Urbane puščave - Študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v Ljubljani by primoz.cernelc

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo MAGISTRSKO DELO

URBANE PUŠČAVE

ŠTUDIJA IN IDEJNA ZASNOVA ADAPTACIJE NEIZKORIŠČENIH STREH V L JUBL JANI Avtor: Primož Černelč Mentor: doc. dr. Or Ettlinger Konzultant za konstrukcije: izr. prof. dr. Vojko Kilar Leto vpisa: 2010/2011 Leto magistrskega dela: 2019

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Svetovno urbano prebivalstvo se vztrajno veča. Prostor postaja vse dragocenejša dobrina. Veliko neizkoriščenega prostora se nahaja ravno na strešnih površinah - urbanih puščavah. Z njihovo primerno adaptacijo oziroma programiranjem, bi lahko močno dvignili kvaliteto urbanega bivanja in hkrati omilili preseljevanje na obrobje mest. Raziskal sem pet sklopov strešnih potencialov: ekološke, kmetijske, energetske, družabne in ekonomske. Te kategorije služijo kot katalog možnosti za kakršnokoli strešno adaptacijo. Idejna zasnova adaptacije obravnava tipsko stanovanjsko sosesko ob Tbilisijski ulici v Ljubljani. Anketiral sem stanovalce in tako dobil boljšo sliko o njihovih željah in zadržkih. Najbolj si želijo vrtov, največji problem pa vidijo v velikosti investicije. Na podlagi tega sem na strehah štirih stanovanjskih blokov v Ljubljani zasnoval idejne adaptacije, ki prikazujejo različne simulirane scenarije. Vrtove sem razporedil po robu strehe, saj jo tako vizualno zamejujejo, služijo kot varnostna ograja in slonijo na nosilnem robu objekta. Zasnoval sem tudi paviljone z lahko, leseno konstrukcijo in različnimi programi. Preverjen je tudi vpliv adaptacije na vertikalno nosilnost in potresno odpornost objekta. Teža adaptacije ne vpliva bistveno na odpornost konstrukcije. Na možnosti adaptacije najbolj vplivajo velikost in tip strešnega prostora, nosilnost objekta ter želje in finančne zmožnosti stanovalcev. Cilj projekta je, da služi kot vzorčni primer in spodbudi svež premislek o uporabnosti mestnih streh. Ključne besede: adaptacija, streha, poljavno, vrtovi, penthouse

ABSTRACT Global urban population is steadily increasing. Space is becoming an increasingly valuable asset. A lot of unused space is hidden on the rooftops - urban deserts. With their appropriate adaptation or programming, we could greatly enhance the quality of urban living, while simultaneously reducing migration of townspeople to the outskirts of cities. I have explored five sets of roofing potentials: ecological, agricultural, energy, social and economic. These categories serve as a catalog of possibilities for any roof renovation. I have created proposals for four blocks of flats in Ljubljana. I interviewed the tenants to get a better picture of their wishes and reservations. New gardens are the most wanted option. The biggest problem is the size of the investment. On this basis, each new roof presents a specific scenario. The gardens are generally distributed along the edge of the building, because it visually encloses the roof, serves as a safety barrier and it loads the bearing edge of the building. I also designed pavilions with a light, wooden construction that can contain various programs. The effect of adaptation on load capacity of the building and seismic resistance has also been checked - it does not significantly affect the properties of the structure. Adaptation can be carried out in varying degrees, depending on the size and type of the rooftop, building load capacity, preferences and financial capabilities of the residents. The aim of the project is to serve as a reference for future roof adaptations and to ignite a fresh debate about possibilities of urban rooftops. Keywords: adaptation, roof, semipublic, urban farming, penthouse

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

POV ZETEK

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

3 5

Namembnost Zaznave Sinteza Statistika strešnih površin

55 56 56 57

Študija osončenja

Z ASNOVA KONSTRUKCIJE

Skupnost in prostor Javni prostor Kaj je poljavni prostor? Zakaj so strehe urbane puščave? Hipoteza Od začetka do konca

10 10 10 11 11 11

Potresno odporna gradnja Zasnova konstrukcije Objekt 1 pred adaptacijo Objekt 1 po adaptaciji

60 61 61 62

ANKETA

ZGODOVINA REFERENCE

12 16

Povzetek ankete

Z ASNOVA ARHITEK TURE

Zasnova programa - objekt 1 Zasnova programa - objekt 2 Zasnova programa - objekt 3 Zasnova programa - objekt 4 Od urbane puščave ... do urbanega raja

70 71 72 73 74

1 TEORIJA URBANE PUŠČAVE

Via Verde High Line Zakonodajne reference

17 18 19

2 STREŠNI POTENCIALI EKOLOŠKI POTENCIALI Zakaj spodbujati urbano biodiverziteto? Vpliv na počutje in zdravje ljudi Kako spodbujati urbano biodiverziteto? Prednosti ozelenjenih streh Kako načrtovati zeleno streho? Politike spodbujanja ozelenitve streh

22 23 23 24 25 26 27

ENERGETSKI POTENCIALI

KMETIJSKI POTENCIALI

DRUŽ ABNI POTENCIALI

EKONOMSKI POTENCIALI

Sončna energija Osončenost Slovenije Sončne celice Sončni kolektorji Vetrna energija Vetrna energija v urbanem okolju Vetrna energija v Sloveniji Deževnica Padavine v Sloveniji Spužvasta mesta Prednosti urbanega kmetijstva Slabosti urbanega kmetijstva Primeri iz sveta Urbano kmetijstvo v Ljubljani Reference družabnih potencialov Predlogi amortizacije strešne adaptacije Participativni proračun

29 29 30 30 31 31 32 32 32 33 35 35 36 37 39 45 45

3 PROJEK T STREŠNI POTENCIALI L JUBL JANE LOK ACIJA POGLEDI ANALIZE Namenska raba Hrup Cestno omrežje

48 50 52 54

54 54 55

4 NAČRTI Situacija pred adaptacijo M 1:500 Situacija po adaptaciji M 1:500 Strehe pred adaptacijo M 1:300 Strehe po adaptaciji (5. etaža) M 1:300 Strehe po adaptaciji (5-1/2. etaža) M 1:300 Objekt 1 (5. etaža) M 1:200 Objekt 1 (5-1/2. etaža) M 1:200 Objekt 1 - prerez AA M 1:200 Objekt 1 - prerez BB M 1:200 Objekt 1 - prerez CC M 1:200 Objekt 1 - prerez DD M 1:200 Objekt 2 (5. etaža) M 1:200 Objekt 2 (5-1/2 etaža) M 1:200 Objekt 3 (5. etaža) M 1:200 Objekt 3 (5-1/2 etaža) M 1:200 Objekt 4 (11. etaža) M 1:200 Objekt 4 (12. etaža) M 1:200 JV fasade M 1:300 JZ fasade M 1:300 Detajl - strešni venec M 1:10 Zasnova gredic

78 79 80 81 82 83 84 85 85 86 86 87 88 89 89 90 91 92 93 94 95

4 VIZUALIZ ACIJE Streha - celota Streha - vrtovi Streha - paviljon Pogled z ulice

VIRI PRILOGA Z AHVAL A IZ JAVA O AV TORST VU

98 101 103 105

106 108 110 111

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

POV ZETEK /ABSTRACT K A Z ALO

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 10

“V mestih prebiva že več kot polovica svetovnega prebivalstva”1. Prostor postaja vse dragocenejša dobrina. Dostop do svetlobe, zraka in miru vse bolj cenjen. Ker je lažje graditi na novem prostoru, kot zgoščevati že obstoječe mestno tkivo, smo priča razprševanju poselitve. Pritisk na mestno obrobje lahko omilimo z zgoščevanjem prostora v mestu samem. A zgoščevati je potrebno predvsem kvaliteto prostora. V zadnjih nekaj letih se v Ljubljani prednostno izboljšuje javni prostor. Obnavljajo se trgi, parki, igrišča, omejuje se promet idr. To zmanjšuje “beg iz mesta” in privablja vse večje število turistov. Vendar obstaja še ena vrsta prostora. Prostora, ki si ga ne lastimo, a do njega dostopa omejeno število ljudi - ljudi, ki jih poznamo. Poljavni prostor je katalizator skupnosti. Postavljam hipotezo, da je to dobrina, katere pomanjkanje močno podžiga urbano razprševanje. Večje kot je mesto, več časa smo obdani z neznanci. Število novih interakcij je ena izmed glavnih prednosti mest, vendar je poljavni prostor skoraj izginil. Posledično so oslabele tudi majhne, povezane skupnosti. Prostor, ki bi te procese lahko omilil, se skriva nad našimi glavami. Mestne strehe so sončna in zračna zemljišča, ki kar kličejo po boljšem izkoristku. So idealen poljavni prostor. Idealen temelj zdrave skupnosti.

SKUPNOST IN PROSTOR Ljudje smo družabna bitja. Prostor naseljujemo v obliki skupnosti. To je skupina ljudi, ki si delijo okolje in interese. Bolj kot si ljudje delijo namen, prepričanje, vire, preference, potrebe in tveganja, bolj tesno povezana je skupnost. Utrjevanje teh parametrov poteka z medsebojno komunikacijo. Na tip, pogostost in kvaliteto komunikacije vplivajo različni dejavniki. Med drugim tudi fizični prostor. Prostor in skupnost sta medsebojno prepletena. Prostor določa skupnost in skupnost določa prostor. Kadar je občutek skupnosti izjemno močan, dominira nad prostorom. Močni združevalni faktorji ljudi so kulturna, verska ali rasna pripadnost. Tipična posledica je getoizacija. Združevalni faktor je lahko tudi ekonomskega značaja. V družbah z močno razredno neenakostjo pogosto prihaja do prostorske polarizacije. Revnejši se koncentrirajo v revnih soseskah - v ekstremnih primerih govorimo o slumih. Premožnejši pa svoje soseske oz. domove ograjujejo. A velja tudi nasprotno. Bolj kot je družba homogena, bolj prostor vpliva na skupnost.

JAVNI PROSTOR Čeprav vse večji del medosebne komunikacije poteka preko različnih komunikacijskih tehnologij, nezanemarljivo vlogo še vedno igra javni prostor. Javni prostor je vsem dostopen prostor političnega, družbenega in ekonomskega življenja ter tako igra osrednjo vlogo v tvorjenju družbe. Na ulicah, trgih in v javnih stavbah ljudje že od nastanka prvih stalnih naselbin izmenjujejo ideje, izkušnje in soustvarjajo skupne vrednote.

K AJ JE POL JAVNI PROSTOR? Prav tako kot v javnem prostoru, je tudi poljavni prostor katalizator političnega, družbenega in ekonomskega življenja, a z eno bistveno razliko. Gre za prostor, v katerem se srečuje omejeno število ljudi, ki se med seboj poznajo. Po antropologu Robinu Dunbarju, lahko vsaka “oseba vzdržuje le omejeno število stabilnih socialnih razmerij, kjer se posamezniki poznajo med seboj in hkrati poznajo tudi medsebojna razmerja drugih. Tako imenovano Dunbarjevo število znaša 100-250 ljudi”2. To število predstavlja idealno velikost tesno povezane skupnosti. Ljudje smo radi obdani z znanimi obrazi - to je eden izmed temeljev občutka varnosti. Kadar smo obdani z znanci, se obnašamo drugače kot v družbi tujcev in zato tudi prostor uporabljamo drugače. Poljavni prostor tako omogoča programe, ki jih v javnem prostoru ni, ali pa slabo delujejo. Iz prejšnjih argumentov lahko poljavni prostor definiramo kot: 1. Občutek skupnosti je dovolj močan oziroma skupnost je relativno homogena. 2. Skupnost je manjša od 250 ljudi. 3. Prostor ima jasno določene meje (teritorij) in je zavarovan pred “vdorom” neznancev.

Z AK AJ SO STREHE URBANE PUŠČAVE ? “Velik del površin v mestih predstavljajo strehe. Če poleg tega upoštevamo, da je osončen prostor v mestih omejen, je logična posledica, da bi morali graditi strehe, ki maksimalno izkoriščajo zrak in sončno svetlobo”3. Realnost kaže drugače. Na mestnih strehah dominirajo črne katranske puščave. Vroče, suhe in brez življenja. Ne samo, da nimajo nobene koristi, povzročajo celo vrsto nevšečnosti. A v senci, kjer ne pripeka sonce, dobimo namig o tem, kaj streha lahko postane. Tu poganja mah, gomazijo žuželke in gnezdijo ptice. Z malo spodbude lahko strehe postanejo živahen ekosistem. Za ljudi pa prostor narave, kmetovanja, druženja, energetske proizvodnje in gospodarskih dejavnosti. Že modernisti so poudarjali pomen pete fasade, vendar so (spet) bili nekoliko pred svojim časom. Nerazvite tehnologije gradnje, neprimerni programi in pomanjkanje resnične potrebe, so zavrli vsesplošno koriščenje strešnih površin. A ker se delež svetovnega urbanega prebivalstva vztrajno veča, tudi vprašanje izkoristka strešnih površin postaja vse bolj aktualno. Večje in gostejše je mesto, večja je potreba po prostoru in bolj je koriščenje streh domišljeno. Zato moramo spremeniti način kako razmišljamo o strehah. Spremeniti moramo paradigmo. Namesto razbeljene puščave lahko z malo spodbude ustvarimo raj.

HIPOTEZ A Velika mesta imajo praviloma kvaliteten javni prostor, ki ponuja številne priložnosti. Vendar smo kljub temu priča močnemu preseljevanju, iz središč, na obrobje mest. Postavljam hipotezo, da težava ni v pomanjkanju javnega prostora, temveč v opuščanju načrtovanja kvalitetnega poljavnega prostora. Prebivalci sledijo naravni psihološki potrebi po soncu, zraku in predvsem potrebi po bolj obvladljivi velikosti skupnosti. Iščejo varen, domač prostor. Predpostavljam, da bi z bolj skrbnim načrtovanjem poljavnega prostora v mestih, lahko ustvarili močnejše skupnosti, dvignili gostoto dejavnosti v prostoru in omilili proces urbanega razprševanja. Kako? Največje neizkoriščene urbane površine, z nastavki poljavnega prostora, so mestne strehe.

OD Z AČETK A DO KONCA Na prvi pogled se zdi, da zaradi svoje majhnosti, obkroženosti z naravnim okoljem in nizke gostote, v Ljubljani premislek o strehah (še) ni aktualen. Vendar se tudi Ljubljana veča in preventiva je cenejša od kurative. Z anketiranjem stanovalcev obravnavane soseske, so se pokazale dodatne potrebe, ki jih javni parki ali poljavni balkoni, slabo zadovoljujejo. Znotraj ljubljanskega avtocestnega obroča pa se nahaja kar za 187 nogometnih igrišč ravnih, neizkoriščenih strešnih površin. Prostora za izboljšanje je ogromno. Torej tudi v Ljubljani obstaja tako prostor, kot potreba po izkoristku strešnih površin. Pri teoretično-analitičnem delu sem raziskal zgodovino uporabe streh: od prazgodovine do danes. Poiskal sem tudi sodobne arhitekturne reference in primere dobre zakonodaje. Strešne potenciale sem razdelil v pet kategorij: ekološke, energetske, kmetijske, družabne in ekonomske. Namen teh kategorij je, da služijo kot katalog rešitev za kakršnokoli strešno adaptacijo. Analiziral sem vse strešne površine znotraj ljubljanskega avtocestnega območja. Največ priložnosti in smisla za poseg predstavljajo velike stanovanjske soseske, z velikim številom večstanovanjskih objektov z ravnimi strehami. Za projekt sem izbral sosesko ob Tbilisijski ulici na Viču v Ljubljani. Izbrani objekti so bili zgrajeni med leti 1979 in 1979. Značilnosti obravnavane skupnosti ustrezajo poljavnemu prostoru: 1. Večina stanovalcev si deli podobne potrebe (gl. Anketa). Domovanje v istem objektu vzbuja občutek pripadnosti skupnosti. 2. Objekti imajo 13-84 stanovanjskih enot. Pomnoženo s povprečnim številom članov gospodinjstva v Ljubljani (2,2) (SURS, 2015), to znaša 29-185 ljudi na objekt. To je znotraj mej Dunbarjevega števila optimalne velikosti domače skupnosti. 3. Dostop na streho imajo le stanovalci objekta, torej ima teritorij jasne meje, brez možnosti vdora neznancev. Z obravnavo več objektov, anketiranjem in upoštevanjem potreb stanovalcev ter njihove simulirane participacije pri procesu projektiranja, sem želel prikazati čim širši spekter možnih rešitev. Vsaka izmed štirih obravnavanih streh simulira vpliv stanovalcev po drugačnem scenariju. Preveril sem tudi vpliv adaptacije na vertikalno in horizontalno nosilnost objektov. Z uporabo lahkih materialov, skeletnih konstrukcij in smiselne razporeditve elementov, je dodatna obremenitev konstrukcij sprejemljiva. Načrtovanje večstanovanjskih objektov ni le sestavljanje individualnih enot. S tem se le povečuje pritisk individualizma in urbano razprševanje. Vsak večstanovanjski objekt mora vsebovati tudi poljavni prostor, ki utrjuje lokalno skupnost stanovalcev. Rezultat magistrskega dela je sinteza teorije, prakse in kančka utopičnega idealizma, ki je po mojem mnenju nujen del arhitekturnega procesa. Upam da bo moje magistrsko delo spodbudilo ponoven premislek o poljavnem prostoru v mestih in neizkoriščenih strešnih površinah ter tako dvignilo kvaliteto urbanega življenja.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Vsaka trdna skupnost potrebuje prostor, kjer se lahko varno srečujejo le njeni pripadniki, brez vdora neznancev. Dober urbanistični primer so poljavni atriji znotraj mestnih karejev. Atriji so praviloma nedostopni ne-stanovalcem in dostopni stanovalcem, hkrati pa vsebujejo kvaliteten program. Žal se atriji pogosto pozidajo oziroma degradirajo. To kaže potrebo po organiziranem upravljanju skupne lastnine. V nasprotnem primeru pride do “tragedije skupnih virov”, ko ima vsak pravico do prostora, odgovornost pa je nikogaršnja. Skupnost je lahko tudi manjšega merila. Večstanovanjski objekti so “vasi v malem”. In če v bližini objekta ni na voljo “zavarovanega” prostora namenjenega zgolj skupnosti stanovalcev, potem streha ponuja odlično rešitev. Do nje dostopajo le stanovalci, je sončna, zračna, razgledna in ustreza vsem merilom poljavnega prostora.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 12

Vsi poznamo legendo o Babilonskem stolpu in kako je bog graditelje zaradi napuha kaznoval z zmešnjavo jezikov. Na isto zgodbo pa lahko pogledamo tudi drugače. V gosti in zadušljivi stari mezopotamski metropoli je premožen “meščan” iskal način, kako bi pobegnil tem tegobam, a hkrati ostal blizu dogajanja. Podeželska vila ni prišla v poštev, saj je bilo varneje za mestnimi zidovi. Rešitev? Izkoristek strešnih površin za vrtove v obliki kolosalnega stopničastega zigurata. Ker ima streho skoraj vsaka hiša, lahko v zgodbi najdemo inspiracijo. Ni doma brez strehe nad glavo. Streha, ne zidovi, je tisti element, ki psihološko najbolj definira človeška bivališča. Njena primarna vloga je seveda zaščita notranjosti doma pred vremenskimi vplivi. V podnebjih z obilnimi padavinami, ne gre brez strešnega naklona, zato strehe po navadi nimajo dodatne uporabnosti. Marsikje po svetu pa strehe uporabljajo tudi v druge namene. Ravne strehe so zgodovinsko prevladovale v suhih, toplih podnebjih, kjer so del bivanjskega prostora. “V zgoščenih predelih mediteranskih mest, so skoraj vse strehe namenjene različnim dejavnostim: so polne zelenja, senčne, s čudovitimi pogledi in prostorom za kuhanje, obedovanje in spanje”3. Z razvojem novih gradbenih tehnologij, materialov in modernistične estetike pa so se ravne strehe in njihova uporaba, razširile po celem svetu.

Egipt

Streha v starem Egiptu je predstavljala nepogrešljiv prostor. Služila je kot delavnica, skladišče, jedilnica ter spalnica. Do danes se ni kaj dosti spremenilo. Podobno tradicionalno rabo najdemo v vseh suhih podnebjih: po bližnjem vzhodu, delih Indije, Afrike ter srednje Amerike.

4000-600 pr.n.št. Babilon, Mezopotamija

V velikem merilu so se ravne strehe prvič pojavile v obliki ziguratov v antični Mezopotamiji. Slavni viseči vrtovi v Babilonu so prvi znani primer strešnega vrta oz. parka.

11. stoletje Fustat, Egipt

Srednjeveško egiptovsko mesto Fustat naj bi imelo več 14-nadstropnih stavb s strešnimi vrtovi, ki so jih zalivali s škripčevjem na volovsko vprego. Žal se do danes niso ohranili.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

3000 pr.n.št.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 14

cca. 1900

Nebotičnik Allerton, New York, ZDA

Nebotičnik Allerton je vključeval zasebno paviljonsko teraso s pogledom na veduto velemesta.

1904

Hotel Astor, New York, ZDA

Popularnost so strešni vrtovi začeli pridobivati proti koncu 19. stoletja. Predvsem zaradi gradbeniškega razvoja, rasti mest in posledičnega pomanjkanja odprtega prostora za pohajkujoče meščane. Lep primer iz New Yorka je luksuzni Hotel Astor. Zgrajen je bil z namenom, da svoje goste zabava z bogatim izborom programov kar na svoji strehi.

1906

Casa Mila, Barcelona, Španija

Da streha ni le za golobe je dokazal tudi Antonio Gaudi. Leta 1906 je zasnoval objekt Casa Mila, katerega sprehajališče na strehi valovi kot pokrajina, sprehajalci pa lahko občudujejo mestno veduto ter umetniške forme dimnikov.

1950-a

Unité d’Habitation, Marseille, Francija Neizkoriščenost strešnih površin je prepoznal tudi arhitekt Le Corbusier. Dobro izrabo strehe je celo vključil v drugo od petih točk modernistične arhitekture: “Strešni vrt na ravni strehi služi stanovalcem in hkrati varuje betonsko konstrukcijo”

21. stoletje Tokio, Japonska

Predvsem v večjih urbanih središčih, kjer pomanjkanje prostora sili v iznajdljivo izrabo vseh neizkoriščenih kotičkov, lahko opazimo aktivno uporabo streh za različne dejavnosti: parke, igrišča, sončne in vetrne elektrarne, rastlinjake ...

