M.Arch. Thesis｜Urban Renewal and Architectural Revitalization｜Post-industrial Area in Kranj by polona.kern

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA URBANISTIČNE IN ARHITEKTURNE REVITALIZACIJE INDUSTRIJSKEGA OBMOČJA OB SAVSKI CESTI V KRANJU Polona Kern | diplomantka

2001/2002 | leto vpisa 2016 | leto izdelave diplomskega dela

POVZETEK

ABSTRACT

Diplomsko delo arhitekturno in urbanistično obravnava problematiko degradiranega postindustrijskega območja, ki se je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja začelo razvijati vzdolž Savske ceste v Kranju. Glede na velikost in obvodno lego območja, neposredno bližino mestnega jedra, večstanovanjskih sosesk in krajinskega zaledja ter komunalno opremljenost in nekatere že aktivne dejavnosti, obravnavano območje, katerega ureditev je predvidena tudi v Trajnostni urbani strategiji Mestne občine Kranj 2030, predstavlja pomemben prostorski in razvojni potencial.

The thesis deals with architectural aspects and urban planning of degraded post-industrial area that began to develop in the 1920s along Savska road in Kranj. Considering the size and waterfront location, immediate vicinity of the city center, neighborhood with apartment complexes and urban fringe, combined with public utility infrastructure and already ongoing activities, the highlighted area is also included in 2030 Plan for Sustainable Development of Municipality of Kranj and represents a significant potential in spatial and development planning.

Zasnova revitalizacije temelji na omenjenih značilnostih lokacije, tekstilni zgodovini in ohranjanju industrijske dediščine ter mreženju z izbranimi obstoječimi perspektivnimi programi v mestu. Pri ustvarjanju nove vloge obravnavanega prostora v mestu in umeščanju novih programov naloga upošteva tako javni interes in potrebe mesta, kot tudi razdrobljeno lastniško strukturo ter v predlogu združuje značilnosti tržnega, ekološkega in družbenega scenarija sanacije.

The concept of revitalization is based on the above attributes, history of textile industry and preservation of industrial heritage, intertwined with a selection of promising urban programmes. The public interest, needs of the city and fragmented ownership are taken into consideration during creating and repurposing of the urban area, forming a redevelopment plan of new programmes, combining marketing, ecological, and social aspects.

Na nivoju mesta obravnavani prostor prevzame vlogo mestnega predvrta in povezovalnega člena pri vzpostavljanju zelenega sistema. Na lokalnem nivoju se območje ureja po strategiji zgoščevanja perspektivne grajene strukture in ohranjanja odprte krajine. Zaključeno območje osrednjega dela oblikuje novo razvojno cono: Razvojni center za umetnost, oblikovanje in tehnologije. Na obeh straneh se zagotovi, ohranja in preuredi odprte površine - ob sotočju se krepijo centralne dejavnosti, medtem ko se odprte površine na jugovzhodni strani uredi za potrebe rekreacije. Idejno je predvidena linija aktivnostnih točk z novimi povezavami in navezavo na obstoječe neizkoriščene aktivnostne točke vzdolž reke Save.

From city point of view the selected area becomes a city front yard and interface to establish the green system. On a local level, the revision of the area is strategically performed according to building densification and preservation of open landscape. The completed area in the main part will represent a new development zone: Development Center for Art, Design and Technology. Both sites provide, preserve, and restore open areas: the central activities are strengthened at the river confluence, while the open landscape on southeast site provides a recreation area. Concept for a line of activity points is provided using new and existing connections to currently underused activity points along Sava river.

Diplomsko delo podrobneje predstavi novo razvojno cono v osrednjeam delu območja s končnim poudarkom na enem izmed objektov, nekdanji Tkalnici, ki znotraj novega Razvojnega centra za umetnost, oblikovanje in tehnologije prevzame vlogo Ustvarjalnice.

The thesis explores into more detail the new development zone in the central part of the area, with emphasis on one of the facilities, the former Weaving Workshop (Tkalnica), which gets a new role within Development Center for Art, Design and Technology, becoming the Creative Workshop (Ustvarjalnica).

KLJUČNE BESEDE

KEYWORDS

Industrijska dediščina, revitalizacija, celostna sanacija, prenova, degradirano, urbano, območje, postindustrijski, Kranj, zeleni sistem, strategija, razvojni center, umetnost, oblikovanje, ateljeji, tekstilna, delavnica, prostorski razvoj

Industrial heritage, revitalization, sustainable development, redevelopment, adaptation, degraded, urban area, post-industrial, Kranj, green system, strategy, development center, art, design, weaving, workshop, spatial planning

KAZALO 0.0 POVZETEK

1.0 UVOD

1.1 ORIS PROBLEMA

1.2 NAMEN IN CILJI

1.3 DELOVNA HIPOTEZA

2.0 RAZVOJ IN URBANISTIČNE ZNAČILNOSTI MESTA KRANJ

2.1 STRATEŠKA GEOGRAFSKA LEGA

2.2 POZNOANTIČNA NASELBINA -> SREDNJEVEŠKO MESTO

2.3 SREDNJEVEŠKO MESTO 2.3.1 PROSTORSKI RAZVOJ DO INDUSTRIALIZACIJE 2.4 INDUSTRIJSKO MESTO 2.4.1 PROSTORSKI RAZVOJ OD VZPONA DO ZATONA TRADICIONALNE INDUSTRIJE 2.5 POSTINDUSTRIJSKO MESTO

3.4.6 STRUKTURNA ANALIZA

6.4 ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

3.4.7 ZNAČILNE STRUKTURE

6.5 ENERGETSKA ZASNOVA

3.4.8 PROGRAMSKA ANALIZA_DEJANSKA RABA OBJEKTOV

3.4.9 ZASEBNO - JAVNO - POLJAVNO

3.4.10 ANALIZA OSONČENOSTI

3.4.11 ZAZNAVNA ANALIZA

3.4.12 FOTOTEKA

4.0 URBANISTIČNI KONCEPTI REVITALIZACIJE IN ZASNOVA SANACIJE OBMOČJA

4.1. MESTNI PREDVRT

4.2. POVEZOVALNI ČLEN PRI VZPOSTAVLJANJU ZELENEGA SISTEMA

4.3. NOVA INTEGRIRANA RABA PROSTORA

4.4 ZASNOVA SANACIJE_POSTOPNA CELOSTNA SANACIJA

5.0 RAZVOJNI CENTER ZA UMETNOST, OBLIKOVANJE IN TEHNOLOGIJE

10 11

5.1 KONCEPT PROGRAMSKE UREDITVE

5.2 KONCEPT ARHITEKTURNE SANACIJE

5.3. INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA IN UMESTITEV NOVIH PROGRAMOV

5.3.1 OBJEKT APRETURA

2.5.1 PROSTORSKI RAZVOJ POSTINDUSTRIJSKEGA MESTA

5.3.2 APRETURA -> PREDVIDENO RAZVOJNO JEDRO

2.5.2 RAZVOJNA PROBLEMATIKA POSTINDUSTRIJSKEGA KRANJA

5.3.3 OBJEKT TKALNICA I.

2.5.3 RAZVOJNA PROBLEMATIKA IN POTENCIALI OBRAVNAVANEGA OBMOČJA

5.3.4 TKALNICA I. -> PREDVIDENI MUZEJ MODE IN TEKSTILA

5.3.5 OBJEKT BARVARNA

5.3.6 BARVARNA -> PREDVIDENA NAKUPOVALNA HIŠA

5.3.7 OBJEKT TKALNICA II.

5.3.8 TKALNICA II. -> PREDVIDENA USTVARJALNICA

5.3.7 OBJEKT PREDILNICA

5.3.8 PREDILNICA -> HIŠA KULTURE IN REKREACIJE

2.6 VIZIJA TRAJNOSTNEGA MESTA 2.6.1 VIZIJA MESTO <-> OBMOČJE

3.0 ANALIZE

3.1 SPLOŠNO O LOKACIJI

3.2 KRONOLOŠKI RAZVOJ

3.2.1 KRONOLOŠKI RAZVOJ_GRAJENO TKIVO 3.3 DEGRADIRANA URBANA OBMOČJA (DUO) 3.3.1 OVREDNOTENJE OBRAVNAVANEGA OBMOČJA PO MERILIH DUO 3.4 URBANISTIČNE ANALIZE

24 25 26 27

6.0 USTVARJALNICA

7.0 NAČRTI

7.1 SITUACIJA_OBSTOJEČE 1:1000

7.2 SITUACIJA_PRITLIČJA 1:1000

7.3 SITUACIJA_STREHE 1:000

7.4 SITUACIJA_PREREZ A-A 1:1000

7.5 TLORIS PRITLIČJA 1:200

7.6 TLORIS NADSTROPJA 1:200

7.7 TLORIS OSTREŠJA Z

1:200

7.8 TLORIS STREHE 1:200

7.9 PREREZ A-A 1:200

7.10 PREREZ B-B 1:200

7.11 FASADA JUG 1:200

7.12 FASADA SEVER 1:200

7.13 FASADA VZHOD 1:200

7.14 FASADA ZAHOD 1:200

7.15 FASADNI PAS_OBSTOJEČE 1:20

7.16 FASADNI PAS_PRENOVA 1:20

7.17 FASADNI PAS_BIVALNI DEL 1:20

8.0 PROSTORSKI PRIKAZI

VIRI IN LITERATURA

6.1 KONCEPT ARHITEKTURNE SANACIJE

6.2 KONCEPT PROGRAMSKE UREDITVE

6.3 PRIKAZ KONSTRUKCIJE

3.4.1 MORFOLOŠKA ANALIZA

6.3.1 OBSTOJEČA KONSTRUKCIJA

3.4.2 ANALIZA NAMEMBNOSTI

6.3.2 BIVALNI ATELJEJI

3.4.3 ANALIZA PROMETNE INFRASTRUKTURE

6.3.3 ATELJEJI

3.4.4 GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA_VAROVALNI PASOVI

6.3.4 VEČNAMENSKI HODNIK / AVDITORIJ

3.4.5 ZELENI POKROV IN NARAVNE VREDNOTE

6.3.5 PREDELNI SISTEMI

1.0

UVOD

Upad tradicionalne industrije v preteklem stoletju je v Kranju za seboj pustil ogromna degradirana območja v neposredni bližini starega mestnega jedra. Celotni infrastrukturni koridor z železnico in sklenjenim industrijskim kompleksom ob Savi je tako izgubil vlogo gonilne sile mesta. Degradacija območja je bila še toliko bolj neizogibna, ker je ta predel višinsko ločen od preostalega mesta, slabše dostopen in manj zanimiv za potencialne investitorje. Z vidika dostopnosti je problematično tudi staro mestno jedro, saj leži na strogo omejenem skalnem pomolu, ki sta ga izoblikovali reki Sava in Kokra. Novi gravitacijski centri mesta so zato od leta 2003 naprej zaradi boljše dostopnosti iz smeri avtoceste nastajali predvsem na severnem in vzhodnem robu mesta, kar je pripomoglo k nadaljnjemu izgubljanju mestne identitete. S Trajnostno urbano strategijo MO Kranj 2030 (2015) se je trend dolgoletnega izgubljanja razvojne dinamike počasi začel obračati. Projekt sanacije in revitalizacije industrijsko degradiranih urbanih območij je eden izmed ključnih razvojnih programov, ki ga narekujejo dokumenti trajnostnega prostorskega razvoja tako na evropski kot tudi na državni in lokalni ravni.

1.1 10.2 ha

Sava

MESTN

JE D R

9.1 ha

13.4 ha

16.3 ha (obravnavano območje)

ORIS PROBLEMA

Območje od sotočja Save in Kokre do Delavskega mostu je s 16,3 ha površine v okviru raziskovalnega projekta Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna priložnost Slovenije (2012) popisano kot največje od degradiranih industrijskih območij ob Savi v Kranju. Gre za stigmatiziran predel, priobalni pas je ograjen oziroma težko dostopen, v zavesti Kranjčanov območe velja za "nevidni del" mesta, čeprav leži tik pod starim mestnim jedrom. Industrijski krst je obravnavano območje doživelo leta 1926, ko je, kot druga v Kranju, tukaj začela obratovati tekstilna tovarna Intex. Ob tovarniških poslopjih je zraslo tudi nekaj bivalnih objektov, t.i. barak, namenjenih začasni namestitvi delavcev, vendar so nekateri ostali v barakah več desetletij. Po dolgem stečajnem postopku se je zemljišče ob prehodu v novo tisočletje prodalo zasebnemu kupcu, danes pa je razdrobljeno med številne lastnike in še številnejše male najemnike. Občina neposrednega vpliva na razvoj območja nima, lahko pa s prostorskimi akti usmerja razvoj dejavnosti in namensko rabo prostora. Vendar jasne prostorske vizije še ni, razen tega, kar je v grobem predstavljeno v Občinskem prostorskem načrtu (OPN, 2014), ki na desnem bregu reke Save predvideva predvsem proizvodne in centralne dejavnosti, na levem, kjer se nahaja obravnavano območje, pa deloma stanovanja, deloma pa centralne dejavnosti. Ob pomanjkanju znanja, vizije in podrobnejših prostorskih določil pa lastniki še naprej tržijo objekte in prostor za začasne, za območje čisto neprimerne dejavnosti, kar pa žal ne predstavlja nekega mehanizma za preprečevanje nadaljnjega propadanja in degradacije prostora. Pojavljajo se odlagališča, provizorni prizidki, nadstreški in podaljški, nelegalna kurišča, ipd.

1.2

NAMEN IN CILJI

S predlagano oživitvijo območja želim ustvariti nove povezave v mreži obstoječih institucij, vzpodbujati pretok skozi mestno jedro na eni strani in spoznavanje krajinskega zaledja na drugi. Hkrati bi mesto ponovno pridobilo obvodni pas kot privlačni javni odprti prostor znotraj ožjega mestnega območja. Z novimi rekreacijskimi površinami želim spodbujati aktiven in zdrav življenjski slog in z novo razvojno cono v osrednjem delu območja krepiti tehnično kreativno karierno orientacijo mladih in spodbujati vizijo inovativnega mesta. Predlagana ureditev sledi smernicam, ki jo narekuje vizija trajnostnega mesta.

9.4 ha

Na ortofoto posnetku (vir: www.kaliopa.si) je prikazan obseg degradiranih industrijskih urbanih območij ob Savi, obravnavano območje ob Savski cesti je po površini največje (povzeto po: Jereb, Budja in sod., 2008). M = 1:25000

MESTO

OSTNO

TRAJN

1.3

DELOVNA HIPOTEZA

LOKACIJA OBRAVNAVANEGA OBMOČJA + VELIKOST + ČASOVNO OBDOBJE DEGRADACIJE = ZNATEN VPLIV NA RAZVOJ MESTA RAZVOJ MESTA <-> RAZVOJ OBMOČJA Glede na velikost in delež, ki ga v mestu predstavlja obravnavana degradirana industrijska urbana cona, naloga temelji na predpostavki, da razvoj ali nadaljnje propadanje posredno vpliva na razvoj mesta in obratno. Omenjeno območje kljub nekaterim aktivnostim bolj ali manj stagnira že več kot dve desetletji, tako da s svojo fizično pojavnostjo in obstojem vpliva na dojemanje in razvoj mesta.

+++

DUO MESTO +

Shema delovne hipoteze: izraba pospeška sovisnega vpliva med deli in celoto

Če mesto teži k trajnostnemu razvoju, lahko razvoj abstrahiramo s spiralo, kjer vsaka znatnejša sprememba v enem delu vpliva na dogajanje v drugem območju. Vsaka sprememba, recimo, da pozitivna, torej vpliva na sosednje območje, kjer na podlagi lokalnih specifik ustvari svežo sinergijo v kombinaciji z obstoječimi programi, ki spet vpliva in nadgrajuje prvo območje. Velja pa tudi v negativni smeri. Nov program črpa iz obstoječih mestnih programov, ki so se izkazali za uspešne, jih obogati glede na lokalne specifike in vrača nazaj v mesto v obliki novih povezav, ki spet ustvarjajo nove možnosti in potrebe. Obravnavano območje lahko postane eno izmed novih razvojnih con mesta. Z vnosi pestrih programskih aktivnostnih con se prepreči problematična monofunkcionalnost. Prostor bo zasnovan kot odprt fleksibilen sistem, kjer se povezujejo različni uporabniki: umetniki, razvijalci digitalnih vsebin, raziskovalci, udeleženci izobraževalnih delavnic, rekreativci, sprehajalci, turisti, obiskovalci urbanih igrišč...

RAZVOJ IN URBANISTIČNE ZNAČILNOSTI MESTA KRANJ

V poglavju so predstavljeni pomembnejši dejavniki, ki so vplivali na razvoj od časa prvih naselbin do danes, ko se Kranj ukvarja s problematiko postindustrijskega mesta. Predstavljene so naravne in ustvarjene urbanistične determinante in značilnosti, ki so izoblikovale strnjeno historično jedro, ter kasnejši dejavniki, ki so sprožili suburbanizacijo, decentralizacijo in stihijski razvoj mesta.

Mestno tkivo odraža naravnogeografske pogoje, zgodovinski razvoj in funkcionalni ustroj mesta M = 1:20000

2.1

STRATEŠKA GEOGRAFSKA LEGA

PRVE NASELITVE Dobro naravno zavarovan, izjemno strm in deloma previsen konglomeratni pomol nad sotočjem Save in Kokre je bil prvič poseljen že v mlajši kameni dobi, v 4. tisočletju pr. n. št. (Leben in Sagadin, 2008). Izjemno bogata arheološka dediščina priča o skoraj neprekinjeni poselitvi skozi različna zgodovinska obdobja. Poleg varnosti, ki jo je nudila naselbina na višini, je k poselitvi pripomogla tudi ugodna lokacija ob reki in na stičišču pomembnih poti. V stari železni dobi, v času od 8. do 5. stol. pr. n. št. je prišlo do nenadne večje priselitve prebivalcev in naselbina se je prvič razširila na celotno območje sedanjega starega mestnega jedra, vključno z levim bregom Save in prostorom, kjer se danes nahaja hotel Creina. V času rimskih osvajanj je naselbina predstavljala obcestno oziroma trgovsko postajo na poti do na novo priključenega kraljestva Norik k že osvojenim pokrajinam Italije in Panonije. Intenzivna rimska poselitev je tako trajala od leta 15 do 50 pr. n. št., ko je zaradi uveljavitve kolonije Emone za nekaj časa usahnila.

ra <

Ko k

va Sa

V 4. stoletju, v nemirnih časih preseljevanja ljudstev je naselbina spet postala zanimiva, saj je predstavljala dobro zavarovano izhodišče za eno od poti proti Italiji, ki je bila takrat najbolj zaželeni cilj preseljujočih se ljudstev. Obsežno grobišče na terasah levega brega Save, v neposredni bližini obravnavanega območja ob Savski cesti, priča o preseljevanju zlasti Vzhodnih Gotov, Alamanov in Langobardov.

OBR

AVN

AVA

REGIONALNO SREDIŠČE CARNIUM OBM

OČJ

Sredi 6. stoletja se je Kranj kot tedanji Carnium prvič pojavil v pisnih virih kot najpomembnejša naselbina na območju današnje Slovenije. V 2. polovici 7. stoletja so območje naselili Slovani. (Leben in Sagadin, 2008) Prav središčnost in Kranj kot mesto srečanj (različnih narodov, sejemsko mesto, srečanje dveh rek) sta osrednji tematiki nove turistične strategije predstavljene v TUS MO Kranj 2030.

Prostorski prikaz dobro zavarovane lege skalnega pomola nad sotočjem Save in Kokre ter strnjeno tematsko tkivo srednjeveškega jedra

2.2

POZNOANTIČNA NASELBINA -> SREDNJEVEŠKO MESTO

(cerkev) + (nepozidan prazen prostor) + (obzidje z utrdbo) -> glavne urbanistične determinante, ki so bile postavljene že v antiki in na katerih se je razvilo srednjeveško mesto

S cerkvijo, oblikovanjem praznega prostora okrog nje, ki ni bil nikoli pozidan, obzidja in utrdbe je tako že pozna antika v Kranju postavila vse najpomembnejše urbanistične determinante, ki jih je nato povzelo srednjeveško mesto. (Leben in Sagadin, 2008, str. 7) OBZIDJE IN GRAD

Najstarejše obrambno obzidje s stolpi, ki je varovalo naselbino, izvira iz časa rimskih osvojitev in je bilo odkrito na savski strani kranjskega pomola v okolici gradu Kieselstein. Kasneje je bilo obzidje večkrat prezidano, dozidano in nadzidano, predvsem v obdobjih rastoče nevarnosti. Turški vpadi v 2. polovici 15. stoletja so tako pomembno vplivali na zunanjo podobo mesta, saj so obzidje takrat okrepili z nekaj novimi, v renesančnem stilu zgrajenimi stolpi in novim, do deset metrov debelim obzidjem na severni strani, kjer je bilo mesto najbolj ranljivo. Merianova upodobitev Kranja iz leta 1649 prikazuje obzidje z vsemi devetimi obrambnimi stolpi, ki izvrstno poudarijo piramidalno silhueto srednjeveškega mesta, gore v ozadju pa učinek še nadgradijo. Potreba po varnosti je prevladovala do srednjega veka, ko je srednjeveško mesto kot utrdba omogočilo tudi razvoj trgovine in s tem mesta kot središča trgovine, obrti in oblasti. Sagadin (2005) navaja, da imajo obrambni zidovi naselbine oziroma obzidje mesta večplastno vlogo: varnostno, identifikacijsko in povezovalno, v urbanizmu naselja pa velja za pomembno determinanto, ki je vplivala na oblikovne značilnosti naselbine. Košir (1993) obzidje definira tudi kot statusni simbol, saj je ustvarjalo dinamični konflikt med jedrom in periferijo. Z mestnim obzidjem zraščen grad Kieselstein temelji na ostankih antičnega obzidja in obrambnih naprav oziroma utrdb germanskih ljudstev iz 5. in 6. stoletja. Stavbni volumen gradu se je skozi stoletja večal in spreminjal, od dvorca Ortenburških škofov v 13. stoletju do renesančne mestne palače družine Khisl. CERKEV S TRGOM

Grajene urbanistične determinante historičnega jedra (obzidje skicirano po Merianovem bakrorezu Kranja iz leta 1648)

Na mestu današnje, v 15. stoletju zgrajene gotske cerkve sv. Kancijana, je že v 6. stoletju stala starokrščanska cerkev s krstilnico, Kranj pa je veljal za pomembno cerkveno središče. Prostor okoli cerkve ni bil nikoli pozidan, predvsem zaradi obsežnega pokopališča (največje staroslovansko grobišče pri nas). Trgovanje se je začelo tu pojavljati v 10. stoletju ob navezavi na glavno prometno pot, ki so jo ustrezno razširili. (Leben in Sagadin, 2008)

2.3

Tlorisno zasnovo določa ozek prostor med obema rekama z dvema mestnima vpadnicama: severna steče v mesto ob nekdanjih glavnih mestnih vratih na sedanjem Maistrovem trgu, druga pa na jugozahodni strani ob nekdanjih spodnjih mestnih vratih na današnji Vodopivčevi ulici.

Sistem trgov vzdolž osrednje komunikacije, prikaz:

SREDNJEVEŠKO MESTO

V 2. polovici 10. stoletja je bil v Kranju sedež mejne grofije Kranjske. Naselje se kot pomembno upravno središče prvič omenja v briksenških darilnih listinah 1060. Kranjski meščani se prvič omenjajo 1221, mesto samo, ki so ga ustanovili grofi Andeški, pa leta 1256. KOMUNIKACIJSKA OS

Sistem cest, prikaz: Osrednja vzdolžna komunikacija Krožna gospodarska pot Sistem prečnih povezav Glavna medkrajevna cesta

Vzdolžno obliko kranjskega mestnega tlorisa je na eni strani narekovala oblika skalnega pomola, po drugi pa je Kranj tipičen primer srednjeveških urbanih kompozicij podolžnega tipa, ki so se običajno razvile ob skozi naselja potekajoči komunikaciji in jih srečujemo po vsej srednji Evropi. Gre torej za tlorisno zasnovo z vpadno cesto kot središčno komunikacijo in njej dvema vzporednima potema, ki sta služili za dostop do dvorišč in gospodarskih poslopij, s posameznimi prečnimi prehodi. (M. Sagadin, 2008) PARCELACIJA

Prvi obrtniki in trgovci so svoja bivališča postavljali ob tržnih prostorih in prometnih poteh. Priseljencem je deželni knez v začetku 13. stoletja podeljeval zemljišča velikosti 6 x 8 m, ki so jih zapolnili delno s stavbami, delno z vrtovi. Med parcelami so bili prehodi, prvotne lesene enonadstropne hiše pa so bile s trikotnimi čeli obrnjene na trg. Dosledno izkoriščanje in pozidava razpoložljivih zemljišč na pomolu je ustvaila pogoje za nastanek bolj homogenih cestnih ostenij. Glavni trg odlikuje prostorska zaključenost, ki ima svoj izvor v sami organizaciji poteka vpadnic. ZGOŠČEVANJE

Po sredini pomola nanizane ploskve zemljišč ozadja hiš na obeh savski in na kokrški strani povezuje krožna gospodarska pot, ki je omogočala dostop do gospodarskih poslopij. Še posebej vidno iz tlorisne situacije mesta v franciscejski katastrski mapi iz leta 1826. Stara razdelitev ulic in trgov je ostala, le njihova obrobja so na škodo dvoriš in vrtov ponekod zapolnile nove stavbe.

V 15. in 16. stoletju je bila zaradi povečanega dotoka priseljencev vse večja potreba po stanovanjih. Zaradi lege na pomolu se mesto navzen ni moglo širiti, zato so nove stanovanjske površine pridobili na račun prostih površin na obrobju, tudi na škodo dvorišč in vrtov. Po opustitvi obzidja v 17. stoletju so pozidali tudi obzidni prostor. Izdelava prvih arkadnih hodnikov v 16. in 17. stoletju je omogočila tudi razvoj stanovanjskega tlorisa v notranjost dvorišč.

