Horses Slovenija #0 by Punktone / Comunicazione

Številka 0 | Februar 2008 | Brezplačen izvod | www.horsesslovenija.com

TEMA MESECA Drugi mednarodni turnir v preskakovanju zaprek v Sloveniji – posestvo Ugar v Ribnici

numero 0.indd 1

18/02/2008 22.05.13

numero 0.indd 2

18/02/2008 22.05.49

numero 0.indd 3

18/02/2008 22.06.22

12.Dogajanja in novice

16.

Tema meseca: Drugi mednarodni turnir v preskakovanju zaprek v Sloveniji – posestvo Ugar v Ribnici

22.Trend 24.Reportaža: Največji uspeh v finalu alpe – adria doslej

28.Reportaža: Mednarodno tekmovanje v dresurnem jahanju 30.Reportaža: Luka Založnik z Ganzer Kerlom - ponovno državni prvak

36.Reportaža: Bojkot lipiških jahačev za državno prvenstvo 38.Reportaža: Državno prvenstvo v dresuri za mlajše mladince in mladince 40.Reportaža: Turnir pod reflektorji

44.

Naš lipicanec: Vrata je tokrat v kobilarni Lipici odprl d.o.o.

46.Moj klub: KK Gibanje Depala vas 50.ABC dresura: Stranhodi (traver) in pleča bočno

52.

ABC western jahanja: Obleka western jahača

Na naslovnici: Atlantis, holstein kobila l.2004, Campell/Acobat I/Cantus. Fotografija: Sibil Slejko

numero 0.indd 4

56.

54.Iz

western sveta

Prehrana: Kaj vaš konj potrebuje pozimi?

18/02/2008 22.06.49

numero 0.indd 5

18/02/2008 22.07.07

59.

58.

Pethodni islandci: Državno prvenstvo v jahanju islandskih konj Slovenije

Reja: Pomen ‘stilnih ocenjevanj’

60.Reja: Prosto skakanje za 3- in 4-letnike

62.

Artikli pod lupo: Obleka za zimske dni

66.Vse o arabskih konjih: Izvor in zgodovina polnokrvnih arabskih

74.

konj

70.Galerija: Sibil Slejko – fotografinja konj

Kovaštvo: Kovanje v zimskem času

76.Majhne zvijače: orientirajte se z uro

78.Vožnja vpreg: 6000 km s štirivprego in kočijo po Evropi

81.Endurance: Vzdržljivostno jahanje – novica

82.Praksa: Kako skaldiščimo seno

84.Poni klub: Topli in varni na konja

90. 92.

88.

Računalništvo: Pomembnost arhiviranja podatkov

Psi in mačke: Državna specialna razstava pasme Doberman

Podjetja obveščajo: Novosti na tržišču

numero 0.indd 6

96.Mali oglasi

18/02/2008 22.07.15

numero 0.indd 7

18/02/2008 22.07.23

onj, simbol moči in vitalnosti, je ena najstarejših upodobljenih živali, saj je bil motiv že jamskemu človeku. Ni samo človekov ljubljenček ali pomočnik, je bitje, v čigar navzočnosti nam je dano začutiti pristnost narave in njene zakonitosti. Konju se ne moremo pretvarjati, kajti doživlja nas takšne, kot smo v resnici. Prav zaradi tega je že davno osvojil moje srce. Nikoli ne bom pozabila svojega prvega članka, ki sem ga napisala o konjih, in ne fotografij, ki sem jih posnela. Takrat sem vstopila na vlak, s katerega ne morem več izstopiti. Izkušnje, ljubezen in predanost so me pripeljale do drzne odločitve, da izdamo revijo za vas, drage bralke in spoštovani bralci, ki ljubite konje in ste del konjeništva. V reviji vam želimo posredovati novice iz konjeniškega sveta in pisati o vsem, kar je povezano s konji. Sodelovali bomo s strokovnjaki z različnih konjeniških področij in z njihovo pomočjo izpopolnjevali naše znanje o konjih. Predvsem zato, da bo njihovo življenje v družbi s človekom kakovostno in vredno njihove edinstvenosti. Število konj in ljudi, ki se z njimi ukvarjajo na ta ali oni način, se v Sloveniji nenehno povečuje, kar je tudi razlog za nastanek revije Horses Slovenija. Ne glede na to, ali bodo članki o konjeniških športih, psihologiji, negi, reji, veterini, povsod bomo poudarjali pozitiven odnos do konja. V sodelovanju s Konjeniško zvezo Slovenije želimo predstavljati konjeniški šport in kakovostno rejo. Pred vami je tako imenovana ‘nulta’ številka, predhodnica vseh nadaljnjih revij, ki bodo izhajale vsaka dva meseca. Vsem, ki ste pomagali pri ustvarjanju prve Horses Slovenija, se najlepše zahvaljujem in zaupam v naše prihodnje sodelovanje. Zaupam tudi vam, drage bralke in spoštovani bralci, da boste postali naši zvesti naročniki in si želim tudi vašega ustvarjalnega sodelovanja. Odgovorna urednica Sibil Slejko

numero 0.indd 8

18/02/2008 22.07.38

Slovenski konjeniški šport je v lanski sezoni dosegel velik razmah. Uspešni slovenski jahači so se udeležili številnih tekmovanj v tujini, domača tekmovanja so privabila na tribune veliko več gledalcev kot v preteklem letu. Konjeništvo postaja šport, ki je zanimiv za mlade in stare, zato je nova konjeniška revija Horses Slovenija pomembna pridobitev za jahače, ki bodo v njej našli številne nasvete in spoznali dobre prakse iz tujine, in tudi za druge ljubitelje konjev. Horses Slovenija je rezultat dela številnih ljudi, ki živijo za konjeniški šport. Njihove dolgoletne izkušnje pri različnih revijah, pri vzreji in tekmovanjih bodo vsak mesec prinesle nove zgodbe in ljudi, ki zaznamujejo konjeništvo tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Revija ima poseben pomen tudi za Konjeniško zvezo Slovenije, saj postaja njeno uradno glasilo, v kateri vas bomo obveščali o vseh aktualnih dogajanjih slovenskega konjeništva doma in po svetu. Horses Slovenija se lahko primerja z uspešnimi tujimi revijami, ki so slovenskemu bralcu težko dostopne, in tako odpira novo dimenzijo uveljavljanja konjeništva v širšem slovenskem družbenem okolju. Pred nami in tudi pred revijo Horses Slovenija je pomembno leto, ki bo prineslo nove izzive. S pozitivno naravnanostjo in voljo, bomo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili ter dobro predstavljali konjeniški šport tudi zunaj slovenskih meja.

Oživitev dolgoletne tradicije med slovenskimi ljubitelji konjev je prav gotovo vodilo v vseh naših aktivnostih, ki jih v prihajajočem letu 2008 za Konjeniško zvezo Slovenije ni malo. V prvi polovici svojega mandata kot predsednik Konjeniške zveze Slovenije sem spoznal nove ljubitelje in dolgoletne prijatelje konjeništva doma in v tujini. Z nekaterimi smo skupne ideje o dvigu popularnosti konjeniškega športa že uresničili, naši pogledi pa so že usmerjeni k novim tekmovanjem, saj si vsi skupaj želimo, da bi leta 2009 ob praznovanju 60-letnice Konjeniške zveze Slovenije tako na tekmovalnem kot tudi na področju vzreje konjeništvo predstavili v luči, kot si jo zasluži. Vsem ljubiteljem konjeniškega načina življenja, vsem, ki z nami galopirate v konjeniškem športu, ter ekipi, ki ustvarja revijo Horses Slovenija, želim, da v letu 2008 doživite čim več lepih jahalnih dni v družbi svojih najbližjih. Upam, da se nam boste čim večkrat in v čim večjem številu pridružili na konjeniških tekmovanjih in spodbujali naše najboljše jahačice in jahače po vsej Sloveniji. Srečno! Bogomir Vnučec predsednik Konjeniška zveza Slovenije

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 9

18/02/2008 22.07.42

10 numero 0.indd 10

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.07.54

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 11

11 18/02/2008 22.08.05

Nočni pogled na olimpijsko prizorišče tekem za dresuro in preskakovanje zaprek v Hongkongu, ki so ga že testirali.

eto 2008 je olimpijsko leto. Poletne Olimpijske igre se pričnejo 8. avgusta 2008 z otvoritvijo v Pekingu (Beijing) na Kitajskem, kjer se bodo 24. avgusta 2008 tudi zaključile. Potekale bodo pod sloganom En svet, ene sanje. Priprave so že v polnem teku, prizorišča dobivajo vse bolj končno podobo. Prizorišči konjeniških olimpijskih disciplin, dresure, preskakovanja zaprek in tridnevnega tekmovanja (eventing) sta dve in to v okolici Hongkonga, torej stran od glavnega prizorišča v Pekingu. Organizatorji so se lahko že pohvalili, da sta bili omenjeni prizorišči končani pravočasno in 7. julija 2007 sta bili že odprti za preizkus oziroma testiranje. Prizorišča so pripravljena na zelo visokem nivoju. Glavno tekmovališče ima dimenzije 100 x 80 m, tribune pa lahko sprejmejo kar 18.000 gledalcev.

Nastalo je s preoblikovanjem hongkonškega športnega inštituta ter bližnjega Penfold parka. Ostale zmogljivosti so klimatizirani objekt na samem prizorišču za organizatorje, VIP prostori ter namestitve za spremljevalce (groome). Na novo zgrajeni hlevi so štirje kvadrati prav tako klimatiziranih prostorov, ki bodo zagotovili mesto 200 konjem. Ločeno bo nameščen še hlev za rezervne konje (sprejeli jih bodo 10 za dresuro in 15 za preskakovanje zaprek, po enega konja na ekipo). Naredili pa so tudi kar 13 vadbišč: - 3 glavne ogrevalne prostore (2 peščeni in eno travnato jahališče), - 4 jahališča za dresuro in preskakovanje, - 1 jahališče za preskakovanje zaprek, - 1 jahališče za preskakovanje zaprek, - 4 vadbišča za dresuro, - 1 pokrito klimatizirano jahalnico.

Prizorišče za cross country (del eventinga) je predelani hongkonški Jocky klub in okolica Golf kluba. Dolžina proge je 5 – 7 km, širina pa 10 m. Tudi to prizorišče bo imelo ogrevalni prostor, prostor za ohlajanje ter hleve za 80 konj. Za trening bodo lahko uporabljali še tri cross country proge, 800 m dolgo galopsko stezo vzdolž reke ter 1000 m dolgo jahalno pot, uporabno v vseh vremenskih pogojih. Sprejeli bodo 75 parov za preskakovanje, 50 za dresuro in 75 za eventing. Bomo videli tudi naše predstavnike? Kvalifikacije ter procedura za možnost sodelovanja je objavljena na FEI spletni strani: www.horsesport.org

Dve zlati medalji za slovo od tekmovalnih aren F

air Play je na zadnjem turnirju v Lipici še zadnjič odgalopiral častni krog in se tako dokončno poslovil od tekmovanj. Svojo dresurno kariero je začel pri Alešu in Petri Peterlin kot sedemletnik na A nivoju in počasi gradil svoje znanje do S nivoja. Vedno je bil precej uspešen, pohvali se lahko z zmagami prav v vseh kategorijah. Vidnejši rezultati so se pričeli leta 2003, ko je zmagal v nalogi za Ekipno državno prvenstvo, vendar je zaradi ostalih članov ekipe dobil »le« srebro. Uspehi so se nadaljevali in leta 2004 je osvojil zlato medaljo za Spomladanski pokal med člani. Istega leta je bil tudi na treningih in tekmovanjih v Nemčiji, kjer je bil večkrat med prvimi tremi, kar je zaradi velike konkurence lep uspeh. Leta 2005 je prvič zmagal na Pokalu Slovenije med člani in tako dokazal, da so se treningi splačali in zanikal govorice, da konj brez rodovnika ne more konkurirati na večjih tekmovanjih. Leta 2006 je nadaljeval z zmagami na tekmah za Pokal Slovenije, a zaradi prebolele poškodbe med letom za finale še ni bil v vrhunski formi in se je moral zadovoljiti s tretjim mestom. Lani so treningi potekali po načrtu in to je dokazal z zmago na Državnem prvenstvu B, dan kasneje pa je v ritmih pesmi You win again ponovno zmagal na Pokalu Slovenije med člani. Vedno je veljalo, da je Fair Play »mostly play and rarely fair«, vendar se je na koncu izkazalo, da lahko upravičeno nosi svoje ime. Ferči, želimo ti prijeten pokoj!

12 numero 0.indd 12

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.08.11

Chico še naprej uspešen v tujini C

hico velja za najdražjega konja, prodanega iz Slovenije. Njegova cena je bila kar nekaj sto tisoč evrov, točne številke pa ne bomo izvedeli nikoli. »Bolje, da se ugiba,« pravi njegov jahač Primož Rifelj. Lastnik Chica je bilo podjetje Dartrade iz Petrovč, ki ga je pripeljalo iz Nemčije in ga nato nekaj let kasneje tudi prodalo nazaj tja. Veliki rjavec, potomec Cor de Brillanta, je bil v letih 2004 in 2005 po točkovanju najboljši konj v Sloveniji, tudi v letu 2006 je bil na drugem mestu. S Primožem je uspešno nastopal do Grand Prix nivoja. Danes 10-letni Chico z novim lastnikom Jürgenom Krausom, tekmovalcem iz bavarskega kraja Landshut, še naprej nastopa po vsej Evropi in dosega dobre rezultate. Na turnirju Pferd International v Münchnu, CSI 3*, 17. maja 2007, je, na primer, na tekmi Munich Masters kategorije 155 cm v konkurenci slavnih imen osvojil 8. mesto. Zmagal je namreč Rene Tebbel s Kiro Bell, nastopali pa so še tekmovalci, kot sta Meredith Michaels Beerbaum in Thomas Frühman. Zaslediti pa ga je bilo mogoče še na mednarodnih turnirjih v Italiji, na Portugalskem, Nizozemskem …

Grand Prix Celovec 2007, Irena Drobnič in Calimera, 7. mesto CSI 2* Celovec, 25. – 28. 10. 2007

ednarodni turnir v dvoranah mestnega sejmišča je tudi letos poleg tekem vabil na sejem Alpe Adria ter spremljevalne prireditve. Turnirja so se udeležili tudi naši tekmovalci. Uspešno so se na tekmah Amater Toura odrezali naši mladi jahači. V petek je zmagala Hana Bajrovič s Sportina Harlequinom, Jan Vehar s Carismo je bil drugi, v soboto pa je zmagal Jan Vehar in kar dva plasmaja si je prijahal Vid Lutman na Magritte T. Na nedeljski tekmi Grand Prix višine 155 cm pa je odlično uvrstitev na sedmo mesto z le eno podrto zapreko v baražu dosegla Irena Drobnič s svojo meklenburžanko Calimero. Nastopil je še Luka Založnik in na žrebcu Sportina Capone končal na 12. mestu.

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 13

13 18/02/2008 22.08.24

Zmagovalka Grand Prix Rolex Fei World Cup tekme Jessica Kurten s Castle Forbes Libertino, s katero si je Irka že dobrih 14 dni prej z zmago na tekmi v Ženevi priborila mesto med t. i. Top Ten, najboljšimi 10 jahači na svetu

Božični ‘gala’ turnir v Londonu – Olympia turnir 17.– 22. december 2007 Nepozabni spektakel Olympia poteka v Londonu v božičnem času. Že mesto samo slovi po unikatnem vzdušju v tem času, turnir pa zaznamujejo neskončne možnosti za nakupovanje, pantomima, drama, klovni, nastopi psov in malih ponijev ter seveda najboljših konj v preskakovanju zaprek

Pripravila: Špela Černe

urnir je potekal od 17. do 22. decembra 2007. Na tekmi velja posebno, kar evforično vzdušje in kljub veliki dvorani je zaradi številčnosti publika prisotna vse do prizorišča. Tekmovalci sicer to značilnost večkrat omenjajo kot dodatno težavnost v parkurju. Največ zanimanja je bila med drugimi deležna četrtkova Grand Prix tekma, ki jo je dobil Nizozemec Albert Zoer na Okidokiju, odličnem enajstletnem kastratu nizozemske toplokrvne pasme z nezamenljivo galopado, polno elana. Povedel je sicer le

s 7 stotinkami prednosti pred domačim tekmovalcem Robertom Whitakerjem na konju Lacroix. Sobotno popoldne pa je popestril šesti del Rolexovega FEI World Cupa, Grand Prix z višino zaprek 160 cm. Pripadel je Jessici Chesney Kurten s hitro, in očitno v odlični formi, kobilo z imenom Castle Forbes Libertina. Tudi ona je v razburljivem jahanju na vse ali nič, predvsem v zadnji liniji baraža, pridobila neznatno prednost pred ljubljencem domače publike in osvojila laskavo zmago. Nick Skelton je, zavedajoč se tesne razlike pred predhodno

nastopajočo Jessico, v zadnji distanci žrebca Arko III. prav tako tvegano pognal na vso moč, uspel obdržati rezultat brez kazenske točke, vendar se je moral vseeno zadovoljiti z drugim mestom. Domačo publiko so razveseljevali dobri nastopi ostalih domačih tekmovalcev, med drugim mladi Robert Whitaker, pa njegov oče John Whitaker ter Tim Stockdale.

MARCUS EHNING – SANDRO BOY, Z ZMAGO V HANNOVRU NA LESTVICI 18 MEST VIŠJE

zpon na lestvici mu je prinesla zmaga v Grand Prixu na 5. etapi Riders Toura na tekmi CSI 4* German Classic v Hannovru, 26.–28. 10. 2007. Poleg nagrade 30.000 € se je v skupnem seštevku s 23. prebil na peto mesto. Tokrat je zopet sedel v sedlu 14-letnega holštajnskega žrebca Sandro Boya, s katerim je med mnogimi zmagami v Grand Prix tekmah (na primer Frankfurt, Dusseldorf, Gera, London Olympia, Zurich v sezonah 2005 in 2006) med drugim osvojil tudi lanski finale svetovnega pokala v Kuala Lumpurju. Ocenili so tudi, da je do sredine sezone 2006 osvojil kar za 300.000 € nagrad.

zjemni Sandro Boy, za katerega so se zaradi odličnih rezulatov v kombinaciji z Markusom Ehningom začeli zanimati tudi rejci, je že leta 2006 pokril več kot 150 kobil. Povečalo se je zanimanje tudi za njegovega že pokojnega očeta Sandra. Naj omenimo Sandrove druge slavne potomce: Sandro Song, Silvio I in II, Sao Paulo, Salido Z. Kot zanimivost: Sandro Song je leta 1994 nastopil na svetovnih konjeniških igrah v Haagu z Antejem Šimlešo v sedlu. Poleg skakalnega talenta je bil Sandro Song izjemen tudi v svojem gibanju in je dal tudi potomca Sandro Hita, črnega dresurnega žrebca, ki ga imenujejo za snovalca nove ere v svetu dresure, kjer piše športno in rejsko zgodovino. 14 numero 0.indd 14

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.08.30

KOBILARNA LIPICA NA GOSTOVANJU V MEINNHEIMU Jahači klasične šole jahanja Kobilarne Lipica so se avgusta lani udeležili pomembnega mednarodnega konjeniškega dogodka. Na povabilo organizatorja Evropskega prvenstva v preskakovanju zaprek, ki je od 15.- 19. avgusta 2007 potekalo v Meinnheimu v Nemčiji je Lipica predstavila del lastnega programa klasične šole jahanja.

a povabilo organizatorjev Evropskega prvenstva v preskakovanju ovir v Meinnheimu v Nemčiji se je ekipa jahačev Kobilarne Lipica udeležila gostovanja na prestižnem mednarodnem športnem dogodku. Na večerni Gala prireditvi, v soboto 18.avgusta

2007, se je Lipica predstavila pred več kot 18 000 gledalci. Lipiški jahači so se predstavili z gala točkami klasične šole jahanja, s prikazom elementov šole nad zemljo in veliko šolsko kvadriljo. Vrhunec Gala prireditve je bil nastop ESSA Quadrille, v kateri je nastopilo 84 jahačev z žrebci. Essa Quadrilla predstavlja Združenje Evropskih kobilarn za ohranjanje kulturne dediščine. Nastop Essa Quadrille je sestavljalo 84 profesioanlnih jahačev z žrebci evropskih kobilarn Marbach, Schwaiganger, Moritzburg, Neustadt an der Dosse, Zweibrücken, Babolna, Kladruby, Topolcianky, Piber, Lipica, Avenche. Nastop največje kvadrilje do sedaj je bil zabeležen tudi v Guinessovo knjigo rekordov. Lipicance so v okviru doslej te največje kvadrilije konj na svetu predstavili Kobilarna Lipica , kobilarna Piber (Avstrija) in kobilarna Topolcianky (Slovaška). Dogajanja v okviru Evropskega prvenstva v preskakovanju zaprek pa so si lahko gledalci

ogledali tudi v neposrednih TV prenosih nacionalnih in komercialnih televizijskih postaj Nemčije (RTL, ZDF, SWR, ARD, RNF PLUS, Deutsche Welle), Francije (AVP News, Equidia, France 3), Švice (SF, TSI), Švedske (Swedish Televesion Sport SVT), Nizozemske (NOS TV) in Irske (R.T.E.TV Sport). Gala prireditev, ki je potekala v okviru Evropskega prvenstva v preskakovanju ovir je več tisoč gledalcem nudila elitni večerni program, v katerem sta sodelovala tudi Isabelle Wehrt, najuspešnejša tekmovalka dresurnega jahanja vseh časov in Michael Freund, najuspešnejši nemški tekmovalec v vožnji štirivpreg. Vrhunski nastop in gostovanje lipiških jačev v Meinnheimu v Nemčiji je po daljšem času odsotnosti na mednarodnih prizoriščih dobrodošel in izjemen prispevek k promociji in uveljavljanju klasične šole jahanja Kobilarne Lipica v svetu.

UNANIEM

suvereno v novo sezono

estletni kastrat nizozemske toplokrvne pasme in Manja Koren, članica Ugar Equestrian Teama, s smelimi načrti stopata v novo sezono. Prva tekmovalna sezona z Unaniemom je postregla z odličnimi rezultati, o katerih največ pove dejstvo, da sta jima v celotni sezoni padli le dve zapreki. Med drugim velja omeniti njuno

2. mesto na državnem prvenstvu za mlade konje v Velenju ter 2. in 3. mesto na CSI 4* v Neaplju, za uspešen zaključek sezone pa sta poskrbela na domači tekmi CSI3* – W Ugar 2007, kjer sta v močni konkurenci dosegla 4. mesto. Cilji za novo sezono so jasni: pod okriljem Ugar Equestrian Teama bo omenjeni tandem nastopil na več kot 15-ih mednarodnih turnirjih, s katerih bomo zagotovo lahko poročali o njunih novih vrhunskih dosežkih.

numero 0.indd 15

18/02/2008 22.08.52

TEMA MESECA

Alan Jufer, veliki zmagovalec nedeljske Grand Prix tekme višine 145 cm, ki je tudi edini baraž prejahal brez kazenskih točk

16 numero 0.indd 16

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.09.03

CSI 3* W – Ugar, 14.–16. september 2007, Ribnica

rugi mednarodni turnir v preskakovanju zaprek v Sloveniji – posestvo Ugar v Ribnici Pripravila: Špela Černe Fotografije: Sibil Slejko

Največje in najkakovostneje pripravljeno tekmovališče na kremenčevem pesku pri nas in posebej za prireditve izdelani objekti na idiličnem posestvu Ugar so osnova za pripravo elitne tekme v preskakovanju zaprek pri nas. Lep sončen septembrski vikend je privabil veliko obiskovalcev, ki so si lahko ogledali predstave vrhunskih jahačev in konj iz vse Evrope in celo Amerike.

ekmovanja so potekala na kar 5000 m2 velikem tekmovališču s podlago iz kremenčevega peska, ki se odlično obnese, saj so tako pogoji optimalni v vseh vremenskih pogojih. To se je izkazalo v preteklem letu, ko so tekmovanja lahko nemoteno potekala kljub deževnemu vremenu, tokrat pa je bilo na veliko zadovoljstvo organizatorjev in nastopajočih ves čas turnirja toplo in sončno jesensko vreme. V Ribnici so se ponovno izkazali tudi s pogostitvijo vseh nastopajočih. Teh je bilo 83, prišli pa so iz 16 držav (Nizozemska, Italija, Slovenija, Velika Britanija, Švica, Slovaška, Nemčija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Češka, Bolgarija, ZDA, Poljska, Irska, Argentina) in videti je bilo moč nastope 171 vrhunskih konj. Prireditev so omogočili tudi številni pokrovitelji, ki so si prireditev lahko ogledali z najboljših mest, za njihovo dobro počutje pa so dodatno poskrbeli z gurmanskimi pogostitvami. Sicer pa je za nemoten potek tekem skrbela agencija H Power Group, ki so organizatorji več velikih tekem, med drugim tudi slavnega Olympija turnirja, ki poteka decembra v Londonu. Postavljač parkurja Michel Vaillancourt je ob pomoči domačega postavljača Gorana Vukoviča ter avstrijskega kolege, ki sta si nabirala izkušnje za mednarodne postavitve, sestavljal rangu tekmovanj primerno težke postavitve. Potekala so tekmovanja Amater Tour višine 120 cm, tekme za mlade 6- in 7-letne konje 130 in 135 cm ter tekme kategorije S, t. i. srednje in velike ture. Sobotna tekma je bila tudi kvalifikacija za svetovni pokal, nedeljska pa je bila tekma za veliko nagrado – Grand Prix.

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 17

17 18/02/2008 22.09.11

TEMA MESECA

Dieter Köfler iz Avstrije, veliki zmagovalec prvega dne Uvodna tekma višine 140 cm, Ribnica Welcome Stakes, občine Ribnica, je prinesla dober začetek dneva in tekmovalnih dni avstrijskemu tekmovalcu Dietru Köflerju, ki je odnesel zmago na 9-letni avstrijski toplokrvni kobili po imenu Donna Bella. Hitrejši je bil od dveh mladih angleških predstavnikov na drugem in tretjem mestu. William Whitaker, ki prihaja iz znane angleške družine Whitakerjevih, iz katere izhaja kar nekaj tekmovalcev, ki sodijo v sam vrh v preskakovanju zaprek, je bil s Kerballom drugi. Tretja je bila Charlotte Platt, ki so si jo gledalci zapomnili kot lanskoletno zmagovalko World Cupa v Ribnici. Tokrat je jahala kobilo Paulien II. Sledila je tekma za mlade konje pokrovitelja Gozdnega gospodarstva Postojna, ki je prinesla velik uspeh domačemu tekmovalcu Primožu Riflju; na šestletni würtenburžanki Dorini La Reini je osvojil prvo slovensko zmago na turnirju. Drugo mesto je osvojil Argentinec Sebastian Pellon Maison na sedemletni True Love, tretja pa je bila ponovno domača tekmovalka Mirjam Vesenjak na sedemletni oldenburžanki Spotfire, sledila pa ji je tekmovalka posestva Ugar Manja Koren na šestletnem nizozemskem toplokrvnem kastratu Unaniemu. Sledila je tekma kategorije S pokrovitelja

Alan Jufer na 8-letni holandski KWPN kobili Sanne R, lastnik posestva Ugar Jurij Rudež ter Verica Šenk, direktorica podjetja Inotherm, pokrovitelja Grand Prix tekme

Kovinoplastika Lož, ki je štela kot kvalifikacija za sobotno tekmo s točkovanjem za World Cup. Kot že rečeno, dober začetek in dober konec se je tokrat ponovno izkazal za Dietra Köflerja, ki je ponovno zmagal, tokrat na 14-letnem vestfalcu Giordanu. Za zmago je prejel 2.600 €, kar poleg 1.500 € z jutranje tekme pomeni kar dober izkupiček dneva. Drugo mesto je osvojil nemški predstavnik Jürgen Kurz z Lordom, tretje pa ponovno Avstrijec, Wolfgang Ötschmaier s konjem Vasco da Gama. Najboljša Slovenka je bila Irena Drobnič na svoji 10-letni Calimeri, ki se je uvrstila kljub eni podrti zapreki in končala na 10. mestu. Amatersko tekmo KVM Grafika je osvojila Hana Bajrovič na Sportini Harlequin, pred Italijanko Michelo Bianchi na Daurio Du Levantu in Janom Veharjem na Carismi D.

Gerfried Puck iz Avstrije, veliki zmagovalec drugega dne Sobota se je začela s tekmo S na čas pokrovitelja tekme Petek Transport Cup, ki jo je osvojil Avstrijec Gerfried Puck na konju Koala du Prelet. Tokrat se je moral zmagovalec prejšnjega dne Dieter Köfler z Donna Bello zadovoljiti z drugim mestom. Tretja je bila, tako kot že prejšnji dan, Charlotte Platt na Paulien II. V tekmi pokrovitelja Vivo za mlade konje je zmagoslavje prejšnjega dne ponovil Primož Rifelj s

Tretje mesto v Grand Prixu Janet Hischer iz Združenih Držav Amerike in Classic Europa

Četrto mesto v Grand Prixu, zmagovalec prvega dne, Avstrijec Dieter Köfler s 14-letnim lisjakom Giordanom

18 numero 0.indd 18

hitro šestletnico Dorino La Reino in za sabo pustil Švicarja Adrijana Schmida in Nizozemca Petra Balthuisa, oba sta jahala sedemletni kobili. Težko pričakovana tekma višine 150 cm je bila zaradi Fei World Cup kvalifikacij osrednji dogodek dneva in ga je prenašala tudi televizija Slovenija 2. Ponovila se je zgodba prejšnjega dne, a tokrat se je sreča nasmehnila drugemu Avstrijcu. Zmagovalec je bil torej ponovno, kot že na prvi tekmi dneva, Gerfried Puck na 12letnem kastratu, vestfalcu 11th and Bleeker. Njegov izkupiček je bil s 6.800 € za zmago na tekmi za World Cup pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav in 1.800 € s prve tekme nekoliko boljši od Dietrovega iz prvega dne. Drugo mesto je ponovno osvojil Jürgen Kurz na Lordu in tretje Madžar Gábor Grundtner na Lucnaorju. Najboljša Slovenka je bila ponovno Irena Drobnič s Calimero, ki je v zahtevnem parkurju z dvema podrtima zaprekama končala na 22. mestu. V amaterski tekmi Petre Šotori so si najboljši prejšnjega dne le nekoliko zamenjali mesta. Tokrat je bil prvi Jan Vehar s Carismo D, druga Hana Bajrovič na Sportini Harlequin in tretja Michela Bianchi na Dauriu Du Levantu.