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 16

Umetnost arhitekture ni le v ustvarjanju estetskih prostorov. Prav tako ni v masovni proizvodnji brezdušnih funkcionalnih prostorov. Poleg tega ima arhitektura močan družbeni vpliv, saj narekuje interakcijo med ljudmi v fizičnem prostoru. Arhitektura je umetnost združitve estetskega, funkcionalnega in družbenega. Zaradi te široke odgovornosti, je dober arhitekt vedno poučen o uspešnih rešitvah svojih vrstnikov. V kontekstu izkoristka strešnih površin, sem poiskal dobre arhitekturne, urbanistične, zgodovinske in zakonske zglede. Številni primeri dobre prakse prihajajo iz svetovnih velemest, kjer so se, zaradi pomanjkanja prostora, prebivalci zatekli k številnim inovativnim rešitvam. Takšna mesta so New York, Torronto in Dunaj. Zametke dobrega koriščenja streh najdemo tudi v Ljubljani. Potrebo po boljših rešitvah najlažje izrazimo s citatom anonimnega stanovalca obravnavane soseske: “Prazno streho bi lahko izkoristili kakorkoli. Trenutna črna streha se mi zdi najslabša možnost. Je zgolj grelna površina.”

New York, ZDA

Ker se težnje po večjem izkoristku pojavljajo predvsem v gosto poseljenih urbanih območjih, bi težko našli boljši primer kot New York. Soseska Južni Bronx se spopada z revščino, pomanjkanjem zelenih površin in ima eno najvišjih stopenj obolenj za astmo v celotni državi. Cilj projekta “Via Verde” (Zelena pot), je ustvariti mešano skupnost z zelo različnimi finančnimi zmožnostmi ter omogočiti bolj zdrav način življenja, s spodbujanjem gibanja in zdrave prehrane. Mesto New York je iskalo nove smernice stanovanjske arhitekture, projektanti pa so sodelovali tudi z lokalno skupnostjo in pri zasnovi upoštevali njene želje in komentarje. Neprofitnost stanovanj je bila dosežena z javno-zasebnim partnerstvom pri investiciji ter mešanjem najemniških in lastniških enot. Na zdrav način bivanja odgovarja koncept »zelene poti«. Ta vsebuje 10 000 m2 ozelenjenih površin, povezanih s stopnišči od tal, do sedmega nadstropja. Na njih se nahajajo otroško igrišče, urbani vrtički, zimzeleni park, sadovnjak ter zunanji fitnes. Zelene površine zmanjšujejo efekt toplotnega otoka, zadržujejo padavinsko vodo, ki se uporablja za zalivanje, ter omogočajo dostop do narave in ekološko pridelane hrane. V stavbi se nahajata še lekarna in wellness center.

Zabrisana meja med grajenim in naravnim. Težko je verjeti, da gre za prizor iz New Yorka.

Vsi strešni programi so del zvezne poti.

Za vrtove skrbi celotna skupnost.

Izrednega pomena je, da so tudi bodoči stanovalci poučeni o trajnostnih načinih bivanja: varčevanju z energijo, ravnanju z odpadki, ekoloških materialih, ipd. Glavni izziv je predvsem, kako stanovalce navdušiti nad takšnim načinom življenja. »Stanovalci so se pripravljeni prilagoditi, ker si resnično želijo živeti tukaj,« pravi arhitekt. Deležni so izobraževanj o delovanju in uporabi objekta, prejemajo letno glasilo ter se lahko včlanijo v različna društva. Za lažjo izvedbo projekta je bila ustanovljena posebna skupina predstavnikov vseh ključnih javnih uradov. To je bilo izrednega pomena. Projekt je lahko ohranil svojo inovativnost in določene oblikovne rešitve, ki bi pri običajnih postopkih pridobivanja dovoljenj predstavljale težave. Projekt je dejansko spodbudil določene spremembe prostorskih uredb.

Povzetek dobrih praks: + Aktivno medsebojno sodelovanje projektantov, investitorjev, lokalnih oblasti in bodočih stanovalcev. + Prilagajanje prostorskih uredb dobrim rešitvam in ne zgolj obratno. + Poučevanje stanovalcev o uporabi objekta in trajnostnih načinih bivanja. + Mešana skupnost zaradi mešanice različno velikih lastniških in najem niških stanovanj.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Via Verde

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 18

High Line New York, ZDA

Kaj storiti s starim, zanemarjenim viaduktom tovorne železnice, ki se vije skozi mesto? Mesto je načrtovalo rušitev, lokalni prebivalci pa so imeli drugačne načrte... 1999 je društvo “Prijateljev proge” (Friends of the High Line), začelo lobirati za adaptacijo proge v park, po zgledu “Promendae Plantee” v Parizu. Javno mnenje je pomagala obrniti tudi serija fotografij, ki je prikazovala samoraslo zelenje opuščene proge. Društvo je organiziralo tudi javni natečaj.

13 Sinteza narave, urejene krajine in mesta.

Gradnja se je pričela leta 2006. Sedaj je High Line Park v New Yorku 2,33 km dolg linearni park. Za ozelenitev so uporabili rastline, ki so predhodno že same kolonizirale prostor. Koncept tlakovanja lepo povzame duh prostora. Pot se krči in oži, niha levo in desno, tlak pa se razpira in tako omogoča rastlinam, da kukajo iz razpok. Park gostuje tudi različne razstave in predstave, za katere so včasih uporabljene tudi okoliške fasade. Adaptacija parka je sprožila plaz obnove po celotni soseski Chelsea in ustvarila preko 150 novih delovnih mest. Prav tako so se cene okoliških nepremičnin dvignile za okoli 10%. Cena posameznih stanovanj, ki gledajo neposredno na park pa se je podvojila. Zanimivo je, da po nekaterih ocenah, adaptacija železniškega viadukta v park stane manj, kot njegova rušitev. Projekt je spodbudil nov pogled na propadajočo infrastrukturo širom po svetu. Nekdanja “podrtija” je lahko potencialni prostor izredne kvalitete. Podobno kot želi tema te magistrske naloge spremeniti pogled na neizrabljene strešne površine in osvetliti njihov potencial.

Povzetek dobrih praks: + Za ozelenitev so uporabili rastline, ki so že pred prenovo kolonizirale zapuščeno progo. Tako je nova flora zagotovo prilagojena lokalnemu podnebju in posledično zahteva manj vzdrževanja. + Projekt je izboljšal razumevanje potencialov propadajoče infrastrukture po celem svetu. + Zaradi prenove proge se je dvignila vrednost okoliških nepremičnin. Neprekinjena poteza, ki seka eno izmed najbolj urbaniziranih območij na Zemlji, je šolski primer zelenega koridorja.

+ Preko 150 novih delovnih mest.

Obvezna ozelenitev streh Toronto, Kanada

Toronto je bilo prvo severnoameriško mesto, ki je sprejelo zakon, ki predpisuje obvezno ozelenitev strehe. Vsi objekti, javni in zasebni, katerih tlorisna površina presega 2000 m2, morajo ozeleniti vsaj 20% - 60% strešne površine. Čeprav zakon za investitorje predstavlja velik kratkoročen strošek, jih bodo povrnile dolgoročne prednosti ozelenitve.

Urbani strešni travnik v Torontu.

Kataster strešnih potencialov Dunaj, Avstrija

Spletni “Kataster potenciala zelenih streh” (Gründachpotenzialkataster) mesta Dunaj, prikazuje površino vsake strehe, njeno primernost za ekstenzivno ali intenzivno ozelenitev ter opozorila in priporočila projektantom pri načrtovanju ozelenitve. Takšen pristop omogoča celosten pregled nad zelenimi potenciali celotnega mesta in olajša načrtovanje trajnostnih strategij. Na primerih dobre prakse bi tudi v Sloveniji oz. v Ljubljani lahko pripravili kataster streh, ki jih je možno ozeleniti; zakonsko podlago za ozelenitev starih objektov; svetovalne centre; subvencije ...

Kataster mesta Dunaj o vseh strešnih površinah, ki jih je možno ozeleniti.

Nova ozelenjena streha knjižnice Šiška v Ljubljani.

Ozelenitev večjih streh Ljubljana, Slovenija

Odlok o občinskem prostorskem načrtu mestne občine Ljubljana št. 78 iz leta 2010 določa obvezno ozelenitev večjih streh novogradenj: 32. člen: Če ni z drugim predpisom določeno drugače, je na vseh objektih, ki imajo ravno streho z več kot 600,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi), treba urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Z AKONODAJNE REFERENCE

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 22

Ljudje smo del narave, zato vsako naše dejanje nanjo vpliva in jo spreminja. Vsako živo bitje se bori za svoj obstanek in svoj prostor pod soncem. Gradnja domov ni nič drugega, kot označba lastnega varnega teritorija. Vendar sebično prisvajanje oz. “uničevanje” prostora človeštvu dolgoročno škodi. Zavestno varovanje biodiverzitete ima veliko prednosti. “Biodiverziteta, tudi biološka raznovrstnost ali biotska raznovrstnost, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji. Poenostavljeno gre za število različnih vrst organizmov, ki živijo v določenem prostoru in raznolikost ekosistemov nekega območja. Njena prisotnost v določenem prostoru, je eno izmed osnovnih meril kvalitete prostora”4. V urbanem okolju je biodiverziteta logično nižja, kot v naravnem okolju. Vendar lahko z določenimi posegi tudi v mestih povečamo raznovrstnost rastlin in živali ter “žanjemo” ugodnosti.

Mesta niso sterilne puščave. Kamnine, prst, sončna svetloba, voda in živi organizmi obstajajo in uspevajo tudi v urbanih okoljih. Poleg tega urbano okolje nudi tudi nove habitate, ki pred tem niso obstajali. Te pogosto zapolnijo nove vrste rastlin in živali ter tako vzpostavijo popolnoma nov ekosistem. New York ima eno največjih populacij orlov, ki so svoj dom v gorah nadomestili z nebotičniki. Kako bi se spremenila gradbena stroka, če bi o vsakem objektu razmišljali kot o edinstvenem ekosistemu? “V mestih živi že več kot polovica človeštva.”1 Če želimo povečati kvaliteto mestnega življenja, je dvig urbane biodiverzitete korak v pravo smer saj:

V bolniških sobah s pogledom v naravo pacienti okrevajo hitreje.

1. Ohranja lokalno biodiverziteto znotraj urbanega okolja. S tem tudi otežimo pot raznim invazivnim vrstam, ki bi se naselile v izpraznjenih ekoloških nišah. 2. Tvori migracijske koridorje za živalske populacije. Številčnejše populacije so odpornejše. 3. Predstavlja dober predmet preučevanja, kako se rastline in živali prilagajajo okoljskim spremembam. Z napredovanjem podnebnih sprememb bo takšno znanje vedno večjega pomena. 4. Povezuje ljudi in predstavlja “in situ” naravovarstveno izobraževanje. Otroci potrebujejo neposreden stik z biološko raznovrstnostjo, da razvijejo čut za njeno ohranjanje. V mestih je tudi politična moč, ki oblikuje naravovarstvene zakone. Izkušnje urbane biodiverzitete pozitivno vplivajo na oblikovanje zakonov s povezano tematiko. 5. Dviga naravne prednosti dobrega ekosistema: več opraševalcev, zadrževanje in čiščenje vode, čiščenje zraka, zniževanje ravni CO2 itd. 6. Spodbuja pasivno naravovarstveno vzgojo.

7. Izboljšuje zdravje in počutje ljudi.

VPLIV NA POČUTJE IN ZDRAVJE L JUDI Koristnost narave za razvoj medicine ni zgolj v zakladnici zdravilnih učinkovin, premetenih evolucijskih rešitvah idr. Raziskave so pokazale, da “stik z naravo dokazano izboljša psihično zdravje ljudi. V resnici ne bi smeli niti ločevati med fizičnim in psihičnim zdravjem, saj so bolniki, katerih sobe so gledale na zelene površine, okrevali hitreje.”5 Rezultati druge raziskave v Sheffield-u v Angliji so pokazali nekaj podobno izrednega. “Pozitiven psihološki vpliv zelenih prostorov, narašča z večanjem biološke raznovrstnosti (merjeno glede na število različnih rastlinskih in živalskih vrst)”6. Čeprav na dobro počutje vplivajo (skoraj) vsi “zeleni” prostori, nas lastnost ljudi, da se pozitivno odzivajo na biodiverziteto, lahko motivira za večjo zaščito in spodbujanje urbane biodiverzitete.

Projektirajmo habitate: Biodiverziteta dokazano pozitivno vpliva na psihološko počutje in fizično zdravje ljudi. Snovalci prostorov bi zato morali začeti razmišljati tudi o neizrabljenih ekoloških potencialih. Objekt ni stroj - objekt je habitat! Tako za ljudi, kot za vso ostalo živo in neživo naravo: cestne luči in daljnovodi so gnezdišča za ptice; opečni zidovi z globokimi fugami so raj za plazilce; po strešnih travnikih se lahko pasejo čebele ...

Načelo recipročnosti: kar je bilo naravi odvzeto, je bilo tudi vrnjeno. Tradicionalni objekt na Ferskih otokih.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Z AK AJ SPODBUJATI URBANO BIODIVERZITETO ?

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 24

K AKO SPODBUJATI URBANO BIODIVERZITETO ? Z biodiverziteto se ukvarja veliko panog, saj na njo vpliva veliko število dejavnikov. Z arhitekturnega tj. prostorsko-oblikovnega vidika pa lahko njeno izboljšanje skrčimo na pet usmeritev 7:

Eden najboljših spodbujevalcev urbane biodiverzitete je urbano čebelarstvo, kot na tem primeru na strehi nakupovalnega centra Beaugrenelle v Parizu.

1. Načrtujte zelene koridorje oz. povezave med zelenimi prostori. Na ta način živali lažje dostopajo do virov hrane, vode in partnerjev.

2. Uporabljajte okolju prijazne načine vzdrževanja ter načrtujte manj monokulturnih zelenic. Zelenice zahtevajo veliko vode za zalivanje, pesticidov in umetnih gnojil. Poleg tega ena ura košnje spusti v ozračje toliko izpušnih plinov, kot 200 km potovanja z avtomobilom.

Strehe ne krijejo le naših domov. Če začnemo razmišljati o strehah širše, dobimo zanimive rešitve. Prava zelena streha na mestnih avtobusih Girone v Španiji, absorbira CO2, zmanjša potrebo po hlajenju avtobusa ter se zaliva s kondenzatom klimatske naprave. Ker bi teža zemljine izrazito povečala porabo goriva vozila, so jo nadomestili s penastim materialom, ki dobro vpija vodo.

3. Zasadite lokalne rastline. Lokalna flora je prilagojena lokalnemu podnebju, zato zahteva manj vzdrževanja, hkrati pa se hitreje vzpostavi nekaj podobnega prejšnjem ekosistemu.

4. Ohranjajte že obstoječe povezave zelenih prostorov. Ne prekinjajte rečnih strug in zelenih bregov, ohranjajte drevorede ...

Sveže pokošen travnik na strehi v Vancouvru v Kanadi.

5. Upoštevajte živalske in rastlinske prišleke. Npr. invazivni plevel ali nelokalne plenilce - domače mačke.

1. Ekološke prednosti: + Zmanjšana onesnaženost zraka in vode izboljša zdravje ljudi in posle dično zmanjšuje stroške zdravstva. + Podaljšajo življensko dobo krovnih materialov ter posledično zmanjša- jo odpadni material. + Rastni mediji zelene strehe se lahko reciklirajo. + Z manjšo uporabo naprav za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje, podaljšamo njihovo življenjsko dobo.

+ Ozelenjene strehe zmanjšujejo hrup nižjih frekvenc. Ekstenzivna streha lahko zmanjša hrup za 40db, intenzivna ozelenjena streha pa za 46-50db. 3. Ekonomske prednosti: + So preprosta in učinkovita strategija za olepšanje grajenega okolja ter dvig investicijske vrednosti, saj dvigajo: prodajo, najemnine, vrednost nepremičnine, lajšajo zaposlovanje in dvigajo zadovoljstvo zaposlenih. 4. Socialne prednosti:

+ Substrat zadržuje vodo in vlago, ki se preko rastlin vrne v ozračje. Evaporacija niža temperaturo zraka. + Zelena streha lahko zadrži 70-90% poletnih padavin in 25-40% zimskih padavin, s čimer lažje upravljamo padavinske vode.

+ Zelene strehe imajo socialno povezovalni učinek: povečujejo občutek skupnosti in varnosti. + Uporaba strešnih površin za kmetijske dejavnosti, zmanjšuje energetski odtis skupnosti in dvigne kvaliteto prehranjevanja.

+ Uravnavajo temperaturo vode in prečistijo vodo. + Skupna skrb za vrtove povezuje skupnost. + Zmanjšajo obremenitve kanalizacije, saj ob velikih nalivih zadržujejo vodo in jo sproščajo z zamikom. + Zmanjšujejo vpliv toplotnega otoka. Zmanjšujejo delež ‘črnih’ streh ter preko evaporacije znižujejo temperaturo zraka.

+ Gradnja zelenih streh, gojenje rastlin, oblikovanje in vzdrževanje odpi- ra veliko potencialnih delovnih mest.

+ Zmanjšujejo delež prašnih delcev v zraku.

+ Zelene strehe na izobraževalnih ustanovah predstavljajo dobro priložnost za izobraževanje šolarjev in obiskovalcev o biologiji, teh nologiji zelenih streh in njihovih prednostih.

+ Vežejo strupene pline.

+ Zmanjšujejo odpor prebivalcev proti zapolnitvam urbanega tkiva.

+ Blažilni učinki zelenih streh zmanjšujejo energijske potrebe objektov in posledično zmanjšujejo onesnaževanje.

+ Prostori lahko služijo lokalni skupnosti (npr. urbani vrtički), so namen jeni tržnim dejavnostim (npr. razstavišča, gostinski vrtovi ...) ali rekreaciji (parki, igrišča ...).

+ Na zelenih strehah lahko biva veliko različnih vrst rastlin in živali. Poleg tega lahko služijo kot povezave zelenih prostorov, ki bi drugače ostali osamljeni. + Povečana biodiverziteta izboljša učinkovitost ekosistema. Stabilni ekosistemi povečujejo stabilnost naravnih procesov, ki potekajo v njih. Vizualna diverziteta pa izboljša zadovoljstvo prebivalcev. 2. Energetske prednosti: + Izolativni učinek zelenih streh močno zmanjša energetsko porabo objektov povezano z uravnavanjem temperature. Raziskava je poka- zala, da lahko ozelenjena streha zmanjša dnevne potrebe po hlajenju za več kot 75%. + Podaljšana življenjska doba strešnih materialov zaradi zmanjšanja dnevnih temperaturnih ekstremov. + Ozelenjene strehe so manj gorljive od konvencionalnih streh. + Zmanjšanje elektromagnetnega sevanja, ki prehaja skozi strehe za 99,4%.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

PREDNOSTI OZELENJENIH STREH 8

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 26

K AKO NAČRTOVATI ZELENO STREHO 9 ? Strešna podkonstrukcija Za ozelenitev so primerne vse konstrukcije: betonska, lesena, kovinska, opečna ... da so le vodoodporne in imajo zadostno nosilnost. Hidroizolacija Hidroizolacija mora biti odporna proti koreninam, drugače moramo čez njo položiti dodatno plast zaščite pred koreninami. Parapeti, strešne odprtine in drugi strešni elementi Vsi elementi, ki ‘prebijajo’ zeleno plast, morajo biti vsaj 10 cm višje od finalne površine ozelenitve. Izjema so posebni dostopi npr. za gibalno ovirane, pri čemer se porabi posebna konstrukcija.

leto, nato pa se vzdržujejo same. Intenzivne zelene strehe pa zahtevajo aktivne zalivalne sisteme. Porabo vode lahko zmanjšamo z zbiranjem deževnice in zajezovanjem strehe. Požarna varnost Večina zelenih streh predstavlja preventivno požarno zaščito pred iskrami in sevano toploto. Atriji morajo biti obdani z vsaj 50cm širokim pasom brez vegetacije. Tudi večje zelene strehe morajo biti ločene s posebnimi območji brez vegetacije na vsakih 40m. Preprečevanje nesreč Zavarujte vsa možna mesta padca s strehe. Upoštevajte varnostne predpise, uporabljajte primerne materiale in načrtujte evakuacijske poti.

Strešni naklon

Dostop do strehe

Z modernimi tehnologijami je možno ozeleniti tudi strehe pod naklonom. Pri naklonih nad 10o uporabljamo posebne tehnične elemente, ki preprečujejo zdrs zemljine in erozijo. Naklonov nad 45o običajno ni možno ozeleniti.

Načrtujte dostop do strehe za inštalacijo, obratovanje, redno dostopanje in vzdrževanje. Bodite pozorni kateri tipi ozelenitve so pohodni in kateri ne. Priporočljivo je načrtovanje poti med ozelenitvami.

Sestava strešne konstrukcije Na strešinah brez toplotne izolacije je možno uporabiti vse tipe ozelenitve. Pri toplotno izoliranih strehah pa je potrebno upoštevati določene omejitve, predvsem pa mora biti toplotna izolacija odporna na pritisk. Načrtovanje nosilnosti Pri statični obremenitvi strehe moramo upoštevati z vodo prepojeno zemljino skupaj z maksimalno vegetacijo. Preproste ekstenzivne zelene strehe tehtajo okoli 60-150kg/m2, odvisno od debeline zemljine. Večino streh, ki so trenutno prekrite z gramozom, je (z odstranitvijo gramoza) primernih za ozelenitev. Posebej je potrebno preračunati točkovne obremenitve kot so: drevesa, nadstreški, poti in zadržana deževnica. Poleg tega moramo upoštevati še razne dinamične obremenitve: npr. sneg in ljudi. Vzgonski veter Zelena streha more biti zaščitena pred vzgonskim vetrom, ki je odvisen od vetrovnega območja, višine objekta, tipa strehe, naklona, podkonstrukcije in območja na strehi. Odvodnjavanje Zelene strehe lahko v sebi zadržijo večino padavin, ki jih vračajo v ozračje s transpiracijo. Presežke vode pa je potrebno odvodnjavati. Odvodni kanali ne smejo vsebovati rastlin in substrata. Deževnico lahko tudi zbiramo in jo uporabljamo za zalivanje. Namakanje Ekstenzivne zelene strehe je potrebno namakati le ob namestitvi in prvo

Dodatne funkcije Zelene strehe delujejo izolativno in zmanjšajo stroške ogrevanja in hlajenja objekta. Kombiniramo lahko zeleno streho s sončnimi celicami in tako bolje izkoristimo prostor. Meteorno vodo lahko shranimo v cisternah. Zelene strehe lahko uporabljamo tudi za kmetijstvo, rekreacijo, šport, gostinstvo itd. Zakonitost Podrobno si preberite predpise in pridobite vsa potrebna soglasja. Ekstenzivne zelene strehe ponavadi niso zahtevne za izvedbo. Lokalne razmere Upoštevajte podnebje, mikroklimo, padavine, višino, naklon in osončenost. Domače rastline bolje prenašajo posebnosti lokalnih razmer in preprečujejo naseljevanje tujerodnih vrst. Tipi ozelenjene strehe Ekstenzivna zelena streha je primerna za nepohodne strehe z nizko nosilnostjo. Ne zahteva zalivanja in ima nizke stroške vzdrževanja. Uporabljamo rastline odporne na sušo. Pol-intenzivna zelena streha prinese s seboj višje stroške, globlji substrat pa nam omogoča širšo izbiro ozelenitve. Intenzivna zelena streha omogoča zasaditev grmovnic in dreves. Izbrati moramo rastline, ki živijo v simbiozi, streha pa zahteva redno vzdrževanje, zalivanje in gnojenje. Sestava zelene strehe Vsaka zelena streha vsebuje več plasti: koreninsko zaščito, zaščitno plast, drenažo, filtracijsko plast, substrat in rastline.

