Nove knjige

Geološka zgradba in geološke zanimivosti Bohorja

Konec preteklega leta je pri TuristiËnem društvu Senovo izšla zanimiva drobna knjižica z zgornjim naslovom avtorjev Bogoljuba AniËiÊa in Antona PetroviÊa. Obsega 83 strani besedila, ki ga pestrijo številne barvne fotografije, skice in preglednice. V zavihkih platnic so na prvi strani na topografski karti oznaËeni pomembni geološki objekti, na zadnji strani pa geološka karta širšega obmoËja Bohorja, ki je prirejena po Osnovni geološki karti SFRJ.

Avtorja nas seznanjata pretežno z geologijo precej odmaknjenega dela Slovenije, ki ga povpreËni Slovenec bolj redko obišËe. Bohor je razpotegnjeno gozdnato pogorje, ki nima razglednih vrhov in je zato primernejše za ljubitelje pohodov po prijetni gozdnati pokrajini. Najvišji vrh Veliki Javornik komaj preseže višino tisoË metrov (1023 metrov). Na takih dolgih pohodih pa imamo veliko Ëasa in priložnosti, da opazujemo tako živo kot neživo naravo. Kamninska podlaga je tista, ki nam je za razumevanje najbolj oddaljena, Ëeprav smo v stalnem stiku z njo. Zato je knjižica koristen pripomoËek, da se pobliže spoznamo z njo. Popelje nas v geološko preteklost. Pred nami so jo raziskovali že številni predvsem avstrijski geologi, ki so konec devetnajstega stoletja pospešeno preuËevali naše kraje in izdelovali prve geološke karte takratne države. V poglavju o geološki zgodovini ozemlja avtorja opisujeta posamezne kamninske plasti, med katerimi so najstarejše iz mlajšega paleozoika, sledijo pa jim tako mezozojske kot kenozojske plasti. Med njimi prevladujejo sedimentne kamnine, nekatere so tudi take, ki nosijo v sebi ostanke nekdanjega življenja ali fosile. Poleg njih je nekaj vulkanskih kamnin in okamnelega vulkanskega pepela ali tufa. V masivu Bohorja prevladuje dolomit, ki je kot kamnina pomemben gradbeni material. Drobi se v droben pesek, ki je uporaben za omete in nasipavanje cest. Na veË krajih so ga izkorišËali kot surovino za kuhanje apna. Avtorja podrobno opisujeta KoËevarjevo apnenico na južnem poboËju Bohorja pri vasi Stranje, ki jo še vedno uporabljajo. Poleg dolomita so na tem obmoËju še druge koristne surovine, na primer apnenec, ki je primeren za gradnjo, saj se da lepo oblikovati, velike koliËine laporja bi lahko uporabili za izdelavo cementa, diabaz za posipanje cest ali kot naravni kamen, prod pa v gradbeništvu. V dolomitu se pojavlja cinkovo in svinËevo orudenje, ki so ga že v 19. stoletju izkorišËali južno od sedla med Velikim in Malim Javornikom, železovo rudo pa so kopali na severnem poboËju Bohorja in jo topili v fužinah blizu Zagorja. V knjigi najdemo opise razliËnih površinskih kamninskih oblik, kot sta na primer naravno okno na Bohorju in kamnita igla nad Peklom. Ne manjka zanimivih fosilov, na primer kroglastih tvorb rdeËih alg