originalnih in so nastali v enem izmed večjih mizarskih središč, saj so že delno izdelani strojno in imajo mojstrsko rezbarijo. Od preostalih petih stolov so bili trije ob kasnejšem popravilu predelani oziroma dopolnjeni, saj so v njih vdelani deli originalnih stolov, dva stola pa sta bila v celoti izdelana na novo. Stoli, ki jih je sposoben lokalni mojster dopolnil oziroma v celoti izdelal na novo zgolj z uporabo ročnega orodja, kar je vidno na notranjih delih sedežnega obroča, pa tudi v nekoliko drugačnem tonu in močnejših krakelirah opleska, mizarsko in rezbarsko le malo zaostajajo za originalnimi. 377 Garnitura je bila v marcu leta 1954 odkupljena od grofice Marije Irme Wurmbrand-Stuppach, poročene Georgevits, nekdanje lastnice ormoškega gradu (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 378 Lozar Štamcar: Pleteno pohištvo v Sloveniji, str. 152, kat. št. 3.

Druga polovica 19. stoletja, neoklasicizem, belo pobarvana bukovina, mreža iz viter. Mere: v 94, š 50, gl 46 cm Inv. št.: UO 1645 p376 Provenienca: odkup leta 1954, grad Ormož377 Leta 1994 restavriral Boštjan Roškar.

327

328

NaslanjaÄ?i

114

Sedežno pohištvo Naslanjači

329

Naslanjač Bogato rezljane noge naslanjača v spodnjem delu vežejo diagonalno speljane volute, ki v sredini no-

vtis imenitnosti. Naslanjač posnema sočasno francosko pohištvo

sijo stiliziran pinijev storž. Iz sprednjih nog rasteta

na dvoru Ludvika XIV. in je edini kos uporabnega

volutasti naslonili za roke, ki povezujeta pravo-

pohištva v zbirki, ki ima lesene dele v celoti po

koten naslon in sedež. Rezbarija se drži osnovnih

zlačene, kar je za provincialno pohištvo tistega časa

konstrukcijskih elementov in ne sega v prostor.

zelo redko.381 Glede na to, da je narejen iz cempri-

Akantov ornament, razporejen v različne kompo-

novine,382 bi lahko bil izdelan na Tirolskem.

zicije, mestoma raste iz volute, oklepa prstan380 ali

Objave: BUČIĆ 1973, str. 60, 62, kat. št. 18, CIGLENEČKI,

oblikuje rozeto. Vsa vidna površina lesa je pozla-

GROTHAUS 1992, str. 129, kat. št. 4.23., ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011,

čena na visok sijaj, sicer novejše dekorativno blago

2012, str. 24–25.

oblazinjenja pa lepo dopolnjuje pozlato in poudarja 379 Naslanjač z žigom GUTENHAAG na notranji strani sedežnega veznika, ki kaže, da so ga na Ptuj prepeljali s hrastovškega gradu, in s herbersteinskima inventarnima oznakama z modro kredo in nalepljenim lističem na notranji strani sedežnega veznika s podatki: Salon Ihrer Hochgeboren / Pg 143 / Post 77, je viden na fotografiji t. i. grofičinega salona (F 144), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, in na fotografiji tega salonskega interierja iz druge četrtine 20. stoletja (Fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO in MK, Indok center, fototeka št. 16628s-b). Na obeh fotografijah je vidno, da je imel naslanjač precej nižji hrbtni naslon, saj so le-tega povišali ob restavratorskih posegih leta 1973. Pod številko 143/77 je naslanjač vpisan tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON der Gräfin Nordseite kot: 1 / Fauteuil, Renaissance / Braun mit Leder überzogen, vergoldete Füsse, Florenz / 16. Jhdt. / 3.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 380 Odebelitev noge na določenem mestu. 381 Da gre za provincialno pohištvo, je vidno v rezbariji, ki je kljub sicer drzni zasnovi nerodno izvedena. 382 Tipičen tirolski les je zelo dober nadomestek za lipovino, ki jo po konstrukcijski trdnosti celo prekaša. Gl. poglavje Lesovi, str. 151–153.

Začetek 18. stoletja, stil Ludvika XIV., rezbarjena in pozlačena cemprinovina. Mere: gl 60, š 70, v 131 cm Inv. št.: UO 1214 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec379 Leta 1973 restavrirali v NMS v Ljubljani, leta 1992 ponovno restavriral Boštjan Roškar.

115

Sedežno pohištvo Naslanjači

330

Naslanjač z letvastim naslonom Naslanjač posnema obliko stolov iz iste garnitu-

je, ki ima kljub razgibanosti precej letvast karakter,

re, le da je nekoliko širši in globlji ter ima naslona

so nekoliko zmehčani s kanelurami.

za roke. Sprednji nogi v zgornjem delu prehajata

Vzmeteno oblazinjenje je novejše.386

v opori za roke, zadnji pa se nadaljujeta v letvast hrbtni

naslon,385

iz katerega se izvijata oblazinjeni

naslonili za roke, ki se spredaj končujeta s plitvo rezbarjeno voluto. Ostri robovi nosilne konstrukci-

Druga četrtina 18. stoletja, zgodnji rokoko, orehovina. Mere: v 108, š 60, gl 57 cm Inv. št.: UO 1332 p / 5383 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov384

383 Naslanjač je del garniture, sestavljene iz dveh naslanjačev z inv. št.: UO 1332 p / 5–6 in štirih stolov z inv. št.: UO 1332 p/1–4, kat. št. 99, str. 311. 384 Naslanjača, ki sta označena s herbersteinskimi inventarnimi oznakami, bodisi z modro kredo: Pg 102 P 123 c, rdečo kredo: Gr. Sa(a)l, ali napisnim lističem s podatki: Grosser Saal / Pag 102 / Post 122 b, sta postavljena ob zahodno steno dvorane hkrati s stoli iz iste garniture, vidne na treh fotografijah slavnostne dvorane (F 152, NS 130 in 377), ki so glede na primerljive Steletove fotografije najbrž nastale okoli leta 1930, v vsakem primeru pa pred letom 1945. Pod številko 102/122b so stoli vpisani tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku GROSSER-(RITTER) SAAL / 4. Fenster kot: 2 / Fauteuils, weiss-blau, hart, geschwungene Füsse / 3.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Naslanjača sta bila vpisana tudi v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, vendar pod drugo oznako. Prim. str. 311 (op. 329). 385 Zaradi zelo strmega hrbtnega naslona je zelo verjetno, da gre za jedilniško garnituro. 386 Prim. str. 311 (op. 332).

116

Sedežno pohištvo Naslanjači

331

Naslanjač Štiri zavite in zgoraj z vezniki povezane noge nosijo

naslonili za roke vežeta sedež in hrbtni naslon, kar

razmeroma širok, globok in le nekoliko nazaj zožen

daje stolu še dodatno konstrukcijsko

preprost letvast sedežni okvir, v sredino katerega je

Skoraj vsi robovi stola imajo preproste rezbarje-

vdelano nizko oblazinjenje. Zadnji nogi, ki se tako

ne paličaste profile s polžastimi zaključki. Le-ti

kot sprednji spodaj zaključujeta s polžastima za

obtekajo tako noge kot veznike, naslonili za roke

ključkoma, prehajata v prav tako nizko oblazinjen

in hrbet pa so na sprednji vidni strani še dodatno

hrbtni naslon. Le-ta je malodane pravokoten, pre-

izžlebljeni.

trdnost.388

cej visok in skoraj navpičen, s konveksno-konkavno izžaganimi frizama in veznikoma pa razgibano izoblikovan. Dokaj visoko postavljeni volutasti

387 Stol, ki ima na notranji strani sedežnega veznika oznako: TURNIŠČE, spada v sklop predmetov, ki so jih v maju 1963 iz turniškega dvorca prepeljali v ptujski muzej (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). V Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani hranijo skoraj enaka naslonjača z inv. št. NMS 7670 / 1, 2, ki se od ptujskega primerka razlikujeta zgolj v višini z vitrami pletenega hrbtnega naslona (Lozar Štamcar: Pleteno pohištvo v Sloveniji, str. 9 in 151, kat. št. 1). 388 Oblika naslanjača kaže, da je bil namenjen postavitvi za pisalno oziroma jedilniško mizo.

Sredina 18. stoletja, rokoko, orehovina. Mere: v 113, š 68, gl 63 cm Inv. št.: UO 1437 p Provenienca: dvorec Turnišče387 Leta 2003 restavriral Boštjan Roškar.

117

Sedežno pohištvo Naslanjači

332

Nizek naslanjač V podkvasto oblikovan sedežni okvir so vdelane

tehniki risbe s tušem na svetli javorovi podlagi z

delno pozlačeni in poslikani sprednji nogi v obli-

motivom lire v osrednjem delu, od koder se na obe

ki levjih šap ter iz enega kosa izdelani in usločeni

strani spuščata girlandi, ki ju pridržujeta dve sku-

zadnji nogi. Nanju je nasajen polkrožni naslon, ki

pini s po tremi plešočimi putti. Tudi bazi volutastih

kljub temu, da je nekoliko pomaknjen navzven,

konzol imata risbo putta z liro.

sledi polkrožnemu obrisu sedeža. Na sprednji strani ga podpirata dve rezbarjeni, delno pozlačeni in

1810–1820, empir, javorovina, mehek les, delno počrnjen javorov furnir, rezbarjena, pozlačena in poslikana lipovina.

Oblazinjenje je novejše.

Mere: v 81, š 67, gl 54 cm Inv. št: UO 1300 p / 1389

Naslanjač je del empirske salonske garniture,

Provenienca: odkup leta 1961390

poslikani voluti s hermastima poprsjema. Hrbet

ki je glede na primerjave nastala v eni izmed

naslona je na notranji strani oblazinjen, na zunanji

dunajskih pohištvenih manufaktur.391

pa enako kot stoli iz garniture bogato okrašen v

389 Empirsko salonsko garnituro sestavljajo naslanjača z inv. št.: UO 1300 p / 1–2, pet stolov z inv. št.: UO 1300 p / 3–7, kat. št. 102, str. 314–315, počivalnik z inv. št.: UO 1301 p, kat. št. 123, str. 339, in miza z inv. št.: UO 1302 p, kat. št. 52, str. 250. 390 Prim. str. 314 (op. 340). 391 Prim. kat. št. 102, str. 314–315.

102

118

Sedežno pohištvo Naslanjači

333

Naslanjač (bergera) V podkvasto oblikovan sedežni obroč t. i. berge

Neoblazinjene površine bergere so enovito plosko

re394

in prečno furnirane z orehovim furnirjem, medtem

so vdelane štiri zavite noge, od katerih sta

sprednji izžagani v obliki en cabriole, zadnji pa

ko je mojster iz jesenovega izdelal vstavka v obliki

ploskoviti. Iz sedežnega obroča rastoča naslona za

akantovega lista na obeh straneh zgornjega roba

roke, ki sta spredaj izoblikovana v dveh konveksnih

naslona in poudaril robove nog.

krivinah, se nadaljujeta v hrbtni naslon. Le-ta se proti vrhu konično zožuje, zgoraj pa ravno zaključi.

Prvotno oblazinjenje je opeto z mlajšim dekorativnim blagom.395

392 Naslanjača z inv. št.: UO 1231 p / a, b, sta del garniture s šestimi stoli z inv. št.: UO 1312 p / 1–6, kat. št. 108, str. 321. 393 Naslanjačev, ki imata herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo: Pg 142 P 72, tako kot stolov iz iste garniture ne najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, ki je bil dopolnjen in revidiran desetletje kasneje, zato vemo, da so ju tja prepeljali šele po letu 1920, vpisana pa sta v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON der Gräfin / Westseite pod številko 142/68 v sklopu večje baročne in bidermajerske garniture kot: 2 / Fauteuils hart, alte Arbeit, grün / eingelegt / 2.800 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 394 Bergera je pojem za zaprt naslanjač, ki se od fotelja loči po tem, da med naslonili za roke in hrbet ni predrtin, ampak je oblazinjen od sedežnega obroča do vrha hrbtnega naslona v enem kosu. Bergere so namenjene počivanju, zato imajo nizke noge, razmeroma globok sedež, visok hrbtni naslon. Ob straneh imajo lahko ušesi, ki ščitita pred prepihom. 395 Le-to je iz časa, ko so najbrž grofje Herbersteini dali z enakim zelenim vzorčastim blagom na novo opeti oblazinjenja nekaterih kosov sedežnega pohištva iz različnih stilnih obdobij, tako da se včasih zdi, da gre za garniture. Prim. str. 301 (op. 299).

Sredina 19. stoletja, drugi rokoko, mehek les, orehovina, javorovina, orehov in jesenov furnir. Mere: v 97, š 63, gl 63 cm Inv. št.: UO 1231 p / a392 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec (?)393

108

119

Sedežno pohištvo Naslanjači

334

Naslanjač (bergera) Skoraj v celoti oblazinjena bergera, ki je po obli-

Skoraj kvadraten sedež ob straneh zamejujeta

ki že precej podobna današnjim foteljem, stoji na

naslonili za roke, ki se rahlo izvijata navzven in

štirih nizkih struženih, kaneliranih in rezbarjenih

prek krivine prehajata v stranska ušesasta nasloni-

nogah. Le-te so poleg profiliranih in pozlačenih398

la za glavo dokaj nazaj nagnjenega in zgoraj ravno

sedežnih veznikov, ki imajo v vogalih v poglobljena

zaključenega hrbtnega naslona.399

polja vdelane prav tako rezbarjene in pozlačene rozete, edina vidna lesena konstrukcija tega pohištvenega kosa.

Vzmeteno oblazinjenje, razen dekorativnega blaga, je najbrž prvotno. Objave: CIGLENEČKI 1993, str. 72–74.

396 Naslanjača z inv. št.: UO 1221 p / 4–5, sta del garniture z obstensko mizo s trumeaujem z inv. št.: UO 1221 p / 1, kat. št. 78, str. 282, kanapejem z inv. št.: UO 1221 p / 2, kat. št. 127, str. 343, počivalnikom z inv. št.: UO 1221 p / 3, kat. št. 126, str. 342, in stoli z inv. št.: UO 1221 p / 6–9, kat. št. 112, str. 325. 397 Garnitura je bila v decembru 1964 odkupljena od grofice Marije Irme Wurmbrand-Stuppach, poročene Georgevits, nekdanje lastnice ormoškega gradu (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 398 Vidni so ostanki prvotne pozlate, ki pa je večinoma prekrita z bronzo; poslikava je sekundarna. 399 Nizke noge in visoko oblazinjenje omogočajo udobno sedenje.

Druga polovica 19. stoletja, neoklasicizem, pobarvana in pozlačena bukovina. Mere: v 85, š 74, gl 80 cm Inv. št.: UO 1221 p / 4396 Provenienca: odkup leta 1964, grad Ormož397

120

Sedežno pohištvo Naslanjači

335

Naslanjač Neobaročni naslonjač je podoben stolu iz iste gar-

kljub temu ploskovit hrbtni naslon.402 Tako noge

niture,401

kot veznike ob robovih zamejuje tanek in s polža

saj ima na enak način izdelano okrasje

in konstrukcijo, razlikuje pa se v širini in globini

stimi zaključki večkrat prekinjen paličast profil, ki

sedeža in hrbtnega naslona, pa tudi z razgibano

sledi njihovim oblikam.

izžaganima podpornikoma, ki nosita z voluto zaključeni naslonili za roke. Sedežni okvir z ravnim

Vzmeteno oblazinjenje in dekorativno blago sta še prvotni.

Druga polovica 19. stoletja, neobarok, javorovina, lužena v oreh. Mere: v 106, š 60, gl 56 cm Inv. št.. UO 1216 p / c 400 Provenienca: neznana

zadnjim in rahlo usločenimi sprednjim in stranskima veznikoma sloni na štirih zavitih nogah, od katerih zadnji prehajata v razgibano oblikovan, a 111

400 Naslanjača z inv. št.: UO 1216 p / c, d sta del sedežne garniture s stoloma z inv. št.: UO 1216 p / a, b. 401 Prim. kat. št. 111, str. 324. 402 Celo polžast zaključek je vgraviran in ne izstopa iz osnove. Prav tako kot hrbtni naslon sta tudi naslonili za roke izdelani popolnoma ploskovito.

336

Kanapeji in poÄ?ivalniki

121

Sedežno pohištvo Kanapeji in počivalniki

337

Kanape Oblazinjeno ogrodje kanapeja podpira šest masivnih in nenavadno

oblikovanih,404

zgoraj zelo

širokih, spodaj pa zelo zoženih nog,405 od katerih se krajna para v enem kosu nadaljujeta v stranska

izvitih in v zgornjem delu s preprostim motivom polža in akantovih listov rezbarjenih stranskih naslonov. Novejše oblazinjenje sedežnega dela sega prek

naslona. Medtem ko sta sicer novejši letvi hrbtnega

stranskih in sprednjega veznika, na hrbet pa je

naslona iz mehkega lesa, so okrogli vezniki iz ore-

brez pritrditve zgolj prislonjena velika in po obliki

hovine. Le-ti so vstavljeni med dva para volutasto

ogrodju prilegajoča se blazina.406

403 Kanapeja, ki ima na zadnji strani hrbtne letve herbersteinsko inventarno oznako na zelo obledelem nalepljenem lističu s podatki: Schlafzimmer S. H. / Pag. 187 / Post. Nr. 57, ne najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, ki je bil dopolnjen in revidiran desetletje kasneje, zato domnevamo, da so ga v ptujski grad prenesli po letu 1920. Vpisan pa je v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SCHLAF-Zimmer des Grafen pod številko 187/57 kot: 1 / Canape, Biedermeier / hart, alt, 6 geschwungene Füsse, Rückenlehne / 900 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 404 V Ferrari se je sredi 18. stoletja pojavila oblika noge en cabriole, ki je zgoraj nenavadno široka in ploska, spodaj pa se zelo zoži (fotografija desno spodaj). 405 Zdi se, da mizar ni obvladal izdelave zavitih nog: spodaj topo zaključene zavitine so izpeljane nerodno, na notranji strani pa so noge grobo izdolbene in neobdelane. Nasploh je kanape v celoti okorno provincialno delo, le da je v zgornjem delu nekoliko bolj posrečeno izveden. 406 Oblazinjenje je novejše, najbrž iz časa, ko so kanape nekoliko predelali, saj je vidno, da so bili vsi sedežni vezniki zamenjani in zoženi, posledično pa je spodnji rob sedanjega oblazinjenja nekoliko višje, kot je bil prvotno, o čemer še pričajo ostanki žebljev v nogah, od katerih srednji nogi sploh ne nalegata na veznika. Najbrž so prav grofje Herbersteini dali z enakim zelenim vzorčastim blagom na novo opeti oblazinjenja nekaterih kosov sedežnega pohištva iz različnih stilnih obdobij, tako da se včasih zdi, da gre za garniture. Prim. str. 301 (op. 299). Pod njim je na kanapeju vidno tudi progasto bidermajersko blago še starejšega tapeciranja, ki pa tudi ni prvotno.

18. stoletje, rokoko, orehovina, hrastovina, mehek les. Mere: v 85, d 207, gl 68 cm Inv. št.: UO 1233 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec (?)403

122

Sedežno pohištvo Kanapeji in počivalniki

338

Kanape Kanape ima šest preprosto oblikovanih gladkih ko-

jata personifikaciji rečnih bogov Nila in Donave. Z

ničastih nog, od katerih stranska para v enem kosu

izjemo prej omenjenih vstavkov je vsa vidna kon-

prehajata v navzven zavihani naslonili za roke.

strukcija gladko furnirana s tisovim furnirjem in

Tapeciranje le-teh in precej pokončnega hrbtne-

trakastimi obrobami iz temnega lesa, slednje pa se

naslona408

poteka približno v isti višini. Od

preostalega dela nekoliko višji in v zgornjem delu izbočen in rahlo nazaj zavihan ter s tisovim furnirjem oblečen hrbtni naslon ima dva simetrično

v obliki prstana pojavljajo tudi nekoliko nad spodnjim delom sprednjih nog.409 Na hrbtišču je tik nad oblazinjenjem pritrjenih pet levjih glav z obročki v gobcih, skozi katere so

postavljena in s temnim furnirjem obrobljena oval-

bile napeljane girlande iz istega dekorativnega bla-

na vstavka iz svetlega javorovega furnirja. Na njih

ga,410 s katerim je bilo nekoč opeto še danes ohra-

sta v tehniki risbe s tušem upodobitvi, ki ponazar-

njeno prvotno oblazinjenje kanapeja.

407 Kanapeja, ki ima na notranji strani zadnjega sedežnega veznika herbersteinsko inventarno oznako na nalepljenem lističu z oznako: Salon Ihrer Hochgeb(oren) / Pag. 143 / Post. 72, in oznako z modro kredo na zadnji strani hrbtnega naslona: Pg 142 P 72 Salon I. H., ne najdemo vpisanega v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, ki je bil dopolnjen in revidiran desetletje kasneje, zato vemo, da so ga v ptujski grad prenesli po letu 1920. Viden pa je na fotografiji t. i. grofičinega salona iz druge četrtine 20. stoletja (MK, Indok center, fototeka št. 16628s-b). Prav tako pa je vpisan tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON der Gräfin / Westseite, pod številko: 142/72, kot: 1 / Canape / eingelegt, 5 Messingbeschläge mit Ringen / 2.500 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 408 Hrbtni naslon je plosko pritrjen na konstrukcijo. Hrbet kanapeja ni obdelan, saj je namenjena postavitvi ob steno. 409 Trakaste obrobe iz temnega lesa so višje, kot so bile nekoč, saj so vseh šest nog v preteklosti povišali s puščičasto vdelanimi vložki iz masivne tisovine. 410 Obstoječe je najbrž iz časa, ko so grofje Herbersteini dali z enakim zelenim vzorčastim blagom na novo opeti oblazinjenja nekaterih kosov sedežnega pohištva iz različnih stilnih obdobij, tako da se včasih zdi, da gre za garniture. Prim. str. 301 (op. 299).