Bramac Bariere – 175 cm v drugem baražu Za popestritev sobotnega večera so pripravili še tekmo šestih zaprek, t. i. bariere, kjer se zapreke postopno višajo v eni liniji. Startalo je 11 tekmovalcev, gledalci

Mednarodni postavljač parkurja in dobitnik olimpijske medalje Kanadčan Michel Vaillancourt

Gerfried Puck na konju Koala du Prelet, Jurij Rudež, Andrej Kocič, predsednik Uprave Zavarovalnice Triglav in predsednik Konjeniške zveze Slovenije Bogomir Vnučec na podelitvi tekme za kvalifikacije FEI World Cup

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.10.09

Tekmovalka posestva Ugar Manja Koren in šestletni nizozemski toplokrvni kastrat Unaniem

Irena Drobnič na svoji 10-letni Calimeri

Domači tekmovalec Maks Riossa na 10-letni kobili Lolita

Gábor Grundtner na Lucnaorju

Primož Rifelj s hitro šestletnico Dorino La Reino, za sabo je pustil Švicarja Adrijana Schmida in Nizozemca Petra Balthuisa

Matthias Raisch s konjem Up To Date pred zadnjo zapreko višine 175 cm

pa so navijali, da bi čimveč nastopov opravili brez napake, saj je zanimivo videti nastope dobrih konj, ko so zapreke že nepredstavljivo visoke. Vendar se je že po drugem baražu tekmovanje zaključilo, saj je linijo brez podrte zapreke zaključil le en tekmovalec. Tako je bila zadnja zapreka že v višini 175 cm, uspešno pa jo je preskočil Nemec Matthias Raisch s konjem Up To Date. Drugo mesto so si razdelili trije tekmovalci, ki so podrli po eno zapreko: Balázs Horváth z Madžarske na Eternallyu, Nemec Sebastian Haas na Way of Life in Švicar Adrian Schmid na velikem sivcu Corlandu III, ki je gledalcem poznan zaradi svojega posebnega stila - odskakuje močno v višino in je na skoku kar nekaj časa v zraku. Na žalost pa je pri njem padla predzadnja zapreka v vrsti.

Grad Prix Inotherm 2007 – zmaga v Švico, Alan Jufer veliki zmagovalec tretjega dne Zmagovalec nedeljske Grand Prix tekme višine 145

Drugo mesto na petkovi, sobotni in tudi nedeljski tekmi Nemec Jürgen Kurz in 10-letni oldenburžan Lord

cm Alain Jufer, ki je baraž tudi edini prejahal brez kazenskih točk, je dejal, da se mu je na sobotni tekmi konj, s katerim je nameraval nastopiti na finalni tekmi, nekoliko poškodoval, zato je izbral 8-letno holandsko kobilo Sanne R in odločitev se je očitno odlično obrestovala. Za mladega Švicarja je bila to najvidnejša uvrstitev do sedaj. Zmaga mu je med drugim prinesla tudi kar 6.800 € iz denarnega sklada tekme 20.275 € pokrovitelja podjetja Inotherm, enega najuspešnejših podjetij s tega območja. Na drugem mestu je, kot že v petek in soboto, tokrat z najhitrejšim časom med tistimi z eno podrto zapreko v baražu, pristal predstavnik konjeniške velesile Nemčije Jürgen Kurz z desetletnim oldenburžanom po imenu Lord. Tretja je bila tekmovalka Janet Hischer iz Združenih držav Amerike s kobilo Classic Europa. Devetletno holštajnko si je Janet za tekmovanje sposodila, sicer je kobila v lasti Nizozemcev Bangaia in Balthuisa. Slednji je poslovni partner posestva Ugar. Dejala je, da je kobilo pred tekmovanjem jahala le nekajkrat, vendar sta se z izjemno visoko sivko dobro ujeli in dosegli zavidanja vreden rezultat. Posebej se je

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 19

19 18/02/2008 22.11.15

TEMA MESECA

INTERVJU Z MAKSOM RIOSSO IN MANJO KOREN Sibil Slejko: Tokrat sta prvič tekmovala na domačem prizorišču. Kakšni so bili vajini občutki? Maks in Manja: Nastopanje na domači tekmi vzbudi v tekmovalcu še nek dodaten naboj in občutki so zares odlični. Sibil Slejko: Je tekmovati doma bolj stresno kot drugje?

zahvalila tudi lastniku posestva Ugar in predsedniku organizacijskega odbora Juriju Rudežu, da so ji vse to omogočili. Z le nekaj desetinkami zaostanka je na nehvaležnem četrtem mestu pristal zmagovalec prvega dne Dieter Köfler, Avstrijec iz bližnjega St. Veita s svojim 14letnim lisjakom Giordanom. Sledil mu je kolega Wolfgang Ötschmaier s kastratom Vascom da Gamo ter madžarski predstavnik Gábor Grundtner s karizmatičnim črnim žrebcem Lucnaorjem, ki se je v prejšnjih dneh že izkazal z lepimi nastopi, prav tako kot tudi naslednji uvrščeni Gerfried Puck z 11th and Bleeker. Tekmovalo je tudi 13 domačih predstavnikov. Približno na polovici sta bila najvišje, na 22. in 23. mestu, uvrščena Primož Rifelj s konjem Rolling Stone ter Živa Šefman s Cornettom. Oba sta podrla po 3 zapreke. Kar nekako neverjeten je na koncu statistični pregled najboljših. Tako kot Köflerju v petek in Pucku v soboto je bila namreč nedelja namenjena Alanu Jufru. Zmagal je tudi na drugi najtežji tekmi dneva, hitrostni

Maks in Manja: Ja, to kar drži. Vzrok je predvsem v tem, da imava kot domača tekmovalca na prireditvi še mnogo drugih obveznosti, ki se nanašajo predvsem na samo organizacijo in skrb za dobro počutje tako tekmovalcev, kot tudi gostov. Zato se je tudi nekoliko težje kakovostno pripraviti na domačo tekmo. Sibil Slejko: Sta zadovoljna z rezultati, saj vemo da je bila postavitev parkurjev na zahtevni ravni in vsekakor ni lahko odjahati tako postavljenih zaprek, česar sta vidva sicer vajena, saj se kar pogosto udeležujeta tovrstnih tekmovanj v tujini? Maks in Manja: Z rezultati sva zadovoljna. Še posebej z odličnim četrtim mestom na tekmi za mlade konje, ki ga je dosegla Manja s konjem Unaniem. Tudi ostali rezultati nikakor niso pod pričakovanji, saj postavljača parkurja Michela Vaillancourta poznava še iz časov, ko je Maks delal zanj. Tako naju zahtevnost parkurjev niti ni presenetila, saj drugega od Michela, dobitnika srebrne olimpijske kolajne in nekdanjega trenerja kanadske reprezentance, tudi nisva pričakovala. Meniva, da so bili parkurji zanimivi, tehnično zahtevni in kot taki primerni za nivo tekmovanja, ki smo mu bili priča. Sibil Slejko: Bomo tudi v letu 2008 navijali za vaju? Maks in Manja: Seveda se bova tudi potrudila, da se bova čim bolje predstavila domačemu občinstvu.

Mirjam Vesenjak na sedemletni oldenburžanki Spotfire

Hana Bajrovič na Sportini Harlequin

tekmi Pivovarne Union višine 135 cm, ki je potekala po C tabeli. Jahal je konja Inius de Manina. Drugi je bil Italijan Oscar Baldo na Condillu in tretji Gerfried Puck na Koali du Prelet. Mobitelova tekma za mlade konje je tokrat zmago prinesla Madžaru Ferencu Szentirmalu na konju Up and Go, pred Adrijanom Schmidom s Faible Lafayette in Oscarjem Baldo s Capitalom. V amaterski tekmi trgovine s konjeniško opremo Clair je zmagala Kaja Žonta na Lowohlu, pred Hano Bajrovič na Sportini Cooper in Janom Veharjem na Carismi D.

Jurij Rudež, lastnik posestva Ugar: »Naša prva misel je bila, da tukaj ustvarimo moderen konjeniški center. K temu pa seveda spadajo tudi elitna tekmovanja, tako da smo že takoj, ko smo zagotovili osnovno infrastrukturo, začeli razmišljati o tekmovanjih. Začeli smo s finalom Pokala Slovenije, sedaj pa že drugo leto zapored organiziramo tekmo za svetovni pokal v preskakovanju ovir. Tokratni 20 numero 0.indd 20

Sibil Slejko in Dejan David Kemperl, lastnik in direktor agencije Idema, glavni pokrovitelj predstavitve revije

turnir ima, za razliko od prvega, rang treh zvezdic, kar pomeni tudi udeležbo boljših tekmovalcev, katerih nastopom smo priča sedaj. Za izvedbo same tekme je ključno pridobivanje pokroviteljev, saj brez njih v tem športu ne gre, tako da je bil precejšen del naših aktivnosti namenjen prav

Pokrovitelji predstavitve naše revije Summit Avto, Jurij in Maja Rudež s posestva Ugar in lastnica ter urednica revije Sibil Slejko

temu. Pomembno je, da se vse primerno organizira, da je vse na najvišji možni ravni, kar pomeni tudi dolgoročno sodelovanje pokroviteljev in udeležbo vedno boljših tekmovalcev. Moram poudariti, da so se po uspešni prvi prireditvi skoraj vsi tekmovalci vrnili tudi tokrat, s seboj pa so pripeljali še mnogo novih.«

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.12.17

www.ugar.si

Zahvaljujemo se vsem pokroviteljem tekmovanja za svetovni pokal UGAR 2007 FEI WORLD CUP.

100 | GENNAIO 2008

numero 0.indd 21

18/02/2008 22.12.38

Terapevtska podloga: Activ Soft Gel s pravim ovčjim krznom Podloga iz gela ima funkcijo blažitve udarcev oz. pritiskov. Je izredno lahka in se lahko uporablja tudi direktno na konjev hrbet, ker pusti koži dihati in vseeno obdrži kontakt s sedlom. Lahko se pere strojno pri 30°C. Cena 109,95 EUR, www.reitsport-exclusiv.de

Ženska ročna ura Catena ‘Classics’, cena 365 EUR.

Ženski prstan Catena ‘Equis’, cena 120 EUR.

Moška ročna ura Catena ‘Big Date’, cena 465 EUR.

numero 0.indd 22

Ženske, moške ure in nakit Catena z motivom podkve. 18/02/2008 22.12.41

Eskadron novosti: Kolekcija jesen – zima 2007/2008: • Fango-oreh-nebo • Črna-srebro-baker

“SCS3 sistem” so posebna varnostna stremena, ki skupaj z obuvalom SCS omogočajo jahaču večjo varnost pri jahanju. Sestavlja ga posebno streme z varnostnim zapiralom, ki se po potrebi hitro in učinkovito odpre. Del stremena so posebno oblikovani gumijasti vložki, ki omogočajo jahaču pravilen in trden oprijem obuvala. Za učinkovitost SCS3 sistema priporočamo posebno oblikovano jahalno obutev, ki se dopolnjuje s SCS3 sistemom.

Proizvajalec: Mountain Horse, Švedska (Equus, Ljubljana)

Čevlji Alberto Fasciani, italijanski proizvajalec obutve, od konjeniških artiklov: škornji, čevlji, čapsi. Izdelani so v celoti ročna dela. Posebnost tega šornja iz zadnje kolekcije je v zadrgi, ki se iz zadnje strani konča na zunanji strani, v obliki črke s. Cena 540 € www.albertofasciani.it, Olivia Zambon kontakt 040 915 162 ali +39329 930 5075 Volnen jahalni jopič Caldene Southwold Hacking. Klasični angleški stil. Cena 215 EUR

numero 0.indd 23

18/02/2008 22.12.53

REPORTAŽE

Marocco di Mogliano Veneto: Simona Premrl, Monika Meden in Mateja Šegregur so stopile na stopničke

PRIPRAVILA: Tina Čič FOTOGRAFIJE : Tina Čič, Sibil Slejko 24 numero 0.indd 24

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.12.59

d 5. do 7. oktobra 2007 je v Maroccu di Mogliano Veneto potekala finalna tekma za pokal Alpe-Adria v dresurnem jahanju. Začela se je v soparnem, nadaljevala v deževnem in zaključila v sončnem vremenu, vendar so bili dosežki slovenskih temovalk vse tri dni izvrstni.

Simona Premrl je z lipicancem Plutom Thais XXII nastopila na treh tekmah finalnega vikenda in dosegla tri prva mesta. To je najboljši rezultat slovenskih jahačev v pokalu Alpe-Adria doslej

100 | FEBRUAR 2008

numero 0.indd 25

25 18/02/2008 22.13.10

Preliminary Test Children (B), 5. 10. 2007, (5 tekmovalcev):

REPORTAŽE

1. Melania Canton, Leerdamer, (I), 65,067 % 2. Wernitznig Lisa, Benjamin 30, (AUT), 64,267 % 3. Melania Canton, Albion, (I), 63,867 % 5. Kristina Žagar, Verona 9, (SLO), 61,733 %

Team test Ponies (LM), 5.10. 2007, (4 tekmovalci):

Avstrijski tekmovalec Marcel Schoenmakers je bil na letošnjem pokalu Alpe-Adria skoraj nepremagljiv na nivoju S, njegov partner pri tem je bil Charisma 16

Finalna preizkušnja je bila sprva napovedana v klubu La Mandria pri Torinu, vendar jo je od 5. do 7. oktobra 2007 izpeljal C.E.V.E. – Centro Equestre Veneto. Udeležba ni bila tako močna kot v Lipici in Avstriji. V nalogah začetne kategorije (A) je startalo le pet tekmovalk, na nivoju L sedem tekmovalnih parov, v LM štirje, v M največ pet parov in v nalogah kategorije D (oziroma S) največ šest parov. Prirediteji iz kluba C.E.V.E. so tekmovalce gostili na podeželju, nedaleč od Benetk in Trevisa, pa vseeno dovolj daleč od gneče na šestpasovnih avtocestah in betonske džungle. V tem zelenem okolju so nekatere stare kmečke domačije prenovljene v hotele; v eni od njih so bivali tudi člani slovenske ekipe. Prireditelji so jim zagotovili primerne pogoje za trening in se pri oblikovanju urnika nedeljskih tekmovanj prilagodili želji slovenske ekipe, da sta Simona Premrl in Monika Meden lahko zjutraj odjahali prosti program z glasbo, nato pa sedli v avto in popoldne nastopili na Dnevu odprtih vrat Kobilarne Lipica, seveda z drugima dvema konjema. Skromno je bilo le število gledalcev. Ni jih bilo dovolj, da bi lahko izdatno spodbujali tekmovalce in pomagali ustvariti vzdušje, primerno finalu. 26 numero 0.indd 26

Team Test Juniors (M), 5. 10. 2007, (5 tekmovalcev): 1. Simona Premrl, 122 Pluto Thais XXIII, (SLO), 66,167 % 2. Margot Jeschofnig Weiss, Edelbrand Everest, (AUT), 63,083 % 3. Monika Meden, Francesco Dino, (SLO), 62,917 %

ako dobrih v finalu Pokala Alpe–Adria še ni bilo. Simona Premrl je z lipicancem Plutom Thais zmagala v vseh treh preizkušnjah na nivoju M, kar je najboljši rezultat slovenskih tekmovalcev v tem Pokalu doslej. Uspešna je bila tudi druga tekmovalka Konjeniškega kluba Lipica Monika Meden. S Francescom Dinom je bila dvakrat druga in enkrat tretja na vseh treh tekmah istega nivoja, medtem ko je bila Mateja Šegregur iz Konjeniškega kluba Ljubljana s kobilo Sunrise trikrat prva v kategoriji LM.

Slovenske barve so zastopale še tri tekmovalke. Članica KK Ljubljana Irena Kogovšek je z Masseratijem dosegla eno tretje in dve četrti mesti v LM, članica istega kluba Kristina Žagar pa je bila z Verono 9 četrta in peta v nalogah nivoja A. Vanja Babič (KK Lipica) je s konjema Watzman 70 in Senator de Darmen nastopila v nalogi M200, ki ni štela za finale AlpeAdria. V tej nalogi so startali le trije konji, Babičeva je dosegla prvo in drugo mesto. Pot v finale je namreč vodila skozi kvalifikacijska tekmovanja. V finalu so lahko nastopili le tisti tekmovalci, ki so na dveh kvalifikacijskih turnirjih dvakrat (torej skupaj štirikrat) dosegli najmanj 55 odstotkov točk. Prvo priložnost za to so imeli od 27. do 29. aprila 2007 v italijanskem mestecu San Michele al Tagliamento v klubu La Braida. Drugi kvalifikacijski turnir je od 25. do 27. maja 2007 gostil Konjeniški center Xenophon pri Celovcu, tretji je bil od 27. do 29. julija 2007 v Lipici.

1. Mateja Šegregur, Sunrise, (SLO), 61,316 % 2. Astrid Schwarz, Sympathico, (AUT), 60,789 % 3. Sabrina Pradal, Acorannus, (I), 57,895 % 4. Irena Kogovšek, Masserati, (SLO), 57,807 %

Preliminary test Children (B), 6. 10. 2007, (5 tekmovalcev): 1. Melania Canton, Leerdamer, (I), 64,667 % 2. Wernitznig Lisa, Benjamin 30, (AUT), 63,733 % 3. Claudia Zweiner, Lagerfeld Me, (AUT), 58,133 % 0. Kristina Žagar, Verona 9, (SLO), Elim

Individual Test Ponies (LM), 6. 10. 2007, (4 tekmovalci): 1. Mateja Šegregur, Sunrise, (SLO), 64,083 % 2. Astrid Schwarz, Sympathico, (AUT), 60,250 % 3. Sabrina Pradal, Acorannus, (I), 59,833 % 4. Irena Kogovšek, Masserati, (SLO), 57,333 %

Individual Test Juniors (M), 6. 10. 2007, (5 tekmovalcev): 1. Simona Premrl, 122 Pluto Thais XXIII, (SLO), 66,167 % 2. Monika Meden, Francesco Dino, (SLO), 64,500 % 3. Margot Jeschofnig Weiss, Edelbrand Everest, (AUT), 63,667 % Monika Meden je tekmovala s svojim konjem Francesom Dinom, s katerim je poleti nastopila tudi na Evropskem mladinskem prvenstvu v Nusslochu

M200, 6. 10. 2007, (3 tekmovalci): 1. Vanja Babič, Watzmann 70, (SLO), 58,778 % 2. Vanja Babič, Senator de Darmen, (SLO), 57667 % 3. Nicole’ Alessio, Jarota (I), 54,333%

Team Test Children (B), 7. 10. 2007, (5 tekmovalcev): 1. Melania Canton, Leerdamer, (I), 63,656 % 2. Wernitznig Lisa, Benjamin 30, (AUT), 62,796 % 3. Claudia Zweiner, Lagerfeld Me, (AUT), 60,968 % 4. Kristina Žagar, Verona 9, (SLO), 60,645 %

V mimohodu tekmovalcev so slovenske barve zastopali: vodja ekipe Simon Premrl, Mateja Šegregur, Simona Premrl, Kristina Žagar, Monika Meden in Irena Kogovšek, pridružil se jim je predsednik italijanskega združenja za dresuro Gianfranco Carretto

Vseeno pa to ni skalilo zadovoljstva v slovenskem taboru, kjer se je rezultatov Simone Premrl in Monike Meden, razumljivo, veselil tudi njun trener Dušan Mezgec: »Glede na doseženo moram biti zadovoljen, saj smo v kategoriji M pobrali vsa prva in druga mesta. Tudi zato, ker je konec sezone in so konji že utrujeni. To je krasen rezultat.« Sodili so sodniki Ajda Kalan (SLO), Victoire Mandl (A), Eugenio Rovida, Luigi Masotto, Angela Maria Guadagni in Walter Mileto (I). Prihodnje leto bo finalni turnir pokala Alpe-Adria v Lipici. TINA ČIČ

Freestyle Ponies (LM), 7. 10. 2007, (4 tekmovalci): 1. Mateja Šegregur, Sunrise, (SLO), 64,417 % 2. Astrid Schwarz, Sympathico, (AUT), 63,750 % 3. Irena Kogovšek, Masserati, (SLO), 63,167 %

Freestyle Juniors (M), 7. 10. 2007, (4 tekmovalci) : 1. Simona Premrl, 122 Pluto Thais XXIII, (SLO), 69,917 % 2. Monika Meden, Francesco Dino, (SLO), 66,417 % 3. Silvia Benzan, Ramina, (I), 63,667 %

Freestyle Young Riders (D), 7. 10. 2007, (5 tekmovalcev): 1. Marcel Schoenmakers, Charisma 16, (AUT), 70,500 % 2.Elena Trius, Waterloo 180, (I), 67,750 % 3.Silvia Benzan, Lord Alexander, (I), 64,667 %

odn

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.13.35

AGENCIJA ZA TRŽNE KOMUNIKACIJE

100

odnosi z javnostmi • trženje, marketinške storitve • promocije • branding • oglaševanje • TV, RA, tisk | GENNAIO 2008

numero 0.indd 27

18/02/2008 22.13.36

REPORTAŽE

FEI World Dressage Challenge – Ljubljana, 7. do 9. september 2007

Tekmovanje poteka pod okriljem FEI in je edinstveno zaradi svojega sistema, saj imajo tekmovalci priložnost tekmovati v svoji državi, za končno uvrstitev pa tekmujejo s predstavniki Hrvaške, Madžarske, Rusije, Ukrajine in Kazahstana. Sodniki so tisti, ki se selijo po državah in ocenjujejo tekmovalce. Za večino nastopajočih je to prva priložnost, tekmovati v mednarodni konkurenci.

Pripravila: Tadeja Dolenc in Sibil Slejko Fotografije: Sibil Slejko

28 numero 0.indd 28

Mednarodna sodnica Annette Fransen Iacobaeus in Petra Peterlin med treningom

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.13.53

rganizacijo letošnjega World Dressage Challenge tekmovanja, ki je potekalo od 7. do 9. septembra 2007, je prevzel Konjeniški klub Ljubljana. Tekmovanje je potekalo v pokriti jahalnici Matej, d. o. o. Tekmovanje WDC je namenjeno državam v razvoju. Slovenija skupaj s Hrvaško, Madžarsko, Rusijo, Ukrajino in Kazahstanom spada v skupino 5. Sistem tekmovanja je namenjen tekmovalcem, ki nimajo mednarodnih izkušenj in si jih pridobivajo na ta način. Prvi dan tekmovanja je veterinarska kontrola konj, kjer sodnici in veterinar ocenijo in pregledajo konjevo gibanje in zdravstveno stanje. Ocenjuje se tudi sama predstavitev z namenom, da se jahači naučijo pravilno predstaviti svoje konje na veterinarski kontroli, saj je tekmovanje pod okriljem mednarodne konjeniške organizacije FEI, kjer veljajo le aktualna pravila, ki jih določa FEI. Drugi dan je namenjen tekmovanju v nalogah Prix St.Georges, Challenge A (napredna), Challenge B (začetna) in otroška. Letošnja udeležba tekmovalcev je bila zelo dobra, predvsem v nalogi Challenge B. V vseh kategorijah so bili tekmovalci poleg častnih nagrad nagrajeni tudi s praktičnimi nagradami, ki so jih prispevala različna podjetja. Po končanem tekmovanju je potekalo predavanje s poudarkom na osnovah jahanja, ki jih jahači vse preveč zanemarjamo, in pregled ter komentar videoposnetkov tistih, ki se niso uvrstili na trening, ki je na sporedu tretji dan.

Mednarodna sodnica Malgorzata Hansen s Poljske nazorno prikazuje in razlaga svoji učenki in poslušalcem treninga

Na trening, ki ga vodita sodnici tekmovanja, se lahko uvrsti 16 najboljših s tekmovanja prejšnjega dne, štirje otroci pa imajo pri tem absolutno prednost ne glede na uvrstitev in dosežen odstotek točk.

Annette Fransen Iacobaeus med treningom Simone Premru, poleg katere je njen trener

V najtežji preizkušnji najboljša Simona Premrl, med otroki slavila Urša Rot V nalogi Prix St.Georges je bila med štirimi nastopajočimi absolutno najboljša Simona Premrl s konjem 122 Pluto Thais XXIII. Dosegla sta 66,5 % točk (KK Lipica), svojo nalogo pa sta opravila skoraj brezhibno. Imela sta le nekaj manjših napak pri serijah menjav galopa na štiri in tri korake, vendar je treba poudariti, da je bil to njun prvi nastop v tej kategoriji in si zanj zaslužita vse pohvale. V nalogi Challenge A (napredna) so prav tako nastopili le štirje tekmovalci, vendar so bili med sabo precej izenačeni. Najboljša med njimi je bila Maruša Čotar s kobilo Fermate (60 % točk, KK Ljubljana). V nalogi Challenge B (začetna) je, razveseljivo, nastopilo kar 15 tekmovalcev, ki so pokazali kar nekaj lepih nalog. Tudi tu so bile tekmovalke na vrhu precej izenačene, zmaga pa je pripadla Vanji Babič iz KK Lipica, ki je s svojim konjem Well Done 006 dosegla 63,889 % točk. V nalogi, namenjeni otrokom (12-14 let), so nastopile tri tekmovalke. Najboljša med njimi je bila predstavnica kluba organizatorja Urša Rot s kobilo Vinnie. Dosegli sta 63,2 % točk. Slovenska ekipa je s temi rezultati, upoštevajo se rezultati zmagovalcev, dosegla 193,589 točk.

tudi najtežjih dresurnim nalogam. Glede na sorazmerno dobre rezultate tekmovalcev lahko upamo tudi na zadovoljivo uvrstitev. Ko bodo znani rezultati iz ostalih držav (skupina 5), bo FEI objavil celotno listo uvrstitev.

Sodnici zadovoljni z videnim

Mednarodna sodnica Malgorzata Hansen s Poljske

Tekmovanje sta sodili Malgorzata Hansen s Poljske in Annette Fransen Iacobaeus s Švedske. Kljub temu, da sta se na treningih ves čas vračali na osnove jahanja, jahačem sta popravljali sedišče, pravilno delovanje dejstev na konja …, sta bili zadovoljni z napredkom, ki sta ga dosegli pri večini jahačev – kolikor je pač napredek mogoč na enem treningu. Žal je treningu prisostvovalo malo trenerjev. Prav bi bilo, da bi jih bilo več, saj je izobraževanje namenjeno vsem. Prav tako upajmo, da se bo treninga naslednjič udeležilo tudi več otrok. Mladim tekmovalcem moramo nuditi kakovostno izobraževanje – le tako bodo nekoč kos

Mednarodna sodnica Annette Fransen Iacobaeus s Švedske

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 29

29 18/02/2008 22.14.18

REPORTAŽE

DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENIJE 2007

Ponovno državni prvak

30 numero 0.indd 30

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.14.28

Na posestvu na Venišah je od 12. do 15. avgusta 2007 potekalo Državno prvenstvo Slovenije. Opaziti je bilo večjo medijsko pozornost, že večji plakati po vsej Sloveniji pa so opozarjali na prihajajočo prireditev, ki jo je kasneje prenašala tudi nacionalna televizija. Pripremila: Špela Černe Fotografije: Sibil Slejko

Državni prvak Luka Založnik in Ganzer Kerl, suverena zmaga brez podrte zapreke na prvenstvu

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 31

31 18/02/2008 22.14.37

Mladinska državna prvakinja Hana Bajrovič in kastrat Sportina-Cooper 032

REPORTAŽE

Eden izmed favoritov v mladinski konkurenci, Jan Vehar, je imel izredno smolo. V zadnji tekmi je padel tik pred ciljem, nato uspel ujeti konja in preiti ciljno linijo, vendar je zaradi velike prekoračitve izgubil dobro uvrstitev. Ostaja pa uspeh iz ekipne tekme, ko sta z Žigo Ovnom za KK Ježa pri Ježu osvojila srebro

Ekipno sta zlato osvojila Luka Založnik in Hana Travner za KK Lesce - Bled

32 numero 0.indd 32

rganizacija državnega prvenstva na ranču Burger na Venišah je bila zaupana KK Ganymed Žalec in KK Lesce Bled ob pomoči Konjeniške zveze Slovenije. Prireditelji so prizorišče pripravili bolje, kot prejšnja leta. Negodovanja glede neprimernosti tekmovališč, posebej pri parkurjih najvišjih kategorij, tokrat ni bilo. Prav tako so bili tokrat navdušeni tudi gledalci, ki so napete tekme opazovali na slikovito opremljenem prizorišču. Prvi tekmovalni dan, v nedeljo, se je pričel z dodatno odprtimi tekmami za amaterski pokal (kategorije L), ki so imele tudi dokaj visok denarni sklad, predvsem finale tretji dan, kjer je zmagala Jana Vašek z Eskado, pred Heleno Plahuta s Tosko in Vidom Lutmanom z Magritte T. Sledila je prva tekma za prvenstvo in sicer za mladince v kategoriji Ma, tekma na čas po tabeli C. Povedel je Jan Vehar s Carismo D 000, pred Hano Bajrovič na SportiniCooperju 032 in Nastjo Udovč na Racel. Naslednja je bila še tekma v članski konkurenci na nivoju S*, kjer je povedel Luka Založnik z Ganzer Kerlom, pred Ireno Drobnič s Calimero in Robijem Skazo na Flyerju. V ponedeljek so se nadaljevale tekme za prvenstvo in sicer ekipna tekmovanja. Najprej so bili na vrsti mladinci, ki so jahali dva parkurja na višini 130 cm, kjer sta se najbolje odrezala člana KK Lesce - Bled Hana Bajrovič in Andrej Pavlovič ter tako za svoj klub osvojila ekipno zlato. Na drugem mestu sta za KK Ježa pri Ježu srebro osvojila Jan Vehar in Žiga Oven, tretje mesto pa je pripadlo KK Ganymed Žalec v sestavi treh jahačic, Nastje Udovč, Lane Tanko in Jerce Štular. V članski tekmi za ekipe sta zlato prav tako osvojila člana KK Lesce - Bled Luka Založnik in Hana Travner, srebro je pripadlo KK Ganymed Žalec v sestavi treh jahačev, Primoža Riflja, Boruta Knapiča ter Gašperja Kolarja, tretja pa sta bila predstavnika KK Piramida Tomaž in Maja Laufer. Tretji tekmovalni dan je bil prost za konje in tekmovalce, ki so tekmovali v mladinski in članski konkurenci, začel pa se

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.15.08

je s prvo tekmo za mlajše mladince. Le-ti tekmujejo na dveh tekmah kategorije A2. Na prvi tekmi je povedel, edini brez kazenskih točk, Tadej Skaza s Cantusom Z, pred Karin Krapež s Controjem in Julijanom Panteličem na konju Slovenijales Faith in Natura. Naslednji dan je v finalni tekmi Tadej Skaza, prav tako edini, odjahal brez napake in si prislužil zlato med mlajšimi mladinci. Druga v finalni tekmi je bila Špela Semolič na Cadanse Z pred tretjo Karin Krapež. Zaradi izenačenja na drugem mestu so se v baražu pomerili trije tekmovalci. Drugo mesto si je priborila Iva Magašič na Casperju, pred tretjeuvrščeno Karin Krapež na Controju.

Srebro med člani ekipno je osvojila ekipa soorganizatorja tekme KK Ganymed Žalec, v sestavi Borut Knapič (Paloma S - Triglav DZU), Gašper Kolar (Adeline) in Primož Rifelj (Peter)

Mladinska državna prvakinja Hana Bajrovič in kastrat SportinaCooper 032

Robi Skaza, viceprvak med člani, pred zadnjo preizkušnjo

Najboljši mladinci v preskakovanju zaprek prejšnje sezone

Državni prvak

Od leve proti desni: Bogomir Vnučec, ?, Lojze Peterle.