Tloris Kranja iz leta 1811 (vir: Arhiv Republike Slovenije)

Vse številnejše zidane hiše so počasi zapolnile ostenje trga in tako se je dobi renesanse in kasneje baroka njegov prostorninski vtis močno povečal, še posebej, ker so z novo vzdolžno orientacijo stavb in združevanjem fasad izginili prehodi, ki so v srednjem veku ločili posamezne stavbe. Tudi višinska linija trga, ki je bila v zgodnejši dobi uglašena na enonadstropnost, se je v pozni renesansi, baroku in 19. stoletju pri premožnejših meščanih dvignila za eno nadstropje in tako prispevala k prostorski učinkovitosti. (M. Sagadin, 2005)

2.3.1 Ilovka

PROSTORSKI RAZVOJ KRANJA DO INDUSTRIALIZACIJE

Britof

Vodovodni stolp Zlato polje

Kok

Struževo

Sav

Primskovo

Gorenja Sava

Center

Bratov Smuk Huje

Do obdobja intenzivne industrializacije po prvi svetovni vojni se je mesto le malo širilo izven meja, določenih z reliefom konglomeratnega pomola in ob njegovem robu potekajočega obzidja oziroma ostankov le-tega. (Pak, Slavec Gornik, 2005)

Planina



Čirče Hrastje Stražišče

Do leta 1850 Pred letom 1850 je naselitev segla predvsem v t.i. Savsko predmestje. Medtem, ko je bilo Kokrško predmestje redko poseljeno, se je naselitev na savskih terasah, kot priča obsežno arheološko najdišče, verjetno zgodila že v antiki, saj je ta del predstavljal mestno vpadnico. Leta 1256 zgrajen most je razvoj pospešil, prav tako pa je bilo območje zanimivo za obrtnike, ki so pri svoji dejavnosti potrebovali vodo (mlinarji, strojarji). Kokrško predmestje na drugi strani, se je začelo razvijati mnogo kasneje, šele s premikom pokopališča na levi breg Kokre in z urbanizacijo Hujanskih polj pod nemško okupacijo. Leta 1850 je bilo v Kranju 2019 prebivalcev, ki so naseljevali mestno jedro ter savsko in kokrško predmestje.

 Od 1850 do 1920 Po letu 1850 je širitev mestne vpadnice na severni strani (današnja Koroška cesta), dala osnovo za naseljevanje in pozidavo. Mesto se je širilo na severno obrobje, po izgradnji železnice 1870 se je pričela urbanizacija desnega brega Save, leta 1876 zgrajen most čez Kokro pa je vplival tudi na Orehek-Drulovka

urbanizacijo jugovzhodnega obrobja. Vzdolž Ceste Staneta Žagarja in Jezerske ceste so še pred prvo svetovno vojno začeli graditi vilsko četrt za premožnejše, hkrati pa so pričela nastajati predmestja. (M. Sagadin, 2008)

Prikaz prostorskega razvoja Kranja do obdobja intenzivne industrializacije po prvi svetovni vojni M = 1:20000

2.4

INDUSTRIJSKO MESTO

ŽELEZNICA

Do prihoda železnice (proga Ljubljana - Trbiž) leta 1870 je bil Kranj predvsem trgovsko in obrtno Tekstilna tovarna Anton Božič (1929), leta 1947 se s tovarno Franjo Sirc združita v IBI

IBI (1947 - 2008), nastal iz tekstilnih tovarn A. Božič in F. Sirc

Jugobruna (1928), po 2. svetovni vojni Tiskanina, leta 1961 se z Intexom združita v Tekstilindus

mesto. Železnica je omogočila razmah gospodarstva, trgovine, pivovarništva, usnjarstva, tega leta je bil postavljen tudi prvi valjčni mlin, ki velja za prvo industrijo v Kranju. Prihod železnice, elektrifikacija, vzpostavitev infrastrukture in prvi starinski industrijski stroji pa še niso predstavljali prave industrializacije. Le-ta se je v polnem pomenu besede v Kranju razmahnila šele po 1. svetovni vojni, ko je bil dodan še en ključni element, in sicer češki, nemški in poljski kapital. UMESTITEV INDUSTRIJE V PROSTOR MESTA

Tiskarna Sava (1988), danes Gorenjski tisk

Prve velike industrijske obrate, tekstilno tovarno Jugočeško, so leta 1923 postavili na desni breg Save, saj je prodnata globel med reko in železnico, neposredno ob državni cesti Ljubljana Jesenice, takrat predstavljala idealno lokacijo. Leta 1926 je sledila tekstilna tovarna Inteks na obravnavanem območju na levem bregu Save, razvoj se je pospešeno nadaljeval, obrati so zapolnili skoraj celotno globel Save in segli tudi v Stražišče in na Primskovo.

Majdičev mlin (1870 - 1922), leta 1929 predelan v elektrarno, ki s predelavami še deluje

RAZMAH INDUSTRIJE V OBDOBJU MED OBEMA VOJNAMA

Vulkan (1921), danes posluje kot Sava, d.d.

Jadransko-Posavska čevljarna (1924), od leta 1931 do leta 1941 posluje kot Iska Jugočeška (1923 - 1941), leta 1946 na temeljih Jugočeške in nemške tovarne letalskih delov ustanovljena današnja Iskra Standard, usnjarska industrija (1875), leta 1968 je bila priključena Savi Ikos, kovinska industrija (1970 - 1996) Tekstilna tovarna Franjo Sirc, leta 1847 s tekstilno tovarno A. Božič združen v IBI Intex, tekstilna tovarna (1926), leta 1961 s Tiskanino združen v Tekstilindus, leta 1991 stečaj Tekstilindus Stražišče (1928 - 1953) Mlekarna Kranj, prehrambena industrija (1938 - 2005) Tekstilna tovarna Zvezda (1939 - 2010), nastala iz barvarne A. Koliaš iz leta 1936

Kranj se je med obema vojnama razvil v pomembno industrijsko središče z močnim delavskim razredom. Če je bilo pred prvo svetovno vojno vseh industrijskih delavcev v Kranju okoli 300, je pred drugo svetovno vojno dvanajst največjih tovarn v Kranju zaposlovalo okrog 4500 delavcev, ki so prihajali iz mesta ter iz bližje in širše okolice. Od tega jih je skoraj 4000 delalo samo v tekstilni industriji. Ne samo v Kranju, tudi na nivoju Slovenije je bila tekstilna industrija dolgo časa vodilna gospodarska dejavnost. (Kresal, 2010) Veliko nekvalificiranih delavcev se je naseljevalo v mestu okoli tovarn, kar je povzročilo hud stanovanjski problem, ki pa ga ni nihče reševal, delavskih stanovanj niso gradili, zaslužki so bili pod eksistenčnim minimumom, živeli so v bedi. (Kresal, 2010) Za zdravje in higieno ni bilo poskrbljeno. Zaradi slabih razmer je prihajalo do stavk. Vsaj na področju zdravstva pa so se razmere izboljšale z gradnjo zdravstvenih domov. Okrepil se je pomen higiene, preventive, razmah je doživela medicina dela.

Planika, čevljarska industrija (1946 - 2005), nastala iz manjših čevljarskih obratov

Glavnina velike industrije je bila zgrajena nekako v prvem desetletju od začetka intenzivne

Lokacije industrije

industrializacije. (Šorn, 1960) Sredi tridesetih se je namreč začela gospodarska kriza, jugoslovanski trg se je zasičil s tekstilnimi izdelki, zato so mnoga mala podjetja propadla ali menjala lastnike. Poleg tekstilnih tovarn so nastajali tudi gumarski (Vulkan), usnjarski (Standard), čevljarski (Iska), lesnopredelovani, gradbeni, mizarski obrati ter tiskarska in predelovalna podjetja. V tem času se je začel tudi vzpon trgovskih podjetij, prvih veleblagovnic in zelo priljubljenih modnih trgovskih hiš (Adamičeva, Savnikova). Vse to je vplivalo tudi na razvoj turistične infrastrukture z novimi hoteli (Jelen, Union), prenočišči, gostilnami. (Kos, 2006)

Naraščalo je povpraševanje po delavcih brez šole, čeprav je bilo v času pospešene gospodarske rasti večkrat slišati opozorila, da bi se bilo dolgoročno potrebno preusmeriti v tehnološko zahtevnejše panoge, z manj delavci in precej višjo izobrazbo in usposobljenostjo zaposlenih. Problemov kot so stanovanje, ureditev prehrane, vključevanje v družbeno in kulturno življenje, dolgo časa niso organizirano reševali. Nekvalificirani delavci so bivali v barakah ali v sobah nacionaliziranih hiš. Ustrezna nastanitev je bila zagotovljena le strokovnjakom in kvalificirani delovni sili. Primer take nastanitve je stanovanjski blok Pokojninskega zavoda, zgrajen leta 1929. Stavba danes velja za nepremično kulturno dediščino, projektiral jo je arhitekt Vladimir Šubic, kasnejši prizidek pa je bil zgrajen po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja.

Množično priseljevanje ni spremenilo le urbanistične podobe mesta, ampak se je izoblikovala tudi povsem nova socialna in demografska slika z nacionalno raznolikostjo in neugodno socialno strukturo. (Rogelj, 2010) Leta 1910 je bilo v Kranju in bližnji okolici 3.849 prebivalcev, leta 1831 jih je bilo 13.000, 1961 že 30.853, 1991 pa 50.103, 2011 je imel Kranj z okolico 55.271, leta 2015 pa 55.857 kar Kranj po številu prebivalcev uvršča na tretje mesto med slovenskimi občinami. (vir: Statistični zavod RS) EKSPLOZIJA URBANIZACIJE Notranjost tkalnice Intexa, izdelovali so raznolike žametne, bombažne, svilene, volnene tkanine (vir: www.kamra.si)

RAZMAH INDUSTRIJE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

Obdobje druge svetovne vojne je kranjsko industrijsko dejavnost močno prizadelo. V tem času je bila tekstilna industrija pod nemško oblastjo in preurejena v izdelavo izdelkov za potrebe vojske. Nemci so vsa podjetja zaplenili in mnoge ob umiku požgali.

Po vojni je oblast s sprejetjem zakona o nacionalizaciji 1946 dosegla popoln nadzor nad gospodarstvom, kar je predstavljalo naslednji udarec za razvoj industrije, ki pa je bil sicer še vedno v vzponu. Ustanavljali so nova podjetja oziroma preoblikovali stara v duhu komunistične ideologije. Poleg tekstilne sta bili v vzponu predvsem elektrotehnična industrija s tovarno Iskra, ki je nastala na temeljih tekstilne tovarne Jugočeška in nemške tovarne letalskih delov, ter gumarska industrija, današnja Sava, ki je nastala iz Vulkana oziroma Semperita. Iz Jugobrune je nastala Tiskanina, Inteks je leta 1953 prevzel obrate starega Tekstilindusa in ukinil njegovo proizvodnjo v stari tovarni na Gašteju. Leta 1961 pa sta se Tiskanina in Inteks združila v podjetje Tekstilindus (Kresal, 2010).

Razvoj industrije je bil pospešen, saj je bila Slovenija gospodarsko najnaprednejša republika v nekdanji Jugoslaviji, delavcev pa je primanjkovalo.

Na prostorski razvoj Kranja je v dvajsetem stoletju najmočneje vplivala industrija, najprej s samo industrijsko gradnjo, zaradi množičnega priseljevanja pa posledično tudi s stanovanjsko gradnjo in razmahom negospodarskih dejavnosti kot so šolstvo, zdravstvo, kultura. Začela so nastajati velika spalna naselja: Zlato polje, Vodovodni stolp I in II, Planina I, II in deloma III. V obmestnih naseljih je prevladovala individualna gradnja. V obdobju od 1946 do 1986 so zgradili 16.682 stanovanj (Puhar, 1990: 64). ZATON TRADICIONALNE INDUSTRIJE

Kranj kot industrijsko središče Gorenjske se je ob prehodu v kapitalistični sistem začel katastrofalno spreminjati saj se predvsem delovno intenzivne panoge, ki so bile v preteklosti najbolj povezane s tradicionalnimi, južnimi trgi, zaradi slabe konkurenčnosti in tehnološke zastarelosti niso mogle prilagoditi zahtevnim zahodnim trgom. (Švarc, 2015) Po osvoboditvi je bila tekstilna industrija v Kranju na vrhu gospodarskega razvoja skoraj 50 let. V obdobju tranzicije in nekontrolirane privatizacije je najprej zatonila, potem pa v celoti propadla (Kresal, 2010).

Propad tradicionalne industrije je za seboj pustil objekte, ki so prazni, slabo izkoriščeni ali je njihova vsebina neprivlačna. Nekdanja industrijska območja v okolju predstavljajo motnjo, sočasno pa tudi razvojni potencial (lega, infrastruktura, kulturna dediščina).

PRISELJEVANJE

Po letu 1990 so se v Kranju razvijale predvsem elektrotehinčna, kovinska, strojna in kemična industrija, kar kaže, da se je težišče vendarle začelo prestavljati z delovno intenzivnih na razvojno

Stalno povečevanje proizvodnje zahtevalo vedno nove delavce. Ker je že v 50. letih v podeželskem zaledju začelo zmanjkovati delovne sile, so v Kranj sprva prihajali delavci iz manj

in tehnološko zahtevnejše industrijske panoge (Švarc, 2015).

razvitega podeželja Štajerske, Prekmurja, Dolenjske, kasneje, v 60. in 70. letih, pa predvsem delavci iz jugoslovanskih republik. Razvoj gospodarstva je šel v smeri količinske proizvodnje, ki je temeljila na delu velikega števila delavcev, le malo podjetij je vlagalo v lastni razvoj. Naraščalo

Kranj je danes iz nekdanjega pomembnega industrijskega središča postal mesto mnogih nakupovalnih središč kar je v času globalizacije običajno za postindustrijska mesta. Dolgoročno gledano taki posegi lahko razvrednotijo duh kraja in poglobijo krizo identitete mesta.

Posamezna industrijska območja tvorijo sklenjen industrijski kompleks ob Savi, od zgoraj navzdol sledijo Jugobruna, Iskra (na mestu nekdanje Jugočeške) in Intex. (vir: www.kamra.si)

2.4.1 PROSTORSKI RAZVOJ OD VZPONA DO ZATONA TRADICIONALNE INDUSTRIJE

Ilovka Britof

Poleg naravnogeografskih pogojev in omejitev so prostorski razvoj v tem obdobju v glavnem narekovali železnica, industrializacija s samo industrijsko, posledično pa tudi stanovanjsko gradnjo s spremljevalnimi in oskrbnimi dejavnostmi, zemljiška politika, ki je omogočala pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč, reforma stanovanjske politike in ustanavljanje stanovanjskih skladov v šestdesetih letih, urbanistični načrt konec šestdesetih let, ki je določil zunanjo mejo pozidave. (Pak, Slavec Gornik, 2005)

Vodovodni stolp Zlato polje

Kok



Struževo

Sav

Od 1920 do 1940

Čas med obema vojnama je zaznamovala intenzivna industrializacija in z njo gradnja velikih industrijskih objektov, stanovanjska gradnja s pripadajočo infrastrukturo pa je bila daleč v ozadju.

Primskovo

 Od 1945 do 1965 Bistvenega pomena za urbanizacijo mesta je bila kmalu po vojni sprejeta odločitev, da se kranjska industrija ne sme širiti zunaj mestnega območja (Puhar, 1990). V tem obdobju se je izoblikoval sklenjen industrijski kompleks od Gorenje Save preko železniške postaje do Savske loke na jugu. Ko so leta 1957 k mestu priključili še vseh 15 do tedaj samostojnih predmestnih naselij, se je začela pospešena urbanizacija tega prostora.

Gorenja Sava

Center

V spalnih naseljih, ki so jih gradili predvsem za industrijske delavce, je prevladovala blokovna gradnja z vmesnimi delavskimi, v bližini mestnega jedra pa tudi meščanskimi hišami. Severno od mestnega jedra so v obdobju od 1956 do 1965 zgradili stanovanjsko naselje na Zlatem polju. Podobni tip gradnje se je širil proti vzhodu, na levi breg Kokre. Posamezne bloke za industrijske delavce so začeli graditi tudi ob starih Hujah, v sosednjih naseljih ob Savi pa delavske hiše. Novi stanovanjski predeli so nastali tudi v bližini industrije v Stražišču, na Primskovem in Drulovki.

Bratov Smuk Huje



Od 1966 do 1980 Vzhodno od Zlatega polja je med letoma 1961 in 1968 nastala velika stanovanjska soseska Vodovodni stolp, kjer prevladujejo strogo po urbanističnem načrtu zgrajeni bloki (Bernik, 1970). Veliko je tudi stanovanjskih hiš. Severno od prve so konec šestdesetih let zgradili še sosesko Vodovodni stolp II, kjer prevladujejo stolpnice. Sosesko na vzhodu zaključuje športni park.

Planina

Čirče Hrastje Stražišče

V začetku sedemdesetih let so na levem bregu Kokre na 35 ha velikem zemljišču so pričeli graditi največje stanovanjsko območje v mestu. Sprva so sezidali deset štirinadstropnih stanovanjskih blokov, s katerimi so dopolnili in sanirali že obstoječe stanovanjsko naselje na Planini. Ti bloki so pomenili prehod od individualne in nizke blokovne zazidave k višji stolpični zazidavi. Sledilo je šest dvanajstetažnih objektov, kasneje pa so začeli graditi popolnoma novo sosesko Planina I z ustrezno družbeno in oskrbno infrastrukturo (Miklavčič, 1981). Tudi v starejših soseskah, ki sta bile sprva zasnovane kot spalna naselja, so se močno razširile nekatere trgovsko-poslovne dejavnosti, objekti družbene infrastrukture in izobraževalne ustanove. V tem času se je močno razmahnila gradnja enodružinskih hiš v obmestnih naseljih.

Orehek-Drulovka

Leta 1969 so zgradili objekte Gorenjskega sejma na Savskem logu. Na severovzhodnem robu mesta, na Primskovem pa komunalno obrno cono. V tem obdobju so nastale tudi nove tovarne (Exoterm, Ikos, Tekstilindus), širila pa sta se tudi oba industrijska obrata na Laborah, Sava in Iskra.

Prikaz prostorskega razvoja Kranja od vzpona do zatona tradicionalne industrije M = 1:20000

Grajeno -> Krajina => Krajina -> Grajeno Preplet dejavnosti na obrobju Specializirani poli Širjenje predmestnih naselij vzdolž vpadnic

2.5

POSTINDUSTRIJSKO MESTO

Preobrazba industrijske v postindustrijsko družbo se je v Kranju jasno odrazila kot sprememba funkcijskega in morfološkega ustroja mesta. Potekala je stihijsko, zato se danes mesto sooča s številnimi problemi v organizaciji omrežja prometnih poti,

V Kranju so se v kontekstu gradnje večstanovanjskih sosesk zametki razvoja v lokalne samozadostne subcentre pojavili v sedemdesetih ob gradnji soseske Planina, ki s 35 ha in približno 5000 stanovanji velja za največjo stanovanjsko sosesko v Kranju.

dejavnosti, zelenih površin in javnega prostora. (Čerpes, Grohar, Boršič, 2008: 4) VEČPOLNO MESTO

REK ACI RE JA

IZOBRAŽE VANJE

JA V

MESTN

ENTR DEJAV ALNE NOSTI

OS T

JE D R

ODN

IZV

PRO

Območje stanovanj, individualna gradnja

Postindustrijsko razpršeno mesto je razvojna oblika mesta, ki nastaja iz sovisnih tokov razprševanja in razsredinjanja prvotno strnjenega mesta. V splošnem velja, da današnje fizično širjenje mest zaznamujeta suburbanizacija in decentralizacija, širjenje predmestij in nastajanje novih in novih centrov. Izgubljanje prevladujoče vloge centra oziroma vpliva centralnosti pospešuje prehod iz hierarhičnega razporeda mest v vse smeri povezano omrežje vozlišč, ki jih tvorijo poli vse bolj specializiranih funkcij. Izoblikuje se večpolno mesto, v njegovi okolici se razvijajo v predmestjih ševilna obodna središča in nastajajo prava robna mesta - delovna in nakupovalna središča, ki so enostavno dostopna iz vseh smeri in imajo zagotovljene ustrezne funkcionalne ter razpoložljive razvojne površine. (Čerpes in sod., 2008) Merilo za razvoj mest v postindustrijski dobi je predvsem dostopnost z osebnim avtomobilom. V Kranju je celotni infrastrukturni koridor z železnico in sklenjenim industrijskim kompleksom ob Savi po zatonu tradicionalne industrije izgubil vlogo gonilne sile mesta. Ker je ta predel zaradi razgibanega reliefa višinsko ločen od preostalega mesta, je bila degradacija območja še toliko bolj neizogibna. Tudi zgodovinsko jedro mesta je z vidika dostopnosti v izrazito podrejenem položaju, saj skladen razvoj navzven omejuje rob skalnega pomola. Zaradi boljše dostopnosti iz smeri avtoceste, zgrajene leta 1985 in zaradi veliko odprtega prostora so novi gravitacijski centri od leta 2003 naprej nastajali predvsem na severnem in vzhodnem robu mestnega pomerija. V procesu preseljevanja centralnih dejavnosti na obrobje predstavlja poseben problem neobvladano razraščanje primestnih in izvenmestnih trgovskih centrov, ki koristijo prostorske in funkcionalne prednosti gradnje na obrobju in iz že tako podhranjenega središča še naprej odtegujejo najbolj vitalne funkcije. Svobodni trg s konkurenčnim tekmovanjem ne uravnoveša nasprotij med mestnim centrom in obrobjem, ker koristi vedno praviloma kratkoročne prednosti in takojšnje učinke vlaganja kjerkoli na omrežju. Vendar pa se samodejno nastali urbani poli lahko kažejo tudi kot priložnost za razbremenitev mestnega središča in razišljanje o novih, inovativnih in integriranih okoljih. Novo mestno okolje zaznamuje soobstoj raznoterih in nasprotujočih si, razvojno neodvisnih in med seboj konkurenčnih entitet.

Območje stanovanj, visoka izraba zemljišč Krajina

RAZVOJ PREDMESTJA

Degradirano območje ob Savi Nekdanja vaška jedra Avtocesta Železnica Kompaktno mestno območje Meje občine

Poleg nastanka obodnih središč oziroma malih robnih mest, so se s širitvijo mesta v zaledje počasi povezali predmestni predeli, prvotno vaška naselja in zaselki v zvezno trakasto somestje tudi izven meja razvojnih krakov mesta v širšo regijo.

"Sprva kot spalna naselja (Vodovodni stolp, Zlato Polje) vezana na mestno središče, potem misel o vzpostavitvi bolj samostojnega, prostorsko bolj ali manj zaključenega urbanističnega organizma t.i. soseske. Ta naj bi vključevala trge, ulice, drevorede itd. in bi zadovoljevala osnovne življenske potrebe prebivalce, skrbela za izobraževalno ter športno dejavnost, imela bi pošto, banko, lekarno itd. Ideja razvita v sedemdestih in osemdesetih na Planini, ki predstavlja danes največje stanovanjsko območje v mestu (Avguštin, 1999b: 464) " Kasneje so se stanovanjske soseske zlasti na lokacijah ob pomembnejših prometnicah počasi zlile s predmestno pozidavo v večjo urbano aglomeracijo: v dveh krakih proti

severu preko avtoceste, na jug preko Stražišča in Bitenj proti Žabnici ter proti jugovzhodu ob reki Savi. Dalje pa mesto prek predmestnih naselij organsko prehaja v podeželsko zaledje. VLOGA KRAJINE

Kot prehaja razpršeno mesto v odprto krajino brez prekinitev in ostrih meja, se tudi krajina v razpršenem vzorcu večjih ali manjših segmentov odprtega prostora prenaša v mesto. Krajina povezuje grajene strukture v celoto tako, da je zagotovljena prepustnost tokov in stalno odprta možnost za nove ureditve. Podobno kot v grajenih strukturah, kjer se istočasno odvija več dejavnosti, postaja hibridna tudi mestna krajina, tako kot so meje med odprto krajino, podeželjem, predmestjem in mestom vse bolj zabrisane, je tudi vsaka mestna površina hkrati oboje trg in vrt, ulica in park, cesta in krajina. Za razliko od običajnih urbanističnih predpostavk, ki izhajajo iz grajenega prostora, izhaja torej sodobno urejanje mesta iz vidikov odprtega prostora in temelji na okoljski etiki. (Čerpes in sod., 2001) Mesto naj torej omogoča prost pretok zelenega sistema, ki ga sestavljajo različne mestne krajine. Posamezne morfološke enote praviloma mešanih funkcij ustvarjajo pester urbano-krajinski mozaik. Hibridno mestno krajino sestavlja niz posameznih ambientov odprtega in grajenega prostora, ki odgovarjajo določeni programski ali prostorski specifiki. Ne gre torej samo za rekreativni vidik zelenih površin, vezan na prosti čas, temveč tudi za bivanje in delo v kakovostno urejenem odprtem prostoru.