Rastline izbiramo glede na lokalne razmere, načrtovano vzdrževanje in izgled. Za ekstenzivne ozelenitve uporabimo vzdržljive, na sušo odporne rastline, kot so: lišaji, mahovi, različne gorske in puščavske rastline ter trave. Na intenzivno ozelenjenih strehah je izbira praktično neomejena. Način ozelenitve

Kvaliteta zraka in vode, zaščita prsti, biodiverziteta, naravne lepote ... vse pomembno prispeva h kvaliteti življenja. Ker pa jih običajna arhitekturna praksa, iz različnih razlogov, pogosto ne nagovarja v zadostni meri, mednarodne, državne in lokalne oblasti oblikujejo posebne spodbudne politike, ki graditeljem olajšajo odločitev za uporabo zelenih tehnologij.

Streho lahko ozelenimo s sajenjem, potaknjenci, sadikami ali travnimi preprogami.

Neposredne finančne spodbude

Vzdrževanje in podpora

Nekatere mestne in lokalne oblasti podeljujejo neposredno finančno podporo “zelenim” projektom. V mnogih primerih se finančne subvencije gibljejo med 10-20€/m2. Drugje povrnejo fiksen znesek za celotno zeleno streho, ki se giblje med 25% in 100%. Ti programi običajno določajo merila kakovosti za izgradnjo zelenih streh. Ta zagotavljajo, da vgrajene zelene strehe izpolnjujejo vse svoje ekološke funkcije.

Pri vzdrževanju takoj po ozelenitvi, moramo paziti na zadostno količino vode, nadomeščanje suhih rastlin in odstranjevanje plevela. Sledi faza razvojnega vzdrževanja, v kateri rastlinam pomagamo, da prekrijejo celotno površino. Pri dolgoročnem vzdrževanju pa na streho posegamo enkrat do dvakrat letno, da odstranimo plevel in odvečno biomaso ter očistimo odtoke. Upravljanje z vodo Zelene strehe zadržujejo vlago in zmanjšajo odtekanje meteorne vode, kar je odvisno predvsem od tipa ozelenitve in debeline substrata. Stroški in subvencije Glavni stroški zelene strehe so tip ozelenitve, sestava strehe in izbrane rastline. Prav tako moramo upoštevati logistiko transporta, površino strehe in njen naklon. Stroške lahko zmanjšamo, če se predhodno pozanimamo o evropskih, državnih ali občinskih subvencijah za ozelenitev streh.

Zmanjšani davki za meteorne vode Mnoga mesta v Nemčiji so uvedla posebne davke na površinske vode. Velike neprepustne površine, kot so parkirišča velikih trgovskih centrov ali industrijskih območij, močno obremenjujejo lokalne sisteme kanalizacije. Davki za meteorne vode povzročijo, da odgovorne stranke sodelujejo pri stroških vzdrževanja kanalizacije. Po drugi strani spodbujajo izgradnjo zelenih streh z visoko zmogljivostjo zadrževanja vode, z znižanjem pristojbin do 50%. V primeru da streha zadrži celotno deževnico, lahko bonus doseže celo 100%. Vse pogosteje se uporablja porozne površine, namesto neprepustne asfaltne prevleke. Kompenzacijski ukrepi za uničenje okolja Zelene strehe lahko ublažijo škodo na naravi in pokrajini. Ta omilitev sovpada z Zveznim zakonom o varstvu narave (v ZDA), ki zahteva, da se mora razvoj izogibati nepotrebni škodi naravi in da je treba kakršnokoli neizogibno škodo nadomestiti, prednostno na kraju samem. Ni dvoma o kompenzacijskih učinkih zelenih streh v naravnem ravnotežju vode, tal, zraka, podnebja, rastlinstva in živalstva. Regulativni ukrepi v okviru lokalnih razvojnih načrtov Nekatere lokalne oblasti predpisujejo obvezno ozelenitev streh na novih razvojnih področjih. Poleg širokega spektra zasebnih in javnih koristi, je kanalizacijski sistem in rezervoarje za vodo v razvojnem območju, mogoče načrtovati v manjšem obsegu, zaradi izhlapevanja in visoke zmogljivosti zadrževanja vode na zelenih strehah. To vodi do manjših javnih izdatkov za gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega sistema ter posledično nižje davke na površinske vode.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Izbira rastlin

POLITIKE SPODBUJANJA OZELENIT VE STREH 9

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 28

Z naraščanjem svetovne populacije narašča tudi potreba po energiji. Poleg večanja proizvodnje energije, je pomembna tudi varčnost. Varčevanje z energijo zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov in druge oblike onesnaževanja. Že z majhnimi lokalnimi ukrepi lahko bistveno spremenimo svoj ogljični odtis. “Glavni razlog za prehod na obnovljive vire energije ni dejstvo, da uporabljamo energijo, temveč način, kako jo pridobivamo in kako jo uporabljamo. Danes ni več poglavitno vprašanje, ali si lahko zgradimo svoj dom, temveč ali imamo na voljo prostor, kjer bodo sonce, veter in voda vir življenja, ugodja in zdravja in ne vir nevarnosti za naše zdravje” 25 . Strešne površine so zelo izpostavljene silam narave - a sila narave je v resnici energija. Strehe so največji prejemnik sončnega obsevanja, vetrne energije in padavin. Zato je več kot smiseln premislek o izkoristku teh energetskih potencialov. Sončne elektrarne prekrivajo vedno večji delež industrijskih objektov in tudi vedno večji delež zasebnih domov. Ne zaostajajo niti sončni kolektorji za ogrevanje. Še posebej je opazen porast vetrnih elektrarn v zadnjih nekaj desetletjih. Vedno več pa je tudi eksperimentov z njihovo postavitvijo znotraj urbanih območij. V sušnih podnebjih je zbiranje deževnice splošno razširjeno, vse bolj pa postaja popularno tudi v drugih delih sveta, saj prinaša številne ugodnosti. Streha torej ni puščava, temveč energetsko srce objekta.

Sonce je glavni vir energetskih procesov na Zemlji. Sončna energija ustvarja različne oblike obnovljivih virov energije, saj se pretvarja v energijo vetra, energijo vodotokov ter omogoča nastajanje biomase. Sonce je praktično neizčrpen vir obnovljive energije, zato mnogi sončno energijo imenujejo kar energija prihodnosti. Zavedanje omejenosti in škodljivih učinkov fosilnih goriv pa sta postala osrednja motivatorja energetske preobrazbe družbe. Obnovljive vire energije lahko koristimo na več načinov: 1. Sončne celice za pridobivanje električne energije - fotovoltaika: gre za pretvorbo sončne energije neposredno v električno energijo preko sončnih celic. 2. Sončni kolektorji: gre za pretvorbo sončne energije v toplotno energijo, ki jo shranimo v hranilniku in jo lahko koristimo kasneje.

Sončno energijo je mogoče izrabljati preko različnih oblik obnovljivih virov energije.

3. Vetrna elektrarna: Sonce različne dele kopnega, morja in ozračja segreva z različno jakostjo. Ko se toplejši ali vlažnejši zrak dviguje, podenj priteka hladnejši oziroma bolj suh zrak. Tako nastajajo zračni tokovi oziroma veter. Vetrna elektrarna pretvarja mehansko energijo vetra v električno. 4. Hidroenergija: sonce izpareva vodo, ki se dvigne v ozračje in pridobi potencialno energijo. Ko pade nazaj na tla v obliki padavin, lahko koristimo energijo vodotokov. 5. Valovi in plimovanje: mehansko energijo vode lahko s posebnimi elektrarnami pretvorimo v električno energijo. 6. Biomasa: lahko jo uporabljamo kot gorivo različnih naprav: vozil, elektrarn itd.

OSONČENOST SLOVENIJE Pri določevanju sončne energije, ki je vsota energije neposrednega in difuznega sončnega obsevanja, moramo upoštevati več dejavnikov:

24 Globalno letno obsevanje na horizontalno površino v Sloveniji

1. vpadni kot sončnih žarkov (odvisen od položaja Zemlje glede na Sonce, geografske lege, naklona ter ekspozicije površja) 2. morfologija površja (osenčenost) 3. podnebje (število dni v letu z oblačnostjo ali meglo) Desetletno merjeno povprečje (1993-2003) letnega globalnega obsevanja, je v Sloveniji med 1053 in 1389 kWh/m2. V osrednji Sloveniji znaša povprečno sončno obsevanje na horizontalno površino okoli 1195 kWh/ m2, v severovzhodni Sloveniji in severni Dolenjski okoli 1236 kWh/m2, na Primorskem in Goriškem presega vrednost 1300 kWh/m2. Večje vrednosti obsevanja (preko 1250 kWh/m2) so tudi v Posavskem hribovju in na Kozjanskem. V Ljubljani povprečno letno sončno obsevanje traja 1798 ur (za obdobje 1971-2000), kar je nekoliko manj od širše okolice, zaradi lokalnih podnebnih razmer: megle in smoga. Ljubljana leži sredi kotline brez večjega hribovja na jugu, zato je vpliv osenčenosti zanemarljiv.

Prihodnost je sončna: “Razvoj cenovno dostopne, obnovljive in čiste solarne tehnologije bo imel zelo dober dolgoročen učinek. Povečala se bo energetska samozadostnost držav, saj bo vir energije lokalen, neizčrpen in neobčutljiv na nihanja carinskih tarif. Zmanjšalo se bo onesnaževanje okolja, znižali se bodo stroški boja proti podnebnim spremembam, cene fosilnih goriv pa bodo dlje časa ostale nizke. To so globalne prednosti.10”

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

SONČNA ENERGIJA

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 30

SONČNE CELICE

Tri v enem: sončna elektrarna, senčilo in parkirišče na strehi nakupovalnega centra v Keniji.

Učinkovitost pretvorbe svetlobne energije v električno, je močno odvisna od tipa sončnih celic in pogojev delovanja, kot so zemljepisna višina, strešni naklon, število sončnih dni, lokalno senčenje itd. Sončne celice dosegajo izkoristke sončne svetlobe že do 40%, njihova življenjska doba pa je 20 do 30 let. Modularna zasnova fotonapetostnih generatorjev omogoča izdelovanje sistemov za oskrbo z električno energijo zelo različnih moči, zato je primerna tako za samostojne porabnike, kot za večje elektrarne. Optimalni naklon za postavitev solarnih in fotovoltaičnih panelov v Sloveniji je okoli 41O.

SONČNI KOLEK TORJI V Sloveniji pade na leto na kvadratni meter v povprečju 1200 kWh sevanja, kar je približno enako 120 litrom kurilnega olja ali pa 120 kubičnim metrom zemeljskega plina.

Primer integracije sončne elektrarne z ozelenjeno streho.

Sončni kolektorji so eden izmed najbolj ekoloških in ekonomičnih načinov segrevanja vode. Z njimi lahko dosežemo do 80% potreb po topli vodi. Toplo vodo se lahko uporablja za kuhanje, tuširanje, ogrevanje prostorov, pomivalne in pralne stroje. Pri slednjih dveh lahko na ta način prepolovimo uporabo električne energije. Moderni hranilniki, “zalogovniki” lahko vzdržujejo toplo vodo 3-4 dni. Medtem ko je fotovoltaika precej neučinkovita pri pretvarjanju sončnega sevanja v električno energijo, je sončni kolektor sposoben pretvoriti 8090% sevanja v toplotno energijo.11

11%

Nove tehnologije omogočajo barvanje ali celo teksturiranje fotovoltaičnih panelov, s čimer se bolje integrirajo v okolje.

Stanje obnovljivih virov v Sloveniji

Sončne elektrarne 27%

Hidroelektrarne Biomasa in bioplin Soproizvodnja Ostalo

“Solarni sendvič” je inovativen preplet treh različnih funkcij: strešne kritine, sončnih kole torjev in sončnih celic.

15%

46%

Veter je še eden izmed stranskih učinkov, ki jih ima sonce na naš planet. “Koriščenje vetrne energije trenutno predstavlja okoli 5% svetovne proizvodnje energije”12 in pospešeno pridobiva na pomenu. Vetrna energija je vektorska kinetična energija. Njena velikost je odvisna od hitrosti vetra in se povečuje približno proporcionalno s hitrostjo vetra na tretjo potenco. Izkoriščanje vetrne energije je zanimivo tam, kjer dosegajo vetrovi konstantno visoke hitrosti13. Prednosti in slabosti izkoriščanja vetrne energije: + Enostavna tehnologija + Proizvodnja električne energije iz vetrnih elektrarn ne povzroča emisij - Vizualni vpliv na okolico zaradi svoje velikosti - V neposredni bližini vetrnice povzročajo določen nivo hrupa

Primer konceptne integracije mikro-turbin in stavbe.

V preteklosti se je energija vetra uporabljala v prometu in transportu (jadrnice), za pogon mlinov na veter in na sušnih območjih, za črpanje vode. Dandanes se jadrnice uporabljajo le za rekreacijo in šport, mline na veter pa je nadomestila modernejša tehnologija. V omejenem obsegu obstaja le še uporaba vetra za črpanje vode. Novejši pojav pa so vetrne elektrarne, ki energijo vetra pretvarjajo v električno energijo.

VETRNA ENERGIJA V URBANEM OKOL JU Referenčni primer dobre prakse je mala vetrna elektrarna na Dunaju. Ker velika vetrna polja niso primerna za urbana področja, so se mestni urbanisti odločili, da vetrnico postavijo na otok na Donavi. Kapaciteta turbine je omejena na 230 kW zaradi slabega omrežja. Projekt je prvi primer vetrnice na ozemlju velikega mesta13. Z izkoristkom vetrne energije so poskusili tudi v Bahrajnu. Rezultat je Svetovni trgovinski center oblikovan iz dveh stolpnic, ki s svojo obliko veter usmerjata v tri 30 metrske vetrnice med njima. Z njimi pokrijejo 11%-15% energijskih potreb objekta. Najnovejši primer integracije vetrnih turbin in stolpnice pa se nahaja v Londonu. Tri turbine stolpa Strate SE1, bodo proizvedle 50MWh energije na leto, kar zadostuje 8% energijskih potreb objekta.

Največja strešna vetrna elektrarna se nahaja na strehi Oklahoma Medical Research Fundation v Oklahoma city. Vetrnice z vertikalno osjo zavzamejo manj prostora, zato so zelo primerne za uporabo v urbanem okolju.

Svetovni trgovinski center v Bahrajnu vključuje tri velike vetrnice, ki pokrijejo 10%-15% energetskih potreb objekta.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

VETRNA ENERGIJA

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 32

VETRNA ENERGIJA V SLOVENIJI Slovenija je med evropskimi državami na repu pri izkoriščanju vetrne energije. Inštaliranih je manj kot 3,5 megavata proizvodnih zmogljivosti električne energije. Obratujeta le dve večji vetrni elektrarni: ena na Griškem polju pri Senožečah, druga pri Razdrtem ter nekaj mikro vetrnih elektrarn (stanje 2017). Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter s hitrostjo okoli 5 m/s za obratovanje. Povprečna hitrost vetra v Ljubljani dosega 2-3 m/s, zato je območje neprimerno za večje vetrne elektrarne.

DEŽEVNICA Povprečna hitrost vetra v Sloveniji

Zbiranje deževnice je staro skoraj tako dolgo, kot človeštvo samo. Manjšanje dostopnosti pitne vode, podnebne spremembe, naraščajoča urbanizacija in povečana poraba vode, ponovno obujajo zanimanje za stare tehnologije. Prednosti zbiranja deževnice: + zmanjšana poraba vode + manjša obremenitev meteornih vodov + manjša obremenitev vodovodov + manj vodnjakov oz. manjša obremenitev podtalnice + vir pitne vode Slabosti zbiranja deževnice: - sezonska spremenljivost padavin - stroški vzdrževanja - zakonske omejitve - manjšanje vodotokov

Povprečna letna vsota korigiranih padavin za obdobje 1971-2000

Klimogram Ljubljane za obdobje 1981-2010

PADAVINE V SLOVENIJI V Sloveniji pade od 800 do 2500mm padavin na leto. Zaradi tega in goratega terena je Slovenija ena izmed držav, ki so najbolje preskrbljene s čisto pitno vodo. V Ljubljani letno pade 1362 mm padavin.

Spužvasto mesto (Sponge city) je vse bolj priljubljen koncept, kako upravljati z meteorno vodo v mestih. “Koncept spužvastega mesta poskuša imitirati naravo. Objekti so prekriti z zelenjem in prstjo, odvečna voda se odvaja na zelenice, jarke in urbana mokrišča, kjer počasi izpareva ter kot ogromna klimatska naprava hladi mesto”14. V naravi se lahko do 90% vode zadrži v vrhnjih plasteh prsti in rastlinah. Ta vlaga nato postopoma izpareva, kar povzroči nove padavine ... in krog je sklenjen. Posledično je okolje hladnejše, prst bolj vlažna in padavine bolj redne in zmernejše.

V naravi tla absorbirajo 50% padavin, v neprepustno tlakovanih urbanih okoljih pa le 15%.

Zelena soseska Mummelsburg v Berlinu, ki deluje po principih ‘spužvastega mesta’.

Model ‘spužvaste’ soseske v Kunshanu na Kitajskem.

Ravno obratno se trenutno dogaja v večini mest po svetu. Meteorne vode tečejo po neprepustnih površinah, kot je na primer asfalt, nato pa so takoj odvedene v kanale. Posledica so poplave, nalivi in učinek poletnega toplotnega otoka, ko je temperatura v mestu znatno višja, kot v okolici. Koncept spužvastega mesta obsega naslednje elemente: 1. zeleni pasovi - nižajo temperaturo v mestih, predstavljajo varne koridorje za živali. 2. porozno tlakovanje - omogoča, da deževnica ponikne preko večje površine. 3. ozelenjene strehe - drastično povečajo količino zelenih površin v mestih (gl. Prednosti ozelenjenih streh). 4. umetni ribniki - nižajo temperaturo v mestih, so dom mnogim živalim. 5. umetna mokrišča - nižajo temperaturo v mestih, so dom mnogim živalim. 6. bioretencija (filtriranje) - poveča čistost odpadnih vod na naraven način. 7. zadrževalniki vode - zmanjšujejo obremenitev meteornih kanalov in omogočajo zalivanje v sušnem obdobju.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

“SPUŽ VASTA” MESTA

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 34

S spodbujanjem urbanega kmetijstva lahko dvignemo prehransko samozadostnost mest. Iz golih potrošnikov hrane, lahko mesta postanejo centri prehranske proizvodnje. V predindustrijski dobi je bila večina mest odvisna od svojega neposrednega podeželskega zaledja. To je bil eden glavnih razlogov, da so večja mesta nastajala ob morju in rekah - transportnih in trgovskih poteh. Ena najpomembnejših dobrin pa je bila, in še vedno je, hrana. Razvoj hitrejšega transporta in tehnologij konzerviranja hrane, je omogočil rast mest, a za ceno samozadostnosti in kvalitete prehrane. Vse večji popularnosti urbanega kmetijstva v razvitem svetu, smo priča predvsem zaradi pozitivnih učinkov, ki ga ima na povezovanje skupnosti, dostop do ekološko pridelane hrane in vrednot trajnostnega razvoja. V svetu v razvoju pa so motivi večinoma bolj prvinski: prehranska varnost in vir prihodka. Ne glede na motiv, je spodbujanje urbanega kmetovanja odlična dopolnitev življenja v mestih.