Zgodnje 19. stoletje, pozni klasicizem, prehod v empir, mehek les, bukovina, tisov in javorov furnir, furnir počrnjene hruške, medenina. Mere: v 96, d 167, gl 64 cm Inv. št.: UO 1230 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec (?)407

123

Sedežno pohištvo Kanapeji in počivalniki

Počivalnik Podolgovato konstrukcijo empirskega počivalnika

navzven izvita vezna letev znožja pa z motivom na

podpirajo štiri masivne, rezbarjene, delno pozla-

podstavku stoječega orla, iz katerega izrašča ve-

čene in poslikane noge v obliki levjih šap. Navzven

getabilna ornamentika. Vzvalovljen in oblazinjen

usločena znožje in precej višje zglavje se spredaj

hrbet, ki se vzpenja proti zglavju, je na zadnji strani

zaključujeta s prav tako rezbarjenima, delno po

neobdelan, saj je počivalnik namenjen postavitvi

zlačenima in poslikanima orlovskima glavama.

ob steno.

Trikotno polnilo v spodnjem delu zglavnega na

Oblazinjenje je novo.

slona je okrašeno v tehniki risbe s tušem na svetli

Počivalnik je del empirske salonske garniture,

podlagi iz javorovega furnirja z rastlinsko orna-

ki je glede na primerjave nastala v eni izmed du-

mentiko, ki se razrašča okoli košare s cvetjem,

najskih pohištvenih manufaktur.413

411 Počivalnik je del empirske salonske garniture, sestavljene iz naslanjačev z inv. št.: UO 1300 p / 1–2, kat. št. 117, str. 332, petih stolov z inv. št.: UO 1300 p / 3–7, kat. št. 102, str. 314–315, in mize z inv. št.: UO 1302 p, kat. št. 52, str. 250. 412 Prim. str. 314 (op. 340). 413 Prim. kat. št. 102, str. 314–315.

1810–1820, empir, javorovina, mehek les, delno počrnjen javorov furnir, rezbarjena, pozlačena in poslikana lipovina. Mere: v 105, d 210, gl 73 cm Inv. št.: UO 1301 p 411 Provenienca: odkup leta 1961412

339

124

Sedežno pohištvo Kanapeji in počivalniki

340

Kanape Nenavadna zasnova kanapeja nakazuje oblike

vzpenjajočemu se delu hrbtišča zožuje in je v tem

pohištva, ki so prevladale šele več kot sto let kas-

predelu členjen s tankimi prstani, pa je vpet med

neje. Kanape namreč ne stoji na običajnih nogah,

dva masivna in na sprednji strani kanelirana in

temveč na dveh plintastih podstavkih, na katera

zgoraj z akroterijem zaključena ploha.

sta postavljena valja iz mehkega lesa, oblečena z enakim dekorativnim blagom kakor oblazinjenje zgornjega dela, in katerima sta po obliki enaka

Prvotno oblazinjenje je opeto z novim dekorativnim blagom. Iz orehovine izdelan bidermajerski kanape je

tudi oblazinjena naslona za roke. Kanape ima

bil v času svojega nastanka drugačen kakor danes,

razmeroma tanke sedežne veznike, od katerih je

saj so ga tako kot marsikatere druge pohištvene

sprednji konveksno izbočen, zgornji paličasto obli-

kose v skladu z modo, ki se je pojavila proti koncu

kovan veznik hrbtnega naslona, ki se proti sredini

19. stoletja, črno prepolitirali.416

Trideseta leta 19. stoletja, bidermajer, orehovina, mehek les. Mere: v 104, d 160, gl 66 cm Inv. št.: UO 1835 p 414 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov415 Leta 2002 restavriral Boštjan Roškar.

104

414 Kanape je iz garniture s petimi stoli z inv. št.: UO 1836 p / a-e, kat. št.: 104, str. 317. 415 Kanape, ki ima na hrbtišču herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo: Schw. Pg. 232 P 1, je na strani 232 v razdelku II. Stock / Schwarzes-Zimmer pod številko 1 vpisan v inventar ptujskega gradu iz leta 1909 kot: 1 / Kanapee / schwarz, pol., hart, mit grün gestreiften Ueberzug, Biedermeyer (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). S številko 1 označen kanape je viden na fotografiji t. i. črne sobe (F143), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, in s katere je razvidno, da je nekoč imela tudi pripadajočo pručko za noge, vpisan pa je tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / SCHWARZES-Zimmer pod številko 232/1 kot: 1 / Canape, Empire / schwarz, politiert, hart, 2.500 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 416 Prim. kat. št. 46, str. 240–241.

125

Sedežno pohištvo Kanapeji in počivalniki

341

Kanape Štiri koničaste noge bidermajerskega kanapeja

politirana kakor preostala gladko obdelana površi-

ob straneh prehajajo v navzven zavihani in raz-

na kanapeja.

meroma visoki naslonili. Široka in nazaj usločena letev, s katero se zgoraj zaključuje popolnoma navpičen hrbtni naslon,418 je na vidni strani fur-

Prvotno oblazinjenje je opeto z novim dekorativnim blagom. Objave: KOLAR 2003, str. 117, kat. št. 41.

nirana s prečno položenim orehovim furnirjem in

417 Skoraj popolnoma enak kanape s herbersteinsko inventarno oznako: Pg 112 P 5, ki se od zgoraj opisanega razlikuje le v predelu nekoliko navzven usločenih nog, lahko vidimo označenega s številko 5 na fotografiji t. i. kontesine sobe (F 128), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu grofov Herbersteinov iz leta 1944; omenjenega kanapeja danes ne hranimo v muzeju (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 418 Za udobno sedenje so morali podlagati blazine.

Prva polovica 19. stoletja, bidermajer, mehek les, orehovina, orehov furnir. Mere: v 95, d 142, gl 57 cm Inv. št.: UO 1361 p Provenienca: odkup leta 1965417 Leta 2002 restavriral Boštjan Roškar.

126

Sedežno pohištvo Kanapeji in počivalniki

342

Počivalnik (chaise longue) Konstrukcija neoklasicističnega počivalnika že

vstavljene rezbarjene in pozlačene rozete. Vsi vidni

sama po sebi nakazuje pomen njegovega izvornega

ploskoviti deli sprednjega zaokroženega in stran-

poimenovanja chaise longue.421 Izdelana je namreč

skih ravnih sedežnih veznikov, kakor tudi hrbtne-

iz dveh skupaj trdno spojenih delov, z jasno ločni-

ga naslona in naslonil za roke, imajo rezbarjeno

co med podaljšanim sedežem in stolom oziroma

luskasto ornamentiko v nekoliko poglobljenem

naslanjačem. Skoraj kvadraten sedež slednjega ob

osrednjem polju, na volutastih zaključkih stran-

straneh zamejujeta naslonili za roke, ki se vzpe-

skih in hrbtnega naslonila pa so prav tako pritrjene

njata proti nazaj precej nagnjenemu in zgoraj volu-

rezbarjene in pozlačene rozete.422

tasto zaključenemu hrbtnemu naslonu. Počivalnik nosi osem konično struženih in kaneliranih nog, ki imajo v stičiščih z vezniki v poglobljena polja

Novejše dekorativno blago je opeto na bržkone prvotno vzmeteno oblazinjenje.423 Objave: CIGLENEČKI 1993, str. 72–74.

419 Počivalnik je del garniture s štirimi stoli z inv. št.: UO 1221 p / 6–9, kat. št. 112, str. 325, obstensko mizo s trumeaujem z inv. št.: UO 1221 p / 1, kat. št. 78, str. 282, kanapejem z inv. št.: UO 1221 p / 2, kat. št. 127, str. 343, in naslanjačema z inv. št.: UO 1221 p / 4–5, kat. št. 119, str. 334. 420 Garnitura je bila v decembru 1964 odkupljena od grofice Marije Irme Wurmbrand-Stuppach, poročene Georgevits, nekdanje lastnice ormoškega gradu. Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO. 421 “Dolgi stol”. 422 Vidni so ostanki prvotne pozlate, ki pa je večinoma prekrita z bronzo. 423 Vzmeteno oblazinjenje se pojavi v dvajsetih letih 19. stoletja.

Druga polovica 19. stoletja, neoklasicizem, pobarvana in pozlačena bukovina. Mere: v 95, d 170, gl 75 cm Inv. št.: UO 1221 p / 3419 Provenienca: odkup leta 1964, grad Ormož420

127

Sedežno pohištvo Kanapeji in počivalniki

343

Kanape Neoklasicistični kanape stoji na osmih struženih in

gladka poglobljena polja brez ornamentike, zelo

kaneliranih nogah, ki imajo v stičiščih s sedežnimi

dolg zgornji veznik pa je ob straneh zamejen z rez-

vezniki v poglobljena polja vstavljene rezbarjene

barjenima in pozlačenima rozetama, vstavljenima

in pozlačene rozete. Razmeroma strogo obliko

v poglobljena polja, v sredini pa prekinjen s prav

podolgovatega sedeža in popolnoma navpičnega

tako rezbarjeno in pozlačeno ornamentiko v obliki

hrbtnega naslona426 rahljata iz krajnih parov nog

girlande, bisernega niza in dveh volutastih konzol.

rastoči stranski, navzven zelo izvijajoči se in z voluto zaključeni naslonili za roke. Slednji spodaj krasijo rezbarjena in pozlačena motiva akantovega

Najbrž še prvotno vzmeteno oblazinjenje je

Druga polovica 19. stoletja, neoklasicizem, pobarvana in pozlačena bukovina. Mere: v 93, d 220, gl 72 cm Inv. št.: UO 1221 p / 2424 Provenienca: odkup leta 1964, grad Ormož425

opeto z novejšo dekorativno tkanino.427 Objave: CIGLENEČKI 1993, str. 72–74.

listja in rozete v polžastem zaključku. Profilirani vezniki hrbtnega naslona imajo na sprednji strani 112

424 Kanape je del garniture s štirimi stoli z inv. št.: UO 1221 p / 6–9, kat. št. 112, str. 325, obstensko mizo s trumeaujem z inv. št.: UO 1221 p / 1, kat. št. 78, str. 282, počivalnikom z inv. št.: UO 1221 p / 3, kat. št. 126, str. 342, in naslanjačema z inv. št.: UO 1221 p / 4–5, kat. št. 119, str. 334. 425 Garnitura je bila v decembru 1964 odkupljena od grofice Marije Irme Wurmbrand-Stuppach, poročene Georgevits, nekdanje lastnice ormoškega gradu (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 426 Hrbtni naslon je na zadnji strani neobdelan. 427 Vidni so ostanki prvotne pozlate, ki pa je večinoma prekrita z bronzo.

128

Sedežno pohištvo Kanapeji in počivalniki

344

Kanape Precej masivni, zaviti in rezbarjeni sprednji nogi, ki se stekata v prav takšen veznik, sta izdelani iz orehovine, zadnji pa, tako kot druga konstrukcija

razdeljen na tri dele, od katerih sta stranska ožja in nekoliko

nižja.430

Konstrukcija sedežnega dela je zaradi precejšnje

zadaj zaobljenega sedežnega okvira iz mehkega

dolžine zelo masivna, k takšnemu videzu v

lesa, prečno furnirani z orehovim furnirjem. Iz

neorokokojskem stilu sicer lahkotno zasnovanega

orehovine rezbarjeni in zgoraj oblazinjeni naslo-

kanapeja pa pripomoreta tudi sprednji dve nogi.

nili za roke prehajata v visok hrbtni naslon, ki v spodnjem delu sledi širini sedeža, zgoraj pa je z

Prvotno oblazinjenje je opeto z novejšim dekorativnim blagom.431

razgibano zavito obliko in mojstrsko rezbarjenimi rokokojskimi ornamenti iz orehovine navidezno

428 Kanape je del sedežne garniture z naslanjačem z inv. št.: UO 1475 p / 2 in tremi stoli z inv. št.: UO 1475 p / 3–5. 429 Kanape, ki ima na notranji strani sedežnega veznika herbersteinsko inventarno oznako na nalepljenem lističu s podatki: Cäcilien Zimmer / Pag 223 / Post Nr. 39, je na strani 223 v razdelku Cecilien-Zimmer pod številko 39 v sklopu garniture z naslanjačem, tremi stoli in pručko za noge vpisan v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 kot: 1 / Canapée / hart, mit rothem Ueberzug / geschweifte Füsse (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). S številko 39 označen kanape je viden na fotografiji t. i. Cecilijine sobe (F 151), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu grofov Herbersteinov iz leta 1944, pod oznako 223 / 39 pa je v razdelku II. Stock / CÄCILIEN-Zimmer vpisan tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, kot 1 / Canape / geschweifte Füsse / 2.500 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 430 Vidna obroba naslona je iz masivnih in rezbarjenih nalimkov orehovine, medtem ko je rob naslona na zadnji strani gladko furniran. 431 Iz opisa pohištvenega kosa v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 namreč zvemo, da je imel kanape v tistem času rdeče dekorativno blago.

Druga polovica 19. stoletja, neorokoko, mehek les, orehovina, orehov furnir. Mere. v 120, d 190, gl 63 cm Inv. št.: UO 1475 p / 1428 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov429 Leta 2002 konservirala Boštjan Roškar in Eva Ilec.

129

Sedežno pohištvo Kanapeji in počivalniki

345

Kanape Srednje velik kanape stoji na štirih primerno masivnih in nekdaj s kolesci opremljenih

nogah,434

od katerih imata sprednji obliko en cabriole, zadnji pa se zelo izvijata nazaj. Sedežni obroč v obliki

Vezniki slednjega so konveksno-konkavno usločeni in tako kot deli sprednjih nog kanelirani. Prvotno oblazinjenje je opeto z novim dekorativnim blagom.

ledvičke je gladko furniran. Njegovi obliki sledita iz sedežnega obroča rastoči oblazinjeni naslonili za roke, ki brez presledka prehajata v hrbtni naslon.

432 Kanape je del garniture s tremi stoli z inv. št.: UO 1273 p / b, c, d. 433 Kanape, ki sicer nima ohranjene nobene herbersteinske inventarne oznake, je pa ta vidna na enem izmed stolov iz garniture s podatki: Schlafz. I. H. / Pag 128 / Post 7, je na strani 128 v razdelku Schlafzimmer Ihrer Hochgeboren pod številko 6 vpisan v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v sklopu garniture s petimi stoli kot: 1 / Kanapée / weiss-roth überzogen / Wiener Palais (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Iz tega zapisa je razviden pomemben podatek, da so grofje Herbersteini omenjeno garnituro dali prenesti v ptujski grad z Dunaja; morda konec maja 1904, ko je znano, da so selili predmete iz dunajskega bivališča na Herrengasse 1–3. Prim. str. 101. V seznamu prenesenih predmetov sta omenjena dva, ki bi po sicer zelo splošnem in skopem opisu lahko ustrezala našemu kanapeju: 2 / kl. Rothdivan (SI_ZAP/0009, šk. 2, ov. 15, Popis predmetov iz dunajskega stanovanja grofa Jožefa Herbersteina na Herrengasse 1–3, I–XXX). Del enega izmed stolov iz garniture je viden na fotografiji t. i. grofičine spalnice (F 134), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu grofov Herbersteinov iz leta 1944, še dva pa na fotografiji Franceta Steleta, ki jo je najbrž posnel okoli leta 1930 (MK, Indok center, fototeka št. 6094s-b). Tako kanape kot vseh pet stolov, od katerih imamo danes v muzeju le še tri, so pod oznakama 128 / 6 in 7 v razdelku II. Stock / SCHLAF-Zimmer der Gräfin vpisani tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, kot: 1 / Canape, Biedermeier / rot überzogen / 700 (RM) in 5 / Sessel, Biedermeier / weis-rot uberzog. / 1.500 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 434 Na zaključkih nog so vidne sledi koleščkov.

Zadnja četrtina 19. stoletja, neorokoko, orehovina, mehek les, orehov furnir. Mere: v 98, š 176, gl 60 cm Inv. št.: UO 1273 p / a432 Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, Dunaj433 Leta 2003 restavriral Boštjan Roškar.

Postelje

347

348

130

Postelje

349

Postelja Ogrodje postelje je nenavadno masivno, saj so za

Stranici in veznika postelje so vcepljeni v kva-

stranici in veznika uporabljeni hrastovi trami. Prav

draste dele struženih nog s čepom in železnim

tako so iz njih izdelane noge, ki nad posteljnim

okovjem. Noge imajo na vidnih straneh stičišč

okvirjem prehajajo v stružene stebre, spodaj pa jih

veznikov in stranic aplike v obliki kvadratnih na-

obteka profilna letev.435

limkov z vbočenimi vogali, podobni nalimki pa so

Čeprav sta stebra pri znožju nekoliko nižja kot pri zglavju,436 so vsi členjeni enako, le da imata

razporejeni tudi po stranicah in veznikih. Zelo tanka in navzgor krivuljasto zožena zglav-

višja stebra pri zglavju podaljšan vmesni člen.

na deska iz hrastovine,437 ki ima na vrhu rezbarjeno

Struženje je kljub masivnosti in grobosti hrastovi-

orehovo apliko, je kasnejše dopolnilo k postelji.

ne precej drobno členjeno in fino izpeljano.

Objave: ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 54–55.

435 Profilna letev je obenem uporabljena kot ojačitev spodnjega dela noge zaradi t. i. kratkega lesa. Ta izraz se v mizarstvu uporablja v smislu konstrukcijske trdnosti lesa: če je po dolžini zelo kratko odrezan, je les mehansko neodporen, zato ga je potrebno ojačiti s primernimi vezmi. 436 Stebra pri zglavju nista višja brez razloga. Z višinskim poudarkom je določen pomembnejši del postelje, podobno kot pri sodobnejših posteljnih zglavjih in znožjih, kjer je prvo višje od drugega. Postelja ni bila nikoli baldahinska, saj ni nobenih sledov, ki bi pričali o tem. 437 Mizar, ki je popravljal posteljo, je izrabil rezbarijo iz prve polovice 17. stoletja. Le-ta je najbrž prvotno bila del skrinje.

17. stoletje, zgodnji barok, hrastovina, aplika na čelnici iz orehovine. Mere: v 200, d 200, š 163 cm Inv. št.: UO 1259 p Provenienca: neznana

131

Postelje

Postelja Postelja ima štiri balustraste noge, ki prehajajo

350

Polja na stranicah in v znožju so ornamentira-

v frize kvadratnega prereza. Le-te so okrašene z

na s prepletom trakastega akanta, ki se izrašča iz

luskastim motivom in zaključene s struženimi že-

glav pošasti, oblikovanih še v duhu manierizma,

lodastimi nastavki. Znožje ima v sredini s plame-

v katerega so vpleteni cvetlični motivi. Zglavje, ki

nasto letvijo obrobljeno plitvo rezbarjeno poglobi-

je na zunanji strani enako okrašeno kot znožje,440

tev, podobno pa sta okrašeni tudi stranici, le da za

nosi razgibano oblikovan nastavek z volutastimi

obrobo niso uporabljene plamenaste letve, manjka-

zaključki na straneh in na vrhu. V osrednjem polju

jo pa tudi trije konzolasti zaključki, ki so mehčali

nastavka sta v plitvem reliefu upodobljeni dve koz-

prehod stranic v čelnici, postelji pa dajali dodatno

loma podobni živali, ki s svojimi sprednjimi noga-

konstrukcijsko trdnost. Navpično postavljene

mi pridržujeta rožo. Nad njima je monogram AG in

plamenaste letve na čelnicah prekrivajo kasnejšo

letnica 1644, čisto na vrhu pa božje oko. Podoben

razširitev le-teh.439

nastavek, ki je krasil znožje, je danes izgubljen.

438 Leta 1963 je ptujski muzej prevzel v hrambo 36 predmetov iz dvorca Turnišče. Na predajnem seznamu z zelo skopimi opisi naj demo tudi 20 pohištvenih kosov, med njimi tudi posteljo z letnico 1644 (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 439 Hkrati sta bili podaljšani tudi stranici. 440 Ponavadi so zglavja postelj prislanjali k stenam, zato so bile hrbtne površine le grobo obdelane. Zglavje te postelje pa ima hrbtišče obdelano in celo okrašeno, kar kaže, da je postelja lahko stala sredi prostora.

1644, prehod iz manierizma v barok, orehovina, hruškovina. Mere: v 142, d 207, š 111 cm Inv. št.: UO 1417 p Provenienca: dvorec Turnišče 438

132

Postelje

351

Postelja Postelja stoji na štirih balustrasto struženih in

zožujeta, v prav tako členjen volutast zaključek pa

spodaj razširjenih nogah. Znožje je v primerjavi z

je vstavljena velika stilizirana školjka.

zglavjem precej nizko, zgoraj vzvalovljeno zaklju-

Na osnovo iz orehovine pritrjena ornamen-

čeno in na zunanji strani okrašeno z rezbarjenimi

tika iz rezbarjene in pozlačene lipovine zajema

in nekoliko temneje luženimi orehovimi aplikami.

stilizirano akantovo listovje in poznorokokojsko

Podobno okrašeni stranici442 prehajata v zglavje z

školjkovino. Iz slednje je izoblikovano tudi osrednje

volutasto izžaganima in rezbarjenima konzolama.

polje s črkami Kristusovega monograma na oblakih

Na spodnji ravno zaključen del zglavja je postavljen

in Srcem Jezusovim. Zanimiv preplet temne oreho-

razkošen nastavek, ki po obliki nekoliko spominja

ve površine in domišljena razporeditev ornamenti-

na atiko oltarja. Nastavek stoji na nizki plinti, iz

ke dajeta nastavku postelje nadvse slovesen videz.

katere rasteta balustrasta podstavka. Le-ta podpirata z akantom okrašeni voluti, ki se proti vrhu

441 Posteljo hrastovške provenience, ki ima poleg vtisnjenega žiga GUTENHAAG še herbersteinsko inventarno oznako na nalepljenem lističu s podatki: Pag. 237 / Post 111, lahko prepoznamo tako na fotografiji t. i. črne sobe (F 121), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, kakor tudi vpisano pod številko 237/111 v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / SCHWARZES Zimmer pod oznako: 1 / Bett, Salzburger Barock / gedrechselte Füsse, geschnitzte Ornamente, Kopfseite mit Name und vergoldet / ca. 1760 / 3.500 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 442 Stranici sta bili v preteklosti podaljšani.