Kranj ima z izjemo srednjeveškega jedra, poslovno-upravnega in trgovsko-poslovnih središč visok delež zelenih površin, ki predstavljajo možnosti za izboljšanje kakovosti bivanja, zadovoljstva prebivalcev, sooblikujejo podobo in strukturo mestnega prostora in vzpostavljajo ekološko ravnovesje. Vendar so zaradi ohlapno opredeljenih funkcij, vsebin in značilnosti izpostavljene pritiskom stihijskega razvoja. Trenutno dejavnost zanje izbirajo investitorji, katerih namen je trženje s prostorom in tako površine, ki bi morale biti namenjene zelenju, športu in rekreaciji zasedajo stanovanjski, poslovni, trgovski objekti, parkirišča... (Šparovec, 2008: 1)

Shematični prikaz modela večpolnega postindustrijskega mesta Kranj z opredelitvijo osnovnih struktur mestnega organizma M = 1:40000

2.5.1 Ilovka Britof

PROSTORSKI RAZVOJ POSTINDUSTRIJSKEGA KRANJA

Kranj v zadnjih desetletjih doživlja podoben razvoj kot druga večja slovenska mesta ob hkratnih procesih suburbanizacije, dezurbanizacije, reurbanizacije. Bivalna pa tudi centralna funkcija se, poleg mnogih ostalih dejavnosti, umikajo iz strnjenega zgodovinskega mestnega jedra in iz ožjega mesta nasploh, saj se zlasti na mestnem obrobju razvijajo poslovno-trgovsko-storitvene dejavnosti, stanovanjska gradnja pa se širi v predmestna naselja.

Vodovodni stolp Zlato polje

Poleg gospodarske in politične krize v obdobju po letu 1980, je "

Kok

Struževo

Sav

Primskovo

(Čerpes, Grohar, Boršič, 2008: 4)

Z novim ciklom urbanizacije v obdobju gospodarske konjunkture pred letom 2008 beležimo izgradnjo trgovskih središč in novih stanovanjskih kapacitet na mestnem obrobju. Sicer so tovrstni centri izvir ekonomskih, socialnih in kulturnih tokov, vendar bi se njihovo nastajanje moralo podrejati trajnostni viziji mesta. Sprva se je z gradnjo trgovskih in poslovnih objektov komunalna cona na Primskovem razširila do obvoznice na vzhodu. Leta 2003 so na območju Gorenjskega sejma v Savskem logu zgradili trgovsko središče Supernova in pri tem uničili pomemben del kulturne dediščine "

Gorenja Sava

Center

Bratov Smuk Huje

" (Vodopivec, 2015: 169) Leta 2007 so zgradili trgovski kompleks Qlandia. Posegi v tisto območje so bili sicer zaradi interventnega zakona o varstvu kmetijskih zemljišč ustavljeni že ob gradnji soseske Planina III, vendar so leta 2004 ob dopolnitvi planskih dokumentov to območje znova opredelili kot stavbna zemljišča, namenjena stanovanjskim in centralnim dejavnostim. (Delo, št. 35, februar 2007) Leta 2008 je bil ob vzhodni obvoznici med Primskovem in Qlandio zgrajen multipleks Planet Tuš.

Planina

Čirče Hrastje Stražišče

Večstanovanjska gradnja v Kranju se je po letu 1980 upočasnila, se je pa prav tako širila predvsem proti vzhodu, zgradili so soseski Planina II in III skupaj z objekti spremljajočih dejavnosti in infrastrukturo (Miklavčič, 1981). Planina I, II, III so danes trije med seboj ločeni deli stanovanjske soseske Planina (35 ha, 5000 stanovanj). V letu 2007 so namesto zelenic in parkirišč na Planini II zgradili še dva stanovanjska objekta s skupno 158 stanovanji (Dobro jutro, št. 96, februar 2007). Leta 2009 so ob Qlandii zgradili sosesko Mala Jerebika. Istega leta so ob sotočju Save in Kokre zgradili novo stanovanjsko sosesko Sotočje. Leta 2013 je bila zaključena gradnja dvorca Jelen. V ožjem mestu izven mestnega jedra se gradijo poslovno-stanovanjski objekti. Predmestna naselja se v dveh zveznih krakih širijo proti severu preko avtoceste, na jug proti Žabnici in ob Savi proti jugovzhodu. Poleg stanovanjskih se tu širijo storitvene dejavnosti in krepijo lokalna trgovsko-poslovna središča.

Orehek-Drulovka

Prikaz prostorskega razvoja postindustrijskega Kranja M = 1:20000

Severozahodni rob mesta pa je postopoma dobival vlogo športno-izobraževalnega dela Kranja. Ob obstoječem šolskem centru z dijaškim domom so leta 1997 zgradili večnamenske športne dvorane, leto kasneje Fakulteto za organizacijske vede in leta 2007 novo Ekonomsko gimnazijo.

2.5.2

RAZVOJNA PROBLEMATIKA POSTINDUSTRIJSKEGA KRANJA

Analiza razvojne problematike Kranja na modelu postindustrijskega mesta prikazuje očitno sovisnost posameznih delov mesta in njihov vpliv na delovanje mestnega organizma kot celote. Problematika mestnega območja je hkrati odraz, posledica pa tudi vzrok problematike mesta, kar velja tudi na nivoju regije, države in višje, saj gre za vpliv globalnih razvojnih, ekonomskih, političnih in drugih faktorjev.

Da bi obravnavan del mesta programsko umestili ter ustvarili smiselne fizične in funkcionalne povezave in navezave znotraj mestnega organizma, najprej povzemam razvojno problematiko in izzive na nivoju MO Kranj. V oktobru 2015 je bila namreč v sklopu Trajnostne urbane strategije MO Kranj 2030 izvedena oziroma dopolnjena Socio-ekonomska in okoljska analiza, kjer so izpostavljene prednosti, slabosti, razvojni izzivi in tveganja na področjih upravljanja mesta, gospodarstva, tehnologije in znanja, okolja in prostora ter prebivalcev in socialne vključenosti. GLAVNI RAZVOJNI IZZIVI Podoba mesta in razvojna energija: Kranj potrebuje pospešeno gospodarsko transformacijo iz industrijskega v podjetno mesto na temelju modernih tehnologij, storitev in turizma. Regionalna vloga Kranja: Le koncentracija kakovostne ponudbe delovnih mest, stanovanjskih, storitvenih in oskrbnih funkcij zagotavlja potencial urbanega središča, kamor se steka širše območje. Urbani razvoj in razvoj podeželja: Večina prebivalstva (75 %) živi v ožjem urbanem delu občine, ki se sooča s specifičnimi problemi starega Kranja, urbanih in primestnih sosesk ter degradiranih urbanih površin. Na drugi strani pa je mestno središče zlito s predmestnimi naselij, ki prehajajo v hribovsko-gorsko zaledje, ki terjajo boljšo povezanost z mestom. Delovna mesta: Vzpostavitev podpore podjetništvu in inovativnosti, zaposlovanje mladih, prijazno poslovno okolje.

Mestno jedro Obravnavano območje Obrisi grajenega Cestno omrežje, debeline po pomembnosti Reki Sava in Kokra Kompaktno mestno območje

Koncentracija IKT podjetij in tehnologij: Že vzpostavljen Razvojni center IKT daje osnovo za nadaljno rast. Vzpostavitev koncepta pametne skupnosti v podporo učinkovitemu in trajnostnemu upravljanju mesta predstavlja enega neizkoriščenih notranjih potencialov. Promet: Glavna izziva sta trajnostna mobilnost ter pretočnost in povezljivost, saj se zaradi spremenjenih dnevnih prometnih tokov se mesto sooča s slabo pretočnostjo vpadnih oz. obvoznih cest. Povezave med mestom in podeželjem so potrebne posodobitev z vidika varnosti. Kolesarsko in peš omrežje je v zametkih, mestni potniški promet pa neizkoriščen. Upravljanje z naravnimi viri in podnebne spremembe: Pospešeno uvajanje novih pristopov in rešitev na področju obremenjevanja zraka in upravljanja z energijo ter varovanje kmetijskih zemljišč in lokalna proizvodnja hrane. Mladi in mlade družine: Za zagotavljanje dolgoročne demografske in gospodarske vitalnosti mesta se posebna skrb nameni življenjskemu okolju, ki bo naklonjeno mladim in mladim družinam. Prostorska politika: potencial degradiranih območij in ohranjenega naravnega prostora v mestu in njegovem zaledju. Revitalizacija starega Kranja: Zgodovinsko jedro mesta je bilo v zadnjih letih deležno obsežne prenove odprtih površin, komunalne infrastrukture ter najpomembnejših objektov kulturne dediščine. Prostorski prenovi še ne sledita ekonomska in socialna oživitev. Spreminjanje življenjskega sloga: Prebivalci Kranja visoko vrednotijo aktivno preživljanje prostega časa in skrb za zdravje. Zato zagotavljanje široke dostopnosti do programov, dogodkov in javne infrastrukture na področju kulture, športa, socialnega varstva, zdravstva, medgeneracijskega sodelovanja, vseživljenjskega učenja predstavlja pomembno izhodišče prihodnjega delovanja.

Razvojna problematika Kranja, rezultati socio-ekonomske in okoljske analize opravljene v okviru TUS MO Kranj 2030

2.5.3

RAZVOJNA PROBLEMATIKA IN POTENCIALI OBRAVNAVANEGA OBMOČJA

Posameznega območja ne moremo popolnoma izolirati in obravnavati ločeno od ostalega mesta, ker se vpliv širi na bližnjo in tudi bolj oddaljeno okolico - nek predel lahko predstavlja dodatno spodbudo pri razvoju ali pa pri propadanju sosednjega. V tako degradiranem stanju kot je sedaj, obravnavano območje deluje na okolico izrazito negativno. Okolica pa, čeprav se hkrati ukvarja z njej lastno problematiko, vseeno predstavlja razvojno vzpodbudo, zaledje, ki je bogato z izjemno kulturno in naravno dediščino. Ko okrepimo en pol neposredno okrepimo in vsebinsko obogatimo tudi okoliške predele, vzajemno ustvarjamo nove razvojne potenciale... Z učinkovitim medsebojnim večplastnim povezovanjem pa posredno vplivamo na kvaliteto celotnega mestnega organizma. Zato je celostna vizija pri revitalizaciji območja temeljega pomena - na nivoju mesta je treba poiskati ustrezno programsko in razvojno vlogo ter hkrati analizirati stanje in preveriti lokacijske zmožnosti.

TUS MO Kranj 2030 v skladu s trajnostnimi načeli navaja, da je potrebno prednostno revitalizirati degradirana industrijska območja in izkoristiti njihov razvojni potencial. Hkrati si občina na prvem mestu seveda želi gospodarskega preboja, inovativnega podjetniškega okolja in spodbudne razvojne klime ter kot eno od ovir pri razvoju navede pomanjkanje primernih poslovnih lokacij za takojšnjo uporabo, "v novem OPN so predvidene nekatere dodatne lokacije, vendar pa je njihova aktivacija povezana z visokimi stroški komunalnega opremljanja", poleg tega gre za zelo razpršene površine. Na drugi strani so DUO komunalno že opremljena in se nahajajo v ožjem mestnem območju, vendar aktiviranje poleg "razpršenega lastništva, stečajev in neustrezne gradnje" preprečujejo "administrativne ovire v prostorskih aktih" in "primanjkljaj načrtovanja in znanj upravljanja kompleksnih urbanih podsistemov: DUO,...". Občina se vidi kot "aktivni partner pri spodbujanju povezovanja lastnikov, pripravi prostorskih aktov in komunalnem opremljanju, kjer se bodo lastniki združevali v celostne programe revitalizacij". Stanje na terenu seveda pokaže, da zasebne lastnike, ki upravljajo z objekti na obravavanem območju prednostno zanima samo takojšnje trženje. Zaradi degradirane lokacije so najemnine nižje, kar privablja določen segment podjetij. Tudi nadzor je bolj ohlapen, v prostor se posega stihijsko, brez vizije, ker v tem času in prostoru velja, da je dobro, da se vsaj nekaj dogaja, čeprav so, dolgoročno gledano, vsi na izgubi. Na drugi strani je del območja pred leti odkupil in saniral Stanovanjski Sklad RS z namenom zgraditi novo večstanovanjsko sosesko. Projekt je v mirovanju. Graditi stanovanja v takšnem predelu brez celovite predhodne sanacije ni smiselno (za primerjavo: stanovanja v sicer izjemno lepi in sodobni soseski Sotočje, zgrajeni leta 2010, ki na eni strani "gleda" na obravnavani industrijski predel, so bila med najslabše prodajanimi v Sloveniji). Poleg tega imajo ostali številni lastniki svoje ambicije. OPPN je v postopku priprave, vendar so dogovori težavni. Tako se je vzpostavilo nekakšno letargično stanje, kjer so vzroki in posledice v pasivnem ravnotežju, status quo pa nekateri s pridom izkoriščajo. Protiutež tej in ostalim velikim degradiranim površinam predstavlja zelena okolica, sotočje Save in Kokre s kanjoni, primestni gozdovi in okoliško hribovje. Dejstvo pa je, da trajnostna raba dobrin še ni zadosti vgrajena v sisteme načrtovanja in upravljanja, niti v zavest prebivalstva. To ikonično sotočje, na katerem temelji tudi nova strategija razvoja turizma "Kranj kot mesto srečanj (različnih narodov skozi zgodovino, sejemsko mesto in tudi mesto, kjer se srečata dve reki)" je zanemarjeno, težko dostopno, ograjeno in zaradi splošne degradacije območja vzdolž Save izjemno neprivlačno, tako da v zavesti Kranjčanov nima nikakršne praktične vrednosti oziroma tako rekoč ne obstaja.

Cestno omrežje, debeline po pomembnosti Reki Sava in Kokra

Prikaz razvojne problematike in potencialov obravnavanega mestnega območja

Čeprav krajina predstavlja eno od bistvenih kvalitet mesta, "urejanje poti, igrišč, trim poti in tematskih poti ni sistematično in celostno, prav tako lokacije niso povezane v varno omrežje kolesarskih in pešpoti med mestom in zeleno okolico". V trajnostni viziji so predvideni novi odseki kolesarskih in peš poti, vendar ne na obravnavanem območju, kar je ponovna izguba v preteklosti že zapostavljenega razvojnega potenciala. O tem priča leta 1931 objavljen prispevek z naslovom Kako je Kranj postal industrijsko mesto in kako postaja letovišče: "Akoravno je v mestu osredotočena tolika veleindustrija, je in ostane Kranj kljub temu prvovrstvo in nad vse priporočljivo subalpinsko klimatsko letovišče obkroženo z lepimi smrekovimi gozdovi. Klima je izvrstna, oster, zdrav planinski zrak, dvoje javnih kopališč in možnost številnih izletov v prekrasno gorsko okolico vse to ga v polni meri usposablja kot ugodno letovišče vsem oddiha potrebnim in kot uspešno okrevališče za bolne na pljučih, živcih in za rekonvalescente.... Dobre pol ure hoda je do Zarice in od tam k divje romantični savski soteski, ki je med najlepšimi na Gorenjskem in ima pridevek "Kranjski Vintgar". Poleg te in ostalih promenad ob Savskem drevoredu in Kokri se nudi še nešteto lepih sprehodov." Danes je soteska Zarica potopljena v akumulaciji Mavčiče, kopališč ni več, sprehajalnih drevoredov prav tako ne, prometna preobremenjenost in industrija močno zmanjšujeta kakovost zraka, k čemur pripomore tudi šibka prevetrenost in temperaturne inverzije kot posledica kotlinaste lege.

Obstojnost dinamičnega sistema razpršenega mesta se povečuje s stopnjo kompleksnosti v prostoru, kar dosežemo s povezovanjem krajinskega in urbanega sistema, z omogočanjem neposrednega dostopa do različnih omrežij in povečevanjem učinkovitosti oziroma preglednosti sistema z zgoščevanjem fizičnih struktur v vozliščih omrežij, v željenih smereh in na dosegljivih razdaljah. Slike spodaj so shematični prikazi uravnavanja dinamičnega sistema mesta s konceptom omrežij in strategijami kot so mreženje, plastenje, razpršena koncentracija.

Kra pre nj - se dvid ve eno r

Širitev in zgoščevanje do meja novega zunanjega cestnega obroča IZOBRAŽEVANJE + TURIZEM + BIVANJE

Kok

leta

lišč

Lju

blja

vzh

ZDRAVSTVO

Zlato polje

JE DO ER JU PR EP

Kranj - vzhod

DR A

RA ZM

OS TI

AV N

TD EJ

enic

CENTRALNE + STORITVENE FUNKCIJE + KULTURA + TURIZEM

Jes

Sav

ŠPORT DRŽAVNEGA POMENA Vodovodni stolp II (KREPITEV)

Obravnavano območje

Mestne zelene in odprte površine

Predviden zunanji cestni obroč

Stanovanjsko območje

Grajeno tkivo

Predvidena hitra železniška povezava

Reki Sava in Kokra z zelenim zaledjem: glavna vzdolžna zvezna krajinska pasova

Prenovljeni notranji cestni obroč

Mestne četrti, krepitev lokalne samooskrbe, samozadostnosti

Prometno omrežje M = 1:40000

Smernice za urejanje so povzete po J. Koželju in I. Čerpes s sodelavci in izhajajo iz domneve, da so najbolj odločilni dejavniki sodobne in prihodnje urbanizacije globalizacija, individualizem, okoljska kriza, nestalna zaposlitev. SOŽITJE STRNJENEGA IN RAZPRŠENEGA MESTA

strukturira jasno prepoznavna hierarhija odnosov med tematskim in netematskim tkivom, medtem ko nastaja kot omrežje bolj ali manj avtonomnih in neodvisnih delov, ki nima pravilnega vzorca. (Čerpes, Blejec, Koželj, 2008) Sodobno mesto je dinamičen sistem, ki ga ne moremo uravnavati z enostavnim razmeščanjem in grupiranjem ločenih funkcionalnih oziroma stavbih enot, ampak je treba vzpostavljati povezave med vsemi elementi mesta, da bi lahko tvorili koherenten sistem, sposoben stalnega preobražanja brez prevelikih funkcionalnih motenj. Pri razporejanju dejavnosti moramo ohranjati zveznost mestnega prostora in njegovo prehodnost po načelu anticoninga, ki temelji na prepletanju različnih, vendar med seboj kompatibilnih rab oziroma dejavnosti. (Čerpes, 2001: 321)

Obravnavano območje z nedoločeno funkcijo

Obstoječe cestne povezave

Jedra naselij, mikrolokalna središča

Mreži kolesarskih in peš poti

Kombiniranje komplementarnih funkcij

Kompaktno mestno območje

VIZIJA TRAJNOSTNEGA MESTA

Načrtovanje in uravnavanje razvoja posameznih mestnih predelov izhaja neposredno iz načel trajnostnega razvoja regionalnega merila. Vsaka zgostitev na urbani mreži naj bi predstavljala avtonomen, v prostorski delitvi funkcij specializiran del, raznolik glede na lokalne posebnosti, prednosti in potenciale ter nenadomestljiv glede na sinergetski učinek komplementarnih dejavnosti, ki se v njem odvijajo. Z mreženjem in povezovanjem na več ravneh in v različnih smereh poli soustvarjajo komleksen urbani regionalni mozaik.

NJA

Kompaktno mestno območje

VOD

2.6

IZ PRO

Mestno jedro

Prečne krajinske povezave - shematično

Omrežje odprtih prostorov M = 1:40000

Mestno jedro

Stanovanjsko omrežje in omrežje polov specializiranih funkcij M = 1:40000

Kompaktno mestno območje

KONCEPT OMREŽIJ Trajnostno mesto je torej kombinacija obeh, in oziroma in mesta v skupnem modelu . V večpolni regiji se posamezni centri specializirajo glede na lokalne prednosti in potenciale, med njimi ni jasno odrejene hierarhije. Uvajanje trajnostnega razvoja torej postavlja v ospredje politiko regionalnega razvoja, ki temelji na naslednjih splošnih ciljih: povezava mest in podeželja v regionalni urbani sistem; oblikovanje omrežij skladno z naraščajočo specializacijo in delitvijo dela; povezovanje omrežij različnih ravni, kombinacija lokalne in regionalne strnjenosti, ki jo zagotavljajo učinkovite prometne povezave med avtonomnimi enotami; enakovreden dostop do infrastrukture in informacij tudi v pasivnih območjih; zmanjševanje odvisnosti od osebnega avta z racionalizacijo prometnih tokov; vzpodbujanje intermodalnih sistemov vseh vrst.

V splošnem načela trajnostnega razvoja ponujajo raznovrstne specifične rešitve in različne oblike urbanizacije, ki med seboj součinkujejo: koncept decentralizirane koncentracije (samooskrbna naselja povezana z javnim potniškim prometom) koncept mešane rabe (kombiniranje kompatibilnih rab, ustvarjanje pogojev za stalen tok dejavnosti v mestu, zmanjševanje števila in razdalj nujnih voženj) koncept nekonkurenčnih robnih središč (omejevanje gradnje robnih mest, izvenmestnih trgovskih centrov, zabavišč, rekreacijskih centrov, ipd., ki bi lahko osiromašili enakovredno strukturo ponudbe znotraj mest in mestnih središč) koncept gentrifikacije (ohranjanje stopnje urbanosti in delež prebivalstva višje socialne ravni v mestnih središčih) koncept mestne krajine (ohranjanje odprtih, zelenih in rekreacijskih površin v mestnem središču, povezanih v prehoden zeleni sistem)

OMREŽJE ODPRTIH PROSTOROV: Prva shema prikazuje vzpostavitev zelenega sistema s povezavo mestnih zelenih in odprtih površin z gozdnim, kmetijskim in podeželskim zaledjem. Rečna pasova, ki vzdolžno delita mesto, predstavljata velik potecial za povezovanje naravnega okolja in grajenega tkiva. Glavnim vzdolžnim smerem se smiselno vstavljajo prečne povezave. Z ureditvijo rečnih bregov bi tako na obravnavanem območju kot tudi na nivoju mesta celostno poudarili urbanistično identiteto mesta in pridobili izjemno kvalitetne sprehajalne povezave ter tako oživili in medsebojno povezali tudi grajene strukture. Mozaična struktura praznega in polnega omogoča vsem neposreden dostop do odprtega prostora in izenačene pogoje. TUS MO Kranj 2030 glede obvodnih površin načrtuje samo ureditev manjšega dela kanjona Kokre. PROMETNO OMREŽJE: Kot prikazuje druga shema je za vzpostavitev trajnostne mobilnosti bistvena razvejana mreža privlačnih kolesarskih in peš poti, urejeno omrežje javnega prometa, parkirišč in uvajanje ostalih oblik prometa kot so park and drive, car pooling, ipd. TUS MO Kranj 2030 načrtuje prometno razbremenitev mestnega središča z realizacijo novega zunanjega cestnega obroča in okrepljeno navezavo na avtocesto z uvedbo tretjega priključka Kranj – sever. Notranji cestni obroč na južni strani po novem meji na obravnavano območje. Predvidene so nove kolesarske in pešaške povezave, vendar ne vključujejo obravnavanega območja ob Savi. STANOVANJSKO OMREŽJE IN OMREŽJE POLOV SPECIALIZIRANIH FUNKCIJ: Z usmerjenimi zgostitvami fizične strukture in dejavnosti na vozliščih omrežja se povečuje učinkovitost in preglednost urbanega sistema. Z zlaganjem in prelaganjem različnih progamskih plasti pa povečujemo njegovo kompleksnost, pestrost in posledično obstojnost. Pestrost ustvarjajo nove povezave in odnosi med programi. Krepitev mestnih četrti v samozadostne in samooskrbne skupnosti. Omejitev rasti robnih mest, krepitev obstoječe mreže oskrbe in storitev.

Inovativno mesto

Trajnostna urbana strategija MO Kranj 2030

Mesto mladih

Turistično mesto

Povezano mesto

Aktivno mesto

Zdravo mesto

Čisto mesto

Lokacija

Problematika

Razvoj skozi čas

Krepiti inovativnost in gospodarski napredek Kranja  Poslovna lokacija Kranj: proaktivna, konkurenčna in atraktivna  Mladi prebojniki: ustvarjalnost, inovativnost in podjetnost mladih  Coworking Kovačnica: podporno okolje za zagon in rast inovativnih podjetij  Zaposlitvene iniciative: lokalna samooskrba, krožno gospodarstvo, socialno podjetništvo  Pametna skupnost: referenčno mesto za uvajanje novih rešitev na osnovi IKT tehnologij Skrbeti za dostopno, kakovostno in ustvarjalno okolje za otroke in mladino

 

Dostopnost in kakovost prostora ter nadgradnja lokalnih vsebin v OŠ in vrtcih Razvoj modernih, potrebam gospodarstva prilagojenih programov sekundarnega in terciarnega izobraževanja  Nadgradnja izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja  Mladinska politika Razvijati kulturno živahno in turistično prepoznavno mesto  Objekti z vsebino  Trženje mesta in upravljanje procesa prenove starega Kranja  Prepoznavna turistična destinacija  Aktivno varovanje dediščine kranjskega podeželja  Središče kulturne ustvarjalnosti in umetniških dosežkov Vzpostavljati hitre, varne in trajnostne prometne povezave znotraj Kranja in izven njega  Dograjevanje osrednjega cestnega obroča  Celostni sistem trajnostne mobilnosti  Rekonstrukcije in investicijsko vzdrževanje lokalnih cest  Zeleni sistemi: omrežje parkov, pešpoti in prehodov v naravo Skrbeti za dvig športne dejavnosti in aktiven življenjski slog

2.6.1

MESTO V MALEM_NOVA RAZVOJNA CONA MESTA: Predlagana oživitev območja ustvarja nove povezave v mreži obstoječih institucij, vzpodbuja pretok skozi mestno jedro in spoznavanje krajinskega zaledja. Program 1: Ponovna pridobitev sotočja in obvodnega pasu kot privlačnega odprtega javnega prostora znotraj ožjega mestnega območja. Navezava na obstoječe zelene in odprte mestne površine, na urbani sistem (predvsem na mestno jedro), in na krajinsko zaledje (učne poti, soteska Zarica) z novimi peš in kolesarskimi potmi. Krepitev identitete mesta in posredno turistične strategije. Celostna sanacija z zelenimi (tematska otroška igrišča) in urbanimi ureditvami (športna igrišča, urbani fitnes, spretnostni poligon, igrišče za vse generacije). Krepitev vizije aktivnega, zdravega, varnega, čistega, turističnega, povezanega mesta. Program 2: Sanacija in ponovna oživitev ožjega industrijskega območja. Vzpostavitev kreativnega okolja za inovativna, ustvarjalna, tehnološko, umetniško in kulturno usmerjena podjetja in posameznike v skladu z lokacijskimi zmožnostmi, specifikami, IT usmerjenostjo Kranja, globalnimi trendi ter specializacija dejavnosti v navezavi na tekstilno preteklost. Za območje predvidim Razvojni center za umetnost, oblikovanje in tehnologije s poudarkom na zasnovi in izdelavi filmskih in gledaliških kostumov, stiliranju, haute-couture modi z vključevanjem in podporo ostalih kreativnih industrij, ki v posamezne procese uvajajo sodoben tehnološki pristop in s čimer je omogočeno interdisciplinarno sodelevanje in nadgrajevanje. Vse to ponuja tudi možnosti za vključevanje javnosti z delavnicami, razstavami, eksperimentalnim gledališčem, s prireditvami, druženjem v tematskih okoljih. Prav tako tovrstno okolje promovira raziskovanje, eksperimentiranje in spodbuja tehnično karierno orientacijo mladih s čimer krepimo vizijo inovativnega mesta in mesta mladih. Program 3: Namestitveno bivalni program, da se povečuje stopnja urbanosti, ter spremljajoče oskrbne dejavnosti. Bivalne kapacitete so namenjene predvsem gostujočim umetnikom in strokovnjakom s področja umetnosti, oblikovanja, tehnologij.

