2
Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož
Miheličeva galerija
Eka Alenka Vogelnik - Od lutke do karikature
Od lutke do karikature
Eka Alenka Vogelnik - Od lutke do karikature
Tanja Lužnik, Brina Vogelnik
Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož
nekatere marionete iz predstav, ki se še igrajo, pa je ponovila v tehniki ročnih lutk. Obisk na snemanju serije Sesame Street v Ameriki je odprl možnosti uporabe mimičnih televizijskih lutk. Na Televiziji Slovenija se je lotila dveh lutkovnih serij za otroke: Pozabljene knjige naših babic in Bisergore (1999 – 2007). V njih je nadgradila tehnologijo Hansonovih lutk z mehanizmom, ki omogoča premikanje ust in oči z eno roko. Razstavni projekt, ki potuje po slovenskih razstaviščih, obsega prerez avtoričinega delovanja na področju ilustracij in lutk. Premierno je bil razstavljen v mariborskem lutkovnem gledališču (spomladi 2018), potem v ljubljanski galeriji Kresija (poleti 2018) in koprskem gledališču (jeseni 2018). V letu 2019 je razstava bila na ogled že v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani in v Vipavskem križu, sedaj jo razstavljamo v Miheličevi galeriji na Ptuju. Vsaka razstava je nekoliko drugačna in se spreminja ter dopolnjuje od otvoritve do otvoritve. Na razstavi Eke Vogelnik je tako mogoče videti ilustracije iz slikanice Makalonca (MK, 1991), ki so navdihnile lutkovno predstavo in primer filmskih lutk iz lutkovnega filma En prišparan tolar (Cineast, 1998). Razstavljene so še nadrealistične maske, ki so nastale ob njenem vstopu v gledališče s predstavo Jaz nisem jaz (SMG, 1983), satirične maske za predstavo Cirkus Butale (Kinetikon KUD in CD,
3
Pred 35 leti je Eka Vogelnik vstopila v gledališki prostor z nadrealističnimi maskami v predstavi Jaz nisem jaz (SMG, 1983). V času gospodarske krize, ko je bilo težko priti do običajnih lepil in barv, jih je oblikovala iz »papirmašeja« (zmečkanega časopisnega papirja in balonov), za lepilo pa je uporabila moko in vodo (kleister). Razgibane oblike mask je poudarila še z močnimi barvnimi kontrasti. Razstavljene maske so še danes kot nove in so popeljale Eko Vogelnik na pot spoznavanja žlahtne orientalske tehnike papirmašeja. Logično nadaljevanje je bil vstop v lutkovno umetnost. Lotila se je marionet, ker so najzahtevnejša vrsta tradicionalnih lutk. So najpopolnejše lutke in pri otrocih najbolj priljubljene. Pri nas jih je razvil mojster Pengov in njegovi predstavi Žogica Marogica ter Zvezdica Zaspanka še danes polnita lutkovna gledališča. Železnemu repertoarju se je pridružila še Sapramiška in pred dvanajstimi leti predstava Kdo je napravil Vidku srajčico Eke Vogelnik. Danes je Eka Vogelnik ena največjih strokovnjakinj za marionete pri nas, ki pa jih v predstavah dopolnjuje še z namiznimi, javajkami in bunraku lutkami. Pengovovo tehniko struženja glavic iz lesa je zamenjala s papirmašejem, ki je lažji in daje več možnosti za oblikovanje in ravnoteženje lutk. Na razstavi so predstavljene izbrane marionete iz Ekinih uspešnih predstav,
Miheličeva galerija
Eka Alenka Vogelnik v Miheličevi galeriji na Ptuju
Eka Alenka Vogelnik - Od lutke do karikature Miheličeva galerija Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož 4
2004) ter posamezni gledališki plakati, scenski elementi iz TV serij in izbor lutk, ki jih je Eka naredila za predstave Kinetikon KUD in Lutkovnega gledališča v Ljubljani. V Miheličevi galeriji na Ptuju, kjer je pri postavitvi novost prav poudarek na portretih, tako premierno razstavljamo karikaturne lutke svetovnih politikov in portretne lutke slovenskih kulturnikov, ki so bile od novembra do marca razstavljene v galeriji Manzana 1 v Boliviji. Ob tem so razstavljene še ilustracije portretov gledaliških ustvarjalcev in ilustracije portretov članov njene družine (mama, sestra, hčerki in avtoportreti). Razstavo dopolnjuje serija desetih gledaliških plakatov, večina je v tehniki sitotiska, ki jih je Eka Vogelnik oblikovala med letoma 1985 in 1999 za predstave v slovenskih gledališčih.
Eka Alenka Vogelnik - Od lutke do karikature Miheličeva galerija Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož
v Ljubljani tehnike prebujanja ustvarjalnosti pri predmetu Ustvarjalno delo z lutkami pri socialnem delu. Za svoje delo je prejela številne domače in mednarodne nagrade, med drugim je trikrat prejela beograjsko Zlato pero za otroške ilustracije (1975, 1980 in 1984) in Zlati lovorov venec mednarodnega gledališkega festivala v Sarajevu za likovno opremo predstave Zgodba južnega gozda v režiji Janeza Pipana (1990).
5
Eka Vogelnik (1946) je diplomirana arhitektka in slikarka. Od leta 1975 deluje kot ilustratorka, od leta 1983 tudi kot scenografka in kostumografka ter od leta 1991 kot režiserka otroških lutkovnih predstav in TV-oddaj. Njen ustvarjalni opus obsega ilustracije več kot 30 knjig, več kot 50 uprizoritev, ki jih je likovno opremila, več kot 50 TV oddaj, ki jim je napisala scenarije, jih likovno opremila in režirala ter več kot 10 lutkovnih uprizoritev, ki jih je režirala. Med najodmevnejše projekte sodijo otroška lutkovna TV serija Bisergora (2000-2007) ter režije uprizoritev v Lutkovnem gledališču Ljubljana (Kdo je napravil Vidku srajčico, 2006, Povodni mož, 2009, Makalonca, 2012, Mojca Pokrajculja, 2015) in v Lutkovnem gledališču Maribor (Ščeper in Mba, 2018). Od leta 1998 poučuje na Fakulteti za socialno delo
6
Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož
Miheličeva galerija
Eka Alenka Vogelnik - Od lutke do karikature
7
Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož
Miheličeva galerija
Eka Alenka Vogelnik - Od lutke do karikature
Eka Alenka Vogelnik Od lutke do karikature / ilustracije, plakati, lutke Miheličeva galerija Ptuj 4. april - 12. maj 2019 Besedilo: Tanja Lužnik, Brina Vogelnik Fotografije: Ksenija Mikor Oblikovanje: Dušan Pogačar, Tribar.si Tisk: Aleksander Kelnerič, s.p. Naklada: 200 Založil: Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož Zanj: dr. Aleksander Lorenčič, direktor Ptuj, 2019 Postavitev razstave: Stanka Gačnik