Rast mest izpodriva kmetijsko zaledje, pogosto za ceno najboljše pridelovalne zemlje. To je dolgoročno nevzdržno. Ali nekako upočasnimo rast mest, ali pa bodo mesta morala prevzeti naloge podeželja. Urbano kmetijstvo je dejavnost gojenja, predelave in distribucije hrane znotraj urbanih in suburbanih območij ter na njunih robovih. Okoljski učinki + Urbano kmetijstvo učinkoviteje porablja vodo, kot tradicionalno kmetijstvo. + Boljši izkoristek prostora. Prostor, ki bil drugače namenjen le bivanju, pridobi dodatno funkcijo pridelovanja hrane. + Izkoristijo se lahko zapuščeni mestni prostori. + Tekoče mestne odplake se lahko uporabijo za namakanje pridelka, trde odplake pa kot gnojilo. + Uporaba odplak za urbano kmetijstvo zmanjša obremenitev čistilnih naprav in poveča dostop do pitne vode. + Pridelava ekološko pridelane hrane zahteva manj pesticidov in gnojil. Manjša poraba embalaže. + Manj zavržene hrane, saj ljudje jedo, kar gojijo sami. Večina hrane se zavrže zaradi neskladnosti med ponudbo grosistov in povpraševan- jem. + Ozelenitev urbanega okolja zmanjšuje poletne temperature in čisti zrak (gl. Ekološki učinki). Zdravstveni učinki + Prisotnost rastlin v stanovanju ali na vrtu čisti zrak in ima pozitiven učinek na zdravje ljudi: zmanjšujejo pojav dihalnih bolezni, nižajo krvni tlak, zmanjšuje stres in povečujejo delovno storilnost. + Rastline povečujejo vašo pozornost, saj bolje odražajo naravno okolje, v katerem poteka evolucija. + Dviga zavest in izobrazbo ljudi o rastlinah, kmetijstvu, podnebju itd. Daje ljudem več nadzora nad lastno prehrano. + Omogoča večji delež zelenjave v prehrani ljudi. + Manjša nevarnost prehranske okužbe, saj se s krajšo oskrbno verigo nevarnost okužb manjša. + Kvalitetnejši pridelki, saj ima kmetovalec, ki je hkrati tudi porabnik, več nadzora nad gojenjem. Družbeni učinki + Gradi socialni kapital oz. povezuje skupnosti. + Poveča priložnosti za vzgojo in izobraževanje otrok. + Povezuje različne generacije in kulture. + Večini ljudi, ne glede na kulturno ozadje, je pogled na rastlinje estets- ka vrednost. + Ljudje se spoznajo s principi pridelovanja hrane. + Poveča varnost oskrbe s hrano. + Urbano kmetovanje niža stopnjo kriminala v soseskah. Ima obraten učinek kot ‘efekt razbitih oken’, kjer zanemarjena soseska spodbuja kriminal. + Učinkovit način boja proti podhranjenosti in lakoti, saj omogoča dostop do kvalitetne hrane tudi šibkejšim družbenim slojem. + Zmanjša delež dohodka, ki ga najrevnejši porabijo za prehrano,

presežki v pridelavi pa predstavljajo dodaten dohodek. Ekonomski učinki + Ustvarja nova delovna mesta ter je priložnost za izobraževanje in podjetništvo. + Nižji stroški gospodinjstev za nakup prehrane. + Povečan trg za pridelovalce hrane. + Povišana vrednost nepremičnin. + Nižji stroški gospodinjstev za nakup prehrane. + Zmanjša “kilometrino hrane”, saj je hrana pridelana bližje porabnikom. + Lokalna pridelava zmanjša stroške transporta, skladiščenja in izgub, kar niža ceno hrane. + Spodbuja gospodarstvo. Po napovedih podjetja AgHiers bo vertikalno kmetijstvo v naslednjih petih letih zraslo za 384%. + Večina urbanega kmetijstva zahteva nizko začetno investicijo. Veliko priložnosti za investicijske subvencije. + Omogoča preplet arhitekture in kmetijstva.

SL ABOSTI URBANEGA KMETIJST VA15 - Prostor v urbanih okoljih je drag. - Uporaba odplak za namakanje in gnojenje lahko predstavlja vir bolezni za ljudi. - Zaradi slabšega zraka in večje gostote insektov v mestih, je donos pridelka manjši, kot na podeželju. - Škodljivi plini, kot sta dušikov in žveplov dioksid, nižata energijsko vrednost nekaterih pridelkov npr. pšenice. - Kmetijstvo na zelo onesnaženih območjih predstavlja potencialno tveg- anje za zdravje ljudi.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

PREDNOSTI URBANEGA KMETIJST VA15

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 36

PRIMERI IZ SVETA ...

Drevoredi niso le za senco Sevilla, Španija

Nekateri elementi mestnega prostora so nam tako domači, da o njih niti ne razmišljamo. Drevoredi lahko poleg estetske funkcije in nudenja sence, predstavljajo tudi znaten vir pridelkov. Veliko mest v Španiji v drevoredih sadi sadno drevje. Iz pomaranč z ulic Seville pridelujejo marmelado.

Steklenjaki na strehah Montreal, Kanada

Podjetje Lufta Farms je specializirano za nove kmetijske tehnologije v urbanih okoljih. Postavili so prvo komercialno vrtnarijo na strehi na svetu. Z zbiranjem deževnice, recirkulacijo namakalne vode in brez uporabe pesticidov pridelajo hrano za 3000 ljudi. Ustanovitelj Mohamed Hage pravi: “Če bi na podoben način izkoristili strehe vseh 19 trgovinskih centrov v Montrealu, bi bilo mesto samozadostno.”

Projek t ‘Vr t zmage’ Med 1. in 2. svetovno vojno, ZDA

Da bi omilila učinke vojne na prehransko oskrbo prebivalstva, je vlada v ZDA (tudi drugod) spodbujala gojenje na lastnih vrtovih ter javnih površinah. Leta 1944 je pridelek teh vrtov znašal 9.100.000 ton in je predstavljal kar 44 odstotkov pridelave zelenjave v državi. Ta primer iz zgodovine, je lep dokaz tega, kakšen pridelovalni potencial skrivajo naša urbana okolja.

Ni potrebno, da urbanizacija pomeni tudi izgubo kmetijske zemlje!

Danes vrtnarijo vsi. Vrtnari se vsepovsod. Vrtnarjenja so polne oddaje, knjižne police, tiskane in elektronske novice. Najlepše pa je, da “vrtnarska vnema seže daleč preko vprašanja shranjevanja semen, pridelkov vrtnin in urejanja vrtov. Spremlja jo novo zanimanje meščanov za hrano, prostor in življenje v skupnosti”16. V mestni občini Ljubljani (MOL) so prepoznali potrebo prebivalcev po lastni pridelavi hrane. Čeprav smo bili priča spontanemu pojavu vrtičkov in njihovemu kasnejšemu rušenju, se sedaj veča količina namensko urejenih površin za dejavnosti urbanega kmetovanja. Povpraševanje po novih vrtovih neprestano narašča. Lokalni pridelek je na mestnih tržnicah na voljo tudi ostalim meščanom. Vrtičkarstvo je v Ljubljani postalo trajna namenska raba prostora, mesto je dobilo odlok o vrtičkarstvu in pravilnik o urejanju vrtičkov.

Na terasi Cankarjevega doma v Ljubljani stojijo čebelnjaki, v katerih domuje 100.000 kranjskih čebel, ki letno pridelajo okoli 150kg medu. Čeprav na prvi pogled morda ni videti, je v mestu ugodna paša za čebele, ki oprašujejo mestne rastline in povečujejo biotsko raznovrstnost.

MOL ima trenutno (2018) štiri urejena območja za vrtičkarstvo in sicer: Dravlje (51 urejenih vrtičkov), Štepanjsko naselje (14 urejenih vrtičkov), ki sta vzorčno urejena in opremljena tudi z ličnimi lopami, Ježica (258 urejenih vrtičkov), ki ima osnovno opremo za izvajanje dejavnosti in park Rakova Jelša (320 urejenih vrtičkov). “Kar 82 odstotkov vrtičkarjev prihaja iz stanovanjskih blokov ali stolpnic in jim vrtičkarstvo pomeni stik z naravo ter možnost za rekreacijo in sprostitev”17. Strešni vrt na gimnaziji Jožeta Plečnika služi kot dodatna učilnica na prostem. 50m2 velik strešni vrt je pilotni projekt, v katerem je, na ozko odmerjenem prostoru, predvidena dinamična razporeditev elementov, z namenom, da sta prostor in zasaditev igriva in razgibana ter primerna za učinkovito izobraževanje o pestrosti rastlinskega sveta, vzgoji rastlin in pridelavi zelenjave. Dijaki so sami zasadili vrtnine, začimbnice in dišavnice, jagodičevje, nekaj okrasnih grmovnic in tudi manjše sadno drevo. Izbor rastlin je širok iz izobraževalnih namenov.

Ob Resljevi ulici v Ljubljani, so lokalni stanovalci opuščeno gradbeno jamo spremenili v skupnostni prostor, namenjen vrtovom, druženju, izobraževanju in kulturi.

Vas v mestu ali zeleni otok? Mestna četrt Krakovo predstavlja zgodovinsko, kulturno in družbeno vrednoto v zavesti Ljubljančanov. Zakaj teh vrednot ne bi širili? Če na tleh ni prostora, se je treba le ozreti navzgor ... na strehe.

Strešni vrt v strogem centru Ljubljane gimnaziji Jožeta Plečnika služi kot učilnica na prostem in za obogatitev jedilnika.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

URBANO KMETIJST VO V L JUBL JANI

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 38

Človeška populacija postaja vse bolj urbanizirana. “V mestih živi že več kot polovico svetovnega prebivalstva.”1 Javni prostor je katalizator številnih priložnosti, ni pa katalizator majhnih in povezanih skupnosti, ki so tradicionalni psihološki temelj ljudi, saj v njih čutimo pripadnost in varnost. V mestih primanjkuje poljavnega prostora, kjer bi se manjše skupnosti lažje formirale in družile. Neprimernost urbanega prostora za rast manjših skupnosti, je tudi eden izmed spodbujevalcev urbanega razprševanja. Ravno strehe pa ponujajo rešitev te težave. Razen finančnih in konstrukcijskih omejitev, ponujajo širok nabor različnih možnosti. Posledično pomanjkanje prostora na tleh nas sili, da nekatere dejavnosti prestavljamo na strehe. Kadar pride do izkoristka strešne površine, skoraj ni omejitev človeški iznajdljivosti. Če so v daljni preteklosti v suhih podnebjih strehe predstavljale skladiščni prostor in priložnostno spalnico, v vlažnih podnebjih pa zelenico, danes ni več omejitev: trgi, parki, športna igrišča, otroška igrišča, bazeni, restavracije in elektrarne so že postajajo standard.

Park na strehi Chicago, ZDA

Veliko pomanjkanje zelenega prostora, je Chicago spodbudilo k izkoriščanju strešnih površin. Mesto je eno izmed vodilnih v Severni Ameriki v ozelenitvi streh. Sredi džungle iz jekla in betona, je na strehi mestne hiše zrasla zelena oaza miru. Simbol lokalne oblasti, ki že od daleč sporoča, katere bodo prioritete politike v prihodnosti mesta.

Razgledišče

Torre Guinigi, Lucca, Italija Stolp kot statusni simbol je v 14. stoletju sprožil pravo tekmo med bogatimi družinami v Lucci. Vsaka je hotela imeti najvišjega. Stolp rodbine Guinigi pa je poseben še v tem, da ga krona strešni vrt, ki nudi senco ter služi kot dvorišče kuhinji pod njim.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

REFERENCE DRUŽ ABNIH POTENCIALOV

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 40

Trg na strehi Oslo, Norveška

Streha tega javnega objekta, se v nežnem naklonu spušča vse do vode. Opera kot ledena nasedla ledena gora kraljuje na obali mesta. Z izkoristkom strehe so prebivalci pridobili novo javno površino, s pogledi na prestolnico ter stikom z vodo.

Tekaška proga Tiantai, Kitajska

Kaj storiti, kadar v mestu ni prostora za šolsko igrišče? V osnovni šoli na Kitajskem so prostorsko stisko rešili s tekaško stezo na strehi. “S tem ko smo pod vprašaj postavili pravilo, da morajo biti šolska igrišča na tleh, bomo drugim šolam omogočili nov pogled na njihove prostorske težave,” pravi arhitekt Ruan Hao.

Vile na trgovskem centru Hengyang, Kitajska

Dobršno mero Kitajskega gospodarstva poganja trg nepremičnin. Ker vlada stiska z dobrimi zemljišči, je neko podjetje 25 luksuznih vil zgradilo kar na strehi trgovskega centra ... nelegalno. Oblasti so vile označile za črno gradnjo, hkrati pa prepovedale njihovo rušitev ali prodajo. Sedaj v njih živijo delavci.

New York, ZDA

Zaradi bližine sonca, zraka in miru, so strehe idealen prostor za rekreacijo, kadar ni na voljo park ali narava. Številni fitnesi v večjih mestih izkoriščajo strehe za telovadbo na prostem.

Zabavišče

London, Velika Britanija V vzhodnem delu Londona se nahaja Social Fun & Games Club, ki nudi celo vrsto programov: minigolf, kino, kotalkališče, kletke za bejzbol, bowling ter seveda hrano in pijačo - vse to na strehi.

Vr tec

Tianjin, Kitajska Vrtec studia Loop ima kar tri zunanje prostore: okoli objekta, notranje dvorišče ter strešno igrišče. Vsak od njih ima poseben karakter ter omogoča različne dejavnosti.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Zunanji fitnes

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 42

Kino na prostem Melbourne, Avstralija

Filme lahko doživimo v novi luči, če platno uokvirja impresivna kulisa nočnega velemesta.

Sprostitev zaposlenih Toronto, Kanada

Na sedežu podjetja Google v Torontu, se zavedajo, da kvalitetna sprostitev zaposlenih pozitivno vpliva na njihove medsebojne odnose, niža stres, manjša bolniške odsotnosti in dviga storilnost.

Urbani kamp Melbourne, Avstralija

Na strehi hotela v centru velemesta uspeva dejavnost, ki jo navadno asociiramo z divjino: kamp. Hotel je tako na inovativen način izkoristil prazno streho in gostom ponudil zelo posebno doživetje.

Slovenska cesta, Ljubljana

Že od leta 1933 lahko meščani na strehi Nebotičnika uživajo v razgledu, soncu in dobri kavi. Znaten delež izrabljenih strešnih površin po svetu je namenjen prav kulturi prehranjevanja.

Bazen nad Ljubljanico Hotel Vander, Ljubljana

V historičnem srednjeveškem jedru Ljubljane ne bi pričakovali pohodne ravne strehe. Arhitekturni biro Sadar-Vuga je v štiri meščanske hiše uspešno vključil program dizajn hotela, ki mu še dodaten šarm daje strešna terasa z bazenom in pogledom na Ljubljanico.

Zunanja dnevna soba Miklošičeva ulica, Ljubljana

Nad Miklošičevo ulico so podjetni stanovalci položili umetno travo, nekaj naslonjačev in senčnike. Tako so pridobili razgledno “zemljišče” z zahodnim soncem, ki služi druženju, branju ali pa samo kratkemu odmoru za cigareto. Največkrat skrite potenciale prostora odkrijejo uporabniki sami, saj najbolje poznajo tako prostor, kot tudi svoje potrebe.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Kavarna na Nebotičniku

Cena prenove je lahko > od dviga vrednosti nepremičnine

Cena prenove = dvigu vrednosti nepremičnine

vseeno + drugo: odvisno od cene, subvencij, programa adaptacije ...

Cena prenove < od dviga vrednosti nepremičnine

100

8 %

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 44

Glavna prepreka pri večjih adaptacijah strehe je ista, kot pri večini drugih projektov: denar ... in dogovor med investitorji. Višina potrebnih sredstev, način zbiranja, zmožnosti posameznika, upravljanje in poraba proračunskih sredstev, so glavno jabolko spora. To je jasno pokazalo tudi anketiranje stanovalcev. Vendar obstajajo določene teorije in prakse, ki se tem problemom izognejo ali pa jih vsaj zmanjšujejo. Streha je lahko center skupnosti. Lahko pa je tudi vir dodatnih prihodkov za stanovalce.

V katerem primeru bi investirali v adaptacijo strehe?[47]

Glavno prepreko adaptacije predstavlja denar. Ceno investicije lahko najpreprosteje znižamo s tipom in obsegom projekta, obstaja pa tudi veliko podjetniških in organizacijskih pristopov, ki olajšajo breme: 1. Prodaja ali oddaja novih bivalnih kapacitet Če to dopušča nosilnost objekta, je na strehi možno zgraditi dodatna stanovanja, t.i. penthouse. Prodaja ali oddajanje take nepremičnine lahko financira druge investicijske potrebe stanovalcev. V primeru adaptacije strehe, se del površine nameni novim stanovanjem, ki financirajo drugi del strehe, namenjen skupni uporabi.

Zaradi vse bolj dotrajanega stanja tega objekta v Londonu, so stanovalci izbrali zelo inovativno rešitev: Najprej so dokupili 100% lastništvo, nato pa so prazen strešni prostor prodali podjetju, ki se ukvarja z izgradnjo penthaus-ov (strešnih stanovanj). Z izkupičkom so popolnoma pokrili stroške obnove celotnega objekta. Direktor podjetja je izjavil da “imajo londonske strehe prostora še za okoli 150.000 novih stanovanj.”19 Glede na pomanjkanje novih stanovanj v Ljubljani, bi lahko uporabili podoben pristop. S tem bi povečali ponudbo in zgostili mestno tkivo ter tako upočasnili urbano razprševanje.

2. Oddajanje strešnih površin Pri adaptaciji se lahko del površin nameni za oddajo. Najbolje s predhodnim pogovorom z bodočim najemnikom. Kot potencialne najemnike so si stanovalci v anketi zamislili: vrtnarije, razna društva, čebelnjake, fotovoltaične elektrarne, oglaševalske agencije ... 3. Samogradnja Če je znanje za poseg v prostor nepotrebno oz. hitro osvojljivo, je priporočljivo v proces gradnje vključiti skupnost. Večkraten pozitiven učinek: je ceneje; skupna gradnja utrdi skupnost; ljudi čustveno naveže na prostor, kar izboljša vzdrževanje; ljudje pridobijo tehnično znanje za vzdrževanje in novogradnjo. 4. Pridobitev nepovratnih sredstev Smiselno je preveriti, če je načrtovana adaptacija, delno ali v celoti, zajeta v kakšnem evropskem, državnem ali lokalnem razpisu. 5. Sponzorstvo S privlačno predstavitvijo “zgodbe” adaptacije, bi bilo možno pridobiti tudi sponzorja, ki bi lahko (delno) pokril stroške adaptacije.

PARTICIPATIVNI PRORAČUN Kadar z denarjem upravlja velika skupina enakovrednih ljudi, je priporočljivo slediti postopku participativnega računa, da se izognemo morebitnim sporom in so sredstva smotrno razporejena. Participativni proračun je zelo popularen v upravnih enotah manjšega merila: npr. na nivoju občin, mestnih četrti, posameznih objektov ... Običajni postopek participativnega proračuna zajema naslednje korake: 1. Zbiranje idej 2. Razvoj idej: pri tem pomagajo različni strokovnjaki. Ljudje se naučijo načrtovati, ocenjevati stroške in vrednotiti ideje. S tem se dvigne tudi strokovnost kasnejšega glasovanja. 3. Razstava idej: predstavitve, plakati, spletne strani ... 4. Glasovanje 5. Vodenje in nadzor projektov

Pametna adaptacija dvigne vrednost nepremičnine:

Različne študije so pokazale, da imajo urbane kmetije in vrtovi pozitiven učinek na vrednost nepremičnin in zaslužek gospodinjstev. “Vednost nepremičnin se je dvignila za do 9,4% v roku petih let.”18 Ta podatek lahko nudi odgovor na vprašanje: s čim financirati adaptacijo strehe? Če je cena investicije manjša od kasnejšega dviga vrednosti nepremičnine, potem je adaptacija med drugim tudi ekonomsko upravičena.

Več podjetij v Sloveniji ponuja možnost najema strešnih površin za sončne elektrarne. Stanovalci podjetju dovolijo postavitev sončne elektrarne in v zameno dobivajo delež dobička. Po določenem obdobju sončna elektrarna v celoti preide v last stanovalcev. Prednost tega poslovnega modela je, da od stanovalcev ne zahteva nobene investicije. Je pa dobiček slabši, kot če bi v sončno elektrarno investirali sami.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

PREDLOGI AMORTIZ ACIJE STREŠNE ADAPTACIJE

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 48

STREŠNI POTENCIALI L JUBL JANE Površina neizkoriščenih strešnih površin* znotraj ljubljanskega avtocestnega obroča znaša 2 019 700 m2, kar ustreza površini 187 nogometnih igrišč.

Soseska Koseze

33 780 m neizkoriščenih strešnih površin 2

Zgrajena leta 1974 velja za eno izmed najkvalitetnejših in posledično najbolj zaželenih lokacij v Ljubljani. Prav vsako stanovanje ima veliko teraso čez celotno dolžino stanovanja, stik z naravo pa lajšata tudi bližina Koseškega barja in Šišenskega hriba. Prav tako pa se v bližini nahajajo vsi potrebni dodatni programi: banka, vrtec, šola, trgovina itd. Iz teh razlogov ni velike potrebe stanovalcev po izkoristku strešnih površin.

Soseska BS3

52 890 m2 neizkoriščenih strešnih površin Nizke stanovanjske bloke v soseski BS-3 zgrajene 1977 odlikuje njihova tesna vpetost v urbanistično zasnovo soseske in pestra tipologija stanovanj. Med bloki tečejo odprti ozelenjeni oz. ‘tržni’ pasovi, na katerih se nahajajo sprehajalne poti, igrišča in parkirišča. Znotraj soseske in v njeni bližini se nahajajo vsi potrebni programi. Najbližja narava je Žalsko polje. Iz teh razlogov ni velike potrebe stanovalcev po izkoristku strešnih površin.

Soseska Tbilisijska ulica 19 770 m2 neizkoriščenih strešnih površin

Soseska ob Tbilisijski ulici je bila zgrajena med leti 1971-1981. Štirinadstropni bloki uokvirjajo majhne zelene atrije s klopmi in otroškimi igrišči. V bližini se nahajajo vsi potrebni programi. Vendar pa je soseska majhnega merila, zato ni večjih možnosti za rekreacijo. Prav tako v neposredni bližini ni nobenega večjega naravnega prostora. Posledično obstaja večji interes prebivalcev, po izkoristku strešnih površin.

*Za neizkoriščene strešne površine so bile upoštevane le ravne strehe. Vseh neizkoriščenih strešnih površin je veliko več.

M 1:30 000

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

187 nogometnih igrišč neizkoriščenih strešnih površin*

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

SLOVENIJA LJUBLJANA

LJUBLJANA SOSESKA TBILISIJSKA ULICA

TR A K Š ŽA

ICA UL

A ŠK RE

A IC UL

SOSESKA TBILISIJSKA ULICA KA IJS ILIS TB

ve e o j oč zasn m ob jne cije ide apta ad

LICA U A V E IČ TOMA Ž

M 1:2000 Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

TA S CE

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

E E B

M 1:2000 CC

H D

62 B 63 C 64

D 65 E 66 F 67

G 68 H 69 I 70

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 54

NAMENSK A RABA Pretežni del obravnavanega območja je namenjen večstanovanjskim površinam, razen vrtca v sredini in trgovin ob Tržaški cesti. Potencialno zanimiv element je lahko struga Gradaščice.

HRUP Robovi obravnavanega območja so pod hudo zvočno obremenitvijo. Zlasti na severu s Tržaško cesto in na vzhodu s Tbilisijsko ulico. Jedro območja je mirno.

M 1:3000

Območje s severa in vzhoda obdajajo zelo prometne ceste, skozi njega poteka le javna pot za pešce in kolesarje.