Tretja četrtina 18. stoletja, pozni rokoko, orehovina, rezbarjena in pozlačena lipovina. Mere: v 210, d 234, š 125 cm Inv. št.: UO 1284 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec 441

352

133

Postelje

353

Postelja 1810–1820, empir, javorovina, mehek les, delno počrnjen javorov furnir, rezbarjena, pozlačena in poslikana lipovina.

Zglavje in znožje postelje, ki stoji na štirih delno

okrasja posnema zglavni del. Okvir, sredi katerega

pozlačenih in poslikanih levjih šapah s kroglo, sta

je polnilo, ob straneh zamejujeta plitva pilastra s

izdelani v obliki okvirja s polnilom. Preprost spod

školjkovinastima kapiteloma, stebli pilastrov pa

nji del zglavja prehaja v precej razkošen nastavek v

sta prav tako okrašeni z risbo s tušem. Čelnica

obliki navzgor zoženega in usločenega zatrepa, ki

znožja je zgoraj in spodaj zaključena s profilacijo,

ima v sredini majhno polnilo, obrobljeno s profil-

pod zgornjo je še letev z rezbarjenim in pozlačenim

Mere: v 142, d 203, š 101 cm Inv. št.: UO 1295 p / a443

nimi letvami, vrh pa je zaključen z rezbarjenim in

motivom volovskega očesa, preproste stranice po

Provenienca: odkup leta 1961444

pozlačenim motivom volovskega očesa. Pod njim

stelje, ki nosijo vzmetnico, pa so le gladko furnira-

je s svetlim javorovim furnirjem podloženo ozko

ne s počrnjenim furnirjem.

polje, na katerem je rastlinska ornamentika z antikizirajočo kamejo v tehniki risbe s tušem. Enako je okrašeno tudi spodnje večje polje, nad katerim

Črno lužena površina je obdelana s francosko polituro. Postelja je del empirske spalnične garniture, ki

sta na skrajnih koncih rezbarjena, pozlačena in na

je glede na primerjave nastala v eni izmed dunaj-

školjkovinastih konzolah stoječa orla.

skih pohištvenih manufaktur.445

Znožje z nekoliko drugačno razporeditvijo

443 Par postelj z inv. št.: UO 1295 p / a, b, je del empirske spalnične garniture z dvema garderobnima omarama z inv. št.: UO 1297 p / a, b, kat. št. 14, str. 187, posteljnima omaricama z inv. št.: UO 1296 p / a, b, kat. št. 24, str. 203, toaletno mizico z inv. št.: UO 1299 p, kat. št. 72, str. 274, in umivalno omarico z inv. št.: UO 1298 p, kat. št. 26, str. 205. 444 Empirska spalnična garnitura je bila odkupljena leta 1961, kar je razvidno iz vpisa v zvezek s pridobljenimi predmeti 1949–1967 (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 445 Prim. str. 314 (op. 340).

Ure Podne ure StojeÄ?e ure Stenske ure

356 374 382

355

356

Podne ure

134

Ure Podne ure

Podna ura Zgodnje 18. stoletje, barok, mehek les, orehov, tisov in hruškov furnir, furnir orehove korenine, gravirana medenina, ulite medeninaste aplike. Mere: v 260, š 70, gl 40 cm Inv. št.: UO 554 ura Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec 446

Nekoliko čokato ohišje ure je bogato členjeno z različnimi profilacijami, ki poleg običajnih vencev obkrožajo tudi pokončna podolgovata polja na steblu. Le-to je na vseh treh stranicah okrašeno z geometrijsko marketerijo, oblikovano kot polnila z okvirji, pri čemer so robovi iz orehovega furnirja radialnega reza, temnejši trakasti vstavki iz hruškovine, kuhane v lužilu, svetlejši pa iz tisovega furnirja. Steblo ima na čelni strani tudi vratca z zastekljeno odprtino za opazovanje nihala. S steklenimi vratci s treh strani zaprt nastavek se zaključi s sestavljenim in razgibanim masivnim vencem s kapo, ki se v zgornjem delu zoži. V sredini je nanjo poševno postavljena narebrena krogla, v vogalih venca pa so na plintastih podstavkih nameščene umetelno stružene vaze. Na številčnico iz pozlačene medeninaste pločevine je pritrjen posrebren obroč s počrnjenimi rimskimi številkami in sredico s puncirano traka sto ornamentiko z akantovimi izrastki, vogali pa so zapolnjeni s tolčenimi ornamentalnimi perforiranimi aplikami. Okovje iz kovanega železa je bilo prvotno pokositreno. Objave: BUČIĆ 1975, str. 362.

446 Podno uro, ki ima v notranjščini žig GUTENHAAG, na hrbtišču pa napis z modro kredo: Gr. Sal, najdemo vpisano v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer pod številko 103/125c v razdelku GROSSER(RITTER) SAAL / Westwand kot: 1 / Standuhr / Barock, hart, eingelegt, reich geschnitzt mit Schlagwerk, Metallzifferblatt mit vergoldetem Ornament / +/- 1700 / 17.000 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO).

357

358

135

Ure Podne ure

359

Podna ura Zelo strogo oblikovano široko in razmeroma plitvo

ohišje448

ima podnožje le za spoznanje višje od

marketerijo, ki je razdeljena na okvire s polnili iz furnirja orehove korenine, obrobljene s prečno

nastavka. Podnožje je na spodnji strani zamejeno z

postavljenim orehovim in s trakastimi vstavki tiso-

nekoliko ožjim in bolj preprostim profilom, v ka-

vega furnirja, ki mestoma predirajo strogo zamejen

terega so vdelane stružene blazinaste noge, zgoraj

prostor. V tanke letvice vratc nastavka so vstavljeni

pa z masivnejšim, členjenim in navzgor nekoliko

trakovi svetlega javorovega furnirja, ki pa so danes

zoženim, ki oblikuje prehod v osrednji del oziro-

zaradi potemnelosti komaj opazni.

ma steblo. Vratca, ki segajo čez vso njegovo čelno

Številčnica je iz tolčene in pozlačene medeni

površino, imajo v spodnjem delu večjo zastekljeno

naste pločevine, pritrjene na železno podlago.

odprtino za opazovanje nihala,449 troje zastekljenih

Kolobar z rimskimi številkami je iz kositrne (?)

vratc,450 ki zavzemajo skoraj vso vidno površino,

pločevine, številke so gravirane in počrnjene. Na

pa ima tudi nastavek. Sprednja velika vratca so

notranjem polju iz prav tako tolčene in pozlačene

kvadratna in imajo tako kot spodnja tečaje s strani,

medeninaste pločevine je še majhna številčnica s

medtem ko se stranska zapirajo v brazdo. Nastavek,

sekundnim kazalcem, ki je narejena na enak način,

ki je v notranjščini oblepljen s prav takimi papirni-

le da je v njeno sredico vstavljen kos rdeče laki-

tapetami,451

kakršne so vidne v predelu nihala,

spodaj in zgoraj obtekata profilni letvi, le da je slednja primerno večja in bogateje členjena.

ranega papirja. Tolčena ornamentika je trakasta s prepletajočimi se izrastki akantovega listja.452 Okovje iz kovanega železa je brunirano.

Tako podnožje kot steblo sta okrašena z

447 Ura, ki ima na hrbtišču poleg napisa s čopičem: J. R. 127 še herbersteinsko inventarno oznako na nalepljenem lističu s podatki: CäcilienZimmer / Pag. 225a / Post 91, in podobno z modro kredo tudi na notranji strani vratc: Cäc. Z. / Pg 225 p 91 102 122, ima še starejšo in komajda še vidno inventarno oznako z belo kredo, ki se nanaša na njeno prvotno namestitev v slavnostni dvorani. Poleg le-te pa je v notranjosti viden še starejši nalepljen listič z oznako: No. 27. Podna ura je na strani 102 pod številko 122 vpisana že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v razdelku RITTER-SAAL kot: 1 / Stehuhr / hoch, antik, eingelegt (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). V sklopu postavitve v t. i. viteški dvorani je vidna na štirih fotografijah, ki jih je France Stele posnel okoli leta 1930 (MK, Indok center, fototeka št. 04609s-b, 04599s-b, 06123s-b in 06029s-b). Iz tega lahko ugotovimo, da so podno uro najbrž šele po letu 1930 iz omenjene dvorane prenesli v t. i. Cecilijino sobo v drugem grajskem nadstropju. Označena s številko 91 je vidna na fotografiji te sobe (F 151), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 225a/91 pa je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / Cäcilien-Zimmer pod oznako: 1 / Stehuhr, holländisch / alt, eingelegt / 17. Jhdt. / 8.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 448 Ohišje, ki zelo spominja na angleške ure, je čokato. K temu še dodatno pripomore ne prav velika višina, vendar je podna ura kljub temu prijetnih proporcev. 449 Odprtina ni ne posebej naznačena, niti smiselno umeščena v marketerijo, zato je mogoče, da je bila glede na dolžino nihala izžagana naknadno, saj so velikokrat urno ohišje izdelali posebej in neodvisno od mehanizma, ki so ga vstavili kasneje. Takšno prakso potrjuje tudi visoka podna ura s Kronosom iz dornavskega dvorca z inv. št.: UO 559 ura, kat. št. 136, str. 360–361, katere ohišje so morali pred vstavitvijo urnega mehanizma razširiti. 450 Zasteklitev je še prvotna. 451 V notranjščini so v predelu odprtine za opazovanje nihala vidni ostanki papirnih tapet. Hrbet je zaradi gibanja nihala v tem predelu tudi nekoliko izdolben. Tudi to kaže, da je bilo ohišje izdelano, ne da bi bil mizar pri sebi imel urni mehanizem ali vsaj podatke o njem. 452 Ornamentika je podobna tisti na uri z inv. št.: UO 554 ura, kat. št. 134, str. 357.

Zgodnje 18. stoletje, barok, mehek les in orehovina, orehov, tisov in jablanov furnir, furnirja močvirskega hrasta in orehove korenine, tolčena in pozlačena medenina. Mere: v 223, š 53, gl 28 cm Inv. št.: UO 553 ura Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov447

360

136

Ure Podne ure

Podna ura s Kronosom

361

Sloko ohišje podne ure je iz treh delov, ki ustvar-

ornamentiko nekoliko arhaičen. Odprtina za opa-

jajo skladno celoto, drzno zasnovano konstrukcijo

zovanje nihala je obdana z mrežasto oblikovanim

pa poživljajo na čelno stran omejene rezbarjene in

prepletom trakov in akantovih listov, prav take so

pozlačene ornamentalne in figuralne aplike, ki so

mreže zvočnic na čelnici nastavka, le da so podlo-

delo veščega rezbarja. Rezbarsko in mizarsko okra

žene z rdečo svileno tkanino, kar daje še dekora-

sje se proti vrhu zgoščuje in izzveni v polnoplastič-

tivnejši videz.454 Posebno skrbno je izdelana tudi

ni figuri Kronosa. Dekorativnost ornamentike je še

z rumeno svileno tkanino podložena krhka mreža

dodatno stopnjevana z izmenjajočo se polirano in

stranskih zvočnic. Na streho nastavka sta v vogala

nepolirano pozlato.

postavljeni vazi s cvetjem, prav na vrh pa figurina

Ura stoji na volutastih rezbarjenih in pozlače-

Kronosa v podobi golega, mišičastega, bradatega

nih sprednjih nogah, zadnji sta povsem preprosti.

starca s krili, stoječega v kontrapostu na zemeljski

Kljub pozlačeni rezbariji sta podnožje in steblo do-

krogli. Manjkata mu peščena ura in kosa.455

kaj zadržano oblikovana, saj se mizarsko delo raz-

Vidni deli okovja in številčnica, na katere gra-

živi šele v nastavku za urni mehanizem z razgibano

virano osnovo sta dodana obroča s številkami, v

oblikovano streho, kjer so profili gosteje členjeni in

spodnjem robu večje številčnice pa je vgravirano:

nekateri tudi usločeni. Marketerija je v nasprotju

Johan Ruß wurm in Wienn,456 so medeninasti,

z zapletenim prepletom rezbarjene in pozlačene

polja med številčnico in pravokotno osnovo, kakor

ornamentike preprosta: zasnovana je kot okvir s

tudi lunetasti zaključek, pa so zapolnjeni z odlitimi

polnili, pri čemer je okvir iz prečno postavljene-

in pozlačenimi ornamentalnimi aplikami. Zaradi

ga orehovega furnirja, ki ga od sredice iz furnirja

večjega kontrasta je osnovna plošča v celoti pozla-

vrbove korenine ločuje počrnjen trakast vstavek.

čena v ognju, medtem ko sta številčnici posrebreni.

Prehoda iz podnožja v steblo in iz stebla v nastavek

Ključavnici in ščitka za ključ so prvotni.

krasijo pozlačeni ornamenti iz trakastega preple-

Objave: BUČIĆ 1975, str. 361–362, CURK 1975, str. 15–16,

ta, školjkovine in akantovih listov, zgornja dva

BUČIĆ 2003, str. 323–330, CIGLENEČKI 2003, str. 163, ROŠKAR

pa sta zaključena z ornamentalnima hermastima

2003, str. 336–340, ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 28–29.

poprsjema, katerih preplet je v primerjavi z drugo

453 Za podno uro s Kronosom je do leta 1995 prevladovalo mnenje, da izhaja iz zapuščine Herberstein, čeprav je bila v starejšem inventarnem popisu ptujskega Mestnega muzeja, ki je nastal po oktobru 1948, vpisana pod zaporedno številko 67 kot: Visoka stoječa ura okrašena z rezbarijami v zlati barvi. Na vrhu moška statua, ki drži v eni roki svetilko v drugi pa zastavico z letnico (1715 ali 1716), ki je danes izgubljena. Viš. 292 cm, v rubriki o izvoru predmeta pa s pripisom: iz Dornave, in je zato v zgodnejših objavah Vesne Bučić in Jožeta Curka tudi obravnavana kot zapuščina grofov Herbersteinov (Bučić: Zbirka ur v Pokrajinskem muzeju v Ptuju, str. 361–362; Curk: Ptujski grad, str. 15–16). Ob primerjavi Steletove beležke z dne 6. 10. 1945, kjer lahko najdemo v popisu predmetov iz dornavskega dvorca uro, opisano kot: Odlična stoječa baročna ura s figuro. Čas na vrhu., s tipkanim zapisnikom o zaplembi dornavske imovine iz Fonda federalnega zbirnega centra, ni več dvoma, da podna ura s Kronosom izvira iz prej omenjenega dvorca, kjer je stala v t. i. salonu, kakor je razvidno iz popisa inventarja dornavske opreme iz leta 1881, ki ga hranijo v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, kakor tudi iz fotografije iz dornavskega albuma (Stele: Terenski zapiski, UIFS ZRC SAZU, zvezek CXX, 6. 10. 1945, str. 54–55; Ciglenečki: »Spet: v obrambo Dornave«, str. 163; Kovačec Naglič (ur.): Dornau, na več mestih). 454 To je hkrati tudi zaščita pred prahom. 455 V obdobju baroka je bil krilati Kronos pogost ikonografski motiv na različnih vrstah ur, tudi na visokih podnih, saj je predstavljal personifikacijo prvotnih in splošnih naravnih pojavov, zaradi podobnosti njegovega imena z grško besedo kronos, ki pomeni čas, pa tudi boga in vladarja časa. Največkrat so ga upodabljali s srpom ali koso, ključem in peščeno uro (Bučić: Dornavske ure v Pokrajinskem muzeju Ptuj, str. 327). 456 Dunajski urar (1674–1729) je bil leta 1709 omenjen kot t. i. Hofbefreiter Großuhrmacher, kar je pomenilo, da je bil kot dvorni urar oproščen nadzora po cehu, obrtno dovoljenje pa je imel samo za izdelavo velikih mehanizmov (Prav tam; Höfer: Alphabetische Namenaufstellung der Wiener Uhrmachermeister, str. 46; Abeler: Meister der Uhrmacherkunst, str. 528).

Prva četrtina 18. stoletja, zgodnji rokoko, urni mehanizem signiran Johann Russwurm, Dunaj, mehek les, orehovina, jablanovina, rezbarjena in pozlačena lipovina, orehov furnir, furnirja vrbove korenine in počrnjene hruškovine, medeninasta številčnica z ulitimi aplikami. Mere: v 292, š 55, gl 32 cm Inv. št.: UO 559 ura Provenienca: dvorec Dornava453 Leta 2005 restavriral Boštjan Roškar.

362

137

Ure Podne ure

363

Podna ura V osnovi togo ohišje podne ure, ki ga rahljajo drob-

na katere gravirano osnovo sta dodana obroča s

no profilirane in sestavljene letve, stoji na plinta-

številkami, ki sta zaradi večje kontrastnosti posre-

stih nogah. Širše in nižje podnožje prehaja prek

brena, medeninasti in pozlačeni. Na osrednjem

profilnega venca v višje in ožje steblo z vdelanimi

polju številčnice je vgraviran še neidentificiran grb,

ozkimi vratci na sprednji strani. Slednja imajo v

v spodnjem robu pa tudi napis izdelovalca meha-

sredini odprtino za opazovanje nihala. Nastavek459

nizma: Claudius Du Chesne London.462 Polja med

z mehanizmom je zgoraj zaključen z masivnejšim

številčnico in pravokotno osnovo so zapolnjena z

konveksno-konkavnim profilom, ki se zožuje

odlitimi in pozlačenimi ornamentalnimi aplikami,

navznoter.460

Na sprednji strani ima zastekljena

ki so bile verjetno dodane kasneje, saj je pod njimi Zaradi večjega kontrasta

vratca, nad katerimi so tako kakor tudi na strani-

vidna prvotna

cah zvočnice, zakrite z bogato perforirano, gravi-

je osnovna plošča v celoti pozlačena v ognju, med-

rano in na notranji strani s svileno tkanino pre-

tem ko sta bili številčnici posrebreni.464

lepljeno pozlačeno medeninasto pločevino.461

gravura.463

Objave: BUČIĆ 1975, str. 363.

Vidni deli okovja so prav tako kakor številčnica,

457 Stil Queen Anne; kraljica Ana je v Angliji vladala med letoma 1702 in 1714. 458 Na hrbtišču je slabo viden napis z belo kredo: Hunker (?), kar nakazuje, da je ura najbrž prišla v ptujski muzej iz Federalnega zbirnega centra proti koncu leta 1948. T. i. Hunkarjeva vila, ki je sestavni del turniške posesti z dvorcem, še danes obstaja. 459 Ohišje podne ure ima hrbet iz enega kosa, ki sega čez steblo, tako da je obenem tudi hrbet nastavka. Le-ta je snemljiv in se po utoru pritisne k hrbtu. 460 T. i. tea caddy top. 461 Tkanina je preprečevala prašenje mehanizma. 462 Duchesne je od leta 1689 izpričan v Londonu, kjer je bil med letoma 1693 in 1730 član londonskega urarskega ceha, pred tem pa v Parizu, od koder je, kakor mnogi hugenoti, po preklicu nantskega edikta emigriral v Anglijo (Loomes: The Early Clockmakers of Great Britain, str. 188; Walwyn: Fine antique clocks, str. 20). 463 Popolnoma enake aplike v kotih ima tudi številčnica ure z inv. št.: UO 556 ura, kat. št. 138, str. 364–365. Ker sta najbrž obe turniške provenience, so najverjetneje s številčnice ure, ki jo je izdelal radgonski urarski mojster Christian Mahler (Maller), sneli aplike in jih odlili ter odlitke pritrdili na sicer bogato gravirano a plosko številčnico Duchesnove ure. 464 Posrebritev je sčasoma potemnela. Pri nedavnem restavratorskem posegu je bila le-ta obnovljena.

Prva četrtina 18. stoletja, stil kraljice Ane,457 urni mehanizem signiran Claudius Duchesne, London, mehek les, bukovina in bukov furnir, lužen v oreh, cizelirana in gravirana medenina. Mere: v 233, š 45, gl 33 cm Inv. št.: UO 567 ura Provenienca: vila Hunkar, Turnišče (?)458 Leta 2012 restavriral Boštjan Roškar.