Na vsako podelitev so podeljevalce nagrad pripeljali s frizicama v beli vpregi iz hleva Burger

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 33

33 18/02/2008 22.16.08

REPORTAŽE

Lojze Peterle, podeljevalec častne nagrade zmagovalcu prvenstva, v času državnega prvenstva predsedniški kandidat

oleg že omenjene tekme za amaterski pokal je bila še tekma glavnega pokrovitelja Hyundaja, tekma kategorije 130 cm, s privlačnim denarnim skladom 1.350 €, ki se ga je najbolj razveselil prvoin drugouvrščeni Primož Rifelj na Rolling Stonu in Dorini la Reini, pred tretjeuvrščenim Andrejem Kučerjem na Lesotu. Zadnji tekmovalni dan, ko je šlo ‘zares’, je bila sreda, sicer tudi dela prost dan, zato je bilo kar veliko obiskovalcev, predvsem pa so jih pritegnile finalne tekme za mladince in člane. Finalna tekma za mladince je bila na višini 135 cm. Edina je brez podrte zapreke in le z eno kazensko točko za prekoračitev parkur zaključila Hana Bajrovič, na drugem mestu je z eno podrto zapreko končala Jerca Štular na konju Le Fou in na tretjem z dvema podrtima zaprekama Iris Otorepec na Lotosu. Eden favoritov tekme Jan Vehar je imel izredno smolo, saj je parkur prejahal brez napake. Postal bi prvak in navdušena množica mu je namenila aplavz, ki pa je splašil konja in jahača vrgel iz ravnotežja, da je padel tik pred ciljem. Po pravilih, veljavnih za prvenstva in šampionate, lahko ob prvem padcu jahač, ki

Poljub sozmagovalcu Legendarni padec: Una seria di piccole foto con sotto scritto: Legendarni padec ‘v stilu Spydermana’, sicer uspešne in talentirane mlade jahačice; na srečo se je ta nerodna nesreča končala brez poškodb

34 numero 0.indd 34

Hana Travner in Classic Cayan sta bila v končni razvrstitvi na tretjem mestu kljub odlično odjahanemu finalu brez napake

Najboljši mlajši mladinci v letu 2007; od leve proti desni: državni prvak Tadej Skaza, drugouvrščena Špela Semolič in tretja Karin Krapež

Srebro med člani ekipno je osvojila ekipa soorganizatorja tekme KK Ganymed Žalec, v sestavi Borut Knapič (Paloma S - Triglav DZU), Gašper Kolar (Adeline) in Primož Rifelj (Peter)

pravočasno ujame konja, nadaljuje s tekmo. Janu je sicer uspelo ujeti konja in preiti ciljno črto, vendar je zaradi velike prekoračitve časa tekmo končal šele na predzadnjem mestu, na prvenstvu pa je v končni razvrstitvi zdrsnil na šesto mesto. Prvo mesto si je tako zaslužila Hana Bajrovič, drugi je bil njen klubski kolega Andrej Pavlovič, ki se mu je izposoja konja Lakaja, ki ga je jahal na prvenstvu, zelo obrestovala, tretja pa je bila Mirjam Vesenjak na kobili Spotfire. Najbolj zanimiv parkur višine 150 cm je bil kot zadnja preizkušnja za prvenstvo v članski konkurenci. Pričakovano ga je brez kazenske točke odjahal Luka Založnik in osvojil prvo mesto na tekmi ter ponovno zmago na državnem prvenstvu. Kot že v preteklem letu mu jo je prinesel 13letni hanoverec Ganzer Kerl. Brez napake je odjahala še Hana Travner na Classic Cayanu, tretji na tekmi pa je bil Robi Skaza. V končni razvrstitvi pa sta bila Robi Skaza na drugem in Hana Travner na tretjem mestu.

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.16.55

Kobilarna Schloss Hallegg Veterinarska klinika Dr. Erdmann Hallegger Strasse 67 A – 9201 Krumpendorf

Tel.: +43(0)4229-3101 Mobil: +43(0)664-2051300 e-mail: erdmann@aon.at www.tierklinik-erdmann.at

o. Canrus – Landgraf I roj. 1994, holštajnec sivec, na vihru 180 cm

o. Donnerwind – Mephistopheles roj.. 1996, Rheinländer temni rjavec, na vihru 171 cm

o. Königstein – Herzzauber roj. 2002, trakenec temni rjavec, na vihru 170 cm

o. Warkant – Eiger I roj. 1989, hanoveranec vranec, na vihru 169 cm

o. Belluno – Diktant roj. 1991, avstr. topl. p. rjavec, na vihru 170 cm

numero 0.indd 35

o. Caprimond – Renoir roj. 1997, avstr. topl.p. temni rjavec, na vihru 168 cm

o. Espri – Akzent II roj. 1993, hanoveranec lisjak, na vihru 168 cm

18/02/2008 22.17.16

REPORTAŽE

Državno prvenstvo za člane in finale Pokala Slovenije v dresurnem jahanju, Lipica 27. do 28. oktober 2007

Lipiški jahači

bojkotirali državno prvenstvo

Edini tekmovalec in državni prvak Pavel Štemberger s svojim konjem Robinson 45

Organizacijo državnega prvenstva za člane v dresurnem jahanju je že po tradiciji prevzel KK Lipica. Tokrat so tekmovanje združili tudi s finalom Pokala v dresurnem jahanju za mladince in člane. Udeležba članov na državnem prvenstvu je bila žal izredno nizka. Letos so se člani strokovnega sveta za dresuro odločili za A in B državno prvenstvo, torej smo dobili absolutnega A državnega prvaka in B tolažilnega državnega prvaka. Lipiški jahači so bojkotirali udeležbo na državnem prvenstvu, kot smo izvedeli iz neuradnih virov, zaradi premajhne medijske pozornosti. Pripravila: Tadeja Dolenc | Fotografije: Sibil Slejko 36 numero 0.indd 36

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.17.22

vodnevno tekmovanje je potekalo v pokriti jahalnici Kobilarne Lipica. 27. oktobra 2007 so tekmovalci nastopali v obveznih nalogah, naslednji dan, 28. oktobra 2007, pa v prostih programih z glasbo. Za naslov absolutnega državnega prvaka sta štela nastopa v nalogi Grand Prix in v nalogi Grand Prix prosti program z glasbo, za naslov tolažilnega državnega prvaka pa v nalogi Prix St. Georges. Za finale Pokala Slovenije za mladince so štele naloge A9, LM8 in M8 ter naslednji dan prosti program z glasbo težavnosti naloge prejšnjega dne. Za finale Pokala Slovenije za člane pa so štele naloge LM8, M8 in Prix St.Georges in prav tako naslednji dan prosti program z glasbo naloge prejšnjega dne. Tako smo na tem tekmovalnem turnirju v Lipici podelili kar nekaj odličij.

Absolutni državni prvak Pavel Štemberger V nalogi Grand Prix in Grand Prix prosti program z glasbo je nastopal le en tekmovalec in zaradi pravil, ki jih določa strokovni svet za dresuro, je državno prvenstvo regularno kljub le enemu nastopu. Na tekmovanje se je prijavil le predstavnik KK Lipica Pavel Štemberger in s svojim konjem Robinson 45 dobro opravil nalogo. Dosegel je 66 % točk in s tem postal absolutni državni prvak v dresurnem jahanju za leto 2007. Novost na lanskem prvenstvu je tolažilno državno prvenstvo, ki je potekalo v nalogi Prix St. Georges. Najboljša v tej nalogi je bila Petra Peterlin s konjem Fair Play iz KK Gibanje. Dosegla sta 61,917 % točk, drugo mesto je osvojila Tadeja Dolenc s kobilo Fru Fru. Dosegli sta 61,583 % točk. Tretje mesto sta si prislužila Irena Kogovšek in njen Sokol, ki sta dosegla 58 % točk. Obe tekmovalki

prihajata iz KK Ljubljana. Vsi prisotni so se spraševali o smiselnosti tovrstnega državnega prvenstva, tako da bi bilo treba razmisliti o logičnih spremembah. In le upamo lahko, da bo v letu 2008 večja udeležba jahačev in bo tekmovanje dobilo svoj smisel. Kakor koli že, naslovi za leto 2007 so podeljeni in najboljšim lahko čestitamo za uspeh.

Pavel Štemberger in Robinson 45

Pokal Slovenije Simoni Premrl in Petri Peterlin V mladinski konkurenci je po pričakovanjih slavila Simona Premrl s konjem 122 Pluto Thais XXIII. Dosegla sta 67,455 % točk in Simona je s tem naslovom okronala svojo letošnjo tekmovalno sezono. Drugo mesto je osvojila Monika Meden s konjem Francesco Dino. Dosegla sta 66,042 % točk, tretje mesto pa je pripadlo Nastji Vrčkovnik s konjem Apache. Dosegla sta 63,750 % točk. Vse tri mladinke so predstavnice KK Lipica. V članski konkurenci je bila najboljša Petra Peterlin s konjem Fair Play iz KK Gibanje. Dosegla sta 63,792 % točk, tesno za njo pa se je na drugo mesto uvrstila Tadeja Dolenc s kobilo Fru Fru iz KK Ljubljana. Dosegli sta 63,458 % točk. Tretje mesto je osvojila Nataša Gorišek s konjem Woddy Allen iz KK Gibanje, Simona Premrl s ki sta dosegla 60,875 % točk. konjem 122 Pluto Tekmovanje v Lipici so sodile Alenka Fetih, ThaisAjda XXIII. Kalan in mednarodna sodnica iz Avstrije Victoire Mandl. Tekmovalna sezona 2007 v dresurnem jahanju je bila tako končana. Upajmo, da bo v letu 2008 več kakovostnih in dobro organiziranih tekmovanj in navsezadnje, da bo državno prvenstvo bolj uspešno, vsaj v smislu udeležbe.

Petra Peterlin s konjem Fair Play

Simona Premrl s konjem 122 Pluto Thais XXIII

Drugouvrščena Monika Meden s konjem Francesco Dino, pokalna zmagovalka Simona Premrl s konjem 122 Pluto Thais XXIII in tretjeuvrščena Nastji Vrčkovnik s konjem Apache

Tadeja Dolenc, drugouvrščena na tolažilnem državnem prvenstvu, in zmagovalka Petra Peterlin

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 37

37 18/02/2008 22.18.05

REPORTAŽE

Državno prvenstvo Radomlje, 22. do 23. september 2007, in 13. do 14. oktober 2007

ržavno prvenstvo v dresuri za mlajše mladince in mladince Pripravili: Tadeja Dolenc in Sibil Slejko Fotografije: Sibil Slejko

Konjeniški klub Ježa pri Ježu je Državno prvenstvo v dresurnem jahanju za mlajše mladince in mladince organiziral na svojem posestvu v Radomljah. Ker so razpisali tudi naloge višjih kategorij, je bila udeležba tekmovalcev osupljiva, v dveh tekmovalnih vikendih so v različnih kategorijah zabeležili kar 152 nastopov. 38 numero 0.indd 38

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.18.19

soboto, 22. septembra 2007, so bila razpisana tekmovanja v kategoriji A, na sporedu pa so bile tri naloge tega nivoja. Vsa tekmovanja so bila odprta za vse tekmovalce. V nalogi A7, ki je štela tudi za ekipno prvenstvo mlajših mladincev, je skupaj nastopilo 18 tekmovalcev. Najboljši med njimi je bil izkušeni tekmovalec iz KK Gibanje Evgen Bubnič, ki je nastopal s svojim izvrstnim petletnim konjem Donnerwelt in z rezultatom 66,133 % točk zmagal z veliko prednostjo. V nalogi A8 smo videli 11 nastopov, zmagala pa je predstavnica KK Ljubljana Karmen Belič s kobilo A-Donatello. Dosegli sta 62,043 % točk. Naloga je štela za posamično prvenstvo mlajših mladincev. V nalogi A9 je nastopalo 17 tekmovalcev, zmago si je prislužila gostiteljica tekmovanja, prav tako izkušena tekmovalka, Neža Šarc s konjem Exy expert. Dosegla sta 64,301 % točk. Posebno nagrado za najboljšega mladega konja v tej nalogi sta si prislužila Petra Peterlin in Bonito.

Mladinsko ekipno zlato ekipi Lipice V soboto, 13. oktobra 2007, sta bili razpisani tekmovanji kategorije A. V prijateljski tekmi naloge A7 je nastopilo 13 tekmovalcev. Zmagala je Hana Škrbinc s kobilo Maruschka 52 iz KK Ljubljana. V nalogi A9 pa je nastopalo kar 30 tekmovalcev, naloga pa je štela tudi za ekipno prvenstvo mladincev. V tej nalogi je zmagala Simona Premrl s konjem 122 Pluto Thais XXIII iz KK Lipica. S klubsko kolegico Moniko Meden, ki je jahala lipicanskega žrebca 274 Favory Steaka XX, pa sta po pričakovanju osvojili ekipno zlato za mladince. Srebrno kolajno si je prislužila ekipa KK Ljubljana, ki so jo zastopale Hana Škrbinc z Maruschko 52, Rebeka Grabar s Quantom in Maja Jeremič z Ajkom. Bron pa je pripadal ekipi KK Ježa Pri Ježu. Ekipo sta sestavljali Liza Nagode s konjem Noah in Maja Pertout na Liberu.

Državna prvakinja pri mlajših mladincih Karmen Belič Karmen Belič je s svojim nastopom premagala vso konkurenco, tudi tiste bolj izkušene tekmovalce. S svojo kobilo A-Donatello sta nalogo opravili zelo dobro in Karmen je še zadnjič v konkurenci mlajših mladincev osvojila lovoriko državne prvakinje. Karmen bo prihodnje leto nastopala med mladinci in upajmo, da bo tudi tam dosegala dobre rezultate. Drugo mesto in srebrna kolajna je pripadla Urši Rot s kobilo Vinnie, bron pa sta si prislužili Kristina Žagar in njena kobila Verona 9. Vse tekmovalke so predstavnice KK Ljubljana.

Ekipno zlato Urši in Kristini

Državna prvakinja pri mladincih Simona Premrl Predstavnica KK Lipica Simona Premrl s konjem 122 Pluto Thais XXIII je dosegla 68,667 % točk Karmen Belič je s svojo kobilo A-Donatello še zadnjič v konkurenci mlajših mladincev osvojila lovoriko državne prvakinje Najboljše mlajše mladinke v dresurnem jahanju v prejšnji sezoni: Urša Rot, Karmen Belič in Kristina Žagar Najboljše mladinke v dresurnem jahanju v Sloveniji: Monika Meden, Simona Premrl in Nastja Vrčkovnik Monika Meden s konjem 274 Favory Steaka XX Nastja Vrčkovnik s konjem Apache

V ekipnem prvenstvu mlajših mladincev so nastopale tri ekipe, vse iz KK Ljubljana. Zmagovalno ekipo sta sestavljali tekmovalki Urša Rot in Kristina Žagar, zbrali sta 927 točk, in tako imeli 74 točk naskoka pred drugouvrščeno srebrno ekipo, Saro Šinko in Evo Škufca. Ekipni bron sta si prislužila Domen Čevka in Živa Jahr.

V najtežji preizkušnji dneva najboljši Tadeja Dolenc in Fru Fru V nedeljo, 23. septembra 2007, so bile razpisane štiri različne naloge. V nalogi LM7 je nastopalo 11 tekmovalcev. Prvo mesto je osvojila Tanja Belič s konjem Lucky One. Dosegla sta 62,583 % točk, Lucky One pa je bil ob koncu tekmovanja nagrajen še s posebno nagrado za najboljšega mladega konja v tej nalogi. V nalogi LM9 smo videli 9 nastopov. Najboljša sta bila Irena Kogovšek in njen Masserati, ki sta dosegla 62,333 % točk. V nalogi M7 je z rezultatom 65,048 % točk prvo mesto osvojila Maruša Čotar s kobilo Fermate. V tej nalogi je nastopalo le pet tekmovalcev, prav toliko jih je bilo tudi v nalogi Prix St.Georges, kjer je zmagala Tadeja Dolenc s svojo kobilo Fru Fru. Dosegli sta 63,250 % točk. To je bil tudi prvi nastop osemletne kobile Fru Fru v kategoriji S. Vse zmagovalke nedeljskih preizkušenj so članice KK Ljubljana.

Kristina Žagar in njena kobila Verona 9 Simona Premrl in Kristina Žagar Urši Rot s kobilo Vinnie

V nedeljo, 14. oktobra 2007, so bila razpisana štiri različna tekmovanja. V nalogi LM7 je med desetimi nastopajočimi zmagala predstavnica KK Ljubljana Barbara Resman Pečenko na konju Tango. V nalogi M7 je bila najboljša Petra Tratar s kobilo Nightlife (KK Ljubljana). To je bil tudi njun prvi nastop v kategorij M. V nalogi Prix St.Georges je zmagala Nataša Gorišek s konjem Woody Allen 40 iz KK Gibanje. Najpomembnejše tekmovanje dneva je bilo zagotovo v nalogi LM9, ki je štelo za individualno prvenstvo za mladince. Nastopilo je trinajst tekmovalcev, prepričljivo pa je zmagala predstavnica KK Lipica Simona Premrl s konjem 122 Pluto Thais XXIII. Dosegla sta 68,667 % točk. Simona je tako poleg ekipnega zlata osvojila tudi individualno zlato kolajno za naslov mladinske državne prvakinje v dresurnem jahanju. Srebrno kolajno je osvojila Nastja Vrčkovnik s konjem Apache, bronasto pa Monika Meden s konjem 274 Favory Steaka XX. Tako so vse tri predstavnice KK Lipica osvojile najvišja odličja. Topla jesenska vikenda sta privabila veliko tekmovalcev. Člani konjeniškega kluba Ježa pri Ježu so se izkazali in organizirali še eno dobro izpeljano tekmovanje. Tekmovalci bi si na tovrstnih tekmovanjih želeli le malce več udobja, kot je na primer nastanitev konj v boksih, vendar je zaradi pomanjkanja zmogljivosti v Radomljah to neizvedljivo. V lanski sezoni je bilo sicer pomanjkanje organiziranih tekmovanj v dresurnem jahanju, zato smo kljub vsemu veseli, da je KK Ježa pri Ježu organiziral državno prvenstvo za mlajše mladince in mladince ter s tem tudi ostalim tekmovalcem ponudil še nekaj tekmovanj. Je pa razveseljujoče dejstvo, da je zanimanje jahačev za dresurno jahanje vedno večje. Tekmo so sodile sodnice Ajda Kalan, Dora Markun, Anica Rojec, gostja iz Avstrije Elfi Rathausky in predsednica sodniškega zbora Alenka Fetih.

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 39

39 18/02/2008 22.19.14

REPORTAŽE

Anton Martin Bauer, največje število prvih mest na turnirju.

TOKRAT SO V MARIBORU, PRVIČ NA NOVEM TEKMOVALIŠČU ARENA POD POHORJEM, POLEG CSI TEKMOVANJA NA UGARJU PRIREDILI ENO NAJVEČJIH LANSKIH TEKMOVANJ V PRESKAKOVANJU ZAPREK PRI NAS. TRIDNEVNO PRIREDITEV NA JAHALIŠČU IZ KREMENČEVEGA PESKA SO ZAZNAMOVALE ZANIMIVE TEKME POD REFLEKTORJI V VEČERNEM ČASU, VELIKO DOMAČIH IN TUJIH TEKMOVALCEV TER POPESTRITVE Z ZABAVNIMI PROGRAMI. Pripravila: Špela Černe | Fotografije: Sibil Slejko 40 numero 0.indd 40

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.19.31

Dieter Köfler, zmagovalec Grand Prix tekme.

acionalna in internacionalna tekmovanja

Pogoji na slikovitem prizorišču Snežni stadion pod ciljno ravnino smučišča in v neposredni bližini hotela Habakuk, enega po slovesu najboljših hotelov v Sloveniji, so bili dobri in tekmovalci se bodo radi vračali na takšen turnir. Število nastopajočih je deloma omejila prostorska stiska pri postavitvi šotorov za bokse, kljub vsemu pa je bilo veliko prijavljenih, kar je pokazalo trajanje vseh tekmovanj, saj so bile tekme razporejene od ranega jutra do poznih večernih ur. Posebnost tekmovanja so bila prav v večernih urah razpisana tekmovanja na prizorišču, osvetljenem z močnimi reflektorji, ki so pomenila predvsem razbremenitev konj pred poletno vročino. Domači tekmovalci so lahko tekmovali tako po nacionalnih kot mednarodnih določilih, pri slednjih je bil nagradni sklad kar 20.510 €. Prva nagrada na najtežji tekmi Grand Prix 150 cm je bila 5000 €. Nagrade in dobri tekmovalni pogoji so privabili tudi znana imena iz tujine, med drugim avstrijska tekmovalca Dietra Köflerja in Antona Martina Bauerja, ki sta tekme popestrila z lepimi in hitrimi nastopi. Prvi je bil tudi zmagovalec Grand Prixa, slednji kot favorit sicer ni dosegel dobre uvrstitve na finalni tekmi, je pa zato tudi kar s po tremi konji dosegal najvišje uvrstitve v kvalifikacijah in ostalih tekmah najvišjih kategorij.

dlični uspehi tekmovalcev organizatorjev turnirja – Maja in Tomaž Laufer Prvi dan se je začel s tekmami nižjih kategorij, amaterskim pokalom, tekma Ma pa je potekala že pod lučmi. Odlično je začel Anton Martin Bauer, saj je zmagal na kobili Conchita, s konjema Corianus in Castello pa je bil še na tretjem in četrtem mestu. Na drugem mestu je to močno vodstvo prekinil Aleš Pevec na Aberglaubu S, desetletnem kastratu slovenske toplokrvne pasme. Sledile so prve kvalifikacije za Grand Prix, tekma kategorije

Maja Laufer se je odlično ujela s kobilo Quintano G, ki smo je bili prej vajeni z bratom Tomijem v sedlu, Maja pa se letos z njo pripravlja na še nekaj pomembnejših turnirjev v Sloveniji in tujini.

Tekme so potekale tudi zvečer pod reflektorji.

Kljub ustopnini so bile tribune polne.

S*. Zmagovalec tekme je bil ponovno Anton Martin Bauer na konju Corato, na drugem mestu je v veliko veselje domače publike slavila Maja Laufer na kobili Quintana G, tretja pa je bila Italijanka Rebecca Bianchi na konju Nairobi des Zones. Drugi dan, v soboto, so potekala tekmovanja za stilno oceno mladih konj, med katerimi je za 4-letnike z oceno 7,7 slavila domača tekmovalka Sabina Rajh s holštajnsko kobilo Lintea Tequila (Campbell x Corrado II), med 5-letniki je z oceno 8 zmago s prvega letošnjega ocenjevanja v Bistri ponovil Luka Založnik z žrebcem slovenske toplokrvne pasme L’Amour (Landherr x Cordano), za 6-letne konje pa je najvišjo oceno 8,2 dosegel tekmovalec Josef Wild s Slovaške na žrebcu Caratu. Tekma kategorije Ma je ponovno postregla z zmago Antona Martina Bauerja s Conchito. Tekma je štela tudi za pokal za mladince, med katerimi je bila najboljša Mirjam Vesenjak na kobili Spotfire, sicer na odličnem petem mestu v številčni tekmi kar med 67 tekmovalci. Naslednja tekma kategorije S* je štela kot druga kvalifikacija za Grand Prix in je zopet pripadla Antonu Martinu Bauerju s Corianusom, tekma pa je štela tudi za članski pokal, v katerem je bila na petem mestu najboljša, tako kot v mladinski konkurenci, Živa Šefman s Cornettom. Zadnji tekmovalni dan je v tekmi Mb, v finalu male ture, kot edina brez kazenskih točk tudi v baražu, povedla Rebecca Bianchi na konju Ocord, pred madžarskim tekmovalcem Andreasom Kövy na Estelli in Primožem Rifljem na Dorini la Reini.

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 41

41 18/02/2008 22.20.21

Tomaž Laufer in Acapulco, lep uspeh sta dosegla z drugim mestom na tekmi Grand Prix.

REPORTAŽE

Sledili so zabavni program, tekme med kočijo in vozili BMW, pa predstave madžarskih čikošev ter visoke šole jahanja z lipicancem na vajetih lipiškega jahača Alojza Laha. Nato pa je bila množica gledalcev že ogreta za najbolj pričakovano tekmo turnirja, Grand Prix Maribor, višine 150 cm. Zahteven parkur je že v zgodnjih štartnih številkah brez napake zaključil Dieter Köfler na Donni Belli. Sledili so ostali tekmovalci, vendar ker ni bilo več ‘nule’, so bili gledalci prikrajšani za vedno razburljivi baraž za prva mesta. Zmago je torej odnesel Dieter Köfler v Avstrijo, na drugem mestu pa je kot najhitrejši med tekmovalci z eno podrto zapreko zaključil Tomaž Laufer na osemletnem holštajncu Acapulcu in s tem uspehom ponovno prinesel veliko veselje v domači tabor. Na tretje mesto se je uvrstil slovaški jahač Marian Štangel na Cabanu.

Pobudnik in glavni organizator tekme Tomaž Laufer o motivih, organizaciji, pokroviteljih, izbiri lokacije ter načrtih za prihodnost: Tomaž Laufer: „Ideja o organizaciji takšne prireditve pod Pohorjem je moja in je prisotna že nekaj let. Dvakrat smo organizirali eksibicijski turnir v ciljni areni Snežnega stadiona. Obakrat je bil dosežen rekord Slovenije v skoku v višino. Septembra 1995 je Maja Novak na Gitanu preskočila 201 cm in tako porušila več kot 20 let star rekord. V letu 2004 pa sta novi rekord Slovenije na 204 cm postavila Luka Založnik s konjem Topasom in Sabina Rajh s kobilo

Med 4 letniki z oceno 7,7 slavila domača tekmovalka Sabina Rajh s holštajnsko kobilo Lintea Tequila (Campbell x Corrado II).

Na showu tudi Alojz Lah s lipicanskim žrebcem je predstavil elemente visoke šole.

Med tekmami je bil pester show program s tekmoanjem med upregami in avtomobili.

Mirjam Vesenjak.

Coronado. Na obeh prireditvah se je zbralo več tisoč gledalcev. Vendar je ciljna arena Snežnega stadiona pod Pohorjem premajhna za izvedbo mednarodnega turnirja, zato smo dogajanje preselili na parkirni prostor pod hotelom Arena. Idejo o organizaciji takšne prireditve sem predstavil Bojanu Geriču, direktorju turizma v Športnem centru Pohorje, ki jo je podprl. Ker je organizacija takšne prireditve velik finančni in logistični zalogaj, sem se povezal z nekdanjim uspešnim jahačem Gregorjem Jezom, sedaj direktorjem Hit Stars Mond casinoja v Šentilju, in Rokom Vadnjalom, ki vodi Jahalni klub Maribor. Ko sta podprla izziv, so stvari stekle. Turnir smo načrtovali podobno, kot jih v tujini, ko takšne prireditve prirejajo na večnamenskih objektih ali atraktivnih lokacijah, recimo v Monte Carlu v marini, ali v Canesu ob promenadi. To pomeni, da je treba vse zgraditi tik pred turnirjem in po turnirju spet vse vrniti v prejšnje stanje. Res je, da smo del tekmovalne arene testirali že od aprila dalje, kjer smo dvakrat imeli trening z Gerfriedom Puckom, in podlaga se je odlično obnesla. Glavni problem z zagotovitvijo izredno kakovostne podlage je bil torej rešen. Zakaj ta lokacija, če zahteva toliko priprav? Prvi in edini razlog je kakovost celotnega turnirja. V neposredni bližini sta dva hotela, Arena in Habakuk, ter še nekaj manjših hotelov, ki so zagotovili namestitev po željah vseh sodelujočih. Gostinska ponudba je raznovrstna, za vse okuse. Želeli smo organizirati prireditev, ki ne bo samo sama sebi namen in je ne bodo gledali samo jahači in tisti, ki jih spremljajo, ampak smo želeli privabiti gledalce, ki tega športa ne poznajo tako dobro. Če ocenjujemo obisk in zanimanje ljudi, potem smo gotovo uspeli. Gledalcem smo konjeniški šport predstavili kot nepozabno doživetje in drugo leto bodo

Aleš pevec.

zagotovo spet prišli. Predstavil se je tudi novi predsednik Konjeniške zveze Slovenije Bogomir Vnučec, ki je bil še posebej navdušen nad tekmovanjem vpreg in mogoče ga bomo v prihodnje videli tekmovati z dvo- ali celo štirivprego. Glavni pokrovitelj je bil Hit Stars, ki je poskrbel za javno predstavitev svojega Mond casinoja, ki ga je odprl v Šentilju. Turnir je uspel v vseh pogledih, za kar smo dobili pohvale tako jahačev, spremljevalcev gledalcev, medijev kot pokroviteljev, zato smo v letu 2008 v koledar Mednarodne konjeniške zveze FEI vpisali tekmovanje za svetovni pokal od 29. do 31. avgusta.“

Med tekmami je bil pester show program s tekmoanjem med upregami in avtomobili.

Živa Šefman in Corneto.

Med 5 letniki je zmago iz prvega letošnjega ocenjevanja v Bistri ponovil Luka Založnik z žrebcem slovenske toplokrvne pasme L’Amour (Landherr x Cordano).

42 numero 0.indd 42

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.21.32

R E F R E S H

Y O U R

VISUAL COMMUNICATION AGENCY

numero 0.indd 43

C O R P O R A T E

GORIZIA , ITALY

I D E N T I T Y

+39 0481 300 68

WWW.PUNKTONE.IT

18/02/2008 22.21.52

NAŠ LIPICANEC

Tradicionalna prireditev

nevi kobilarne lipica in dan odprtih vrat 2007 Kot vsako leto so tudi lani v jesenskem času, sicer malo kasneje kot leto prej, potekali tradicionalni dnevi Kobilarne Lipica, ki so se zaključili z dnevom odprtih vrat v nedeljo, 7. oktobra. Pripravila: Sibil Slejko Fotografije: Sibil Slejko

Iz kobilarne Szilvasvarad na Madžarskem sta v prelepih kostumih nastopila Edith Koppel in Erno Kovacs.

Defile vseh nastpajočih kočij na lipiškem hipodromu.

Lanski, že enajsti dnevi Kobilarne Lipica, so bili dobro obiskani, kar kaže na veselje do obiska kobilarne in ljubezen Slovencev do teh plemenitih konj. Mislim, da bi lahko to naklonjenost, vsem v prid, bolje izkoristili in ponudili še veliko več v zvezi s tradicijo kobilarne in njenih lipicanskih konj, saj ljudje obiščejo dneve odprtih vrat predvsem zaradi konj.

