Horses Slovenija #1 by Punktone / Comunicazione

Številka 1 | maj/junij 2008 | 4.90 EUR | www.horsesslovenija.com

Prvi lov s konji in psi v Lipici

Tradicija, ki druži ljudi, živali in naravo Intervju

Hugo Bosio, podjetnik tudi v konjeništvu Poni klub Ko se izpolni želja KONČNO JE NAPOČIL ČAS ZA PRVE JAHALNE URICE

NaroÄ?am se na novo slovensko konjeniĹĄko revijo Horses Slovenija

NaroÄ?anje tudi preko interneta narocnina@horsesslovenija.com www.horsesslovenija.com

56 Prehrana: Laminitis – kaj ga povzroča? 06 Dogajanja in novice 10 Misel meseca

12 Tema meseca: Tradicija, ki druži ljudi, živali in naravo 20 Trend

22 Intervju: Hugo Bosio, podjetnik tudi v konjeništvu 26 Praksa: Zakaj namakalni sistem?

28 Reportaža: Tekme v preskakovanju ovir se vračajo v Lipico 30 Reportaža: Prva dresurna tekma letos

32 Reportaža: Trendi moderne dresure in najpogostejše napake 34 Naš lipicanec: Po starem drevoredu med lipicance

36 Ponosna žlahtna kapljica s tradicijo 38 Moj klub: KK Karlo, Maribor

42 Pethodni islandci: Islandski konj v službi človeka 44 ABC preskakovanja: Gimnastika, vaje za izboljšanje konjevega ravnotežja, tehnike, fleksibilnosti, zaupanja in sposobnost

48 ABC dresure: Zbrani, delovni, srednji in pojačani kas

58 Prehrana: Pomlad čas za spremembe

60 Kovaštvo: Laminitis – ogenj pod nogami

62 Artikli pod lupo: Ščitniki in bandaže

66 Vse o arabskih konjih: Čistokrvni (asil) konji 70 Editorial: Črno bele sanje lahko postanejo resničnost

74 Reja: Plemenski žrebci v 2008 77 Reja: E.T. Cryozootech-Stallion

78 Reja: Nizozemski žrebci prodirajo na nemški trg 82 Poni klub: Končno je napočil čas za prve jahalne lekcije

84 Intervju – predstavitev mladih talentov: Iza Vele, najraje se iz domače vile poda v hlev h konjem 88 Psi in mačke: Inteligenca na 4 tačkah

90 Psi in mačke: Asta of Breve Hearts 91 Psi in mačke: Tina Burger in Lisa 92 Računalništvo: Zakaj morate imeti urejeno spletno starn? 94 Podjetja obveščajo: Novosti na tržišču 96 Iščejo nov dom in Mali oglasi

50 ABC western jahanja: Vadimo prehode

Na naslovnici: Simona Premrl in 122 Pluto Thais XXIII. Fotografija: Sibil Slejko

V službi konjeništva Spoštovani ljubitelji konj! Po nulti številki, ki smo jo kot promocijsko revijo izdali meseca marca letos, je pred vami prva številka revije Horses Slovenija. Z veseljem vam sporočam, da je revija doživela enkraten odziv in požela veliko pohval ter zanimanja tako med ljubitelji konj, kot tudi med tistimi, ki se s konjeništvom ukvarjajo profesionalno. Rada bi se zahvalila vsem, ki so v naše delo in v revijo zaupali, še preden je šla v prodajo. Kot odgovorna urednica in založnica vam obljubljam, da se bomo v našem uredništvu nadvse trudili in tudi v bodoče poskušali izpolniti vaša pričakovanja. Verjemite, ne bomo se kar tako ustavili, saj nas pri tem vodi najpoglavitnejša stvar – ljubezen do tega, kar počnemo. Sestavili smo ekipo strokovnjakov z različnih konjeniških področij, ki bo skrbela, da bo revija vedno strokovno podkovana, kakovostna in aktualna. Naša želja je, še naprej sodelovati z najboljšimi snovalci konjeništva v Sloveniji, in tako tudi samemu konjeništvu pomagati do uglednejšega mesta. Lahko rečem, da je Slovenija trenutno na robu velike prelomnice, ko se stvari, tudi v konjeništvu, premikajo na bolje. Z novim centrom podjetnika Huga Bosia v Celju bo Slovenija v kratkem dobila najsodobnejši jahalni kompleks v državi in tako omogočila jahačem boljše pogoje za trening in kakovostnejša tekmovanja. Tudi Konjeniška zveza je s Kobilarno Lipica naredila velik korak na bolje. Kobilarna Lipica je prenovila svoje jahalne površine in se na ta način odprla vsem jahalnim disciplinam. Če bomo imeli