364

138

Ure Podne ure

365

Podna ura Sloko steblo urnega ohišja z vdelanimi vrati na čel-

vstavek, stranici pa sta le furnirani s poševno

ni strani je od napihnjeno oblikovanega podnožja,

postavljenim orehovim furnirjem.

ki stoji na profilaciji iz masivne orehovine, ločeno

Številčnica je izdelana iz medeninaste in

z zapletenim profilom. Steblo se nekoliko pod sre-

pozlačene pločevine, pritrjene na železno podlago,

dino razširi, saj sta v stranici vdelani proti hrbtišču

posrebren kolobar z vgraviranimi in počrnjenimi

nekoliko zamaknjeni golšasti

izboklini,467

prek

številkami, ki ima na spodnjem robu vgravirano

masivnega, a drobno profiliranega venca pa prehaja

ime urarskega mojstra: CH. MAHLER RADKERS

v zgoraj polkrožno zaključen nastavek. Le-tega ob-

PURG, pa ima z rokokojsko ornamentiko okrašeno

teka relativno masiven, a drobno profiliran venec,

sredico iz tolčene in pozlačene medeninaste plo-

s treh strani pa ga zapirajo zastekljena vratca, od

čevine. V luneti nad številčnico je še predrtina, ki

katerih sprednja večja sledijo obliki nastavka.

ponazarja božje oko z žarki, za katero je na vzvod,

Podnožje in steblo ure sta na vseh treh vidnih

povezan z nihalom, pritrjena tanka ploščica ahata.

straneh okrašena z marketerijo, ki je na čelu ustre-

Aplike v kotih iz ulite medenine glede na orna-

zno bogatejša: motivno gre za preplete trakaste

mentiko in mojstrsko izdelavo nekako ne sodijo k

ornamentike, izdelane iz furnirja orehove beljave,

ostalemu.468

obrobljene z vstavki furnirja močvirskega hrasta in javora. Marketerija na nastavku z urnim mehanizmom je omejena na ozek, komaj viden trakast

Okovje je iz kovanega železa, vidni deli pa so oblečeni v medeninasto pločevino. Objave: BUČIĆ 1975, str. 364.

465 Urni mehanizem s številčnico je precej manjši kot ohišje urnega nastavka, zato je bil najbrž naknadno vstavljen v obstoječe in nekaj desetletij starejše ohišje. Medtem ko bi lahko okrasje številčnice brez težav datirali v sredino 18. stoletja, nam podatek, da je bil Christian Maller leta 1771 omenjen kot vajenec, pove, da se je kot urarski mojster lahko podpisoval na številčnice šele v zadnji četrtini 18. stoletja, kar pomakne datacijo nekoliko naprej (Abeler: Meister der Uhrmacherkunst, str. 409). Številčnice urnih mehanizmov velikokrat stilno zelo zaostajajo, na kar je opozorila že Vesna Bučić (Bučić: Zbirka ur v Pokrajinskem muzeju v Ptuju, str. 366). 466 Podna ura je pod številko 13 vpisana v starem muzejskem inventarnem popisu, ki je glede na to, da so v njem vpisani tudi predmeti, ki so v ptujski muzej prišli iz Federalnega zbirnega centra, najbrž nastal po oktobru 1948. V njem lahko preberemo tale podroben opis: Vložena visoka pokončna ura. Urna omara iz mehkega lesa, na njem hrastov in orehov furnir, glavič v celoti iz hrasta, na vsej omari linearne intarzije. Številčna plošča ima na sredini rokokojsko rozeto, rimske številke v krogu kažejo ure, arabske minute, v kotu plošče medeninaste maske lune, nastavek pa je izoblikovan v prispodobo božjega očesa. Nad V. in VII. Napis: Ch. Mahler Radkerspurg. Viš. 2,72 m, v rubriki o izvoru predmeta pa je napis: Grad (prečrtano Ptuj) Turnišče / Zbirni center 1945, iz rubrike o takratnem nahajališču pa je razvidno, da je bila podna ura v tistem času postavljena v jedilnici. Kljub temu pa velja pripomniti, da je potrebno jemati te podatke z rezervo, saj v prej omenjenem muzejskem popisu najdemo tudi napačne zaznamke o izvoru predmetov. 467 Izboklini nimata le okrasne funkcije, ampak omogočata nihanje nihala. Take izbokline so nujne pri urah z izrazito ozkim steblom. 468 Gl. str. 363 (op. 463).

Prva polovica 18. stoletja, rokoko, urni mehanizem signiran Christian Maller (Mahler), Radgona, zadnja četrtina 18. stoletja,465 mehek les, orehovina, orehov in javorov furnir, furnir močvirskega hrasta. Mere: v 272, š 42, gl 28 cm Inv. št.: UO 556 ura Provenienca: dvorec Turnišče (?)466

366

139

Ure Podne ure

Podna ura Tretja četrtina 18. stoletja, rokoko, mehek les, orehovina, orehov in javorov furnir, furnirja orehove in vrbove korenine, v črnem lužilu kuhan hruškov (?) furnir, posrebrena in pozlačena medenina, železo. Mere: v 240, š 50, gl 28 cm Inv. št.: UO 560 ura Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Vurberk469 Leta 2012 restavriral Boštjan Roškar.

Visoko in vitko ohišje podne ure, ki ga prečno členijo različno profilirane letve, ima spodnji in zgornji del z lunetastim zaključkom oblikovan kot škatlo s posnetimi robovi. Izjemno pretanjeno izdelana rezbarija, omejena le na različno oblikovana plitvo poglobljena polja na prav tako posnetih robovih izrazito razgibanega osrednjega dela urnega ohišja, ki se pod nastavkom za urni mehanizem zaključi z dvema rezbarjenima volutama, med drugim spominja na delo ptujskega mizarja Petra Märnzellerja.470 Oblikam urnega ohišja sledi tudi preprosta marketerija, sestavljena iz polj s sredico iz orehove ali vrbove korenine ter trakastimi vstavki in obrobami iz prečno postavljenega orehovega furnirja. Osnova številčnice iz medeninaste pločevine je razkošno gravirana z zavojčevjem akantovih listov in školjkovino, posrebren obroč s počrnjenimi številkami pa obroblja osrednje polje z vgraviranim enakokrakim ornamentalnim križem. V vogalih so odlite aplike drobno prepletenih akantovih listov in školjkovine, v lunetastem nastavku pa je v posrebrenem medaljonu upodobljena Marija z Detetom.

469 Podna ura, ki ima na hrbtišču herbersteinsko inventarno oznako na nalepljenem lističu s podatki: Salon Ihrer Hochgeboren / Pag 134 / Post 1, v notranjščini pa še listek z napisom: Aus Wurmberg, je vpisana že v inventar ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 134 v razdelku Salon Ihrer Hochgeboren pod številko 1 kot: 1 / Steh uhr / hoch, eingelegt, m. silb. Medaillon m. Madonna u. Christkind / W(urm)b(erg) (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Ura je, označena s številko 1, vidna na fotografiji t. i. grofičinega salona (F 165), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 134/1 pa je v razdelku SALON der Gräfin / Westseite vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer kot: 1 / Stehuhr, Barock / hoch, reich eingelegt (Maria mit Jesuskind), Silbermedaillon / 18. Jhdt. / 14.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 470 S ptujskimi mizarji se v tej publikaciji ukvarja kolega Dejan Zadravec. Gl. str. 45–56.

367

368

140

Ure Podne ure

Podna ura Druga polovica 18. stoletja, rokoko, mehek les, orehovina. Mere: v 275, š 47, gl 33 cm Inv. št.: UO 558 ura Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec 471 Leta 2011 restavriral Boštjan Roškar.

Visokemu ohišju,472 ki je izdelano iz masivne in rezbarjene orehovine, dajejo vtis razgibanosti valovito izoblikovane stranice. Stik med podnožjem in steblom je, podobno kot tisti med steblom in nastavkom, prikrit s profilnim vencem. Tako na podnožju kakor tudi na steblu so na čelni strani vdelana vratca, ki pa ne sledijo razgibani obliki stranic. Spodnja manjša so brez odprtin, zgornja pa imajo dve odprtini.473 Nastavek z urnim mehanizmom, ki ima na treh straneh zastekljena vratca, se lunetasto zaključuje s profiliranim vencem, ki se na vrhu sklene z rezbarijo. Prav tako so z rezbarijo, ki posnema plitva polnila s cvetlično girlando kot osrednjim motivom, okrašene vse vidne ploskve stebla. Posrebrena številčnica s počrnjenimi rimskimi številkami je pritrjena na pozlačeno ozadje iz tolčene medeninaste pločevine. Železni tečaji so oblečeni v tanko medeninasto pločevino, drugo okrasno okovje pa je medeninasto in je bilo nekoč pozlačeno. Objave: BUČIĆ 1975, str. 364.

471 Podna ura z žigom GUTENHAAG v notranjščini, ki kaže na njeno hrastovško provenienco, je označena z dvema različnima herbersteinskima inventarnima oznakama. Na hrbtišču je poleg napisa z modro kredo: Pg 143 P 78, še nalepljen listič s podatki: Salon Ihrer Hochgeb. / Pag. 143 / Post 78, na notranji strani vrat pa zasledimo napis z rdečo kredo: Salon S. H. in 179a / P 119. Pod slednjo oznako najdemo uro tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON des Grafen / Nordwand opisano kot: 1 / Stehuhr mit Schlagwerk, Barock / hartes Gehäuse, Messingbeschläge, 2 Türchen / 18. Jhdt. / 4.000 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Glede na dve različni oznaki na podni uri lahko ugotovimo, da so jo po prenosu iz hrastovškega v ptujski grad najprej postavili v t. i. grofičinem salonu, kasneje pa premestili v grofovega. 472 Ohišje nekoliko spominja na ohišja sočasnih francoskih provincialnih ur. 473 Večja odprtina je namenjena opazovanju nihala, manjša, ki se z notranje strani zapre z izdolbeno polknico, pa je vkomponirana v rezbarjeni okras.

369

141

Ure Podne ure

Podna ura

370

Posamezni deli ohišja podne ure prehajajo drug

Zgoraj lunetasto zaključen nastavek z urnim

v drugega brez večjih razširitev oziroma zoženj.

mehanizmom, ki ga s treh strani zapirajo zasteklje-

V spodnjem delu je bilo ohišje predelano, saj so k

na vratca, največja na čelni strani pa sledijo njegovi

prvotnemu podnožju dodali še eno,475 ki je zame-

obliki, obteka počrnjen477 profiliran venec, podo-

jeno z dvema vencema, od katerih so v spodnje

ben spodaj pa razmejuje prehod v steblo.

vdelane nizke valjaste noge, njegovo čelno stran

Številčnica iz tolčene posrebrene medeninaste

pa obrobljata za secesijo značilni plitvo kanelirani

pločevine, okrašena z rokokojsko ornamentiko s

letvici.

školjkovino, listovjem in polžastimi zaključki, ima

Steblo ima na sprednji strani vdelana vratca z okroglo zastekljeno odprtino za opazovanje

obroč z vgraviranimi in počrnjenimi rimskimi številkami iz posrebrene medeninaste pločevine in na-

nihala v sredini. Tako podnožje kot steblo imata

pisom: Gälluswurm Clagenfurt, ter sredico iz prav

zelo preprosto marketerijo,476 razdeljeno v polja s

tako tolčene in pozlačene medeninaste pločevine.

polnili, ki jih razmejuje trakast vstavek iz nekoliko

Okovje je iz kovanega in pokositrenega železa.478

temnejše orehovine in svetlejše javorovine.

Objave: BUČIĆ 1975, str. 364.

474 Podno uro, ki je sicer brez herbersteinskih inventarnih oznak, lahko prepoznamo na fotografiji arkadnega hodnika v prvem nadstropju ptujskega gradu (F 182), ki je nastala v prvi polovici 20. stoletja (pred 1945) (Fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). V razdelku Gang im I. Stock je vpisana tudi v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer na strani 104 pod številko 1 kot: 1 / Stehuhr/ antik, eingelegt (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Podna ura je prav tako vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer pod oznako 104/1 kot: 1 / Stehuhr/ antik, eingelegt, hart / +/- 1800 / 1.900 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 475 Le-to, izdelano iz hrastovine, ne ustreza preostalemu ohišju niti po obliki niti po materialu in barvi. 476 Gre že bolj za furniranje z ravnimi trakastimi vstavki. Kljub preprostosti pa je v marketerijo lepo vkomponirana odprina na vratcih, ki se v slepi obliki ponovi tudi v stranicah. 477 Najbrž je bil počrnjen naknadno. 478 Z bronzo je prekrito originalno pokositrenje.

Druga polovica 18. stoletja, barok, urni mehanizem signiran Gälluswurm, Celovec, mehek les, orehovina, hrastovina, orehov in javorov furnir, tolčena medenina. Mere: v 249, š 45, gl 25 cm Inv. št.: UO 550 ura Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov474

142

Ure Podne ure

Podna ura Zadnja četrtina 18. stoletja, rokoko, urni mehanizem signiran Christian Maller (Mahler), Radgona,479 mehek les, orehov in javorov furnir, gravirana medenina. Mere: v 230, š 47, gl 26 cm Inv. št.: UO 552 ura Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec 480

Ohišje iz mehkega lesa, furniranega z orehovim furnirjem s profili iz orehovine, ima razmeroma visoko podnožje, ki je zgoraj in spodaj zamejeno s sestavljenima profilnima vencema.481 Steblo ima spredaj vratca z umetelno izrezljano odprtino za opazovanje nihala, stranici stebla pa sta v tem predelu golšasto izbočeni.482 Vso površino podnožja in stebla zapolnjuje preprosta marketerija z mrežastim motivom z osnovo iz orehovega furnirja, v katerega so vstavljeni ozki trakovi svetlega javorovega furnirja. Nastavek z mehanizmom, ki ga od stebla loči masiven venec, je tudi zgoraj zaključen podobno, le da je venec s polžastimi zaključki sredi čela uvit.483 Nastavek ima na čelni strani zastekljena in lunetasto zaključena vrata, na stranicah pa dvoje manjših. Številčnica iz tolčene, pozlačene in posrebrene medeninaste pločevine, okrašena z rokokojsko zavojčasto in školjkovinasto ornamentiko, ima predrte železne kazalce, okoli manjšega obroča zgoraj pa vgraviran napis: CHRISTIAN MALLER IN RADKERSPURG. Okovje je iz kovanega železa, vidni deli tečajev in ščitki za ključ pa so iz medeninaste pločevine.484 Objave: BUČIĆ 1975, str. 364.

479 Za podatke o radgonskem urarju gl. str. 365 (op. 465). 480 Podna ura hrastovške provenience ima v notranjščini poleg žiga GUTENHAAG tudi herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo: DavidZ, še eno pa na hrbtišču na nalepljenem lističu s podatki: DavidZimmer / Pag. 231 / Post 79. S številko 79 označena ura je vidna na fotografiji t. i. Davidove sobe (F 124), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 231/79 pa je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / DAVIDS-Zimmer kot: 1 / Stehuhr / Barock / Sclag(w)erk eingel. / 18. Jhdt. / 3.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 481 Le-ta sta v precejšnjem nasprotju s tistim na nastavku. 482 To ima poleg praktične (prostor za hod nihala) tudi dekorativno funkcijo. 483 Venec je razmeroma skromno in nekoliko nespretno oblikovan. 484 Ščitek na spodnjih vratcih je izgubljen.

371

143

Ure Podne ure

372

Podna ura Sloko steblo, ki stoji na razmeroma visokem in z

Na pločevino naslikana številčnica ima v sre-

dvema različnima profilnima letvama zamejenem

dini naslikan motiv Marije z

podnožju, ima na čelu vdelana preprosta vrat-

vogalih pa so zapolnjeni z angelskimi glavicami.

ca brez običajne odprtine za opazovanje nihala.

Detetom,487

prostori v

Zelo dekorativna kazalca iz tolčene in pozlače-

Na vrhu se steblo zelo razširi in prek masivnega

ne medenine sta nekoliko v kontrastu z bolj ljudsko

profila prehaja v nastavek z urnim mehanizmom.

naslikano številčnico.

Slednji ima spredaj preprosta zastekljena vratca, na stranicah manjša lesena, zgoraj pa je zaključen z majhnim profilnim vencem. Vsa vidna površina urnega ohišja je flodrana v

Okovje je omejeno le na tečaje in zapirala tipičnih, a preprostih bidermajerskih oblik. Objave: BUČIĆ 1975, str. 364.

oreh.486

485 Podna ura ima na hrbtišču herbersteinsko inventarno oznako na nalepljenem lističu s podatki: Salon Seiner Hochgeb. / Pag. 179a / Post 120, pod katero jo najdemo tudi v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON des Grafen / Nordwand opisano kot: 1 / Stehuhr / weiches Gehäuse, gemaltes Zifferblatt mit Engeln / 18. Jhdt. / 4.000 (RM), označeno s številko 120 pa jo lahko prepoznamo tudi na fotografiji t. i. grofovega salona (F 180), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, kakor tudi na fotografiji istega salona (NS 129) iz prve polovice 20. stoletja (pred 1945) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 486 Urno ohišje je eno izmed najskromnejših, kar jih hrani ptujski muzej. 487 Gre za eno izmed številnih variant Cranachove Marije z Detetom.

Prva polovica 19. stoletja, bidermajer, urni mehanizem, prva polovica 18. stoletja, flodran mehek les, poslikana železna pločevina, cizelirana medeninasta pločevina. Mere: v 280, š 48, gl 30 cm Inv. št.: UO 555 ura Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov 485

373

374

StojeÄ?e ure

144

Ure Stoječe ure

375

Nočna ura Arhitekturno oblikovano ohišje ure je izdelano

fino profilirana venca, le da je nad slednjim boga-

iz izjemno prefinjeno obdelane hruškovine.489 V

tejšim in širšim na čelni strani postavljena luneta z

bogato razgiban in profiliran plintast podstavek

enakim profilom, v vogalih pa sta nanj postavljeni

je na čelu vdelan majhen predalček z medenina-

umetelno struženi vazi.

stim gumbom za izvlek. V osrednjem delu ohišja

V preprosto oblikovano hrbtno stran urnega

so v vogalih štirje toskanski stebriči, od katerih

ohišja so vdelana vratca, ki se s konzolo iz kovane-

imata nekoliko izstopajoča sprednja dva bazi po

ga železa spremenijo v majhno poličko. Nanjo so z

stavljeni pravokotno, kapitela pa zasukana, čemur

zadnje strani postavljali svečo oziroma oljno svetil-

sledi tudi ogredje. Le-to spodaj in zgoraj obtekata

ko, ki je osvetljevala predrte številke na številčnici.

488 Ura, ki ima na stranici predalčka herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo: Pg 235 P 67, je vpisana v inventar ptujskega gradu iz leta 1909 na strani 235 v razdelku Schwarzes Zimmer pod številko 67 kot: 1 / Uhr / schwarz, mit vergold. Zifferblatt u. Silberfiguren, ohne Schlagwerk, v. Andreas Nagel, Wien / W(urm)b(erg) (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Označena s številko 67 je ura vidna na fotografiji t. i. črne sobe (F 143), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 235/67 pa je v razdelku II. Stock / SCHWARZES-Zimmer vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer kot: 1 / Uhr, Empire / mit grosser Beschriftung, schwarz, mit vergoldetem Zifferblatt und Silberfiguren, Andreas Nagel, Wien / 1.500 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Pri slednjem opisu je zanimivo to, da je ura označena kot empirska. 489 Finost izdelave prav nič ne zaostaja za obdelavo tovrstnih kosov, narejenih iz dragocene ebenovine.

Zadnja četrtina 17. stoletja, barok, urni mehanizem signiran Andreas Nagl, Dunaj, mehek les, črno politirana hruškovina, javorovina, lita medenina, posrebrena številčnica in figuralne aplike. Mere: v 62, š 42, gl 22 cm Inv. št.: UO 568 ura Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Vurberk488

Železna nosilna plošča številčnice je na tečajih in se z mehanizmom vred odpira navzven. V zgor-

stra: Andreas Nagl In Wienn, obdana z draperijo

nji polovici ima nad večjo predrtino v obliki po-

in fruktonom ter angelsko glavico. V kotih nad

lovice kolobarja rimske številke od ena do tri. Za

številčnico pa dva angela pridržujeta trakove, na

njim je še ena z motivom nočnega neba poslikana

katere je obešen frukton.

pločevinasta plošča, ki ima ovalno okence, skozi

Kolobar z graviranimi in počrnjenimi rimskimi

katero se izmenjaje kažejo v medeninasti ploče-

številkami je najbrž iz kositrne pločevine. Od ka-

vini predrte rimske številke (II, IV, VI, VIII, X,

zalcev iz kovanega železa je ohranjen le najmanjši.

XII). Na železno osnovo, pozlačeno z oljno pozlato,

Objave: BUČIĆ 1975, str. 363–365, KALTENBÖCK 1988,

so aplicirani figuralni in ornamentalni odkov-

str. 113, sl. 210–212, BUČIĆ 1990, str. 72, kat. št. 61, KREMER 2008,

ki iz posrebrene pločevine z motivoma Marsa in

str. 19–20, ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 53.

Minerve v spodnjih kotih, med katerima je napisna 376

ploščica s signaturo dunajskega urarskega moj-

145

Ure Stoječe ure

377

Stoječa ura Nastavek z mehanizmom v obliki ščita nosijo na

iz ulite in gijoširane 491 medenine, luknja na vrhu

kvadra iz počrnjene in politirane hruškovine opi-

nastavka z urnim mehanizmom pa priča o sedaj

rajoči se štirje stilizirani rezbarjeni in pozlačeni

izgubljenem okrasnem zaključku.

delfini oziroma morske pošasti, vse skupaj pa stoji

Številčnica iz medenine s počrnjenimi

na plintastem podstavku, ki ima spodaj iz alabastra

rimskimi številkami je po obodu in sredini prav

stružene blazinaste nogice. V spodnjem delu plinte

tako gijoširana z različnimi vzorci. Nihalo iz pre-

je rezbarjen in pozlačen profil z motivom listovja,

drte pločevine je dekorativno oblikovano v obliki

pod delfini in ob številčnici so nameščene rozete

rozete.

490 Ura, ki je sicer brez oznak, je pod številko 85 vpisana v staro muzejsko inventarno knjigo z opisom: Ura, ki stoji na podstavku s 4 pozlačenimi delfini. Viš. 0,58 m, je v rubriki o izvoru omenjena kot muzejska. Vendar jo lahko glede na to, da jo najdemo na fotografiji interierja s posesti Turnišče iz leta 1929, opredelimo kot turniško (SI_ZAP/0386, FOTOTEKA, šk.15–IV, Fotografski album družine Warren-Lippit, 1925–1929). 491 Gijoširanje je strojna tehnika krašenja manjših kovinskih površin. Z njo so predvsem v času empira in bidermajerja krasili številčnice ur, ohišja žepnih ur, okvire miniatur ipd. (Bučić: Nekaj portretnih miniatur družine Attems, str. 135).

