Vijugasta nebesa

Ljutomersko-Ormoške, na kratko Jeruzalemske gorice. Nebeška pokrajina, odlična vina in pojoči klopotci z razgledom na ravnice žitnih polj in dravskih mokrišč. Letnik 2020 je vinarjem uspel, najbolj izjemni so znova šiponi, po štirih letih so januarja dočakali tudi ledeno trgatev, ki jim je podarila 200 dragocenih litrov opojno sladkega greha.

VPrlekijo ni treba z avtomobilom, saj vas v Ormož pripelje tudi Dravska kolesarska pot, po kateri se lahko vrnete na Ptuj, v Maribor in naprej do Južne Tirolske ali sledite rečnemu toku do Varaždina.

S KOLESOM V GORICE

Manj vešči kolesarji lahko Ormož raziščete po eni od krajših poti: družinski (21 km), Otroški (10 km) in Cici (5 km). Za resnejši izlet so po Jeruzalemu in okolici označili osem (večinoma krožnih) tematskih kolesarskih poti, ki valovijo čez gorice, lezejo preko polj in se vijejo ob Dravi ter potokih. Speljane so večinoma po manj prometnih cestah (asfaltnih in makadamskih) in potekajo mimo glavnih znamenitosti ter najboljših gostiln, kleti in turističnih kmetij. Izhodišče poti je v Središču ob Dravi ali Ormožu, kjer v TIC-u (ali na spletu) prevzamete zemljevid, lahko tudi najamete (e)kolesa.

Konec poletja vas bo spremljalo petje klopotcev, ki jih postavijo 15. avgusta in snamejo ob prleški trgatvi brotvi. Nato držijo pesti do Martina, ki dirigira odlično simfonijo v belem – poleg avtohtonega šipona jo igrajo laški ali renski rizling, chardonnay, sauvignon in beli pinot. Zasedbo dopolnjujejo sivi in modri pinot, traminec, rumeni muškat in muškat otonel, rizvanec, kerner ter ranina, vse več sodov napolnijo tudi z rdečim. Da jih od vrat do vrat okusite vsa, potrebujete ves konec tedna – prespite lahko kar na poti, saj so prenočišča nadvse prijazna. Tudi do kolesarjev. PTICE, BIVOLI IN KONJI

Po Prlekiji ni treba le kolesariti. Obujete lahko prave pohodniške čevlje ali se sprehajate kar tako, po ravnicah žitnih polj, prepojenih z makom, ali med kmetijami in vinskimi kletmi terasastih goric, ki postrežejo s prijaznimi razgledi. Sprehodite se tudi po starem jedru Ormoža in mestnem parku, kjer se poleti osvežite na kopališču. Skočite na fotolov 200 vrst ptic in vodnih bivolov, ki se prosto pasejo v ornitološkem rezervatu Ormoške lagune – tam lahko zajahate celo konja, proti večeru pa namočite trnek v Dravo in Savski ribnik, ki nima nič s Savo, temveč s Savci.

In če pada dež? Preden se do onemoglosti utaborite v vinski kleti, si privoščite vsaj eno dopoldne turizma. V smeri urnega kazalca vas čakata gradova Ormož in Velika Nedelja z zbirkami Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, v Osluševcih je železničarski muzejček Stanica. Vas Koračice pri Svetem Tomažu je v znamenju cimprače in kleti v muzeju Brumen, prleško tradicijo obuja tudi Košarkina

Prleški klopotci ne regljajo le za plašenje ptic, imajo tudi magično moč, saj vsako leto poskrbijo za veselo in etnološko bogato Martinovanje, največji praznik slovenskega Jeruzalema, ko mošt postane vino. Letos bo od 11. do 14. novembra.

Na kolesarsko-vinskem safariju ne izpustite prleške gibanice, krópcev in postržnjače, prleške tünke v zaseki iz najboljših kosov mesa ter bučnega olja, ki ni le za na solato – z njim vam prelijejo tudi lešnikov in vaniljev sladoled.

hiša v Kogu, največ štajerskih motornih brizgalnih brizg pa razkazuje Gasilski muzej Miklavž pri Ormožu. Z njimi sklenete deževni krog in se do večera prepustite jeruzalemskim dobrotam, naslednji dan pa nazaj na kolo, saj bo zagotovo posijalo sonce – z dvesto sončnimi dnevi letno Jeruzalem podira slovenske rekorde.