dobre pogoje, bomo imeli tudi boljše rezultate! Kljub temu, da smo majhni, smo v svetovnem konjeništvu zapisani z eno najstarejših in najlepših kobilarn na svetu, s svojimi lipicanci – z našim belim biserom, Kobilarno Lipica. Po tem nas pozna ves svet, zato le nismo tako majhni. Veličina je velikokrat povezana s kakovostjo in ne s količino, kar je tudi moto naše revije.

Voditi konjeniško revijo je, kot jahati konja: Neprestano se je treba prilagajati ritmu in harmoniji. Zahtevana je disciplina, je pa tudi uživanje v lepoti. Treba je prenašati informacije, pravilno in natančno. Potrebno je pravo ravnotežje. Potrebno je potrpljenje, rezultate pa je možno doseči samo s tehniko in vztrajnostjo. Ovire pomenijo samo stimulacijo, da jih premagujemo vedno bolje. Tako kot v konjeništvu, lahko tudi pri vodenju revije zmaga le par. V tem primeru to nista jahač in njegov konj, temveč vsebina in ekipa (fotografija in tekst).

Bluza in kravata Nara Camicie , Bevkov trg 6, Nov Gorica. Aktovka Sergio Tacchini, La Mans, Delpinova ulica 13, Nova Gorica. Ličenje Karin Bizjak.

Fotografija: Sergio Penner

Sibil Slejko

Apollo J

e originalni tirolski haflinški žrebec, rojen leta 1995, potomec Afgana II, m.očeta Winterstein, ki bo v pripustni sezoni 2008 plemenil na pripustni postaji Gazvoda pri Slovenski Bistrici. Žrebec je večjega okvira, v izredno modernem tipu, skladen, predvsem pa ga odlikujejo izvrstni hodi in dobra delovna sposobnost. Njegovi potomci na avstrijskem

Štajerskem, kjer je plemenil, dosegajo dobre rejske rezultate, predvsem pa izvrstne rezultate in visoke ocene pri opravljanju testa delovne sposobnosti. Žrebec je nedvomno velika pridobitev za slovensko rejo haflingerja in lahko v veliki meri doprinese k izboljšanju tipa in delovne sposobnosti – predvsem pa hodov v reji te

pasme. Haflingerji, ki imajo lastnosti kot žrebec Apollo, se zagotovo lahko uporabljajo tudi kot športni konji za otroke oziroma mlajše jahače in lahko do določene mere nadomestijo jahalne ponije, ki jih je v Sloveniji trenutno bolj malo. Več informacij na internetu, Haflinger center Gazvoda. N.G.

Arabski konji so P znani po svoji lepoti in seveda nič manj po vrtoglavih cenah, ki jih dosegajo

red kratkim je bil dveinpolletni žrebec QR MARC (*Marwan Al Shaqab x Swete Dreams x Magic Dream CAHR), vzrejen na farmi Quail Ridge Arabians, ki je v lasti Vicki in Louja, iz ZDA v Belgijo uvožen za 4 milijone dolarjev. Družina Mc Glinn iz Avstralije je v svoje hleve pridobila enoletnega žrebca MAHARAJA HDM, potomca lanskega zmagovalca svetovnega prvenstva v Parizu v kategoriji Junior Colt Marajja (Marwan Al Shaqab x RGA Kouress by Kouvay Bey), ki je v lasti Šejka Mohammed Bin Saud Al Qasimija, in kobile Miss Yasminah Elamal (Antar Elamal WN x Andira). Vzreditelj Maharaja je hlev Haras Del Mar – H. D. Mertens iz Španije. Za Maharaja je družina odštela 1,2 milijona dolarjev.

Zanimivosti iz sveta arabskih konj

| MAJ/JUNIJ 2008

G.P.