ŠPORT IN REKREACIJA

   

Razvoj Športnega centra Kranj v osrednje regijsko športno-vadbeno središče Sistematična prenova in vzdrževanje obstoječe javne športne infrastrukture Zelena in urbana rekreacija: manjše športne površine in otroška igrišča na prostem Promocija gibanja in zdravega življenjskega sloga vseh generacij Ohranjati varno, zdravo in prijazno socialno okolje  Dostopnost zdravstvenih storitev in krepitev zdravja  Raznovrstnost storitev za starejše  Socialna aktivacija in vključevanje ranljivih skupin  Dostopna stanovanja in prijazne stanovanjske soseske  Zagotavljanje varnosti Zagotavljati trajnostno in učinkovito upravljanje z naravnimi viri in energijo  Trajnostno in učinkovito upravljanje z odpadki  Okoljska infrastruktura  Energetsko učinkovita in nizko ogljična občina Degradirano industrijsko urbano območje na funkcionalno in simbolno pomembni lokaciji  Nedostopno in zanemarjeno sotočje rek, ki v prepoznavnosti mesta igra eno glavnih vlog  Zanemarjene obvodne površine sredi mesta in hkrati sredi narave - potencial ene najbolj privlačnih točk pasivne in aktivne rekreacije  Mesto prednostno išče poslovne lokacije, ki ne zahtevajo velikih vložkov  Prostor se stihijsko polni z različnimi začasnimi rabami, ki večinoma niso primerne za obvodni prostor. Nekateri bi temu rekli razvoj, vendar gre za nadaljnjo degradacijo tako na nivoju lokacije same kot tudi njenega celostnega vpliva na mesto. Pomen vode za naselitev, razvoj obrti, transport in trgovina, sprehajalni drevoredi, industrija, DUO  Nekoč so tu potekali Savski drevoredi, omogočen je bil sprehod do soteske Zarica  Območje je v bivši Jugoslaviji predstavljalo eno od gonilnih sil v tekstilni industriji  Ob tovarnah so zgradili barakarsko naselje za naselitev delavcev

VIZIJA: MESTO <-> OBMOČJE

Športni park Kranj Športna dvorana Zlato polje

Dijaški in študentski dom

Bazen Kranj

OpenLab

Hostel Cukrarna

Trainstation Prešernovo Squat gledališče Stolp Pungart

Hotel Creina Hotel Actum

Struževo, Zlato polje, nov drevored

Hotel Azul Skakalni INOVATIVNO center PODJETNIŠTVO Hotel Bellevue GLEDALIŠČE IN DRUZABNA Plesni center KULTURA Hiša Layer Stolp Škrlovec

Apartmaji Boltez ALTERNATIVA SUBKULTURA

POVEZAVE POVEZAVE VZDOLŽ VZDOLŽ SAVE KOKRE Odprte in rekreacijske površine na obrobju (skupno)

TURISTIČNE NAMESTITVE

Ureditev poti v kanjonu Kokre K

Obstoječe poti okoli savskega S otoka

S S

Športni park Kranj

Kanjon Kokre Prešernov gaj

Navezava na staro mestno jedro

Coworking Kovačnica K

Nove ureditve

ŠD Planina Športni park Stražišče

Sanacija sotočja, ureditev dostopov in brežin vzdolž obravnavanega dela (povezovalni člen mesto zaledje)

Mega center

Razvojni center IKT

Shema prikazuje mreženje kulturnih, rekreacijskih, namestitvenih in inovativno eksperimentalnih razvojnih institucij z vključitvijo vizije za obravnavano območje. Programska vizija upošteva, dodaja, dopolnjuje, nadgrajuje in povezuje obstoječe elemente v fizičnem in funkcionalnem smislu z ozirom na prostorske in zgodovinske posebnosti ter razvojne potenciale lokacije.

Kanjon Kokre - Pungart

Nove povezave do obstoječe učne poti (Pot Jeprškega učitelja) in soteske Zarica. Možnost plovbe do Trbojskega jezera.

Visoka izraba zemljišč

Nizka izraba zemljišč

Mestno jedro Obravnavano območje Ožje mestno območje

ANALIZA LOKACIJE

Kontekst pri izbrani lokaciji je degradirano urbano industrijsko območje znotraj mesta. V skladu s tem so opravljene analize tipa, oblike, stopnje degradacije hkrati z urbanističnimi analizami lokacije v navezavi na ožjo in širšo okolico. Kasneje je predstavljena tudi industrijska dediščina v osrednjem delu obravnavanega območja, njena nekdanja in predvidena namembnost.

3.1

MESTN

JEDR

sotočje

nekdan

ji Ikos

Planina

sta

nekdan

SPLOŠNO O LOKACIJI

Lega Območje se nahaja na levem bregu Save med reko in Savsko cesto in sega od sotočja Save in Kokre do viadukta vzhodne obvoznice. Velikost 163.066 m² (vir: TUS MO Kranj, 2015) Dostopnost Na območje se dostopa po Savski cesti, na severni strani pod skalnim pomolom starega mestnega jedra in na vzhodni strani s Planine. Na jugozahodni strani se dostopa z desnega brega Save preko enosmernega mostu. Območje ni varno opremljeno za pešce in kolesarje. Opis Obravnavano degradirano cono v grobem lahko razdelimo na štiri območja: na severozahodnem robu se nahaja kompleks nekdanjega Ikos-a, v osrednjem delu sledi večji kompleks nekdanjega Intex-a, proti jugovzhodu sledi izpraznjen prostor nekdanjega barakarskega naselja poznanega pod imenom "Koreja", na skrajnem jugovzhodnem robu pa se tik pod viaduktom nahaja kompleks nekdanje Zvezde. Danes se tu dokaj kaotično naseljujejo različne dejavnosti. Degradacija se kljub temu nadaljuje. Kot izjemo velja omeniti Mega Center, sodobni rekreativni center v treh nadstropjih, urejen kot prizidek enega velikih industrijskih objektov, in zasebni vrtec, ki je urejen v nekdanji stanovanjski vili na severozahodnem delu območja. Varovana območja in spomeniki Vodotoka in priobalni pasovi Save in Kokre, Hrastov gozd nad Savsko cesto, Spomenik padlim delavcem tovarne Intex, prostorski akti navajajo varovanje petnadstropnega objekta v kompleksu nekdanjega Intex-a (objekt ni vpisan v register nepremične kulturne dediščine)

ji Intex

Primskovo Kranj - center

Huje

Stražišče

Klanec

nekdan

je bara

karsko

naselje

Čirče

nekdan

ja Zvez

Drulovka

avs

Del

st (

o ki m

)

ica

zn bvo

dn zho

Digitalni ortofoto Kranja, prikaz obravnavanega območja M = 1:5000

3.2

KRONOLOŠKI RAZVOJ

Tekstilna tovarna Zvezda (1936 - 2010) Danes različne dejavnosti

Nekdanje barakarsko naselje Danes odprt prostor Vrtičkarji ob rečnem bregu

Predilnica kompleksa Intex (1954 - 1991) Megacenter (2005 - ) in pokrito parkirišče

Tkalnica kompleksa Intex (1954 - 1991) Danes predvsem skladišča

Uprava, barvarna kompleksa Intex (1938 - 1991) Danes skladišča, proizvodne, storitvene, poslovne dejavnosti

Belilnica kompleksa Intex (1940 - 1991) Triglav konfekcija (1975 - 2012) Kegljišče in prostori Gorenjskega muzeja (2005 - )

Kovinska industrija Ikos (1970 - 1996) Danes poslovno proizvodna cona za manjša in srednje velika podjetja

Horakova vila (1940) Zasebni vrtec (2015 - )

Sotočje Save in Kokre

Usnjarska industrija Standard (1875 -1968) Stanovanjska soseska Sotočje (2010 - )

Staro mestno jedro

OBMOČJE UREJANJA_ŠIRŠA LOKACIJA

Pogled na območje z nasprotnega brega Save (vir: osebni arhiv)

1926 Poljsko podjetje Horak & Wenske s sodelovanjem Slavenske banke in podjetnikom Franjem Sircem na čelu ustanovi družbo Intex. Na območju Farovške Loke na levem bregu Save zgradijo tovarniška poslopja v površini 6000 m². (Žontar, 1992) Tovarna prične obratovati že naslednjega leta. Izdelovali so popeline, blago za srajce, gradel, flanelo, barhant, balgo za ženske obleke, kord baržun, platno, šifon, velveton, rips, panama, klote, žakardne tkanine in podobno. (Kresal, 1970) 1939 Anton Koliaš zgradi na skrajnem jugovzhodnem robu, kjer danes poteka viadukt obvoznice, zgradi obrat barvarne in tekstilne kemične čistilnice. 1946 Ob nacionalizaciji leta 1946 vlada ustanovi Tekstilno tovarno Intex Kranj (med vojno so izdelovali blago za nemško vojsko). Po vojni se je proizvodnja naglo večala, vzporedno so modernizirali in rekonstruirali obrate ter dodajali nove. 1948 Federalni odbor zveze vojaških invalidov po osvoboditvi iz nacionalizirane kemične čistilnice in barvarne A. Koliaš ustanovi Tekstilno tovarno Zvezda, ki se je ukvarjala z beljenjem, barvanjem in plemenitenjem tkanin. Od invalidskega podjetja in podjetja v okviru tekstilne šole se je

specializirala in postala gospodarsko uspešno in ekonomsko učinkovito teksilno podjetje. 1953 Intex prevzame obrate starega Tekstilindusa in ukini njegovo proizvodnjo v Stražišču. 1961 Intex in Tiskanina (nekdanja Jugobruna) se združita v podjetje Tekstilindus. 1970 Ustanovijo Industrijo kovinske opreme in strojev Ikos. 1991 Podjetje Tekstilindus z uvedbo stečajnega postopka preneha poslovati, ker novi lastnik, italijanska firma Bonazzi ni imela interesa vlagati v razvoj in prestrukturiranje. 1996 Ikos razglasi stečajni postopek. 2005 Mestna občina Kranj kupi petnadstropno stavbo iz kompleksa nekdanje tovarne Intex in v njej

uredi novo kranjsko kegljišče, prostore v pritličju pa prevzame Gorenjski muzej. Istega leta prenovijo del objekta nekdanje predilnice in odprejo središče dobrega počutja Megacenter skupaj z biljard in snooker klubom. Večino preostalega objekta zavzema pokrito parkirišče. 2010 Tekstilna tovarna Zvezda gre v likvidacijo in stečaj. 2010 Del zemljišča, kjer je takrat še stalo barakarsko naselje, odkupi in sanira Stanovanjski sklad RS z namenom zgraditi stanovanjsko sosesko. Projekt od takrat dalje miruje zaradi nesoglasij med lastniki in občino. OPPN za območje je v pripravi, SSRS pa načrtuje razpis natečaja. 2012 Triglav konfekcija Kranj, ki je po stečaju leta 1991 odkupila del obratov Tekstilindusa, gre kot zadnje večje tekstilno podjetje v likvidacijo. 2014 Sprejmejo Odlok o strateškem in Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu MO Kranj, kjer je določena nova namenska raba zemljišč in navedeno, da je potrebno obstoječo kvalitetno petnadstropno stavbo nekdanje tovarne Inteks ohranjati in jo vključiti v načrtovane ureditve.

Od 1920 do 1939

Od 1940 do 1959

Od 1960 do 1979

Od 1980 do 1999

Od 2000 do danes

3.2.1

KRONOLOŠKI RAZVOJ_grajeno tkivo

Pred poselitvijo je bilo na območju staroslovansko pokopališče v Lajhu. Kasneje so se tu pojavljale posamezne obrti in dejavnosti, za katere je bila nujna bližina vode. Pospešen razvoj območja se začne leta 1926, ko tu zgradijo kompleks tekstilne tovarne Intex. Leta 1939 postavijo obrat barvarne in kemične čistilnice A. Koliaš. Poleg industrijskih objetkov se na območju nahajajo pomožni objekti kot so kotlarna, skladišča, uprava, vratarnica, skupni prostori, samostojni stanovanjski objekti (vile). V tkivu so vidne prizidave, dozidave, širjenje in modernizacija tekstilnih obratov Intexa. Med letoma 1960 in 1979 ob sotočju zgradijo obrate kovinske industrije Ikos. Na odprtem prostoru med Intexom in Zvezdo zgradijo barakarsko naselje za delavce. Postavijo enosmerno brv čez Savo, ki vodi naprej do obratov bivše Planike. Sledijo prizidave in dozidave Ikosa, novi objekt za špeditersko podjetje. Prek Save zgradijo viadukt vzhodne obvoznice, t.i. Delavski most.

Prikaz kronološkega razvoja območja M = 1:10000

Leta 2010 podrejo barakarsko naselje. Kasneje poderejo arhitekturno kvaliteten, vendar dotrajan objekt Kotlovnica v kompleksu Intex.

3.3

DEGRADIRANA URBANA OBMOČJA (DUO) Povzeto po J. Koželj: Degradirana urbana območja, 1998

Propad tradicionalne industrije je za seboj pustil razsežene opuščene industrijske površine in visok delež brezposelnega prebivalstva. Vendar pojav DUO ni prisoten le v koncentriranih industrijskih območjih, temveč se je kasneje začel pojavljati razpršeno znotraj posameznih zgostitvenih območij. Če je za postindustrijsko mesto značilno, da nekdanji sistemi odvisnosti med posameznimi aktivnostnimi točkami in poli znotraj mesta, med centrom in predmestjem, ter med mestom in podeželjem slabijo, je v visoko razvitih državah že dolgo uveljavljena praksa, da se v procesu reintegracije urbanega sistema reurbanizirajo sive cone, razvijajo zapuščeni medprostori znotraj mest, renaturalizirajo obširna DUO. Temeljno spoznanje je v dejstvu, da so mesta kompleksni in dinamični sistemi v stalnem preoblikovanju, pri čemer lahko vsakršen del oziroma dejavnost začne stagnirati in propadati. Med splošne znake degradacije prostora štejemo opustitev predhodne rabe zemljišč, zmanjšano uporabnost in poškodovanost stavb, razvoj dejavnosti in struktur, ki niso v skladu z načrtovanim, onesnaženost zemlje, vode, ozračja ter seveda splošni videz neurejenega in nevzdrževanega okolja, kar je, čeprav izrazito površinski, najzanesljivejši pokazatelj neuravnovešene vitalnosti območja. Po izvoru degradacije, po sorodnih vzorcih rabe in fiziognomskih entitetah, ter po sorodnih načinih sanacije ločimo sledeče tipe DUO: v prvi tip spadajo industrijska, pristaniška, železniška območja, potem posamezno sledijo rudarska območja, vojaška območja, sive cone, stanovanjska območja, predmestja in staromestna jedra. Stopnjo degradacije se da ovrednotiti le tako, da primerjamo stanje v realnem prostoru in v opredeljenem segmentu časa tako z njegovimi predhodnimi stanji kot tudi s stanji, ki jih še ni bilo. Ocena degradacije torej izhaja tudi iz ocene neizkoriščenih potencialov in primerjalnih prednosti določenega območja. Poleg stanja v samem območju pa je treba upoštevati tudi njegovo neposredno okolico in tudi širše območje, od koder je zaznati učinke razvrednotenja. Poleg tega je zaznavanje degradacije odvisno tudi od pripravljenosti koliko in v kolikšni meri jo dejansko hočemo priznati in se na ta način do njenega pojava kritično opredeliti. Degradacijo v urbanih območjih je torej treba sprejeti kot objektivno realnost, ki anticipira nujnost sprememb.

Predlog postopka za pripravo in izvedbo sanacije DUO (vir: J. Koželj, 1998)

Po svoji sestavi, obsegu in strukturni legi so DUO neprecenljivega pomena kot razvojna območja mest in regij. So praviloma zaokrožena, monofunkcionalna, enovita, v povprečju malo zazidana, strnjena zemljišča, ki jih je mogoče gospodarno preurediti za novo rabo. Predstavljajo edinstveno priložnost za celosten preustroj mest z rekonstrukcijami velikega merila, za preustroj mestnih središč, za nove povezave med območji in za reševanje specifičnih funkcionalnih problemov v njihovi neposredni okolici. V strnjenih predelih mesta je mogoče DUO preurediti v uravnotežitvena območja odprtega javnega prostora in s tem izboljšati ekološke, funkcionalne razmere v mestu, povečati prevetrenost, izboljšati dostopnost in prehodnost znotraj in nazven. Če z ustrezno strategijo ne zavarujemo razvojnega potenciala DUO z javnim interesom, lahko spontani razvoj oziroma propadanje DUO za dalj časa zavre možnosti za notranjo preobrazbo mest. Sanacija DUO se postavlja v okviru sodobnih postavk varovalnega planiranja v ospredje tako imenovanega notranjega razvoja mest. Pojem vključuje sklop posebnih metod in tehnik, s katerimi se izvajajo postopki sanacije in revitalizacije. Oblike sanacije, ki se praviloma izvajajo v kombinaciji so: mestna / urbana prenova, reaktiviranje ponovne rabe, vzpostavitev nove rabe, krajinska prenova, renaturalizacija, ekološka sanacija. Tehnike vzpostavljanja dinamičnih procesov preobrazbe DUO:

        

zagotavljanje programske pestrosti glede na javne interese, potrebe mesta, interese lastnikov in novih investitorjev izoblikovanje prilagodljive strukture z vnašanjem različnih oblik nove uporabe cepitev monofunkcionalnih con izboljšanje dostopnosti območja z vnašanjem javnega prostora in novimi prometnimi povezavami vstavljanje novih programskih ravni in infrastrukturnih omrežij ustvarjanje zgostitev v generičnih poljih nova uporaba obstoječih stavb z adtitivno transformacijo brez rušenja vmesna, začasna in postopna uproaba območja že med sanacijo urejanje novih zelenih površin in povezovanje območja s krajinskim sistemom v merilu mesta

Ovire pri sanaciji DUO: relativno visoki zagonski stroški v primerjavi z novo zazidavo nezazidanih zemljišč, pomanjkanje javnih sredstev za spodbujanje sanacije, pomanjkanje interesa zasebnih finančnih ustanov, razdrobljena lastniška struktura, nizka raven urbane kulture, lastniške kulture in ekološke zavesti, pomanjkanje poznavanja postopkov in instrumentov za sanacije in rekonstrukcije DUO, zanemarjanje dejavnikov inovativnosti in inventivnosti, začasnost, nedokončanost, nezaključenost, nepovezanost posegov v prostor, navajenost in pasivnost do slabšanja razmer v okolju, nizki okoljevarstveni standardi, splošna podopremljenost z infrastrukturo, idr.

Sanacija DUO sodi med razvojne programe, za katere se občina zaveže, da jih bo sama ali v sodelovanju z zasebnim sektorjem, podjetniki ali posebej ustanovljeno razvojno agencijo izvedla v določenem času. S posebnimi ureditvenimi postopki izvajanja PIN in posebnimi ukrepi urejanja prostora, kot so funkcionalna parcelacija, komasacija, predkupna pravica in razlastitev, so bili tudi zakonsko predvideni instrumenti, ki omogočajo sanacijo DUO. Obsežna in celovita sanacija DUO torej predpostavlja tako prostorsko zaokroženo kot postopkovno, finančno in časovno povsem opredeljeno izvajanje posameznih korakov, kar ustreza obligacijski naravi razvojnih programov. V Sloveniji je bil med letoma 2010 in 2012 v okviru raziskovalnega projekta opravljen popis DUO. V občina med prednostnimi aktivnostmi do leta 2023 navaja prenovo vsaj enega industrijskega DUO, kjer bo izražen skupen interes mesta, lastnikov in investitorjev. DUO V KRANJU (povzeto po TUS MO Kranj 2030, 2015)

Tekom razvoja mesta je zaradi pomanjkanja vizije razvoja mestnega središča, njegove relativno slabe dostopnosti z avtomobili ter neustrezne zemljiške politike, prišlo do oblikovanja sekundarnih območij storitvenih dejavnosti na robu mesta in posledično zmanjševanja vloge mestnega središča v razmerju do ostalih delov naselja. Na širšem delu mesta je tako evidentiranih več DUO, ki so posledica opuščanja industrijske oziroma drugih dejavnosti ali pa so funkcionalno neprimerne oziroma pomanjkljive rabe. Industrijska DUO po podatkih iz oktobra 2015 obsegajo 54,07 ha. Gre za stara industrijska območja vzdolž Save in posamezne razpršene lokacije. Z DUO je povezanih veliko težav: od zapletenih lastniških razmerij (90% industrijskih DUO je v zasebni lasti), zastarele in pomanjkljive infrastrukture, problematične dostopnosti, propadajočih objektov, onesnaženosti. Z DUO nihče načrtno ne upravlja, zato so na trgu in med investitorji tudi neprepoznavna.

3.3.1

OVREDNOTENJE OBRAVNAVANEGA OBMOČJA PO MERILIH DUO

Tip DUO mešano industrijsko območje z elementi nekdanje delavske stanovanjske kolonije Strukturna zgradba DUO linearna v prevladujočem pasu (območje predstavlja del daljšega strnjenega sistema propadajočih industrijskih con vzdolž Save) Strukturna lega DUO zaledje zgodovinskega mestnega jedra Velikost DUO 16,3 ha Oblike DUO Območje sestavljajo trije prostorsko in programsko strnjeni industrijski kompleksi obkroženi z bolj ali manj prepustnimi robovi različnih namembnosti. V osrednjem in jugovzhodnem delu gre za opuščene programe tekstilne industrije, v severozahodnem delu pa za opuščeni program kovinske industrije. Navedeni kompleksi so razdrobljeni na manjše enote in deloma oddane v najem srednje velikim in majhnim podjetjem. Gre za proizvodno storitvene dejavnosti in funkcije pasivne in spontane rabe. Razsežna in pretežno monofunkcionalna cona se tako cepi in notranje diferencira v mozaik dejavnih in nedejavnih manjših območij. Delno izkoriščene grajene strukture pa predstavljajo industrijsko dediščino v propadanju. Med osrednjim in jugovzhodnim industrijskim komleksom so ostali elementi nekdanje delavske kolonije v obliki vrtičkov in posameznih bivalnih objektov. Po celotnem območju so raztrosena zakrita in odkrita odlagališča materiala. Varovana območja rečnih bregov so onesnažena, zanemarjena, delno ograjena. Odprte površine tako predstavljajo neizkoriščen in težko dostopen / prehoden mestni prostor. FUNKCIONALNI KRITERIJI ekstenzivna raba opuščenih zemljišč, introvertirana dejavnost, nezdružljivost z okoliškimi rabami, neustrezna raba z vidika strukturne lege območja

URBANISTIČNI KRITERIJI posredni degradacijski učinek na okolico, razsežno težko prehodno območje, špekulativna raba, slab sloves, stihijski razvoj oziroma propadanje, prometna preobremenjenost obstoječega cestnega omrežja, tekoč in mirujoč promet nista zadostno urejena, ni zveznih trajnostnih mobilnih povezav, pomanjkljiva infrastruktura, krajina je pri sedanjem stihijskem razvoju v izrazito podrejenem položaju, z odstranitvijo začasnih ali nefunkcionalnih struktur bi se povečala odprtost in prilagodljivost urbanistične zasnove.