100 44 numero 0.indd 44

Kot že več let, so tudi lani v tem času priredili odprto državno prvenstvo v vožnji vpreg. Prvič pa so potekala tekmovanja v vožnji enovpreg in dvovpreg, težje in srednje težke kategorije, vključujoč v najtežji kategoriji dresurno, spretnostno in maratonsko vožnjo. Tekmovanja so se udeležile tudi vprege s Hrvaške, Slovaške in Madžarske. Tekmovalcev je bilo

| FEBRUAR GENNAIO 2008 2008

18/02/2008 22.22.11

Največja atrakcija šola nad zemljo. Na fotografiji Alojz Lah in lipicanski žrebec.

več tujih kot domačih. Prav zaradi tega tudi niso razglasili državnega prvaka. Res bi bila velika škoda, da se tekmovanja v vožnji vpreg v Sloveniji ne bi razvijala, saj imamo v naši deželi za to idealne pogoje, Lipica pa nudi tako dobre možnosti za organizacijo tovrstnih tekmovanj, da nam jih zavidajo še tujci. Mi pa jih ne znamo izkoristiti. Skupni zmagovalec tekmovanja dvovpreg v Lipici 2007 je postal Slovak Miroslav Matuška iz kobilarne Topolcianky z dvema prečudovitima lipicancema, Maestosom X-32 in Conversanom VI-35. Naš najboljši tekmovalec, med drugim tudi glavni koordinator tekmovanja, Mitja Mahorčič, je z dvema šestima mestoma v dresuri in spretnostni vožnji ter desetim mestom v maratonu osvojil skupno deseto mesto. Mitja si zasluži posebne čestitke, saj vsi vemo, kako težko je biti tekmovalec in organizator obenem. Največ ljudi je prišlo v Lipico v nedeljo, ko je potekala osrednja svečana prireditev na lipiškem hipodromu. Program je popestrila udeležba največjih evropskih kobilarn lipicancev iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovaške ter ene največjih zasebnih kobilarn lipicancev iz Nemčije. V uvodnem govoru direktorja Kobilarne Lipica Matjaža Pusta smo izvedeli, da so pridobili izredno napreden računalniški sistem vodenja mednarodnega registra lipicancev in da se lahko pohvalijo z uspešnim predstavljanjem lipicancev in kobilarne po svetu. Na svečani prireditvi se je letos predstavilo kar nekaj mlajših jahačev in vsekakor bodočih velikih talentov za predstavljanje našega lipicanca in samega ugleda lipicanske jahalne šole. Istega dne je namreč Simona Premrl z izjemnim rezultatom zmagala na prvenstvu Alpe-Adria in nato že popoldan nastopila z enako uspešno tekmovalko Moniko Meden v točki ‘pas de deux’. Predstava šole nad zemljo je bila, kot vedno, osrednja atrakcija in lani je ponudila tudi nekaj novih elementov. Zelo privlačna in bogata je bila tudi zadnja točka z defilejem kočij vseh nastopajočih evropskih kobilarn lipicancev. Mogoče je bilo za nekoliko prazne tribune proti koncu krivo to, da je bil program malce dolg ali pa, da so gledalci po 4 urah sedenja na betonskih tribunah postali žejni. Vseeno lahko s ponosom povemo, da se je tisti dan v Lipico pripeljalo na obisk okrog 10.000 obiskovalcev, kar kaže, da je ta kraj Slovencem pri srcu in ravno tako beli lepotci, ki živijo v njem že dobrih 427 let.

Kvadrilija.

Na dan odprtih vrat je lipico obiskalo okrog 8.000 ljudi.

Skupni zmagovalec Slovak Miroslav Matuška iz kobilarne Topolcianky s dvema prečudovitima lipicancema pri premagovanju najtežje vodne ovire.

Mitja Mahorčič v spretnosni vožnji, kjer je zasedel šesto mesto.

| FEBRUAR GENNAIO 2008 2008

numero 0.indd 45

100 45 18/02/2008 22.23.01

PREDSTAVITEV KLUBOV

Pripravila: Špela Černe Fotografije: Sibil Slejko

Eden mlajših klubov pri nas, KK Gibanje, je bil ustanovljen leta 2004 ob odprtju novega centra, ki ima vse potrebno: dobro lokacijo, skrbno premišljeno ureditev s pogoji, ugodnimi tako za konje kot jahače, ter sposobno ekipo ‘sodelujočih’; tako se je pričela pisati nova zgodovina v prenovljenih objektih na posestvu Agroemone.

Ustanovitev kluba Začelo se je z izbiro lokacije nedaleč od Ljubljane in hkrati z lepo okolico, ki omogoča sprostitev v družbi s konji. Obstoječe objekte so prenovili in nastala sta dva sodobno urejena hleva, ki nudita prostor 27 konjem. Za dobro počutje konj so na voljo svetli in zračni boksi, treningi pa so mogoči v vseh vremenskih pogojih, saj imajo tako jahalnico, kot tudi veliko zunanje jahališče z optimalno pripravljeno podlago iz mivke. Konji se lahko

V KK Gibanje ne manjka tekmovalcev tako skakačev kot dresurašev. Od leve proti desni Živa Šefman Vid Lutman, Petra Peterlin, …

Živa šefman, You too in Boris Šefman.

46 numero 0.indd 46

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.23.25

Člani kluba v klubskem prostoru, kjer je prosor za drženje, gledanje videoposnetkov imajo tudi kuhinjo in lep pogled v jahalnico.

sprehajajo tudi v sprehajalni napravi ali v letnih (travnatih) in zimskih izpustih. Na terensko jahanje pa se lahko odpravijo po okoliški naravi. Predvsem všečna je misel, ki je bila njihovo vodilo, in sicer: »Konjeniški center Gibanje je nastal z namenom zagotavljanja optimalnih pogojev za bivanje in vadbo konj. Ustvariti smo želeli prijazno okolje tako za rekreativne ljubitelje konj, kot tudi za tiste, ki bi se želeli s konjeništvom, predvsem z dresuro in preskakovanjem zaprek, ukvarjati tudi tekmovalno.« To se izraža v pogojih, ki jih nudi center. Skrb in premišljenost ter predvsem praktična ureditev centra so odraz razumevanja potreb udeležencev konjeništva in izkušenj. Potrditev navedenega je ponudba

uporabnikom centra. Na voljo jim je ogrevana garderoba s sanitarijami in tušem, klubski prostor, ki omogoča pogled na zunanje jahališče ter na jahališče v pokriti jahalnici, pralnica za jahalno opremo (s pralnim strojem), sedlarna, shramba za krmila in drugo konjsko hrano, 2 pralnici za konje (notranja in zunanja).

Motiv? Živa Šefman Že s šestimi leti je Živa prvič sedla na konja, kasneje, leta 1999, je pričela trenirati pod vodstvom Irene Drobnič, od leta 2004 dalje pa trenira pri Andreju Kučerju. Mlada, nadarjena tekmovalka, je dosegala dobre rezultate. Da bi ji omogočili ustrezne pogoje za trening in nadaljnjo konjeniško kariero, se je porodila

ideja o odprtju lastnega centra, ki je bila s strani njenih staršev ter s strokovno pomočjo Evgena Bubniča ter z vsestransko pomočjo in podporo Agroemone, d. o. o., uresničena v letu 2004. Že s prvo kobilo Melisso je dosegala vidne uvrstitve v mladinski konkurenci: mladinska prvakinja leta 2002 ter 2. in 3. mesto na mladinskem DP (2003 in 2004). S prestopom v člansko konkurenco (2004) je v želji po jahanju visokih parkurjev prišel ‘k hiši’ oldenburžan Cornetto, s katerim dosega zavidljive rezultate. Med drugim se lahko pohvali z 2. mestom na članskem DP 2006, je članska pokalna zmagovalka 2007, skupno 34. mesto ter 22. mesto v posamični razvrstitvi ekipne tekme na EP 2007 za mlade jahače (do 21 let med skupno 81 jahači iz približno 20 držav), uvrstitvijo

Od leve proti desni Živa šefman, Vid Lutman in…

Hlev s lepimi prostornimi boksi.

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 47

47 18/02/2008 22.23.53

Funkcionalna in urejna sedlarna.

Lepo ure

Osnovni podatki

Infrastruktura

št. članov št. boxov št. šolskih konj št. inštruktorjev št. učiteljev št. trenerjev št. hlevarjev trening preskakovanja zaprek trening dresure terensko jahanje trening konj min. starost tečajnikov ob vpisu v jahalno šolo možnost opravljanja izpitov in licenc dostopnost z javnimi prevoznimi sredstvi urnik učnih ur, šole, terena pravila v klubu cena mesečne oskrbe (vključuje: nastanitev konja, kidanje 2x dnevno, krmljenje 3x dnevno (oves, seno), uporaba celotne infrastrukture) dodatna ponudba, druge storitve nastilj

48 numero 0.indd 48

25 27 3 2 0 2 2 (odvisno od števila vhlevljenih konj) √ √ možnost jahanja po lepih terenih v okolici kluba √

hlev boks pokrita jahalnica zunanje jahališče sprehajalna naprava shramba za krmila in drugo konjsko hrano pralnici za konje pralnica za jahalno opremo izpusti sedlarna garderoba, sanitarije, tuš, klubski prostor, kuhinja, pisarna

2 (10 in 17 boksov) 3 x 3,5m 15 x 45 m, podlaga: mivka 40x80m, podlaga: mivka za 6 konj, premer 17 m √ notranja in zunanja √ 5 letnih (travnati), 3 zimski √ √

individualni dogovor Jahač 1 in 2, tekmovalne licence vlak LJ-Kamnik, do Depale vasi urniki različni glede na sezono in interes udeležencev objavljena na oglasni deski in vratih kluba

270 €

Zunanje jahališče velikosti 40x80m s zelodobro peščeno podlago in travnati izpusti.

po dogovoru žaganje

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.24.18

Lepo urejena in ogrevana garderoba.

Individualno hranjenje, lastnik konja pripravi zvečer obroke, oskrbnik ali hlevar pa potem nahrani konja ob določenih urah večkrat na dan.

na GP za mlade jahače v Wiener Neustadtu (2005 in 2007) ter udeležbo v reprezentanci Slovenije na tekmah za Pokal narodov v Bratislavi in Zagrebu (2006) ter v Zagrebu in Atenah (2007).

Sprehajalna naprava za ? konj.

Delovanje kluba V KK Gibanje so dobrodošli začetniki, izkušeni jahači, športniki ter rekreativci. Deluje namreč jahalna šola, ki ima tri kakovostne konje, primerne tako za začetnike, kot zahtevnejše jahače – sposobni so tudi za lažje tekme v dresuri in skakanju. Možno je terensko jahanje. Potekajo še treningi dresure in preskakovanja ovir. Trening dresure je pod vodstvom trenerja Evgena Bubniča, ki je večkratni državni prvak in pokalni zmagovalec v dresuri ter aktivni tekmovalec na mednarodnem Grand Prix nivoju. Je predvsem trener dresurnega jahanja, trenira pa tudi skakanje. Sicer trening skakanja izvaja Andrej Kučer, tudi sam aktivni tekmovalec, bivši državni in pokalni prvak Slovenije ter član slovenske reprezentance. Iz pretekle sezone (2007) se lahko pohvalijo še z naslednjimi dosežki ostalih članov kluba: zmaga Petre

Peterlin na članskem pokalu v dresuri in osvojitev naslova državne prvakinje v B DP za člane v dresuri, zmaga Saše Kebriča na amaterskem pokalu Slovenije letos, 2. mesto sponzorskih ekip (preskakovanje zaprek), poleg še vrste uvrstitev vseh članov v različnih kategorijah nacionalnih tekem, tako v dresuri kot v preskakovanju zaprek. Klub organizira tudi turnir v preskakovanju zaprek in sicer v spomladanskem času, v preteklem letu v soorganizaciji s KK Lastrada in Alešem Pevcem v Šentjurju pri Celju. V letu 2007 so prvič organizirali tudi dresurno tekmo za Pokal Slovenije. Poleg polne oskrbe in vzreje konj ter treninga jahačev nudijo tudi trening konj v smislu šolanja in/ali prevzgoje.

Lepi veliki in čisti boksi. Za nastilj uporabljajo grobo neprašno žaganje.

Več informacij lahko dobite pri KK Gibanje: Naslov Kluba: Konjeniški klub Gibanje, Šturmova 3, 1211 Ljubljana - Šmartno Naslov prostorov Kluba: Depala vas 49, 1230 Domžale Kontakt: Boris Šefman, GSM: 041/ 635 943 Evgen Bubnič, GSM: 041/ 653 800 Spletni naslov: www.kk-gibanje.si

Lipicanec francoske ambasadorke.

Mostiček ki ga je klub naredil, zato da jahači člani kluba lahko hodijo s konji na teren.

Urejena in zelo praktična jahalnica saj ima dostop kar direktno iz hleva.

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 49

49 18/02/2008 22.25.27

DRESURA

Marcel Shoemakers Je mednarodno priznan trener iz Nizozemske, ki trenutno živi in trenira v Avstriji na posestvu dr. Erdmanna. Marcel je v tekmovalni sezoni 2007 s svojim najboljšim žrebcem avstrijske toplokrvne pasme Carisma osvojil kar 19 zmag v nalogah nivoja S. V letošnji sezoni načrtuje več mednarodnih turnirjev, kjer bo nastopal v nalogi Grand Prix z žrebcema Carisma in Koblenz.

Vaje, kot so pleča bočno in stranhodi, se v dresurnih nalogah zahtevajo od nivoja LM naprej, stranhod pa je vaja, ki spremlja dresurne naloge vse do najvišjega nivoja Grand Prix in prav pri izvedbi teh vaj lahko vidimo precej nepravilnosti in napak, ki so posledica nepravilnega treninga, pri čemer bi rad opozoril na nekaj najpogostejših napak, ki se pojavljajo pri izvedbi teh vaj in vam svetoval, kako jih odpravite s pomočjo treninga. Fotografije: Sibil Slejko Za rubriko svetuje Marcel Schoenmakers, nizozemski trener, ki trenutno dela v Celovcu v Avstriji in tekmuje v dreurnem jahanju do Grand Prix nivoja.

Definicija posameznih elementov (pravilnik FEI)

.Pleča bočno. Vaja se izvaja v zbranem kasu. Konj je rahlo, toda enakomerno, previt okrog notranje jahačeve noge ter pri tem ohranja kadenco in kot približno 30 stopinj. Konjeva notranja noga križa in stopa pred konjevo zunanjo prvo nogo; notranja zadnja noga stopa naprej pod konjevo težišče telesa in je na isti stezi kot zunanja prva noga, pri tem pa se zniža notranji kolk. Konj je previt stran od strani v katero se giblje.

.Travers na stezi. Vajo lahko izvajamo v zbranem kasu ali zbranem galopu. Konj je rahlo previt okrog jahačeve notranje noge, vendar je stopnja previtosti višja kot pri pleči bočno. Mora biti enakomeren kot približno 35 stopinj, od spredaj in zadaj se morajo videti štiri steze. Sprednji del telesa ostane na stezi, medtem ko gre zadnji del telesa proti notranjosti. Konjevi zunanji nogi križata in stopata pred notranji nogi. Konj je previt v smer gibanja. Za pravilen začetek traverja mora zadnji del telesa zapustiti stezo, ali, po zaključku vogala ali kroga, zadnji del ne pride več na stezo in ostane zraven. Na koncu traverja, privedemo zadnji del na stezo, ne da bi kontra krivili vrat, kot to storimo po zaključku kroga.

.Travers na diagonali. Vajo lahko izvajamo v zbranem kasu ali zbranem galopu ali, v prostem programu s glasbo, v pasažu. Konj mora biti rahlo previt v smer gibanja in okrog jahačeve notranje noge. Konj mora ohranjati skozi celotno gibanje enakomerno kadenco in ravnotežje. Da bi zagotovili svobodo in okretnost pleč, je zelo pomembno, da ohranimo zamah in predvsem angažiranost zadnje notranje noge. Konjevo telo je skoraj vzporedno s stranico jahališča, prvi del mora biti rahlo pred zadnjim delom. V kasu zunanji nogi križata in stopata pred notranji nogi. V galopu je gibanje izvedeno v serijah galopnih skokov naprej in vstran.

Pleča bočno je med lažjimi vajami stranhodov Med vajami stranhodov je stranhod pleča bočno ena izmed najlažjih vaj za jahanje in je zelo dobra priprava za stranhod. Najpogostejša napaka je, da konj izpade z zadnjo nogo (križa). Pri odpravljanju te napake mora konj sprejeti boljše gibanje naprej in previjanje naj bo malo manjše. Velikokrat pri tej vaji vidimo napako, da konj zvrača glavo; jahač mora biti pri treningu manj močan z zunanjo roko, jaha naj mali krog in poskusi ponovno. V pleča bočno konja nikoli ne silite ali ga ne postavljajte preveč (kot večji od 30 stopinj), sicer izgubi zamah in regularnost. Jahanje malih krogov pomaga izboljšati pleča bočno.

50 numero 0.indd 50

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.25.50

Da bi zagotovili svobodo in okretnost pleč, je zelo pomembno, da ohranimo zamah in predvsem angažiranost zadnje notranje noge.

Travers na stezi.

Pri stranhodu je najpomembneje, da ohranimo zamah in angažiranost zadnje notranje noge

Travers na stezi.

Če je pri jahanju stranhodov težava v jahaču, njegovih dejstvih, jo lahko hitro rešite s pravilnim treningom. Če pa napake ne odpravite hitro, je bolje ne vztrajati na stranhodu, temveč se raje vrnite na vaje jahanje pleča bočno, stranhod na stezi in jahanje iz malega kroga. Ko zadnje noge vodijo pred prvimi v stranhodu, bo konj izgubil zamah, jahačeva notranja noga mora bolj pritisniti in zadržati zadnji del konja, jahačevo sedišče mora delovati močneje, nežneje pa naj deluje notranja roka. Zunanja noga naj pritisne močneje, da konj zopet pridobi na zamahu. Če je konj preveč previt v vratu, ne bo previt v trupu in ne bo sledil zadnji del trupa konja. Jahačeva zunanja noga mora pritisniti močneje, da se bo konj previl okrog notranje noge, z zunanjo vajetjo pa jahač kontrolira previtost. V levem stranhodu nekateri konji zvračajo glavo (desno uho je nižje). Kontrolirajte, da konj ne bo preveč previt in za kratek čas malce dvignite desno roko.

Izvedba vaj le pod nadzorom trenerja Cilj vašega jahanja mora biti sproščen konj, ki teče enakomerno v taktu, je propusten, izravnan in zbran. Ko boste dosegli vse to, bo izvedba elementov lažja, predvsem pa pravilna. Dobro in pravilno odjahana dresurna vaja je le posledica dobre priprave, zato naj vam pri treningih vedno pomaga vaš trener.

Pri plečih bočno je konjev prednji trup pomaknjen za približno pol koraka vstran od zunanje noge v smeri proti notranjosti jahališča, tako da so zunanja pleča pred notranjim bokom.

Naloga traverja je da izpopolnjuje prožnost zadnjega trupa., ki smo jo dosegli z vajo pleča bočno, povečuje zbranost, kot tudi upogljivost tilnika in vzdolžno prekrivljenost.

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 51

51 18/02/2008 22.26.14

WESTERN JAHANJA

abc western jahanja

Samantha Scagnetto

Vaje kot so pleča bočno in travers, se v dresurnih naloga h zahtevajo od nivoja LM dalje, travers p a je vaja, ki spreml ja dresurne naloge vse d

Tako kot zahteva poseben stil oblačenja angleški način jahanja, ga zahteva tudi vestern način jahanja. Stil oblačenja se je tudi pri slednjem razvil zaradi uporabnosti in ne zaradi mode, kot ljudje največkrat mislijo. Vsak del obleke je imel in še ima svojo vlogo. Celo cingljanje ostrog služi temu, da konj sliši približevanje jahača.

PREZRTA KULTURA

regovor: »Obleka naredi človeka,« velja tudi za jahače. V deželah, kjer vestern jahanje še ni razvito, so prvi vestern jahači deležni posmeha. Ne samo zaradi načina jahanja, temveč tudi zaradi oblačenja. Tisti, ki se posmehujejo, s tem samo dokazujejo, da ne poznajo zgodovine in tudi ne današnjega razvoja vestern jahanja in vestern tekmovanja, ki si tako močno prizadeva z oblačili poudarjati kulturo in spoštovanje do konj. Na nobenem drugem konjeniškem področju ni na opremi toliko barve in srebra ali celo zlata, okraskov in ornamentov. Seveda se vestern jahači tako uredijo za tekmovanja ali druge prireditve, za vsakodnevno jahanje pa oblečejo tudi kaj bolj praktičnega in preprostega. Vedno pa nosijo hlače iz džinsa in vestern škornje.

OBLEKA VESTERN JAHAČA

O Obleka western jahača se od drugih načinov jahanja kar očitno razlikuje.

bleka vestern jahača sestoji iz srajce z dolgimi rokavi, hlač iz džinsa, vestern škornjev in vestern klobuka. To je tudi napisano v uradnem pravilniku AQHA, ameriškega Quarter Horse združenja.

Pripravila: Sibil Slejko Fotografije: Sibil Slejko 52 numero 0.indd 52

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.26.30

Vzadaj so chapse vedno lepo oblikovane predvsem tiste za tekmovanja. Različni western pasovi.

Individualno hranjenje, lastnik konja pripravi zvečer obroke, oskrbnik ali hlevar pa potem nahrani konja ob določenih urah večkrat na dan.

Western škornji za jahanje.

Luknja v chapsih za ostrogo.

SRAJCA

ri vestern srajci je edina zahteva ta, da mora vedno imeti dolge rokave, tako poleti kot pozimi. Barva je lahko poljubna, ravno tako vzorci, čeprav seveda pri ženskah prevladujejo vestern ali indijanski ornamenti, pri moških pa bolj črte ali karo. K srajci spadajo še medeninaste konice na konici ovratnika, pri moških pa tudi vestern kravata. Ti dodatki niso obvezni za tekmovanje, so zgolj poljubni.

HLAČE IZ DŽINSA

lače so iz džinsa (večinoma blagovne znamke Wrangler, ki jih načrtno izdeluje za ta namen). Obstaja veliko modelov in tudi barvnih odtenkov, od črnih, modrih do belih. Priporočljivo je, da so malo daljše. Brez škornjev morajo segati nekaj centimetrov pod peto, ker so potem na konju prave dolžine. K hlačam spada še usnjen pas z medeninasto sponko. Čez hlače pa se lahko oblečejo tudi usnjeni dolgi chapsi. Za tekmovanja chapsi niso obvezni, se jih pa

pri vestern jahanju veliko uporablja. Pri izbiri je treba biti pozoren na velikost in na dolžino, ki je lahko tudi do 20 cm daljša od nog jahača. Chapsi se namreč nosijo oprijeti in ne ohlapni.

začetniki in neuki jahači ne nosijo. Usnjeni paski ostrog, kot tudi samo okovje ostrog, pa so tudi lahko okrašeni z različnimi posrebrenimi dodatki.

VESTERN ŠKORNJI

VESTERN KLOBUK

epogrešljivi so usnjeni škornji z nizko peto, ki segajo približno do polovice meč. Razlikujemo delovne škornje, ki so bolj enostavni, in tiste, ki se uporabljajo samo za tekmovanja ali prireditve. Tudi škornji so velikokrat okrašeni z všitimi vzorci in so iz različnih odtenkov naravnega in sedaj tudi že barvanega usnja. Roza vestern škornji niso nobena posebnost več. Pri vestern obuvalu naj omenim še ostroge, ki pa ne spadajo k obvezni opremi. Ostroge se razlikujejo po velikosti in različnih oblikah koleščka. Večji, kot je kolešček in bolj kot so topi zobci koleščka, manj boleče je za konja. Po potrebi je koleščke možno menjati. Ostroge so zgolj pripomoček, zato naj jih

adnji nepogrešljiv in obvezen del vestern oblačila je nedvomno klobuk. Narejen je iz klobučevine in je tako prožen, da se v žepu ne zmečka. Je izredno funkcionalen za jahača, saj mu lahko služi kot zaščita pred dežjem, močnim soncem, v skrajnem primeru pa je lahko tudi vedro za napajanje konja. Praviloma je črn klobuk za zimo, bel pa za poletje. Razlikujemo delovne klobuke za vsak dan in praznične klobuke samo za predstavitve. Prava mera klobuka za glavo jahača je, če lahko da med vrhnji del ušesa in klobuk dva prsta, in ko se skloni naprej, mu ne sme pasti z glave.

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 53

53 18/02/2008 22.27.22

Pripravila / Fotografije: Jana Vejnovič

IZ WESTERN SVETA

11.29.2007 OKLAHOMA CITY, OK

ramatičen Run-Off treh tekmovalcev dal zmagovalca 2007 FEI World Reining Masters

Posestvo Matheshof

S to zmago je postal Avstrijec Rudi Kronsteiner prvi tekmovalec izven Združenih držav Amerike, ki je osvojil zlato v FEI World Reining Masters v open kategoriji.

2007 FEI WORLD REINING MASTERS OPEN DIVISION 1. Avstrija: Rudi Kronsteiner na Smart Spook.: 221/227  2. ZDA: Casey Hinton na Mr Boomerjac.: 221/222  3. ZDA: Gabe Hutchins na Juiced Up Doc.: 221/211.5  4. Italija: Dario Carmignani na Skeets Dun. : 217  5. Brazilija: Gilson Vendrame na Ima Little Tangy.: 216 2007 FEI WORLD REINING MASTERS RESTRICTED DIVISION 1. Avstrija: Rudi Kronsteiner na Smart Spook.: 221/227  2. Brazilija: Gilson Vendrame na Ima Little Tangy.: 216  3. Belgija: Bernard Fonck naDon Quixote Escapes.: 215.5  4. Francija: David Roux na Hes One Smart Chic.: 212  5. Velika Britanija: Mark How na Moon Stone Chex.: 210.5

Avstrijec Rudi Kronsteiner

Sedemnajst jahačev iz 15 držav se je 29. novembra 2007 potegovalo za zmago na četrtem Svetovnem Reining Master dogodku v Oklahoma State Park Coliseum-u v Oklahoma City-ju. Avstrijcu Rudiju Kronsteinerju je uspelo priti do NRHA World Champion naslova in tako se je zgodilo prvič v zgodovini, da ni zmagal Američan. Jahal je žrebca Smart Spook (roj 2001, o: Smart Chic Olena, m: Sugarplum Spook od Grays Starlight), lastnice Rosanne Sternberg. “Enostavno neverjetno“, je izjavil Rudi takoj po zmagi. “Res sem ponosen na mojo državo. Saj smo resnično majhni s komaj 7 milijoni prebivalcev in samo okrog 300 NRHA članov. Zato smo res drobceni. Za mojo državo in zame ta zmaga pomeni ogromno.” V finalu so trije tekmovalci, dva Američana in en Avstrijec, prejeli enako število točk: 221 in so se morali pomeriti še v tako imenovanem run-off. Prvi nastopajoči Casey Hinton na konju Mr. Boomerjac je prejel 222 točk, drugi Gabe Hutchins na konju Juiced Up Doc „le” 211,5, nato pa je v areno prišel Rudi Kronsteiner in njegov žrebec Smart Spook. Med nastopom, ki je bil blizu idealnega, ga je glasno podpirala navdušena množica gledalcev in

54 numero 0.indd 54

tudi konjevega trenerja in jahača Shawna Flarida, ki mu je sproti kričal navodila. Rudi je konja namreč ta večer prvič zajahal, v prvem teku nekoliko zadržano, v drugem pa samozavestno, ker je vedel, da konj zmore vse, on ga le ne sme ovirati. Končne točke: 227 in nagrada Rudi Kronsteiner, ki se je rodil v Avstriji blizu Linza, je začel svojo western karijero na Glis Ranchu iz Beljaka leta 1987. Od 1990 do 1992 je jahal s Randy Paulom, ki je leta 1992 postal njegov osebni trener. Leta 1997 se je preselil v Nemčijo, kjer je najprej treniral v konjeniškem centru Ebi Simon’s, kasneje pa se je preselil na Hill Top Ranch severno od Münchna. Tam je ostal do predlani. Zdaj živi in trenira v konjeniškem centru Michael Saupe’s former v Freystadtu poleg Nürnberga. Rudi Kronsteiner je zmagal številna NRHA bronze Trophies. Postal je večkratni Evropski AQHA prvak in NRHA Breeders (rejski) Futurity Champion in World Reining Trophy Reserve Champion. Kot predstavnik Avstrije, je tekmoval v Evropskem CRIO, na obeh svetovnih Equestrian Games in na vseh FEI World Reining Masters do sedaj.

rvenstvo se je odvijalo v nemškem mestu Kreuth, ki leži blizu Regensburga na Bavarskem. Posestvo Matheshof sodi med največje jahalne centre v Evropi in med drugim redno gosti tudi western jahače. Letošnjega Evropskega prvenstva v western jahanju so se udeležili tekmovalci kar iz 17 držav, kar je največ doslej. Zastopane so bile vse western discipline, največ prijavljenih pa je bilo v reiningu. Tekmovanja so se zvrstila od 18. do 26 avgusta pod okriljem FEQHA (Federation of European Quarter Horse Associations), v sodelovanju s krovno organizacijo AQHA (American Quarter Horse Association). Ker je bil 25. avgusta organiziran sestanek na nivoju FEQHA, in ker je bila Slovenija FEQHA 1: Sestanek FEQHA (Federation of European Quarter Horse Associations).

povabljena kot gost, sem se kot predstavnica slovenskega združenja SIQHA tega sestanka udeležila. Slovensko združenje quarter konj je lani predložilo vso potrebno dokumentacijo tako AQHA kot FEQHA in predvidoma bomo že letošnje leto polnopravni člani obeh združenj.

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.28.03

numero 0.indd 55

18/02/2008 22.28.42

PREHRANA

Hranjenje konj pozimi

Fotografije: Sibil Slejko

aj vaš konj potrebuje v času zime?

Nasvet ekipe nutricistov pri D&H: Rachel Sinsbury Bsc (Hons), Pauline Smith HND, BHSAI Int SM in Nicki Rowe Bsc

POZIMI SE POTREBE KONJ NEKOLIKO RAZLIKUJEJO OD POTREB V OSTALIH LETNIH ČASIH; ŠE POSEBEJ PRIDE DO IZRAZA POMEMBNOST VLAKNIN IN PRAVILNA KOLIČINA ŽITNIH MEŠANIC.

Vesna Bitenc

Pomembnost vlaknin V hladnejših mesecih leta je kakovost (manj hranljivih snovi) trave slabša. In ker se pri nizkih temperaturah rast praktično ustavi, konj ne more vzdrževati normalne teže, če se samo pase. Zato je pozimi treba zagotoviti dodatno seno oziroma senažo tako na pašniku, kot tudi v hlevu.

Z akaj so vlaknine tako pomembne? Θ Konji nenehno potrebujejo majhne količine vlaknin, ki potekajo po prebavnem sistemu in pospešujejo peristaltiko (valovito gibanje želodca in črevesja). Θ Žvečenje vlakninastih snovi poizvaja slino, ki pomaga pri nevtraliziranju želodčnih kislin, ki se nenehno proizvajajo v želodcu in pomagajo pri prebavi. Če se nabere preveč kisline, lahko nastanejo želodčni čiri. Θ Hranjenje zadostnih količin sena s tal bo podprlo konjev naravni način prehranjevanja in zmanjšala možnost nepravilne obrabe zob. Θ Mikrobiološka fermentacija vlaknin v debelem črevesju povzroči proizvodnjo B vitaminov, ki so pomembni za energijski izkoristek in apetit. Θ Fermentacija vlaknin proizvaja toploto in tako dodatno greje vašega konja med mrzlimi zimskimi dnevi

56 numero 0.indd 56

Θ konji imajo tudi psihološko potrebo za oponašanje obnašanja na paši. Tako lahko omejitev vlaknin povzroči stereotipska obnašanja Θ Dodatek, kot je Yea Sacc, bo pomagal prebavnemu sistemu pri prehodu s trave na seno oz. senažo. Če ima vaš konj slabe zobe in s težavo je seno oziroma senažo, naj dobi nadomestek sena, narejen iz visoko vlakninastih briketov, pesnih rezancev (brez melase) in sekancev na osnovi slame in lucerne. Za vsak proizvod velja razmerje 600 g na 100 kg idealne telesne teže na dan. Pesni rezanci se stehtajo v suhi teži in nato namočijo ter se dodajo briketom ter sekancem. Vse skupaj se zmeša, da nastane kaši podoben obrok. Kaša se nato razdeli v tri velika vedra in pusti, da ima konj prost dostop do njih. Če je konj hiter jedec, se lahko v mešanico vstavi solne oziroma mineralne kamne, da bo počasneje jedel. Konje, ki živijo zunaj, je treba ločiti od ostalih, da v miru pojejo svoj obrok. Lahko se jih omeji z električnim pastirjem, saj jim je tako še vedno omogočen socialni stik z ostalimi.