Sodniški seminar na temo Oral wounds (Rane v ustih) 30. marca 2008 v Sachsengangu na Dunaju

ratkega enodnevnega seminarja na temo Vet check, Oral wounds, se je udeležilo šest nacionalnih ÖIV sodnikov za islandske konje (Nelly Auer, Alexander Sgustav, Rainer Zitterbart, Solveig Doris, Valdi Audunsson, Zvone Pavšič) ter še nekaj trenerjev. Tema ni bila zanimiva le za sodnike, temveč tudi za jahače in trenerje. Z letom 2009 bo namreč tudi v Avstriji obvezno, da bodo na vseh WR turnirjih

preverjali konjeva usta glede morebitnih poškodb. Predavala je mednarodna FEIF sodnica in veterinarka Claudia Glueck. Dopoldan smo pregledali FEIF-ove zapisničarske pole (lokacija, velikost in teža poškodb) in si ogledali fotografije ran, ki so nastale zaradi različnih vzrokov. Popoldan pa smo v bližnjem centru za islandske konje pregledali tudi precej konj po načelu ‘learning by doing’ – uči se z delom. Z.P.

Licenciranje šetlandskih in mini šetlandskih ponijev

. marca 2008 je bilo na hipodromu Stožice v Ljubljani prvič izvedeno licenciranje oziroma odbira plemenskih žrebcev za šetlandske in mini šetlandske ponije. Tako bo letos za rejo priznanih 8 plemenjakov, od tega 6 mini šetlandskih ponijev (višina do 87 cm) in dva šetlandska ponija (višina med 87 in 107 cm). Vsi žrebci so uvoženi in imajo poznano poreklo. Prav tako bo maja začetek popisa kobil za sprejem v rodovnik oziroma register. Pred kratkim je bilo ustanovljeno tudi Slovensko združenje rejcev ponijev. Združenje ima sedež v Rogaški Slatini, na svojem prvem občnem zboru 29. februarja 2008 pa so za prvega predsednika izvolili Janeza Tojnka. Več informacij na www.pony.si N.G.

Žrebec ROCKER DES FOLTIERS, sivec, rojen 5.6.1999. Uvožen iz Francije

SEŽANA Disneyjev film prvič v Sloveniji

udež belih žrebcev

Nadija (Aladiyat Inshass x Naadirah)

časih nam čas ukrade trenutke za katere verjamemo da bi morali biti. Nadija, prej otrok vetra, zdaj sapa ki nosi spomine. 7. april. 2008

Walt Disney je leta 1963 posnel film o tem, kako so ameriške vojaške enote med drugo svetovno vojno reševale lipicance pred Rdečo armado, ki se je bližala območju Sudetov na Češkem. Čeprav Američani tedaj niso evakuirali le lipicancev iz Španske jahalne šole na Dunaju, ampak tudi matično čredo iz Lipice, film slednjega ne omenja. Še več, čeprav so leta 1963 vse prizore evakuacije posneli z lipiško čredo, niso v Sloveniji in bivši Jugoslaviji nikoli predvajali tega filma. Razlogov, zakaj so se oblasti odločile za to, je verjetno več. P r i l o ž n o s t za ogled filma, razmislek o odnosu do lipicanca in pogovor s konjarji, ki so sodelovali pri snemanju, ter potomci tistih, ki so za lipiško čredo skrbeli na Češkem, se obeta v torek, 1. julija, ob 20.30 v Kosovelovem domu v Sežani. Dogodek prireja Mednarodno združenje za Lipico. TČ | MAJ/JUNIJ 2008

CSIO 4* v Kiskunhalasu na Madžarskem

d 1. do 4. maja letos je v Kiskunhalasu na Madžarskem potekalo mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir CSIO 4* – Pokal narodov in kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Od slovenskih jahačev so se turnirja udeležili Hana Travner, Luka Založnik, Tomaž Laufer, Andrej Kučer, Irena Leban in Hana Bajrovič. Najbolje sta se odrezala Luka Založnik z drugim mestom v sobotnem Grand Prixu s kobilo Pastel ter Irena Leban, ki je z šestletnim žrebcem Vitesse K zmagala v finalu Youngster Toura (finale mladi konji). Irena in Vitesse pa sta po zadnjih informacijah osvojila še prvo mesto na finalni tekmi za mlade konje na CSI 3* v Cerviji v Italiji.