7371

NAMEMBNOST ZZZZZZZZ ZZZZZZZZ ZZZZZZZZ

stanovanja

TTTTTTTT TTTTTTTT TTTTTTTT

trgovine in pisarne

IIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIII

obrt in industrija

VVVVVVVV VVVVVVVV VVVVVVVV

šole in vrtci

IIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIII

igrišča

VVVVVVVV VVVVVVVV VVVVVVVV

vrtovi

PPPPPPP PPPPPPP PPPPPPP

parkirišča

PPPP TTTTTTTTT TTTTTTTTTTTTTT zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz PPPPP TTTTTTTTTTTT TTTTTTTTTTT zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz PPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTT TTTTTTTT zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz PPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTT TTTT zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT T zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz VV PPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz VVVVV PP TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz VVVVVVV TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz VVVVVVVVVV TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz VVVVVVVVVVVV TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz VVVVVVVVVVVV TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz VVVVVVVVVVVV zzz IIII TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz VVVVVVVVVVVVV zzzzzz IIIIIIIII TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz VVVVVVVVVVVV zzzzzz IIIIIIIIIIIII TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz VVVVVVVVVV zzzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT VVVVVVVV zzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT VVVVVVV zzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz TTTTTTTTTTTTTTTTTTTT VVVVV zzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzzzzzzzzzzzz TTTTTTTTTTTTTTTTTT VVV zzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPP zzzzzzzzzzzz TTTTTTTTTTTTTTTTT V zzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPPP zzzzzzzz TTTTTTTTTTTTTTTT zzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPP PPPP PPPPPP zzzz TTTTTTTTTTTTTTT zzzzz zzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPP PPPP zzz PPPPP TTTTTTTTTTTTTT zzzzz zzzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPP PPPP zzzzzzz PPPPP TTTTTTTTTTTTT zzzzzzzzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPPPPP PPPP PPPPP TTTTTTTTTTTT zzzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzzzzzz PPPPP PPPPPPPPPPPPPP PPPP TTTTTTTTTTT IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zz zzzzzzz zzz PPPPP PPPPPPPPPPPPPPPPP PPPP zzzzzzz TTTTTTTTT IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzz PPPP PPPPPPPPPPPPPPPPPPP PPPP zzzzzzz TTTTTTTT IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzz PPPP PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP PPPP zzzzzzz TTTTTTT IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzz PPPP PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP PPPPP zzzzzz TTTTT IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzz PPPP PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP PPPPP TTTT IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzz zzzzz PPPP PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP IIIIII PPPPP TT IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzz PPPP PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP IIIIIIIIIIII PPPPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz PPP zzz PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP IIIIIIIIIIIIII PPPPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz zzzzzzz PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP IIIIII PPPPP PPPP TTTTTT IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz zzzzzzzz PPPPPPPPPPPPPPPPPP PPPPP PPP TTTTTTTTTTTT IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz zzzzzzz PPPPPPPPPPPPPP TTT PPPPP PP TTTTTTTTTTTTTTTTTT IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz PPPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT TTTTTT zzzzzzz PPPPP P IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzz PPPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT PPP PPPP TTTTTTTTT zzzzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzzz PPPPPPPPPPPPPP P PPPPP PPP TTTTTTTTTT IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT PP PPPPP PPP TTTTTTTTTT zzzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zz PPPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT PPP zzz PPPP PPP TTTTTTTT zzzzzzz PPPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT PPPP PPP TTTTT zzzzzzzzzz PPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT PPPPP PPP TT zzzzzzzzzzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT PPPPP PPP PP P zzzzzzz zzzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT PPPPPP PP PPPP zzzzzzz zzzzz PP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTTT PPPPPP PPPP zzzzzzz zzzzz P IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzz PPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTTT PPPPPPP PPPP zzzzzz zzzzz P IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz PPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTTT PPPPPPP PPPP IIIIII zzzzz zzzzz IIIIIIIIIIIIIIII zzzzzzz PPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTT PPP PPP PPPP IIIIIIIIIIII zz zzzzz IIIIIIIIIIII zzzzzzz PPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTT PP PPPP IIIIIII IIIIIIIIIIIIII zzzzzzz IIIIIIII zzzzzzz PPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTT PP PP IIIIIIIIIIIII IIIIII zzzzzz III zzzzzzz PPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTTT PP zzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz zzzzzzzz PPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTT IIIIII PP zzzzz PP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz zzzzzz PPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTT IIIIIIIIIIII P zzzzz PPPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz zzzzz PPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTTT IIIIIIIIIIIIII P zzzzz PPPPPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz zzzzz zz PPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTT IIIIII P zzzzz PPPPPPPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz zzzzz zzzzz PPPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTT zzzzz PPPPPPPPPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz PPPPPPPPPPP zzzzz zzzzzzz PPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTTT VV zzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz PPPPPPPPPPP zzzzz zzzzzzz PP PPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTT VVVVV zzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz PPPPPPPPPPPPP zzzzz zzzzzz PPPPP PPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTT VVVVVVV zz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zz zzzzz zzzzzz PPPPPPPP PPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTTTT VVVVVVVVVV PPPPPPPPPPPPPPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzzzzz PPPPPPPPPPPP TTTTTTTTTTTTTT VVVVVVVVVV PPPPPPPPPP PPPPPPPPPPPPPPPPPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzz PPPPPPPPPPPP TTTTTTT VVVVVVVVVV PPPPPPPPPPPPP PPP PPPPPPPPPPPPPPP PPPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zz PPPP PPPPPPPPPPPP T VVVVVVVVVV PPPPPPPPPPPPPPPP PPPPP PPPPPPPPPPPPP PPPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPPPPPP PPPPPPPPP PPPPPPPPPPPPPPPPPP PPPPPPPP VVVVVVVVVV PPPPPPPPPPP PPPP zzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPPPPPP PPPPPPPPPPPPPP VVVVVVVVVVV PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP PP PPPPPPPP PPPP zzzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP VVVVVVVVVVVVV PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP PPPPPP PPPP zzzzzzzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP VVVVVVVVVVVVVVV PPPPPPPPPPPPPPPPPPP zzz PPP zzzzzz zzzz PPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP VVVVV VVVVVV PPPPPPPPPPPPPPPP zzzzzz zzzzzz zzzz PPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPPPPPPPPPPPPPP VV VVVV PPPPPPPPPPPPPP zzzzzz zzzzzz zzzz PP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPPPPPPPP V PPPPPPPPPPP zzzz zzzz P IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPPPPP zzzzzz PPPPPPPPP zzzzzz zzzzz P IIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPP PPPPPP zzzzz IIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz PPPP zzzzzz zzzzzz IIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIII P zzzzzz IIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz IIIIIIIIIIII I zzzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz IIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIII zzzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzz IIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIII z IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzz zzz zzz zzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIII zzz zzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzz zzzzzz zzzzz zzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIII zzzzz zzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzz zzzzzzz zzzzz zzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPP IIIIIIIIII zzzzz zzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzz zzzzzzz zzz zzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPP IIIIIIIII zzz zzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzzzz PPPPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzz zzzzz PPPPP IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzzzzz z IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPP IIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzzzzzz IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PPPPP IIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzzzzzzz PPPPP IIIIII IIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzzzzzzzz III IIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII zz zzzzzzzzzzzzz IIII IIIIIIIIIIIIIIIII zzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzz IIII zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzz III zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzz II zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzz II zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzz I zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz

M 1:3000

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

CESTNO OMREŽ JE

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 56

Z A ZNAVE rob - umetni rob - naravni PROMET promet POT pot zaokoroženo območje kaotično območje dominanta vozlišče

SINTEZ A

VV VVVVV VVVVVVV VVVVVVVVVV VVVVVVVVVVVV VVVVVVVVVVVV VVVVVVVVVVVV VVVVVVVVVVVVV VVVVVVVVVVVV VVVVVVVVVV VVVVVVVV VVVVVVV VVVVV VVV V

rob prometna cesta IIIIII IIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIII IIIIII

pot IIIIII IIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIII IIIIII

IIIIII IIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIII IIIIII

dominanta vozlišče

IIIIII IIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIII IIIIII

M 1:3000

IIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIII

igrišča

VVVVVVVV VVVVVVVV VVVVVVVV

vrtovi hrup

3 2

6 7

13 15

M 1:3000 OB JEK T

ŠT. STREŠNIH DOSTOPOV

POVRŠINA STREHE [M 2 ]

ŠT. ENOT

POVRŠINA STREHE / ENOTO [M 2 ]

263

20,23

580

13,81

543

25,85

1086

12,92

776

14,92

577

13,73

385

14,81

734

20,38

568

13,52

756

14,54

464

13,26

464

11,60

314

15,70

380

14,62

567

13,50

756

14,54

791

15,21

552

14,15

563

13,40

586

Manjši, nizki objekti imajo največji delež strešne površine na enoto.

Visoki, ozki objekti imajo najmanjši delež strešne površine na enoto.

15,02

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

STATISTIK A STREŠNIH POVRŠIN

15,28m2 je povprečna površina neizkoriščene strehe na stanovanje 57

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

ŠTUDIJA OSONČENJA STREŠNIH POVRŠIN Večina obravnavanih strešnih površin prejema maksimalno možno količino osončenja, ki jo v zanemarljivi meri zmanjšujejo le sence dimnikov in stopniščnih jeder. Na severo-zahodni objekt pada senca stolpnice okoli 21. decembra po 12. uri. Severovzhodni predel strehe stolpnice je bolj senčen - temu je prilagojen program in izbrano rastlinstvo.

CELO LETO

M 1:500

GSPublisherVe

ersion 0.3.100.100

Version 0.3.100.100

21. MAREC

Version 0.3.100.100

21. DECEMBER

M 1:350 Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

21. JUNIJ

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 60

POTRESNO ODPORNA GRADNJA

74 Prikaz obnašanja objekta brez in z potresno izolacijo. Ta zmanjša pomike in poveča nihajni čas objekta.

Svinčeni potresni dušilec na stiku dveh konstrukcijskih elementov.

Širše območje Ljubljane spada pod potresno najbolj ogrožena območja v Sloveniji. Pospešek tal za obdobje 1000 let znaša kar 0.3g.

“Potres nastane zaradi premikanja tal, ki je posledica nenadnih premikov v Zemljini skorji”22. Za gradbene objekte so najbolj nevarne horizontalne komponente tega gibanja. Nosilna konstrukcija mora biti dimenzionirana za prevzem teh obremenitev. “Gibanje tal ima svojo prevladujočo frekvenco, ki je odvisna od geološke sestave tal in tudi od potresnih valov (mehka tla imajo nižjo frekvenco kot trdna tla). V območjih iste intenzitete, se jakost potresa spreminja v odvisnosti od geološke strukture tal, nivoja talne vode, geomorfologije in drugih okoliščin”21. Na obnašanje objektov med potresom vplivajo tudi lastnosti samega objekta oz. njegovega konstrukcijskega sistema. “Slovenija je območje večje potresne ogroženosti, kar dokazujejo številni močnejši potresi v zadnjih sto letih (Ljubljana 1895, Furlanija 1976, Posočje 1998 ...)”22. Pričakovana magnituda za območje Ljubljane znaša 6.5 po Richterjevi lestvici. Širše območje obravnave spada pod Ljubljansko barje, kjer je zaradi mehkih tal uničevalna moč potresov večja.

“Ob pregledu zahtev predpisov o potresno varni gradnji, ki so se uporabljali na področju Slovenije v zadnjih 100 letih, lahko definiramo različna časovna razdobja izgradnje stavb, ki se razlikujejo glede na takrat veljavne predpise. Na ta način lahko ocenimo ali je stavba potresno varna, potresno manj varna ali celo potresno ogrožena”22. Obravnavani objekti so bili zgrajeni med leti 1978-1979, zato bomo podrobneje obravnavali takrat veljavne predpise. Leta 1962 je Slovenija že sprejela nove predpise o potresno varni gradnji. Ti so bili po katastrofalnem potresu v Skopju leta 1963 v celoti sprejeti tudi za ostala področja Jugoslavije. V njih je predpisana uporaba spektra odziva, razporeditev horizontalnih sil po višini stavbe, vpliv kvalitete nosilnih tal in drugo. V tem letu je bila sprejeta tudi nova seizmološka karta Slovenije, ki je realneje prikazovala področja različnih intenzitet. V splošnem imajo stavbe, grajene v tem času, precej večjo potresno odpornost, kot tiste, grajene v prejšnjih obdobjih. “Slovenija je 1976 podala tudi pobudo po poenotenju predpisov za gradnjo na potresnih območjih v celotni Evropi, ki je uresničena v današnjih enotnih standardih Eurocode 8-1. Po potresu v črnogorskem primorju leta 1979 so bili obstoječi predpisi iz leta 1963 kritično analizirani, začela se je priprava novih jugoslovanskih predpisov za protipotresno gradnjo, ki so izšli leta 1981”22. Energijo, ki jo potres dovaja v konstrukcijo, lahko zmanjšamo tudi s potresno izolacijo. To omogoča izbiro manjših dimenzij konstrukcije in/ ali zmanjšanje poškodb med močnimi potresi. “Zmanjšanje energije dosežemo na dva načina: v konstrukcijo vstavimo posebne mehke elemente, s katerimi zmanjšamo togost in podaljšamo nihajno dobo (zmanjšanje resonančnih vplivov in s tem tudi potresne obtežbe); v konstrukcijo vstavimo dušilce - posebne naprave, v katerih se pretvori večji del potresne energije v toplotno energijo (povečanje dušenja v konstrukciji in s tem zmanjšanje potresne obtežbe). V praksi se uporablja kombinacija obeh načinov”22.

Obravnavani objekti so zgrajeni med leti 1978-1979. Takrat so že veljali strožji predpisi za potresno odporno gradnjo po potresu v Skopju leta 1963. Objekti imajo regularno armiranobetonsko stensko konstrukcijo, s približno enakim deležem sten v dveh pravokotnih smereh. “Potres znatno bolje prestajajo železobetonske zgradbe kot zgradbe, zidane iz opeke”21. Pritličje je močno, saj so v njem stanovanja in ne javni program, ki bi z večjimi razponi ošibil konstrukcijo. Uporabljena so tudi močna stopniščna jedra ter dilatacije konstrukcije. Taka konstrukcija v teoriji dobro prenaša tako horizontalne kot vertikalne obremenitve. “Ne glede na vrsto materiala nosilne konstrukcije mora biti streha v seizmičnih območjih čim lažja. Velika masa strehe bi povečala amplitudo nihanja celotne konstrukcije in s tem bi se povečale napetosti v nosilnih delih konstrukcije v pritličju”21. Pri zasnovi adaptacije sem upošteval naslednja načela: 1. Uporaba lahkih materialov (les). 2. Uporaba lahkih skeletnih konstrukcij. 3. Čimbolj enakomerna razporeditev obtežbe po celotni strehi. 4. Strogo upoštevanje rastra nosilne podkonstrukcije objekta.

OBJEK T 1 PRED ADAPTACIJO TEŽA TIPIČNE ETAŽE Wetaže1 = 1,5 x mIt-etaže1 + 0,5 x mko-etaže1 = 1,5 x 7382,71kN + 0,5 x 776m2 x 2kN/m2 = 11076,07kN + 776kN = 11852,07kN TEŽA OBJEKTA Wobj1= Wetaže1 x nšt. etaž = 11852,07kN x 5 = 59260,35kN VERTIKALNA NOSILNOST OBJEKTA Preverili bomo koliko je obremenjen beton v nosilnih stenah pritličja. Ker je razporeditev nosilnih elementov v objektu precej enakomerna, lahko obremenitev konstrukcije v pritličju izračunamo kot povprečno obremenitev v celotnem prerezu objekta. pobj1 = mobj1 / Psten-etaže1 = 9059303,06kg / 703421cm2 = 12,88kg/cm2 Čeprav obstaja možnost večjih lokalnih obremenitev, je povprečna obremenitev konstrukcije v pritličju le 12,88kg/cm2 oziroma le 4,3% nosilnosti betona (300kg/cm2). NIHAJNI ČAS KONSTRUKCIJE Vsaka konstrukcija ima svojo lastno frekvenco nihanja (odvisno od zasnove, materiala in drugih karakteristik). “Če se frekvenca nihanja konstrukcije ujame s frekvenco nihanja tal, potem nastane pojav resonance, ki je za seizmično odpornost konstrukcije nevarna”21. Preveriti moramo, kako nova obtežitev vpliva na nihajni čas konstrukcije in posledično na njeno obnašanje med potresom.

Najprej moramo določiti tip konstrukcije. “Pri železobetonskih konstrukcijah so stenske konstrukcije načeloma bolj odporne kot skeletne. Treba je predvsem skrbeti, da v obeh smereh obstaja približno enaka ploskev železobetonskega prereza”21. Tip konstrukcije lahko računsko določimo kot delež prereza nosilnih sten v izbrani smeri, v razmerju s površino objekta. Če je delež sten v izbrani smeri večji od 1,5% površine objekta, govorimo o stenski konstrukciji. AH-sten / Aobjekta = 29,39m2 / 776m2 = 0,0379m2 x 100% = 3,8% objekt 1 se v horizontalni (v ravnini lista) smeri obnaša kot stenska konstrukcija AV-sten / Aobjekta = 40,94m2 / 776m2 = 0,0528m2 x 100% = 5,3% objekt 1 se v vertikalni (v ravnini lista) smeri obnaša kot stenska konstrukcija Ker objekt v obeh pravokotnih smereh deluje kot stenska konstrukcija, bomo pri izračunu računske potresne sile upoštevali redukcijski faktor q=4,5. Za grobo določitev velikosti nihajnega časa pa uporabimo formulo, ki velja za konstrukcije s stenami: T = nšt. etaž x 0,1s Tobj 1=5 x 0,1s Tobj 1=0,5s POTRESNE SILE Računamo elastično potresno silo Se za običajne objekte brez večjih nepravilnosti v tlorisu ali po višini. Za območje Ljubljane upoštevamo pospešek tal ag=0,25m/s2 in tip tal C (ytal). Pospešek tal iz potresnega spektra: Se(T)=2,5 x ag x ytal =2,5 x 0,25m/s2 x 1,15 =0,71875m/s2 Računska potresna sila: Sobj1 = Se(T) x mobj / q =0,71875m/s2 x 6046,97t / 4,5 =965,84kN Celotno potresno silo Sobj1 razdelimo na silo v etaži in silo v pritličju po naslednji enačbi: Si = sila v etaži i Gi = teža etaže i Hi = razdalja od vrha temelja do etaže i (kota etaže) n = število etaž Si = S x (Gi x Hi) / (Eni=1 Gi x Hi) S4=S x (Ge4 x He4) / (Ge4 x He4 + Ge3 x He3 + Ge2 x He2 + Ge1 x He1 + Ge0 x He0) =321,95kN

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Z ASNOVA KONSTRUKCIJE

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 62

S0=S x (Ge0 x He0) / (Ge4 x He4 + Ge3 x He3 + Ge2 x He2 + Ge1 x He1 + Ge0 x He0) =64,39kN

Strižna napetost v šibkejši smeri AH-sten (zelene stene na tlorisu). SH-pritlicje = Sobj1 / AH-sten =965,84kN / 293900cm2 =0,00328kN/cm2 Strižna napetost v šibkejši smeri AH-temeljev SH-temelji = Sobj1 / AH-temelji =965,84kN / 935950,5cm2 =0,00103kN/cm2

OBJEK T 1 PO ADAPTACIJI TEŽA ADAPTACIJE Wadapt 1= 1,5 x WIt1+ 0,5 x Wko1 = 1,5 x 1015,3kN + 0,5 x 776m2 x 2kN/m2 = 2298,95kN VERTIKALNA NOSILNOST OBJEKTA Teži objekta dodamo težo adaptacije, ki je precej enakomerno razporejena po površini celotne strehe in preverimo koliko se spremeni obremenitev konstrukcije v pritličju.

Si = S x (Gi x Hi) / (Eni=1 Gi x Hi) S5(adapt)=S x (G5(adapt) x H5(adapt)) / (G5(adapt) x H5(adapt) + Ge4 x He4 + Ge3 x He3 + Ge2 x He2 + Ge1 x He1 + Ge0 x He0) =70,24kN S0 =S x (Ge0 x He0) / (G5(adapt) x H5(adapt) + Ge4 x He4 + Ge3 x He3 + Ge2 x He2 + Ge1 x He1 + Ge0 x He0) =64,84kN Strižna napetost v šibkejši smeri sten AH-sten (gl. zelene stene). SH-pritlicje-adapt = Sobj1+adapt / AH-sten =1003,30kN / 293900cm 2 =0,00341kN/cm2 Strižna napetost v šibkejši smeri temeljev AH-temeljev SH-temelji-adapt = Sobj1+adapt / AH-temelji =1003,30kN / 935950,5cm2 =0,00107kN/cm2 Ker ne poznamo marke betona, ki je bila uporabljena pri izgradnji objekta, bi jo morali preveriti s testiranjem. Ker za to nimamo sredstev, bomo predpostavili, da je beton ustrezne kvalitete. Za računsko vrednost bomo vzeli “najšibkejšo marko betona C20/25, s strižno odpornostjo 0,25kN/ cm2.” 24

pobj1+adapt = mobj1+adapt / Petaže1 = 9376771,43kg / 703421cm2 = 13,33kg/cm2

Največja izračunana strižna napetost znaša 0,00341kN/cm2, torej le 1,36% strižne odpornosti betona C20/25. “Pri napetostih do približno 40% kratkotrajne tlačne trdnosti betona, prihaja le do omejenega formiranja in širjenja mikrorazpok”23. Dokazali smo, da predlagana adaptacija strehe ne prispeva bistveno k obremenitvam konstrukcije v primeru potresa.

Zaradi adaptacije so poveča obremenitev konstrukcije v pritličju za 0,45kg/cm2 oziroma za 3,5%. Beton pa je še vedno obremenjen le z 4,4% svoje maksimalne nosilnosti (300kg/cm2). Povečanje vertikalnih sil zaradi adaptacije torej ne vpliva bistveno na nosilnost konstrukcije.