K ako ohranimo konja v pravi telesni teži? Povsem normalno je, da konji v zimskem času izgubijo nekaj teže, saj se kakovost trave zaradi mrzlega vremena poslabša, konji pa porabijo več energije tudi za gretje teles. Težo konja je priporočljivo oceniti še pred zimo. Mnoge lastnike konj skrbi, da bo le-ta pozimi samodejno shujšal, vendar, ali sploh mora shujšati?

Če je odgovor pritrdilen, potem je zima res primeren čas, da se konj znebi odvečnih kilogramov. Še posebej je pomembno to za tiste, ki spomladi in poleti omejujete pašo. Zavedajte se, da so pozimi hranljive snovi v travi zmanjšane ne glede na temperaturo. Če konj dobro vzdržuje težo in ne potrebuje velikih količin koncentrirane krme, je treba razmisliti o uporabi popolnih dopolnil hrani. 100 g dopolnil na 100 kg teže bo zadovoljilo vse potrebe po vitaminih, mineralih in antioksidantih. Priporočljivo je redno nadziranje teže konja, da se ugotovi, ali izgublja ali pridobiva težo. Če konj pozimi preveč shujša, je treba preveriti količino in tip koncentrirane krme. Če ste med poletjem hranili samo majhne količine koncentrirane krme, lahko razmislite o povečanju količine, namesto da preidete na drugo hrano. 500 kg težak konj lahko dobi 3 do 4 kg koncentrirane krme na dan, razdeljene na vsaj 2 do 3 obroke. Količino je treba postopoma povečevati, dokler konj ne doseže prave teže in jo tudi obdrži. V primeru, da konj kljub priporočljivim obrokom hujša, je treba razmisliti o postopni zamenjavi hrane s hrano, namenjeno za izboljšanje kondicijskega stanja konja in teže. Mešanica naj bo narejena posebej za konje, ki težko vzdržujejo težo. Vsebovati mora veliko olj in vlaknin, ki dobavljajo počasi sproščajočo energijo – konj ne postane razdražljiv. Poleg zadostnih količin sena in koncentrirane krme obstajajo tudi drugi proizvodi, ki vsebujejo veliko kalorij za boljše stanje konja. To so Alfalfa (lucerna), pesni rezanci in sojino olje.

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.28.57

prašanja bralcev

Mešanice: Otrobi

ODGOVOR:

Moj 160 cm bivši galoper trenutno ne dela, vendar hodi v izpust vsak dan. Dajem mu brikete, nekaj lahke mešanice in merico otrobov. Je to primerna dieta?

numero 0.indd 57

V zadnjih 20-ih letih je znanost na področju prehranjevanja konj precej napredovala in so otrobe v večini primerov zamenjale popolne mešanice. Še vedno pa so primeri, ko nutricisti uporabo otrobov priporočajo (po operaciji kolike), vendar tudi v teh primerih ne vsak dan. Za gradnjo kosti in pravilno delovanje mišic morata biti kalcij in fosfor absorbirana v pravilnem razmerju – otrobi vsebujejo veliko fosforja in malo kalcija. Velike količine fosforja povzročajo,

da konj koristi kalcij iz kosti ter s tem uravnotežuje presežek. V ekstremnih primerih lahko to vodi v sekundarni hiperparatiroidizem (Nutritional Secondary Hyperparathyroidism). Otrobi prav tako vsebujejo inozitol – heksafosfat, ki nase veže pomembne minerale ter jih tako naredi konju nedostopne. Takšno pomanjkanje lahko posledično vpliva na kakovost kopit. Občasno hranjenje z otrobi lahko povzroči neravnovesje bakterij v črevesju, torej predstavlja koncentrirana hrana neprimerno boljši nadomestek.

18/02/2008 22.29.14

Pripravila: Alenka Čas Fotografije: Eva Tasič PETHODNI ISLANDCI

Mislinja

ržavno prvenstvo v jahanju islandskih konj Slovenije 1. IN 2. SEPTEMBRA 2007 SO SE V MISLINJI, NA KMETIJI JEVŠNIK, ALENKE IN MIROSLAVA ČASA, ZBRALI NAJBOLJŠI JEZDECI ISLANDSKIH KONJ IZ SLOVENIJE, NEKAJ TUDI IZ AVSTRIJE.

Kaja Remic s kobilo Njalla vom Wiesenhof, edina predstavnica junior kategorije.

Državna prvakinja v mladinski konkurenci v disciplini V5 Julija Štamcar s konjem Bleikur von Ellenbach. Nagrado podeljuje avstrijski sodnik Piet Hoyos.

il je lep dan, vreme kot naročeno. Dežja vse do konca zadnjega sobotnega nastopa ni bilo, v nedeljo je bilo še lepše. Sodili so trije sodniki in sicer Fi Pugh iz Velike Britanije, Piet Hoyos iz Avstrije in slovenski predstavnik sodnikov Zvone Pavšič. Tekmovalci so se pomerili v töltu, štirihodu in pethodu, v vsakem pa so se delili še na različne težavnostne stopnje in starostne skupine. Poleg članske je bila zelo močno zastopana mladinska kategorija. V otroški kategoriji je letos tekmovala le ena tekmovalka, ki pa

ima od prej že kar nekaj uspehov s tekem v sosednjih državah. Med tekmovalci na državnem prvenstvu sta bila tudi dva slovenska tekmovalca, ki sta, poleg še dveh drugih, štirinajst dni pred tem predstavljala Slovenijo na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. Najbolj napeto je bilo med nastopom tekmovalcev v disciplini tölta T2, v katerem morajo tekmovalci prikazati hiter tempo tölta tako, da imajo vajeti popuščene in jih držijo le z eno roko. Pri članih je zmagala Katarina Holy, pri mladincih Anja Debora

Lesse. Obe tekmovalki se redno udeležujeta tako domačih, kot tudi tujih tekmovanj. Za večjo konkurenco so poskrbele tekmovalke iz Avstrije. Slovenski tekmovalci so znova pokazali, da se kakovost slovenskega jahanja islandskih konj iz leta v leto izboljšuje, tako da s tujimi tekmovalci ne le tekmujejo, ampak jih pogosto tudi premagajo. Tekmovalci, spremljevalci, sodniki in obiskovalci so bili s tekmovanjem zadovoljni, prav tako organizator, Društvo rejcev islandskih konj Slovenije, in prireditelji, družina Čas.

Razglasitev vseh zmagovalcev, na fotografiji so vsi tekmovalci in sodniki.

58 numero 0.indd 58

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.29.43

Sodniški zbor na tekmi v Bistri, s sodnikoma za stilno oceno mladih konj, Natašo Gorišek in Ludwigom Pewestorfom.

REJA JAZ REJEC

reizkus skakalnih zmogljivosti mladih konj

Sodnik Ludwig Pewestorf: »Domov se peljem z dobrimi izkušnjami, prav tako pa upam, da so bili tudi jahači zadovoljni. Pri ocenjevanju vedno skušam najprej iskati pozitivne stvari in ne najprej negativne, pomemben pa se mu zdi tudi dober kontakt med sodniki in jahači, kajti le to pripelje do ‘dobrega športa’.«

Pomen ‘stilnih ocenjevanj’ Pripravila: Špela Černe Fotografije: Sibil Slejko

druženje rejcev slovenskih toplokrvnih konj (ZRSTK) je v letošnjem letu dvakrat organiziralo preizkus skakalnih zmogljivosti za 4-, 5- in 6-letne konje. Štiriletniki so tekmovali v kategoriji A1, petletniki na višini zaprek A2 in šestletniki na L nivoju, tekme pa so bile organizirane v začetku avgusta 2007 v sklopu turnirja v Bistri pri Vrhniki ter konec avgusta 2007 na turnirju v Mariboru.

IZJAVA NEMŠKEGA SODNIKA Po besedah gostujočega sodnika Ludwiga Pewestorfa, ki je sodil na prvi prireditvi, so takšne tekme pomembne za izboljševanje nivoja športa, kar lahko potrdi glede na izkušnje iz svoje dežele. Pravi, da so tovrstna stilna tekmovanja dosegla svoj namen: jahači se bolj trudijo za čim boljši sed ter delovanje na konja, kar se nato odraža v samem skakanju. Povedal je še, da je bil presenečen nad kakovostjo konj in zmogljivostjo jahačev ter ocenil, da je razvoj tega športa na dobri poti. Potrdil je tudi domnevo, da imamo kar zahtevne postavitve parkurjev, vendar so rezultati kljub temu dobri. Glede na vse videno smo, po njegovem mnenju, na tem nivoju popolnoma primerljivi s tujino. Sam namreč veliko ocenjuje stilno jahanje dresurnih in skakalnih konj ter na rejskih prireditvah teste ter razstave kobil in žrebet, poleg tega ima doma konjeniški center s približno 20 konji, tako za šport kot za rejo. Tudi sam je bil tekmovalec v militaryju in preskakovanju zaprek, sicer pa je po poklicu športni pedagog. Med drugim je pohvalil tudi organizacijo turnirja in predvsem prijazne ter gostoljubne organizatorje, ki so mu tudi razkazali

lepote naše dežele (predvsem Lipico, Portorož in Kras); lepote naše dežele so ga povsem očarale.

IZJAVA SLOVENSKE SODNICE

že zmagala na testu delovne sposobnosti kot triletnica in jo je takrat, prav tako nemški sodnik, pohvalil z besedami, da je zagotovo primerna tudi za veliki šport. Prav tako je šestletna El Beauty, na tekmi v Bistri tretja, že zmagala na preizkusu skakalnih zmogljivosti kot 4in 5-letnica.

Sodnica Nataša Gorišek, ki že od samega začetka sodeluje na tovrstnih tekmovanjih, si je izkušnje nabirala predvsem v Nemčiji. Za revijo Horses Slovenija je povedala, da je bilo videti veliko dobrih konj, ki so veliko obetajo za nadaljnjo športno pot. Omeniti je treba predvsem pomanjkljivosti v jahljivosti konj oziroma v napakah jahačev zaradi pomanjkljive dobre predhodne priprave konj, kar v večini primerov lahko botruje slabši oceni; običajno je to pogosteje, kot pa sama slabša kakovost konja in pa njegove skakalne manire. Sicer pa je bilo kar nekaj zelo visoko ocenjenih konj (8,7), kajti do tedaj je bila najvišja ocena okoli 8,3. Ugotavlja tudi izjemno izboljšanje kakovosti slovenske reje. Omenimo lahko že, na primer, zmage 4- in 5-letnika iz slovenske reje na tekmi v Bistri. Med 5-letniki je zmago v Mariboru ponovil žrebec slovenske toplokrvne pasme L’Amour. Štiriletna kobila po imenu Dido, zmagovalka med štiriletniki na prvem ocenjevanju, je na primer tudi | FEBRUAR 2008

numero 0.indd 59

59 18/02/2008 22.30.09

REJA JAZ REJEC

Turnir v prostem skakanju

Pripravila: Špela Černe Fotografije: Sibil Slejko

Zmagovalna triletnica, Last Scan

60 numero 0.indd 60

Ocena 9 za drugouvrščenega triletnika Askanja, v tej kategoriji nagrajen kot najboljši slovenski toplokrvni konj.

Zmagovalna štirletnica Kyra.

Nagrajen Ascani skupaj s lastnikom in rejecem Darko Boavcon.

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.30.48

WC toplo

ZDRUŽENJE REJCEV SLOVENSKE TOPLOKRVNE PASME (ZRSTK) JE TRETJI TURNIR V PROSTEM SKAKANJU ZA TRI- IN ŠTIRILETNE KONJE PRIREDILO 1. DECEMBRA 2007 NA POSESTVU GRAD PRESTRANEK. SLEDILO JE PREDAVANJE ZA REJCE IN OSTALE ZAINTERESIRANE NA TEMO OCENJEVANJA ŽREBET.

Triletniki – najboljša holštajnka Last Scan Pripeljanih je bilo kar 16 triletnih konj (letnik 2004), največ jih je bilo slovenske toplokrvne in holštajnske pasme. Najboljšo oceno 9,1 je prejela siva kobila po imenu Last Scan, potomka kombinacije Quite Capitol in Acobat II lastnika Dareta Štularja, pred kastratom domače reje Askanjem (Askari in Galdos) rejca in lastnika Darka Bavcona z enotno oceno 9 tako za moč, kot tudi tehniko skoka. Na tretjem mestu je bil kastrat po imenu Riki Martin lastnikov Luka Založnika in Hane Travner L&H.

W Corona U - nagrajena štiriletnica slovenske toplokrvne reje.

Štiriletniki – najboljša madžarska toplokrvna kobila Kyra V kategoriji štiriletnikov (letnik 2003) je nastopilo 15 konj. Prevladovale so kobile (kar 12), prav tako jih je bilo največ slovenske toplokrvne in holštajnske pasme. Zanimivo pa je, da je bila najbolje ocenjena, in tako tudi zmagovalna, kobila madžarske toplokrvne pasme. Kobila po imenu Kyra, lastnika Jožeta Pretnarja, je prejela visoki oceni za obe ocenjevani kakovosti in sicer 9,3. Na drugem mestu je bila kar 180 cm visoka temna rjavka W Corona U (Cheenok x Westgote), ki je že na testu kobil kot triletnica prejela zelo dobre ocene za prosti skok, njen lastnik in rejec

pa je Maksimiljan Uranšek. Tretje mesto je pripadlo holštajnki Terni (Askari in Concerto II), katere lastnik je podjetje Duka, d. o. o. Uvrščeni konji so prejeli častne in denarne nagrade, posebej pa sta nagrado v višini 350 evrov prejela najbolje uvrščena 3- in 4-letna slovenska toplokrvna konja lastnika člana ZRSTK. To sta si prislužila, tako med 3- kot 4-letniki, drugouvrščena Askanjo ter W Corona U. Sodila sta domača sodnica Nataša Gorišek in Karl Heinz Vollmer iz Nemčije. Sledilo je še predavanje gostujočega sodnika in sicer na temo ocenjevanja žrebet. Gospod Vollmer je gradivo, diapozitive in pripravljeno predavanje, pripravil in poslal že vnaprej, da so ga lahko prevedli in je samo predavanje lažje steklo.

Tretjeuvrščena štiriletnica Terna, s trenerjem Renatom Levaničem

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 61

61 18/02/2008 22.31.10

ARTIKLI POD LUPO

Vse o zimskih pregrinjalih

ZIMSKO PREGRINJALO JE NEPOGREŠLJIVO ZA OBRITE KONJE, TAKO V IZPUSTU KOT V BOKSU. NEKAJ OSNOVNIH MODELOV IN NEKAJ PRIPOROČIL O UPORABI IN NAČINU VZDRŽEVANJA.

Pripravila in fotografije: Sibil Slejko

Debelejše pregrinjalo za hitro sušenje oznojenega konja. Lahko se uporablja tudi kot transportno pregrinjalo, pod njim se konj ne bo med transportom prepotil. Bo pa dovolj toplo, da ga ne bo zeblo.

onj se pred mrazom zavaruje z gosto in dolgo zimsko dlako, ki je pri večini dvakrat tako dolga kot poletna. Vendar se jih ne pokriva samo zaradi mraza, ampak tudi zato, da se v dolgi in gosti zimski dlaki pri delu ne bi preveč spotili. Tako se prepreči tudi naravna rast dlak kot oblika zaščite pred mrazom. Krajša dlaka omogoča hitro sušenje. Preden se daljša dlaka posuši, traja zelo dolgo. Oznojenega konja ne puščajte stati zunaj ali na prepihu v boksu, kajti hitro se lahko prehladi. Torej, pokrivanje ima svoj namen. V množici modelov, barv in materialov, iz katerih so izdelane odeje za konje, je včasih težko izbrati pravi model, zato naj bo v pomoč naslednji članek.

Pregrinjala za v boks ali hlevska pregrinjala Enostaven način fiksiranja pregrinjala pod repom. Na tak način, tudi če konj hodi ostane pregrinjalo na svojem mestu.

62 numero 0.indd 62

In bolj dovršen način zapenjanja okrog zadnjih nog in še zaščita za rep.

Če konja obrijete, mora biti tudi v hlevu pokrit, predvsem čez hrbet in ledja. Hlevska pregrinjala so na voljo v različnih modelih: v osnovnem (z vratnim izrezom), s podaljšanim vratom in pokrivalom

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.31.47

Ta sistem je še eden od zelo praktičnih in vzdržljivih.

Način klasičnega zapenjanja z možnostjo nastavitve za različne konstitucije konj.

Klasično volneno pregrinjalo s vratnim delom. Debelejše in izredno toplo a vseeno zračno. Primerno za transport ali pokrivanje po treningu, ko je konj prepoten. Zelo praktičen, moderen in hiter način zapenjanja, ki ga ponuja Bucas.

Vratni del je še posebej pomemben v krajih kjer je zelo mrzlo. Saj se konj oznoji tudi po vratu in zato moramo biti na to pozorni, še predvsem po treningu.

To lepo pokrivalo uporabljamo kot spodnje pregrinjalo zgolj za v hlev. Na vrh nadenemo konju prehodno spomladansko tanjšo hlevsko pregrinjalo. Temu rečemo čebulni sistem pokrivanja konja v več plasteh. Ko je bolj mrzlo mu damo več pregrinjal, ko se otopli je dovolj ena tanjša.

Detajl; s potiskom na rinko se pasek zapne, zelo hitro in vzdržljivo.

za vrat, različnih debelin ter materialov. Debelina zimskih pregrinjal je od 250 do 500 g ali več. Izbirate jih glede na klimo, na primer na Primorskem bo dovolj 300 g debelo pregrinjalo, drugod po Sloveniji pa mora biti tudi do 500 g in več. V hudem mrazu konja pokrijte z dvema pregrinjaloma, to je tako imenovani čebulni sistem pokrivanja: tanjše spodnje pregrinjalo in povrhu hlevsko pregrinjalo, ali pa zimsko 300 g debelo pregrinjalo in povrhu tanko prehodno pregrinjalo. Konju naj bo toplo, ne sme pa mu biti prevroče, zato morate tudi pri pokrivanju imeti pravo mero, da se konj zaradi pretiranega pokrivanja ne bi še prej prehladil. Upoštevati morate tudi temperaturo v hlevu oziroma ali je hlev zaprt ali odprt. Samoumevno je, da mora biti konj, ki se lahko iz hleva sprehaja v izpust, bolj toplo pokrit kot konj v zaprtem hlevu. Moderna hlevska pregrinjala so večinoma napolnjena z različnimi poliestri in so zato lažja ter enostavna za vzdrževanje. Večkrat v sezoni jih operite v pralnem stroju.

ZA OBRITE KONJE V TRENINGU Tudi v najbolj hladnih dneh se ni treba odpovedati treningu ali vsaj razgibavanju konja. S tem vzdržujete njegovo kondicijo in ohranjate njegovo zdravje. Da se v prvih minutah dela ne bi prehladil, naj bo z jahalnim pregrinjalom pokrit tako dolgo, da se mišice optimalno ogrejejo. Potem ga odstranite in na koncu treninga, ko je konj razgret in oznojen, konja ponovno pokrijete. Ta pregrinjala vpijejo pot in konj se hitreje posuši. Zato je pomembno, da pregrinjala večkrat operete. Pred pranjem jih dobro skrtačite in tako odstranite vso dlako, da se pralni stroj ne bi zamašil. Ponudba pregrinjal je v trgovinah s konjeniško opremo zelo bogata, od že opisanih do takšnih, ki pokrijejo samo konjev križ. Ta so krajša in lahko ostanejo na konju tudi, ko z njim jahate – predvsem, ko odjate na sprehod ali na teren. Pod takšnimi pregrinjali se tudi segret konj ne bo preveč potil.

Kratko volneno jahalno pregrinjalo z odprtino za sedlo. S tem pregrinjalom brez težav jahamo tudi v hujšem mrazu brez, da bi ga sneli, takrat ko je konj ogret.

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 63

63 18/02/2008 22.32.53

ARTIKLI POD LUPO

Ko kupujete pregrinjalo, morate biti pozorni tudi na pasove, s katerimi ga pripnete. Biti morajo dovolj trdni in ne smejo poškodovati konja. Pregrinjalo mora biti dovolj udobno, da se konj lahko brez težav uleže in da ga nikjer ne tišči in ožuli. Po drugi strani pa ne sme biti preohlapno, da se konj ne bi zapletel vanj in se pri tem resno poškodoval. Pomembna je tudi Smartex TO gold brawn: Zelo uporabna barva za zunanje pregrinjalo.

Zunanje pregrinjalo z vratnim delom izredno vzdržljivo v vseh primerih.

dolžina pregrinjala, kajti prekratko pregrinjalo lahko konja ožuli na vihru. Bodite torej pozorni predvsem pri konjih z visokim vihrom in raje uporabite pregrinjala, ki so posebej zaščitena na predelu vihra.

Pregrinjala za v izpust Pregrinjala za izpust morajo biti zelo udobna, praktična, funkcionalna in seveda vzdržljiva, da bi služila svojemu namenu. Zelo pomembne so še naslednje lastnosti: enostavno vzdrževanje, trdnost vlaken in šivov (da se ne raztrgajo že po nekajkratnem valjanju). Konjem ne

Zunanje vodoodporno pregrinjalo znamke ? s povišanim vratom obloženim v predelu vihra. Zunanje pregrinjalo z možnostjo dodajanja vratnega dela. V srebrni barvi, ki odbija dodatno vpijanje toplote in dlje zadržuje konjevo telesno temperaturo, ter z antibakterijsko podlogo ščiti pred razvojem bakterij in glivic.

Pri nekaterih pregrinjalih dobimo zdraven tudi praktično torbo, ki jo uporabljamo za shranjevanje čez poletje in za lažje prenašanje.

morete preprečiti njihovega veselja, da se povaljajo v največjem blatu. Pregrinjalo mora biti vodoodporno, da mu ne moreta do živega niti vlaga na tleh, ko se konj valja, niti dež, ko konj stoji v dežju v izpustu. Pregrinjalo torej ne sme prepuščati vlage, vendar mora vseeno dihati.

CMY

Na tržišču imamo več pregrinjal, ki imajo možnost da jim nadenemo še vratni del. Ta možnost je tudi ekonomična saj lahko pregrinjalo kupimo v zgodnji jeseni, vratni del pa v hujšem mrazu, če sploh vidimo da ga bomo potrebovali.

Pri bolj občutljivih konjih se njihova pleča in prsni predel lahko zaradi pregrinjal odrgnejo in poškodujejo. Zato so pregrinjala v tem delu podložena z mehkim in gladkim materialom, ki preprečuje nastajanje poškodb.

64 numero 0.indd 64

Predvsem pregrinjala za v izpust imajo na plečih razporek, ki omogoča konju bolj svobodno gibanje, ne da bi pokrivalo med tem utrpelo kakšno škodo.

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.33.51

OGLAS_equuShighRes.pdf 6.2.2008 13:47:40

CMY

numero 0.indd 65

18/02/2008 22.34.08

VSE O ARABSKIH KONJIH

Korenine arabskih konj

zvor in zgodovina polnokrvnih arabskih konj TEORIJ O IZVORU IN STAROSTI ARABSKE PASME KONJ JE BILO POSTAVLJENIH ŽE NEŠTETO, ŠE DANES PA ISKANJE ODGOVORA NA TO VPRAŠANJE BURI DUHOVE ŠTEVILNIH ZNANSTVENIKOV ALI ZGOLJ POZNAVALCEV PASME.

Pripravil: Gregor Pintar Fotografije iz knjige LES CHEVAUX D ENCRE (zbrane ilustracije Marine Ousessedik) Zemljevid velike Arabije iz knjige HANAN (Hans Joachim Nagel)

Zemljevid Velike Arabije iz leta 1920

TI, KI PRIHAJAŠ IZ DAVNINE DIH DAVNINE DIH VEČNOSTI IZ DAVNINE DO KONCA DNI IZ JUŽNEGA VETRA STKAN Po nekaterih teorijah naj bi arabski konj izviral iz Azije in to zaradi nekaterih anatomskih podobnosti s ‘tarpanskim konjem’, to je zaradi manjšega števila ledvenih vretenc, iz katerega naj bi se skozi zgodovino počasi razvil v tako imenovani puščavski tip konja. Dandanes obstajajo tudi znanstveni dokazi, da je izvorni tip konja isti tako za težje zahodnoevropske pasme konj, kot tudi za prapolnokrvne konje arabskega polotoka. Le-ti so se razvili v puščavski tip s postopnim izginjanjem tunder in s pojavom sušnih puščavskih območij, medtem ko se je na severu začel razvijati težji, gozdni tip konj.

Ena izmed teorij skuša povezati izvor Arabskih konj z divjimi osli Obstajajo tudi teorije, ki poskušajo izvor arabskih konj povezati z divjimi osli zaradi številnih belih lis in znamenj, ki jih najdemo pri divjih oslih, medtem ko novejše teorije govorijo, da so bela znamenja povezana z albinizmom, ki je vsaj delno prisoten pri skoraj vsaki živalski vrsti. Pojav belih znamenj naj bi bil značilen tudi za proces udomačevanja živali. Prav tako naj bi bila ta teorija manj verjetna zaradi kostanjev na nogah, teh pa divji osli na zadnjih nogah nimajo.

66 numero 0.indd 66

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.34.12

Najplemenitejši, imenovan tudi elitni tip, je v visoki čistokrvnosti vzrejan tip nekaj sto primerkov konj, ki se od ostalih orientalskih pasem razlikujejo zaradi posebne strukture kostnega tkiva, oblike lobanje, ostalih eksteriernih značilnostih in nenazadnje tudi zaradi značajskih lastnosti. Drugi tip je Equus africanus, h katerem lahko štejemo glavnino populacije berberskih konj v Tuniziji, Maroku, Alžiriji in Egiptu in večino ostalih severnoafriških pasem konj, ki so zaznamovane z večjim ali manjšim deležem arabske krvi. Sem lahko štejemo tudi nekatere antične rodove konj iz Mavretanije, katerih hitrost in vzdržljivost je bila dobro poznana tako starim Grkom kot Rimljanom.

Druga teorija govori, da naj bi se razvili iz severnoafriških konj

Po tej teoriji naj bi se arabski konj razvil iz tako imenovanega severnoafriškega ali libijskega konja. Teorijo je večina strokovnjakov zavrgla, ker je podobnost libijskih – berberskih konj z arabskimi majhna, berberski in turški konji pa kažejo bistveno manjšo plemenitost. Torej obstaja veliko večja verjetnost, da arabski konj predstavlja izvorni tip orientalskih pasem, iz katerega so se razvili tako berberski kot tudi turški konji in da so stari Egipčani svoje črede plemenitih konj pripeljali z vzhoda in ne z zahoda. Obstajajo številni drugi argumenti, ki poskušajo ovreči tezo o afriškem izvoru arabskega konja. Sloviti nemški raziskovalec arabskih konj Carl R. Raswan, ki

je v začetku prejšnjega stoletja celih sedem let živel med beduinskimi p l e m e n i na Arabskem polotoku v iskanju najplemenitejših konj, je v svoji biografiji med drugim zapisal: »Na začetku moje študije o arabskih konjih sem najprej potoval v Turčijo, Severno Afriko, Sirijo, Palestino in Mezopotamijo, toda danes, po osemnajstih letih raziskovanja in mojih petih potovanjih po arabskih in afriških deželah lahko potrdim, da so najlepši, najplemenitejši in najbolj popolni konji prav na Arabskem polotoku. Tudi meni se zdi skoraj nemogoče, da bi se iz konj, kot so na primer berberski konji z velikimi glavami, strmimi križi in majhnimi očmi razvili tako popolni konji, kot so arabski. Prej bi verjel pripovedovanju Arabcev, da se je v severnoafriških deželah določeno število arabskih konj uporabljalo v reji njihovih lokalnih pasem, skozi generacije pa so v določene pasme prinesli tako močne značilnosti, predvsem izraziti tip, da je tako vzrejenega ‘polkrvnega’ konja tudi velikim poznavalcem težko ločiti od polnokrvnega.«

Teorija treh izvornih tipov po Raswanu Raswan tako loči tri izvorne tipe tako imenovanih orientalskih pasem konj. Prvi je Equus arabicus.

V tretjo skupino orientalskih pasem konj sodijo pasme z različnimi poimenovanji, kot so sirski, turški, maloazijski, turkmenski, kurdski, perzijski in ostali konji. Njihov delež arabske krvi je zelo različen, zato so pasme zelo neenotne, skupne pa so jim bolj ali manj prepoznavne plemenite arabske poteze. Te konje Raswan označuje kot Equus orientalis.

»In Bog je vzel prgišče južnega vetriča in iz njega izoblikoval konja, rekoč: »Ustvarjam te, oh arabski konj. Na tvoj bicelj navezujem zmago v bitki. Na tvoj hrbet polagam bogat plen in v nedrja zaklad. Priznavam te kot eno zemeljskih veličin... Podarjam ti let brez kril.« - iz starodavne beduinske legende

Čistokrvni (Asil) konji Če torej povzamemo ugotovitve Carla Raswana in ostalih raziskovalcev arabskih konj, najplemenitejši in najboljši arabski konji, ki predstavljajo pojem polnokrvnosti, izvirajo prav iz osrčja Arabskega polotoka, natančneje iz puščave Nefud, ki je del planote Nejd, ta pa leži v severozahodnem delu

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 67

67 18/02/2008 22.34.15

VSE O ARABSKIH KONJIH

današnje Saudske Arabije. Po pričevanju beduinskih plemen naj bi polnokrvni (asil) konji na omenjenem območju živeli že od nekdaj, medtem ko nekateri modernejši raziskovalci dopuščajo možnost, da so arabski konji skupaj z divjimi osli, noji in velikimi oryx antilopami kot divji konji živeli na območju Nefuda že vsaj 2000 let pred Kristusom.

Nastanek modernih Arabskih konj S propadom Otomanskega imperija so v 19. stoletju egipčanske vojske pod vodstvom slavnega Mohameda Alija nenadoma začele svoje osvajalske pohode tudi preko južnih meja bivšega imperija in tako prodrle tudi na dolga stoletja izolirana ozemlja planote Nejd, ki je danes del Saudske Arabije. Njihovi slavni čistokrvni konji so tako postali vojni plen in v naslednjih desetletjih so cele populacije konj izginile iz njihovih izvornih območij. Nekateri najplemenitejši konji so tako napolnili kairske hleve v Egiptu in predstavljali osnovno matično čredo danes tako zelo cenjenih egipčanskih arabcev. Nekateri puščavski konji so se pojavili tudi v severnejših predelih Arabskega polotoka, predsem v Siriji in Iraku. Tako se še danes nekateri starejši prebivalci omenjenih območij spominjajo slavnih beduinov z njihovimi čistokrvnimi konji, ki so nato nadaljevali vzrejo s sicer močno zdesetkanimi čredami na novonaseljenih območjih. Veliko konj je poginilo na poti na zahod, le peščica pa jih je ostala na območju Nefuda. V kasnejših obdobjih so čistokrvni konji preko nakupovalnih ekspedicij tujcev našli domove na drugih koncih sveta, predvsem v Evropi in nato tudi v Ameriki. V Evropo je večina arabskih konj prišla preko Sirije in Turčije.