NAJBOLJŠA SLOVENSKA TOPLOKRVNA KONJA V LETU 2007 V okviru KZS se za vsako tekmovalno sezono posebej vodi točkovanje za najboljše konje v kategoriji preskakovanja ovir in v dresurnem jahanju.

| MAJ/JUNIJ 2008

ani je bil najboljši in najvišje uvrščeni konj slovenske toplokrvne pasme kastrat ABERGLAUBE S, rojen leta 1997, oče Aberglaube xx, m.oče Laibach, rejca Eriha Sedmineka iz Podloga. Oče Aberglaube xx je polnokrvni žrebec, ki je pred leti plemenil v Nemčiji, kjer ima registriranih še nekaj športnih konj. Mati, hanoveranska kobila La Fayette, je pred časom uspešno tekmovala na različnih tekmovanjih v preskakovanju ovir tudi v Sloveniji. Abergalube S je lani s svojo lastnico Barbaro Lorber tekmoval v kategorijah A2 in L ter s tekmovalcem Alešem Pevcem v kategoriji Ma in dosegel vrsto dobrih uvrstitev. Njegov do sedaj zagotovo največji uspeh je iz tekmovalne sezone 2005, ko je na članskem državnem prvenstvu zasedel 3. mesto.

V kategoriji dresurnih konj se je lani najvišje uvrstila kobila FRUFRU, rojena 1999, očeta Ganymeda, m.oče Freefoot xx, rejca Milana Lovrenčiča iz Ljubljane. Oče Ganymed je vrsto let plemenil v Nemčiji, kjer ima v športu še vedno registriranih več kot 50 predvsem skakalnih, nekaj pa tudi dresurnih konj. Leta 1998 je bil uvožen v Slovenijo, kjer je tudi do konca plemenil. Mati, württenberška kobila Francis, je tako kot njena hči Frufru uspešno opravila preizkus delovne sposobnosti toplokrvnih kobil in je še vedno edina, ki je za jahljivost dobila oceno 10. Še pred letom je tudi sama uspešno tekmovala na tekmovanjih v dresurnem jahanju. Frufru je lani s svojo lastnico Tadejo Dolenc prvič nastopila v kategoriji S, kjer je enkrat zmagala, v finalu Pokala Slovenije in na tolažilnem Državnem prvenstvu za člane pa se je uvrstila na drugo mesto. Rejcema obeh konj je ZRSTK podelila denarno nagrado v znesku 300 EUR. V kategoriji dresurnih konj se je lani najvišje uvrstila kobila Fru Fru.

N.G.

Prvi delovni sestanek Hss

z dobro obveščenih virov smo izvedeli, da se je takoj po izidu nulte številke sestala delovna ekipa revije Horses Slovenije. Po pregledu revije so obdelali nekaj točk dnevnega reda. Za tesno zaprtimi vrati so se seznanili s prvimi odmevi s terena. Revija je bila odlično sprejeta tako v strokovni javnosti, kot v ljubiteljskih konjeniških krogih. Dobri rezultati nulte številke Horses Slovenija so se izkazali s pridobitvijo prvih 500 naročnikov revije. Na sestanku, ki se je zavlekel pozno v noč, je padlo tudi nekaj strateških odločitev: 1.Prva številka v nakladi 4.000 izvodov izide meseca maja 2008. 2.Druga številka ji bo sledila julija, od septembra dalje bo revija izhajala mesečno. 3.Revijo bo možno kupiti na vseh bolje založenih prodajnih mestih. 4.Revija bo tudi v naslednjih mesecih poslana na več kot 750 naslovov različnih podjetij v Sloveniji in tujini. 5.Revijo bo najti tudi v boljših lokalih, trgovinah, salonih. 6.Revija daje možnost objave pisEM bralcev, prostor bo namenjen tudi vprašanjem, predlogom in pobudam. Navedli smo le nekaj najpomembnejših informacij, ki sicer veljajo in nosijo oznako Strogo zaupno. Za vas pa bomo tudi v prihodnje spremljali interno dogajanje v uredništvu Horses Slovenija. Za bralce revije HSS H.S.

spešen švicarski jahač in trener Thomas Fuchs, tudi v Sloveniji poznan kot strog in uspešen trener, je 9. in 10. aprila 2008 prišel na povabilo Tatjane Vele trenirati v Maribor v KK Karlo. Na dvodnevnem treningu so ponovno veliko delali na osnovah in disciplini. Fuchs poudarja, da je največji problem slovenskih jahačev v disciplini preskakovanja še vedno znanje iz dresure. Pomanjkanje tega znanja se pokaže šele na zahtevnejših in višjih tekmovanjih. Povedal je tudi, da sicer opaža nekaj napredka, ampak dokler ne bomo imeli dobrih jahalnih šol, ki bi tekmovalcem lahko dale dobre osnove, in dobrih trenerjev, se bo težko kaj bistveno spremenilo. Žal mu je da se takšnih treningov ne udeležujejo predvsem trenerji in inštruktorji, saj bi bilo treba najprej izboljšati strokovni kader.