Prva četrtina 19. stoletja, empir, počrnjena hruškovina, rezljana in pozlačena lipovina, alabaster, bron. Mere: v 58, š 44, gl 17 cm Inv. št.: UO 1306 ura Provenienca: dvorec Turnišče 490

378

146

Ure Stoječe ure

379

Ura v zastekljeni omarici Arhitekturno oblikovano urno ohišje, izdelano

Na polkrožno zaključen kvadrast nastavek nad

iz razmeroma cenenih materialov,493 daje zaradi

številčnico je postavljena s tolčenimi in pozla-

premišljenega oblikovanja in finosti izvedbe vtis

čenimi aplikami iz medenine okrašena stružena

dragocenosti. Na plintast podstavek s štirimi bla-

alabastrna vaza. S prav takimi aplikami je na gosto

zinastimi nogicami iz alabastra je postavljenih

posejano vse ohišje. Na plintastem podnožju sta ob

šest stebrov, ki jih ogledala v ozadju še dodatno

straneh pritrjeni košarici s cvetjem, v sredini pa

množijo. Stebra in pilastra iz izjemno prosojnega

ozek trak bisernega niza. Nihalo obkroža ovalen

alabastra nosijo ogredje z nastavkom za urni me-

okvir z orlom in motivom vinske trte, aplika s po-

hanizem, nekoliko naprej pomaknjena stebra iz

dobnim motivom pa je pritrjena tudi na počrnjenih

počrnjene hruškovine, stoječa na visokih plintah

stebrih, ki nosita orla. Tukaj so še rozete, maskeron

z alabastrnima bazama in glavičema, ki po višini

v polkrožnem zaključku ter odliti in cizelirani

predirata ogredje, zaključujeta pa ju orla iz rezbar-

pozlačeni kapiteli in baze alabastrnih stebričev.

jene in pozlačene lipovine, pa sta zgolj dekorativna.

Številčnica je iz gijoširane in pozlačene

492 Letnica 1822 se je razkrila ob restavratorskem posegu. 493 Ohišje je v osnovi izdelano iz mehkega lesa, furniranega povečini s hruškovim furnirjem, izjema sta le stebriča iz počrnjene hruškovine, na katerih stojita orla. Za parketažo na gornji ploskvi plintastega podstavka je poleg hruškovega uporabljen tudi javorov furnir. Furnirane površine so delno lužene v mahagoni, delno pa v ebenovino.

Dunaj, 1822,492 empir, mehek les, črno lužena hruškovina, v mahagoni in ebenovino lužen hruškov furnir, rezbarjena in pozlačena lipovina, alabaster, prešane pozlačene medeninaste aplike, pozlačena in emajlirana številčnica. Mere: v 67, š 42, gl 21 cm Inv. št.: UO 570 ura Provenienca: neznana Leta 2004 restavriral Boštjan Roškar.

380

medenine, le ozek kolobar s številkami je emajli-

počrnjene. Iz javorovine izdelano hrbtišče s svojo

ran. Z urnim mehanizmom je povezan tudi motiv

svetlo barvno podlago pripomore, da pride razme-

dveh Amorjev, od katerih eden kuje puščice, drugi

roma temno ohišje še bolj do veljave.

pa jih ostri na brusu. Ura je postavljena v preprosto zastekljeno omarico, ki stoji na nizkih blazinastih nogicah, struženih iz javorja, tanke zasteklilne letvice pa so

494 Zapiralo in drobne rozete, ki so nameščene na okvirju vratc.

Dekorativno pozlačeno okovje je omejeno le na vratca.494 Objave: BUČIĆ 1975, str. 368–369.

147

Ure Stoječe ure

381

Stebrna ura Na visokem plintastem podstavku, ki ga nosi šest

v mahagoni, premišljeno postavljeni, prav tako

blazinastih alabastrnih nogic, stojijo štirje glede na

pozlačeni odkovki iz medeninaste pločevine, ki so

druge dele ohišja sorazmerno tanki stebri, od ka-

smiselno razporejeni po vsej čelni površini urnega

terih sta zunanja dva pilastra. Le-ta sta s sprednje

ohišja, ki ga kljub razmeroma majhnemu številu v

strani pritaknjena na ozki stranici, med katerima

celoti zapolnjujejo.

je dvakrat zalomljena in z zrcali prekrita stena. Na

Emajlirana številčnica s črnimi arabskimi šte-

ogredju zgoraj je z grifonoma iz rezbarjene in po

vilkami je brez kazalcev, prav tako manjka tudi

zlačene lipovine obdan in s počrnjeno plinto495 za-

nihalo.

ključen nastavek za urni mehanizem v obliki ščita.

Objave: BUČIĆ 1975, str. 369.

Počrnjeni deli so tudi glede na površine, lužene

495 Manjka mu še okrasni zaključek.

Prva četrtina 19. stoletja, empir, mehek les, hruškovina, lužena v mahagoni in ebenovino, emajlirana številčnica. Mere: v 58, š 37, gl 12 cm Inv. št.: UO 575 ura Provenienca: neznana

382

Stenske ure

148

Ure Stenske ure

383

Stenska ura Urni mehanizem je vstavljen v plitvo škatlasto

kateri je vgravirana pokrajina z graščino. Pod glav-

ohišje, ki ga na čelu obroblja fino členjen in profili-

no številčnico so še tri manjše, izdelane na enak

ran okvir iz počrnjene hruškovine,497 nad katerim

način kot manjša gornja. Prva na levi ima vgravi-

je mlajši rezbarjen in pozlačen ornamentalni na-

rana imena planetov, v sredini pa krajino z dreve-

stavek.498

som in stavbami. V zgornjem delu je odprtina, v

Podlaga za številčnico je sestavljena iz več de-

kateri se prikazujejo različne podobe.499 Pendant

lov tolčene in posrebrene medeninaste pločevine.

temu je številčnica na desni, ki prikazuje lunine

V sredini je obroč z vgraviranimi in počrnjenimi

mene in ima na robu gravirane številke od ena

rimskimi številkami iz kositrne pločevine, nad

do devetindvajset, v sredini pa krajino z manjšim

njim pa je manjša številčnica z enim kazalcem za

mestom in rastlinjem. Odprtina v zgornjem delu te

prikaz dni iz pozlačene medeninaste pločevine, na

številčnice je okrogla, za njo pa je v medeninasto

496 Najbrž lahko uro kljub temu, da je sicer brez kakršnihkoli oznak, štejemo za herbersteinsko, saj najdemo v cenilnem zapisniku premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, pod številko 213/46 v razdelku II. Stock / LIECHTENSTEIN-Zimmer vpisano stensko uro s sicer zelo skopim opisom, ki se ujema z značilnostmi obravnavane ure: 1 / Wanduhr / schwarzer Rahmen, Goldaufsatz / 800 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). Glede na to, da prej omenjene ure ne najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, ki je bil nazadnje dopolnjen dobro desetletje kasneje, so jo najbrž v ptujski grad prenesli šele po letu 1920. 497 V bistvu zelo preprost prerez profila sestavljata dve letvici, ki sta od znotraj navzven postavljeni v zaporedju vbočeno-izbočeno in sta hkrati še dodatno razmejeni s tremi drobno profiliranimi letvicami. Tako se nizajo drobne fine ploskve in nekoliko bolj preproste večje, kar skupaj daje vtis kompliciranosti in dragocenosti. K temu še dodatno prispeva počrnitev površine, ki spominja na dragocene okvire iz ebenovine. 498 Le-ta je kasnejši in zagotovo ni bil narejen za ta okvir. Na to kažejo odžagani in nepozlačeni deli, ki so posledica vkomponiranja ornamentike k okvirju. Rokokojska ornamentika je lahko ostanek kakega dekorativnega okvira za ogledalo. 499 Te so prav tako gravirane na pozlačeno podlago in počrnjene.

Sredina 17. stoletja (nastavek iz 18. stoletja), barok, počrnjena hruškovina, rezljana in pozlačena lipovina, tolčena in posrebrena medeninasta pločevina, gravirana in pozlačena medeninasta pločevina, gravirana kositrna pločevina, kazalci iz kovanega železa in brunirani. Mere: v 74, š 47 cm Inv. št.: UO 561 ura Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov (?)496

384

ploščo vgravirana podoba lune. V sredini med

listjem, med katero so vpleteni cvetovi, sadje in dva

številčnicama je še manjša, ki ima na robu številke

angela s trobentama v zgornjem delu.500

od ena do štiri, njen zunanji rob pa je graviran z

Pred številčnico je postavljeno nihalo, t. i. kravji

motivom lovorovih listov, sredina pa s krajino z

rep.501

drevesi in hišami. Vse številčnice na uri so pritrje-

Objave: BUČIĆ 1975, str. 366–367, CIGLENEČKI, GROTHAUS 1992, str. 130, kat. št. 4.28, ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 44–45.

ne na podlago iz tolčene medenine, ki je okrašena z drobno prepletenim in zelo razvejenim akantovim

500 Obrtniška izvedba ornamentike je na zelo visokem nivoju, figuri pa sta nekoliko slabše kakovosti. 501 Bučić: Zbirka ur v Pokrajinskem muzeju v Ptuju, str. 366.

149

Ure Stenske ure

385

Kartelna ura Zelo razkošno, bogato členjeno in ornamentirano

ohišje502

iz rezbarjene in pozlačene lipovine je

lovorjeva girlanda, ki na straneh pada navzdol. Okrog emajlirane številčnice s signaturo Georg

izdelano po vzoru sočasnih francoskih ur iz lite-

Schmidt in Gratz je plitvo rezbarjen listovnik,

ga, cizeliranega in pozlačenega brona. V zasnovi

obdan z nekoliko nazaj pomaknjenima in težko

geometrijsko oblikovano ohišje je predvsem v

padajočima vencema iz lovorjevih listov, v vrhu pa

zgornjem delu skoraj v celoti prekrito z vegetabilno

se iz plintastega podstavka v šopu razrašča listovje

ornamentiko, predel pod njim pa je okrašen s pun-

s plodovi.

ciranjem, graviranim meandrom, kanelurami in

Objave: BUČIĆ 1975, str. 366.

rezbarjeno rozeto v sredini, pod katero se razveja

502 Sama izvedba sicer nekoliko zaostaja za zasnovo. Okornost se kaže na obdelavi ravnih ploskev, na ornamentiki pa je ta zaradi razgibanosti nekoliko prikrita.

Zadnja četrtina 18. stoletja, klasicizem, urni mehanizem signiran Georg Schmidt, Gradec, pozlačena lipovina, medenina, emajlirana številčnica. Mere: v 80, š 40, gl 20 cm Inv. št.: UO 571 ura Provenienca: zapuščina Muzejskega društva (?) Leta 1991 restavriral Boštjan Roškar.

386

150

Ure Stenske ure

387

Ura v okviru Plitvo škatlasto ohišje iz mehkega lesa je v celoti

nameščena številčnica. Le-ta je prav tako kot od-

skrito za ornamentiranim in pozlačenim okvirom.

prtina za nihalo obrobljena z drobno ornamentiko.

Stroga pravokotna oblika zastekljenega okvira je

Levo in desno od nje sta postavljena dva tordirana

zgoraj razrahljana z zaobljenima vogaloma in orna-

in na sijaj polirana stebriča, ki se iztekata v globoko

mentiranim nastavkom iz papirmašeja. V vogale so

in razgibano izžagano faseto, v vogalih dvignjenega

postavljeni ornamenti s cvetličnim motivom, vme-

polja pa so po vsej površini vkomponirani iz istega

sna polja so gladko polirana, notranji rob pa obteka

kalupa odtisnjeni štirje ornamenti.504

biserni niz. Pod zasteklitvijo je v poglobljeno polje

503 Gl. poglavje Krasilne tehnike, str. 145. 504 Le-ti so bili še v mokrem stanju prilagojeni površini.

Vsa površina ure je pozlačena izmenoma s poliranimi in mat površinami.

Druga četrtina 19. stoletja, pozni bidermajer, mehek les, rezbarjena in pozlačena lipovina, pozlačena masa in papirmaše.503 Mere: v 68, š 49, gl 16 cm Inv. št.: UO 1874 ura Provenienca: neznana Leta 2007 restavriral Boštjan Roškar.

Ogledala

389

390

151

Ogledala Stenska ogledala

391

Stensko ogledalo V strogo zasnovano geometrijsko obliko je vkom-

ostro zamejen ušesast zaključek, medtem ko tista

poniran preplet akantovega listja, ki raste iz dveh

dva s čela segata v prostor. Zgoraj se akant ponovno

odsekanih vej v spodnjem delu okvira. Z deko-

razrašča v prav tako geometrijsko ostro zamejen

rativno nagubanim trakom prevezana konca vej,

nastavek, nad katerim se osrednji list vzpenja ne-

iz katerih se že kar v začetku izraščajo akantovi

koliko kvišku in se nato prelomi ter pada v blagem

listi, sta izoblikovana tako, da zapolnjujeta namišljen pravokotnik. Akantovi listi se od tod razraščajo do ostro zarobljenih vogalov in prehajajo v vertikalo, kjer se na sredini stranice še dodatno

zavihku

navzdol.506

Steklo, ki je izdelano še po starih postopkih izdelave ogledal,507 je morda še prvotno. Objave: CIGLENEČKI, GROTHAUS 1992, str. 130, kat. št. 4.26.

razširijo v prostor. Stranska dva akanta oblikujeta

505 Ogledalo s hrastovško provenienco ima na hrbtni strani poleg herbersteinskih oznak z modro kredo: Pg 221 / Post 71 in Zirb. Z. ter nalepljenega napisnega lističa: Zirben Zimmer / Pag 221 / Post 71 še napis s svinčnikom: Aus Gutenhaag. Označeno s številko 71 je vidno na fotografiji t. i. sobe s cemprinovim pohištvom (F 141), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 221/71 pa je vpisano tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / ZIRBEN-Zimmer kot: 1 / Grosser Spiegel, Barock / reich geschnitzt beblätterter Rahmen, vergoldet / 17. Jhdt. / 5.000 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 506 Dimenzije ornamentike so relativno velike, izvedba pa nekoliko groba, k čemur še dodatno prispeva sekundarna pozlata, ki je zaradi preobilice krede in neenakomernih nanosov rezbarijo precej deformirala. 507 Opazna je zrnatost zrcalne površine.

Okoli 1700, barok, rezbarjena in pozlačena lipovina. Mere: v 130, š 100 cm Inv. št.: UO 1265 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec505 Leta 1991 restavriral Boštjan Roškar.

392

152

Ogledala Stenska ogledala

393

Stensko ogledalo Notranji okvir ogledala pravokotne oblike je zaple-

školjkastim ovršjem, ki je po oblikovni plati in

teno profiliran in mestoma prekrit s plitvo rezba-

načinu izdelave tipično italijansko

rijo, gladki deli pa so gravirani in delno puncirani.

vmesne prostore zapolnjuje mrežasta ornamentika,

Bolj plastično rezbarjena ornamentika v vogalih, ki

ki je pri zgornjih ušesastih zaključkih amorfna,510

nekoliko sega v prostor, nakazuje perforiran in bo-

pri spodnjem ornamentu pa gre za klasično mrežo

gato rezbarjen nastavek ter manjšo in skromnejšo

iz dvajsetih in tridesetih let 18. stoletja s cvetovi na

rezbarijo spodaj. Nastavek je v zgornjem delu neko-

stičiščih. Vsa površina je pozlačena, mestoma tudi

liko usločen naprej, kar še dodatno stopnjuje skoraj

na sijaj, kar še dodatno stopnjuje vtis plastičnosti.511

delo.509

Večje

polnoplastično rezbarijo ornamentike, sestavlje-

Steklo zrcala je novo.

no iz prepleta trakov različnih širin s polžastimi

Okvir je narejen po beneških vzorih.512 Sama

zaključki, iz katerih rastejo v prostor izvijajoči se

rezbarija je izdelana precej mojstrsko, pa vendar je

akantovi listi. Sredina nastavka je zapolnjena s ko-

čutiti za 18. stoletje sicer zelo značilno naivnost.513

šarico cvetja, vrh pa krona maskeron s stiliziranim

Objave: ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 34.

508 Ogledalo ima na hrbtni strani okvirja večjo okroglo muzejsko inventarno nalepko s podatki: Inv. št. 68. Pod to številko ga najdemo vpisanega tudi v stari muzejski inventarni knjigi, kjer je pod rubriko o izvoru predmeta podatek, da je iz Dornave. Vendar, če za primerjavo vzamemo še Steletovo beležko s popisom predmetov iz dornavskega dvorca z dne, 6. 10. 1945, pridemo do ugotovitve, da je vpisovalec v muzejski knjigi nedvomno naredil napako, saj je že France Stele opisal dornavsko zrcalo kot: Odlično baročno zrcalo z zrcalastim okvirom (Stele: Terenski zapiski, UIFS ZRC SAZU, zvezek CXX, 6. 10. 1945, str. 54–55; Ciglenečki: »Spet: v obrambo Dornave«, str. 163). Ogledalo z inv. št.: UO 1294 p, ki je sicer brez kakršnekoli oznake, verjetno tudi zaradi dejstva, ker je leseno hrbtišče izgubljeno, je morda vseeno iz zapuščine grofov Herbersteinov, saj sta v cenilnem zapisniku njihovega premičnega premoženja v ptujskem gradu dva opisa, ki bi lahko ustrezala, morda najbolj vpis pod številko 225/71 v razdelku II. Stock / CÄCILIEN-Zimmer, kjer sta dve ogledali opisani kot: 2 Hängespiegel, Barock 1 mit Holzrahmen alt, 1 reich geschnitzter Goldrahmen Mitte 18. Jhdt. 5.000 (RM). Slednje ogledalo je v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909 podrobneje označeno kot: mit Goldrahmen, geschnitzt mit Blumen, kar tudi ustreza opisanemu ogledalu. Drugi vpis najdemo še pod številko 145/19 v razdelku DURCHGANG zwischen Speisesaal und Salon der Gräfin Südwand, kjer je ogledalo opisano kot: 1 / Spiegel in Goldrahmen, Barock / mit Aufsatz / 18. Jhdt. / 3.000 (RM) (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909; Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 509 Izvedba cvetličnega šopka je zelo sorodna tisti na uri s Kronosom iz Dornave. Prim. kat. št. 136, str. 360–361. 510 Amorfna ornamentika je podobna prerezani spužvi. 511 Pozlata na sijaj je lahko kombinirana z nepolirano pozlato. Razlika med klasično in oljno pozlato je precejšnja. Klasična izvedba pomeni, da gre pri pozlati na sijaj in mat za vodno pozlato, pri čemer so polirane površine izrazito svetleče, nepolirane pa so kljub naravnemu sijaju zlata mat, medtem ko ima mat pozlate na olje svilnat lesk. Gl. str. 144. 512 Morda gre celo za originalno beneško delo. Take okvire še danes izdelujejo v Benetkah. 513 Za originalna dela je značilna prav ta »naivost«, po kateri se da jasno ločiti kasnejše kopije, ki so večinoma bolj »pravilno« izdelane.

Druga četrtina 18. stoletja, rokoko, rezljana in pozlačena lipovina, steklo. Mere: v 189, š 125 cm Inv. št.: UO 1294 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov (?)508 Leta 1990 restavriral Boštjan Roškar.

394

153

Ogledala Stenska ogledala

395

Stensko ogledalo Meja med okvirom in ogledalom je zabrisana s

in školjkovine ter girlandami iz vrtnic. Sredice

številnimi vstavki zrcalc, ki so dokaj enakomerno

zavojčevja so zapolnjene z brušenimi zrcali, le-ta

razporejeni po vsej površini. Notranji okvir, ki

pa so vstavljena tudi v veliko razčlenjeno školjko,

obroblja osrednje zrcalo, ima na notranjem robu

ki zgoraj zaključuje okvir. V sredini obeh nastavkov

rezbarjen profil z motivom listovnika, v kotih in

sta z ornamentiko izoblikovana dva manjša okvirja

sredini okvirnih letev pa rezbarjene školjke. Večje

amorfnih oblik. Vanju sta vstavljeni zrcali, ki, tako

so v vogalih, sredine posameznih režnjev pa so

kot glavno, nimata brušenih robov. Kljub kompli-

zapolnjene z brušenimi zrcalci, ki prav tako posne-

ciranosti izvedbe z vstavki zrcal rezbarija okvirja

majo obliko školjke. Z brušenimi zrcalci so zapol-

ne presega povprečnega rezbarskega dela, saj je

njene tudi sredice okvirnih letev, ki so na zunanji

mestoma nekoliko okorno izvedena.

strani zamejene s polžasto zaključenimi in z lis-

Pozlata z izboklinami, pozlačenimi na sijaj, in

tovnikom rezbarjenimi zavitimi profili. Zgornji in

drugimi mat pozlačenimi deli je še prvotna.515

spodnji nastavek sta rezbarjena z motivi zavojčevja

514 V beležki s popisom predmetov iz dornavskega dvorca je France Stele opisal dornavsko zrcalo kot: Odlično baročno zrcalo z zrcalastim okvirom, in je pri tem morda imel v mislih ogledalo z današnjo inv. št.: UO 1220 p (Stele: Terenski zapiski, UIFS ZRC SAZU, zvezek CXX, 6. 10. 1945, str. 54–55). Prim. str. 393 (op. 508). 515 Mat površine so pozlačene s šlagmetalom, tanko medeninasto folijo.