Pogled na območje z Delavskega mostu (vir: osebni arhiv)

FIZIČNI KRITERIJI propadajoča grajena struktura, dotrajanost tovarniških objektov, najstarejše stavbe na območju so stare devetdeset let, v najboljšem stanju sta prenovljena prizidka poslovne stavbe in centra dobrega počutja iz leta 2005. Prednost je, ker so bila na območju vsaj deloma aktivne nove rabe, zato stavbe niso popolnoma propadle. Na območju se nahaja monumentalna petnadstropna stavba z vogalnim urnim stolpom, ki sicer ni evidentirana v registru kulturne dediščine: Belilnica in skladišče tekstilne tovarne Inteks, grajena med leti 1939 in 1940, arhitekta J. Gabrijelčič, M. Gregorič OKOLJEVARSTVENI KRITERIJI onesnaženje ekosistema, obremenjenost z odpadki, kurišči, provizornimi enostavnimi objekti začasne rabe, kotlinasta lega in šibka prevertrenost prispevata k slabši kvaliteti zraka, usmerjenost območja omogoča zadostno osvetljenost in osončenost, analiza hrupa v Kranju ni bila opravljena - občasno motnjo predstavlja železnica na nasprotnem bregu. Obravnavano industrijsko DUO se prepleta z območji naravnih vrednot in kulturno dediščino. Varovana območja: Sava, vodotok, naravna vrednota; Sava, priobalno zemljišče vodotoka 1. reda; Huje, Gabrovo, hrastvo gozd, naravna vrednota; Spomenik padlim delavcem tovarne Inteks, kulturna vrednota; na SZ delu vpliv zavarovanega območja starega mestnega jedra. SOCIALNI KRITERIJI manjše marginalne skupine, nezaposlenost, getoizacija OBLIKOVNI KRITERIJI simbolna vrednost sotočja, kontrast industrija - Pungart, potencial atraktivnih javnih površin, potencial krepitve identitete prostora in krajine, potencial izboljšanja povezanosti znotraj mesta in navzen, potencial povezanosti z mestnimi gozodovi ter naravo v okolici, potencial blaženja razvojnih nasprotij, potencial površin za nove gospodarske dejavnosti EKONOMSKI KRITERIJI Na nivoju mesta je s propadom tradicionalne industrije in gospodarsko krizo Kranj izgubil razvojno dinamiko in dodatnih 2500 delovnih mest v zadnjih letih. Novo

gospodarsko identiteto želi Kranj razviti na temeljih modernih tehnologij, storitev, turizma. Hkrati pa se sooča s problemom pomanjkanja poslovnih lokacij in kreativnega okolja za podjetništvo, inovativnost, turizem. V obravnavani coni ima občina v lasti le 2.84% zemljišč, večinski del, 72.75% zemljišč je v lasti pravnih oseb (zasebna last), zato občina neposrednega vpliva na razvoj območja nima. S prostorskimi akti lahko le usmerja razvoj dejavnosti in namensko rabo prostora na teh območjih ter kasneje, ko bo izražen skupni interes mesta, lastnikov in investitorjev, nastopi kot aktivni partner pri združevanju lastnikov v celostne programe revitalizacij. (TUS MO Kranj 2030) Predvidena vrsta sanacije celostna sanacija, v projekt so zajeti vsi deli DUO

NOVA INTEGRIRANA RABA OBMOČJA (preplet in kombinacija mešanih funkcij v skladu s potrebami mesta in značilnostmi lokacije): omejevanje pasivnih in ekstenzivnih dejavnosti, podpora in obogatitve dejavnih razvojnih projektov v območju in mestu, dodatne kulturno ustvarjalne in visoko tehnološke razvojne dejavnosti, alternativni prostori za kulturo, izobraževalni center v navezavi z razvojnim centrom, poslovne dejavnosti, storitve, servisi, obvodni zeleni mestni prostor, otroška igrišča, tematska urbana igrišča (skate park, plezalni dimnik, urbani fitnes), stanovanja, turistične namestitve

EKOLOŠKA SANACIJA čiščenje terena, ureditev brežin Save, Kokre, vodotokov in vegetacije, protihrupna zaščita (železnica na nasprotnem bregu) v bivalni coni KRAJINSKA SANACIJA preobrazba težko prehodnega območja v javne zelene površine, vključitev obstoječe kvalitetne vegetacije v nove ureditve, zasaditev drevoredov STRUKTURNA SANACIJA zavarovanje značilnih stavb, vnos dodatnih elementov, pogojenih z novo funkcijo; gradbena in arhitekturna sanacija; delno prenovljena zgodovinska struktura, vključena v novo, moderno strukturo; povezava programskih sklopov na način, ki omogoča blage prehode urbanega prostora v naravo INFRASTRUKTURNA SANACIJA vgrajevanje cestnega omrežja, razširitev Savske ceste, rekonstrukcija in razširitev obstoječega enosmernega mostu čez Savo, vzpostavitev pešaških in kolesarskih poti, ki bodo omogočile takojšnjo integracijo območja v mestno življenje, ureditev parkirišč ob dovozni cesti, izboljšanje povezanosti predela in mesta, območje kot povezovalni člen med mestnim jedrom in učnimi potmi v krajinskem zaledju, spodbuda za ureditev povezanega sistema odprtih in zelenih javnih površin v strnjenem območju mesta SOCIALNA SANACIJA nova inovativna poslovna lokacija za določen tip tehnološko in kreativno usmerjenih podjetij, spodbudna razvojna klima za zagonska podjetja, nove kvalitetne bivanjske površine, nova delovna mesta v rekreacijskem, izobraževalnem delu, ipd. Zasnova sanacije Obravnavani industrijski DUO bo predstavljal novo razvojno cono mesta. Zasnova sanacije temelji na naslednjih značilnostih: velikost in obvodna lega območja, bližina mestnega jedra, večstanovanjskih sosesk in krajinskega zaledja ter razdrobljena lastniška struktura. Sanacija mora v čimvečji meri upoštevati različne interese lastnikov, ki jim sicer ustreza trenutni tržni scenarij. Glede na javni interes in potrebe mesta ter glede na to, da trenutni scenarij predstavlja nadaljno degradacijo, se v nalogi nagibam proti scenariju, ki zajema tako značilnosti tržnega kot tudi ekološkega in socialnega scenarija. Možnost vzpostavitve drugačne rabe je zaradi nujnih začetnih vložkov sicer v realnosti majhna. Ob skupni viziji in sodelovanju pa bi bila, vsaj z ekonomskega vidika, možna postopna vpeljava novih scenarijev. Zaporedje sanacije odstranitev začasnih objektov, čiščenje zemljišča, odprtje in ureditev obvodnega pasu, ureditev pešpoti ob vodi, sanacija obstoječe in ureditev dodatne infrastrukture, preoblikovanje objektov v skladu z novim programom, širša krajinska ureditev, oblikovanje tematskih urbanih parkov

3.4

URBANISTIČNE ANALIZE

3.4.1 MORFOLOŠKA ANALIZA 3.4.2 ANALIZA NAMEMBNOSTI 3.4.3 ANALIZA PROMETNE INFRASTRUKTURE 3.4.4 GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA_VAROVALNI PASOVI 3.4.5 ZELENI POKROV IN NARAVNE VREDNOTE 3.4.6 STRUKTURNA ANALIZA 3.4.7 ZNAČILNE STRUKTURE 3.4.8 PROGRAMSKA ANALIZA_DEJANSKA RABA OBJEKTOV 3.4.9 ZASEBNO - JAVNO - POLJAVNO 3.4.10 ANALIZA OSONČENOSTI 3.4.11 ZAZNAVNA ANALIZA 3.4.12 FOTOTEKA

3.4.1

MORFOLOŠKA ANALIZA

MESTO V morfološki analizi je viden zgodovinski razvoj in funkcionalni ustroj mesta. Gosto raščeno srednjeveško jedro v sredini je nastalo na temeljih antične naselbine, razvoj pa so vse do devetnajstega stoletja omejevali naravnogeografski pogoji. Kot je za tovrstna zgodovinska jedra značilno, opazimo kareje mestnih hiš, ki jih razmejuje osrednja vzdolžna komunikacija s trgi in med seboj povezujejo prečne ulice. Proti severu se širi niz večjih stavb s primarnim fokusom centralnih dejavnosti in prehaja naprej v stanovanjske soseske na obrobju. Tu se linearna zazidava večstanovanjskih stavb prepleta s točkovno zazidavo individualnih hiš. Slednja potem prevladuje na severovzhodni strani na Primskovem in se pri vzhodni obvoznici zaključi z obširno komunalno-obrtno in nakupovalno cono. Za jugovzhodni bivalni del je značilna linearna zazidava in visoka izraba zemljišč v velikih stanovanjskih soseskah, ki se pri vzhodni obvoznici zaključujejo z dvema robnima centroma, kjer se prepletajo trgovinske, storitvene, prostočasne, zabavne dejavnosti. Na južno stran se vzdolž reke Save razteza individualna stanovanjska gradnja, značilna za predmestja. Enako tudi na zahodni strani, kjer močan rob predstavlja Šmarjetna gora. Proti jugozahodu predmestje organsko prehaja v krajino in se staplja s predmestjem Škofje Loke. Večje strnjene gmote stavb vzdolž reke Save in železnice predstavljajo značilne industrijske komplekse, ki pa niso omejeni samo na ta predel, temveč so razpršeni tudi po ostalem mestnem pomeriju, recimo na Primskovem in na Laborah. V morfološki analizi se tako jasno pokaže obseg problematike degradiranih industrijskih območij, saj v primerjavi z ostalimi mestnimi površinami zajemajo in definirajo velik del mestnih površin. OBRAVNAVANO OBMOČJE

Obravnavano območje Točkovna zazidava Linijska zazidava Kare Večja gmota

M 1:20000

Na severozahodni strani morfološka analiza jasno pokaže, kako je s strnjeno industrijsko gmoto zagrajeno sotočje rek Save in Kokre in kako preko reke proti mestnemu jedru zazidava preide v tri linijske objekte nove večstanovanjske soseske. Proti sredinskemu delu območja se izmenjujejo industrijski objekti ter industrijska dvorišča in ulice. Ker se območje proti sredini razširja, je grajena struktura skoncentrirana ob dovozni cesti, proti reki pa se v prazen prostor vrivajo objekti začasne rabe, med katerimi sta tudi dve stanovanjski stavbi in vila, preurejena v zasebni vrtec. Na sredini in proti jugovzhodu območje nekoliko "zadiha" v dokaj velikem odprtem prostoru, kjer je nekoč stalo barakarsko naselje. Potem se prostor spet zoži in skrajni jugovzhodni vogal spet zaseda nekdanji industrijski kompleks.

Območja voda

Območja GJI

Območja izven PUP

GJI - promet

3.4.2

ANALIZA NAMEMBNOSTI OBMOČJA

KR SA 17 (ZS)

Območja gozdnih zemljišč

Vodna zemljišča celinskih voda

KR SA 6/2 (SSv) / OPPN

Območja gozdov

KR PL 50

Območja zelenih površin

KR SA 6/1 (CU) / OPPN

Obnočja proizvodnih dejavnosti

Območja športno-rekreacijskih in zelenih površin

KR SA 1 (VC)

Območja proizvodnih dejavnosti

Sa-Z2

Posebna območja

Pl-GDL

Mešana območja

Sa-M1

Območja stanovanj

Sa-Z3

Območja centralnih dejavnosti

Območja stanovanj

Sa-P3

Območja stavb splošnega družbenega pomena

Sa-V1

M 1:10000

NAMENSKA RABA NA PODLAGI OPN (2014)

KR PL 49

M 1:10000

NAMENSKA RABA NA PODLAGI OPN (2005 - 2010)

NAMENSKA RABA PROSTORA (2005 - 2010) Sa-P3: pretežno proizvodne, skladiščne, obrtne, storitvene, trgovsko in poslovne stavbe Sa-V1: vodna zemljišča celinskih voda Sa-M1: pretežno stanovanjske, trgovske, gostinske, proizvodne, obrtne, storitvene, poslovne stavbe Pl-GDL: območja gozdov z obrambno funkcijo Sa-Z2: športna in rekreacijska območja namenjena zunanjim športnim igriščem Sa-Z3: druge zelene površine

NAMENSKA RABA PROSTORA (2014) KR SA 6/1 (CU) / OPPN Sanacija degradiranih urbanih površin. Območje namenjeno trgovskim, oskrbnim, storitvenim, upravnim, poslovnim, kulturnim, razvedrilnim, izobraževalnim in rekreacijskim dejavnostim ter bivanju na S delu območja. Umeščanje stavb: teren, osončenje, višinski gabarit od K+P+2 (od Save) -> K+P+4 (proti V), v slabše svetlobne pogoje umeščanje programov, ki ne zahtevajo svetlobe (garaže). Ohranjati je potrebno zeleni pas v širini 20m od Save. FZ 0,35. Obstoječo petnadstropno stavbo nekdanje tovarne Inteks je potrebno ohranjati in jo vključiti v načrtovanje ureditve. Oblikovanje ustreznega razmerja med grajeno strukturo in zelenimi, javnimi in poljavnimi površinami ter oblikovanje medsebojnih povezav znotraj območja in s sosednjimi območji. Ob sotočju rek zagotoviti večje območje parkovnih in rekreacijskih površin. KR SA 6/2 (SSv) / OPPN Sanacija degradiranih urbanih površin. Območje namenjeno bivanju s spremljajočimi dejavnostmi ter zelenim površinam ob reki Savi. Umeščanje stavb: teren, osončenje, višinski gabarit od K+P+2 (od Save) -> K+P+4 (proti V), v slabše svetlobne pogoje umeščanje programov, ki ne zahtevajo svetlobe (garaže. Ohranjati je potrebno zeleni pas v širini 20m od Save. FZ 0,35 "Zvezda" SS(e) začasno se lahko ohranja proizvodnjo, dolgoročno enako kot zgoraj.

3.4.3

PROMETNA INFRASTRUKTURA

P V mesto vodijo štiri glavne mestne vpadnice:  Ljubljanska cesta z jugozahodne smeri  Koroška cesta s severzahodne smeri  Bleiweisova cesta s severne  Cesta Staneta Žagarja z vzhodne P

Skozi mesto je speljana tudi železniška proga in sicer Ljubljana - Jesenice z odcepom proti Škofji Loki.

TUS MO Kranj 2030 predvideva preureditev in dopolnitev zunanjega in notranjega cestnega obroča. Notranji cestni obroč bo potekal mimo obravanega območja in nanj se bo priključevala Savska cesta. Zaradi prometne preobremenjenosti v ožjem mestnem območju nameravajo zgraditi avtocestni priključek Kranj - sever z novo severno obvoznico, da se razbremeni Cesto Staneta Žagarja. Speljati nameravajo tudi hitro železnico Kranj - Brnik - Ljubljana.

Pri obravnavani lokaciji probleme predstavljajo ozka grla na Savski cesti, odsotnost kolesarskih in peš poti, pomanjkanje urejenih parkirišč ter enosmerni most čez Savo. Omenjeni most predstavlja tudi ekološko nevarnost, saj je nanj obešena mestna kanalizacija. Dvorišča in prostori ob objektih se trenutno koristijo kot parkirišča. Rekreacijski center obiskovalcem ponuja zunanja in pokrita parkirišča ob objektu.

Regionalna cesta I. reda Glavna mestna cesta Zbirna mestna ali krajevna cesta Javna pot Peš promet - pločniki Peš povezava

Parkirišča Predvideni del notranjega cestnega obroča

M 1:5000

3.4.5

ZELENI POKROV IN NARAVNE VREDNOTE NARAVNA VREDNOTA_Stena pleistocenske konglomeratne terase nad Jelenovim klancem

NARAVNA VREDNOTA, EKOLOŠKO POMEMBNO OBMOČJE, GOZDNI SESTOJ_Reka Kokra in soteska reke Kokre

NARAVNA VREDNOTA, GOZDNI SESTOJ, VAROVALNI GOZD_Gabrovo - hrastov gozd

NARAVNA VREDNOTA_Reka Sava

Naravna vrednota: Sava, soteska Kokre Naravna vrednota: Gabrovo - hrastov gozd Gozdni sestoj Varovalni gozdovi Zeleni rečni bregovi Poljavne zelene površine (šola) Zasebne zelene površine (vrtovi) Degradirane zelene površine Visoko rastje Posamezne zelene poteze - nizko rastje Posamezna večja drevesa Peš povezava skozi gozd Enoslednica v priobalnem pasu

M 1:5000

3.4.6

STRUKTURNA ANALIZA

Robovi reliefa in osi vodotokov predstavljajo naravne usmeritve in omejitve. Osi cest sledijo poteku reliefa. Objekti na sotočju so orientirani vzdolž vodotoka Kokre, vhodna stran je usmerjena proti jugozahodu. Na drugi strani območja je kompleks nekdanje Zvezde usmerjen vzporedno z robovi reliefa, ki se tam strmo dviguje. V sredini območja (Intex), kjer se nahajajo najstarejši objekti sta robna objekta (nekdanji Apretura in Predilnica) orientirana pravokotno na os vodotoka Save in na dovozno cesto (Savska cesta), torej v smeri severovzhod. Oba robna objekta imata vhode na severozahodni, severovzhodni in jugovzhodni strani. Objekta v sredini pa sta zasukana za 30°, tako da zastekljene strani šedov gledajo proti severu. Prizidek barvarne na jugozahodni strani prvotnega objekta tkalnice, je zasukan za 90° glede na robna objekta. Naprej od barvarne se je nahajala nekdanja kotlarna, objekt, ki je arhitekturno dopolnjeval glavno petnadstropno stavbo. Pred kratkim so ga zaradi dotrajanosti porušili.

Naravni robovi Osi rek Osi cestne mreže Osi objektov Smeri zidave Kataster stavb, parcelne meje

M 1:5000

3.4.7

ZNAČILNE STRUKTURE

Prvotnim industrijskim objektom so z večanjem proizvodnje dodajali industrijske hale v obliki prizidav, obzidav, nadzidav. Kot obstojne strukture so označeni prvotni deli objektov, kot pogojno obstojne so označene kasnejše kvalitetnejše dozidave, kot neobstojne pa neperspektivni dodatki obstoječim objektom in ostali po območju razpršeni netematski objekti. S črno so označene nedavne prenove - vrtec, poslovni prizidek k industrijski stavbi in rekreacijski center. V objektih na sotočju sicer deluje nekaj uspešnih podjetij (proizvodnja, špediterstvo, ipd.) in bi po tem ključu morali biti pobarvani črno, vendar je ponovna pridobitev sotočja kot kvalitetnega javnega prostora eden ključnih delov sanacije območja.

Obstojno Pogojno obstojno Neobstojno Nedavne prenove, aktivna raba

M 1:5000

3.4.8

PROGRAMSKA ANALIZA DEJANSKA RABA OBJEKTOV

Nekdanji industrijski kompleksi so razdrobljeni na manjše enote in deloma oddani v najem srednje velikim in majhnim podjetjem. Razsežna in pretežno monofunkcionalna cona se tako cepi in notranje diferencira v mozaik dejavnih in nedejavnih manjših območij. Prevladujejo proizvodno storitvene dejavnosti. Značilna je pasivna in spontana raba objektov, največkrat gre za skladiščenje. Dejanske rabe objektov med seboj niso kompatibilne (industrija - odlagališča - stanovanja - vrtec itd.), prav tako niso primerne glede na namembnosti in rabe okoliških zemljišč.

Industrijski del Skladišča Poslovni prostori Stanovanja Oskrbne dejavnosti Rekreacija Pokrito parkirišče ali garaža Vrtec Izven območja: pretežno večstanovanjska raba Izven območja: pretežno enostanovanjska raba Izven območja: pretežno proizvodnja Izven območja: proizvodnja / DUO

M 1:5000

3.4.9

ZASEBNO : POLJAVNO : JAVNO

Objekti in površine so skoraj v celoti v zasebni lasti in se oddajajo v najem manjšim in srednje velikim podjetjem. Kot poljavne površine so označeni dovozi, parkirišča in dostopi do objektov. Savska cesta spada med javne površine. Enoslednica ob reki se pojavi vzdolž kompleksa Intex, brežine drugje so nedostopne oziroma težko dostopne.

Zasebno - negrajeno Zasebno - grajeno Poljavno Javno Priobalni pas 15 m Enoslednica vzdolž meje priobalnega pasu

M 1:5000

3.4.10 OSONČENOST_DECEMBRSKI SOLSTICIJ 21.12. Prikaz osenčenja po urah od 08:48 do 15:48

ANALIZA OSONČENOSTI

OSONČENOST_JUNIJSKI SOLSTICIJ 21.6. Prikaz osenčenja po urah od 06:16 do 20:16

M 1:5000

3.4.11

ZAZNAVNA ANALIZA

Z območja se odpirajo kvalitetni pogledi na Pungart, na gozdnati nasprotni breg, ki zakriva tamkajšnje industrijske komplekse, na Šmarjetno goro in na Sv. Jošta, na gozdnati strm teren zadaj, kjer dominirajo najvišji bloki večstanovanjske soseske Planina in celo na Kamniško-Savinjske Alpe v smeri gorvodno skozi strugo Save. Z območja se torej odpira veliko kvalitetnih pogledov, ambient je zaokrožen, vendar prostoren. Na drugi strani pa je pogled z razgledne točke na Pungartu na območje izrazito neprijeten. Degradacija območja se širi na ostale predele. Višinsko dominanto na območju predstavlja petnadstropni objekt Intex-a, utripi in tokovi so močnejši ob rekreacijskem centru, ob vrtcu in špediterskem podjetju, na območju parkirnih prostorov, ob kavarni ob Intexu, ob vhodih v objekte. Ozka grla predstavljajo most čez Kokro, veriga objektov, ki stojijo neposredno ob Savski cesti ter enosmerni most čez Savo.

Vedute Višinske dominante Ozka grla Tokovi, utrip Trg Koridor Umetni rob - železnica Vozlišča - križišča Naravni robovi - relief Naravni robovi - reke in brežine Umetni rob - železnica Umetni rob - zidovi, močna linija fasad Območje posebnega pomena Degradirano območje Zaključeno območje Zeleno območje Degradirano zeleno območje

3.4.12

FOTOTEKA

Ortofoto posnetek z označenimi pogledi

M 1:10000

1_Sotočje in kompleks nekdanjega Ikosa (vir: osebni arhiv)

2_Kompleks nekdanjega Intex-a (vir: osebni arhiv)

3_Pogled z Delavskega mostu, v ospredju kompleks nekdanje Zvezde, sledi izpraznjeni prostor nekdanjega barakarskega naselja, v ozadju stolpi na Pungartu, Šmarjetna gora, Jošt, Kamniško Savinjske Alpe v daljavi (vir: osebni arhiv)

5 7

Ortofoto posnetek z označenimi pogledi

M 1:10000

4_Pogled s Hujanske peš poti na Savsko cesto in glavno uvozno križišče. Obstoječa drevesa predstavljajo vidni in zvočni zaslon. (vir: osebni arhiv)

6_Kvalitetni pogledi na krajinsko zaledje med vseh vrst strehami in nadstreški (vir: osebni arhiv)

5_Glavna dovozna cesta nima urejenih peš in kolesarskih poti (vir: osebni arhiv)

7_Glavni uvoz v osrednji del območja, na levi zasilna stanovanja, na desni prenovljeni poslovni prizidek, zadaj fasada novega rekreacijskega centra in ena od nekdanjih tkalnic, ki služi skladiščenju. (vir: osebni arhiv)

8_Pogled na prostor nekdanjega barakarskega naselja s peš poti, ki vodi s Planine (vir: osebni arhiv)

12 11 13 12

Ortofoto posnetek z označenimi pogledi

M 1:10000

9_Odnosi med objekti v kompleksu Intex (vir: osebni arhiv)

11_Odlagališča avtomobilov, ograje, nepretočnost prostora. Potencial vzdolžnega prehoda... (vir: osebni arhiv)

10_Zasičenost s provizornimi objekti in dozidavami, potencial kvalitetnega prostora... (vir: osebni arhiv)

12_Kvalitetni pogledi skozi montažne hale, potencial glavne vzdolžne osi (vir: osebni arhiv)

13_Dostop do vode (vir: osebni arhiv)

14_Potencial priobalnih površin (vir: osebni arhiv)

URBANISTIČNI KONCEPTI REVITALIZACIJE IN ZASNOVA SANACIJE OBMOČJA Pri načrtovanju nove vloge za obravnavano degradirano območje na levem bregu Save sem izhajala iz zavedanja, da so se vloge območja skozi čas spreminjale in da je degradacija, ne glede na to, kako močno determinira območje, le začasno, prehodno stanje. Če strnem: nekdaj središče proizvodnih dejavnosti, ki so bile odvisne od izkoriščanja vodne sile, je v dobi industrializacije doživelo pospešen razvoj v skladu s takratnimi razmerami, kasneje pa ob različnih gospodarskih, ekonomskih in političnih dejavnikih ugasnilo, propadlo in zamrlo. Kljub nekaterim začasnim rabam in izrabam, območje, gledano v celoti, propada naprej. V tem času so se namreč v globalnem smislu ustvarile povsem nove razmere in zahteve, v katerih stari sistemi ne funkcionirajo več in ne prinašajo željenega razvoja. Oziroma, odvisno tudi od tega, kako zahtevni smo pri ustvarjanju nove vizije. Torej, vizija se ne sme prilagajati trenutni vlogi in trenutnemu dojemanju obravnavanega območja v kontekstu mesta. Upoštevati moramo tudi tisto, kar je bilo nekoč zapostavljeno na račun takratnega razvoja: Savski drevoredi so nekdaj ponujali izjemen pobeg v naravo, le malo naprej je Sava izdolbla izjemno sotesko Zarica, ki si je prislužila vzdevek Kranjski Vintgar. Z vidika trajnostnega razvoja predstavljajo brežine rek v osrčju mesta neprecenljiv potencial, ne samo s klasičnega vidika rekreacije, temveč v smislu vnosa narave v mesto, pridobitve izjemnega javnega prostora, ki izboljša bivanje, počutje, dojemanje celotnega mesta.

4.1

MESTN

JE D R

v a s i

O AN

S EČ

V I

pre

ple

VR G

R&R

sti

Čirče, Drulovko, Breg ob Savi. Na zahodni strani vzdolž Save teče veriga bolj ali manj degradiranih industrijskih območij. Na tej strani se v mesto mimo proizvodnih con v Stražišču po Gaštejskem klancu z znamenitimi oboki spušča tudi južna mestna vpadnica, Ljubljanska cesta.