Thomas Fuchs spet treniral v Sloveniji

S.S. | MAJ/JUNIJ 2008

| MAJ/JUNIJ 2008

Fotografija: Sibil Slejko

TEMA MESECA

| MAJ/JUNIJ 2008

Prvi lov s konji in psi v Lipici

Lov na konju spremljam že osem let in ob tem dogodku sem bila vedno navdušena. Očarala me je dovzetnost za ohranjanje tradicije in kulture. Na našem ozemlju je žal izumrla in italijansko združenje lova na konju Mitteleuropea je v sodelovanju s Kobilarno Lipica naredilo prvi korak in s prečudovitim lovom na konju s psi v osrčju Kobilarne je skušalo pri nas oživiti delček pozabljene kulture. Pripravila: Sibil Slejko in Sergio Penner Fotografije: Sibil Slejko

| MAJ/JUNIJ 2008

Markiz GB Litta Modignani master Milanskega združenja

utro se prebuja. Rdeča jakna s petimi srebrnimi gumbi, tista, ki jo nosim Master of Foxhounds (glavni na lovu s konji), je še vedno obešena, in zdi se, da me kliče: “Pozno je, obleči me, saj danes gremo na lov!” Čez belo srajco brez ovratnika pazljivo zapnem plastron (neke vrste šal iz svile, ki se s posebnim

| MAJ/JUNIJ 2008

Massimo Caimi zmagovalec velike nagrade Grand Prixa v Meranu

načinom zvije v kravato) ter ga z zlato zaponko pripnem k srajci. Čez srajco si nadenem tipičen telovnik v rumeni barvi, oblečem še bele jahalne hlače in jakno, tako imenovano tweed. In rdeča jakna, porečete? Odnesem jo s seboj ter si jo oblečem tik preden zajaham svojega konja. Nahajamo se v kennels, v bližini Čividala, samo nekaj kilometrov stran od slovenske meje, kjer

Gustavo Calcagno Baldini master združenja Bresciana

živijo psi in konji mojega HUNT kluba: La società Mitteleuropea della caccia a cavallo (srednjeevropska organizacija lova s konji). Sem tako imenovani Master in moja naloga je vsekakor in predvsem vdahniti življenje antični tradiciji, materi vseh konjeniških disciplin, katerih velika ljubiteljica je bila princesa Sissi von Asburg. 34 foxhounds (pasma psov, namenjena lovu s

Honorary Secretary Alberto Picco podpredsednik državne Ante- fite trec

Karl Andre odgovoren za oddelek lova na konju pri avstrijski konjeniški zvezi

konji) me z veseljem sprejme. Tudi oni dobro vedo, da se ob nedeljah teče. V mislih preštejem pse, ki bodo krojili pack – današnjo skupino. Odločitev je vedno težka: Kennel-huntsman (oseba, ki skrbi za pse in konje v klubu) mi je v pomoč, ko se moram odločiti, katere pse izbrati za perfektno skupino glede na pogoje v tem dnevu. Izbrali smo 27 psov (13 parov in pol, kot se štejejo pravilno: en posameznik ne igra vloge – to je skupinski šport!). Z drag-helpersi smo v soboto določili pot, po kateri bo tekel lov, ter označili postojanke. Vedno s spoštovanjem do neokrnjene narave, ki je ne želimo uničiti. Prikolica, naložena na angleški način, konji že napol osedlani, psi v zadnjem delu prikolice … Pripravljeni smo na štart. Crops z dolgimi tongs (bič posebne oblike za lov), vedra in posode z vodo, končna nagrada za pse, strusa oziroma drag (klobčič slame, ki bo namočen v urin lisjaka) in rog, brez katerega se lov ne začne … Vse je pripravljeno, lahko gremo. Dan se začne idealno, vlaga v zraku in nebo prekrito z oblaki, tako da sled ne izhlapi in konji se ne utrudijo preveč. Konji, narava in občutek, da se s njimi zlijemo v eno … To je šport ‘lov na konju’. Med sabo se ne tekmuje. Smo prijatelji, ki jih povezuje skupna strast, občutki, tesnoba, veselje. Vsi enako in na vsakem lovu. Ljudje si pomen lova s konji večkrat narobe predstavljajo. To ni poseben družbeni sloj, je le način doživljanja konja in narave, vedno s spoštovanjem do pravil in tradicije. Pogosto nas gostijo v vilah ali na tradicionalnih domačijah, kjer navadno postrežejo z zajtrkom, po lovu pa so to odlične postojanke za srečanja naše organizacije.