Druga polovica 19. stoletja, neorokoko, rezljana in pozlačena lipovina, vstavki iz brušenih ogledal. Mere: v 146, š 175 cm Inv. št.: UO 1220 p Provenienca: neznana514

Drobni pohiĹĄtveni kosi

397

154

Drobni pohištveni kosi

398

Kolovrat Kolovrat s povsem običajno konstrukcijo izstopa zaradi svoje gracilne izdelave, bogatega ornamentiranja in dekoracije. Večinoma struženi konstruk-

nekateri struženi deli pa so tudi posrebreni. Sledovi uporabe na stopalki za pogon kažejo, da kolovrat ni bil narejen zgolj za dekoracijo.

cijski deli so zelo drobno členjeni s tankimi robovi, ravni izžagani in skobljani deli pa imajo prefinjene profilacije. Vsa površina je gosto dekorirana s papirnimi aplikami, ki spominjajo na biserno matico,

516 Kolovrat, ki ima na enem izmed zgornjih veznikov vtisnjen še neidentificiran žig, na spodnji strani prečke pa delno poškodovan nalepljen listič z napisom: Wurmberg in napis z rdečo kredo: Salon I. H., je na strani 137 pod številko 24 vpisan že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v razdelku Salon Ihrer Hochgeboren kot: 1 / Spinnrad, klein, hart, dunkel / W(urm)b(erg). Iz tega inventarnega vpisa razberemo, da so dali grofje Herbersteini kolovrat prepeljati v ptujski grad iz vurberškega. Poleg že omenjenega je imela grofica nekdaj v lasti še en podoben kolovrat, ki ga prav tako zasledimo že v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer na strani 132 pod številko 35 v razdelku Schlafzimmer Ihrer Hochgeboren kot: 1 / Spinnrad / licht, hart, Eigentum I. H (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Pod številko 139/45 je kolovrat iz t. i. grofičinega salona vpisan tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON des Grafen / Nordwand kot: 1 / Spinnrad / klein, hart, dunkel / +/- 1820 / 350 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO).

Okoli 1700, barok, bukovina, javorovina, lipovina, macesnovina, papir, svinec, železo. Mere: v 80, š 40, gl 34 cm Inv. št.: UO 1268 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Vurberk516 Leta 1994 konserviral in delno restavriral Boštjan Roškar.

155

Drobni pohištveni kosi

Kaseta Vsa površina kasete, izdelane iz bogato strukturi-

z večjim okrasnim ščitkom iz medenine ima dva

rane orehovine, je prepredena z dekorativno izse-

jezička.

kanimi medeninastimi okovi, ki nimajo le okrasne

V notranjščini kasete, ki ima v stranico vdelan

funkcije, ampak ji dajejo dodatno trdnost. Vogali

škarjasti okov za pridrževanje pokrova, je še en

so zaobljeni in prav tako okovani, v krajši stranici

predal s ključavnico, pod katerim je skriti predal,

pa sta vdelana ročaja za prenašanje. Ključavnica

nekoč pa je najbrž imela tudi dvojno dno.

517 Kaseto bi morda glede na stil lahko umestili med pohištvene kose, ki izvirajo iz dvorca Turnišče. Pri tem je potrebno opozoriti, da gre zgolj za domnevo, ki ni podprta s kakšnim trdnejšim dokazom.

Prva polovica 18. stoletja, stil Jurija I., orehovina in medenina. Mere: v 18, d 51, gl 27 cm Inv. št.: UO 697 dp / b Provenienca:

neznana517

399

400

156

Drobni pohištveni kosi

401

Kabinetna omarica Ozko škatlasto ohišje omarice majhnih dimenzij na

arhitekturo, racami in velikim cvetličnim šopkom;

sprednji strani zapirajo dvokrilna vratca, za kate-

slednji se ponovi še na obeh stranicah ter na vrhnji

rimi je notranjščina razdeljena na osem različno

plošči omarice. S podobno motiviko so poslikane

velikih predalčkov z bombiranimi čeli.519 Omarico

tudi notranja stran vratc in čelnice predalčkov, le

zgoraj obteka paličast profil, prav takšen pa spodaj

da je tu motiv komponiran glede na razpoložljiv

prehaja v nizko vibasto izžagano podnožje.

prostor.521

Z imitacijo rdečega vzhodnjaškega laka okraše-

Izredno drobna in detajlna risba ter vehemen-

na notranjščina je razen enega predalčka precej bo-

tne poteze s čopičem kažejo, da je bil na delu vešč

lje ohranjena od zunanjščine, obdelane z imitacijo

mojster. Tudi okovje v vzhodnjaškem stilu je izred-

črnega laka,520 kjer manjka precej originalne po-

no minuciozno izdelano.522

vršine. Na zunanjščini vratc je naslikana krajina z

518 Kabinetna omarica, ki sicer nima vtisnjenega žiga GUTENHAAG, bi morda lahko bila tako kot pladenj z inv. št.: UO 1338 p, kat. št. 158, str. 403, hrastovške provenience, k čemur pripomore tudi dejstvo, da je ne najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, ki je bil nazadnje dopolnjen in revidiran dobro desetletje kasneje, in tako vemo, da so jo prenesli v ptujski grad šele po letu 1920. Omarica, ki ima na dnu poleg še neidentificiranega vtisnjenega pečata tudi herbersteinske inventarne oznake na nalepljenem lističu s podatki: Schwarzes Zimmer / Pg 236 / 100, in napise z modro kredo na več mestih: Schw. Z. in Pg 236 P 100, je pod številko 236 / 100 vpisana v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / SCHWARZES Zimmer pod oznako: 1 / Kasterl, Renaissance / Schwarz, Messingbeschläge, China / 17. Jhdt / 2.500 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 519 En izgubljeni predal je nadomeščen z neustrezno kopijo. Ostali predalčki imajo zunanjost stranic pobarvano črno, notranjščino pa temno rjavo in posuto s kovinskim prahom. 520 Lak je gladek, brez reliefne površine. Na rdečo ali črno podlago je izvedena pozlata v obrisih izbranega motiva, nato so površine še dodatno izvlečene s čopičem in ustrezno barvo, vidna je uporaba različnih odtenkov kovinskih lističev in posipov. Gl. Imitacija vzhodnjaškega laka, str. 143–144. 521 Predvsem čelnice predalčkov spominjajo na predloge iz obsežnega priročnika avtorjev Stalkerja in Parkerja iz leta 1688 (Stalker, Parker: A Treatise of Japanning and Varnishing, slikovne priloge 1–24). 522 Ima tri pare perforiranih tečajev, majhno ključavnico s ščitkoma za ključe in osem medeninastih gumbov za izvlek predalov.

18. stoletje, chinoiserie, mehek les, imitacija vzhodnjaškega laka, medeninasto okovje. Mere: v 36, d 43, gl 19 cm Inv. št.: UO 1236 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec (?)518

157

Drobni pohištveni kosi

402

Skrinjica Preprosto škatlasto konstrukcijo skrinjice manj-

poleg običajnega laka svetlobni poudarki dopol-

ših dimenzij zgoraj zapira danes rahlo izbočen

njeni z vstavki iz biserne matice, poleg tega je lak

pokrov524

z medeninastima tečajema in okrasno

na zunanjščini reliefen,526 medtem ko je tisti v

medeninasto ključavnico. Notranjščina je okrašena

notranjščini ploskovit. Skrinjica je okrašena s tipič-

z imitacijo črnega vzhodnjaškega laka, zunanjščina

nimi vzhodnjaškimi krajinami,527 živalmi in rastli-

pa z imitacijo rdečega. Imitacija525 gre mestoma

nami, motivi v poljih posameznih stranic pa so

celo tako daleč, da posnema posip z drobljenimi

obrobljeni z zlato črto in dekorativno ornamentiko.

zlatimi lističi različnih granulacij, s katerimi do-

Okovje zajema dva povsem navadna skrita te-

sega prav take učinke kot pravi vzhodnjaški lak.

čaja in ključavnico z okrasnim ščitom, ki posnema

Le-ta je še posebej razkošen na pokrovu, kjer so

sočasno vzhodnjaško okovje.

523 Skrinjica, ki sicer nima vtisnjenega žiga GUTENHAAG, bi morda lahko bila tako kot pladenj z inv. št.: UO 1338 p, kat. št. 158, str. 403, hrastovške provenience, k čemur pripomore tudi dejstvo, da je ne najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, ki je bil nazadnje dopolnjen in revidiran dobro desetletje kasneje. Tako vemo, da so jo prenesli v ptujski grad šele po letu 1920. Skrinjica, ki ima na dnu herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo: Schw. Z. / Pg 236 / P 99, je pod številko 236 / 99 vpisana v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / SCHWARZES Zimmer pod oznako: 1 / Chinesische rote Kassette / 18. Jhdt. / 1.500 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 524 Prvotno je bil le-ta popolnoma raven, sčasoma pa se je zaradi delovanja lesa in povsem preproste konstrukcije rahlo izbočil. Nastalo režo med ravnim obodom in izbočenim pokrovom je nekdo kasneje dopolnil z ustrezno izžaganim vstavkom na obeh stranicah. 525 Da ne gre za pravi orientalski lak, je razvidno iz poškodb, kjer preseva bela kredna podlaga. 526 Reliefnost lakirane površine je dosežena z več nanosi krede na določenih mestih, ki je nato pobarvana z cinobrom za rdeč lak in s sajasto črno za črn lak, nekatere partije pa so pozlačene na gumi arabiko ali izrisane z »muschelgoldom«, na koncu pa je vse skupaj še lakirano s sandarakovim lakom. Gl. imitacijo vzhodnjaškega laka, str. 143–144. 527 Način upodobitev pokrajin se zelo približuje vzhodnjaškemu pojmovanju prostora.

18. stoletje, chinoiserie, mehek les, imitacija vzhodnjaškega laka, biserovina, medeninasto okovje. Mere: v 25, d 42, gl 34 cm Inv. št.: UO 1239 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec (?)523

158

Drobni pohištveni kosi

Pladenj Pladenj je izdelan iz tanke lesene plošče, na katero

živalmi in ljudmi. Obroba z naslikanimi cvetlič-

je na robovih prilepljen konkaven profil, pod njo pa

nimi motivi s pentljami v osrednjih poljih je zgolj

so na vogalih razmeroma preprosto izoblikovane

dekorativna.

nogice. Medtem ko je vidna ploskev pladnja obde-

Podoba pladnja je mnogo bolj barvita od drugih

lana z imitacijo vzhodnjaškega laka, je zunanji rob

dveh podobnih pohištvenih kosov, ki ju hranimo v

le gladko pobarvan, dno pa lazirano s tako tanko

muzeju.529 Poleg tradicionalne rdeče barve in zlata

barvo, da se vidijo poteze čopiča. Na osrednjem

so na svetli pastelni podlagi uporabljeni še razni

prizoru, ki zajema večji del površine, je upodob

odtenki zelene, rjave, črne in modre, od katerih so

ljena domišljijska krajina z drevesi, arhitekturo,

nekateri zelo lazurni.

528 Pladenj hrastovške provenience, ki ima na dnu poleg vtisnjenega žiga GUTENHAAG še herbersteinsko inventarno oznako z rdečo kredo: JosefZ. / 118a / 9, je pod številko 118a/9 vpisan v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku JOSEPHS-Zimmer / Nordwand pod oznako: 1/ Tischchen / Japanisch, Holz, Tasse auf Holzgestell / +/- 1840 / 350 (RM) (Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 529 Prim. kat. št. 156, str. 401 in kat. št. 157, str. 402.

18. stoletje, chinoiserie, brezovina (?), imitacija vzhodnjaškega laka. Mere: v 5, d 57, š 42 cm Inv. št.: UO 1338 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, grad Hrastovec528

403

159

Drobni pohištveni kosi

Zibelka Na lunetasto podnožje zibelke so pritrjeni štirje pokončniki531

404

s struženimi zaključki, med katere

Zunanjščina zibelke ima preprosto geometrijsko marketerijo z motivom zelo stilizirane opletene

so vdelani zglavje in znožje, ki imata razgibano

palice, osenčene z gravuro in s preprostimi rozeta-

dekorativno izžagan zaključek, ter obe stranici.

mi v vogalih iz češnjevega in orehovega furnirja.

Slednji imata vstavljene po tri stružene

gumbe.532

Objave: ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 41.

530 Zibelka, ki ima herbersteinsko inventarno oznako z modro kredo na spodnji strani dna: Pg 139 P 45 in le delno ohranjen napisni listič na čelnici s podatki: Salon Ihrer Hochgeb., je na notranji strani stranice in znožja označena še z napisom s čopičem: A. B. No. 1. Slednja oznaka se najbrž nanaša na dunajsko palačo. Na strani 139 je zibelka pod številko 45 že vpisana v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, in sicer v razdelku Salon Ihrer Hochgeboren kot: 1 / Wiege / alt, holländisch, eingelegt, mit 2 Matratzen / aus dem Wiener Palais / Eigenthum I. H. (ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909). Iz inventarnega vpisa razberemo, da so dali grofje Herbersteini zibelko prepeljati v ptujski grad iz svoje dunajske palače oziroma, da je bila osebna grofičina last. Označena s številko 45 je vidna tudi na dveh fotografijah t. i. grofičinega salona (F 135 in 165), ki sta najbrž nastali za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, pod številko 139/45 pa je vpisana tudi v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku SALON des Grafen / Ostwand pod oznako: 1 / Wiege / altholländisch, eingelegt, mit 2 Matratzen / 18. Jhdt / 2.500 (RM) (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 531 Podnožje je izžagano iz razmeroma tanke deske, pokončniki pa so izdelani tako, da oblikujejo navzdol zožen konus. 532 Na gumbe je bil pritrjen trak, ki je varoval otroka pred padcem iz zibelke.

Pozno 18. stoletje, klasicizem, češnjevina, češnjev, javorov, slivov in orehov furnir. Mere: v 60, d 85, š 82 cm Inv. št.: UO 1263 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov, Dunaj530

160

Drobni pohištveni kosi

405

Svečnik Sedmeroramni svečnik stoji na treh kroglastih struženih nožicah. Steblo, iz katerega rastejo roke,

kovanega železa.533 Svečnik je domiselno izdelan cenejši nadome-

je struženo kot baluster s podstavkom in po vsej

stek kovinskega, pri čemer je zanimivo, da so tudi

površini rezbarjeno z akantovimi listi. Vsi deli

nastavki za sveče v obliki cvetov s pestiči leseni.534

svečnika so v celoti izdelani iz stružene, rezbarjene

Objave: ŠTEFANIČ, ROŠKAR 2011, 2012, str. 35.

in pozlačene lipovine, le jedra rok so iz okroglega

533 Le-to je ovito z vpojnim materialom - tanko vrvico, na katero so aplicirani rezbarjeni ornamenti in klejno-kredni grund. 534 Vidni so sledovi uporabe z ožganinami.

Konec 18. stoletja, klasicizem, rezbarjena in pozlačena lipovina, roke z jedrom iz kovanega železa. Mere: v 72, premer 37 cm Inv. št.: UO 669 dp Provenienca: neznana

161

Drobni pohištveni kosi

406

Dvoramni svečnik Razgibano profilirano kvadratno nogo svečnika

v katerega sta pritrjeni uviti rami svečnika. Lovil-

obroblja rezljan in pozlačen motiv akantovega

ca voska sta izoblikovana v stilizirana cvetova, iz

listja, iz katerega poganjajo skale z zelenjem. Na

katerih poganja pestič z vstavkom za svečo.

njih stoji orel z razprtimi krili, ki z nazaj obrnjeno in uvito glavo podpira kroglo. Le-ta simbolizira

Vsa površina svečnika je premišljeno polihromirana in pozlačena.536

svet, iz nje pa raste čašasti cvet z velikim pestičem,

535 Svečnik, ki ima na spodnji strani podstavka komajda še berljiv napis z modro kredo: Schw. Z., lahko prepoznamo na fotografiji t. i. črne sobe (F 121), ki je najbrž nastala za potrebe inventarja ptujskega gradu iz leta 1944, kakor tudi vpisanega pod številko 237/110 v cenilni zapisnik premičnega premoženja grofov Herbersteinov v ptujskem gradu iz leta 1965, ki ga je sestavil Hans Herbst, in sicer v razdelku II. Stock / SCHWARZES Zimmer pod oznako: 1 / Leuchter, Empire / zweiarmig, schwarzer Adler, goldene Kugel / 1.400 (RM). Glede na to, da svečnika ne najdemo v inventarju ptujskega gradu iz leta 1909, ki je bil nazadnje dopolnjen in revidiran dobro desetletje kasneje, so ga najbrž prenesli v ptujski grad šele po letu 1920 (Dokumentacija in fototeka Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO). 536 Za avstrijsko empirsko pohištvo je značilno, da je v primerjavi s sočasnim francoskim izdelano iz cenenih materialov, ki pa so površinsko obdelani tako, da dajejo vtis razkošnosti. Kar bi bilo pri francoskem pohištvu iz zelo dragega in tudi tehnološko zahtevnega litega, cizeliranega in v ognju pozlačenega brona, je tu izdelano iz cenene in voljne lipovine, ki je grundirana, gravirana in pozlačena na poliment.

Prva četrtina 19. stoletja, empir, polihromirana in pozlačena lipovina, kovano železo. Mere: v 51, š 37 cm Inv. št.: UO 1303 p Provenienca: zapuščina grofov Herbersteinov 535

162

Drobni pohištveni kosi

Zaslon Na štiri podolgovate in med seboj s tečaji spete

in zgoraj zamejena s širšima pasovoma pozlate,

okvirje iz mehkega lesa z vzvalovljenim zgornjim

vsako posamezno polje pa obteka pozlačena us-

delom je napeto tanko usnje. Nanj je na hrbtni

njena bordura, pritrjena s prav tako pozlačenimi

strani zaslona nalepljen debelejši papir, poslikan s

bombiranimi žebljički.

preprostimi vegetabilnimi motivi na temni pod-

Galantna figuralna prizora sta povzeta po

lagi, na sprednji strani pa sta z oljnimi barvami na

grafičnih predlogah, nastalih po slikah Nicolasa

usnju naslikana dva galantna prizora, ki sta spodaj

Lancreta.537

537 Na levi strani je prizor, povzet po delu francoskega slikarja Nicolasa Lancreta (1690–1743) iz druge četrtine 18. stoletja, La leçon de musique, na desni pa po pendantu prej omenjenega prizora L‘Innocence.

Sredina 19. stoletja, neobarok, mehek les, usnje in papir; olje na usnju. Mere: v 197, š 220 cm Inv. št.: UO 1283 p Provenienca: neznana

407

Literatura in viri

409

Literatura

ABELER, Jürgen (1977). Meister der Uhrmacherkunst. Wuppertal.

410

BRIELMAIER, Felix idr. (2012). Vermessung und Erarbeitung von Optimierungsvorschlägen für die Raumakustik mehrerer Räume im Palais Herberstein in Graz. Graz: Technischen Universität. BUČIĆ, Vesna (1973). Nekaj portretnih miniatur družine Attems. Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. X, str. 133–143. BUČIĆ, Vesna (1973). Stol v petih tisočletjih, (razstavni katalog). Ljubljana: Narodni muzej. BUČIĆ, Vesna (1975). Zbirka ur v Pokrajinskem muzeju v Ptuju. Ptujski zbornik, IV. Ptuj, str. 355–372. BUČIĆ, Vesna (1980). Meščanske skrinje v Sloveniji (II). Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. XVI, str. 117–131. BUČIĆ, Vesna (1984). Meščanska skrinja v Sloveniji, (razstavni katalog). Ljubljana: Narodni muzej. BUČIĆ, Vesna (1990). Ure skozi stoletja, (razstavni katalog). Ljubljana: Narodni muzej. BUČIĆ, Vesna idr. (2000). Grad Snežnik, (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije: zbirka vodnikov, zv. 200). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino. BUČIĆ, Vesna (ur.) idr. (2000). Iz zgodovine snežniške graščine, (Kronika, 48/1–2). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. BUČIĆ, Vesna (2000). Grad Snežnik po drugi svetovni vojni. V: BUČIĆ, Vesna (ur.) idr. Iz zgodovine snežniške graščine, (Kronika, 48/1–2). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 74–94.

CIGLENEČKI, Marjeta (1983). Muzejsko društvo v Ptuju in muzejske zbirke. V: ŠAMPERL-PURG, Kristina (ur.) idr. Muzejsko društvo v Ptuju: 1893–1956 / Zgodovinsko društvo v Ptuju: 1956–1983, Ptuj: Zgodovinsko društvo, str. 10–22. CIGLENEČKI, Marjeta (1987). Regeneriranje, konserviranje in restavriranje tapiserij iz ptujskega muzeja. Varstvo spomenikov, 29. Ljubljana, str. 107–115. CIGLENEČKI, Marjeta (1992). Družini Leslie in Herberstein ter oprema njihovih gradov Hrastovec, Vurberg in Ptuj. V: CIGLENEČKI, Marjeta (ur.) idr. Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu, (razstavni katalog). Ptuj: Pokrajinski muzej, str. 43–52. CIGLENEČKI, Marjeta (1992). Zapuščina rodbine Leslie na ptujskem gradu. Kronika, 40/3. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 171–176. CIGLENEČKI, Marjeta (1993). Oprema ormoškega gradu v preteklosti. V: KLASINC, Peter Pavel (ur.). Ormož skozi stoletja, IV. Ormož: Skupščina občine, str. 62–78.

CIGLENEČKI, Marjeta (2009). A set of verdure tapestries in Ptuj castle. V: KROUPA, Jiří (ur.) idr. Orbis artium. K jubileu Lubomíra Slavíčka. Brno: Masarykova univerzita, str. 721–735. CIGLENEČKI, Marjeta (2009). Tapiserije v ptujskem muzeju. V: ŠTEFANIČ, Tatjana (ur.). Rodbina Leslie: iz kraljestva Stuartov v habsburško cesarstvo, (razstavni katalog). Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, str. 124–139. Cillier Zeitung (09.09.1923), letnik 48, številka 72. Cillier Zeitung (23.09.1923), letnik 48, številka 76. CURK, Jože (1975). Ptujski grad 1. Ptujski grad in njegove kulturnozgodovinske zbirke, (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije: zbirka vodnikov, zv. 57). Ljubljana.