V mestih je zadostna količina javnih zelenih površin še posebej pomembna, saj do neke mere prevzemajo vloge zasebnih - v smislu zagotavljanja večje kvalitete življenja tudi za prebivalce, ki zasebnih zelenih površin nimajo. V ožjem mestnem območju Kranja primanjkuje odprtih, predvsem zelenih javnih površin. Na obravnavanem območju se s sanacijo lahko pridobi atraktiven priobalni pas z zelenimi (rekreacijska cona, tematska otroška igrišča, športna igrišča) in tudi urbanimi ureditvami (urbani fitnes, skate park, spretnostni poligon, igrišče za vse generacije). Čeprav samo območje ni opremljeno za peš in kolesarski promet, pa že obstajajo peš dostopi z zgornje terase na obeh skrajnih koncih območja (večstanovanjska soseska Planina in naselje individualnih hiš Huje).

Obravnavano območje

A SK ovi NJ vrt VA bni NO ase TA z OS NJA EN RAD

Mestno jedro

jav

Na podlagi opravljenih analiz in s pregledom mestnih fizičnih in programskih struktur obravnavano območje smiselno zadobi vlogo mestnega predvrta. V skoraj zrcalni preslikavi se na severni strani nad območjem dviguje trideset metrov visok pomol s kulturno bogatim starim mestnim jedrom, ki pa z izjemo Pungarta nima odprtih zelenih površin. Na vzhodni strani se prav tako trideset metrov višje nahaja največja večstanovanjska soseska v Kranju, Planina. Kot je opisano v poglavju o prostorskem razvoju Kranja, so tukaj gradili nove večstanovanjske stavbe in parkirišča na račun zelenih površin in otroških igrišč, česar zdaj močno primanjkuje in znižuje bivalno kvaliteto. Na jugovzhodni strani obravnavanega območja ožje mestno območje prek vzhodne mestne obvoznice preide v predmestna naselja z značilno enostanovanjsko gradnjo z zasebnimi vrtovi:

S ME

E K S

S NJ

n c o

let

KONCEPT ZASNOVE UREJANJA MESTNI PREDVRT

Krajina Grajeno tkivo Stanovanja - visoka izraba zemljišč Stanovanja - nizka izraba zemljišč DUO (vrisano na podlagi projekta popisa DUO 2010-2012) Reki Sava in Kokra Kompaktno mestno območje Peš dostopi na območje

M 1:20000

4.2

KONCEPT ZASNOVE UREJANJA POVEZOVALNI ČLEN PRI VZPOSTAVLJANJU ZELENEGA SISTEMA

ŠPORTNI

PARK

Vloga krajine je predstavljena v poglavju o trajnostnem mestu in mesto naj torej omogoča

prost pretok zelenega sistema, ki ga sestavljajo različne mestne krajine (Čerpes in sod., 2008).

KOK KAN

JON

"PLAŽ A"

MESTN

v a s i

JE D R

GOARJET RA NA

ŠM

Kranj je bil nekoč poznan tudi po prekrasnih Savskih drevoredih, po mnogih sprehajalnih poteh in po dih jemajoči soteski Zarica. Z izjemo dobrih dvesto metrov novega Savskega drevoreda v Struževem, ki so ga speljali pred nekaj meseci, obrečnih drevoredov ni več. Na določenih odsekih potekajo sicer neurejene enoslednice, ki jih uporabljajo predvsem ribiči za dostope do vode. Soteska Zarica je danes potopljena v aglomeraciji Mavčiče, tako da je le še senca nekdanje, prav tako je spremenjen celotni ekosistem. Ogled soteske je sicer mogoč s kajakom ali prek robu soteske v sklopu učne poti Pot Jeprškega učitelja na odseku Drulovka. Drulovka je znana tudi po bogatem arheološkem najdišču iz prazgodovine. Vse to predstavlja turistično izobraževalni in rekreacijski potencial.

Obravnavano območje trenutno ni primerno za peš ali kolesarski promet, tako da v smislu prehodnosti in navezav na sosednja območja predstavlja "slepo ulico". Lahko bi izkoristili obstoječe zametke zelenega sistema (prikaz je shematski) vzdolž Save in Kokre, obravnavano območje kot "mestni predvrt" pa bi z ureditvijo prehodov in priobalnega pasu nastopil tudi v vlogi povezovalnega člena z zgoraj omenjenimi učnimi potmi in naravnimi vrednotami nizdol reke Save. Tako povežemo rekreacijske površine na mestnem obrobju in kulturno bogato in družabno staro mestno jedro v sredini.

ČL

n c o

Mestno jedro

Predlagane nove zelene cone in povezave Obstoječa javna zelena območja Obstoječa (ali v zametkih) zelena, vendar neurejena območja in povezave Krajina Grajeno tkivo Stanovanja - visoka izraba zemljišč Stanovanja - nizka izraba zemljišč DUO (vrisano na podlagi projekta popisa DUO 2010-2012) Reki Sava in Kokra

SOT ES UČN KA ZAR A PO OGLEDICA T JEP S KAJ UČI RŠKI TEL J

Kompaktno mestno območje

AKI

M 1:20000

MESTN

JEDR

4.3

KONCEPT ZASNOVE UREJANJA NOVA INTEGRIRANA RABA PROSTORA

Kot je že povzeto v poglavju o viziji trajnostnega mesta, se z usmerjenimi zgostitvami fizične strukture in dejavnosti na vozliščih omrežja povečuje učinkovitost in preglednost urbanega sistema. Z zlaganjem in prelaganjem različnih progamskih plasti pa povečujemo njegovo kompleksnost, pestrost in posledično obstojnost. Območje se torej ureja po strategiji zgoščevanja perspektivne grajene strukture in ohranjanja odprte krajine.

2.4

Hkrati se za območje predvidi preplet in kombinacija mešanih funkcij v skladu s potrebami mesta, globalnimi trendi, značilnostmi lokacije, tekstilne preteklosti ter dejstva, da je območje nekoč predstavljalo eno gonilnih sil razvoja mesta: omejevanje pasivnih in ekstenzivnih dejavnosti, podpora in obogatitve dejavnih razvojnih projektov v območju in mestu, dodatne kulturno ustvarjalne in visoko tehnološke razvojne dejavnosti, alternativni prostori za kulturo, izobraževalni center v navezavi z razvojnim centrom, poslovne dejavnosti, storitve, servisi, obvodni zeleni mestni prostor, otroška igrišča, tematska urbana igrišča (skate park, plezalni dimnik, urbani fitnes), stanovanja, turistične namestitve.

6.6

Zaključeno območje osrednjega dela bo predstavljalo novo razvojno cono, Razvojni center za umetnost, oblikovanje in tehnologije. Na obeh straneh razvojne cone se zagotovi, ohranja in sanira odprte površine - v skladu z OPN se ob sotočju krepijo centralne dejavnosti in vloga vrtca ter varstva otrok, tu se uredi večje otroško igrišče, medtem ko se odprte površine na jugovzhodni strani območja nameni športno rekreacijskim dejavnostim, kar sicer ni v skladu z OPN, ki območje nameni bivanju, vendar je ob upoštevanju rezultatov opravljenih analiz in smernic vizije trajnostnega mesta to najbolj smiselna izpeljava. Skrajni jugozahodni rob zaradi neprimerne osončenosti ni primeren za bivanje, kot je predvideno v OPN, zato se tu uredi urbane spretnostne poligone v obliki skate parka, plezalnega centra (navezava na obstoječi dimnik) ter linijo aktivnostnih točk (štanti, piknik cona) vzdolž ustreznih peš prehodov, s čimer se spodbudi tudi navezava na obstoječe neizkoriščene aktivnostne točke vzdolž reke Save.

3.0

Zaokrožena razvojna cona - zgoščevanje struktur in mešanje programov

1.5

Območje večjih zelenih in odprtih površin Krepitev centralnih dejavnosti, predvsem vloga vrtca in varstva otrok Urbani spretnostni poligoni Aktivnostne točke vzdolž priobalnih peš prehodov Obstoječa peš povezava

M 1:5000

MESTN

JEDR

4.4

ZASNOVA SANACIJE POSTOPNA CELOSTNA SANACIJA

ZASNOVA SANACIJE

Obravnavani industrijski DUO bo predstavljal novo razvojno cono mesta. Vnos novih programov v pretežno monofunkcionalno območje se na podlagi opravljenih analiz smiselno določi najprej v predelu, kjer so dejanske rabe že nekoliko bolj pestre. Poleg že omenjenih značilnosti kot so velikost in obvodna lega območja, bližina mestnega jedra, večstanovanjskih sosesk in krajinskega zaledja, sanacija upošteva tudi razdrobljeno lastniško strukturo - različne interese lastnikov, ki jim sicer ustreza trenutni tržni scenarij. Glede na javni interes in potrebe mesta ter glede na to, da trenutni scenarij predstavlja nadaljno degradacijo, se v nalogi nagibam proti scenariju, ki zajema tako značilnosti tržnega kot tudi ekološkega in socialnega scenarija. Možnost vzpostavitve drugačne rabe je zaradi nujnih začetnih vložkov sicer v realnosti majhna. Ob skupni viziji in sodelovanju pa bi bila, vsaj z ekonomskega vidika, možna postopna vpeljava novih scenarijev. ZAPOREDJE SANACIJE Infrastrukturna sanacija: vgrajevanje cestnega omrežja, razširitev Savske ceste, rekonstrukcija in razširitev obstoječega enosmernega mostu čez Savo, vzpostavitev peš in kolesarskih poti, ki bodo omogočile takojšnjo integracijo območja v mestno življenje, ureditev parkirišč ob dovozni cesti, izboljšanje povezanosti predela in mesta, območje kot povezovalni člen med mestnim jedrom in učnimi potmi v krajinskem zaledju, spodbuda za ureditev povezanega sistema odprtih in zelenih javnih površin v strnjenem območju mesta. Programska in strukturna sanacija: zavarovanje značilnih stavb, vnos dodatnih elementov in preoblikovanje objektov v skladu z novimi programi; gradbena in arhitekturna sanacija; delno prenovljena zgodovinska struktura, vključena v novo, moderno strukturo; povezava programskih sklopov na način, ki omogoča blage prehode urbanega prostora v naravo Socialna sanacija: nova inovativna razvojno poslovna lokacija za določen tip kreativno in tehnološko usmerjenih podjetij in posameznikov, spodbudna razvojna klima za zagonska podjetja, nove kvalitetne bivanjsko-delovne površine, nova delovna mesta v rekreacijskem, izobraževalnem delu, ipd. Ekološka sanacija: čiščenje terena, ureditev brežin Save, Kokre, vodotokov in vegetacije Krajinska sanacija: preobrazba težko prehodnega območja v javne zelene površine, vključitev obstoječe kvalitetne vegetacije v nove ureditve, zasaditev drevoredov, oblikovanje tematskih zelenih in urbanih parkov

Zaokrožena razvojna cona - zgoščevanje struktur in mešanje programov Območje znotraj nove razvojne cone, kjer se najprej začne izvajati programska in strukturna sanacija Dostopi za motorni promet, debeline po pomembnosti Predlog širitve cestišča Obstoječa peš povezava

M 1:5000

Predlagana peš povezava Predlagana kolesarska povezava

5.0

LUPINA =

RAZVOJNI CENTER ZA UMETNOST, OBLIKOVANJE IN TEHNOLOGIJE

OSTEM

NA PR J E Z U M I K S IJ R INDUST

VSEBINA = RAZVOJNI CENTER ZA UMETNOST, OBLIKOVANJE IN TEHNOLOGIJE M1:2000

5.1

KONCEPT PROGRAMSKE UREDITVE RAZVOJNI CENTER ZA UMETNOST, OBLIKOVANJE IN TEHNOLOGIJE Razvojno jedro Muzej mode in tekstila Nakupovalna hiša Ustvarjalnica Hiša kulture in rekreacije

DE ISNI

RŠIN

OV NE P

SER EL D I MSK GRA O R I P ALC V O K OBIS

irišč

Park

NO VOJ

ZELENE IN REKREACIJSKE POVRŠINE Parkovne ureditve Ureditev poti in dostopov Ureditev obrečnega prostora in umestitev aktivnostnih točk Otroška igrišča Tematske rekreacijske površine

JED

RAZ

EJ MUZ

MOD

či toje

Obs

STIL

EK IN T

lov pos

IŠA AH

ALN

POV

U NAK

čite

klju l-v

ZEL

Sav

ska

UST

ces

LNIC

JA VAR

Športna igrišča Prostor za oddih in sprostitev ob vodi Piknik prostori

ervi

is Nov

voz ni u

HIŠA

RE I

TU KUL

eči

toj Obs

IJE EAC

R REK

jski eaci

rekr

HIŠA

- KU te

IN URE

EACIJ

KI D

čite

klju r-v

cen

I DE

RN LTU

IJS EAC

REK

KUL

irišč

Park

rek

Peš poti in dostopi Prehodi za zaposlene in študente (meja javno, poljavno) Glavna komunikacijska os (peš cona) vzdolž Razvojnega centra Poljavno - servisne in manipulacijske površine Javne površine - trgi in ploščadi med objekti Objekt z določenim programom (rdeča - razvoj, rumena - muzej, roza nakupovanje, modra - ustvarjanje, vijolična - kultura, zelena - rekreacija) Zunanji prostor nekega objekta (svetlejši odtenek barve + šrafura) vhod oz. podaljšek programa na ploščad Zelene in rekreacijske površine

M1:2000

Obstoječi program (barva zadaj pomeni tip programa, samo šrafura pomeni zasebne površine) Ureditev dostopov za prebivalce in zeleni zaslon pred obstoječimi objekti (nekdanja delavska stanovanja)

Preboj skozi pritličje -> glavna povezovalna os kompleksa -> predelava fasade, da se izrazi kvaliteta konstrukcijske zasnove

Nadstrešnica odstranitev za potrebe novega servisnega uvoza

Neobstojne dozidave

Nadstrešnice, začasni objekti

Neobstojne dozidave

Neobstojne dozidave -> celostna predelava simbioza: dediščina + moderna parafraza

Predelava fasade za nov namen in poudarek kvalitetnih elementov

Predelava strešnih svetlobnih in zračnih elementov Neobstojne dozidave

5.2

KONCEPT ARHITEKTURNE SANACIJE

Odstranitev Večja predelava Obstoječa dejavnost - vključitev Obstoječa dejavnost - ohranitev (kasneje prenova, predelava ali odstranitev)

Obstoječa dejavnost vključitev

Pretežno bivalno

Obstoječa dejavnost vključitev

Ožje območje urejanja Izbrani objekt za podrobnejšo obravnavo

reka Sava >

UST

VAR

JAL

NIC

INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA IN UMESTITEV NOVIH PROGRAMOV

RE HIŠA KULTU IN IJE REKREAC

U IN ZEJ TE MO KS DE TIL A

RAZVO

JEDRNOO

5.3

NAKUPOVALNA HIŠA

reka Sava >

5.3.1

INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA_prvotna namembnost OBJEKT APRETURA

833

Leto izgradnje: 1939 Arhitektura: Just Gabrijelčič in Miroslav Gregorič

800

Število etaž: 5 Temeljenje: točkovni, pasovni temelji Nosilna konstrukcija: beton, železobeton Strešna kritina: salonitna Objekt velja za najkvalitetnejšega v obravnavanem industrijskem kompleksu in je dobro ohranjen, vendar ni evidentiran v Registru kulturne dediščine. Glavna vhodna ploščad se nahaja na vzhodni strani objekta, na nivoju pritličja. Vstop z južne strani je na nivoju kletne etaže. Tretji vhod se nahaja na severni strani, kjer teren pada, tako da se v pritličje vstopi po zunanjih stopnicah. V objektu sta dve komunikacijski jedri, stebrni konstrukcijski sistem pa omogoča fleksibilno razporeditev prostorov.

833

2540

147 293 60 293 155 293 60 293 155 293 60 293 147

M1:500

625 147

471

550 155

395

550 155

395

550 155

395

550 155

395

550 155

395

550 155

389

550 161

395

550 155

395

550 155

395

7465

Tloris kleti

Južna fasada

935

815

187 203 70 203 70 202 187 289 50 289 147 200 155 290 50 290 125 1110 + 26.85

+ 26.85

+ 22.85

+ 8.00

+ 3.70

± 0.00

Vzhodna fasada

Zahodna fasada

+ 18.90

± 0.00

Prečni prerez

300 70

+ 3.70

440

+ 8.70

440

+ 13.90

440

+ 22.85

70 332 112 345

+ 26.85

Stropna konstrukcija (vir: osebni arhiv)

Zahodna fasada (vir: osebni arhiv)

Južna fasada (vir: osebni arhiv)

5.3.2 Kreativni prostori za Sanitarije Čajna kuhinja

Zazidana površina: 2.188,80 m² VIZIJA Objekt bo v novem Razvojnem centru za umetnost, oblikovanje in tehnologije predstavljal razvojno, raziskovalno in izobraževalno jedro.

3. nadstropje

2. nadstropje

Uprava razvojnega dela Čajna kuhinja Sanitarije in servisni prostori Komunikacije s prostori za druženje Avditorij Raziskovalni, razvojni in poslovni del z avditorijem, laboratoriji, podjetniškim inkubatorjem, pospeševalnikom za področja kreativnih umetnosti

Izobraževalni del z avditorijem, učilnicami, kabineti 1. nadstropje Uprava izobraževalnega dela Glavna vhodna avla z recepcijo Sanitarije in servisni prostori Povezovalni hodniki s prostori za druženje Izobraževalni del z avditorijem, učilnicami, kabineti Pritličje 2

Pritličje 1

INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA_nova namembnost APRETURA -> RAZVOJNO JEDRO

Skladišče Servisni in tehnični prostori Vhod (povezava z muzejem) za zaposlene, študente Multimedijski prostor Arhivi, pisarne, pomožni prostori Knjigarna s kopirnico Knjižnica Vhod Sanitarije

Primarna uporabna površina

PRITLIČJE 1 Program: Specializirana knjižnica za področja umetnosti, oblikovanja, tehnologij, podjetništva in ekonomije, multimedijski prostor, knjigarnica s kopirnico, arhiv, pisarne, sanitarije, skladišča, tehnični prostori, komunikacije s prostori za druženje Neto tlorisna površina: 2.008,80 m² Primarna uporabna površina*: 1.008,65 m² Tehnična, komunikacijska in sekundarna uporabna površina*: 1.000,15 m² PRITLIČJE 2 Program: Izobraževalni del z avditorijem, učilnicami, kabineti za profesorje in asistente, glavna vhodna avla z recepcijo, uprava izobraževalnega dela, komunikacije s prostori za druženje, sanitarije, manjše skladišče, arhiv, čajna kuhinja Neto tlorisna površina: 1.749,65 m² Primarna uporabna površina*: 1.064,00 m² Tehnična, komunikacijska in sekundarna uporabna površina*: 685,65 m² 1. NADSTROPJE Program: Izobraževalni del z avditorijem, učilnicami, kabineti za profesorje in asistente, komunikacije s prostori za druženje, sanitarije, manjše skladišče, arhiv, čajna kuhinja Neto tlorisna površina: 1.557,60 m² Primarna uporabna površina*: 922,30 m² Tehnična, komunikacijska in sekundarna uporabna površina*: 635,30 m² 2. NADSTROPJE Program: Podporno podjetniško okolje s podjetniškim inkubatorjem in pospeševalnikom, oddelek za raziskave in razvoj, laboratoriji, uprava razvojnega dela, pisarne, sejne sobe, sanitarije, čajna kuhinja, komunikacije s skupnimi prostori, arhiv, manjše skladišče Neto tlorisna površina: 1.557,60 m² Primarna uporabna površina*: 922,30 m² Tehnična, komunikacijska in sekundarna uporabna površina*: 635,30 m² 3. NADSTROPJE sanitarije, čajna kuhinja Program: Kreativni prostori za Neto tlorisna površina: 217,80 m² Primarna uporabna površina*: 126,70 m² Tehnična, komunikacijska in sekundarna uporabna površina*: 91,10 m²

Sekundarna uporabna površina

Sanitarije, tehnična površina

konceptualna ocena

Komunikacijska površina

664

5.3.4

664

Število etaž: 1 Temeljenje: pasovni, točkovni temelji Nosilna konstrukcija: beton, železobeton Strešna kritina: opečna

664

626 38 625

664 440

+ 12.75

557

518

400

Osnovno šedno halo s štirimi vrstami šedov, ki so na severni strani nagnjeni za za 30°, so razširili in podaljašali s šestimi vrstami navpičnih šedov. Nekdanjo upravno stavbo (pobarvano sivo) so prenovili in danes oddajajo v najem poslovne prostore.

557

+ 7.60

557

± 0.00

557

Prečni prerez

+ 12.75

557

+ 7.60

557

± 0.00

480

519

6478

INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA_prvotna namembnost OBJEKT TKALNICA I Leto izgradnje osnovne stavbe: 1936

626

587

M1:500

492

Tloris

532

918 38

880

918 38

880

918 38

918

880

918 38

880

6083

918 38

880

38 45

710 790

Severna fasada

Severna fasada Zaporedje šedov (v ospredju nagnjeni, kasneje navpični) in prenovljeni poslovni del na levi (vir: osebni arhiv)

Konstrukcija osnovne stavbe (vir: osebni arhiv)

Konstrukcija prizidanega dela (vir: osebni arhiv)

5.3.5

INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA_nova namembnost TKALNICA I -> MUZEJ MODE IN TEKSTILA Zazidana površina: 3.939,50 m² VIZIJA Objekt Tkalnica I bo v novem Razvojnem centru nastopil v vlogi Muzeja mode in tekstila, kar bo tudi poklon tekstilni preteklosti območja. Številne zbirke tekstilij in oblačil bodo v navdih obiskovalcem in kreativnim delavcem ter seveda tudi pomembna podpora izobraževalnemu programu.

Servisni vhod Depoji

Pritličje

Vhod / prehod za zaposlene, študente, povezava z Razvojnim jedrom Razstavni prostori za stalne in začasne zbirke Sanitarije, servisni prostori Prostori za kustose Arhivi Uprava Vhodna avla z manjšo muzejsko trgovino, kavarno Prostor za otroške delavnice

PRITLIČJE Program: Razstavne površine za stalne in začasne zbirke, prostori za tematske delavnice in predavanja, vhodna avla z manjšo muzejsko trgovino, kavarno in prostorom za varstvo in otroške delavnice, uprava in prostori za kustose, depoji, sanitarije, tehnični prostor Neto tlorisna površina: 3.759,50 m² Primarna uporabna površina*: 2.755,15 m² Tehnična, komunikacijska in sekundarna uporabna površina*: 1004.35 m²

* konceptualna ocena

Prehod za zaposlene, povezava z Ustvarjalnico, zadaj pomožni prostori ob prireditvah na prostem Prireditve na prostem Odpiranje programa na ploščad, povezava z objektom Trgovine in storitve

Primarna uporabna površina Sekundarna uporabna površina Sanitarije, tehnična površina Komunikacijska površina

5.3.5

M1:500

TKALNICA I

INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA_prvotna namembnost OBJEKT BARVARNA Leto izgradnje: 1954

508 234 874 131

ktur

tru na s

bsto

neo EK (

Število etaž: 1 Temeljenje: pasovni temelji Nosilna konstrukcija: kovinska Strešna kritina: salonitna

ZID

PRI

Objekt nekdanje barvarne so s trikotnim povezovalnim delom prizidali nekdanjemu objektu Tkalnica I in tako omogočili zvezen tehnološki proces obdelave. Polovica objekta, ki meji na trikotni povezovalni del, ima vzdolž slemenskega srešnega dela svetlobnike, saj je to edini vir svetlobe, drugi polovica pa ima na vrhu strešne prezračevalne naprave,

Prečni prerez A

ARN

V BAR 50

550 500 50

550 475 100 550

475 5 609

550 500 50

550 500

3 121 5 114

550 500 50

3 121 5 114

Tloris

68 3 249

PRIZIDEK (neobstojna struktura)

Severovzhodna fasada (vir: osebni arhiv)

+ 10.10 + 8.74

+ 4.87

± 0.00

Severozahodna fasada

Jugovzhodna fasada

5.3.6

INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA_nova namembnost BARVARNA -> NAKUPOVALNA HIŠA Zazidana površina: 1.584,75 m² VIZIJA Objekt nekdanje Barvarne bo imel zaradi svoje lege vzdolž nove glavne osrednje komunikacije pomembno nalogo "predstavnika" Razvojnega centra. Vložena znanja in razvoj bodo tu na voljo obiskovalcem v obliki vrhunskih, unikatnih izdelkov in storitev. Barvarna bo torej Nakupovalna hiša mode, modnih izdelkov, izbranih storitev in kulinarike. Zasteklena galerijska fasada objekta bo omogočala prost pretok pogledov, ljudi in aktivnosti. Prehodni del bo hkrati galerija, podaljšek muzeja. Na južni strani se program lahko zapelje na ploščad med vsemi tremi objekti, na vzhodni strani pa tržni prostor omogoča vizualni in programski stik med novim muzejem in storitvenim objektom. PRITLIČJE Program: Butične trgovine, storitve, visoka moda, pasažna galerija, kavarna, programi in dogodki lahko prehajajo na ploščad zunaj objekta Neto tlorisna površina: 1.419,10 m² Primarna uporabna površina*: 1.245,20 m² Tehnična, komunikacijska in sekundarna uporabna površina*: 173,90 m²

* konceptualna ocena

Pritličje

Vhod s ploščadi in prečni prehod Odpiranje programov na ploščad Sanitarije, pomožni in tehnični prostori Povezovalni hodnik - razstavna pasaža Butične trgovine in storitve

Prosojna fasada Zunanji program na ploščadi med tremi osrednjimi objekti, usmerjanje v notranjost kompleksa Vhod z glavne komunikacijske osi vzdolž kompleksa, prečni prehod na ploščad med objektom in Muzejem mode in tekstila

Primarna uporabna površina Sekundarna uporabna površina Sanitarije, tehnična površina Komunikacijska površina

5.3.7

M1:500

Leto izgradnje osnovne stavbe: 1924 Leto prenove in dozidave stavbe za namembnost Tkalnica II: 1954

593

Število etaž: 1 Temeljenje: temeljenje na pilotih, vodnjakih Nosilna konstrukcija: beton, železobeton Strešna kritina: opečna

576 606

563 598

neobstojna struktura

301

303

301

341

343

316

280

305

301

303

INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA_prvotna namembnost OBJEKT TKALNICA II

301

573 608

1240

576 606

5008

4882 30

576 606

3000

576 606

Opis objekta: Šedna hala s petimi vrstami šedov in pritličnim servisnim delom, ki objame objekt s treh strani. Kasneje so na jugozahodni strani prizidali še halo z osmimi vrstami šedov.