Ljudje si pomen lova s konji večkrat narobe predstavljajo. To ni poseben družbeni sloj, je le način doživljanja konja in narave, vedno s spoštovanjem do pravil in tradicije. Na sestaku hunt staffa se za vsakega posameznika določijo vloge na lovu. Master, kennel huntsman in dva wippers (pomočnika, ki držita skupino psov), zadnji dogovori z drag mastrom (človek, ki na konju vleče za sabo klobčič slame z vonjem po lisici) in s field mastrom, ki vodi field (skupino jahačev); namenimo si samo kakšen pogled in vse je dogovorjeno. Samo nekaj besed na način naše organizacije in pripravljeni smo. Hunt secretary se giblje med udeleženci z namenom, da zbere cap – prijavnino, ki se načeloma zbira kot donacija k lovu.

Grof Leonardo Formentini, predsednik italijanskega združenje lova na konju Mitteleuropea

Staff nosi rdečo opravo, jahači in jahačice pa črno jakno ali tweed. Vsi upoštevajo natančne predpise obnašanja in oblačenja na lovu. Konji so pripravljeni, kot je treba: čisti, vsi nosijo spete kite, katerih število mora biti po pravilih neparno!

Tradicija lova s konji je zelo stara. Nekoč je predstavljala nujo za preživetje. Danes je to postal šport. In tako smo tukaj: Prvo občutenje scent (vonj po divjini) v odprti naravi. Drag master je že pustil prve sledi, brez dvoma batsman (pasji vodja) zavoha sled v vetru in ostale pse povede za vonjem, ki jih kliče. Glas psov je kot glasba. Slišim jih govoriti. Kratek lajež, ko zavohajo sled. In nato full cry, ko začnejo lajati eden čez drugega na ves glas, kar pomeni, da so prepričani, kako je sled, ki so jo našli, prava. Pridružim se jim z rogom, katerega zvok povabi v tek za psi tudi ostale jahače. Ne gremo na lov…… mi smo del lova! Pretkanost drag mastra prinaša našim psom veselje in emocije ter nepopisno galopiranje za nas.

Drag helper se na pot po vnaprej določeni smeri podajo prvi. Zvok iz mojega roga, ki je namenjen psom in jahačem, je zvok, ki obnori pse, saj vedo, da je to poziv, da pridejo iz prikolice. Drugi poziv pomeni odhod. Vsi zbrani in vsak na svojem mestu se odpravimo na začetek sledi, ki se imenuje covert. Vodenje skupine psov je na nek način bizarna vaja prostovoljnosti, skoraj hipnoza. V pomoč so nam rog in vzkliki, ki nastanejo v srcu in gredo skozi glasilke v ušesa psov. Je skoraj kot pesem. Je kot tanka nit, ki drži moje pse blizu mojega srca. Drag master je že precej naprej, tam nekje v naravi. Za sabo vleče slamo, ki je na daleč videti kot lisica, ki skače med travo. Pred nami ima nekaj minut prednosti in izsledimo ga lahko samo s pomočjo psov. Hiter pogled nazaj, kjer vidim rdeče in črne jakne jahačev, ki se na še varni razdalji do hunt staffa vzpenjajo po zelenici v hrib, je za moje oko nekaj izredno lepega. | MAJ/JUNIJ 2008

Drag Master

TEMA MESECA

Kratek check pri narejeni oviri za maraton koči je bil kot nalašč za napojit žejne pse