VREDNOSTI PRED IN PO ADAPTACIJI

NIHAJNI ČAS KONSTRUKCIJE Ker objekt v obeh pravokotnih smereh deluje kot stenska konstrukcija bomo pri izračunu računske potresne sile upoštevali redukcijski faktor q=4,5. Teža celotne adaptacije predstavlja 19,4% teže tipične etaže, hkrati pa je večina mase skoncentrirana pod polovično višine tipične etaže. Zato lahko nov nihajni čas objekta na grobo izračunamo s formulo: Tobj 1+adapt = (n + (Wadapt1 / Wetaže1 / 2)) x 0,1s = (5 + 2298,95kN / 11852,07kNkN / 2) x 0,1s = 0,5097s POTRESNE SILE Računska potresna sila:

PO A DA P TACIJI

59260,35kN

61559,30kN

2298,95kN

3,8

0,5s

0,5097s

0,0097s

1,9

VERTIKALNA NAPETOST V PRITLIČJU

12,88kg/cm2

13,33kg/cm2

0,45kg/cm2

3,5

POTRESNA SILA V NAJVIŠJI ETAŽI

321,95kN(4)

70,24kN(5)

POTRESNA SILA V PRITLIČJU

64,39kN

64,84kN

0,45kN

0,7

OB JEK T 1 TEŽA NIHAJNI ČAS

PRED ADAP TACIJO

Sobj1+adapt = Se(T) x (mobj + madapt) / q =0,71875m/s2 x (6046,97t + 234,59t) / 4,5 =1003,30kN

STRIŽNA NAPETOST V PRITLIČJU (ŠIBKA SMER)

3,28N/cm2

3,41N/cm2

0,13N/cm2

4,0

Celotno potresno silo Sobj1+adapt razdelimo na silo v etaži in silo v pritličju po naslednji enačbi:

STRIŽNA NAPETOST V TEMELJIH (ŠIBKA SMER)

1,03N/cm2

1,07N/cm2

0,04N/cm2

3,9

TLORIS NOSILNIH STEN PRITLIČJA M 1:200

PREREZ NOSILNIH STEN BB M 1:200

GSPublisherVersion 0.0.100.100

B Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

OBJEK T 1

Arhitektura je neločljivo povezana s potrebami ljudi. Vedno si lahko izmislimo nove visokoleteče koncepte, a objekt neusklajen z realnimi potrebami uporabnikov, bo zagotovo pomanjkljiv.

6 (2%) + 4 let (15%) -25 let ) ženske

(4 0 %) 2

l -39

sl e ni

(23% )v

nje

(1 5 % ) brez

ti las

( nujem 67%) v m a t s oji le m

Status

(1 0 % ) v n aje

Stanovanje je ...

odselil se bom v letu dni

le t

(1 upok 0%) oje nc i

100

i en

joči (63%) zap šola ) % os 3 l (1

ne vem

Starost

več kot leto dni; a načrtujem selitev

Koliko časa nameravate prebivati v svojem trenutnem stanovanju? več kot leto dni; želim ostati

(8 5 %

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

ANKETA

Anketiral sem prebivalce obravnavanega območja, saj sem želel ugotoviti, kako doživljajo svoje bivanje. Kaj jim manjka? Kako si zamišljajo prihodnost? In kako gledajo na različne možnosti adaptacije strehe. Anketiral sem 123 ljudi. Od tega je 76 delnih in 47 polnih odgovorov.

Spol

(43 %

(15% )m oš ki

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

kotiček za branje

prostor za počitek

vrtički

skupni nasad

naraven travnik

višja kvaliteta bivanja

višja vrednost nepremičnine

bolj povezana skupnost stanovalcev

več možnosti za rekreacijo

lastna pridelava hrane

boljši zrak

nižji stroški električne energije

nižji stroški za ogrevanje

nižja poletna vročina v mestu

prenovljena streha

zbiranje deževnice

manjša obremenitev meteornih kanalov

74 Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Razvrstite prednosti prenove po pomembnosti.

100 68 76

72 76 78

steklenjak za različne dejavnosti

park zunanji fitnes

90 90 90

kino na prostem športno igrišče

sončna elektrarna

prostor za obedovanje

solarni paneli

gnezdišča za ptice

88 78 50

86 74 100

72 64

70 48

74 58

otroško igrišče otroško igrišče

Kako všeč so vam naštete dejavnosti na strehi?

vsi

prebivalci širše soseske

stanovalci objektov, ki tvorijo dvorišče

100

le pooblaščene osebe

stanovalci istega vhoda

stanovalci istega objekta 56

Kar 67% ljudi je lastnikov svojega stanovanja in 57% želi v njem ostati dolgoročno. Nasproti temu je najemnikov le 10% in le 32% načrtuje selitev. Zaradi močne lastniške strukture je izpolnjen osnovni pogoj za adaptacijo: Lastniki praviloma izkazujejo veliko večji interes za izboljšanje svojega doma, kot najemniki. Za pravilno se je izkazala predpostavka, da mora biti poljavni prostor dostopen le omejeni, poznani skupnosti, saj kar 56% stanovalcev meni, da bi morali imeti dostop do strehe le stanovalci istega objekta.

100

Čeprav je anketa zajela 123 ljudi, je v zajetem vzorcu opazno močno pomanjkanje moškega spola in starejših od 65 let. To je najverjetneje posledica narave obravnavane teme in metode spletnega anketiranja, ki ni zajela starejših. Kljub temu lahko iz rezultatov ankete potegnemo marsikateri zaključek, ki bo koristil pri idejni zasnovi strešne adaptacije.

Pri vprašanju: “Kaj vse bi lahko počeli na strehi vaše stavbe?”, so si stanovalci največkrat predstavljali vrt, zelene površine, sončenje in različne prostore za druženje. Po popularnosti pa so zmagale sončna elektrarna, solarni paneli, vrtovi in prostor za počitek. Stanovalci si od adaptacije obetajo boljši zrak v soseski, nižje stroške za električno energijo in ogrevanje ter nižjo poletno vročino (zmanjšan učinek toplotnega otoka). Stanovalci so naklonjeni adaptaciji strehe, vendar kot največje težave pri realizaciji izpostavljajo višino investicije, dogovarjanje s solastniki, pravilnost tehnične izvedbe in vpliv adaptacije na potresno varnost.

Ključno za doseg dogovora med stanovalci je, da so ves čas obveščeni in vključeni v vse procese projekta. Skupinske odločitve morajo biti sprejete demokratično. Pri tem se lahko zgledujemo po procesu sprejemanja participativnega proračuna.

Izbrani objekti računsko preverjeno dobro prenesejo dodatno obtežitev. To smo dosegli predvsem s pametno razporeditvijo elementov ter izbiro lahkih materialov in konstrukcij.

spori pri uporabi strehe

začetna investicija

hrup

tresljaji

višji stroški vzdrževanja

Stroške investicije lahko znižamo z vključitvijo stanovalcev v proces izgradnje, kar poveča tudi navezanost na prostor in izboljša njegovo kasnejše vzdrževanje. Na voljo so tudi različni podjetniški pristopi, saj se lahko del strehe profitno oddaja ali adaptira v dodatna stanovanja, kar lahko financira preostanek adaptacije.

Razvrstite slabosti prenove po pomembnosti.

Rezultati ankete služijo kot prioritetna usmeritev pri zasnovi idejne adaptacije. Vendar finančnih omejitev zavoljo akademsko-teoretične narave naloge načrtno nisem upošteval, saj želim prikazati maksimalen obseg možnosti.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

POV ZETEK ANKETE

Kdo bi imel dostop do strehe?

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 68

“Arhitektura mora svoje uporabnike spodbujati, da vplivajo nanjo. Ne da širi lastno identiteto, temveč da potrdi in ojača identiteto svojih uporabnikov”20. V proces projektiranja je priporočljivo vključiti tudi bodoče uporabnike. Javno-zasebni spekter prostora lahko obravnavamo v luči različnih odgovornosti do njega. Če bodočim uporabnikom že v fazi načrtovanja izkažemo zaupanje in jih vključimo v proces (gl. shemo), potem ponotranjijo tudi odgovornost do prostora. Še preden je prostor zgrajen, so postavljeni temelji bodoče skupnosti. Če koncept naslonimo na izsledke analitičnega dela moramo upoštevati sledeče: glede na anketo želi 58% stanovalcev v obravnavani soseski ostati dolgoročno. Kar 83% je lastnikov svoje nepremičnine. Torej ima velik delež stanovalcev dober motiv za izboljšanje svoje neposredne okolice. Na strehi si večina želi vrtnariti in družiti, a kot glavi problem izpostavljajo investicijo in dogovarjanje s sosedi. 56% poudarja, da bi imeli do strehe dostop le stanovalci objekta, kar namiguje, da stanovalci lokalno skupnost dojemajo v mejah objekta v katerem prebivajo. Najbolj zaželeni strešni programi so sončna elektrarna, solarni paneli in vrtički. Najmanj zaželeni pa otroško igrišče, športno igrišče in kino na prostem. Projekt leži na potresno ogroženem območju, zato moramo biti previdni pri dodatni obtežitvi. Teža odstranjenega strešnega gramoza, približno ustreza teži novih elementov. Ti so iz lahkih materialov in ležijo na nosilnih delih konstrukcije objekta. Simulacija projektiranja upošteva vključevanje skupnosti. Za zgled sem vzel uveljavljene procese participativnega sprejemanja proračuna. Zasnova je relativno preprosta in obsega naslednja izhodišča: Vsako stopniščno jedro ima svoj dostop na streho. Parapet je zavarovan s posebnimi koriti za gojenje rastlin, ki hkrati služijo kot varnostna ograja. Kjer se odpirajo pogledi, je namesto polnih vrtičkov ograja. Privzdignjeni volumni stopniščnih jeder so izkoriščeni za privzdignjene lože z različnimi tipi konstrukcij, ki tako omogočajo različne programe. Po preostali strešni površini se v pasovih izmenjujejo različni programi: javni trg, park, sadovnjak, travnik, prostor za piknik, otroško igrišče ... Program vsakega objekta je nekoliko drugačen. Prilagojen je arhitekturno-urbanističnim posebnostim prostora, poleg tega pa sem za vsak objekt simuliral različen scenarij - različne želje stanovalcev. S poudarjenimi volumni adaptacije objekti ne skrivajo svoje pete fasade, temveč že na daleč sporočajo mestu svojo vlogo. Namig dajejo tudi posebne zelene fasade, ki zelenico s tal povežejo s streho. Projekt je predstavljen kot zaključena celota, vendar je možno posamezne elemente uporabiti tudi na katerikoli drugi strešni površini. Namen idejne adaptacije je, da služi kot pilotni projekt in tako spodbudi morebitno realizacijo v prihodnosti.

RAZVOJ PROSTORA

RAZVOJ SKUPNOSTI 1

DOSTOPI

javno

ZBIRANJE IDEJ

! €#

Javno-zasebna gradacija prostora

HRUP

MIR

?? ?

RAZVOJ IDEJ

VRT

LOŽA

TRG

TRATA

VODA

! #€ ! #€

122

! #€

GLASOVANJE IZGRADNJA

SENCA

NADZOR

Nova zveznost uporabnega prostora

ODPRTO ZAPRTO

PROSTOR = SKUPNOST

SODELOVANJE

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

no lja v po

zasebno

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 70

Z ASNOVA PROGRAMA - OBJEK T 1 Zasnova objekta 1 predvideva kombinacijo družabnih in kmetijskih programov. Glavni program je velika tlakovana površina (trg) obdana s paviljoni in tribunami, namenjena različnim prireditvam. Drugo območje druženja je otroško igrišče in prostor za piknik. Manjše družbe omogočajo štirje privzdignjeni paviljoni. Z različnimi stopnjami odprtosti ustvarjajo različne ambiente in omogočajo različne funkcije, ki so namenoma nedorečene, da jih lahko stanovalci uredijo po lastnih potrebah. Paviljone lahko razdelimo na sončno teraso, senčni nadstrešek in steklenjak. Pred vsakim paviljonom je vodni element, kjer si lahko stanovalci dotočijo vodo za vrtove ali tam posedijo. Celoten rob strehe obdajajo vrtovi z različno zasaditvijo. Tri večje površine pa so namenjene ekstenzivni zazelenitvi.

vrtovi

prostor za prireditve

paviljon

steklenjak, atelje

prostor za piknik

igrišče

ploščad za sončenje

Zasnova objekta 2 predvideva kombinacijo družabnih in kmetijskih programov. Glavni program je sadovnjak obdan s steklenjakom in sončno teraso. Manjše družbe omogočajo trije privzdignjeni paviljoni. Z različnimi stopnjami odprtosti ustvarjajo različne ambiente in omogočajo različne funkcije, ki so namenoma nedorečene, da jih lahko stanovalci uredijo po lastnih potrebah. Paviljone lahko razdelimo na sončno teraso, senčni nadstrešek in steklenjak. Pred vsakim paviljonom je vodni element, kjer si lahko stanovalci dotočijo vodo za vrtove ali tam posedijo. Celoten rob strehe obdajajo vrtovi z različno zasaditvijo. Tri večje površine pa so namenjene ekstenzivni zazelenitvi.

paviljon

vrtovi

pol-intenzivna ozelenitev

atelje

trg, park

sadovnjak

ploščad za sončenje

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Z ASNOVA PROGRAMA - OBJEK T 2

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 72

Z ASNOVA PROGRAMA - OBJEK T 3 Zasnova objekta 3 je bolj tržno zasnovana. Predvideva scenarij v katerem stanovalci sami ne želijo uporabljati strehe, zato jo oddajajo v različne namene. V tem primeru je del strehe najel urbani čebelar. Ostalo površino pa pokriva sončna elektrarna. Podjetje, ki je postavilo elektrarno, plačuje del dobička od prodaje elektrike stanovalcem, po določenem obdobju bo elektrarna prešla v lastništvo stanovalcev.

čebelnjaki

sončna elektrarna

Zasnova objekta 4 predvideva kombinacijo družabnih, kmetijskih in energetskih programov. Dostop na streho vodi skozi skupne prostore, ki vključujejo manjšo knjižnico, igralnico in shrambo. Glavni program je delno pokriti trg obdan s tribunami, steklenjakom in sadovnjakom. Drugo središče druženja je vodni “izvir” pod senčno pergolo. Zraven se nahaja tudi stopnišče, ki vodi na sončno teraso. Na delu strehe se nahaja tudi manjša sončna in vetrna elektrarna. Celoten rob objekta obdajajo vrtovi. Površine na nedostopnih strešnih površinah so ekstenzivno ozelenjene.

sadovnjak

vetrna elektrarna

ekstenzivna ozelenitev

steklenjak, čajna kuhinja

prostor za prireditve

sončna elektrarna

ploščad za sončenje

vrtovi

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

PROGRAMSK A Z ASNOVA - OBJEK T 4

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

OD URBANE PUŠČAVE ...

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

... DO URBANEGA RAJA

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

SITUACIJA PRED ADAPTACIJO

M 1:500

+13,40m

+0,00m

+28,30m

+15,00m

+13,40m

M 1:500

+13,40m

+0,00m

+28,30m

+15,00m

+13,40m

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

SITUACIJA PO ADAPTACIJI

C 1

D 4

5,67

TLORIS M 1:300

2,63

2,88

6,56

3,07

2,63

2,88

6,33

3,61

2,63

2,88

12,46

2,88

2,63

5,05

A 3,24

3,03

3,93

7,37

3,70

6,31

+14,45

1,73

+13,25

2,60

13,32

2,69

24,84 1,94

+25,60

6,01

3,75

Ag Ba

2,38

3,50

OBJEK T 1

2,73

6,67

+31,40

2,88

Neizkoriščena površina: 776 m2

8,67

+30,90 6,23

43,84

+28,20

OBJEK T 2

Neizkoriščena površina: 1086 m2

Neizkoriščena površina: 577 m2

3,61

OBJEK T 4

2,73

7,57

2,65

OBJEK T 3

+3,00

Dg Dh

Dj 9

2,88

8 10

10 Ca

2,53

11 Cb

3,61

Neizkoriščena površina: 385 m2

7,37

+14,45

13,32

12,66

+13,25 5,75

7,37 13,12

Ba 5,95

+16,10

2,88

+15,00 +4,00

46,24

3,74

5,05

2,63

2,88

6,56

3,07

32,03

2,63

2,88

6,33 2,65

Dg Dh

64,24 5,05

6,41

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

STREHE - PRED ADAPTACIJO

C 1

D 4

64,24

0,93

1,06

4,34

15,45

3,30

1,75

0,88

2,88

2,15

4,18

1,17

1,22

1,35

2,88

1,29

3,48

1,11

0,88

7,71

2,88

2,40

5,28

vrtovi - visoki 6,36m2 4,04t

vrtovi - visoki 7,76m2 5,76t

Dg Dh

1,09

vrtovi - visoki 14,56m2 7,72t

stopnišče 7x19/20,5 12,42 m2 terrazzo

6,91

4,92

1,44

kompost smetnjak 7x19/20,5 stopnišče 12,42 m2 terrazzo

1,10 2,35

stopnišče 7x19/20,5 12,42 m2 terrazzo

kompost smetnjak

1,10 2,35

7x19/20,5stopnišče 12,42 m2 terrazzo

1,10 2,35

0,92

vodnjak

0,64

2,67

2,79

8,22

0,66

0,95

2,10

3,10

2,17

3,10

2,96

0,30

0,48

2,86

2,75

0,93

2,06

3,20

1,87

3,20

2,04

0,95

0,91

0,53

1,64

0,48

OBJEK T 1

0,86

4,10

0,49

1,14

ekstenzivna ozelenitev 18,86 m2 sedumi

2,67

2,33

stopnišče 12,42 m2 terrazzo

0,84

2,79

4,33

2,11

2,61

3,28

2,60 0,20 6,80 3,60 0,20

paviljoni: 71,20 m2 trg: 76,35 m2 vrtovi: 69,72 m2 zelene površine: 154,80 m2 ostalo: 403,90 m2

20 1,20

0,29

2,11

1,90

2,63

19 1,95

0,30 0,30

2,42

2,30

43,75

0,20

2,54

1,47

3,76

0,20

2,26

skladišče

1,14 0,93

igralnica 22,50 m2 v: 2,50m terrazzo

3,60

0,93

2,11

kompost smetnjak

0,20

1,33

2,96

0,88

0,57

2,11

1,10 2,35

2,35

0,20 2,60

0,95

0,20

0,66 1,17 0,59

0,30

2,61

0,25

7x19/20,5

1,17

0,82 0,48

6,21

+25,60

stopnišče

0,20

trta vrtovi - visoki 15,94m2 10,14t

vrtovi - visoki 7,54m2 6,20t

3,77 0,20 0,20 2,10

ekstenzivna ozelenitev 63,89 m2 sedumi

Čitalnica 15,74 m2 v: 2,50m terrazzo

1,24

2,79

vodnjak

1,17

2,67

+15,13

43,75

2,71

2,11

+15,00

0,63

3,85

3,16

vrtovi - visoki 13,19m2 8,66t

pol-intenzivna ozelenitev 27,25 m2 sedumi, mahov, trave

2,11

3,16

10,47 9,05

21R x 0,16 21G x 0,21

2,61

0,30 0,30

1,57

1,60

0,92

2,54

2,96

0,20

2,03

0,20 2,03

4,26

4,14

1,06 1,51

0,85 1,22

4,38

12,57

1,10 2,35

1,75 0,88

1,82

2,41 7,60

2,11

4,01

2,65 1,91

2,79 3

0,82

7x19/20,5

9 stopnišče 12,42 m2 terrazzo

vodnjak

2,75

0,60

11 6,24

0,20 0,44

sadovnjak 14,06m2 8,81t

1,95

11 ekstenzivna ozelenitev 21,73 m2 sedumi

+15,13

stopnišče 12,42 m2 terrazzo

1,10 2,35

čebelnjaki

kompost smetnjak

1,10 2,35

0,88

10 Ca

1,10 2,35

0,60

1,75

11. ETAŽA

2,88

0,48 0,69 0,30 0,30

1,71

Dg Dh

3,16

+13,20

1,46

0,40 0,23 0,40

+13,25

0,20

0,80

6,17

13,32

1,38

1,00

1,22

1,02

3,53

5,66

1,50

1,74

6,77

0,60 0,59

13,02

Sončna elektrarna 162m2 Ba 5,65

0,30

intenzivna ozelenitev 4,58 m2 trave, drevesa

2,61

19,63

2,88

2,79

0,91 0,52 0,30 0,26 0,85 1,73

2,61

2,70

sončna elektrarna: 162,00 m2 čebelnjaki: 70,40 m2 zelene površine: 151,80 m2

1,70

4,39

+3,00

0,20 0,92

3,09

0,52 0,66

0,66

2,09

1,94 2,78 1,74

0,36 1,21

+15,00

sadovnjak 10,11m2 4,06t

OBJEK T 3

park in sadovnjak

intenzivna ozelenitev 4,58 m2 trave, drevesa

sadovnjak 10,11m2 9,96t

ekstenzivna ozelenitev 19,94 m2 sedumi

stopnišče 12,42 m2 terrazzo

1,26

+4,00

2,18

6,29

6,12 0,52

vrtovi - visoki 7,92m2 5,70t

paviljoni: 47,61 m2 vrtovi: 60,20 m2 zelene površine: 111,53 m2 ostalo: 457,66 m2