Tipično okrašena glava Arabskega konja

Beduini so šotore delili s svojimi kobilami

Toda ali so moderni arabski konji, vzrejeni v popolnoma drugih klimatskih razmerah in življenjskih pogojih, ob popolnoma drugačni, veliko bogatejši hrani, še vedno tisti slavni, mistični, čistokrvni konji?

Viri: Carl R. Raswan, H. Seydel – DER ARABER UND SEIN PFERD Hans Joachim Nagel- HANAN The story of Arabian Mare and of the Arabian Breed Peter Upton, Hossein Amirsadeghi- THE ARABIAN HORSE; History, Mistery and Magic

68 numero 0.indd 68

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.34.35

numero 0.indd 69

18/02/2008 22.34.46

GALLERIA

UMETNIŠKA UNIKATNA ČRNO BELA FOTOGRAFIJA

ibil Slejko, fotografinja konj

Umetnost fotografiranja konj in originalna tehnika razvijanja naredi črnobele, ročno razvite fotografije Sibil Slejko unikatne.

oje umetniške fotografije so uprizarjanje tistega, kar je najglobjega v meni. So moj identifikacijski dokument, skozi te fotografije se vam kažem v popolni goloti. Na njih ni nič umetnega, so samo to, kar so največ lahko.« »V veliko čast mi je bilo, ko sem pred dvema letoma imela priložnost skupaj s Kobilarno Lipica podariti eno od mojih umetniških fotografij ameriškemu obrambnemu ministru Donaldu Rumsfeldu. V še večji ponos pa mi je njegovo pismo in navdušenost nad mojo umetnostjo.«

Zahvalno pismo ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda za Sibil Slejko.

IKD 1 - Umetniška unikatna črno bela fotografija. Vse umetniške fotografije Sibil Slejko so ročno izdelane.

numero 0.indd 70

18/02/2008 22.35.04

IKD_2 Umetniška unikatna črno bela fotografija.

IKD_7 Umetniška unikatna črno bela fotografija, lastnik Maks Riossa in Manja Koren, Slovenija.

numero 0.indd 71

18/02/2008 22.35.21

IKD_10: Umetniška unikatna črno bela fotografija, lastnica Sibel Yeginsoy, Švica.

Emerging Lipizzan Stallion: Umetniška unikatna črno bela fotografija, lastnik nekdanji ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld, Združene države Amerike.

numero 0.indd 72

18/02/2008 22.35.35

numero 0.indd 73

18/02/2008 22.35.40

KOVASTVO

Zimske radosti brez skrbi

Kovanje v zimskem času PROBLEMATIKA KOPIT V ZIMSKEM ČASU. PODKOVATI ALI NE PODKOVATI? KAKO, S ČIM, KDAJ SO POGOSTA VPRAŠANJA, KO SE POJAVI PRVI SNEG.

PRIPRAVILA: Barbara Boben FOTOGRAFIJE: Sibil Slejko S primernim kovanjem ali nekovanjem lahko uživamo v jahanju na snegu.

pokriti jahalnici, se jezijo zaradi nabiranja ledenih kep v kopitu. Te se začnejo nabirati že ob prvem stiku podkovanega kopita s snežno površino in konju močno onemogočajo normalno gibanje. Vse je še toliko bolj zapleteno, ker lahko kepe pri konju povzročajo različne poškodbe sklepov, tetiv, nategnjene ligamente v biceljnem območju zaradi nepravilne postavitve noge, zdrse in padce, ki so posebej nevarni tudi za jahača. Ker si tako konj kot tudi jahač želi brezkrbnega uživanja na snegu, so se pojavili različni načini boja proti ledenim kepam!

Prikaz kovanja s usnjem.

Na sneg z ustrezno kovanim konjem

K Nevarno nabiranje ledenih kep

sak, ki se ukvarja s konji, se je že srečal z zimo. Zelo lep letni čas, ki pa v konjski svet prinaša veliko polemik glede kopit. Zlasti terenski jahači in tisti, ki v zimskem času nimajo možnosti jahanja v

74 numero 0.indd 74

er se konja praviloma kuje skozi celo leto, na snegu pa podkvica sama postane tista, ki nam ustvarja težave, so se na tržišču pojavili raznorazni pripomočki, ki naj bi kopito na tak ali drugačen način varovali pred nabiranjem ledenih kep. Poznamo gumijaste, usnjene ,silikonske in druge podloge, ki nam jih kovač lahko ustavi med kopito in podkev in le te naj bi varovale kopito pred nadleznimi kepami. Obstaja več vrst teh medkopitnih podlog, zato moramo natanko vedeti katera bo ustrezala našemu konju, našemu načinu jahanja, je primerna za našo denarnico in za vse poti po katerih jahamo (podlaga -makedam, asfalt, travne površine...).

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.35.57

V snegu ali pozimi lahko konja tudi razkujemo in tako tudi bolj varno jahamo.

1. Za makedam so zelo neprimerni gumijasti izmetalci, ker se prehitro poškodujejo 2. Usnjene podloge so odpornejše, vendar niso 100% pri odstranjevanje snežnih kep 3. Lahko vlijemo tekoče silikone ali tekočo gumo v kopito, vendar z tem povečamo zdrsavanje zaradi ravne ploskve kopita

Bosa noga

al vse prevečkrat tudi te podložke ne pomagajo, zato se vedno več lastnikov konj odloča za zimsko razkovanje. Ko se pojavi prvi sneg, konja razkujte, kopito se čez zimo ‘odpočije’ od podkvic, hkrati pa se rešite nadležnega nabiranja snežnih kep. Razkovanje je primerno predvsem za konje, ki jih jahate po zasneženih travnikih, gozdnih poteh ali drugih mehkih površinah in za tiste, ki v zimskem času predvsem počivajo ali celo morajo počivati zaradi bolezni oziroma poškodbe. Obstaja mnogo različnih mnenj glede bosega kopita, vendar moje izkušnje kažejo, če jahač jaha z občutkom in pazljivo (po kakšnih površinah, kako jaha …), lahko z nepodkovanim konjem uživa skozi vse leto.

To lahko povroči resne in trajne poškodbe.

Tako izgleda nevarno nabiranje snežnih kep v kopitu.

Tebi ja meni ne

ikoli ni vse za vsakogar, kar velja tudi za konje. Še posebej, če gre za kopita – podkovana ali nepodkovana, pozimi in poleti, vedno jih je treba pregledovati in negovati. Pri zimskem podkovanju je treba biti pozoren na podložke, ki jih vstavi kovač, ker se lahko zgodi, da se sneg nabira v kopita kljub podložki, jahač pa v prepričanju, da so s podložko odpravljene vse tegobe, veselo jaha. Zelo pomembno je, da podložka ustreza konju in njegovemu načinu hoje. Uporabljajo se lahko tudi štole, pri katerih je treba oceniti, ali jih konj resnično potrebuje. Če jih ne, so lahko zanj zelo moteče. Ves čas pa je treba biti tudi pozoren, da podložka ni poškodovana, na primer zaradi nepravilne uporabe (gumijasta podložka se na makadamu uniči). Ko konja razkujete, prej pa je bil vse leto podkovan, bo nekaj časa hodil zelo previdno, kar je normalno, saj se mora kopito privaditi na grobo podlago. Nekateri konji se na boso kopito nikoli ne privadijo, predvsem starejši, ki so bili podkovani večino časa. Obraba kopit ni odvisna samo od podlage, ampak tudi od kakovosti kopita. Nekateri konji imajo tako krhka kopita, da se pojavi obraba materiala, in če ne bi bilo podkovano, bi se obrabilo tako močno, da ga sploh ne bi mogli podkovati. To pa bilo za konja nevarno zaradi poškodbe, vnetja kopit, laminitisa … Pooudariti je treba, da boso kopito ni primerno za zimske konjenice, jahanje po pesku in peščenih podlagah, jahanje po asfaltu in po kamnitih površinah ter za grudaste zmrznjene pašnike. To so za kopito pregrobi materiali, ki ga obrabijo tako močno, da konju povzročijo hude bolečine (natiski, hematomi ips.). Predstavljajte si, da bi morali brez obutve, z neutrjenim bosim podplatom teči maraton po makadamu in kamnih. Ne bi bilo prijetno, kajne? Za vse vrste podkovanj in za nepodkovanje se posvetujte z zato usposobljenimi podkovskimi kovači.

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 75

75 18/02/2008 22.36.31

MAJHNE ZVIJAČE

Orientirajte se z uro Ko gremo na pohod s konji, se moramo znati orientirati. Ni vedno nujno, da imamo s seboj kompas. Če sije sonce, je dovolj ura.

isti, ki ljubi treking ali terensko jahanje na daljše razdalje, nosi s seboj zelo natančne zemljevide z vrisanimi gozdnimi potmi. Zemljevid je nepogrešljiv, če jahate skozi nepoznane kraje. Če hočete, da vam bo ta natančen zemljevid v pomoč, morate njegov vrhnji rob obrniti proti severu. Da lahko zemljevid pravilno berete, je treba najprej vedeti, kje je sever. Vse je

dokaj enostavno, če imate s seboj kompas. Njegov magnetni kazalec bo namreč vedno usmerjen proti severu. Če kompasa nimate, lahko sever vseeno natančno določite s pomočjo sonca in ure na kazalce. Uporabna sta dva načina, v obeh primerih pa je treba položiti uro na ravno površino, lahko tudi na tla, in upoštevati sončno in ne časovno uro.

PRVA METODA:

Poiščite ravno vejico in jo položite naravnost na sredino dveh urnih kazalcev. Nato vrtite uro, dokler senca ne pokrije krajšega kazalca, tistega, ki kaže uro. Linija, ki razpolovi kot med urnim kazalcem in poldnem pokaže, kje je sever.

DRUGA METODA:

Uro ravno tako položite na ravna tla in jo vrtite, dokler ni krajši urni kazalec obrnjen proti soncu. Pomagajte si z ravno vejico, kot vidite na risbi, tako da njena senca pada na krajši kazalec. Tako lahko natančno ugotovite smer. Nato odčitate uro, ki jo kaže kazalec, ter število delite z dve. Tako dobite novo številko. Skozi to številko potegnite ravno črto do centra ure. Smer, ki jo kaže ta ravna črta, je sever.

Če ste tudi sami preizkusili kakšno zvijačo, ki vam je pomagala pri delu s konji ali v hlevu, nam jo pošljite in z veseljem jo bomo objavili.

76 numero 0.indd 76

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.36.44

Uresničimo vam sanje... VILINSKI VRT, inženiring krajinske arhitekture d.o.o. Prečna pot 15, Prelog 1230 Domžale, Slovenija Telefon: 01 721 23 68 E-pošta: info@vilinskivrt.si

numero 0.indd 77

18/02/2008 22.36.55

Jürgen in Christine – nostalgična popotnika

VOŽNJA VPREG

LJUDJE RADI POTUJEMO, NA KRAJŠIH ALI DALJŠIH RAZDALJAH, NA RAZLIČNE NAČINE. S KOLESOM, VLAKOM, LETALOM, LADJO, PEŠ, NAJVEČKRAT PA Z AVTOMOBILOM. SKORAJ NIKOLI PA S KOČIJO IN KONJI. MINILI SO ČASI, KO JE BILA KOČIJA EDINO PREVOZNO SREDSTVO, IN KO SO POTNIKI UDOBNO SEDELI V NJEJ, ZA KONJE PA SO NA POSTAJALIŠČIH POSKRBELI DRUGI.

Pripravila/foto: Jana Vejnovič

Lexus kastrat (rojen 20.04.2000 - višina 155 cm - teža 670 kg) Lexus je močan in pravi garač pred kočijo.

Hektor kastrat (rojen 25.07.2001 - višina 157 cm - teža 710 kg) Hektor je Herotov polbrat (oče Herold). Je najmlajši, radoveden, včasih poreden, pa vendar šarmanten.

Elton kastrat (rojen 17.05.1994 - višina 165 cm - teža 690 kg) Elton je miren, priden, ubogljiv, in vedno pripravljen dati vse

redi julija 2006 sta se v Slovenijo iz Italije in še prej iz Nemčije pripeljala Jürgen Reimer in njegova žena Christine - s štirivprego. Ustavila sta se tudi v Dolskem, kjer so njuni konji prenočili v mojem hlevu v Kamnici, sama pa na kmetiji Pr’ Krač v Dolskem. Ura je bila že devet zvečer, ko sta si oddahnila – za njima je bil še en dan lepe poti po Sloveniji, pred njima pa ogled Ljubljane in nato zopet odprava naprej proti Celju, Ptuju in na Madžarsko, čez Češko, Avstrijo in nazaj v Nemčijo do tja od koder sta pred tremi meseci startala – Hechthausen blizu Hamburga.

Jürgen Reimer in njegova žena Christine.

V razgovoru mi je Jürgen razkril nekaj več o tem za današnji čas neobičajnem načinu potovanja. »Za vprego sva izbrala oldenburžane, ker so to idealni vprežni konji, vzrejeni in vzgojeni prav za ta namen uporabe. So močni, mirni, vzdržljivi, stabilnega karakterja, imajo enakomeren korak,

78 numero 0.indd 78

Hero kastrat (rojen 28.05.2001 - višina 162 cm - teža 790 kg) Hero ostane vedno miren, a vseeno pozorno opazuje okolico. S Hektorjem sta najboljša prijatelja.

močne kosti in dobro muskulaturo. Kočija tehta skupaj s prtljago in s potniki (kadar jih voziva) dobri dve toni in pol. Takšna teža je za dva konja na dolgi poti prehudo breme in zato sva se seveda odločila, da potujeva s štirivprego. Je sicer več dela in skrbi, ampak sva lahko mirna, da bova zmogla vsak klanec.« Na poti se lahko marsikaj zgodi, tudi konjem. Lahko rešitev predvidite že vnaprej? »Težko. Sicer je nekaj klasičnih poškodb, za katere poznava prvo pomoč, npr. da pribijeva kakšen žebelj na razmajani podkvi, da sanirava kakšno odrgnino ali kaj podobnega. Vsako drugo, bolj resno zadevo, pa rešujeva oziroma se odločiva na licu mesta. Pred nekaj dnevi je en konj, Hektor, zašepal. Vedela sva, da ne zaradi poškodbe, zato sva poklicala veterinarja Tilna Klevišarja, ki ima izkušnje s kiropraktiko. Po pregledu in terapiji je videti, da gre konju vsak dan

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.37.08

bolje. V Italiji sva doživela tudi tragedijo, ko se je v kočijo od zadaj zaletel motorist in pri tem izgubil življenje. Očitno nas je pri veliki hitrosti spregledal, kajti nesreča se je zgodila na povsem ravni cesti in motorist bi nas lahko prehitel. Zelo nama je žal, da se je moralo to zgoditi, Midva in konji nismo bili poškodovani, je bilo pa treba popraviti kočijo. Zaenkrat sva vsako poškodbo lahko pozdravila in še nobenega konja ni bilo treba zamenjati.« Doma sta trenirala samo s temi štirimi konji? Nobenega za rezervo? »Samo s temi štirimi, kajti če bi še kakšnega dodatnega, bi ta v teh mesecih, ko smo na poti, doma počival in bi ga bilo potrebno zopet uvajati. Smiselno

bi bilo npr. ,da rezervnega konja vzamemo sabo kot tovornega konja, vendar se za to nisva odločila, ker je to povezano z zelo visokimi stroški. Upava, da bomo vsi skupaj prišli srečno nazaj domov.« Dokler je takšen projekt zgolj ideja, še gre. Ko pa pride dan odhoda, postane to resničnost. Kako ste se počutili? »Priprave so trajale več kot dve leti in bile so tako intenzivne in zahtevne, da ni bilo časa misliti na to, da potovanja ne bi uresničila. Ko se je dan odhoda bližal, sva bila pravzaprav vesela, da se bodo priprave končale. Ob odhodu so nama srečo zaželeli najini sokrajani, prišli so politiki, novinarji, radio, televizija

in vse skupaj se nama je zdelo nekako neresnično, kot da midva ne sodiva v vso to dogajanje. Šele po dveh, treh dneh potovanja sva se zavedala, da sva resnično na poti in da bo odslej za nekaj mesecev najin vsak dan tesno povezan s konji in z ljudmi, ki imajo konje radi.« Koliko kilometrov na dan premagate? »Na ravnini naredimo približno 40 kilometrov na dan, sicer pa nekaj manj. Pesti nas tudi vročina, a vseeno se potovanje odvija po načrtu.« Potovali ste že po Nemčiji, Avstriji (Tirolska), Italiji, zdaj po Sloveniji. Kje je najlepše?

»Ha, ha. To me povsod sprašujejo. Tako bi rekel; vsaka dežela ima svoje značilnosti. Pokrajina je seveda različna, povsod pravzaprav lepa. Tudi domačini so tisti, ki jo lahko naredijo lepo ali manj lepo. Nočem delati razlik, rečem pa lahko, da se prav v Sloveniji čuti, da imajo ljudje konje zelo radi, kajti ko so nas pozdravljali in nam ponujali pijačo, so vedno vprašali, če so konji žejni ali lačni. Teh vprašanj drugod ni bilo prav veliko.» Na poti morate upoštevati tudi različne vremenske razmere. Je to zelo obremenjujoče? »Klima se res spreminja, prvič zaradi različnih letnih časov – na pot sva šla zgodaj spomladi, ko

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 79

79 18/02/2008 22.37.22

VOZNJA VPREG

v Nemčiji sta se vrnila konec oktobra 2006. Ob povratku jih je pozdravila navdušena množica ljudi, kajti še nikoli ni takšna vprega brez tehničnega osebja in brez spremljevalnega avtomobila potovala tako dolgo in tako daleč. Vse informacije v zvezi s potovanjem na naslovu www.europa-kutsche.de. Dnevnik o potovanju pa lahko berete na naslovu www.europa-kutsche.de/tagebuch.html. Kočija v naši prestolnici Ljubljani.

nas je visoko na prelazih presenetil sneg, zdaj pa se potimo na vročem poletnem soncu – in seveda zaradi različnih zemljepisnih leg dežel, skozi katere potujeva. Konji bolj trpijo zaradi vročine, se bolj potijo, nadlega so muhe in mušice. Ni vedno prijetno, se pa navadimo tudi na to.«

postavili okrog svojih hiš, da bi imeli svojo zasebnost. S Christine se dosti pogovarjava, tudi fotografirava. Oba sva namreč novinarja in fotografa, tako da vse skupaj gledava tudi z očmi profesionalca.« Kočija tehta skupaj

Kje sta se s Christine naučila upravljati s štirivprego? »Christine je s konji že od malega. Mene je želela navdušiti za jahanje, pa ji ni uspelo. Ko pa sem se začel učiti vožnje vprege, sem se takoj navdušil. Predvsem pa so me prevzeli ti vprežni konji. Imela sva profesionalne trenerje, opravila sva potrebne tečaje in izpite. Nato sva kupila konje in trenirala samo z njimi. Preizkusila sva vse možne situacije, v katerih bi se lahko znašla tudi na poti. Starost konj ni tako zelo pomembna, bolj važno je, da so mirni in zdržljivi in da se med sabo trpijo in dobro razumejo. Dobila sva tudi zelo veliko nasvetov, kar je prav, čeprav je najboljša lastna izkušnja«

»V koraku in včasih v kasu. Zagalopirali so konji sicer tudi, vendar galop ni nikoli dolgo trajal.«

Kaj lahko rečete o že opravljeni poti in življenju na prvem delu poti? »Zelo naporno, vendar neprimerljivo lepo.«

s prtljago in s občasnimi potniki tudi do dve toni in največ potujete? V kakšnem hodu pol.

Kako bi ocenili potovanje z vprego? »Oba s Christine sva prej zelo veliko potovala s kolesom. Potovanje s kočijo in konji je seveda povsem drugačna izkušnja. Je avantura, zaradi katere bo najino življenje duhovno mnogo bolj bogato.« Evropska kočija –srečna vrnitev V šestih mesecih sta Christine in Jürgen Reimer s potovalno kočijo, v katero so bili vpreženi štirje konji pasme »stari oldenburžani« prepotovala 6.000 kilometrov preko 6 držav. V domači kraj Hechthausen

Stara oldenburška pasma/ vzhodni frizijci Ta pasma sodi med težke toplokrvne pasme. Odlikuje se po mirnem in stabilnem temperamentu ter prijaznem značaju. Izrazita značilnost sta odličen kas in zdržljivost. Konji te pasme so večino rjavci, temni rjavci in vranci, znaki (na obrazu ali nogah) niso zelo pogosti. V višino zrastejo od 157 cm do 165 cm, odrasli konji pa so težki od 550 kg do 650 kg. Zaradi svoji močnih kosti, velikih in zdravih kopit in tudi splošne telesne robustnosti so zelo primerni kot vprežni konji. Elegantni oldenburški vprežni konj je predstavnik toplokrvne pasme, ki je bila nekdaj najbolj priljubljena in tudi najštevilčnejša. Nastala je s križanjem frizijskih kobil in andaluzijskih ter orientalskih žrebcev. Ko je v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja prevladal jahalni konj in s prehodom na polnokrvne ter hanoveranske žrebce, je vedno manj originalnih predstavnikov stare oldenburške pasme. v pokrajini Oldenburg je le še nekaj teh živali, več jih je na Poljskem in v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Zaradi tega je stara oldenburška pasma na seznamu ogroženih živali, kajti skupaj jih je le še dobrih 1.200.

Kako je s podkovanjem? »Kakšen žebelj že lahko sam pribijem, za prekovanje pa mora poskrbeti profesionalni podkovski kovač. Tega poiščeva tam, kjer pač sva.« Sta potovala v glavnem po asfaltiranih cestah? »Ja. Drugače v tej motorizirani Evropi očitno ne gre.« Bosta po končanem potovanju konje obdržala? »Bova, kajti med njimi in nama se je spletla tako močna čustvena vez, da jih ne bi mogla prodati. Sama sicer nimava kmetije, je pa v bližini najinega doma hlev, kjer bodo lahko na penzionu.« Kako se počutite, ko sedite visoko zgoraj na kočiji? »Lepo. Pogled na pokrajino je drugačen s takšne višine. Vidiva tudi čez plotove, ki so jih nekateri Ta kolesa so v 6 mesecih prevozila 6 držav EU in naredila 6 000 km in ostala cela.

80 numero 0.indd 80

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.37.32

ENDURANCE

Posebno oblikovana stremena, ki se dostikrat uporabljajo v endurancu. V tej disciplini pa skoraj ne gre brez živih barv.

pis tekme v vzdržljivostnem jahanju pravi, da naj bi jahač pridobival izkušnje, potrebne za ježo v naravi, soočanje s težavami na terenu ter poznavanje konja, predvsem glede pravilne izbire hodov in obremenitev. Vzdolž proge so namreč postavljene kontrolne točke, kjer poleg kontrole prehoda tekmovalcev in preverjanja hitrosti tekmovalcev potekajo tudi veterinarski pregledi konj. Uradni veterinar odloča o sposobnosti konja za začetek in nadaljevanje tekmovanja; odločitve o izločitvi so dokončne in brez možnosti ugovora. Uvrščeni so lahko samo konji, ki uspešno opravijo vse preglede. Vzdržljivostna tekma je pač preizkus vzdržljivosti in splošnega dobrega stanja konja. Tekme se delijo na tekmovanja na čas ali na pravilnostne preizkušnje na progah, dolžine 30 do 160 km z vmesnimi veterinarskimi pregledi in obveznimi počitki. Proga na večdnevnih tekmah je lahko tudi daljša. Konj in tekmovalec, ki želita nastopati na tekmah vzdržljivostnega jahanja, morata biti registrirana pri Konjeniški zvezi Slovenije. Za registracijo veljajo splošni obrazci, ki so dostopni na spletni strani KZS: www.konj-zveza.si Najbolj razširjena znamka za endurance sedla Podijum. Ta sedla so izredno lahka da ne obremenjujejo konja po nepotrebnem.

KOLEDAR ENDURANCE TEKEM ZA LETO 2008 Datum tekme 7.6.2008 28.6.2008 12.7.2008 13.9.2008 25.10.2008

Kraj tekme Podhojni hrib, Rob Ranč Zupančič, Spodnja Slivnica, Grosuplje Beljak (Villach), Avstrija - Alpe Adria turnir Videm (Udine), Italija - Alpe Adria turnir Medljan, Izola - Alpe Adria turnir in DP Slovenije

Pravilnostna kategorija 30 km (2x15 km) 25 km (1x25 km) | 50 km (2x25 km) 30 km | 60 km 30 km | 60 km 30 km | 60 km

Hitrostna kategorija \ \ 90 km Na tekme za turnir Alpe Adria se je potrebno prijaviti prek KZS. 90 km Na tekme za turnir Alpe Adria se je potrebno prijaviti prek KZS. 60 km | 90 km

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 81

81 18/02/2008 22.37.53

PRAKSA

ako skladiščimo seno PRAKTIČNI NASVETI

SENO JE V PREHRANI KONJ OSNOVNI VIR ZA PREŽIVETJE. POMEMBNO PA JE ZARADI VOLUMINOZNE STRUKTURIRANE VLAKNINE. DA KONJU ZAGOTOVIMO KAKOVOSTNO SENO, MORA BITI TRAVA POKOŠENA V PRAVEM ČASU IN DOBRO POSUŠENA. ENAKO POMEMBNO JE, DA JE SENO PRAVILNO ZBALIRANO IN NATO PRIMERNO SKLADIŠČENO. SAMO TAKO SE BODO HRANLJIVE SNOVI OHRANILE ČIM DLJE.

Pripravila: Jana Vejnovič Fotografije: Sibil Slejko

Ko seno pripeljete s travnika domov, ga konji še ne smejo jesti. Bilka sena vsebuje približno 18 odstotkov vode, in ta odstotek mora pasti na 14 odstotkov, to pa se zgodi po 8 do 12 tednih, ko je tako imenovana „faza potenja” končana.

Da vlaga lažje izhlapeva, mora biti med dvema balama približno tri centimetre praznega prostora. Mi bale sicer zlagamo vodoravno, da bi lahko bil kup čim višji, zato je skoraj nemogoče, da bi zagotovili idealno kroženje zraka okrog vsake bale. Ponekod, npr. v Franciji, pa zlagajo kvadratne bale v pokončni legi, zaradi česar ima zrak dostop do večje površine bale.

Če skladiščite bale v prostoru nad hlevskim delom, naj bo spodnja plast iz bal slame, ki prepreči, da bi vlažen zrak iz hleva prodrl do sena.

Če seno skladiščite na tleh, vedno podložite lesene palete, da omogočite kroženje zraka.

Skladiščenje sena zunaj na prostem ni priporočljivo: ko sije sonce, se seno »poti« in vlaga se nabira v bilkah. V takšnih pogojih se plesen zelo hitro razvija.

V osnovi velja: skladiščni prostor morate že pred skladiščenjem sena temeljito očistiti. Preglejte tudi streho – zadelajte vse morebitne odprtine, skozi katere bi lahko priletele ptice (golobi) in z iztrebki onesnažile seno. 82 numero 0.indd 82

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.38.30

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 83

83 18/02/2008 22.38.53

PONIKLUB

Pod vrhnjim oblačilom je potrebno seveda obvezno nositi ščit, ki ublaži morebitne padce.

Ne bojimo se mraza ZIMSKA OBLAČILA KLJUB NIZKIM TEMPERATURAM IN MRAZU TER POLEDICI JE LAHKO JAHANJE POZIMI PRAV TAKO PRIJETNO, KOT V TOPLEJŠEM DELU LETA. DA BI LAHKO Z NAŠIMI ŠTIRINOŽNIMI PRIJATELJI NEMOTENO UŽIVALI V MEDSEBOJNEM DRUŽENJU, JE POTREBNIH LE NEKAJ PREVENTIVNIH VARNOSTNIH UKREPOV IN PRIPRAV. KAKO SE OBLEČI IN PRI TEM NE POZABITI NA VARNOST?

84 numero 0.indd 84

Med najosnovnejša spadajo seveda topla oblačila in obutev, primerno pokrivalo in rokavice. Ko izbirate med zimskimi bundami ali jaknami za ježo, izberite takšno, ki ni predolga, saj se bo sicer med jahanjem zatikala za sedlo. Najbolje je, da oblačilo pokriva križ, ne pa tudi zadnjico. Na spodnjem koncu naj bo oprijeto, da med jahanjem ne bi pihalo v hrbet, obenem pa takšno oblačilo tudi ne opleta, kar bi lahko motilo konja. Pametno se je oblačiti po tako imenovanih čebulnih slojih, se pravi v večih plasteh. Tako lahko med jahanjem vrhnje oblačilo slečete, ko se na konju dovolj ogrejete. Konja naj tedaj drži druga oseba, da imate lahko proste roke, oblačilo pa boste najlažje sneli, če bo imelo navadno zadrgo po vsej dolžini. Slačenje čez glavo je zamudno, lahko pa tudi nevarno, saj morate sneti še čelado. Tudi čevlji morajo biti prilagojeni mrazu. Dobro je, če so dodatno podloženi s toplejšim materialom, vendar zaradi tega ne smejo biti preveč robustni. Takšni se bodo namreč zagozdili v stremenih, to pa lahko pomeni veliko nevarnost pri padcu s konja. Noga zaradi takšnega čevlja ne more zdrsniti iz stremena, da bi se pri padcu lahko varno ločili od konja. Pod obvezno jahalno čelado lahko nosite tudi kapo ali trak čez ušesa, ali pa si preko glave zavežete navadno ruto. Pomembno je, da so pred hujšim

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.39.02

mrazom ali vetrom zavarovani izpostavljeni deli obraza, kot so ušesa in nos. S šalom, ki ima večje luknjice, si poleg vratu lahko zaščitite tudi nos. Rokavice morajo biti, podobno kot čevlji, primerne za jahanje. To pomeni, da je vseh pet prstov ločenih (palčniki niso primerni) in da so med palcem in kazalcem ter mezincem in prstancem dodatno okrepljene s posebnim materialom (na primer usnjem), ki onemogoča, da bi vajeti drsele skozi roko. Za zimsko jahanje pa so primerne toplejše, podložene rokavice, ki dobro zaščitijo tudi pred zelo nizkimi temperaturami.

i je luštno Tudi pozim imerno pr m sa jahati o imeti. am or m obleko

Na tržišču dobimo posebne jahalne zimske rokavice, kin am omogočajo dober oprijem in toploo. Pozimi za roke in noge namreč velja, da med jahanjem rade »otrpnejo«

Kako zima deluje na konje? Mraz na konje deluje poživljajoče, zato so v zimskem času ponavadi bolj poskočni in nestrpni, medtem ko jih poleti utruja tako vročina kot insekti. Zato na prvem izletu s konjem po sveže zapadlem snegu ali ko zajahate konja, ki je prejšnji dan počival, velja poostrena previdnost. Najbolje je, če ima konj še pred jahanjem možnost ‘izživeti’ presežek svoje energije v prostornem izpustu ali na lonži.