Factor in Ester sta odlična psa, izjemno hitra, s pretanjenim vohom in drugimi odličnimi lastnostmi. Sicer pa vsak pes sledi nalogi, ki jo ima v skupini. Skupaj ustvarjajo neprekosljiv tim. Ob koncu prve etape sledi počitek za vse (check), kjer je čas za izmenjavo prvih vtisov, šale in prvi požirek. Nato se jahači spet zberejo, da nadaljujejo pot. In tako sled za sledjo, check za checkom prepotujemo približno 15 kilometrov. Po zadnji etapi smo pripravljeni na simulacijo

zaplembe. Izberemo primeren travnik, kjer se odvije predstava psov – full cry. Lajež se razteza po vsej dolini in veter ga ponese še dlje. Opazim drag mastra, ki spusti na tla slamo, saj je danes tudi odslužila svoje. Drag helperji, točni na kraju, pripravijo poleg slame nagrado za pse, še preden pridejo na cilj. Nagrada je samo meso zajcev, kar pa zanje pomeni, da so našli, kar so iskali. Vsi se zgrnejo nad nagrado, le Easter je nekoliko stran od skupine; zanjo je lov samo užitek. Zadaj prihajajo jahači, ki jih še vedno vodi field master. Zadnji galop, da ne zgubijo psov pred sabo, za njimi pa še tisti ki so nas dohiteli v kasu. Ko spustim noge na tla, takoj z zadovoljstvom potrepljam mojega irish hunterja. Prva misel, ki

Lov so spremljale tudi kočije in popeljale na lov udeležence brez konj

se mi poraja, je: “Prvi človek, ki je sedel na konjski hrbet, je to naredil zaradi lova plena.” Jasno mi je, da se umetnost lova in konjeništva primerja z lovom v zgodovini. S ponosom z rogom razglasim zvok, ki pomeni kill. Z najlepšimi občutki sprejmem pozdrave in zahvale jahačev ter jih prenesem svojemu staffu, psom in konjem.

Prelepa lipiška kraina je bila čudovita kulisa lovu

| MAJ/JUNIJ 2008

Ta plemiški šport je umetnost, zgodovina in konjeniška kultura. In foxhound, z nosom pri tleh, je napisal najpomembnejše poglavje. Z vsakim full cry se nadaljuje pesem za pozornega in občutljivega jahača, ki jo zna poslušati in ceniti. Sergio Penner

Gala večerja na lovskem dvorcu Zemono

KRATKA ZGODOVINA LOVA, tudi v naših krajih: Tradicija lova v srednji Evropi je antična ter sega zelo daleč v preteklost. Grofi iz Gorice in s Tirolskega so prirejali ‘lov in tek’ in prav zaradi tega so v letih 1400 imeli zelo razvito konjerejo na območju Collia in inštitut v konjušnici gradu Vipulzano. V zapisih, najdenih v drugi polovici leta 1400, grof Mainardo omenja plačilo svojemu lovcu v denarju z namenom, da organizira skupino lovcev v slovenskih in goriških fevdih, hkrati pa so bili pripeljani novi konji na željo lovca z dvora Gonzaga. V letu 1500, po smrti Leonarda iz Gorizie in Tirolske, Habsburžani dajo vlado v roke poveljniku, izbranemu med najpomembnejšimi družinami v cesarstvu. Poveljnik je moral izdati pravila, ki so se nanašala na lov na male divje živali, medtem ko pravila o lovu na kopitarje ostanejo v rokah ‘vrhovnega poveljnika’. Glede na odlične klimatske razmere in širne travnike ter pašnike se cesarjeva družina odloči ustanoviti konjušnico na območju krasa, blizu mesta Lipica, ki je še danes znano po svoji konjereji. V drugi polovici leta 1700 je bilo v Gorici ustanovljeno lovsko združenje Diane Cacciatrice, ki je po vsej Evropi takoj poželo takšen uspeh, da je na koncu odprlo še podružnico v Ljubljani ter na Dunaju, njihov Master ali takrat tako imenovani Jegermaister pa je bil sam kralj Ferdinand. Znamenita je zgodba o lovu, ki ga je ob koncu leta 1700 v Ljubljani in na Dunaju priredil prav kralj Ferdinand. S prihodom Napoleona se stare fevdalne navade lova končajo. Ampak dogodki lova s konji se vseeno nadaljujejo, tokrat po principu angleške ježe, ki je predstavljala odličen način treninga za častnike konjenice. Posvetne kronike v 19. stoletju govorijo o ogromnem številu družin v cesarstvu s strastjo do lova na konjih ter predvsem o veliki strasti do lova same cesarice Elizabete (Sisi) Habsburške. Vsekakor se je lov po označeni poti dogajal že v srednji Evropi, ob koncu 19. stoletja. Znane organizacije, ki so uporabljale ta način, so na primer Pardubitzer in Lippspringer Jagdgesellschaft. Master Baron Sergio Penner von Sarnthein

| MAJ/JUNIJ 2008

Od začetka do konca lova nas je spremljal tudi lovski pevski zbor Equipaggio della Regia Venaria iz Torina