925

905

1000

890

905

2850

905

890

690

5335

Tloris

Konstrukcija (vir: osebni arhiv)

340

± 7.58

643

616

606

614

575

312

+ 0.03

365

405

415

380

755

+ 4.58

703

Prečni prerez skozi prvotni del objekta

± 7.58 + 4.58

± 0.00

Zahodna fasada

Severna fasada (vir: osebni arhiv)

3.2

INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA_nova namembnost TKALNICA II -> USTVARJALNICA Nova zazidana površina: 3.647,90 m² VIZIJA Objekt Ustvarjalnica je v načrtovanem Razvojnem centru za umetnost, oblikovanje in tehnologije prvi predviden za sanacijo, tako da v naslednjem poglavju sledijo koncepti in arhitekturni načrti. V osnovi se s prenovo objekta za potrebe novega programa vzpostavi ustvarjalno in produktivno delovno jedro kompleksa, kjer bodo ideje dobile svojo fizično podobo...

Podrobna obravnava Ustvarjalnice sledi v naslednjem poglavju

Novi program - pritličje

5.3.8 605

965

360

M1:500

Leto izgradnje: 1946 Arhitektura: Miroslav Gregorič

Prečni prerez

Število etaž: enoetažni osrednji del, troetažni severovzhodni del, dvoetažni jugozahodni del Temeljenje: pasovni temelji Nosilna konstrukcija: železobetonska skeletna in železobetonska ločna konstrukcija Strešna kritina: pocinkana pločevina

+ 10.45

± 0.00

Jugozahodna fasada

INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA_prvotna namembnost OBJEKT PREDILNICA

Predilnica in Apretura sta obodna objekta obravnavanega kompleksa. Tudi Predilnica je zelo kvalitetna in dobro ohranjena. Velikopotezna ločna konstrukcija, ki predre fasado na severni in južni strani, daje Predilnici izjemno eleganco, na žalost pa današnja podoba stavbe na zunaj tega ne daje slutiti. Troetažni del objekta (pobarvano sivo) je bil leta 2010 prenovljen v rekreacijski center.

+ 16.23

+ 10.45

+ 9.65 + 7.50

± 0.00

476

478

476

478

476

5720

476

478

476

478

476

Severozahodna fasada

640

480

640

805

800

805

13840

Tloris

Notranjost (vir: osebni arhiv)

INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA_nova namembnost PREDILNICA -> KULTURA IN REKREACIJA

5.3.9

Zazidana površina obravnavanega dela stavbe: 6.726,90 m² VIZIJA V nekdanjem objektu predilnice bo združenih več programov: eksperimentalno gledališče, velika plesna dvorana, restavracija, kavarna (vijolična barna) in plavalni bazen (zelena barva). Eksperimentalno gledališče in plesna dvorana sta namenjena tudi testiranju in razvoju kostumografije, scenografije, plesnih oblek in ostalih produktov. Po potrebi se za večje dogodke (večje predstave, modne revije, plesna tekmovanja) prostora povežeta. Plavalni bazen in plesna dvorana programsko nadgrajujeta tudi obstoječi rekreacijski center v prenovljenem vzhodnem delu objekta. Vhoda v rekreacijski in kulturni del objekta sta ločena.

Obstoječi rekreacijski center Servisni vhod, skladišča Prehod Avla plesne dvorane, v zaledju garderobe, sanitarije, pomožni prostori Glavna avla novega rekreacijskega dela z recepcijo, upravo Tehnični prostori, garderobe, sanitarije, tuš kabine, vstop v bazen Hramba opreme, reševalci iz vode, prva pomoč Plavalni in otroški bazen s prostori za sprostitev Plesna dvorana, v zaledju pomožni prostori 1. nadstropje - restavracija s pogledom na reko Eksperimentalno gledališče, v zaledju pomožni prostori Vhodna avla v kulturni del objekta z recepcijo, upravo, sanitarijami, kavarno, tehničnimi prostori Kavarna se odpre na ploščad med objektom in Ustvarjalnico Stopnice, dvigalo v 1. nadstropje Odprti del pritličja - prehod / podhod

1. nadstropje - restavracija s pogledom na reko Nova zasnova fasade, ki nakazuje lokovno konstrukcijo in sovpada s konstrukcijskimi elementi, ki predirajo fasado

PRITLIČJE Program: _Vhodna avla v kulturni del (in restavracijo v zgornjem nadstropju) s kavarno (ki lahko prehaja na ploščad pred objektom), recepcijo in upravo, eksperimentalno gledališče s pomožnimi, tehničnimi in skladiščnimi prostori _Vhod v rekreacijski del, avla pred vstopom v bazenski del s prodajo vstopnic, upravo, sanitarije, garderobe, tuši, bazen s prostori za opremo, prvo pomoč, reševalce, tehnični prostori _Avla z upravo, garderobami, sanitarijami, skladišči pred plesno dvorano, plesna dvorana s pomožnim prostorom Neto tlorisna površina_kulturni del: 2.932,35 m² Primarna uporabna površina_kulturni del*: 1.907,45 m² Tehnična, komunikacijska in sekundarna uporabna površina_kulturni del*: 1024,10 m² Neto tlorisna površina_bazenski del: 2.847,30 m² Primarna uporabna površina_bazenski del*: 1.962,25 m² Tehnična, komunikacijska in sekundarna uporabna površina_bazenski del*: 885,05 m²

NADSTROPJE Program: Restavracija Neto tlorisna površina: 535,75 m² Primarna uporabna površina*: 357,00 m² Tehnična, komunikacijska in sekundarna uporabna površina*: 178,75 m²

Odprt podhod od koder se vstopi v glavno vhodno avlo * konceptualna ocena

Primarna uporabna površina Sekundarna uporabna površina Primarna uporabna površina Sekundarna uporabna površina Sanitarije, tehnična površina Komunikacijska površina

6.0

USTVARJALNICA

Objekt Ustvarjalnica je v načrtovanem Razvojnem centru za umetnost, oblikovanje in tehnologije prvi predviden za sanacijo. S prenovo objekta in z novim programom se vzpostavi ustvarjalno in produktivno delovno jedro kompleksa, kjer bodo ideje dobile svojo fizično podobo. V prvi fazi, ko v zaledju še ne deluje razvojno in izobraževalno jedro se bo objekt predvsem povezoval s podobnimi perspektivnimi programi v Kranju (OpenLab, Kovačnica, Tehnološki park), s tem, da bo specializiran za področja kreativnih umetnosti. Ekipo strokovnjakov z različnih področij kreativnih umetnosti z vso potrebno strokovno opremo bo mogoče tudi najeti za zunanje izvajanje (outsourcing). Ustvarjalnica bo tudi prostor, kamor bo lahko prišel posameznik z idejo in tu dobil strokovne nasvete, podlage, finančni, časovni in produkcijski plan. Sem bo lahko prišel tudi posameznik z že izdelano idejo in samo najel prostor z opremo, ki jo bo potreboval v procesu izdelave, skupaj z odgovornimi strokovnjaki in skrbniki opreme. Ustvarjalnica bo tudi prostor za izvajanje praktičnih delavnic in izobraževanj za ljudi vseh starosti, tudi za šole in vrtce. Bivalni del objekta je namenjen gostujočim umetnikom in strokovnjakom s področja. Poudarek bo na modnem in tekstilnem oblikovanju in kostumografiji. Pri oblikovanju produktov in razvoju bo bistveno tudi lansiranje produkta na trg, oblikovanje celostne podobe izdelkov, ime znamke, oblikovanje embalaže, organizacija promocijskih dogodkov, celotna kreativna marketinška strategija, foto stiliranje, web prezentacija... PRITLIČJE V proizvodnem delu so tematski delovni prostori kot so modne in tekstilne delavnice (krojenje, šivalni stroji, računalniško vodeni šivalni stroji, fiksirne in likalne naprave, preše, naprave za pletenje, vezenje), 3D delavnica z računalniško vodenimi stroji za rezanje različnih materialov (les, kovina, tekstil, plastika...), z obdelovalnimi stroji za struženje, rezkanje, vrezovanje, brušenje, laserski razrez, studio za tiskanje na različne materiale, studio za izdelovanje nakita in modnih dodatkov. V razvojnem delu so razporejeni tematski delovni prostori za grafično oblikovanje, ilustracijo, animacijo, ateljeji za poglobljeno kreativno delo, likovne umetnosti, fotografski in zvočni studio. V osrednjem delu je skupni prostor namenjen predstavitvam, izobraževanjem, predavanjem in začasnim razstavam med procesom razvoja nekega izdelka. Ostali programi so vhodna avla z razstavnim prostorom, informacije, garderobe, uprava, sanitarije, skladišča, strojnica in tehnični prostori. ZGORNJA ETAŽA Na južni strani so v zgorjni etaži bivalni deli ateljejev, na severni pa dvovišinski ateljeji. Vmes je družabni podstrešni prostor na vrhu stopnic - avditorija. MANSARDA Loft v bivalnem delu.

6.1

Obstoječa nosilna konstrukcija...

---------->

--------->

----------->

.... vstavitev novega elementa, ki je samostojna konstrukcija....

----------->

---------->

.... izpeljava enotnega ovoja....

--------->

KONCEPT ARHITEKTURNE SANACIJE

---------->

--------->

.... staro in novo v enem ovoju

6.2

KONCEPT PROGRAMSKE UREDITVE

Mansarda = lofti v bivalnem delu

Nadstropje = bivalni del ateljejev in skupni prostor nad stopnicami / avditorijem

skupinsko delo

razstave

p o s t a j e

d e l o v n e

p o s t a j e

bar

zaposleni osrednji večnamenski delovni in predstavitveni prostori

skupinsko delo

modelarstvo

čajna kuhinja jedilnica garderobe

hobby & art trgovina

delavnica moda in tekstil

foto studio

ateljeji

d e l o v n e

sanitarije tehnični prostori

avla

zvočni studio stopnice = avditorij

KR DRUŽENJE EA predavanja TI VN E IN DU ST RI JE

neobstojno_odstranitev

nov element

lounge razstave

d e l o v n e

sanitarije

tehnični prostori

p o s t a j e

dostava

bivalni ateljeji

Pritličje prehod skozi objekte - zaposleni

Koncept programske zasnove

bivalni ateljeji

uprava sitotisk modni dodatki garderobe s k u p i n s k o d e l o info

skladišče

Obstoječe stanje in koncept posega v objekt

ateljeji trg = glavna os skozi kompleks

neobstojno_predelava

PROIZVODNJA

prehod skozi objekte - zaposleni

neobstojno_predelava

Podrobnejša umestitev novih programov po nivojih

6.3

PRIKAZ KONSTRUKCIJE

6.3.1 PRIPRAVA OBSTOJEČE KONSTRUKCIJE ZA NOVE PROGRAME 6.3.2 BIVALNI ATELJEJI 6.3.3 DVOVIŠINSKI ATELJEJI 6.3.4 VEČNAMENSKI HODNIK / AVDITORIJ 6.3.5 PREDELNI SISTEMI

sto

ječ

ij"

dvo

or t i d v

biv

viš

aln

sto

tel

ječ

ins

ate

lje

jej

AB montažna strešna šedna konstrukcija (zabetonirano po montaži)

Obstoječa šedna streha (opečna kritina) z zasteklitvijo na severni strani (navadno steklo - zračna plast - žično steklo)

6.3.1

(opcijsko) Ojačitve robov z jeklenimi HEB 260 okviri (H-profil, 26 x 26 cm)

Osnovni šedni hali s petimi vrstami šedov in pritličnim servisnim delom so leta 1954 na jugozahodni strani dozidali novo halo z osmimi vrstami šedov v enakem konstrukcijskem sistemu, hkrati je bila izvedena prenova osnovne hale. Nosilno konstrukcijo sestavljajo AB stebri dimenzij 30 x 30 cm oziroma dimenzij 30 x 40 cm na robnih straneh, AB preklade dimenzij 23 x 25 cm, montažna šedna konstrukcija z glavnim okvirom dimenzij 16 x 20 cm (zabetonirano po montaži) in opečni zidovi debelin od 40 cm do 50 cm z AB vezmi. Temelji so točkovni in pasovni širine do 60 cm in globine do 170 cm. Opečni zid debeline 50 cm AB stebri dimenzij 30 x 30 cm (oziroma 30 x 40 cm na robovih objekta ) in preklade dimenzij 23 x 25 cm

Zunanji opečni zid debeline 40 cm

M 1:500

PRIKAZ KONSTRUKCIJE_obstoječe PRIPRAVA OBSTOJEČE KONSTRUKCIJE ZA NOVE PROGRAME

Ojačitev obstoječih zidov z AB vencem višine 25 cm

Ojačitve vseh novih odprtin v obstoječih zidovih z jeklenimi HEB 260 okviri (H-profil, 26 x 26 cm)

Obstoječa konstrukcija služi kot lupina za vstavljanje novih programskih, konstrukcijsko samostojnih elementov, kot je prikazano na sledečih straneh. Obstoječe lupine z novimi posegi ne obremenjujem, na mestih, kjer so izvedeni preboji obstoječih zidov, se le te ojača z jeklenimi HEB 260 okviri (H - profil dimenzij 26 x 26 cm). Po celotnem obsegu se izvede AB venec višine 25 cm. Opcijsko se ojača tudi robove obstoječe konstrukcije z jeklenimi HEB okviri.

Obstoječi pasovni in točkovni temelji, ki se mestoma razširijo za potrebe vstavljene konstrukcije

6.3.2

PRIKAZ KONSTRUKCIJE_predvideno BIVALNI ATELJEJI

Streha_plošča iz križno lepljenega lesa debeline 16 cm

Plošča nad nadstropjem (loft)_križno lepljena lesena plošča debeline 12 cm

Plošča nad pritličjem_križno lepljena lesena plošča debeline 12 cm

Zid med bivalnimi enotami_opečni zid debeline 25 cm z AB vezmi

Nosilci_križno lepljen les 16/28 cm Notranji nosilni zid_križno lepljen les debeline 16 cm

M 1:500

Zunanji nosilni zid_opečni zid debeline 25 cm z AB vezmi

6.3.3

PRIKAZ KONSTRUKCIJE_predvideno DVOVIŠINSKI ATELJEJI

Streha_plošča iz križno lepljenega lesa debeline 16 cm Zunanji nosilni zid_opečni zid debeline 25 cm z AB vezmi

Nosilna šedna konstrukcija_jekleno paličje škatlastega profila: - diagonale 140/140/5 mm - zgornja in spodnja pasnica 200/140/5 mm - povezovalni nosilec 240/140/5 mm Paličje je konzolno položeno na zunanji opečni zid z AB vezjo višine 40 cm

Nosilni jekleni okir_jekleni stebri in preklada profila HEB 260

Zunanji nosilni zid_opečni zid debeline 25 cm z AB vezmi

M 1:500

6.3.4

PRIKAZ KONSTRUKCIJE_predvideno VEČNAMENSKI HODNIK / AVDITORIJ

Streha_plošča iz križno lepljenega lesa debeline 16 cm

Nosilni jekleni okir_jekleni stebri in preklade profila HEB 260

Plošča nad pritličjem_Hi-bond plošča debeline 15 cm, obložena z OSB ploščami (2 x 2 cm) Nosilni jekleni okir_jekleni stebri in preklade profila HEB 260 AB venec višine 25 cm

Zunanji nosilni zid_opečni zid debeline 25 cm z AB vezmi

M 1:500

6.3.5

PRIKAZ KONSTRUKCIJE_predvideno PREDELNI SISTEMI

SISTEM 1 Negorljive mavčno-kartonske predelne stene debeline 10 cm se uporabijo za obe zaprti skladišči in sanitarno-tehnični del. SISTEM 2 Steklene predelne vrtljivo-drsne stene se uporabijo pri delavnicah in pisarnah, da se prostori med sabo vidno povežejo in se vidijo posamezne dejavnosti in delovni procesi. SISTEM 3 Dvojne samostoječe omare namesto predelne stene, kjer potrebujemo shranjevalne površine. SISTEM 4 Zavese na vodilih obešene pod šedno konstrukcijo za poljubno združevanje in ločevanje prostorov v razvojnem delu. Zavese hkrati služijo kot akustični element v mirnejšem delu.

Sistem 2_steklene predelne vrtljivo-drsne stene za odprtost in vidno povezanost prostorov

Sistem 4_zavese za poljubno ločevanje in združevanje prostorov

6.4

SPLOŠNA IN POŽARNA VARNOST

Zasnova požarne varnosti vključuje aktivne in pasivne protipožarne ukrepe, s katerimi se preprečuje prenos požara na sosednje objekte. Najmanjši odmik objekta Ustvarjalnice od sosednjega objekta znaša 9.5 m, ostali odmiki so večji od 17 m. Nosilna konstrukcije novih delov objekta je zasnovana in dimenzionirana tako, da dosega ustrezno požarno odpornost in ob požaru zahtevan čas (R 60, EI 30) ohrani potrebno nosilnost. Jeklena konstrukcija je zaščitena s protipožarnim premazom. Zasnova vključuje ustrezne požarne poti in območja, intervencijske poti ter ustrezne detektorje ter požarno-alarmni sistem. V primeru požara je predvideno zadostno število ustrezno izvedenih in umeščenih evakuacijskih poti in izhodov, ki omogočajo uporabnikom hitro in varno evakuacijo iz stavbe. Z namenom omejitve požara je objekt razdeljen na dva večja (proizvodni in razvojni del objekta) ter šest manjših (pet bivalnih enot in strojnica) požarnih sektorjev z ustreznimi evakuacijskimi izhodi. Iz vseh prostorov v pritličju je omogočena neovirana evakuacija na prosto, iz zgornjega nadstropja pa po poteh, ki niso daljše od dovoljenih 50 m. Vsi izhodi so široki več kot 2 m. Predvidena je namestitev ustreznih naprav za gašenje na vidnih mestih v predpisanem številu in sistem za avtomatsko javljanje požara. Predvideni so odvodi dima in toplote v strehi. Z vseh strani objekta je omogočen dostop in obračalne površine za intervencijska vozila ter za gašenje in reševanje v objektu. Zunaj objekta sta zagotovljeni dve varni območji, eno pred glavnim vhodom obravnavanega objekta, drugo, pred servisnimi in dostavnimi vhodi. Na glavni servisni ploščadi je tudi skupno večje varno območje, namenjeno celotnemu Razvojnemu centru za umetnost, oblikovanje in tehnologije.

PS 8

Požarni sektor Varno območje_Ustvarjalnica

NADSTROPJE Evakuacija v bivalnem delu je možna po stopniščih v vsaki bivalni enoti posebej. V osrednjem delu objekta je iz večnamenskega hodnika možen izhod preko avditorijskih stopnic.

Varno zbirno območje_RC Izhodi iz objekta Dovozi za intervencijska vozila Prikaz požarnih sektorjev, izhodov in glavnih neoviranih komunikacijskih poti v pritličju.

PRITLIČJE V pritličju je predvidenih pet glavnih izhodov na prosto iz javnega dela objekta, po en izhod v vsaki od petih bivalnih enot ter samostojen izhod iz strojnice.

VP(p/d) VO(d)

Cevovodi za pitno vodo Cevovodi za odpadno vodo

DV(p/d) Elektroenergetski vodi P(p/d) T(d)

Plinovodi Komunikacijski vodi

Priključitev na obstoječe komunalne vode

6.5

ENERGETSKA ZASNOVA

Objekt Ustvarjalnica se priklaplja na obstoječe komunalne vode: cevovod za pitno vodo, cevovod za odpadno vodo, elektroenergetski vod, plinovod.

Hibridno prezračevanje z rekuperacijo in talni ogrevalni sistem dopolnjen s toplotno črpalko

Objekt Ustvarjalnica se uvršča med objekte javnega značaja, v katerih je potrebno zagotoviti zadostno količino svežega in odvod odpadnega zraka. Predvideno je hibridno prezračevanje kontrolirano naravno in kontrolirano mehansko prezračevanje s senzorji oz. merilniki kvalitete zraka. Mehansko prezračevanje se izvaja preko rekuperatorja, ki prenaša toploto odpadnega zraka na svež zrak in zmanjša toplotne izgube stavbe. Zaradi velike volumenske kapacitete glavnega prostora in večvišinskih ateljejev v bivalnem delu je povsod položen razvod talnega ogrevanja. V glavnem prostoru se v poletnem času vzdržuje temperaturo 26°C, v zimskem pa 20°C. Ogrevalni sistem se dopolnjuje s toplotno črpalko voda voda.

Osvetljevanje delovnih prostorov z indirektno svetlobo s severne strani, bivalnih pa z južno.

Razvod kanalov poteka od tehnične sobe (strojnice) v servisnem delu objekta preko vseh prostorov. Prezračevalni kanali so nameščeni pod stropom in vidni. Osvetlitev prostorov Ustvarjalnice v veliki meri zagotavlja obstoječa zasteklitev na severni strani šedne strehe. Novo vstavljena konstrukcija sledi istemu konceptu.

7.0

NAČRTI

7.1 SITUACIJA_OBSTOJEČE 1:1000 7.2 SITUACIJA_PRITLIČJA 1:1000 7.3 SITUACIJA_STREHE 1:000 7.4 SITUACIJA_PREREZ A-A 1:1000 7.5 TLORIS PRITLIČJA 1:200 7.6 TLORIS NADSTROPJA 1:200 7.7 TLORIS OSTREŠJA Z

1:200

7.8 TLORIS STREHE 1:200 7.9 PREREZ A-A 1:200 7.10 PREREZ B-B 1:200 7.11 FASADA JUG 1:200 7.12 FASADA SEVER 1:200 7.13 FASADA VZHOD 1:200 7.14 FASADA ZAHOD 1:200 7.15 FASADNI PAS_OBSTOJEČE 1:20 7.16 FASADNI PAS_PRENOVA 1:20 7.17 FASADNI PAS_BIVALNI DEL 1:20

7.1 SC_P_promet_faza

SC_U4_promet_faza SC_U3_promet_faza

PRVA FAZA SANACIJE

faza 1

ine_faza 2 S_U_javne površ

met_faza 1

RC_S1_zaseb

SC_U1_pro

ne površine_faz

oljavne povr

ta es

obs

toje

ča d

ejav

nos

a dejavnost_faza

šine_faza 1

RC_R_obstoječ

CD_

vsk

t_fa

za 1

P_p ol RC _P

ine_faza 1 ode

in t

U4_P_javne površ

U1_P1_javne površine_faza 1

RC _M _ob Tka lnic jekti_f a aI -> za 2 Mu zej m

RC_R_objekti_faza 2 Apretura -> Razvojno jedro

ine_faza 2

S_I_javne površ

eks

tila

RC _U Tka _obje kt lnic a II i_faza 1 -> Ust var ja

CD_V_obstoječa dejavnost_faza 1

Savska cesta

CD_P_javne površine_faza 2

RC_P/K_javne površine_faza 1

javn

e po

RC_

PROMET SC_C Savska cesta, cestišče, širitev, varen peš/kolesarski/motorni promet na vseh odsekih, pri uvozu SC_U1 možnost preusmeritve pešcev in kolesarjev proti novim potem vzdolž reke Save. SC_U1 Savska cesta, uvoz na severno parkirišče Razvojnega centra, preureditev. SC_U2 Savska cesta, opustitev obstoječega servisnega uvoza v Razvojni center, ki se nadomesti s SC_U3, kjer ni problematike višinske razlike. Na mestu obstoječega pa se lahko uredi avtobusno postajališče. SC_U2_S Savska cesta, območje stanovanj RC_S1 ob uvozu U2, ureditev novih dostopov za prebivalce. SC_U4 Savska cesta, ureditev uvoza in parkirišč južno od novega Razvojnega in Rekreacijskega centra SC_P Ureditev obstoječe peš povezave z večstanovanjsko sosesko Planina in nakupovalnim centrom Qlandia SC_M Savska cesta, širitev in sanacija obstoječega enosmernega mostu čez Savo JAVNE POVRŠINE U1_P1 Ureditev parkirišč pri uvozu U1 v Razvojni center, zasnova upošteva obstoječe visoko rastje U4_P Ureditev novih parkirnih površin ob južni stranici Razvojnega centra pri uvozu U4 RC_P/K Ureditev tlakovanih peš in kolesarskih poti in dostopov do različnih programov okoli in znotraj območja Razvojnega centra RC_P Ureditev glavne vzdolžne komunikacijske osi Razvojnega centra za pešce S_P/K Ureditev peščenih peš in kolesarskih poti vzdolž reke Save S_PU Parkovne ureditve med Razvojnim centrom in reko, ki se nadgrajujejo skozi vse faze sanacije (otroško igrišče, urbani fitnes, terase za posedanje nad reko, zeliščni vrtovi, meditativni prostori...) POLJAVNE POVRŠINE U3_P/M Ureditev parkirnih in manipulacijskih površin v servisnem območju Razvojnega centra RC_PP Ureditev tlakovanih peš poti ob objektih, ureditev dostopov in prehodov v servisnem območju... ZASEBNE POVRŠINE RC_S1 in RC_S2 Vzdolž območja stanovanj se uredi dostope in pločnik, zeleni pas kot zaščita in ločitev zasebnih in poljavnih površin OBJEKTI RC_U Sanacija objekta Ustvarjalnica znotraj Razvojnega centra, odstranitev neobstojnih struktur, prilagoditev novemu programu OBSTOJEČA DEJAVNOST CD_V Zasebni vrtec v območju načrtovanih centralnih dejavnosti (po OPN), uporaba (varstvo otrok zaposlenih), krepitev dejavnosti v prihodnjih fazah RC_CD Prenovljeni prizidek s poslovnimi prostori, možnost najema v procesu postopne sanacije objektov za potrebe Razvojnega centra RC_CD Prenovljeni del objekta, rekreacijski center, uporaba in krepitev dejavnosti v prihodnjih fazah s predvidenim notranjim bazenom in plesno dvorano v osrednjem delu objekta

vrši ne_ faza

faza 1

promet_

SC_C_

U3_P/M_p

Uredi se dostope do območja in prehode znotraj območja, sanira objekt Tkalnica II za potrebe novega namena Ustvarjalnica (načrti sledijo), sanira in uredi se obrečni prostor, prostor se očisti začasnih objektov. Krepi se obstoječe perspektivne dejavnosti.