Kaj moramo upoštevati pri jahanju? Jahanje po snegu je lahko čudovita izkušnja, vendar pa se je treba ozirati tudi na okoliščine. Idealno je, da sneg ni preveč moker, saj se mu sicer med jahanjem nabira v kopitih. Zaradi trdih kep na kopitih konj težje hodi, pride pa lahko tudi do poškodb. Neredko se namreč zgodi, da zaradi zbitega snega kopito nima več dobrega stika s podlago, zato konj izgublja ravnotežje ali pa mu drsi. Tudi kadar jahate po pršiču, je zelo priporočljivo, da dobro poznate strukturo tal, po kateri se gibljete. Bolj ko je sneg globok, bolj zakrije vse nepravilnosti, kot so luknje, grbine, skale ali veje. Kadar jahača mika, da bi navidez lepo in ravno pot prejahal v galopu, naj se najprej prepriča, da je tako ‘neoporečna’ tudi pod snegom. Tudi konji ne vidijo, kaj se dogaja pod njihovimi nogami in se lahko povsem nepričakovano pošteno spotaknejo. Kadar želite s konjem pozimi resneje trenirati, izberite jahanje v jahalnici. Tudi kadar zima mine brez omembe vrednega snega, je podlaga v zunanjih jahališčih zaradi zmrzali še vedno pretrda. Konjem tedaj drsi, neprožna podlaga pa je popolnoma neprimerna za njihove sklepe in vezi.

Kljub mrazu je potrebno nositi čelado. Zato, da nam bo pod njo toplo si nadenemo pod čelado kapo.

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 85

85 18/02/2008 22.39.25

PONIKLUB

tirinajstletna Kaja Capuder iz Kamnika je velika ljubiteljica konj in jahanja. Kljub slabovidnosti je neustrašna in pogumna. Ko je prišla k meni v šolo jahanja, me je očarala s svojo odločnostjo in močno voljo. Januarja letos je doživela hudo prometno nesrečo, ko jo je neprevidni voznik povozil z avtomobilom. Utrpela je dva huda in zapletena zloma. Zlomljena desna roka se počasi celi, z desno nogo pa je huje, zaradi česar mora biti v vozičku, dokler se ne zacelijo vsi zlomi. Ker je Kaja izredno močna in si najbolj od vsega želi nazaj na konja, pridno izvaja fizioterapijo. Mi ji želimo, da bi hitro okrevala in bila čim prej nazaj na konju. Jaz pa ji pošiljam konjskega angela varuha v pomoč pri okrevanju, ravno tako, kot ga je ona lani poslala meni. Kaja, srečno in pridno telovadi! Sibil Slejko

86 numero 0.indd 86

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.39.48

naslednji številki revije Horses Slovenija vam bomo omogočili neverjetno ugoden nakup prečudovitih igrač podjetja Unikatoy iz Postojne.

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 87

87 18/02/2008 22.40.11

CYCLOPS MES systems nadzor proizvodnje, analiza procesov, spremljanje proizvodnje, dokumentacijski sistem, logistika in planiranje

web REŠITVE unikatno grafično oblikovanje, izdelava spletnih strani, CMS sistem, gostovanje,

! INŽENIRING razvoj programske opreme, varnostne rešitve, servis in prodaja računalniške opreme, svetovanje

Lokacom d.o.o. Kapucinski trg 3 4220 Škofja Loka +386 (0)4 51 55 200 info@lokacom.si www.lokacom.si

Se zavedate vrednosti vaših podatkov?

omembnost arhiviranja podatkov Neskončne kupe papirja v pisarnah so zamenjali računalniki. Hkrati se je povečalo število podatkov in pravilo čas je denar je izpodrinila ugotovitev, da je informacija tista, ki nosi največjo vrednost. Za katero pa v digitalni dobi preži vrsta nevarnosti. Učinkovit sistem arhiviranja podatkov bo ključnega pomena, ki bi ob morebitni izgubi podatkov rešil podjetje iz kritične situacije.

eprav imajo velika podjetja ponavadi dobro urejeno informacijsko službo, ki skrbi za varstvo podatkov, se manjša podjetja ali samostojni podjetniki vse preveč naslanjajo na poceni ali celo zastonjske rešitve, ki ne omogočajo celovitega sistema arhiviranja podatkov. Taki sistemi nemreč vse prevečkrat arhivirajo podatke kar na obstoječi trdi disk. Poleg tega pa je zmotno mnenje, češ, bom poskrbel le za učinkovito antivirusno zaščito, in bom varen pred vsemi nevšečnosti. Ampak statistika kaže, da sta glavni krivec za izgubo podatkov človeški faktor in okvara strojne opreme. Arhiviranje podatkov na zunanje vire je posledično ne samo priporočljivo, ampak nujno.

Pomen shranjevanja podatkov Namenski programi za arhiviranje podatkov so v zadnjem času z veliko stroškovno učinkovitostjo in enostavno uporabo postali lahko dostopni vsakomur. In še več, zaradi vse večje uporabe elektronske dokumentacije, za katero Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva jasno določa pogoje shranjevanja, mora podjetje odgovorno poskrbeti o varnem shranjevanju vse potrebne dokumentacije. Da ne omenjamo vrste informacij, ki so potrebne za tekoče poslovanje podjetja. Pameten vodja bo poskrbel, da bo zavarovan pred katastrofo, ki bi jo pomenila izguba podatkov.

Programska oprema nudi vrsto možnosti Sodobni programi za arhiviranje podatkov nudijo močna orodja, s katerimi hitro in enostavno določimo postopke arhiviranja. Z enostavnim vmesnikom

določimo tipe datotek in časovne okvire, kdaj se bo arhiviranje izvajalo. Program bo omogočal celostno arhiviranje podatkov, to je kadar prepiše vse podatke, ali inkrementalno arhiviranje podatkov, kjer arhivira le na novo ustvarjene ali spremenjene datoteke. Slednji način zmanjša nepotrebno podvajanje podatkov in skrajša čas arhiviranja. Izberemo lahko tudi stiskanje podatkov in še dodatno pridobimo na prostoru. Za varnost oziroma pred nepooblaščenimi ogledi pa poskrbi šifriranje podatkov. Verjetno najpomembnješja funkcija pa je samodejno arhiviranje podatkov, ki teče v ozadju in skrbi za tekoče shranjevanje. Uporabnik se lahko posveti svojemu delu, ne da bi moral skrbeti in izgubljati čas, ko bi moral še ročno skrbeti za procese arhiviranja.

Mediji za shranjevanje Za arhiviranje podatkov je na voljo več nosilcev. Izberemo jih glede na naše potrebe in vrsto podatkov, ki jih bomo hranili. Najpogostejše oblike arhiviranja so na CD ali DVD medije, ki omogočajo sorazmerno veliko količino hranjenja podatkov ob nizkih stroških in tudi ne zahtevajo veliko prostora ter so enostavno prenosljivi. Izberemo lahko tudi prepisljive različice teh medijev, ki so sicer malo dražji, a jih lahko ponovno uporabljamo. Vgradnja pomožnih trdih diskov omogoča hitro in še varnejše arhiviranje podatkov ob mnogo večjih kapacitetnih zmogljivostih. Zadnje čase pa prednjači arhiviranje na zunanje USB diske, ki jih lahko po uporabi izključimo in shranimo na varno mesto. Za najzahtevnejše uporabnike so na voljo tračne enote, ki omogočajo hranjenje velikih količin podatkov. Čeprav so najpočasnejše, je njihova zanesljivost velika. Zgornje metode so dokaj zanesljiv vir shranjevanja podatkov, a so ti še vedno zbrani na enem mestu. Zato v ospredje prihaja arhiviranja preko FTP strežnikov, kjer lahko hranimo podatke na povsem drugi lokaciji, arhiviranje pa poteka preko spleta. Ostale, tudi uporabljane metode arhiviranja, pa so preko elektronske pošte ali preko omrežnih mest.

Imate poskrbljeno za varnost podatkov? Uporaba programov za arhiviranje ob enostavni rabi in pomembnostjo hranjenja podatkov nudi za podjetja visoke povrnitve investicije. Postajajo pa vse aktualnejši tudi za domače uporabnike. Si predstavljate, da bi izgubili vse fotografije, ki ste jih posneli med lanskim dopustom z digitalnim fotoaparatom?

I numero 0.indd 88

18/02/2008 22.40.50

Absolute Augenweide

T U L O S B XP A

ROOSTER ch: n Sie au e d n fi s Bei un GUN THE BIG T HIS SPO MARK T PP O LENA PE DELTAS ED TEJON T IN A P IMA

Info: www.vorraber.at numero 0.indd 89

AQHA/APHA Superior Reining Horse European Champion Reining AQHA & APHA Highest NRHA Score: 76,5 Stud Fee: ` 800,â&#x20AC;&#x201C; Mobil: 0043 664 5510323 18/02/2008 22.41.15

KE PSI MAČKE

ALPE ADRIA CUP 2007

ržavna specialna razstava pasme doberman

Mladi rjavi dobermanki v finalnem izboru.

Pripravila in Fotografije: Mateja Vesel PRVA SPECIALNA RAZSTAVA DOBERMANOV V SLOVENIJI S PODELITVIJO CAC – SLO JE POTEKALA POD BUDNIM OČESOM SODNIKA MIROSLAVA BEDEKOVIĆA, KI PRIHAJA IZ ZAGREBA. GLEDE NA TO, DA JE BILA TO PRVA RAZSTAVA V SLOVENIJI NASPLOH, JE BILO UDELEŽENCEV IN OBISKOVALCEV KAR VELIKO, NA SVOJ RAČUN PA SO PRIŠLI LJUBITELJI DOBERMANOV, KAJTI VIDETI JE BILO MARSIKATEREGA OD PASJIH ŠAMPIONOV TE PASME. ORGANIZATORJI SO LEPO POSKRBELI ZA CELOTEN POTEK RAZSTAVE IN SAMO POSTREŽBO. ZA TISTE, KI PREJ NISO RAZSTAVLJALI PSOV, PA JE BILA TO NOVA IZKUŠNJA.

obermani veljajo za precej močno pasmo. Nekateri menijo, da so zelo nevarni in agresivni, vendar se moramo zavedati, da je vse odvisno od lastnika psa, saj ga vzgaja prav on in se z njim ukvarja vse njegovo življenje, pa naj bo to katera koli pasma. Poznavalci te pasme pravijo, da ni slabih dobermanov, so le slabi lastniki.

Nastanek pasme Nastanek pasme dobermana sega v leto 1860 in sicer v majhno mestece Apoldi v Nemčiji. Ime je dobil po svojem ustvarjalcu Friederichu Luisu Dobermannu, ki je v Apoldi slovel kot vzreditelj močnih in neustrašnih

Razstavljeni pokali so z svojo lepoto in barvo pritegnili radovedneže, da so jih ogledali pobližje.

90 numero 0.indd 90

psov, kajti potreboval je čuvaja in vsestransko delavnega psa za opravljanje del na kmetiji. Dobermani so nastali verjetno po križanjih med dogami, nemškimi ovčarji, rotvajlerji, pinči in nemara še beauceroni in angleškimi hrti. Danes dobermani veljajo za zelo plemenite, lastniku in družinam zveste, prijazne, izredno pametne živali, ki so pogosto ostre, zato potrebujejo odločnega gospodarja.

s hrano in pijačo. Okoli ene ure popoldan se je pričelo nadaljnje ocenjevanje psov, zaključek razstave s podelitvijo CAC – SLO 2007 je bil okoli pete ure popoldan z razglasitvijo klubskega prvaka. Samo tekmovanje je potekalo tako, da so vsakega izmed psov posamezne kategorije poklicali v notranjost razstavnega poligona oziroma kroga, kjer so se pravilno razvrstili ter se obrnili v isto smer in pozirali. Njihovo pozornost in eleganco so povečevali s kazanjem in premikanjem njihovih igračk izven kroga. Ko je pes zagledal svojo igračo, se je lepo postavil in nepremično gledal v igračko, po končanem ocenjevanju pa jo je dobil za nagrado. Sodnik je podeljeval naslednje ocene: odlično, prav dobro, dobro in zadostno. Samice in samci so

Prva specialna razstava Dobermanov v Sloveniji z podelitvijo CAC - SLO. Danes poznani rek, da je pes človekov najboljši prijatelj, je veljal tudi v Miklavžu pri Mariboru, kjer je potekala prva specialna razstava dobermanov v Sloveniji s podelitvijo CAC – SLO. Bila je čudovita sončna nedelja. Organizatorjem je tako še polepšala celotno dogajanje na razstavi, čeprav velja tudi sicer pohvaliti odlično organizacijo, brezplačen vstop na prireditev in celotno organizacijo oskrbe psov ter raznoliko ponudbo. Nastopalo je 51 različnih psov in samic rjave in črne barve in že sam podatek govori o veliki priljubljenosti pasme doberman v Sloveniji. Zbor vseh psov in njihovih vodnikov je bil ob 8. uri zjutraj, tekmovanje se je pričelo ob pol desetih dopoldan, odmor za kosilo pa je trajal pol ure. Štirinožci so lahko medtem, ko niso nastopali, počivali v ločenih pasjih boksih, lastniki pa so se med tem časom pod urejenim šotorom z mizami okrepčali

Psarna dobermanov JAHRESTAL z lastnikom in ostalimi člani, ter njihovi psi s katerimi so posegali po veliko odličjih.

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.41.41

ntervju sem naredila z Aljažem Matejem, kateri je lastnik psa LINKA (oče;FEDOR DEL NASI, mati; KIMBERLEY KEA), in tudi onadva sta prvič nastopala na razstavi, kjer sta prejela oceno odlično.

Skupna fotografija z zmagovalno psico GLORIJO DEL NASI, ki je osvojila naslov CAC-alpe Adrija Slovenija 2007.

Aljaž Mate z psom Linkom (oče;FEDOR DEL NASI, mati;KIMBERLEY KEA).

tekmovali ločeno, prav tako tudi črna in rjava barva dobermana. V predtekmovanju so tisti psi, katerim je sodnik podelil odlično oceno in osebno povedal za finalno tekmovanje, šli v finale, kjer so se potegovali za branilca naslova svojega razred mladiči, najmlajši, mladi, vmesni, odprti, delavni in prvaki. Nekateri so bili zaradi premajhnega števila prijavljenih psov v posameznih razredih brez truda že tudi zmagovalci. Vsi zmagovalci posameznih kategorij, razen mladiči, najmlajši in mladi, so se potegovali za prestižni naslov CAC – SLO, ki je pomenil zmagovalca med zmagovalci celotne razstave Alpe-Adria CUP 2007. Naziv CAC – SLO, ALPE- ADRIA CUP 2007 je osvojila GLORIA DEL NASI lastnika Simona Baranje iz Srbije. Po končani razglasitvi so se lastniki in psi zadovoljni pričeli odpravljati s prireditve, ki je bila, po mojem mnenju, zelo uspešna tako za opazovalce, ljubitelje psov, kot tudi za same tekmovalce. Da pa bi dobila kakšno izkušnjo več o tej pasmi psov, sem se odločila odgovor poiskati pri enem od lastnikov dobermana.

Nekdanja vrhunska manekenka Martina Kajfež je z svojim psom, katerega ime je VIKTOR BEST OF ISLAND osvojila prvo mesto v razredu vmesnih psov moškega spola.

Pri razstavi ni bilo prvilo le lep pes, ampak tudi socializirani pes, ki je pustil sodniku Miroslavu Bedekoviću v upogled zob in vzdržljivost le teh.

Mateja: Povprašala sem ga, koliko let pozna pasmo dobermanov? Aljaž: Že od majhnih nog mi je bila pasma dobermanov zelo pri srcu, saj sem jo že kot majhen opazoval po TV in knjigah v želji da si jo bom nekoč kupil. Sedaj, ko sem bil finančno dovolj zmožen da si kupim psa in popolno skrbim zanj kar potrebuje, sem si to željo tudi uresničil, drugače pa dobermane poznam že kar dolgo. Mateja: Kakšne izkušnje imaš z njimi? Aljaž: Glede na to, da je to moj prvi doberman, imam zelo pozitivne izkušnje z to pasmo. Mateja: Lastnosti psa? Aljaž: Pes je zelo dominanten, igriv in energičen, zato potrebuje veliko gibanja. Zelo mi je všeč pri pasmi to, da se pes zelo naveže na lastnika, kateremu je zvest. Pes potrebuje zelo veliko fizičnega, predvsem pa psihičnega ukvarjanja. Najslabše zanj je, če je večino svojega časa pes zaprt, z njim pa se ne ukvarja nihče. Mateja: Komu ga priporočaš? Aljaž: Priporočal bi ga trdnim osebam z zelo veliko prostega časa. Mateja: Ali bi bila ta pasma psa primerna za delo s konjem, saj je tudi to pomembna informacija za bralce revije? Aljaž: Kot mladiču tega nebi priporočal, saj ob prevelikem naporu obstaja možnost poškodbe kolkov, ko pa pes doraste, je po mojem mnenju zelo primeren za delo s konji in nasploh na kmetiji, saj s tem posledično zelo veliko časa preživi z lastnikom na prostem, kar pa obožuje. Mateja: Kako se ti je zdelo tekmovanje? Aljaž: Glede na prvo prireditev mi je bila organizacija zelo všeč, res pa je, da sem se tega tekmovanja udeležil prvič. Svojega psa drugače treniram za program IPO-I. (poslušnost, sledenje, obramba) in se v tej smeri trenutno bolj posvečam in spoznam. Nadaljnjih tekmovanj pa se vsekakor želim in nameravam udeležiti. Mateja: Obstaja možnost, da bi bil tvoj kuža primeren za prebivanje na kmetijah ali rančih? Aljaž: Absolutno je primeren, saj tudi sam prihajam iz kmetije. Lahko pa vam zaupam, da moj Link obožuje norenje po senu. Mateja: Bi kaj spremenil na Linku? Aljaž: Ne, nič nebi spreminjal, saj je tudi z malimi napakami zame popoln. Mateja: Je res problematična pasma, kot pravijo določeni ljudje? Aljaž: Z pravilnim pristopom in veliko gibanja pes sploh ni problematičen, ampak ravno nasprotno. Zaradi njegove dominantnosti pa lahko kaj hitro nadvlada lastnika (neizkušenega), kar lahko postane problematično. Mateja: Bi imel kaj za sporočiti bralcem? Aljaž: Tisti, ki si to pasmo res želijo in so pripravljeni žrtvovati veliko svojega prostega časa zanj, jim ne bo nikoli žal, saj pes prinese veliko veselja v vaše življenje. Glede na to da izide I. številka revije, želim vsem veliko bralnih užitkov, sami reviji pa veliko uspeha. Mateja: Hvala za intervju. Aljaž: Ni zakaj, hvala vam. Organizator: LKDOS – Klub Ljubiteljev Dobermanov Slovenije Miklavž na dravskem polju, 7.10.2007

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 91

91 18/02/2008 22.42.05

PSI MAČKE

Novosti pri D&H Chudley’s

NOVOSTI V PREHRANI ZA PSE

Pripravila: Vesna Bitenc Fotografije: Chudley’s

Chudley’s Lite Chudley’s Lite je briketirana hrana, ki vsebuje uravnoteženo mešanico piščanca, riža in zelenjave ter zagotavlja “poln okus brez kalorij“. Dodane so še dietetične vlaknine, ki pomagajo zmanjšati lakotne krče in podpirajo zdravo prebavo. Za pse nagnjene k debelosti.

Chudley’s Sensitive Chudley’s Sensitive je briketirana hrana, posebno narejena za pse, z občutljivim prebavnim sistemom. Ta okusna mešanica vsebuje kakovostno janječe meso, riž, zelenjavo in ne vsebuje pšeničnega glutena in soje ter poskrbi, da bo vaš pes zdrav od znotraj.

Chudley’s Devil’s Claw Korenina vražjega kremplja je znana po svoji izjemni podpori mišic in sklepov. Še posebno je priporočljiva pri blaženju vnetij in se zato pogosto uporablja pri psih z mišičnimi in sklepnimi težavami. Izvira iz Južne Afrike, odkrito s strani tamkajšnjega plemena, ki ga uporablja pri prebavnih težavah in artritisu.

Chudley’s Condition Chudley’s Condition je mešanica zelišč, ki pomagajo pri lepšem videzu dlake in kože ter izboljšujejo vsesplošno počutje.

92 numero 0.indd 92

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.42.29

速

V E T GNR OIULP FORMULA ZA ZMAGOVALCE

V E T GNR OIULP速 FORMULA ZA ZMAGOVALCE

numero 0.indd 93

18/02/2008 22.42.44

VIZITKE

94 numero 0.indd 94

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.42.55

Priimek

Ime

Naslov

Kraj

Pošta

Bandelj Bertoncelj Boben Bratkovič Bregar Bregar Brglez Burger Burger Bužan Černe Čotar Čuček Deberšek Demšar Doberšek Dolgov Durjava Lajevec Flac Frajzman Frajzman Globokar Grubačevič Grum Gubina Guzelj Hajnžič Hosta Hribar Ipavec Jager Janhar Janžekovič Japelj Jordan Juvan Kandare Karo Kilar Kisilak Žorž Klančar Knapič Kneisel Kodarin Kogoj Kogovšek Kolar Kolarič Kolenbrand Kopajtič Korošec Kosec Kosec Kovač Kovač Kovačevič Krajnc Krajšek KrajAšek Kromar Krpač Kuhar Kutin Lavrič Lazar Lenassi Leuštek Levičnik Lisjak Lovšin Lušin Majnik Marn Maslo Maver Meden Mikolič Mikolič Mirnik Močnik (preje Krmelj) Možina Mrdavšič Oraič Oven Pavšič Peček Pedersen Pavšič Penko Percacci Peršl Petek Peterlin Peterlin Plahuta Potočnik Prokeš Radeščak Resnik Rizman Romšek Setničar Skaza Skrinjar Slejko Slivnik Smrekar Strgar Šavli Šefman Šegregur Štirn Štribl Šušlek Tabernik Tomažin Travner Trček Trebec Trkmič Turinek Turk Tvrdy Urh Ušen Vadnjal Vodopivec Voršič Vrčkovnik Vuzem Yogev Zadnikar Zagomilšek Zakrajšek Stergar Zdolšek Zevnik Zima Žagar Žnidaršič

Petra Matej Barbara Urška Jože Tanja Tanja Natascha Tina Katja Špela Maruša Živa Lazar Metka 8ateja Aleksandra Petra Sara Jože Valentina Ivan Tanja Lidija Irena Janez Janja Andrej Suzana Tanja Nataša Jože Vanja Brigita Drago Manca Janez Janez Maja Alja Alojz Borut Borut Marko Neja Irena Zlatko Tamara Boris Primož Nina Boštjan Gašper Alojz Matija Sanja Ivan Eva Franci Jerneja Rado Barbara Neja Anastasija Tjaša Janža Marjana Anja Gregor Tadeja Alojzij Ivan Marko Eva Anton Monika Anita Boris Manica Katja Cvetko Vasja Robert Žiga Zvone Rok Annelise Barbara Fabrizia Drago Nina Aleš Petra Helena Klemen Ema Tjaša Vili Vesna Tomo Irena Robert Lina Sibil Barbara Slavica Dejan Iztok Živa Mateja Mateja Aleš Marjetka Tomaž Darja Hana Miha Igor Branko Nejc Barbara Teja Boštjan Gregor Rok Milan Aleksandra Nastia Anton Maja Monika Rudi Pegi Špela Suzana Dušan Franc Tea

Ulica Božidarja Jakca 14 Godešič 50 Na Korošci 2 Dol. Brezovica 8a Slomškova 66 Pot v Mlake 7 Zupančičeva 11 Lačja vas 22 Rimska 16 Škocjan 48 Pod Jelovico 4 Ločnikarjeva 10 Prečna pot 3 Žaucarjeva ul. 20 Starošince 37 Savinova 9 Kroška ul. 41 Ellerjeva 14 Lovska 36 Pesnica 8 Pesnica 8 Jesenovo 18 Groblje 9 Spodnja Lipnica 8b Jakčeva ul. 7 Dolenja vas 74 Ceasta XIV. divizije 49 Sela 6 Zofke Kvedrove 8 Valvazorjeva 2 Želče 3 Hraše 46 Kicar 78 c Drenov grič 11 C. 4. julija 98 Podkraj 10a Iga vas 28 Sp. Voličina 85 Opekarna 2a Ivana Suliča 6c Malo Mlačevo 22 Grušovlje 24 Št. Jurij 54 Cetore 29 Zatolmin 68a Verovškova 53 Ul. Arnolda Tovornika 6 Prvomajska ul. 35 Mariborska 137 Pražakova 13 Ulica Karla Vovka 8 Mali Brebovnik 58 Vojsko 5 Livold 71 Stanetova 2 Partizanska 63 Slomškov trg 12 Beblerjev trg 8 Opekarna 2a Na Stolbi 7 Goriški vrh 15 Volkmerjeva 28 Scapinova 23 Breg ob Kokri 1 Humekova ul. 8 Medenska 127 Krimska 15 Ocvirkova 36 Branik 8 Breg 68 Knafljev trg 14 Beblerjeva 10 Hudeje 13 Kvedrova 17 Slepšek 10 Senožeče 52 Nas. ljudske pravice 28 Naselje ljudske pravice 28 Cesta Kozjanskega odr. 5 Preška 10 Nas. A, Kaple 8b Rudarjevo 7 Zgornja Kungota 81 Cesta dveh cesarjev 11 Trnje 86 Cesta 5.maja 24 Trnje 86 Videm 50 Via Michelangelo Buonaroti 21 Krpanova 6b Koroška 79 Brilejeva 3 Brilejeva 3 Tolminskih puntarjev 2 Na gmajni 15b Ptujska cesta 17 Gubčeva ul. 2 Šempas 93 Koroška 118 Loka 28 Ane Ziherlove 2 Gaberke 303 Gimnazijska c. 15d Potoče 48 Zgornje Gorje Livške ravne 2 Banjščice 12 Bazoviška 10 Šturmova 3 Ul. Rudija Papeža 34 Ceneta Štuparja 4 Maistrova ul. 19 Strma 11 Podboršt 19d Draga 27 Muzejksi trg 3 Hrastovlje 11a Križ 174 Trg Franca Fakina 2b Kidričeva c. 38 Mačji dol 4 Jamova 48 Begunje pri Cerknici 71 Zg.Grušovlje 7 Žolgarjeva 7 Dobe 17 Žitna ul. 8 Spodnje Škofije 225 Koželjskega 1 Zg. Bitnje 130a Vrhovčeva 11 Strma 17 Trčova 74 Jakob pri Šentjurju 2 Trdinova 14b Žirovnica 59a Arova vas 9 Žaucerjeva 2A

Portorož Škofja Loka Ljubljana Šentjernej Murska Sobota Ljubljana Domžale Nazarje Ljubljana Koper Postojna Ljubljana Ptuj Ljubljana Cirkovce Celje Murska Sobota Ljubljana Maribor Pesnica Pesnica Čemšenik Novo mesto Kamna Gorica Novo mesto Selca Maribor Šentjernej Ljubljana Lesce Vojnik Smlednik Ptuj Vrhnika Krško Zagorje ob Savi Stari trg pri Ložu Voličina Trbovlje Šempeter Grosuplje Rečica Grosuplje Izola Tolmin Ljubljana Maribor Maribor Dravograd Ljubljana Štore Ivanjkovci Vodice Kočevje Celje Maribor Maribor Ljubljana Trbovlje Ljubljana Dravograd Ptuj Ljubljana Preddvor Krško Ljubljana-Šetvid Ljubljana Ljubljana Branik Ribnica Ribnica Idrija Trebnje Ljubljana Mokronog Senožeče Murska Sobota Murska Sobota Štore Medvode Hrastnik Črna na Koroškem Zgornja Kungota Ljubljana Pivka Logatec Pivka Dol pri Ljubljani Trst Logatec Maribor Ljubljana-Dravlje Ljubljana-Dravlje Nova Gorica Mengeš Ormož Novo mesto Šempas Maribor Tržič Ljubljana Šoštanj Trbovlje Dobravlje Zgornje Gorje Kobarid Grgar Tolmin Ljubljana Kranj Ljubljana-Črnuče Šentilj Hoče Komenda Šentrupert Celje Črni Kal Sežana Trbovlje Kranj Velika Loka Ljubljana Begunje pri Cerknici Šempeter Maribor Kostanjevica Miklavž Škofije Velenje Žabnica Brezovica-Log Oplotnica Malečnik Šentjur Novo mesto Žirovnica Polzela Ljubljana

6230 4220 1117 8310 9000 1231 1230 3331 1000 6000 6230 1000 2250 1000 2326 3000 9000 1000 2000 2211 2211 1413 8000 4246 8000 4227 2000 8310 1000 4248 3212 1216 2250 1360 8270 1410 1386 2232 1420 5290 1290 3332 1290 6310 5220 1000 2000 2000 2373 1000 3220 2259 1217 1330 3000 2000 2000 1000 1420 1000 2370 2250 1000 4205 8270 1210 1000 1000 5295 1310 1310 5280 8210 1000 8230 6224 9000 9000 3220 1215 1430 2393 2201 1000 6257 1370 6257 1262 34142 1370 2000 1117 1117 5000 1234 2270 8000 5261 2000 4290 1000 3323 1420 5263 4247 5222 5251 5220 1211 4000 1231 2212 2311 1218 8232 3000 6375 6210 1420 4000 8212 1000 1382 3311 2000 8311 2204 6281 3320 4209 1351 2317 2229 3230 8000 4274 3313 1000

OGLASNA DESKA KZS

LICENCIRANI STROKOVNI KADRI za leto 2008 KONJENIŠKA ZVEZA SLOVENIJE Celovška 25 1000 Ljubljana www.konj-zveza.si

TRENERJI Priimek

Ime

Naslov

Kraj

Pošta

Bizjan-Seljak Bubnič Cvetko Čik Drobnič Fabris Finžgar Herman Humar Keršič Koren Koren Kučer Levanič Maver Mezgec Penko Rojec Sepe Slavič Šarc Štukelj Zaveršnik

Mojca Evgen Miro Matjaž Irena Ladislav Janez Zmagoslav Iztok Alenka Manja Mojca Aleš Renato Klavdij Dušan Silvester Anica Ana Franc Neža Maja Eva

Bizjakova 7 Kamnogoriška 43 Vrbanska 65 Škale 111 Fabijanijeva 19 Lipica 15 Mivka 40 Novi trg 16 Gregorčičeva 31 Ižanska 375 Gornje Lepovče 39 Zupančičeva 11 Cankarjeva 7 Ozeljan 2 Lipica 13 Dane pri Sežani 89 Ulica N. Šturma 4 Rožna dolina XV/30 Šišenska 5 Pot za Bistrico 13 Pelechova 75 Trg prekomorskih brigad 5 Polanškova 15

Ljubljana Ljubljana Kamnica Velenje Ljubljana Sežana Ljubljana Celje Nova Gorica Ljubljana Ribnica Ljubljana Celje Šempas Sežana Sežana Sežana Ljubljana Ljubljana Domžale Radomlje Ljubljana Ljubljana

1000 1000 2351 3220 1000 6210 1000 3000 5000 1000 1310 1000 3000 5261 6210 6210 6210 1000 1000 1230 1235 1000 1231

Priimek

Ime

Naslov

Kraj

Pošta

Babič Belič Bizjak Hrušovar Jelušič Jovič Kariž Kocbek Kovačič Krajnc Kučer Laufer Maver Mihelčič Naglost Ozbič Penko Pevec Prešeren Rifelj Rotar Selan Sila Smolnikar Stranščak Škrabec Štemberger Štiftar Štrukelj Taskov Turk Vihar Zečevič

Vanja Tanja Anton Urban Iztok Slaviša Žarko Uroš Mihael Matjaž Andrej Tomaž Igor Gregor Kristina Uljana Andrej Aleš Peter Primož Eva Leda Božidar-Darko Aleksander Ivan Alenka Pavel Jože Tadeja Duško Marjan Borut Zoran

Rodik 3a Gorazdova 3 Doslovče 18 Socka 69 Kazlje 33a Dol pri Vogljah 14 Nova cesta 7 Koroška 120 Meljski hrib 41 Sevno 14 Heroja Staneta 1b Savinjska 13 Dobravlje 26 Mošnje 2b Brje 19 Pod Planino 8 Videm 50 Petrovče 64 Vrbovec 55 Loke 19a Sp.Gameljne 25c Bravničarjeva 16 Kraška cesta 57 Opekarniška 24 Lokev 27 Kremenca 2 Štjak 8 Resljeva 6 Ajševica 7 Lokarje 26 Kidričeva 2 Strossmayerjeva 32 Dane 88b

Kozina Ljubljana Žirovnica Nova Cerkev Sežana Dutovlje Divača Maribor Maribor Novo mesto Žalec Maribor Sežana Radovljica Dobravlje Sežana Dol pri Ljubljani Petrovče Ljubljana Mozirje Ljubljana- Šmartno Ljubljana Divača Radomlje Lokev Cerknica Štanjel Maribor Nova Gorica Vodice Sežana Maribor Sežana

6240 1000 4274 3203 6210 6211 6215 2000 2000 8000 3310 2000 6210 4240 5263 6210 1262 3301 1000 3330 1211 1000 6215 1235 6219 1380 6222 2000 5000 1217 6210 2000 6210

UČITELJI

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 95

95 18/02/2008 22.42.57

B i

ZAVETIŠČE HORJUL

IŠČEJO NOV DOM

krb za živali, tudi zavržene, je odraz kulture in srčnosti naroda. Jaz vem, da imamo Slovenci veliko srce in vem, da tudi veliko od vas že pomaga tem ubogim bitjicem, ki jih je človek zavrgel in zapustil. Če si želite kužka ali mucko poglejte med te sirotice mogoče pa boste prav med njimi najdli novega nepozabnega prijatelja.