0,57

0,82

6,55

+28,20

2,83

3,74

0,92 1,69

2,65 0,39

7x19/20,5

ekstenzivna ozelenitev 57,83 m2 sedumi

paviljon: 26,01 m2 notranji prostori: 45,50 m2 trg: 95,62 m2 vrtovi: 51,80 m2 zelene površine: 214,17 m2 ostalo: 652,90 m2

vodnjak

paviljon 26,01 m2 v: 2,50m terrazzo

OBJEK T 2

4,01

6,19

6,46

vrtovi - nizki 2,72m2 1,13t

+28,25

1,20

OBJEK T 4

kompost smetnjak

pol-intenzivna ozelenitev 66,55 m2 sedumi, mahov, trave

vrtovi - visoki 4,95m2 3,76t

6,27

+15,13

6,17

95,62 m2 betonski tlakovci

3,50

2,11

0,20

2,85

0,78

2,11

0,89

2,61

1,87

2,79

0,88 0,48 0,30 0,30

2,75

vrtovi - nizki 7,32m2 2,26t

2,19

3,85

vrtovi - visoki 2,85m2 2,34t

9,01

1,60 0,20

0,20

1,73

vrtovi - visoki 2,90m2 2,39t

2,88

4,04

vodnjak

Af Ag vrtovi - visoki 5,82m2 6,07t

vrtovi - visoki 3,89m2 2,67t

16,15

igrišče

vrtovi - visoki 3,89m2 2,67t

1,19

prostor za piknik

+13,38

vodnjak

Strojnica dvigala 10,69 m2

intenzivna ozelenitev 7,65 m2 trave, prostor zadrevesa, prireditvepovrtnine

B Ae

+13,25

1,20

vodnjak

+13,25

0,30

ekstenzivna ozelenitev 17,56 m2 sedumi

peskovnik 8,84 m2

+13,38 +13,39

+13,25

+13,38

vodnjak

ekstenzivna ozelenitev 32,02 m2 sedumi

intenzivna ozelenitev 3,01 m2 trave, drevesa

pol-intenzivna ozelenitev 76,65 m2 sedumi, mahov, trave

prostor za prireditve 76,35 m2 betonski tlakovci

1,70 1,80

0,30

ekstenzivna ozelenitev 43,14 m2 sedumi

vrtovi - visoki 14,50m2 6,89t

6,55

+28,20

vrtovi - visoki 7,54m2 7,02t

+28,15

vrtovi - visoki 2,92m2 2,63t

pol-intenzivna ozelenitev 27,70 m2 sedumi, mahov, trave

1,28

0,70 0,72

4,05

1,97

2,55

3,53

0,49 1,73 0,43 0,18 1,79

0,58

1,73

13,32

3,95

1,00

2,06

4,98

0,30 0,20 0,48 0,85

1,82

1,21

2,11

0,20

3,51

3,05

2,67

2,34

0,46

0,93

6,17

1,32

3,24

kompost smetnjak vrtovi - visoki 6,65m2 4,23t

1,10 2,35

3,41

3,65

6,36

2,88

2,69

10,17

1,50

3,63

kompost smetnjak

22,85 2,69

46,24

0,88

12,66

2,88

2,63

7,68

2,88

15,14

3,61

12,46

3,61

0,60

2,93

2,34

15,14 2,61

5,95

10,56 5,02

0,60

TLORIS 5. ETAŽE M 1:300

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

STREHE - PO ADAPTACIJI

6,33

32,03

C 1

D 4

2,93

0,93

1,06

4,34

15,45

3,30

2,63

2,88

2,15

4,18

2,88

4,92

3,05

0,20

1,21

0,30 0,48 1,05

6,00

0,49

ekstenzivna ozelenitev 43,14 m2 sedumi

vrtovi - visoki 2 1 14,50m 6,89t

1,70 1,80

AE vodnjak

4,04

prostor za piknik

+13,38

igrišče

+13,25

1,60

AF AG

2,71

2,61

2,85

2,67

2,79

2,61

vrtovi - visoki 2,85m2 2,34t 2,11

3,16

2,11

3,10

2,17

3,10

sadovnjak 7,32m2 2,26t

2,67

2,79

0,30 0,30

0,82

0,30

2,35

0,57

8,22

0,66

1,33

0,93

2,61

2,11

2,96

2,11

3,20

1,87

3,20

2,54

2,86

0,25 0,93

2,12

2,96

0,30

0,48

2,75

2,06

2,04

0,95

1,64

OBJEK T 1

2 9,01

2,63 4,33

12,57

3,41 2,63

1,82

2,88

46,24

2,41 7,60

12,66

2,79

0,91 0,52 0,30 0,26 0,85

2,61 2,11 3,09

1,26

2,18

4,01

2,75

0,60

1,95

6,24

0,20

1,46

6,17

+13,20

13,32

sadovnjak 14,06m2 8,81t

ekstenzivna ozelenitev 21,73 m2 sedumi

+15,13

ekstenzivna ozelenitev 290,58 m2 sedumi, mahovi

dostop

+14,45

0,40 0,23 0,40

+13,25

Cb čebelnjaki

kompost smetnjak

Ca 2,63

0,60

1,38

1,00

1,22

7,79

0,60

12,43

0,59

13,02

Sončna elektrarna 162m2

0,30

5,65

2,88

0,82

sončna terasa 10,41 m2 ladisjki pod

+16,20

+16,10

2,79

12. ETAŽA

2,65

2,61

2,88

12,26

2,88

6,33

32,03

3,61

1,91

Dg Dh

0,48 0,69 0,30 0,30

intenzivna ozelenitev 4,58 m2 trave, drevesa

1,71

sončna elektrarna: 162,00 m2 čebelnjaki: 70,40 m2 zelene površine: 151,80 m2

3,16

0,66

2,09

2,70 1,70

4,39

+3,00

4,38

0,20 0,44

+4,00

vrtovi - visoki 7,92m2 5,70t

1,22

0,80

6,81

6,64

6,55

+28,20

1,20 0,92 1,94 2,78 1,74

0,85

OBJEK T 3

intenzivna ozelenitev 4,58 m2 trave, drevesa

+15,00

1,51

steklenjak 17,41 m2 v: 2,80m terrazzo

park in sadovnjak

1,06

0,20 2,03

4,14

1,73

paviljoni: 47,61 m2 vrtovi: 60,20 m2 zelene površine: 111,53 m2 ostalo: 457,66 m2

4,01

6,39

vrtovi - nizki 2,72m2 1,13t

paviljon: 26,01 m2 notranji prostori: 45,50 m2 trg: 95,62 m2 vrtovi: 51,80 m2 zelene površine: 214,17 m2 ostalo: 652,90 m2

sadovnjak 10,11m2 4,06t

0,57

0,82

2,88

2,67 2,79

0,84

2,61 2,11

3,28

3,16

1,82

2,11

3,51

43,75

15,59

+30,90

sončna elektrarna 32,40m2 +28,25

OBJEK T 2

čajna kuhinja

pol-intenzivna ozelenitev 66,55 m2 sedumi, mahov, trave

kompost smetnjak

OBJEK T 4

0,20

6,27

2,67

1,17 0,59 1,17 1,24 1,17 0,63 1,19

vrtovi - visoki 4,95m2 3,76t

2,83

3 paviljon 15,88 m2 v: 2,80m terrazzo

kompost smetnjak

1,69

ekstenzivna ozelenitev 18,86 m2 sedumi

+16,10

3,74

+16,10

2,65

vodnjak

2,03

4,26 19,63

3,50

2,20

0,78

1,47 7

15,33

15,34

2,11

0,89

2,42

+15,13

0,20

1,14

vodnjak

2,96

0,49

+15,00

0,20 0,92

4,10

sadovnjak 10,11m2 9,96t

ekstenzivna ozelenitev 19,94 m2 sedumi

1,60

1,87

6,21

+25,60

2,54

0,29 0,91

0,48

paviljoni: 71,20 m2 trg: 76,35 m2 vrtovi: 69,72 m2 zelene površine: 154,80 m2 ostalo: 403,90 m2

0,92

ekstenzivna ozelenitev 57,83 m2 sedumi

0,36

1,20

0,88 0,48 0,30 0,30

vrtovi - visoki 7,54m2 6,20t

1 5

intenzivna ozelenitev 7,65 m2 drevesa, povrtnine trave, prostor za prireditve 95,62 m2 betonski tlakovci

1,57

1,90

0,30 0,30 0,93

0,53

1,21

Bb 1,95

0,86

vrtovi - visoki 2,90m2 2,39t 2,11

1 ekstenzivna ozelenitev 63,89 m2 sedumi

ekstenzivna ozelenitev 17,56 m2 sedumi

vrtovi - visoki 15,94m2 10,14t

2,11

2,19

Strojnica dvigala 10,69 m2

3,85

2,79

0,48

+31,40

trta

2,75

0,20

0,30 10,47 9,05

3,85

vrtovi - visoki 3,89m2 2,67t

0,39

vrtovi - visoki 13,19m2 8,66t

0,95

peskovnik 8,84 m2

+15,13

0,66

+13,25

0,30

pol-intenzivna ozelenitev 27,25 m2 sedumi, mahov, trave

1,20

razgledna terasa 17,26 m2 terrazzo

ekstenzivna ozelenitev 32,02 m2 sedumi

+14,45

6,55

+28,20

+13,39

+13,25

+13,38

6,17

sončna terasa 11,67 m2 ladisjki pod

intenzivna ozelenitev 3,01 m2 trave, drevesa

+14,45

vodnjak

43,75

pol-intenzivna ozelenitev 76,65 m2 sedumi, mahov, trave

+14,45

prostor za prireditve 76,35 m2 betonski tlakovci

steklenjak 17,41 m2 v: 2,80m terrazzo

vrtovi - visoki 5,82m2 6,07t

5,28

vrtovi - visoki 14,56m2 7,72t

paviljon 17,78 m2 v: 2,80m terrazzo

+14,45

1,73

16,15

2,40

+13,38

vrtovi - visoki 7,54m2 7,02t

+28,15

vrtovi - visoki 2,92m2 2,63t

pol-intenzivna ozelenitev 27,70 m2 sedumi, mahov, trave

1,28

0,70 0,72

4,05

1,97

2,55

0,64

1,73 0,43 0,18 1,79

0,58

1,73

7,71

2,88

kompost smetnjak

paviljon 17,78 m2 v: 2,80m terrazzo

0,92 0,46

2,34

1,99

1,44

AD 0,93

3,48

8,37

6,91

2,88

1,29

vrtovi - visoki 6,65m2 4,23t

6,36

3,24

1,35

6,17

3,65

10,17

1,22

13,32

2,69

kompost smetnjak

22,85 3,63

1,17

atelje

2,69

1,97

vrtovi - visoki 6,36m2 4,04t

vrtovi - visoki 7,76m2 5,76t

Dg Dh

2,63

5,95

12,46

3,61

0,60

15,14 2,61

4,98

10,56 5,02

0,60

TLORIS 5+1/2 ETAŽE M 1:300

7,68

64,24

vrtovi - visoki 3,89m2 2,67t

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

STREHE - PO ADAPTACIJI

TLORIS STREHE (5. ETAŽA) M 1:200

C 1

D 4

64,24

0,93

1,06

2,88

4,34

3,30

1,75

0,88

15,45

2,88

2,15

4,18

12,46

3,61

2,63

2,88

0,88

1,09

1,17

1,22

1,35

1,29

2,88 3,48

1,11

0,88

7,71

2,88

2,40

5,28 0,60

12,26

2,93

vrtovi - visoki 6,36m2 4,04t

vrtovi - visoki 7,76m2 5,76t

vrtovi - visoki 14,56m2 7,72t

2,34

2,88 2,61

stopnišče 7x19/20,5 12,42 m2 terrazzo

vrtovi - visoki 6,65m2 4,23t

1,10 2,35

kompost smetnjak stopnišče 7x19/20,5 12,42 m2 terrazzo

7x19/20,5 stopnišče 12,42 m2 terrazzo

1,10 2,35

kompost smetnjak

1,10 2,35

7x19/20,5stopnišče 12,42 m2 terrazzo

1,10 2,35

Ae vodnjak

vodnjak

B 13,32

peskovnik 8,84 m2

vodnjak

3,53

ekstenzivna ozelenitev 32,02 m2 sedumi

intenzivna ozelenitev 3,01 m2 trave, drevesa

pol-intenzivna ozelenitev 76,65 m2 sedumi, mahov, trave

prostor za prireditve 76,35 m2 betonski tlakovci

Ae 1,00

ekstenzivna ozelenitev 43,14 m2 sedumi

vrtovi - visoki 14,50m2 6,89t

vodnjak

+13,38 prostor za piknik

+13,38

igrišče

+13,25

5,95

+13,25

4,98

+13,39

+13,25

+13,38

1,73

3,85

2,75

2,79

2,61

2,11

2,85

vrtovi - visoki 2,90m2 2,39t 2,11

2,67

2,79

0,30 1,20

3,85

2,71

0,82

0,30

2,11

2,67

2,79

2,35

0,57

8,22

0,66

1,33

0,93

0,95

2,10

3,10

2,17

3,10

2,96

0,30

0,48

2,61

2,11

2,96

18 2,11

2,54

2,86

0,25 0,93

2,06

3,20

1,87

3,20

2,04

0,95

0,53

2,75

19 1,95

1,90

0,30 0,30

20 1,20

0,29 0,91

1,64

4,10

0,49

1,14

0,48

+15,13

3,16

vrtovi - visoki 13,19m2 8,66t

2,11

vrtovi - nizki 7,32m2 2,26t

0,30 0,30

0,48

2,61

vrtovi - visoki 2,85m2 2,34t

0,86

vrtovi - visoki 5,82m2 6,07t

6,17

1,50

kompost smetnjak

0,60

7,68 5,02

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

OBJEK T 1

GSPublisherVersion 0.0.100.100

TLORIS PAVILJONOV (5+1/2 ETAŽA) M 1:200

C 1

D 4

64,24

2,61

2,93

0,93

1,06

4,34

15,45

3,30

2,63

2,88

2,15

4,18

12,46

3,61

2,63

2,88

vrtovi - visoki 7,76m2 5,76t

1,35

1,29

2,88 3,48

1,99

7,71

2,88

2,40

5,28

kompost smetnjak

vrtovi - visoki 14,56m2 7,72t

sončna terasa 11,67 m2 ladisjki pod

vrtovi - visoki 6,65m2 4,23t 8,37

paviljon 17,78 m2 v: 2,80m terrazzo

+14,45

pol-intenzivna ozelenitev 76,65 m2 sedumi, mahov, trave

+14,45

prostor za prireditve 76,35 m2 betonski tlakovci

steklenjak 17,41 m2 v: 2,80m terrazzo

intenzivna ozelenitev 3,01 m2 trave, drevesa

+14,45

ekstenzivna ozelenitev 32,02 m2 sedumi

+14,45 peskovnik 8,84 m2

vodnjak

B AE

vodnjak

+13,38 igrišče

prostor za piknik

+13,38

+13,25

5,95

+13,25

4,98

+13,39

+13,25

+13,38

vrtovi - visoki 5,82m2 6,07t 1,73

3,85

2,75

3,85

2,71

2,79

2,61

2,11

2,85

vrtovi - visoki 2,90m2 2,39t 2,11

2,67

2,79

0,30 1,20

0,30

2,11

3,16

2,11

3,10

2,17

3,10

sadovnjak 7,32m2 2,26t

2,67

2,79

0,30 0,30

0,82

2,35

0,57

8,22

0,66

1,33

0,93

0,48

2,61

vrtovi - visoki 2,85m2 2,34t

2,12

2,96

0,30

0,48

2,61

2,11

2,96

2,11

3,20

1,87

3,20

2,54

2,86

0,25 0,93

2,06

2,04

0,95

0,53

2,75

1,95

1,90

0,30 0,30 0,93

1,20 0,29

0,91

1,64

4,10

0,49

1,14

0,48

13,32

paviljon 17,78 m2 v: 2,80m terrazzo

ekstenzivna ozelenitev 43,14 m2 sedumi

vrtovi - visoki 14,50m2 6,89t

6,17

1,22

atelje

kompost smetnjak

1,17

vrtovi - visoki 6,36m2 4,04t

1,97

0,60

5,02

15,14

0,60

10,56

0,86

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

blisherVersion 0.0.100.100

OBJEK T 1

PREREZ AA M 1:200

PREREZ BB M 1:200

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

OBJEK T 1

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

OBJEK T 1

PREREZ CC M 1:200

PREREZ DD M 1:200

TLORIS STREHE (5. ETAŽA) M 1:200

46,24

2,63

2,88

0,88

1,32

2,88

4,33

3,41 vrtovi - visoki 4,95m2 3,76t

1,75

0,88

12,66

2,88

2,41

sadovnjak 10,11m2 4,06t

2,88

7,60

2,65

6,24

2,88

0,88

1,75

3,61 sadovnjak 14,06m2 8,81t

7x19/20,5

kompost smetnjak

1,10 2,35

7x19/20,5

1,10 2,35

1,50

kompost smetnjak

0,59

3,50 vrtovi - visoki 13,19m2 8,66t

12,57

0,60

2,89

1,74

6,12

+15,13

vodnjak

park in sadovnjak

intenzivna ozelenitev 4,58 m2 trave, drevesa

+15,00

vodnjak

pol-intenzivna ozelenitev 66,55 m2 sedumi, mahov, trave

ekstenzivna ozelenitev 21,73 m2 sedumi

stopnišče 12,42 m2 terrazzo

13,02

intenzivna ozelenitev 4,58 m2 trave, drevesa

+15,13

vodnjak

1,00

1,22

+15,13

stopnišče 12,42 m2 terrazzo

1,02

stopnišče 12,42 m2 terrazzo

0,40 0,23 0,40

1,38

+15,00

5,66

ekstenzivna ozelenitev 18,86 m2 sedumi

3,53

6,77

Ba vrtovi - visoki 3,89m2 2,67t 0,20

0,78 1,47

0,89

2,42

1,87

2,11

0,88

2,67

0,84 0,48 0,30 0,30 2,79

2,19 2,61

sadovnjak 10,11m2 9,96t

vrtovi - visoki 3,89m2 2,67t 3,28

1,82

3,51

2,11

3,16

2,11

1,82

0,91

2,67

0,85 0,52 0,26 0,30 2,79

1,73 2,61

4,01

1,26

4,01

2,11

3,09

2,18

1,91

0,69 0,48 0,82 0,30 0,30 2,79

2,61

1,71

3,16

2,75

0,44

1,95

0,80 1,46

0,20

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

OBJEK T 2

TLORIS PAVILJONOV (5+1/2 ETAŽA) M 1:200

46,24

2,63

2,88

0,88

1,32

2,88

4,33

3,41 vrtovi - visoki 4,95m2 3,76t

1,75

0,88

12,66

2,88

2,41

sadovnjak 10,11m2 4,06t

2,88

7,60

2,65

6,24

2,88

0,88

1,75

3,61 sadovnjak 14,06m2 8,81t

7x19/20,5

kompost smetnjak

1,10 2,35

7x19/20,5

1,10 2,35

1,50

kompost smetnjak

0,59

3,50 vrtovi - visoki 13,19m2 8,66t

12,57

0,60

2,89

1,74

6,12

+15,13

vodnjak

park in sadovnjak

intenzivna ozelenitev 4,58 m2 trave, drevesa

+15,00

vodnjak

pol-intenzivna ozelenitev 66,55 m2 sedumi, mahov, trave

ekstenzivna ozelenitev 21,73 m2 sedumi

stopnišče 12,42 m2 terrazzo

13,02

intenzivna ozelenitev 4,58 m2 trave, drevesa

+15,13

vodnjak

1,00

1,22

+15,13

stopnišče 12,42 m2 terrazzo

1,02

stopnišče 12,42 m2 terrazzo

1,38

+15,00

5,66

ekstenzivna ozelenitev 18,86 m2 sedumi

3,53

6,77

0,40 0,23 0,40

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 88

OBJEK T 2

Ba vrtovi - visoki 3,89m2 2,67t 0,20

0,78 1,47

0,89

2,42

1,87

2,11

0,88

2,67

0,84 0,48 0,30 0,30 2,79

2,19 2,61

sadovnjak 10,11m2 9,96t

vrtovi - visoki 3,89m2 2,67t 3,28

1,82

3,51

2,11

3,16

2,11

1,82

0,91

2,67

0,85 0,52 0,26 0,30 2,79

1,73 2,61

4,01

1,26

4,01

2,11

3,09

2,18

1,91

0,69 0,48 0,82 0,30 0,30 2,79

2,61

1,71

3,16

2,75

0,44

1,95

0,80 1,46

0,20

TLORIS STREHE (5. ETAŽA) M 1:200

0,60

Ca 0,60

kompost smetnjak

1,10 2,35

stopnišče 12,42 m2 terrazzo

1,10 2,35

6,17

čebelnjaki

13,32

+13,20 +13,25

0,30

5,65

Sončna elektrarna 162m2

7,68

2,88

15,14

6,33

32,03

TLORIS STREHE (5+1/2 ETAŽA) M 1:200

0,60

Ca 0,60

kompost smetnjak Cb

Cb čebelnjaki

6,17

ekstenzivna ozelenitev 290,577 m2 sedumi, mahovi

dostop

+14,45

13,32

+13,20 +13,250

GSPublisherVersion 0.0.100.100

0,30

5,65

Sončna elektrarna 162m2

7,68

2,88

12,26

2,88

6,33

32,03

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

OBJEK T 3

TLORIS STREHE (11. ETAŽA) M 1:200

43,75

1,69

2,83

0,92

6,17

1,20

1,19

0,63

1,17

0,58 0,66

1,17

1,24

6,27

6,12

0,52

0,20

3,60

2,60

0,20

0,93

1,73 0,43 0,18

1,97

0,70 0,72

9,05

0,95

0,30

0,20 0,82

1,73

2,55

0,59

0,39 0,57

10,47

16,15

3,74

2,65

1,94

2,78

1,74

1,14

0,20 2,10

3,77

0,20

1,28

0,20

0,49

1,79

4,05

Da vrtovi - visoki 15,94m2 10,14t

1,21

Da 1,57

0,36 0,92

ekstenzivna ozelenitev 17,56 m2 sedumi 3,63

3,05

3,65

2,96

4,26

+28,15

0,20

trta

Dd 1,21

stopnišče

4,14

0,20 2,03

paviljon 26,01 m2 v: 2,50m terrazzo

3,95

1,22

6,91

0,85

vrtovi - visoki 7,54m2 7,02t

+4,00

0,92

4,38

ekstenzivna ozelenitev 19,94 m2 sedumi

+28,20

vrtovi - visoki 7,54m2 6,20t

22,85

1,51

1,06

pol-intenzivna ozelenitev 27,70 m2 sedumi, mahov, trave

pol-intenzivna ozelenitev 27,25 m2 sedumi, mahov, trave ekstenzivna ozelenitev 57,83 m2 sedumi

10,17

21R x 0,16 21G x 0,21

0,20

vrtovi - nizki 2,72m2 1,13t

vodnjak

skladišče

2,06

igralnica 22,50 m2 v: 2,50m terrazzo

0,20 0,30 0,48 0,85

Strojnica dvigala 10,69 m2 Čitalnica 15,74 m2 v: 2,50m terrazzo

3,24

2,03

19,63

2,69

intenzivna ozelenitev 7,65 m2 trave, drevesa, povrtnine

prostor za prireditve 95,62 m2 betonski tlakovci

2,34

+28,25

+28,20

vrtovi - visoki 2,92m2 2,63t

2,69

1,60

vrtovi - visoki 7,92m2 5,70t

0,93

0,92

Db 2,54

+3,00

Dg Dh

ekstenzivna ozelenitev 63,89 m2 sedumi

4,92 6,36

+25,60

Di Di

1,44

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

OBJEK T 4

Dj Dj 2,70

1,70 4,39

2,09

0,66

2,09

0,66

6,19

6,29

0,52

0,20

3,60

2,60

0,20

2,30

2,26

0,20

3,76

1,60

0,20

4,04

1,80

0,64 1,70

6,55

6,21

2,33

6,80

6,46

6,55

43,75

GSPublisherVersion 0.0.100.100

0,46

TLORIS STREHE (12. ETAŽA) M 1:200

43,75

1,69

0,57

0,58

0,59

0,39 2,83

0,92

0,82

6,17

1,20 0,20

6,64

1,19

0,63

1,17

1,24

1,17

0,66

0,30

1,28

1,73 0,43 0,18

1,97

0,70 0,72

9,05

0,95

15,34

6,27

1,73

2,55

10,47

16,15

3,74

2,65

1,94

2,78

1,74

0,49

1,79

4,05

1,21

1,57

vrtovi - visoki 15,94m2 10,14t 0,36

0,92

prostor za prireditve 95,62 m2 betonski tlakovci

ekstenzivna ozelenitev 17,56 m2 sedumi 3,63

3,05

3,65

2,96

4,26

+28,15

0,20

trta

0,30 0,48 1,05

4,14

0,20

19,63

sončna elektrarna 32,40m2

3,24

Strojnica dvigala 10,69 m2

1,21

2,03

razgledna terasa 17,26 m2 terrazzo +31,40

2,03

+30,90

1,22

6,91

6,00

0,85

+28,20

22,85

1,51

1,06

pol-intenzivna ozelenitev 27,70 m2 sedumi, mahov, trave

pol-intenzivna ozelenitev 27,25 m2 sedumi, mahov, trave ekstenzivna ozelenitev 57,83 m2 sedumi

10,17

0,20

vrtovi - nizki 2,72m2 1,13t

vrtovi - visoki 7,54m2 7,02t

vrtovi - visoki 7,54m2 6,20t

+4,00

0,92

4,38

ekstenzivna ozelenitev 19,94 m2 sedumi

2,69

vrtovi - visoki 2,92m2 2,63t

intenzivna ozelenitev 7,65 m2 trave, drevesa, povrtnine

2,34

+28,25

+28,20

2,69

1,60

2,54

vrtovi - visoki 7,92m2 5,70t

0,93

0,92

+3,00

Dg Dh

4,92

ekstenzivna ozelenitev 63,89 m2 sedumi

6,36

+25,60

Di 1,44

Dj Dj 2,70

1,70 4,39

2,09

0,66

2,09

0,66

1,60

15,33

6,39

6,81

6,21

15,59

6,55

4,04

1,80

0,64 1,70

6,55

43,75

0,46

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

OBJEK T 4

JV FASADE M 1:300

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

SZ FASADE M 1:300 Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

STREŠNI VENEC

DETAJL M 1:10

Vse obravnavane strehe so bile prvotno posute z gramozom in obdane z nizkim parapetom. Parapet se nadomesti z modularnimi gredicami, ki hkrati služijo kot varnostna ograja. Kjer je bilo smiselno, je gramoz zamenjan s substratom za ozelenitev. Teža ozelenitve je približno enaka teži odstranjenega gramoza. Klopi so zgoščene okoli območij, kjer želimo spodbujati druženje. Pod njimi je tudi skladiščni prostor za orodje, semena, gnojila ...