SC_U2_S_promet_

et_faza 1 C_U2_prom

za 2

RC_T/S_objekti_faza 2

ine_fa S_Š_javne površ

S_P/K_javne površine_faza 1

lnic

Barvarna -> Nakupovalna hiša

_faza 2 RC_K/R_objekti rekreacije Hiša kulture in Predilnica ->

RC_P_javne površine_faza 1 RC_S2_zasebne površine_faza 1 S_PU_javne površine_faza 1

DRUGA FAZA SANACIJE

Sanira in prenovi se preostale objekte za potrebe predvidenega Razvojnega centra za umetnost, oblikovanje in tehnologije. Uredi se dodatne parkirne površine, športna igrišča in ostale tematske ureditve na izpraznjenem prostoru južno od Razvojnega centra. Druga faza sanacije se prilagaja tudi rezultatom in stanju po prvi fazi sanacije.

SC_

avn M_j za 1

e_fa vršin

S_S_jav

S_P_javn

e po

_faza 2

e površine

aza 2 ne površine_f

S_P/K_javne površine_faza 1

M 1:1000

Sava >

SITUACIJA OBSTOJEČE STANJE Z OPISOM SANACIJE

JAVNE POVRŠINE CD_P Ureditev pokritih parkirišč na območju centralnih dejavnosti. S_I Športna igrišča S_P Ureditev piknik prostora vzdolž reke S_S Ureditev skupnih zunanjih sanitarij S_U Ureditev urbanih športnih površin (skate in plezalnega park) z vključitvijo obstoječega dimnika in ostalih obstojnih struktur S_Š Ureditev prostora za prodajne štante ob reki OBJEKTI RC_R Sanacija objekta Apretura, prilagoditev novemu programu Razvojno jedro v sklopu Razvojnega centra. RC_M Sanacija objekta Tkalnica I, odstranitev neobstojnih struktur, prilagoditev novemu programu Muzej mode in tekstila. RC_T/S Sanacija objekta Barvarna, odstranitev neobstojnih struktur, prilagoditev novemu programu Nakupovalna hiša RC_K/R Sanacija objekta Kultura in rekreacija znotraj Razvojnega centra, prilagoditev novemu programu, navezava na obstoječi Rekreacijski center na severni strani objekta.

7.4

SITUACIJA_PREREZ A-A

Kanjon Kokre

reka Sava

Šmarjetna Gora

Pungart v starem mestnem jedru

M 1:1000

+377.30

+380.00 +367.50 +364.25

+361.50

+351.00

+361.70

+359.08

+360.40

+351.50

+351.60

+355.00

+345.00

Zelene in tematske ureditve ob reki Skupne javne površine

Razvojni center za umetnost, oblikovanje in tehnologije Javne površine uporabniki in obiskovalci RC

Komunikacijska os priobalni pas / RC

Savska cesta Servisne površine

Komunikacijska os za zaposlene v RC

7.5

Stranski trg_sever (prehod med objektoma Ustvarjalnica ter Muzej mode in tekstila)

4 4.1

M 1:200

5.1 5

USTVARJALNICA_TLORIS PRITLIČJA

PROIZVODNJA IN UPRAVA

Vhodni del__ V.1 (vhodna avla z razstavnim prostorom) V.2 (lounge) V.3 (sprejemnica in informacije) V.4 (garderobe) V.5 (trgovina - hobby and art) Skupaj

7370 2835 905

905

1025

zaposleni

805

4535 905

905

Upravni del__

A U.1 (pisarne - direktor, tajništvo, računovodstvo)

S.2

N.2

S.1

N.1

A.1

A.2

A.4

A.3

A.5

B.1 B

1265 30

U.2

598

563

± 0.00

U.1

B.1 B

A.6

zaposleni 606

576

V.4

± 0.00 V.3 K.1 - K.9

ST.5

S.2

ST.3

S.1

± 0.00

tehnični vhod 606

glavni vhod

ST.2

± 0.00

4842

ST.7

V.5

T.2

T.6

T.3

M.7

M.8

BA.2

BA.3

608

± 0.00

18 x 19 / 25

M.9

18 x 19 / 25

I - 0.02

zaposleni 40

890

875 2900

985

875

880

880 4545

880

7445

4 4.1

5.1 5

Delavnica Nakit in modni dodatki__ N.1 (skupni ustvarjalni prostor) N.2 (delavnica) Skupaj

52.30 m²

59.60 m²

A.2 - A.4 (fine umetnosti) A.5 (fotografski studio) Skupaj

243.95 m²

Delovne postaje__ A.6

129.10 m²

Skupaj

39.57 m² 356.15 m²

Avditorijske stopnice__ S.1 (posedanje, predstavitve, izobraževanja) S.2 (bar) Skupaj

96.75 m² 19.25 m² 116.00 m²

Kuhinja z jedilnico__ K.1 (kuhinja in shramba) G K.2 (jedilnica) G.1 Skupaj

BA.5

30 573

18 x 19 / 25

BA.4

± 0.00 M.6

287.75 m²

Ateljeji__

M.3

Delavnica Modelarstvo__ M.1 (skupni ustvarjalni prostor) M.2 (CNC razrez) M.3 (obdelava različnih materialov) M.4 (delovne mize) M.5 (lakirnica, barvarna) M.6 (sušilnica) M.7 (sestavljanje večjih izdelkov) AM.8 (shramba izdelkov) M.9 (samostoječi umivalniki) Skupaj

E A.1 (zvočni studio)

562 BA.1

309.25 m²

RAZVOJ, PREDSTAVITVE, DRUŽENJE

dostava 45

M.4

M.2

Delavnica Tekstil in moda__ T.1 (velike mize za ročne razreze) T.2 (velike večnamenske mize) T.3 (šivanje, tkanje, pletenje) T.4 (likalne preše) T.5 (računalniško vodeni obdelovalni stroji in naprave) T.6 (manjše specializirane šivalne naprave) Skupaj

Delavnica Sitotisk__ S.1 (skupni ustvarjalni prostor) S.2 (delavnica) - 0.01 Skupaj

606

576

M.5

BA.6

G G.1

M.1

54.60 m² 18.28 m² 72.88 m²

F K.1 - K.9 (enote z možnostjo združevanja) ± 0.00

M.10

U.2 (večnamenski prostor) Skupaj

Kreativne industrije__

K.1

606

K.2

576

4882

1735 576

- 0.01

T.5

V.1

ST.1

1882 576

Vhodni trg (del osrednjega povezovalnega trga)

V.2

ST.6

ST.4

Poljavno_servisne, manipulacijske, parkirne površine

T.4

576

T.3

606

T.1

56.10 m² 52.14 m² 23.35 m² 29.25 m² 108.33 m² 269.18 m²

34.95 m²

BIVALNI ATELJEJI Ateljeji s kuhinjo in jedilnico_ BA.1 (kiparstvo*) BA.2 (slikarstvo*) BA.3 (umetniške instalacije*) BA.4 (modno oblikovanje*) BA.5 (arhitektura*) Skupaj

95.85 m² 97.95 m² 97.95 m² 97.95 m² 97.95 m² 487.65 m²

Skupni predprostor__ BA.6 (razstave, druženje, skupinsko delo)

123.95 m²

SERVISNI IN TEHNIČNI PROSTORI ST.1 (vetrolov)__ ST.2 (sanitarije M, Ž, invalidi)__ ST.3 (čistila)__ ST.4 (dvigalo) ST.5 (shramba bar)__ ST.6 (sanitarije, garderobe, tuši - zaposleni)__ ST.7 (klimatska strojnica, toplotna postaja)__ ST.8 (zaprto skladišče)__ Skupaj

19.80 m² 37.05 m² 6.05 m² 4.95 m² 6.50 m² 73.15 m² 113.30 m² 51.65 m² 312.45 m²

PREHODI (neovirane komunikacijske površine)__

594.60 m²

SKUPNE POVRŠINE V PRITLIČJU

3,449.75 m²

*primer razporeditve sicer fleksibilno zasnovanih ateljejev LEGENDA Obstoječe_opečni zidovi in AB stebri Novo_nosilni opečni zid z AB vezmi

Stranski trg_jug (prehod med objektoma Ustvarjalnica ter Hiša kulture in rekreacije)

Urejene zelene in tlakovane površine pred bivalnimi ateljeji

15 p.m. zaposleni / stanovalci

Novo_fasadni opečni sloj z različnimi stopnjami prosojnosti Novo_lesene nosilne in predelne stene

USTVARJALNICA_TLORIS NADSTROPJA

7.6 1

4 4.1

M 1:200

5.1 5

7370 2835 905

905

805

4535 905

905

563

598

1025

H.1

B.1 B

606

576

1265 30

B.1 B

BIVALNI ATELJEJI

Bivalno nadstropje*__ BA.1b (dnevna soba in delovni prostor) .1t (terasa) BA.2b (spalnica in dnevna soba) .2t (terasa) BA.3b (dnevna soba in bar) .3t BA.4b (spalnica in dnevna soba) .4t BA.5b (spalnica in dnevna soba) .5t (terasa) Skupaj

56.65 m² 13.45 m² 58.90 m² 14.50 m² 58.90 m² 14.50 m² 58.90 m² 14.50 m² 58.90 m² 14.50 m² 363.70 m²

RAZVOJ, PREDSTAVITVE, DRUŽENJE

Avditorijske stopnice__ S.1 (posedanje, predstavitve, izobraževanja)

96.75 m²

Večnamenski hodnik__

576

606

648.55 m²

*primeri razporeditve sicer fleksibilno zasnovanih začasnih bivalnih enot

606

H.2

± 0.00

G G.1

562

+ 3.45

BA.1b

BA.2b

BA.3b

BA.4b

BA.5b

.2t

.3t

.4t

.5t

SKUPNE POVRŠINE V NADSTROPJU

606

4842

1882 576

G G.1

90.35 m² 50.20 m² 47.55 m² 188.10 m²

606

576

H.2 (študijski prostor) H.3 (vmesni večnamenski prostor) Skupaj

± 0.00

576

4882

1735 576

+ 4.33

AH.1 (čitalnica)

+ 3.43 608

573

.1t 14 x 19 / 25

14 x 19 / 25

890

875 2900

985

875

880

880 4545

880

7445

4 4.1

5.1 5

9 LEGENDA Obstoječe_opečni zidovi in AB stebri Novo_nosilni opečni zid z AB vezmi Novo_fasadni opečni sloj z različnimi stopnjami prosojnosti Novo_lesene nosilne in predelne stene

7.7 1

4 4.1

M 1:200

5.1 5

USTVARJALNICA_TLORIS OSTREŠJA Z

7370 2835 905

905

805

4535 905

905

1025

598

563

AB šedna konstrukcija

okvir HEB 260

B.1 B

1265 30

okvir HEB 260

18.10 m² 18.10 m² 18.10 m² 18.10 m² 18.10 m² 90.50 m²

606

576

*primeri razporeditve sicer fleksibilno zasnovanih začasnih bivalnih enot

Lofti*__ BA.1l (spalnica) BA.2l (soba z delovnim prostorom) BA.3l (glasbeni studio) BA.4b (soba z delovnim prostorom) BA.5b (soba z delovnim prostorom) Skupaj

jekleno paličje

AB uklonska vez

B.1 B

BIVALNI ATELJEJI

A 576

606

606 4842

± 0.00

+ 3.45

G G.1

562

30 1882 576

G G.1

606

576

606

30 576

4882

1735 576

+ 6.11

BA.2l

BA.3l

BA.4l

BA.5l

608

573

BA.1l

14 x 19 / 25

890

875 2900

985

875

880

880 4545

880

7445

4 4.1

5.1 5

9 LEGENDA Obstoječe_opečni zidovi in AB stebri Novo_nosilni opečni zid z AB vezmi Novo_fasadni opečni sloj z različnimi stopnjami prosojnosti Novo_lesene nosilne in predelne stene

USTVARJALNICA_TLORIS STREHE

7.8 1

4 4.1

M 1:200

5.1 5

7370 2835 905

905

1025

805

4535 905

905

+ 8.78 40

+ 7.58

strešni odtoki - podtlačni sistem

zaščitna slemenska strešica nad šedno zasteklitvijo in zaščitna pločevina na slemenu šedne strehe

C A 606

30°

+ 7.58 30°

30°

576

30°

606 606

3°

30°

+ 7.58 30°

+ 4.58

30°

+ 4.58

+ 7.58

606

30°

+ 4.58

30°

+ 7.58

30°

+ 8.78

30°

+ 8.38

30°

30 1735 576 30 30

576

4882

zaščitna pločevina v globeli

+ 4.58

+ 7.58

576

+ 4.58

4842

+ 7.58

+ 4.58

598

strešni odtoki - podtlačni sistem

B.1 B

606

30°

3°

konstrukcija_križno lepljena lesena plošča 16 cm obloga_strešni paneli iz corten jekla in zasteklitev na severni strani

30°

+ 4.58

30°

+ 4.58

30°

576

konstrukcija_križno lepljena lesena plošča 16 cm obloga_strešni paneli iz corten jekla

30°

563 1265 30

B.1 B

+ 7.58

30°

+ 8.78

+ 4.58

890

875 2900

985

875

+ 8.48

+ 6.50

880

+ 6.50

880 4545

562

39 °

° 39

39 °

608

3°

30°

39 °

+ 8.48

+ 6.50

G G.1

+ 7.58

573

konstrukcija_križno lepljena lesena plošča 16 cm obloga_strešni paneli iz corten jekla in zasteklitev na severni strani

3°

30°

+ 7.58

1882 576

G G.1

+ 4.58

+ 8.48

+ 6.50

880

+ 8.48

+ 6.50

880

+ 8.48

7445

4 4.1

5.1 5

+ 4.58

7.15

Pocinkana pločevina v globeli

FASADNI PAS OBSTOJEČE

S1: STREHA_južna stran šedov

Zarezna opeka Strešne letve Strešna lepenka Opažne deske Zračna plast Strešne lege Izolacija Heraklit

AB uklonska vez

AB šedna konstrukcija

Štukadurni opaž Omet s trstiko AB šedna konstrukcija

2.5 / 5 cm 2.5 cm 11 cm 13 / 16 cm 5 cm 2.5 cm 2 cm

S2: STREHA_severna stran šedov

Navadno steklo 0.3 cm Zračna plast 5 cm Žično steklo 0.5 cm AB šedna konstrukcija

Z: ZUNANJI ZID

1.5 cm 40 cm 1.5 cm

Zunanji omet Opečni zid Notranji omet

ni podatka

± 0.00 = 351.50 - 0.08

+ 2.30

+ 4.05

+ 4.95

+ 6.95

Slemenska lega

Tehnološki tlak Cementni estrih Hidroizolacija Podložni beton Prodec Utrjeno nasutje

2cm 7 cm 1 cm 12 cm 20 cm

2cm 10 cm 20 cm

Fini asfalt Grobi asfalt Prodec Utrjeno nasutje S2

Zasteklitev: navadno steklo - zračna plast - žično steklo

T2: ZUNANJA TLA PROTI TERENU

Zaščitna strešica s fino cementno prevleko

Zaščitna pocinkana pločevina s pasovi iz železne pločevine

+ 7.58 = 359.08

T1: NOTRANJA TLA PROTI TERENU

+ 4.48

7.16

Pocinkana pločevina v globeli

FASADNI PAS SANACIJA

S1: STREHA_južna stran šedov Zarezna opeka Strešne letve Strešna lepenka Opažne deske Zračna plast / lege Toplotna izolacija

AB šedna konstrukcija

AB uklonska vez

Štukadurni opaž Omet s trstiko NOVO_Toplotna izolacija nameščena med šedno konstrukcijo NOVO_Parna zapora NOVO_Negorljive mavčne plošče

Izolacija med šedno konstrukcijo, sidrana na strešno konstrukcijo

2.5 / 5 cm 2.5 cm 13 / 16 cm 5 cm 2.5 cm 2 cm 20 cm 2.5 cm

S2: STREHA_severna stran šedov NOVO_Troslojno okno z jeklenim okvirjem, Umax=1.6 W/m²K

ni podatka

- 0.18

± 0.00 = 351.60 izolativnem podstavku

Prag: termo člen na

T2 sistemskem toplotno

Toplotno izolirana jeklena vrata vgrajena po RAL montaži, znotraj zrakotesno povezana s parno zaporo, vmes toplotna izolacija, na zunanji strani paroprepustna folija, zakitano s trajno elastičnim kitom

+ 2.20

+ 3.95 Silikatno-silikonski zaključni sloj za kombinacijo vodoodbojnosti in paroprepustnosti

+ 4.92 + 4.85 Troslojna zasteklitev

Okno vgrajeno po RAL montaži, znotraj zrakotesno povezano s parno zaporo, vmes toplotna izolacija, na zunanji strani paroprepustno

+ 6.85 + 6.78 Zaščitna strešica, tankoslojni vodoodbojni zaključni premaz

Slemenska lega Zaščitna pločevina (pregled stanja in menjava po potrebi)

+ 7.48 = 358.98

Z: ZUNANJI ZID Zunanji omet Opečni zid NOVO_Toplotna izolacija NOVO_Negorljive mavčne plošče

1.5 cm 40 cm 12 cm 2.5 cm

T1: NOTRANJA TLA PROTI TERENU NOVO_Debeloslojni industrijski tlak 0.8 cm NOVO_Mikroarmiranobetonski estrih 5 cm NOVO_Razvod cevi talnega ogrevanja na sistemski plošči 3 cm NOVO_Ločilni sloj NOVO_Toplotna izolacija 8 cm NOVO_Hidroizolacija Podložni beton 12 cm Prodec 20 cm Utrjeno nasutje T2: ZUNANJA TLA PROTI TERENU NOVO_Finalna obloga 3 cm NOVO_Podložni beton v naklonu 15 cm Prodec 20 cm Utrjeno nasutje

+ 3.53

+ 2.80

- 0.02

+ 0.08

Sistem vodil dveh drsnih panelov

Okno s troslojno zasteklitvijo, vgrajeno po RAL montaži, znotraj zrakotesno povezano s parno zaporo, vmes toplotna izolacija, na zunanji strani paroprepustno

Perforiran fasadni opečni sloj (različne stopnje prosojnosti)

Notranji zid iz vidne opeke

Sistem vodil dveh drsnih panelov

Sidranje fasadnega opečnega sloja

Vgradnja okna: pritrditveni kotnik, vodotesna malta med opeka in trajno elastični kit

Vodotesna malta

+ 4.58

Zunanje mrežasto senčilo iz poliestrske mrežaste tkanine z električnim in sončnim pogonom

Troslojna zasteklitev

Okno vgrajeno po RAL montaži, znotraj zrakotesno povezano s parno zaporo, vmes toplotna izolacija, na zunanji strani + 7.12 paroprepustno

Kasetni paneli iz corten jekla, skriti preklop, dimenzije 0.5 do 1 m x 2 do 4 m

Skriti žleb (el. gretje), obložen z zaščitno + 8.54 pločevino in hidroizolacijo

+ 8.78

ni podatka

- 0.21

± 0.00 = 351.60

+ 2.78

+ 2.88

+ 3.16

+ 3.45

+ 7.26

+ 8.30

T3: ZUNANJA TLA_proti terenu Finalna obloga Podložni cementni estrih Podložni beton v naklonu Prodec Utrjeno nasutje

T2: NOTRANJA TLA_proti terenu Lesena talna obloga Podložni cementni estrih Ločilni sloj Razvod cevi talnega ogrevanja na sistemski plošči Toplotna izolacija Hidroizolacija Podložni beton Prodec Utrjeno nasutje

T1: NOTRANJA TLA_nad pritličjem Lesena talna obloga Podložni cementni estrih Ločilni sloj Razvod cevi talnega ogrevanja na sistemski plošči Toplotna izolacija Polnilni prostor - suho nasutje Plošča iz križno lepljenega lesa Leseni nosilci

Z2: ZUNANJI ZID_nadstropje Strešni paneli iz korten jekla Podkostrukcija Prezračevalni sloj Paroprepustna folija Toplotna izolacija Nosilni opečni zid (12/25/6.5)

3 cm 5 cm 10 cm 20 cm

12 cm 20 cm

3 cm 10 cm

2.4 cm 5 cm

3 cm 2 cm 5 cm 12 cm 16 / 28 cm

2.4 cm 5 cm

14 cm 25 cm

2.5 cm 2.5 / 5 cm

Z1: ZUNANJI ZID_pritličje Fasadna opeka (12/25/6.5) z različno stopnjo prosojnosti (perforiran fasadni sloj) 12 cm Prezračevalni sloj Paroprepustna folija Toplotna izolacija 12 cm Nosilni opečni zid (12/25/6.5) 25 cm Naravni apneni omet 1 cm

16 cm

20 cm

2.5 cm 2.5 / 5 cm 4 cm

FASADNI PAS BIVALNI ATELJE

S1: STREHA Strešni paneli iz korten jekla Podkostrukcija Prezračevalni sloj Paroprepustna folija Toplotna izolacija Plošča iz križno lepljenega lesa na spodnji strani les

7.17

VIRI IN LITERATURA Avguštin, C., Poglavitne črte urbanističnega razvoja starega Kranja, 900 let Kranja, spominski zbornik, Kranj, 1960. Čerpes, I., Grohar, J., Boršič, P., Vizija razvoja mesta Kranj, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 2008. Čerpes, I., Blejec, G., Koželj, J., Urbanistično načrtovanje, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 2008. Ifko, S., Dediščina in revitalizacija opuščenih industrijskih območij, Arhitektov bilten, št. 190-191 (dec. 2011), str. 31-35. Jereb, Budja, Čelik, Kavaš, Industrijska degradirana urbana območja v ožjem območju mesta Kranj, Evidenca, Kranj, 2008. Kos, M., Ulice, ceste in trgi mesta Kranja v preteklosti, Kranj, 2009. Koželj, J. in sod., Degradirana urbana območja, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana, 1998. Kresal, F., Vzpon in propad tekstilne industrije v Kranju, Kranjski zbornik 2010, Kranj, 2010. Leben, N., Sagadin, M., Kranj, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov, Ljubljana, 2008. Mihelič, B., Košir, F., Ifko, S., Adamič, T., Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem, vodnik po arhitekturi, ZVKDS, Ljubljana, 2002. Miklavčič, I., Stanovanjska gradnja - poseg na Planino 1947-79, Kranjski zbornik, Kranj, 1981. Mohorčič, P., Gorenjska: letoviška, industrijska, trgovska, obrtna, Ljubljana, 1931. Pak, M., Slavec, A., Prostorski razvoj Kranja v 20. stoletju, Kranjski zbornik 2005, Kranj 2005. Palmboom, F., Drawing the ground, landscape urbanism today, Basel, Birkhäuser, 2010. Plut, D., Sonaravni razvoj Slovenije - priložnosti in pasti, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. Rogelj, M., Gradnja stanovanj v Kranju v šestdesetih letih 20. stoletja, Kranjski zbornik 2015, Kranj, 2015. Rogelj, M., Kranj kot zaposlitveno središče v času najmočnejše industrializacije, Kranjski zbornik 2010, Kranj, 2010. Sagadin, M., Rezultati raziskav kranjskega mestnega obzidja, Kranjski zbornik 2005, Kranj, 2005. Šorn, J., Velika industrija v Kranju med obema vojnama, 900 let Kranja, spominski zbornik, Kranj, 1960. Šparovec, B., Prostorski potenciali za vzpostavitev zelenega sistema na primeru mesta Kranj, Biotehniška fakulteta, 2008. Špiček, P., Okoljevarstveni vidiki suburbanizacije Kranja, Filozofska fakulteta, 2008. Štremfelj, S., Prenova območja opuščene tekstilne tovarne Inteks v Kranju, Fakulteta za arhitekturo, 2010. Švarc, J., Propad kranjske industrije po letu 1990, Kranjski zbornik 2015, Kranj, 2015. Vodopivec, A., Arhitektura v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Kranju, Kranjski zbornik 2015, Kranj, 2015.

Register nepremične arhitekturne dediščine (splet), dostopno na http://rkd.situla.org/ Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin (splet), dostopno na http://www.kamra.si/sl/ MOK, Trajnostna urbana strategija Mestne občine Kranj 2030, 2015 (splet), dostopno na http://www.kranj.si/files/01_kranj_moje_mesto/tus2030/tus-kranj-2030_predlog_30102015.pdf Statistični urad RS, www.stat.si/

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Polona Kern izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela z naslovom Idejna zasnova urbanistične in arhitekturne revitalizacije industrijskega območja ob Savski cesti v Kranju, ki sem jo izdelala pod mentorstvom izr. prof. Mihaela Dešmana in somentorstvom doc. dr. Ilke Čerpes.