Ajša Srednje velika pudljica, išče nov dom po tem ko je bila zavržena v Kranju.

Jun Šnavcer, star 4 leta, išče nov dom. Postrižen in urejen.

Špona in Bounty Starai 2,5 meseca, bo manjša, najdena na Vrhniki, išče skrbnika.

Skoki Star do enega leta, prijazen, povožen. Hudo polomljena medenica in zadnja tačka, okreva po operaciji, išče skrbnika.

Fruc Star je cca leto in pol. Okoli vratu je imel verigo, ki se mu je tako zažrla, da jo je bilo potrebno izrezati ven. Išče nov dom. Krasen in nežen kuža.

Dasy Stara 3 mesece, povožena v Kranju, zlom ene prve in ene zadnje tačke, dobro okreva po operaciji, išče skrbnika.

Niši in Dana Psički, stari cca 10 mesecev, plašni. Niši ne hodi, se pa premika. je zaenkrat hroma. Dana je sedaj bolje po operaciji, Iščeta nov dom. Obe skupaj tehtata slabih 6 kg in želimo jima skupen dom.

Dodatne informacije dobite na naslovu www.zavetisce-horjul.net BREZ VAS NE GRE - Kako pomagati? • posvojite žival • posvojite žival na daljavo • donirajte denar • sodelujete na dobrodelnih licitacijah • donirajte hrano, opremo... • povejte naprej

ZAVETIŠČE HORJUL Polona Samec s.p. Smrečje 55, 1354 HORJUL mail: polona@dzzz.si tel: 051 30 44 35 Polona trr: NLB SI56 0202 7025 4948 113 za donacije in pomoč.

Tai in Maks Stara 5 do 6 mesecev, veterinarsko pregledana, cepljena, kastrirana, iščeta nov dom.

NAROČAM SE NA REVIJO HORSES SLOVENIJA Horses Slovenija mi pošiljite na naslov – Cena letne naročnine je 24,99 EUR ( zavzema 6 številk), prvih 10 naročnikov čaka povabilo za dve osebi na predstavitveno gala prireditev revije Horses Slovenija, vse ostale naročnike bomo nagradili s posebnimi nagradami (obvestilo po pošti in na naših internetnih straneh): Ime: Priimek: Ulica in hišna številka: Pošta: Telefon: E mail: Datum:

Podpis:

Ž s

Z P

Leto rojstva:

___________________________________________________________________ Naročilnico pošljite na naslov:

Horses Slovenija, Brezje nad Kamnikom 2, 1242 Stahovica, SLO Vse dodatne informacije so na www.horsesslovenija.com

Ko numero 0.indd 96

18/02/2008 22.43.07

Bolha je največje slovensko internetno nakupovalno središče!

Že imate svojo trgovino v največjem slovenskem nakupovalnem središču?

ot k č e V 00 0 . 0 0 4 cev l a v o obisk esec! na m

Z Bolho si prodajo in dobiček veča že več kot 750 trgovin. Pridružite se jim!

Predstavite svojo ponudbo na Bolhi! Kontaktirajte nas še danes za več informacij: 01 420 16 40, marketing@bolha.com numero 0.indd 97

18/02/2008 22.43.11

Horses

USTANOVITELJ IN ZALOŽNIK

Ars Ekus d.o.o. Gaberje 33 Štanjel 6222, Slovenija

DIREKTORICA / GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA

Sibil Slejko T: +386 31 571 200, E pošta: ss@horsesslovenija.com

POMOČNICA UREDNICE

Jana Vejnovič, T: +386 31 641 474, E pošta: jv@horsesslovenija.com

KOORDINATORKA UREDNIŠTVA

Špela Černe, T: +386 31 339 276, E pošta: šč@horsesslovenija.com

NASLOV UREDNIŠTVA

Brezje nad Kamnikom 2 Stahovica 1242, Slovenija

ELEKTRONSKI NASLOV

info@horsesslovenija.si

SPLETNA STRAN

www.horsesslovenija.si

VODJA RUBRIKE O PREHRANI

Vesna Bitenc

VODJA RUBRIKE O ARABSKIH KONJIH

Gregor Pintar

VODJA RUBRIKE ABC DRESURE

Marcel Schoemakers

VODJA RUBRIKE O KOVAŠTVU

Frenk Zdešar

SODELAVCI

Tadeja Dolenc Tina Čič Barbara Boben Mateja Vesel Alenka Čas Tina Burger

FOTGRAFIJE

Sibil Slejko Jana Vejnovič Jorg Ceglar Tina Čič Eva Tasič Tina Burger

LEKTORIRANJE

Asterix d.o.o., Jelka Presker

OGLASNO TRŽENJE IN MARKETING Proglas d.o.o., Zlatko Polajžer, T: +386 41 382 780, E pošta: zp@horsesslovenija.com OBLIKOVANJE

Punktone Piazza Vittoria 55, 34170 Gorizia, Italia www.punktone.it

TISK

Poligrafiche San Marco www.poligrafiche.it

numero 0.indd 98

18/02/2008 22.43.29

HorsesSlovenija_240x320mm_jan08b.qxd

16.1.2008

12:29

Page 1

VSE NA ENEM MESTU

°-Finan~ni lizing °-Finan~ni lizing z vi{jim zadnjim obrokom °-Rapid lizing [ Hitri finan~ni lizing ] °-Poslovni najem [ Operativni lizing ] °-Kredit

S celovitim poznavanjem finan~nih in zavarovalni{kih produktov na slovenskem trgu ponujamo v vsakem trenutku najprimernej{o re{itev, prilagojeno va{im `eljam in zmo`nostim.

Kredit ali lizing? Ponujamo vam naj{ir{o ponudbo finan~nih produktov - vse na enem mestu. Posebno ugodni krediti za nakup novega ali rabljenega vozila. Na{im kupcem pomagamo in svetujemo.

Summit Leasing Slovenija d.o.o., Flaj{manova 3

(LJ)

numero 0.indd 99

01 / 548 33 60

(MB)

| SI-1000 Ljubljana | info@summit-leasing.si | www.summit-leasing.si

02 /460 41 00

(KP)

05/625 18 67

18/02/2008 22.43.37

HJBB>I 6KID Y#d#d#! ;aV_ bVcdkV (! &%%% A_jWa_VcV

:cZg\^_V k igYcZb hiVc_j#

AVcY GdkZg oV\diVka_V ("aZicd head cd \VgVcX^_d Va^ Yd &%%#%%% egZkd Zc^] `âdbZigdk# HJBB>I 6KID Y#d#d#! :`hàjo^kc^ oVhidec^` oV kdoâV AVcY GdkZg!;aV_ bVcdkV (! &%%% A_jWa_VcV! I/ %&$ '* '* &'*! lll#hjbbîVkid#h^ GVc\Z GdkZg Hedgi )#)! h`jecV edgVWV/ &)!. a$&%% `b! Zb^h^_V 8D'/ (*' \$`b

numero 0.indd 100

horsesRRS-Summit280x359.indd 1

18/02/2008 22.43.51

2/7/08 12:47:49 PM

HJBB>I 6KID Y#d#d#! ;aV_ bVcdkV (! &%%% A_jWa_VcV

2:47:49 PM

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 101

101 18/02/2008 22.44.01

102 numero 0.indd 102

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.44.01

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 103

103 18/02/2008 22.44.02

Nadnaslov: Novosti podjetja Dodson & Horrell in Park Feeders Naslov: Novosti pri podjetju Lorum d.o.o. Podnaslov: Novosti v prehrani in dodatek za hlev Pripravila: Vesna Bitenc Fotografije: D&H, Park Feeders vstavi fotografijo Kwikbeet naziv fotografije: Kwikbeet autor fotografije: D&H Kwikbeet Predstavlja pesne rezance v obliki kosmičev enostavne za pripravo, saj zaradi posebne tehnološke obdelave potrebujejo le 10 minut za namakanje ter tako zagotavljajo dodaten sočen obrok za vašega konja. Poleg tega ne vsebuje melase in je kot tak primeren za konje, ki so nagnjeni laminitisu oziroma laminitis že imajo. vstavi fotografijo: Haybar naziv fotografije: HayBar autor fotografije: Park Feeders Hay Bar Hay Bar - korito za seno angleškega porekla, predstavlja pravo rešitev pri krmljenju sena. Narejen je iz umetne mase (polietilena visoke gostote), neškodljive zdravju. Z njim konja spodbudimo k naravnem način prehranjevanja, seno se ne meša z nastiljem, s tem pa se zmanjša količina zavrženega sena in nastilja. vstavi fotografijo: just grass naziv fotografije: Just Grass autor fotografije: D&H Just Grass Trava sušena na visoki temperaturi kot dodatek k žitnim mešanicam ali kot samostojni obrok in delno nadomestilo sena. Just Grass ne vsebuje melase in zadržuje visoko vsebnost vlaknin. Narejen je iz mešanice trav, kot so pasji rep, bilnica in trajna ljuljka. Preden jo v tovarni hermetično zaprejo, izločijo prah in tako nastane okusna, hranljiva in pripravljena trava, ki je na voljo celo leto. vstavi fotografijo: hero all heart treats naziv fotografije: All Heart treats autor fotografije: D&H All Hearts Treats Posladki v obliki srčka z okusom mete, narejeni s posebnim postopkom stiskanja iz popolnoma naravnih sestavin. Okusen posladek in nagrada za vašega konja.

100 | GENNAIO 2008

104 numero 0.indd 104

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.44.02

100 | GENNAIO 2008 | FEBRUAR 2008

numero 0.indd 105

105 18/02/2008 22.44.02

NADNASLOV: CSI 2* Klagenfurt NASLOV: Mednarodni turnir in konjeniški sejem Alpe-Adria PODNASLOV: Na mestnem sejmišču v Klagenfurtu je potekal konec oktobra mednarodni turnir v preskakovanju zaprek, ki ga spremljajo konjeniški sejem ter zanimiv show program Pripremila: Špela Černe Fotografije: Sibil Slejko ubaciti fotografiju pod nazivom naziv fotografije: autor fotografije: Sibil Slejko Klagenfurt, prestolnica avstrijske Koroške, je letos že sedmič zapovrstjo gostila mednarodni turnir v preskakovanju zaprek. Turnir je potekal od 25.-28. oktobra 2007 in privabil tekmovalce iz okoli 15 držav s cca. 300 konji. Organizatorji se trudijo privabiti tudi znana imena iz svetovnega konjeniškega sveta in tako povečati zanimivost turnirja za gledalce iz bližnjih krajev, tako je že kar stalni tekmovalec tudi npr. Willi Melliger. Prizorišče je mestno sejmišče v centru Klagenfurta. Prireditev spremlja tudi konjeniški sejem, ki se je skozi leta vedno bolj povečeval in sedaj je že ena hala namenjena razstavljalcem konjeniške opreme, novostim in ostalim produktom poveznim s konjeništvom. Za obiskovalce pa je vsak dan pripravljena tudi dveurna show prireditev, nastope pa sestavljajo tako točke s konji različnih pasem, konji koroških rejcev ter dresurne in cirkuške točke. Glavna zanimivost pa so vsekakor tekme v preskakovanju zaprek, verjetno najbolj nedeljska tekma Grand Prix, višine 155 cm, ki je letos potekala pod pokroviteljstvom HYPO GROUP Alpe Adria Bank, denarni sklad tekme pa je znašal 20.000€. Prva nagrada 6.000€ pa je pripadla domačemu tekmovalcu Robertu Pucku na konju Real Eagle. Robert je sicer stacioniran na Nizozemskem, vseeno pa je zelo razveselil Avstrijce, ki so namreč zelo resni navijači, med nastopi njihovih tekmovalcev vlada v hali skoraj smrtna tišina, nastopi pa so nagrajeni z velikim aplavzem. HYPO Grand Prix, 155 cm, Irena Drobnič in Calimera 7. mesto Odlično uvrstitev na sedmo mesto v Grand Prixu z le eno podrto zapreko v baražu dosegla Irena Drobnič z njeno meklenburžanko Calimero, od slovenskih predstavnikov je nastopil še Luka Založnik in končal na 12. mestu na žrebcu Sportina Capone. Med predstavniki iz Hrvaške je bil opazen rezultat Janke Kraševec v uvodni tekmi srednje ture (135 cm), kjer se je plasirala s konjem Limited Edition. Uspešno so se odrezali še slovenski mladi jahači na tekmah Amater Toura, v petek je zmagala Hana Bajrovič s Sportina Harlequin, Jan Vehar s Carismo je bil drugi, v soboto pa je zmagal Jan, kar dva plasmaja pa si je prijahal Vid Lutman na Magritte T.

ZANIMIVOSTI / NOVIČKE: Grand Prix Celovec 2007, Irena Drobnič in Calimera 7. mesto CSI 2*Klagenfurt , 25. – 28. 10 2007

ZANIMIVOSTI / NOVIČKE:

Mednarodni turnir v dvoranah mestnega sejmišča je tudi letos poleg tekem vabil na sejem Alpe Adria ter spremljevalne prireditve. Turnirja pa so se udeležili tudi naši tekmovalci. Uspešno so se odrezali naši mladi jahači na tekmah Amater Toura, v petek je zmagala Hana Bajrovič s Sportina Harlequin, Jan Vehar s Carismo je bil drugi, v soboto pa je zmagal Jan, kar dva plasmaja pa si je prijahal Vid Lutman na Magritte T. V nedeljski tekmi Grand Prix višine 155 cm, pa je odlično uvrstitev na sedmo mesto z le eno podrto zapreko v baražu dosegla Irena Drobnič z njeno meklenburžanko Calimero, nastopil je še Luka Založnik in končal na 12 mestu na žrebcu Sportina Capone.

Vzpon na lestvici mu je prinesla zmaga v Grand Prixu na 5. etapi Riders Toura na tekmi CSI 4* German Classic v Hannovru, 26.-28.10.2007. Poleg nagrade 30.000 € je v skupnem seštevku iz 23. mesta pristal na petem. Tokrat je sedel zopet v sedlu 14 letnega holštajnskega žrebca Sandro Boy, s katerim je med mnogimi zmagami v Grand Prix tekmah (npr. Frankfurt, Dusseldorf, Gera, London Olympia, Zurich, v sezonah 2005 in 2006), med drugim osvojil tudi lanski finale svetovnega pokala v Kuala Lumpurju. Ocenili so tudi da je do srede sezone 2006 osvojil kar 300.000 € nagrad. Izjemni Sandro Boy, za katerega so se zaradi odličnih rezulatov v kombinaciji z Markusom Ehningom, začeli zanimati tudi rejci, je že leta 2006 pokril čez 150 kobil. Povečalo pa se je zanimanje tudi za njegovega očeta Sandra, vendar je ta že mrtev. Omeniti pa je Sandrove druge slavne potomce: Sandro Song, Silvio I in II, Sao Paulo, Salido Z. Kot zanimivost: Sandro Song je leta 1994 nastopil na svetovnih konjeniških igrah v Hagu z Antejem Šimlešo v sedlu. Poleg skakalnega talenta je bil Sandro Song izjemen tudi v svojem gibanju in je dal tudi potomca Sandro Hita, črnega dresurnega žrebca, ki ga imenujejo za snovalca nove ere v svetu dresure, ki piše športno in rejsko zgodovino. Postavitev Grand Prix Hannover 2007 pa si lahko ogledate v 3D grafiki na strani: http://hannover07. fileadmin.org/play.php?movie=/07-10-25/gc07-1028_03_06_3Da.wmv&bez=Flug+Hannover+Grand +Prix+|+Umlauf

ZANIMIVOSTI / NOVIČKE: CHICO ŠE NAPREJ USPEŠEN V TUJINI Chico velja za najdražjega konja prodanega iz Slovenije. Njegova cena je bila kar nekaj sto tisoč evrov, točne številke pa ne bomo nikoli izvedeli, »bolje da se ugiba« pravi Primož Rifelj, ki ga je iz Nemčije pripeljal in nekaj let kasneje nazaj tudi prodal. Veliki rjavec, potomec Cor de Brillanta, je bil v letih 2004 in 2005 po točkovanju najboljši konj v Sloveniji, tudi v letu 2006 je bil na drugem mestu.S Primožem je uspešno nastopal do Grand Prix nivoja. Danes 10 letni Chico nastopa z novim lastnikom Jürgen Krausom, tekmovalecem iz bavarskega kraja Landshut še naprej po celi Evropi in dosega dobre rezultate. Naprimer na turnirju Pferd International v Münchnu, CSI 3*, 17. maja 2007, v tekmi ‘Munich Masters’,kategorija 155 cm je osvojil 8. mesto, v konkurenci slavnih imen, zmagal je namreč Rene Tebbel s Kiro Bell, nastopali pa so še tekmovalci kot so Meredith Michaels Beerbaum, Thomas Frühman. Zaslediti pa ga je bilo mogoče še na mednarodnih turnirjih v Italiji, na Portugalskem, Nizozemskem... Chica, velikega rjavca, potomca Cor de Brillanta, je iz Nemčije pripeljal Primož Rifelj Iz Nemčije ga je pripeljal Primož Rifelj in z njim uspešno nastopal do Grand Prix nivoja in ga nazaj tudi prodal. Chico je bil v letih 2004 in 2005 po točkovanju najboljši konj v Sloveniji danes 10 letni kastrat potomec Cor de Brillanta in eden najdražjih konj, ki so se prodali iz Slovenije cena je bila nekaj sto tisoč evrov, prava številka pa ostaja skrivnost. CSI 3*, 17 maja 2007, na turnirju Pferd International v tekmi ‘Munich Masters’,kategorija 155 cm je osvojil 8. mesto, zmagal je Rene Tebbel s Kiro Bell, nastopali pa so še tekmovalci kot so Meredith Michaels Beerbaum, Thomas Frühman, ipd. Zaslediti ga je mogoče Jürgen Kraus, tekmovalec iz Landshuta na Bavarskem. Nastopa pa je še na mnogih mednarodnih turnirjih kategorij 140, 145, po celi Evropi,npr. v Italiji, na Portugalskem, Nizozemskem...

MARCUS EHNING – SANDRO BOY, Z ZMAGOV HANNOVRU NA LESTVICI 18 MEST VIŠJE

Dobrodelna akcija v okviru turnirja na Venišah V okviru konjeniškega turnirja v preskakovanju zaprek na Venišah, ki se je odvijal zadnji vikend v avgustu, je potekala tudi dobrodelna akcija v kateri so zbirali denar za socialno ogroženo družino iz občine Nazarje. Natasha Burger iz KK Buteko, vodja ranča Burger na Venišah, kjer se je prireditev odvijala, je povedala, da so denar zbrali iz sponzorskih sredstev, čeke sta napisala Slovenijales in Bosch Siemens, vsak v višini 500 eur, iz klubskega denarja pridobljenega iz štartnin so darovali 400 eur ter od nagrade iz zadnje tekme kategorije S*, v višini 300 eur, ki se ji je v ta namen odpovedal zmagovalec Luka Založnik. Denar je šel v roke štiričlanski družini, ki živi v blokovskem stanovanju in se preživlja z dohodkom okoli 600 eur. Šoloobvezna otroka bodo tako lažje oskrbeli s potrebščinami za šolo in predvsem s pohištvom. Natasha tudi pravi, da se bodo potrudili s podobno akcijo nadaljevati tudi prihodnje leto.

100 | GENNAIO 2008

106 numero 0.indd 106

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.44.03

OTVORITEV FOTOGRAFSKE RASTAVE V RIBNICI V mesecu aprilu je potekal fotografski tečaj, ki ga je organiziral RŠK-Ribniški študentski klub, sam tečaj pa sem vodila Mateja Vesel. Tečaj je potekal v dveh sklopih, prvi je bil teoretični, v katerem so spoznali tipe fotografskih kamer, opis, razvrstitev, značilnosti le teh, vrste in lastnosti objektivov, delovanje zaslonke, zaklopa in ostalih funkcij za nastanek dobre fotografije. Drugi sklop je bil eksperimentalni del, fotografiranje Ribniškega središča ter konjeniškega posestva Ugar, ki je znan že skorajda vsakemu ljubitelju in konjarju v Sloveniji in izven nje. Slike smo v Klubu pregledali in ugotovili, da so konji zelo lepi in pa plemeniti, saj so bile slike za nas čudovite. Sam RŠK se je z Miklovo hišo v Ribnici dogovoril za termin otvoritev razstave. Otvoritev razstave je bil v petek 19.10.2007 ob 19h uri v prostorih knjižnice, kjer nas je skupaj sedem razstavljavcev razstavljalo nekaj svojih najboljših slik, ki smo jih posneli tekom aprilskega tečaja. Otvoritve se je udeležil tudi ribniški župan Jože Levstek z uvodno besedo, Vesna Horžen direktorica Miklove hišo, nas je lepo pozdravila in izrazila zadovoljstvo medsebojnega sodelovanja. Tudi sama sem na kratko opisala, kako je fotografski tečaj potekal, nato pa sem vse udeležence in obiskovalce povabila k ogledu slik. Na razstavi je bilo veliki raznovrstnih slik, sama paša za oči pa so bili ti lepi konji...konji iz posestva Ugar v Ribnici. Mateja Vesel PRIX DE L ARC DE TRIOMPHE Cudovit obcutek je jahati v arcu ,atmosfera je tako naelektrena da bi jo lahko rezal, Je cudovita proga za dirkanje in cudovita dirka za zmagati! Frankie Dettori S temi besedami je trenutno najvecja zvezda med jockeyi na svetu,opisal najprestiznejso evropsko galopsko dirko in ko si jo ogledas v zivo mu lahko samo pritrdis! Dirka se organizira vsako leto prvo nedeljo v otobru na hipodromu Longchamp v Parizu in velja za najpomembnejso dirko v Evropi za triletne in starejse konje na klasicni distanci 2400m! Za galopskega zanesenjaka iz Slovenije je cel dogodek enkratno dozivetje , ker vidis za nase razmere in tudi za okoliske drzave , kjer pac bolj pogosto obiskujemo dirke , nepredstavljivo stevilo gledalcev in samo z otoka pride okoli 50 000 navijacev da vidijo svoje favorite v arcu in letos so imeli razlog za veselje ,saj je zmagal irski konj! Potem tukaj vidis res vse najvecje lastnike konj ,najboljse trenerje , vse najvecje jockeyske zvezde na svetu in pa seveda glavne zvezde celotnega dogajanja-konje , katerih vrednost se meri v miljonih evrov ! Na arc dan se tece kar sest Grupp 1 dirk in v prvi so se pomerili sprinterji v dirki prix de l abbaye (G 1,1000m,250 000evrov)! Zmagovalec sprinterjev je postal 6letni irski Benbaun ,jockey P.J. Smullen,trener M.Wallace, pred Kingsgate native in lanskoletnim zmagovalcem te dirke Desert lord-om. Vsi trije prihajajo iz Irske oz. Anglije. Druga dirka Prix Marcel Boussac(G 1,1600m,300 000euro) je rezervirana za dvoletne kobile in tukaj je slavila kobila ,iz hleva slavnega Aga Khana , Zarkava(j.

C.Soumillon,t.A.de Royer Dupre), pred Conference call(S.Pasquier) in Mad about you(P.J.Smullen). V naslednji dirki Prix Jean-Luc Lagardere(G 1,1400m, 350 000euro) imenovani tudi Grand criterium; so se pomerili prav tako dvoletniki in zmago je odnesel Rahy-ev sin iz Godolphinovega hleva, Rio de la plata(L.Dettori, S. Bin Suroor), drugo mesto si je pribori Declaration of war(R.L.Moore) in tretje mesto Shediak(C.Soumillon). Dirko za triletne in starejse kobile Prix de l opera(G 1,2000m,250 000euro)je dobila pet letna Satwa queen(T.Thulliez,J de Roualle), pred triletno potomko slavnega Danehilla ,Promising lead(R. L.Moore) in prav tako triletno potomko Rahy-ja Legerete(O.Peslier). Potem pa se je zacela parada pred glavno dirko dneva Prix de l arc de triomphe(G 1 ,2400m, 2 000 000euro) za triletne in starejse konje in tukaj se zares zacuti tisto zatisje pred nevihto ,ki se zacne ko konji vstopijo v ciljno ravnino in se stopnjuje do cilja in enostavno ne mores verjeti ,da je taksno vzdusje in navijanje mozno tudi na konjskih dirkah! Sama dirka je potekala tako ,kot so si zamislili v taboru Irskega trenerja A.P.O Briena in lastnikov Tabor/Magnier/ Smith,ki so imeli v dirki kar stiri svoje konje. Takoj po startu sta dva njihova konja zavzela vodeci poziciji in sta vse do finisa diktirala tempo ,ki je ustrezal njihovemu favoritu ,Danehill-ovemu sinu ,Dylan Thomasu(K.Fallon) ki je napadel nekje 300-400m pred ciljem in kmalu nato presel v vodstvo ,ki ga potem ni spustil do cilja ,ceprav se mu je v zadnjih metrih zelo priblizal Sinndarjev potomec Youmzain( j. R.Hughes, t.M.R.Chanon,l.Jabeer Abdullah),ki pa je kljub trudu vseeno bil za glavo prekratek za zmago. Tretje mesto je slo v roke Niarchosovi druzini po zaslugi Sagara(j. T.Gillet, t.J.E.Pease) od slavnega Sadlers Wells-a, cetrto mesto pa je zasedel Baron von Ullmannov zrebec Getaway(O.Peslier, t.A.Fabre) ,ki je potomec zrebca Monsuna in je s tem zelo dobrim rezultatom dal vsaj nekoliko obliza na rano njegovemu lastniku ,kateremu se je njegov veliki favorit za zmago v arcu Manduro , poskodoval nekaj tednov pred dirko.(von Ullmannov je s konjem Toylsome ,zmagal tudi G1 dirko Prix de la foret,v sobotnem programu dirk na Longchampu). Edina kobila v dirki Mandesha iz hleva Aga Khana je koncala na sedmem mestu ,se slabse se je pa odrezal eden glavnih favoritov Authorized(L. Dettori),letosnji zmagovalec Epsom derbya, ki je uspel prehiteti samo zmagovalceva zajca in skozi celo dirko ni pokazal nobene prave volje do galopa! Precej vroce krvi pa je povzrocila poteza zmagovalnega konja ,ki je potem ko je napadel ,nekje s pete ali seste steze ,kar naenkrat spremenil smer proti notranji stezi in pri tem oviral vsaj tri konje. Uradni izidi so zato zamujali kar za okoli pol ure ,vendar stewardi so na koncu vendarle priznali zmago Dylan Thomasu. To so pac velike dirke in tukaj je treba zmagati za vsako ceno ,ker ce bi poskusal Fallon svojega konja zadrzati na svoji stezi ,bi mu s tem sigurno zamesal ritem in dirka bi bila izgubljena ,tako pa je tvegal diskvalifikacijo,vendar je imel se vedno vec upanja na zmago in to se mu je na koncu obrestovalo. Potem ko se je ozracje ze umirilo ,pa je bila na sporedu se zadnja G1 dirka tega dne in sicer Prix du cadran(G1,4000m,250 000euro) ,ki je bila preizkus dolgoprogasev! Tu je nekoliko presenetljivo slavil Monsunov potomec Le miracle (D.Boeuf, t.W.Baltromei) ,ki je z dirko opravil v slogu start-cilj, drugo mesto je osvojila kobila Varevees(T.Jarnet) , sele tretje pa , letos v stirih startih neporazeni , slavni Yeats (K.Fallon). Vtisi po taksnih dirkah so mesani,ker po eni strani dobis veliko volje za naprej ,ker vidis

kaj nekje galop pomeni,po drugi strani pa vidis ,da smo v Sloveniji tako dalec zadaj, pa naj bo po znanju ,kvaliteti konj ,da ne govorim o krovni organizaciji kjer prav tako nic ne stima ,da ti vzame voljo za naprej! Na koncu pa se en stavek F.Dettorija- vsak jockey,trener,lastnik in rejec sanja ,da bi nekoc dirkal v arcu , samo dirkal ne zmagal ! Torej ostanejo nam sanje! Tomaz Globocnik

100 | GENNAIO 2008 | FEBRUAR 2008

numero 0.indd 107

107 18/02/2008 22.44.04

108 numero 0.indd 108

| FEBRUAR 2008

18/02/2008 22.44.04

KOLEDAR TEKMOVANJ od 1. februarja do 1. aprila 2008 Tujina: Preskakovanje zaprek CSI2*, San Lazzaro di Savena / Italija CSI2*, 3* Le Siepi, Cervia Milano Marittima / Italija CSI3*, CSI4*, JUN, CH-classes Arezzo, Toscana Tour I / Italija CSI-2* CSICHJ-A CSI-A AMATEURS, Stadl-Paura / Austrija Stadl Classics II, European Youngster Cup CSI-2* CSICHJYRP-A, Stadl-Paura / Austrija Stadl Classics III CSIJYP-A, Wr. Neustadt / Austrija Dresura CDI-3* CDIYJ, Stadl-Paura / Austrija 8. Internationales Dressurturnier, v jahalnici CDI JYRS â&#x20AC;&#x201C; 1.T.DRESSAGE TOUR Portogruaro, Italija Reining CRI-1*, Wr. Neustadt / Austrija ,V jahalnici, Spring Time Classic 2008, Western Star NRHA Show I in II

| FEBRUAR 2008

numero 0.indd 109

109 18/02/2008 22.44.04