Ozelenitev večjih površin se na večini površin izvede z nezahtevnimi sedumi (ekstenzivna ozelenitev). Ti potrebujejo 7-13cm substrata, 1-2x letno vzdrževanje, ni jih potrebno zalivati, vendar niso pohodni. Teža substrata ustreza teži odstranjenega gramoza.

G HID RAMO TO RO Z ARM PLO IZOL IRA TNA ACI NI B IZ JA ETO OLA N CIJA

Greda poteka po robu objekta. V prerezu sta dve rastni odprtini: na vrhu in pri tleh. Poleg tega so še tri stranske grede: dve notranji in ena zunanja. Vsaka greda vsebuje dovolj prsti, da omogoča zasaditev skoraj vseh povrtnin. Grede so med seboj ločene, da omogočajo nasutje primerne prsti in preprosto zalivanje, ki ne vpliva na sosednje grede, saj se trajne in enoletne kulture ne smejo mešati med seboj. Enoletne kulture potrebujejo šotno zemljo, ki jo je potrebno zamenjati vsako leto. Trajnicam ni potrebno menjati substrata. Le ta je sestavljen iz gline, peska in humusa.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Z ASNOVA GREDIC

Nova plast urbanega bivanja.

100

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Kvaliteten prostor povezuje vse generacije

102

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

V dežju ali soncu, od poletja do zime, od rastlinjaka do ateljeja.

104

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Peta fasada - svetilnik novih možnosti.

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 106

LITERATURA IN SPLETNI VIRI

SLIKOVNO GRADIVO

2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18.

19.

20. 21. 22. 23. 24. 25.

Združeni narodi, Department of Economic and Social Affairs (2014). World Urbanization Prospects The 2014 Revision Highlights. New York. Pridobljeno 26. 10. 2017 s spletne strani: https://esa.un.org/unpd/wup/ Publications/Files/WUP2014-Highlights.pdf Dunbarjevo število. Pridobljeno 19.5.2017 s spletne strani: https://en.wikipedia.org/wiki/Dunbar%27s_number Alexander C., Ishikawa S., Silverstein M. (1977). A Pattern Language. Biotska raznovrstnost. Pridobljeno 19.5.2017 s spletne strani: sl.wikipedia. org/wiki/Biotska_raznovrstnost Conservation Biology. (3. 6. 2009). Motivations for Conserving Urban Biodiversity. Pridobljeno 11. 4. 2017 s spletne strani: http://81.47.175.201/ montseny/attachments/article/141/Conserving_Urban_Biodiversity.pdf Fuller, R. A., K. N. Irvine, P. Devine-Wright, P. H. Warren, and K. J. Gaston. (2007). Psychological benefits of greenspace increase with biodiversity. Biology Letters 3: (str. 390–394). 5 best ways to increase biodiversity in urban landscapes. Pridobljeno 18.5.2015 s spletne strani: landarchs.com/5-best-ways-to-increase-biodiversity-in-urban-landscapes/ Green roof benefits. Pridobljeno 18.5.2017 s spletne strani: http://www. greenroofs.org/index.php/about/greenroofbenefits IGRA. International Green Roof Congress. Pridobljeno s spletne strani 11.11.2017: http://www.igra-world.com Mednarodna agencija za energijo (IEA); 2011 Sončni kolektor. Pridobljeno s spletne strani 25.10.2017: https://sl.wikipedia.org/wiki/Sončni_kolektor World Wind Energy Association. Pridobljeno s spletne strani 25.10.2017: http://www.wwindea.org/11961-2/ Energija vetra. Pridobljeno s spletne strani 25.10.2017: http://moja-energija.50webs.com/energija-vetra-vetrna-energija.html Sponge Cities. Pridobljeno s spletne strani 27.10.2017: https://cities-today.com/sponge-cities-can-chinas-model-go-global/ Urban Farming Benefits. Pridobljeno s spletne strani 1.11.2017: https:// www.urbanvine.co/blog/urban-farming-benefits Simoneti, M. (2014). Vrtičkarstvo se v Ljubljani počuti kot doma. Metina lista. Pridobljeno 11. 4. 2017 s spletne strani: https://metinalista.si/vrtickarstvo-se-v-mestu-pocuti-doma/ Zelena Ljubljana. Pridobljeno s spletne strani 5.11.2017: http://www. zelenaljubljana.si/zelena-dejstva/vrtickarstvo-v-ljubljani Golden. (2013). Urban Agriculture Impacts: Social, Health, and Economic: A Literature Review, Pridobljeno 3. 11. 2017 s spletne strani: http:// asi.ucdavis.edu/programs/sarep/publications/food-and-society/ualitreview-2013.pdf Penthouse London. Pridobljeno s spletne strani 25.9.2018: https://www. homesandproperty.co.uk/property-news/one-way-to-pay-for-communalrepairs-eight-north-london-neighbours-built-a-penthouse-on-the-roofto-a109596.html Hertzberger H. (2005). Lessons for students in architecture. Bubnov S. (1996). Potresi. Ljubljana: Mladinska knjiga. Slak T., Kilar V. (2005). Potresno odporna gradnja in zasnova konstrukcij v arhitekturi. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. Lopatič J. (2012). Betonske konstrukcije 1. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Lopatič J. (2012). Betonske konstrukcije 1 - Projektna odpornost in dimenzioniranje armiranobetonskih elementov na strižno obremenitev. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Bojc J. (1993). Sonce v vašem domu.

2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

10. 11. 12. 13. 14. 15.

16. 17. 18. 19. 20.

21. 22.

23. 24. 25.

Pridobljeno 26. 10. 2017 s spletne strani: https://www.historyonthenet.com/ancient-egyptian-houses/ Pridobljeno 26. 10. 2017 s spletne strani: https://en.wikipedia. org/wiki/Hanging_Gardens_of_Babylon Pridobljeno 26. 10. 2017 s spletne strani: https://en.wikipedia. org/wiki/Fustat Pridobljeno 26. 10. 2017 s spletne strani: https://en.wikipedia. org/wiki/New_York_City Pridobljeno 28. 10. 2017 s spletne strani: https://en.wikipedia. org/wiki/Hotel_Astor_(New_York_City) Pridobljeno 26. 10. 2017 s spletne strani: https://www.lapedrera.com/en Pridobljeno 26. 10. 2017 s spletne strani: https://en.wikipedia. org/wiki/Unit%C3%A9_d%27habitation Pridobljeno 26. 10. 2017 s spletne strani: https://www.archdaily. com/85971/ad-classics-unite-d-habitation-le-corbusier Pridobljeno 26. 10. 2017 s spletne strani: https://weburbanist.com/2015/02/23/rooftop-recreation-12-vertigo-inducing-sky-high-hangouts/2/ Pridobljeno 28. 10. 2017 s spletne strani: https://grimshaw. global/projects/via-verde-the-green-way/ Pridobljeno 28. 10. 2017 s spletne strani: https://grimshaw. global/projects/via-verde-the-green-way/ Pridobljeno 28. 10. 2017 s spletne strani: https://grimshaw. global/projects/via-verde-the-green-way/ Pridobljeno 29. 10. 2017 s spletne strani: https://en.wikipedia. org/wiki/High_Line Pridobljeno 29. 10. 2017 s spletne strani: https://en.wikipedia. org/wiki/High_Line Pridobljeno 29. 10. 2017 s spletne strani: https://www.treehugger.com/sustainable-product-design/green-roof-on-mec-building.html Pridobljeno 3. 11. 2017 s spletne strani: https://www.wien.gv.at/ umweltschutz/raum/gruendachpotenzial.html Pridobljeno 3. 11. 2017 s spletne strani: http://www.zelenestrehe-mg.si/izvedba-zelenih-streh/ Pridobljeno 28. 10. 2017 s spletne strani: https://www.nacarchitecture.com/NACLab/naturescure.aspx Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://hodgesroofs. com/living-roof-plants-on-your-roof/ Pridobljeno 3. 11. 2017 s spletne strani: https://www.theguardian.com/cities/gallery/2016/jun/30/sky-no-limit-unusual-uses-urban-roof-space-in-pictures Pridobljeno 4. 11. 2017 s spletne strani: https://www.ecoportal. net/paises/internacionales/jardines-en-movimiento/ Pridobljeno 3. 11. 2017 s spletne strani: https://www.theguardian.com/cities/gallery/2018/aug/17/urban-oases-green-roofsaround-the-world-in-pictures Pridobljeno 19. 1. 2019 s spletne strani: https://e-gradiva.golea.si/soncna-energija-in-osoncenost/ Pridobljeno 17. 11. 2017 s spletne strani: http://www. soncneelektrarne.com/optimalni-izkoristek-soncne-energije/ Pridobljeno 17. 11. 2017 s spletne strani: https://www.theguardian.com/global-development/future-of-development

27.

28. 29. 30.

31. 32. 33.

34. 35. 36.

37. 38. 39. 40. 41. 42. 43.

44. 45. 46. 47. 48. 49.

Pridobljeno 17. 11. 2017 s spletne strani: http://www.greenrooftechnology.com/Solar_PV_Greenroofs Pridobljeno 17. 11. 2017 s spletne strani: http://www.takepart. com/article/2016/07/18/new-green-roof-solar-panels-changecolors Pridobljeno 17. 11. 2017 s spletne strani: https://insteading. com/blog/integrated-solar/ Pridobljeno 18. 11. 2017 s spletne strani: http://www.climatetechwiki.org/technology/building-integrated-wind-turbines Pridobljeno 18. 11. 2017 s spletne strani: https://inhabitat.com/ venger-wind-unveils-worlds-largest-rooftop-wind-farm-in-oklahoma-city/ Pridobljeno 18. 11. 2017 s spletne strani: https://en.wikipedia. org/wiki/Bahrain_World_Trade_Center Pridobljeno 18. 11. 2017 s spletne strani: http://www.vetrna-energija.si/meritve-vetra/ Pridobljeno 20. 11. 2017 s spletne strani: http://www.arso.gov. si/vode/publikacije%20in%20poročila/Vodno_bogastvo_1padavine.pdf Pridobljeno 20. 11. 2017 s spletne strani: http://meteo.arso.gov. si/met/sl/climate/diagrams/ljubljana/ Pridobljeno 23. 11. 2017 s spletne strani: https://www.solarsurge.in/featured/the-sponge-city/ Pridobljeno 23. 11. 2017 s spletne strani: http://www.mop.gov. si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/numo12_ gabrijelcic.pdf Pridobljeno 23. 11. 2017 s spletne strani: https://www.behance. net/gallery/50007725/Kunshan-Studio-II Pridobljeno 15. 9. 2018 s spletne strani: http://www.praznine.si/ hisa-z-vrtom/ Pridobljeno 26. 11. 2017 s spletne strani: http://www.andalucia. com/gastronomy/oranges/seville.htm Pridobljeno 26. 11. 2017 s spletne strani: https://en.wikipedia. org/wiki/Lufa_Farms Pridobljeno 26. 11. 2017 s spletne strani: https://en.wikipedia. org/wiki/Victory_garden Pridobljeno 29. 10. 2017 s spletne strani: https://metinalista.si/ vrtickarstvo-se-v-mestu-pocuti-doma/ Pridobljeno 29. 10. 2017 s spletne strani: https://www.delo.si/ druzba/panorama/na-terasi-cankarjevega-doma-se-danes-toci-prvi-med.html Pridobljeno 29. 10. 2017 s spletne strani: https://onkrajgradbisca.wordpress.com/ Pridobljeno 29. 10. 2017 s spletne strani: https://www.pinterest. co.uk/pin/24418022958059543/ Pridobljeno 3. 12. 2017 s spletne strani: https://www.nationalgeographic.com/magazine/2009/05/green-roofs/ Pridobljeno 3. 12. 2017 s spletne strani: https://en.wikipedia. org/wiki/Guinigi_Tower Pridobljeno 3. 12. 2017 s spletne strani: https://www.detail.de/ artikel/opernhaus-in-oslo-1691/ Pridobljeno 3. 12. 2017 s spletne strani: https://www.theguardian.com/cities/gallery/2016/jun/30/sky-no-limit-unusual-uses-urban-roof-space-in-pictures

50.

51. 52. 53.

54.

55.

56. 57.

58. 59. 60.

61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75.

76.

Pridobljeno 3. 12. 2017 s spletne strani: https://www.theguardian.com/cities/gallery/2016/jun/30/sky-no-limit-unusual-uses-urban-roof-space-in-pictures Pridobljeno 3. 12. 2017 s spletne strani: https://www.therooftopguide.com/rooftop-news/rooftop-yoga-nyc.html Pridobljeno 3. 12. 2017 s spletne strani: http://www.beautyandthedirt.com/lifestyle/visit-the-social-fun-games-club/ Pridobljeno 14. 9. 2018 s spletne strani: https://www.dezeen. com/2013/04/25/loop-kindergarten-in-tianjin-by-sako-architects/ Pridobljeno 3. 12. 2017 s spletne strani: https://www.theguardian.com/cities/gallery/2016/jun/30/sky-no-limit-unusual-uses-urban-roof-space-in-pictures Pridobljeno 3. 12. 2017 s spletne strani: https://www.theguardian.com/cities/gallery/2016/jun/30/sky-no-limit-unusual-uses-urban-roof-space-in-pictures Pridobljeno 3. 12. 2017 s spletne strani: https://www.timeout. com/melbourne/things-to-do/st-jeromes-the-hotel-closed Pridobljeno 5. 11. 2017 s spletne strani: https://www.visitljubljana.com/sl/kongresni-urad-ljubljane/nacrtovanje-dogodkov/ konferencne-zmogljivosti/neboticnik-2/ Pridobljeno 5. 11. 2017 s spletne strani: http://vanderhotel. com/ Fotografija je last avtorja magistrskega dela Pridobljeno 15. 9. 2018 s spletne strani: https://www.homesandproperty.co.uk/property-news/one-way-to-pay-for-communal-repairs-eight-north-london-neighbours-built-a-penthouseon-the-roof-to-a109596.html Pridobljeno 15. 9. 2018 s spletne strani: https://www.finance. si/308380?cctest& Fotografija je last avtorja magistrskega dela Fotografija je last avtorja magistrskega dela Fotografija je last avtorja magistrskega dela Fotografija je last avtorja magistrskega dela Fotografija je last avtorja magistrskega dela Fotografija je last avtorja magistrskega dela Fotografija je last avtorja magistrskega dela Fotografija je last avtorja magistrskega dela Fotografija je last avtorja magistrskega dela Pridobljeno 25. 11. 2017 s spletne strani: https://urbinfo.ljubljana.si/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana Pridobljeno 25. 11. 2017 s spletne strani: https://urbinfo.ljubljana.si/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana Pridobljeno 26. 11. 2017 s spletne strani: https://urbinfo.ljubljana.si/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana Pridobljeno 13. 12. 2018 s spletne strani: http://www.oiles. co.jp/en/menshin/building/menshin/products/lrb_s/ Pridobljeno 13. 12. 2018 s spletne strani: https://www.in.ntt. com/en/services/data-center/nexcenter/virtual-tours/japan-takamatsu-2.html#anc13 Pridobljeno 13. 12. 2018 s spletne strani: http://ciklon.si/stran/ wp-content/uploads/2015/01/pospesek_tal_za_povratno_ dobo_1000_let.jpg

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

26.

107

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019 108

PRILOGA: ANKETA Q0- Spol: Moški Ženski Q1 - Stanovanje je... v vaši (so)lasti v najemu v njem le prebivam Q2 - Sem ... zaposlen upokojenec brezposeln šolar/dijak/študent Q3 - Star sem ... 0-17

Q12 - Nove dejavnosti na strehi prinašajo številne prednosti: višja vrednost nepremičnine, nižji stroški ogrevanja, nižji stroški za prehrano, več kvalitetnega prostega časa, manj onasnaževanja, manjša poraba vode, nižji stroški ogrevanja, bolj povezana skupnost stanovalcev, več rekreacije, prenovljena streha, manjša obremenjenost meteornih kanalov, nižja poletna vročina v mestu, boljši zrak, drugo. Označite kako pomembne so vam, pri čemer je 1nepomembno in 5 zelo pomembno. Q13 - Nove dejavnosti na strehi pa prinašajo tudi nekaj slabosti: začetna investicija, višji stroški vzdrževanja strešnih površin, morebitni spori pri uporabi strehe, drugo. Označite kako pomembne so vam, pri čemer je 1 nepomembno in 5 zelo pomembno. Q14 - Del prostora na strehi se lahko odda v najem tudi kakšnemu društvu ali podjetju, ki na strehi izvaja svojo dejavnost, ki pa mora seveda biti snažna in tiha. Npr. vrtnarija na strehi goji rože; elektro podjetje na strehi postavi sončno elektrarno itd. Tako v najslabšem primeru stanovalci bloka pridobijo dodaten zaslužek, v najboljšem primeru pa poleg zaslužka streho še zmeraj lahko uporabljajo. Ali bi bili pripravljeni strešno površino ali njen del oddajati v najem? DA NE Q15 - Imate kakšne predloge, komu oz. kakšnim dejavnostim bi lahko oddajali strešni prostor? Q16 - Kdo bi po vašem mnenju lahko imel dostop do strehe? (možnih je več odgovorov) Vsi

18-25

Prebivalci širše soseske (npr. območje lokalne skupnosti)

26-39

Vsi stanovalci blokov, ki skupaj tvorijo dvorišče

40-64

Stanovalci istega bloka

65+

Stanovalci istega vhoda v bloku

Q4 - V katerem nadstropju prebivate? Koliko nadstropij ima vaša stavba? Q5 - Koliko let že prebivate v tem stanovanju? Q6 - Koliko časa še nameravate prebivati v tem stanovanju? Več kot leto dni, ne načrtujem selitve. Več kot leto dni, vendar se v prihodnosti želim preseliti drugam. Odselil se bom v letu dni. Ne vem Q7 - Ste kdaj živeli v stanovanjski hiši?

Le določene osebe Q17 - Streha je skupna lastnina. Želim pa, da je pri uporabi njena površina: Razdeljena tako, da vsakemu stanovanju pripada določena površina Razdeljena tako, da vsakemu stanovanju pripada lastna površina, del strehe pa je namenjen skupnim dejavnostim Ni razdeljena, celotna površina je namenjena skupnim dejavnostim Q18 - Raziskave iz tujine kažejo, da ureditev uporabnega prostora na strehi dvigne vrednost nepremičnine od 5 do 10%. Q19 - V katerem primeru bi bili pripravljeni investirati za uporabno prenovo strehe? Cena prenove je lahko večja od dviga vrednosti vaše nepremičnine.

DA NE Q8 - Kaj si želite v vaši soseski? Kaj vam manjka? Q9 - Kaj vse bi lahko počeli na strehi vaše stavbe? Q10 - Kje vidite probleme takšne prenove strehe? Q11 - Na strehi vašega bloka je možno urediti zelo različne prostore: otroško igrišče, vrtičke, park s klopmi in drevesi, urejeno trato, solarne panele za ogrevanje vode, sončno elektrarno, zunanji fitnes, steklenjak, drugo. Označite kako všeč so vam, pri čemer je 1 najslabša in 5 najboljša ocena.

Cena prenove je lahko enaka dvigu vrednosti vaše nepremičnine. Cena prenove mora nujno biti manjša od dviga vrednosti vaše nepremičnine. Vseeno mi je. Drugo: Q20 - Da bi lažje ocenil možen obseg prenove bi vas prosil, da pomislite, koliko bi se vam zdela spremenljiva investicija v celoti ali kot mesečno plačilo? V kolikor ne želite odgovoriti, lahko vprašanje preskočite. Q21 - Imate še kakšne dodatne želje, komentarje ali predloge?

109

Primož Černelč, urbane puščave - študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v ljubljani, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2019

Zahvaljujem se starĹĄem za potrpljenje in podporo, Ĺ˝aklin za ljubezen in oporo, ter za ogromno znanja profesorju Ettlingerju Oru.

Spodaj podpisani Primož Černelč izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom: Urbane puščave Študija in idejna zasnova adaptacije neizkoriščenih streh v Ljubljani, v celoti moje lastno avtorsko delo, ki je potekalo pod mentorstvom doc. dr. Ora Ettlingerja.