CIGLENEČKI, Marjeta (1997). Oprema gradov na slovenskem Štajerskem od srede 17. do srede 20. stoletja, (doktorska disertacija). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze.

CURK, Jože (1976). Proštijska cerkev in minoritski samostan v Ptuju. Časopis za zgodovino in narodopisje, 47, št. 1, str. 31–67.

CIGLENEČKI, Marjeta, ROŠKAR, Boštjan (1998). Restavrirali smo oltar v grajski kapeli in jaslice (razstavna zloženka). Ptuj: Pokrajinski muzej. CIGLENEČKI, Marjeta (1999). Slike iz Libochovic na ptujskem gradu. Acta historiae artis Slovenica, 4, str. 87–105. CIGLENEČKI, Marjeta (1999). Vurberške slike iz 17. stoletja v ptujskem muzeju. V: JAKI, Barbara (ur.). Razprave iz evropske umetnosti. Ljubljana: Narodna galerija, str. 57–86.

BUČIĆ, Vesna (2009). Interierji na tuštanjskem gradu v 19. stoletju. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine gradu Tuštanj pri Moravčah, (Kronika, 57/2). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 325–346.

CIGLENEČKI, Marjeta (2001). Potrdilo o prevzemu in predračun za restavriranje tapiserij s ptujskega gradu v ateljeju J. & C. Lachmayer na Dunaju. V: KAFOL, Miran (ur.) idr. Arhivi in uporabniki. Arhivi in zgodovinopisje. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, str. 7–14.

CEVC, Anica (1964). Stari tuji slikarji: XV. XIX. stoletja. II, Slovenska Štajerska in Prekmurje, (razstavni katalog). Ljubljana: Narodna galerija.

CIGLENEČKI, Marjeta (2008). Ptuj – Starodavno mesto ob Dravi. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl.

CIGLENEČKI, Marjeta (1994). Junaki, dame iz harema in prebivalci oddaljenih dežel. Srečanje z Jutrovim. Argo, 36–37, str. 106–110.

BUČIĆ, Vesna (2003). Dornavske ure v Pokrajinskem muzeju Ptuj. V: CIGLENEČKI, Marjeta (ur.). Dornava. Vrišerjev zbornik. Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Filozofska fakulteta, str. 323–335.

BRUNNER, Walter (2003). Geschichte der Stadt Graz, 2. Graz.

CIGLENEČKI, Marjeta (2003). »Spet: v obrambo Dornave«. V: CIGLENEČKI, Marjeta (ur.). Dornava. Vrišerjev zbornik. Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Filozofska fakulteta, str. 155–179.

CIGLENEČKI, Marjeta (2002). Zapuščina rodbine Leslie na ptujskem gradu. V: VIDMAR, Polona (ur.). Zapuščina rodbine Leslie na ptujskem gradu, (razstavni katalog). Ptuj: Pokrajinski muzej, str. 57–71, 97–106.

CVIRN, Janez idr. (1993). Vodnik po zbirkah Pokrajinskega muzeja v Celju. Celje: Pokrajinski muzej. Die Kulturhistorische Sammlung. Museum im Palais. Die Schatzkammer der Steiermark. Graz: Universalmuseum Joanneum, 2011. ECKHARD, Martin idr. (2008). Lesarski priročnik. Ljubljana: DZS. EDWARDS, Clive (2000). Encyclopedia of Furniture Materials, Trades and Techiques. Cambridge. EDWARDS, Clive (2007). Encyclopedia of Furnishing Textiles, Floorcoverings and Home Furnishing Practices. 1200–1950. Aldershot-Burlington. EITNER, Robert (1894). Allgemeine Deutsche Biographie (ADB), Band 37. Leipzig: Duncker & Humblot. ELLER, L. Wolfgang (2006). Schreibmöbel in Deutschland, Österreich und der Schweiz 1700–1850. Petersberg. FELSNER, Josef (1895). Pettau und seine Umgebung: topographischhistoischstatistische Skizzen. Ptuj: Blanke.

GOZNIK, Nina (2013). Ptujska obrt v obdobju od druge polovice 18. stoletja do konca 19. stoletja. V: ŠTUMBERGER, Barbara (ur.). Obrt na Ptujskem. Ptuj: Območna obrtnopodjetniška zbornica, str. 80–94. HAAFF, Reiner (2004). Louis-Philippe Möbel. Bürgerliche Möbel des Historismus. Stuttgart. HAN, Verena (1960). Umjetnička skrinja u Jugoslaviji od XIII do XIX stoljeća, (razstavni katalog). Beograd: Muzej primenjene umetnosti. HANZL-WACHTER, Liselotte (2004). Hofburg zu Innsbruck. Architektur, Möbel, Raumkunst. Repräsentatives Wohnen in den Kaiserappartements von Maria Theresia bis Kaiser Franz Joseph. Wien/Köln/Weimar. HANZL-WACHTER, Lieselotte (2011). Das Appartement der Kaiserin Maria Ludovica in der Wiener Hofburg. Österreichische Zeitschrift für Kunst und Denkmalpflege, 1/2, str. 84–100. HERNJA MASTEN, Marija (1993). Urbarji gospoščine Hrastovec: 1555–1848, (Inventarji, 5). Ptuj: Zgodovinski arhiv. HERNJA MASTEN, Marija (1995). Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917, (Viri, 1). Ptuj: Zgodovinski arhiv. HERNJA MASTEN, Marija (1998). Kronika mestne župnije Ptuj 1732. V: KRANJC, Slavko (ur.). Ptujska župnijska cerkev sv. Jurija. Ptuj: Minoritski samostan sv. Viktorina: Župnija sv. Jurija, str. 113–137. HERNJA MASTEN, Marija, KOS, Dušan (1999). Statut mesta Ptuja 1513. Ptuj: Zgodovinski arhiv Ptuj; Ljubljana: Znanstveno raziskovalni center SAZU. HERNJA MASTEN, Marija (2003). Prispevek h gospodarski zgodovini Ptuja v 16. stoletju. V: HERNJA-MASTEN, Marija (ur.). Statut mesta Ptuj iz leta 1513 (Gradivo in razprave, 2). Ptuj: Zgodovinski arhiv, str. 27–45. HERNJA MASTEN, Marija, MAJERIČ KEKEC, Nataša (2006). Prvi med enakimi!: funkcija mestnega sodnika in župana skozi stoletja, (razstavni katalog). Ptuj: Zgodovinski arhiv. HERNJA MASTEN, Marija (2009). Gospostvo Gornji Ptuj 1656–1802. V: ŠTEFANIČ, Tatjana (ur.). Rodbina Leslie: iz kraljestva Stuartov v habsburško cesarstvo, (razstavni katalog). Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, str. 34–47. HÖFER, Franz (1939). Alphabetische Namenaufstellung der Wiener Uhrmachermeister. Wien.

JANISCH, Josef Andreas (1885). Topographischstatistisches Lexikon von Steiermark mit historischen Notizen und Anmerkungen. II. Band. Graz: Leykam.

Herbersteina v gradu Hrastovec in v Gradcu. Acta historiae artis Slovenica, str. 53–90.

KALTENBÖCK, Frederick (1988). Die Wiener Uhr. Wien, ein Zentrum der Uhrmacherei im 18. und 19. Jahrhundert. München.

KOTER, Darja (2003). Lutnja Andreasa Berra. V: CIGLENEČKI, Marjeta (ur.). Dornava. Vrišerjev zbornik. Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Filozofska fakulteta, str. 341–358.

KOLAR, Nataša (2003). Pokrajinski muzej Ptuj med letoma 1893 in 2003. Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj, 1, str. 9–13.

KOVAČEC NAGLIČ, Ksenija, ur. (2008). Dornau. Fotografski album Dornava. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

KOLAR, Nataša (2003). Ptuj v prvi polovici 19. stoletja, (razstavni katalog). Ptuj: Pokrajinski muzej. KOLAR, Nataša (2014). Viktor Skrabar. Vodnik po zgodovinski zbirki Ptuj z okolico v 20. stoletju. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, str. 24–25. Dostopno na: www.pmpo.si.

Krajevni leksikon Dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev Dravske banovine. Ljubljana: Uprava krajevnega leksikona Dravske banovine, 1937.

KOMELJ, Ivan (1983). Grad kot spomeniškovarstveni problem v času med obema vojnama. Varstvo spomenikov, 25. Ljubljana, str. 13–32.

KREMER, Brigit (2008). Nachtlichtuhren in Europa. Erstaunliche Modellvielfalt über die Jahrhunderte, 1. Klassik Uhren, 3–2008 Juni-Juli.

KOREN, Mirjana (2011). Pohištvo, (razstavna zloženka). Maribor: Pokrajinski muzej.

KRUŽIĆ-UCHYTIL, Vera (1980). Renesansni namještaj, (Znanstveno-popularno izdanje 2). Zagreb: Muzej za umjetnost i obrt.

KOROŠEC, Josip (2003). O komičnem in značajskem pri dornavskih pritlikavcih. V: CIGLENEČKI, Marjeta (ur.). Dornava. Vrišerjev zbornik. Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Filozofska fakulteta, str. 108–153. KOS, Mateja (2011). Josip Mantuani in umetnostna zbirka Deželnega muzeja. V: HORVAT, Jasna, KOS, Mateja. Zbirka slik Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana: Narodni muzej, str. 22–35. KOSI, Miha (2009). Zgodnja zgodovina srednjeveških mest na Slovenskem. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU. KOŠAK, Tina (2011). Žanrske upodobitve in tihožitja v plemiških zbirkah na Kranjskem in Štajerskem v 17. in 18. stoletju, (doktorska disertacija). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze. KOŠAK, Tina (2012). Slikarske zbirke v slovenskih gradovih: pogled skozi »Steletov objektiv«. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine slovenskih gradov, (Kronika, 60/3). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije str. 583–598. KOŠAK, Tina (2012). Saivejeva Alegorija pomladi med Gradcem, Dunajem in Ormožem. Acta historiae artis Slovenica, 17, št. 1, str. 7–19. KOŠAK, Tina (2014). Slikarske zbirke grofov Herberstein. Zbirka Erazma Friderika grofa

LAVRIČ, Ana, RESMAN, Blaž (1994). Josip Mantuani - Starosta slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. V: ŠKULJ, Edo (ur.). Mantuanijev zbornik. Ljubljana, str. 87–100. LOOMES, Brian (1981). The Early Clockmakers of Great Britain. London: NAG Press. LOZAR ŠTAMCAR, Maja (1990). Fotografije predvojnih grajskih interierjev, dragocen vir za preučevanje notranje opreme, zlasti pohištva. Kronika, 38/3. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 147–155. LOZAR ŠTAMCAR, Maja (1990). Shrambno pohištvo 17. in 18. stoletja na Slovenskem, (magistrsko delo). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze. LOZAR ŠTAMCAR, Maja (1992). Shrambno pohištvo v plemiških zapuščinskih inventarjih 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Kronika, 40/2. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 88–97. LOZAR ŠTAMCAR, Maja, ur. (1995). Gotika v Sloveniji. Svet predmetov, (razstavni katalog). Ljubljana: Narodni muzej. LOZAR ŠTAMCAR, Maja (1995). Gotsko pohištvo na Slovenskem. V: LOZAR ŠTAMCAR, Maja (ur.). Gotika v Sloveniji. Svet predmetov, (razstavni katalog). Ljubljana: Narodni muzej, str. 233–259, 297–298.

411

LOZAR ŠTAMCAR, Maja (2003). Baročne zakristijske omare v Sloveniji, (Razprave Filozofske fakultete). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 412

LOZAR ŠTAMCAR, Maja (2003). Bidermajerska knjižna omara iz dornavskega dvorca. V: CIGLENEČKI, Marjeta (ur.). Dornava: Vrišerjev zbornik. Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Filozofska fakulteta, str. 382–396. LOZAR ŠTAMCAR, Maja (2003). Upodobitev bidermajerskega interierja z gradu Šrajbarski turn. Acta Historiae artis Slovenica, 8, str. 109–123. LOZAR ŠTAMCAR, Maja (2005). Stanovanjska oprema gradu Grm v 18. stoletju. Rast, 16/6, str. 593–597. LOZAR ŠTAMCAR, Maja (2006). Pohištvo 18. stoletja na gradu Strmol. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine gradu Strmol na Gorenjskem, (Kronika, 54/2). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 275–284. LOZAR ŠTAMCAR, Maja (2008). Pleteno pohištvo v Sloveniji, (Viri, Gradivo za materialno kulturo Slovencev, 7). Ljubljana: Narodni muzej. LOZAR ŠTAMCAR, Maja (2009). Udobno opremljeni dom Anastasiusa Grüna, grofa Auersperga. V: MILADINOVIĆ ZALAZNIK, Mira (ur.) idr. Anton Aleksander grof Auersperg – Anastazij Grün: razprave. Ljubljana: Nova revija, str. 95–116. LOZAR ŠTAMCAR, Maja (2009). Stanovanjska oprema dvorca Tuštanj v prvi polovici 18. stoletja. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine gradu Tuštanj pri Moravčah (Kronika, 57/2). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 315–324. LOZAR ŠTAMCAR, Maja (2011). Pisalno pohištvo v 18. stoletju na Slovenskem. V: PREINFALK, Miha (ur.). Neznano in pozabljeno 18. stoletje na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, str. 101–119. LOZAR ŠTAMCAR, Maja (2011). Sedežno in shrambno pohištvo. V: LOZAR ŠTAMCAR, Maja (ur.) idr. Narodni muzej Slovenije: zgodovinske in umetnostne zbirke, (Viri, Gradivo za materialno kulturo Slovencev, 9). Ljubljana: Narodni muzej, str. 132–145. LOZAR ŠTAMCAR, Maja (2012). Grad kot plemiško bivališče. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine slovenskih gradov, (Kronika, 60/3). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 509–524. LOZAR ŠTAMCAR, Maja. Modifikationen der Schreibmöbel im dynamischen 19.

Jahrhundert: Zwischen Wien und Ljubljana. Provinz als Denk- und Lebensform. Der Donau- und Karpatenraum im langen 19. Jahrhundert. Internatonale Tagung, Ljubljana 26.–28. 9. 2013; v tisku. Marburger Zeitung (1. 10. 1873), letnik 12, številka 118. Marburger Zeitung (11.09.1923), letnik 63, številka 204. MLINARIČ, Jože (2002). Gradivo za zgodovino Maribora. Mariborska župnija sv. Janeza Krstnika, Poročna knjiga : 1700–1748, (Gradivo za zgodovino Maribora, 27). Maribor: Pokrajinski arhiv.

RIFFEL, Mélanie, POUART, Sophie, WALTER, Marc (2003). Toile de Jouy. Printed Textiles in the Classic French Style. London. ROŠKAR, Boštjan (2003). Konservatorski posegi na ohišju stoječe ure. V: CIGLENEČKI, Marjeta (ur.). Dornava. Vrišerjev zbornik. Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Filozofska fakulteta, str. 336–340. ROŠKAR, Boštjan, ŠTEFANIČ, Tatjana (2013). Pohištvo: veščine in skrivnosti mizarskih mojstrov, (razstavni katalog). Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož. Rundgang Führer, Deutsch, 1. Stock. Dostopno na www.hofmobiliendepot.at.

MLINARIČ, Jože (2004). Gradivo za zgodovino Maribora. Mariborska župnija sv. Janeza Krstnika, Krstna knjiga. 4, 1701–1716, (Gradivo za zgodovino Maribora, 29). Maribor: Pokrajinski arhiv.

SEMLIČ RAJH, Zdenka, OMAN, Žiga, MLINARIČ, Lučka (2012). Maribor: mesto, hiše in ljudje. Stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941. Maribor: Pokrajinski arhiv.

MOŠKON, Milena (1976). Stalna razstava umetnostne in kulturnozgodovinske zbirke Pokrajinskega muzeja v Celju, (Zbirka vodnikov). Maribor: Pokrajinski muzej Celje.

SIMONITI, Marjetica (2003). Fajančno posodje z gradu Dornava. V: CIGLENEČKI, Marjeta (ur.). Dornava. Vrišerjev zbornik. Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Filozofska fakulteta, str. 371–381.

Österreichisches Biographisches Lexikon 1815– 1950. Band 6. Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1973. OTTILLINGER, Eva B., HANZL, Liselotte (1997). Kaiserliche Interieurs. Die Wohnkultur des Wiener Hofes im 19. Jahrhundert und die Wiener Kunstgewerbereform. Wien/Köln/ Weimar. PAVŠIČ, Jernej ur. (2006). Geološki terminološki slovar. Ljubljana: ZRC SAZU. PAYNE, Christopher (1985). Stilmöbel Europas. Battenberg Antiquitäten-Kataloge. München, str. 349. PEŠEK, Ladislav (2004). Státní zámek Libochovice. Ústí nad Labem. PIRCHEGGER, Hans (1962). Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. Oldenbourg/ München. RAISP, Ferdinand (1858). Pettau, Steiermarks älteste Stadt und ihre Umgebung, topografisch-historisch geschildert von -. Mit einer Ansicht der Stadt, und einem Plane derselben sammt Umgebung. Graz. REISENLEITNER, Markus, VOCELKA, Karl (1992). Plemiška kultura v habsburški monarhiji v zgodnjem novem veku. V: CIGLENEČKI, Marjeta (ur.) idr. Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu, (razstavni katalog). Ptuj: Pokrajinski muzej, str. 37–42.

SKRABAR ,Viktor (1924). Ferdinand Raisp (1818–1898). Življenjska slika iz preteklega stoletja, Časopis za zgodovino in narodopisje, XIX, str. 1–8. STELE, France (1933). Mantuani, Josip (1860–1933). Slovenska biografija. UIFS ZRC SAZU, 2013. Dostopno na www.slovenskabiografija.si / Izvirna objava LUKMAN, F. Ksaver idr. Slovenski biografski leksikon, 5. zv. Maas - Mrkun. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka. STOPAR, Ivan (1990). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Knj. 1. Ljubljana: Partizanska knjiga: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. STOPAR, Ivan (1991). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Knj. 2. Ljubljana: Park: Znanstveni tisk: Filozofska fakulteta. SUYER, Vaso (1967). Skrabar, Viktor (1877–1938). Slovenska biografija. UIFS ZRC SAZU, 2013. Dostopno na www.slovenska-biografija.si / Izvirna objava GSPAN, Alfonz idr.: Slovenski biografski leksikon, 10. zv. Schmidl Steklasa. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. STALKER, John, PARKER, George (19712). A Treatise of Japanning and Varnishing. – London. St. Pölten konkret. Das offizielle servicemagazin der Stadt St. Pölten, 09/2013.

ŠAMPERL-PURG, Kristina (1987). Obrtniki in obrti. V: LAMUT, Brane idr. Kulturne dragotine Slovenije. Zakladi, pričevanja Ptuja in Ormoža, (razstavni katalog). Ljubljana: Cankarjev dom, str. 33–39. ŠEDIVY, Jan (1966). Iz zgodovine mariborske klasične gimnazije. Časopis za zgodovino in narodopisje, n. v. 2 (XXXVII), str. 113–137. ŠORN, Joţe (1979). Obrtništvo v slovenskem prostoru v sedemnajstletju 1758–1775. Časopis za zgodovino in narodopisje, 50, št. 1–2, str. 137–207. ŠTEFANIČ, Tatjana ur. (2009). Rodbina Leslie: iz kraljestva Stuartov v habsburško cesarstvo, (razstavni katalog). Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož. ŠTEFANIČ, Tatjana (2009). Grofje Leslieji: škotski lastniki ptujskega gradu. V: ŠTEFANIČ, Tatjana (ur.). Rodbina Leslie: iz kraljestva Stuartov v habsburško cesarstvo, (razstavni katalog). Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, str. 7–31. ŠTEFANIČ, Tatjana, ROŠKAR, Boštjan (2011). Pohištvo v ptujskem gradu. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož. ŠTEFANIČ, Tatjana, ROŠKAR, Boštjan (2012). Furniture in the Ptuj Castle. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož. ŠTEH, Bogdan (2010). Zapuščinski inventarji kranjskega plemstva s konca 18. stoletja kot zgodovinski vir, (magistrsko delo). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze, str. 72–92. ŠTUHEC, Marko (1995). Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Prešeren. Plemiški zapuščinski inventarji 17. stoletja kot zgodovinski vir, (Studia humanitatis, Apes, 1). Ljubljana: ŠKUC: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. ŠTUHEC, Marko (2009). Besede, ravnanja in stvari. Plemstvo na Kranjskem v prvi polovici 18. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica. ŠULIGOJ, Ljubica (2002). Narodnoobrambni boj na Ptuju in njegov Narodni dom: (od konca 19. stoletja do leta 1941). Časopis za zgodovino in narodopisje, 73, št. 1, str. 37–46. TOŠ, Maja (2009). Die Besitzgeschichte der Herberstein in Istrien, Krain und in der Untersteiermark, (diplomsko delo). Wien: Universität: HistorischKulturwissenschaftliche Fakultät. VIDMAR, Polona (2003). Poslikane tapete v dornavskem dvorcu. V: CIGLENEČKI, Marjeta (ur.). Dornava. Vrišerjev zbornik. Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Filozofska fakulteta, str. 283–321.

VIDMAR, Polona (2005). Pogum, moč, lepota in razkošje: vurberška galerija slik 17. stoletja. V: NEUMANN, Christoph K. idr. Podoba Turkov v Evropi 17. stoletja, (razstavni katalog). Istanbul: Univerza Sabanci: Muzej Sakipa Sabancija, str. 78–112. VIDMAR, Polona (2006). Grad Vurberk: lastniki, stavbe in oprema. V: TOŠ, Marjan (ur.). V ogledalu časa: zbornik občine Duplek. Duplek: Občina, str. 57–89. VIDMAR, Polona (2006). Grajska kapela. V: BRENCE, Andrej (ur.). Muzejske zbirke v ptujskem gradu: sprehod skozi zgodovino, pogled čez obzorje. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, str. 113. VIDMAR, Polona (2006). Lastniki gradu. V: BRENCE, Andrej (ur.). Muzejske zbirke v ptujskem gradu: sprehod skozi zgodovino, pogled čez obzorje. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, str. 37–47. VIDMAR, Polona (2006). Zbirka fevdalne stanovanjske kulture. V: BRENCE, Andrej (ur.). Muzejske zbirke v ptujskem gradu: sprehod skozi zgodovino, pogled čez obzorje. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, str. 77–103.

Barbara (ur.). Obrt na Ptujskem. Ptuj: Območna obrtno-podjetniška zbornica, str. 48–58. ŽIŽEK, Aleksander (2012). Skrivno življenje cehov: cehi Celja, Maribora in Ptuja med letoma 1732 in 1859. Celje: Zgodovinski arhiv. WALCH, Katharina, KOLLER, Johann (1997). Lacke des Barock und Rokoko. Baroque and Rococo Lacquers. München. WALWYN, Howard (2014). Fine antique clocks. Dostopno na www.walwynantiqueclocks.com. WEIGL, Igor (2001). Bakrene posode, turška kadilnica in nizozemski špalirji. Fidejkomisne premičnine grofov Leslie med 17. in 19. stoletjem. V: KAFOL, Miran (ur.) idr. Arhivi in uporabniki. Arhivi in zgodovinopisje. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, str. 15–22. WEIGL, Igor (2002). V kaftanu k cesarju, s hajduki po Gradcu in s knjižnico na Ptuju. Grofje Leslieji ter njihova mestna in podeželska bivališča v 17. in 18. stoletju. V: VIDMAR, Polona (ur.). Zapuščina rodbine Leslie na ptujskem gradu, (razstavni katalog). Ptuj: Pokrajinski muzej, str. 45–55.

VIDMAR, Polona (2007). Turkerije, orientalci in krepostni junaki, (razstavni katalog). Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož.

WEIGL, Igor (2003). O francoskih grafikah, loparjih in grofičinem strelovodu. Oprema in funkcije dvorca Dornava v 18. stoletju. V: CIGLENEČKI, Marjeta (ur.). Dornava. Vrišerjev zbornik. Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Filozofska fakulteta, str. 180–249.

VIDMAR, Polona (2009). Portreti evropskih vladarjev. V: ŠTEFANIČ, Tatjana (ur.). Rodbina Leslie: iz kraljestva Stuartov v habsburško cesarstvo, (razstavni katalog). Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, str. 80–95.

WEIGL, Igor (2003). Oprema in funkcije dvorca Dornave v 18. stoletju. V: CIGLENEČKI, Marjeta (ur.). Dornava. Vrišerjev zbornik. Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Filozofska fakulteta, str. 180–245.

VRIŠER, Sergej (1998). Baročno kiparstvo v ptujski proštijski cerkvi. V: KRANJC, Slavko (ur.). Ptujska župnijska cerkev sv. Jurija. Zbornik znanstvenega simpozija ob praznovanju 1150. obletnice posvetitve mestne cerkve in 850. obletnice “Konradove cerkve”. Ptuj: Minoritski samostan sv. Viktorina: Župnija sv. Jurija, str. 206–210.

WITT-DÖRRING, Christian (1978). Die Möbelkunst am Wiener Hof unter Maria Theresia. 1740–1780, (doktorska disertacija). Wien: Universität.

VIDMAR, Polona (2007). Galerija evropskih vladarjev na ptujskem gradu. Acta historiae artis Slovenica, 12, str. 65–86.

VRIŠER, Andreja (1993). Noša v baroku na Slovenskem, (Razprave Filozofske fakultete). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. ZADRAVEC, Dejan (2013). Ptujska obrt v zgodnjem novem veku. V: ŠTUMBERGER, Barbara (ur.). Obrt na Ptujskem. Ptuj: Območna obrtno-podjetniška zbornica, str. 61–78. ZADRAVEC, Dejan, HERNJA MASTEN, Marija (2013). Cehovska znamenja. V: ŠTUMBERGER,

WURZBACH, Constantin von (1858). Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, Band III., Cöremans - Eger. Wien.

413

Viri

Arhiv proštije Ptuj --RMK Ptuj – Sv. Jurij 1687–1743, 1743–1773, 1773–1785, 1785–1802, 1803–1822, 1822–1853, 1854–1873 414

--PMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1743, 1743–1784, 1785–1837, 1838–1865 --MMK Ptuj – Sv. Jurij 1684–1742, 1743–1784, 1785–1804, 1805–1838, 1839–1864, 1865–1885, 1885–1900 Arhiv Republike Slovenije (ARS) - ARS, SI AS 771 Gospostvo Ptuj, Inventar ptujskega gradu 1909 Deutschordenszentralarchiv, Wien (DOZA) DOZA, Ballei Österreich

Komisijski zapisnik zaslišanja prič v sporu med mestom Ptuj in grofom Vetter von der Lilie 1657 --LAA Antiquum VI, Sch. 599, Napoved vinskega davka za mesto Ptuj 1656

--šk. CXIX, ov. 1762, Plačilo ptujskemu mizarju Tobingerju 1762

--StLA, Das Herberstein-Archive, HL 36/1, 44/1

--šk. CXIX, ov. 1762, dok. 157, Račun ptujskega mizarja Petra Märnzellerja 1762

Zgodovinski arhiv na Ptuju (SI_ZAP) SI_ZAP/0003, Stara zemljiška knjiga za sodni okraj Ptuj in Ormož --knjiga 474, Četrti intabulacijski kvatern 1800–1807 --knjiga 475, Peti intabulacijski kvatern 1807–1813 --knjiga 476, Šesti intabulacijski kvatern 1813–1816

--(Gross Sonntag), šk. 214, Pobotnica ptujskega mizarja Petra Flukha 1636

--knjiga 477, Sedmi intabulacijski kvatern 1815–1818

--(Gross Sonntag), šk. 214, Pobotnica ptujskega mizarja Petra Felserja 1660

--knjiga 478, Osmi intabulacijski kvatern 1818–1819

--(Gross Sonntag), šk. 214, Pobotnica ptujskega mizarja Petra Felserja 1661

--knjiga 479, Deveti intabulacijski kvatern 1820–1822

--(Gross Sonntag), šk. 220, Pobotnica ptujskega mizarja Petra Felserja 1661

--knjiga 487, Sedemnajsti intabulacijski kvatern 1836

--(Muretinzen), šk. 253, ov. 2, Letni obračun komende Muretinci 1659/1660

--knjiga 494, Drugi ekstabulacijski kvatern 1814–1825

--(Muretinzen), šk. 253, ov. 2, Letni obračun komende Muretinci 1662/1663

--knjiga 499, Protokol zapisnikov sodnih sej ptujskega mestnega sveta 1808–1818

Pokrajinski arhiv Maribor (PAM) --SI_PAM/1212/030_00068, Naredba deželne vlade za Slovenijo o varstvu umetnin, 26. 3. 1921 Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož (PMPO) Dokumentacija Kulturnozgodovinskega oddelka PMPO --Felsner, Josef: Culturgeschichtliche Abtheilung, 12. 11. 1902 --Mantuani, Josip: Schätzungsprotokoll Hofrat Mantuani, 6. 9. 1923 --Osterberger, Alexander: Versteigerung Oberpettau / Schätzungsprotokoll Architekt Osterberger, 17. in 30. 9. 1923

--šk. CXIX, ov. 1762, Letni obračun gospostva Gornji Ptuj 1762

--knjiga 501, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1776–1811 C --knjiga 501a, Register realnih obrti mesta Ptuj --knjiga 1175, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1811–1883 A --knjiga 1177, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1811–1883 C SI_ZAP/0004, Cehi na Ptuju --šk. 1, Blagajniška knjiga cehovskega špitala na Ptuju 1827–1844 SI_ZAP/0009, Gospostvo Ptujski grad – Herbersteinov arhiv

--šk. CXX, ov. 1763, Letni obračun gospostva Gornji Ptuj 1763 --šk. CXXI, ov. 1765, dok. 133, Račun ptujskega mizarja Petra Märnzellerja 1765 --šk. CXXII, ov. 1766, dok. 141, Račun ptujskega mizarja Petra Märnzellerja 1766 --šk. CXXIII, ov. 1768, Letni obračun gospostva Gornji Ptuj 1768 --šk. CXXIII, ov. 1772, dok. 118, Račun ptujskega mizarja Petra Märnzellerja 1772 --šk. CXXIV, ov. 1790, dok. 75, Račun ptujskega mizarja Jakoba Märnzellerja 1790 --šk. CXXIV, ov. 1795/1796, Letni obračun zakupnika gospostva Gornji Ptuj 1795/1796 --šk. CXXIV, ov. 1795/1796, dok. 33, Mizarjev račun za opravljena dela 1796 --šk. CXXIV, ov. 1796/1797, Letni obračun zakupnika gospostva Gornji Ptuj 1796/1797 --šk. CXXIV, ov. 1796/1797, dok. 4, Mizarjev račun za opravljena dela 1797 --šk. CXXIV, ov. 1796/1797, dok. 39, Mizarjev račun za opravljena dela 1797 --šk. CXXIV, ov. 1797/1898, dok. 30, Račun ptujskega mizarja Jakoba Märnzellerja 1793 --šk. CXXIV, ov. 1797/1798, dok. 46 ½, Mizarjev račun za opravljena dela 1798 --šk. CXXIV, ov. 1798/1799, Letni obračun zakupnika gospostva Gornji Ptuj 1798/1799 --šk. CXXIV, ov. 1798/1799, dok. 20 Mizarjev račun za opravljena dela 1799 SI_ZAP/0009, Gospostvo Ptujski grad Herbersteinov sekretariat --šk. 1, Kupoprodajna pogodba za grad Hrastovec, 16. 10. 1915

--šk. CXV, ov. 1714, dok. D84, Obračun dela mizarskega pomočnika 1714

--šk. 1, ov. 7, Pismo Jožefa Herbersteina Viktorju Skrabarju, 17. 7. 1923

--Delni inventarni popis sob v ptujskem gradu, str. 41–42a, 43–44, 48–49, maj 1929

--šk. CXV, ov. 1725, dok. 78, Obračun dela kmečkega mizarja 1725

--šk. 1, ov. 8, Delni popis inventarja gradu Hrastovec, 10. 11. 1923

--Herbst, Hans: Schätzungsgutachten in der Entschädigungssache Herberstein …, Wien, 30. 5. 1965

--šk. CXVII, ov. 1751/1752, dok. 146, Račun in pobotnica ptujskega mizarskega mojstra Franca Wasserja 1747

--šk. 1, Skupna vsota izkupička na obeh septembrskih dražbah, 29. 11. 1923

--Muzejske akcesijske in inventarne knjige in popisi zbirk v ptujskem gradu, druga polovica 20. stoletja

--šk. CXVII, ov. 1751/1752, dok. 147, Račun in pobotnica ptujskega mizarskega mojstra Franca Wasserja 1750

Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAM) --PMK Hajdina 1786–1829 Steiermärkisches Landesarchiv, Graz (StLA) --Altes Landrecht, Pettau Stadt, 850/1,

--šk. 1, Zaključno poročilo obeh septembrskih dražb, 14. 2. 1924 --šk. 1, Pismo velikega župana grofu Herbersteinu, 2. 7. 1925

--šk. CXVIII, ov. 1755/1756, Letni obračun gospostva Gornji Ptuj 1755/1756

--šk. 1, Pismo grofa Jožefa Herbersteina upravniku ptujskega gradu Karešu, 25. 10. 1923

--šk. CXVIII, ov. 1759, Letni obračun gospostva Gornji Ptuj 1759

--šk. 1, Pismo Egona Ephrona grofu Herbersteinu, 29. 10. 1925

--šk. 1, Pismo dvornega svetnika dr. Stareta v imenu velikega župana grofu Jožefu Herbersteinu, 31. 10. 1925 --šk. 1, Seznam prodanega hrastovškega pohištva, 5. 4. 1929 --šk. 1, Korespondenca med grofom Herbersteinom in Ephronom, več pisem --šk. 1–2, Korespondenca med grofom Herbersteinom, Karešem in Skrabarjem, več pisem --šk. 2, Seznam predmetov iz graške palače grofov Herbersteinov pred prenosom v ptujski grad --šk. 2, ov. 15, Popis predmetov iz dunajskega stanovanja grofa Jožefa Herbersteina na Herrengasse 13, 1903, str. I–XXX --šk. 2, Delni inventarni popis predmetov z gradu Vurberk, 1907 --šk. 2, Inventar gradu Vurberk 1908 --šk. 4, ov. 42, Inventar opreme gradu Vurberk, 15. 06. 1780 --šk. 4, Pismo svetnika Bernasa grofu Herbersteinu, 12. 7. 1906 --šk. 4, Pismo svetnika Bernasa grofu Herbersteinu, 4. 10. 1907 --šk. 4, Kupoprodajni sklep za vurberški grad, 4. 10. 1907 --šk. 4, Pismo ptujskega župana Orniga grofu Herbersteinu, 10. 10. 1907 --šk. 4, Kupoprodajna pogodba za grad Vurberk, 14. 11. 1907 --šk. 4, Pismo ptujskega sekretariata sekretariatu v Libochovicah, 21. 11. 1907 --šk. 4, ov. 39, Pismo oddelka za prevoz pohištva pri Združenju mednarodnih prevoznikov upravitelju herbersteinske posesti v Libochovicah, 30. 11. 1907 --šk. 4, Dopis ptujskemu sekretariatu, 16. 12. 1907 --šk. 4, ov. 39, Pismo oddelka za prevoz pohištva pri Združenju mednarodnih prevoznikov herbersteinskemu sekretariatu v Libochovicah, 17. 12. 1907 --šk. 98–99, Gradivo družine Pauer --šk. 111, Načrt prvega nadstropja 1875 --šk. 111, Inventar opreme v ptujskem gradu 1875, pritličje --šk. 111, Inventar opreme v ptujskem gradu 1875, 1. nadstropje --šk. 111, Inventar opreme v ptujskem gradu 1875, 2. nadstropje --šk. 249, Dnevnik prevozov veleposesti Vurberk 1907–1908

SI_ZAP/0009, Gospostvo Ptujski grad Herbersteinov arhiv – knjige --P 353, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1860 --P 354, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1873 --P 355, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1874 --P 356, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1875 --P 357, Glavne knjige premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1876 --P 358, Glavne knjige premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1877 --P 360, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1878 --P 362, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1879 --P 364, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1879/80 --P 366, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1880/81 --P 368, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1881/82 --P 369, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1882/83 --P 370, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1883/84 --P 372, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1884/85 --P 374, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1885/86 --P 376, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1886/87 --P 378, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1887/88 --P 380, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1888/89 --P 382, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1889/90 --P 384, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1890/91 --P 386, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1891/92 --P 388, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1892/93 --P 390, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1893/94 --P 392, Glavna knjiga premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj 1894/95 --P 393, Inventar pohištva in opreme v stanovanjskih prostorih v gradu Ptuj 1901

SI_ZAP/0009, Gospostvo Ptujski grad Herbersteinov arhiv --šk. CVIII, Rentni dnevniki in priloge, Dnevnik premičnega inventarja veleposesti Gornji Ptuj za oktober 1873 --šk. CIX, ov. Rentni dnevniki in priloge, Dnevnik premičnega inventarja velegospostva Ptuj za maj 1874 --šk. CIX, ov. Rentni dnevniki in priloge, Pismo Ferdinanda Raispa grofici Mariji Tereziji Herberstein, 19. 9. 1874. --šk. CIX, ov. Rentni dnevniki in priloge, Dnevnik premičnega inventarja velegospostva Ptuj za oktober 1874 --šk. CX, ov. Rentni dnevniki in priloge, Dnevnik premičnega inventarja velegospostva Ptuj za februar 1875 --šk. CXI, ov. Rentni dnevniki in priloge, Dnevnik premičnega inventarja velegospostva Ptuj za junij 1876 SI_ZAP/0070, Rokopisna zbirka --R-16, Urbar gospostva Turnišče 1676 --R-32, Ludvik Pečko: Zgodovina minoritskega samostana in župnije sv. Petra in Pavla na Ptuju 1861 --R-33, Kronika (Ljubljana) nadžupnije sv. Jurija na Ptuju 1732–1849 --R-49, Protokol zapisnikov sodnih sej ptujskega mestnega sveta 1819–1820 --R-52, Knjiga naročnikov zdravil lekarne Pri zlatem jelenu na Ptuju 1786–1802 --R-67, Ptujski mestni statut 1513 SI_ZAP/0173, Okrajno glavarstvo Ptuj --šk. 1, ov. 3/5, Učno pismo ptujskega mizarskega ceha Frideriku Tomšiču iz Cirkovc 1855 --šk. 1, ov. 3/69, Učno pismo ptujskega mizarskega ceha Francu Toplaku iz Drstelje 1849 --šk. 1, ov. 3/65, Učno pismo ptujskega mizarskega ceha Moritzu Marnzellerju s Ptuja 1850 --šk. 2 ov. 1/7, Učno pismo ptujskega mizarskega ceha Jožefu Francu Leidlu s Ptuja 1846 SI_ZAP/0177, Arhiv mesta Ptuj --knjiga 3, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1777–1820. --knjiga 4, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1777–1820 --knjiga 5, Zemljiška knjiga realnih obrti mesta Ptuj 1820–1900 --knjiga 6, Protokol oporok mesta Ptuj 1776–1821 --knjiga 7, Repertorij zapuščinskih inventarjev 1590–1808

415

416

--knjiga 9, Protokol zapuščinskih inventarjev mesta Ptuj 1797–1804

--knjiga 2526/1, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1737–1761, 1. del

--knjiga 10, Protokol zapuščinskih inventarjev mesta Ptuj 1804–1813

--knjiga 2526/2, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1761–1777, 2. del

--knjiga 11, Skrbniški protokol mesta Ptuj 1768–1808

--knjiga 2527/1, Drugi intabulacijski kvatern 1777–1784, 1. del

--šk. 2, Protokol zasedanj ptujskega mestnega sveta 1653–1655

--knjiga 2527/2, Drugi intabulacijski kvatern 1785–1791, 2. del

--šk. 7, mapa 20, Kupoprodajna pogodba Franca Wasserja za hišo 1761

--knjiga 2528, Prvi ekstabulacijski kvatern 1777–1814

--šk. 23, mapa 61, srajčka 179, Učno pismo mizarskega mojstra Andreja Stichetla iz Sejancev 1834

--knjiga 2564/2, Protokol zapuščinskih inventarjev, cenitev in privatnih listin gospostva Zavrč 1760–1776, 2. del

SI_ZAP/0381, Fotokseroteka arhivskega gradiva (kopije arhivskega gradiva)

--knjiga 2565/2, Protokol zapuščinskih inventarjev gospostva Zavrč 1783–1790, 2. del

--šk. 36, ov. 51, Terezijanski popis lastnikov hiš v mestu Ptuj 1754

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske

--šk. 51, Dokumenti vojaškega invalidskega doma Ptuj in vojaške invalidske uprave 1751– 1759

(ZRC SAZU)

--šk. 52, ov. 1, dok. 1, Obračun prihodkov in odhodkov gradnje prve ptujske bastije 1549– 1551

akademije znanosti in umetnosti STELE, France. Terenski zapiski --zvezek XXXIV, 20. 6.–22. 6. 1925 --zvezek CXX, 6. 10. 1945

--šk. 52, ov. 11, dok. 16, Pobotnica ptujskega mizarja Wolfganga za opravljeno delo 1558 --šk. 52, ov. Požari v Ptuju 1684, Ocenjeni stroški obnove pogorelih nepremičnin gospostva Gornji Ptuj 1684 --šk. 52, ov. Požar v Ptuju, 1706 meščanski špital, Račun mizarskih mojstrov za opravljeno delo 1706 --šk. 52, Požar v Ptuju 1706 (mestno župnišče), Račun za opravljena mizarska dela 1706

Fotografije in slikovno gradivo od drugod

--šk. 52, Požar v Ptuju 1711 (mestno župnišče), Račun za opravljena mizarska dela 1711 --šk. 56, ov. Ptuj, seznami meščanov, Dimnina 1572 --šk. 56, ov. Ptuj, seznami meščanov, Herdsteuer 1708/1709 --šk. 58, Protokol zasedanj ptujskega mestnega sveta 1707 SI_ZAP/0386, Fototeka, šk. 15–IV. Fotografski album družine Warren-Lippit, 1925–1929 SI_ZAP/0391, Zemljiška knjiga – stara vrsta (kopije arhivskega gradiva; originali v StLA) --knjiga 2519/1, Tretji intabulacijski kvatern 1791–1796, --knjiga 2520, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1777–1811 A --knjiga 2521, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1777–1811 B --knjiga 2522, Zemljiška knjiga mesta Ptuj 1777–1811 D

Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije: str. 53 desno; Damjan Lindental, Zgodovinski arhiv na Ptuju: str. 27 INDOK center, Ministrstvo za kulturo: str. 13, 20, 71 spodaj, 72 zgoraj, 114–115, 121; Zgodovinski arhiv na Ptuju: str. 28, 30–31, 34 (obdelal in sestavil Damjan Lindental), 35 zgoraj, 37, 40–42, 44, 46, 49, 50 zgoraj, 51–52, 56, 58–59, 63, 66, 72 levo spodaj, 80–81, 89