Lov na konjih s psi v Lipici Kobilarna Lipica je zadnji vikend v aprilu gostila Srednjeevropsko združenje za ohranjanje tradicije lova na konju. V Lipico je prišlo več kot 70 jahačev, večinoma iz Italije, ter iz Nemčije in Avstrije. V večini so bili to plemiški ljudje, številni grofi in baroni, ki so že po rodovini nekako bolj privrženi tovrstni tradiciji. Združenje Miteleuropea je pripeljalo 34 psov pasme foxhaund, vzrejenih za lov. Lov se je začel na hipodromu s tradicionalno zdravico na konju in ob zvokih lovskega pevskega zbora Equipaggio della Regia Venaria iz Torina. Lov na umetno sled lisice je tekel izključno po pašnikih posestva Kobilarne Lipica. Pogled na dogajanje je bil preprosto enkraten, slika, ki resnično dopolnjuje lokacijo in njeno poslanstvo. Poleg jahačev so se lova udeležile tudi 4 lipiške kočije in ena zasebna lipicanska dvovprega. Po več postankih se je po dveh urah lov zaključil pri kalu. V soboto je bila na programu še predstava lipiške šole jahanja ob spremljavi rogistov iz ansambla Guido Monaco iz Firenc. Naslednjega dne, v nedeljo, je bilo prikazano še sokolarstvo z orlom, sokolom, jastrebom in kraguljem ter delček tradicije lova s ptiči s prikazom največje pasme psa na svetu – irskega volčjega hrta. Popoldan se je na hipodrom pripeljala tudi tradicionalna vipavska furenga, ki je obiskovalce nadvse razveselila s pokušnjo vina – odličnega zelena. Svojo točko je imelo tudi srednjeveško združenje lova na konju, ki je obiskovalcem pokazalo ubogljivost lovskih psov in jih povabilo s tribun, da so se jih tudi dotaknili. Sledila je klasična predstava lipiške jahalne šole. Morda je to le znak, da bodo v bodoče v Lipici prirejali več konjeniških prireditev, saj bi bil velik greh, če takšnega kraja ne bi izkoristili v ta namen. Srečno Lipica!

Kill – konec lova; poleg slame pripravijo nagrado za pse, še prej, kot ti pridejo na cilj. Nagrada je samo meso zajcev, kar pa za pse pomeni, da so našli, kar so iskali. 18

| MAJ/JUNIJ 2008

Ralph Lauren

Tudi v blatu in dežju ste lahko modni. Gumijasti škornji Ralph Lauren so kot nalašč za to!

Pessoa Legacy XP2 sedlo Je kombinacija izkušenj in rezultatov trikratnega prvaka Rodriga Pessoe ter modrosti legendarnega Nelsona Pessoe. Zagotovo najbolj elegantno Pessoa sedlo, izdelano iz angleškega govejega usnja, sedišče in kolenske blazine pa iz telečjega usnja. Opremljeno je tudi s kolenskimi bloki. Cena je 1.560,00 evrov, Clair, Zbilje 4h, 1215 Medvode, www.clair.si

Prestige T.Tech ščitniki Prestigeva nova linija ščitnikov T.TECH prinaša veliko novosti. Na straneh in po zadnjem delu so prevlečeni s titanijevim prahom, ki slovi po izjemni trdnosti. Sami ščitniki so izdelani iz treh plasti. Prva plast je iz lahkega, izjemno močnega sintetičnega materiala kevlarja, druga plast je iz neoprena in tretja iz gela, ki ublaži udarce. Izdelani so iz materiala, odpornega na praske, anatomsko oblikovani in z možnostjo nastavljivih zaponk. Na voljo so v treh velikostih, S, M in L. Cena za par prvih ščitnikov: 109,00 evrov Cena za par zadnjih ščitnikov: 99,00 evrov Equus, Ljubljana

| MAJ/JUNIJ 2008

Prestige stremena MG Nova Prestigeva stremena MG so izdelana iz magnezija, katerega značilnosti sta trdnost in lahkost. Komplet zajema par magnezijevih stremen z dvema kovinskima nastavkoma različne teže. Skupna teža stremena z lažjim nastavkom je samo 400 gramov, s težjim pa 650 gramov. Poseben patentirani sistem omogoča hitro in preprosto zamenjavo notranjih nastavkov. Cena: 140,00 evrov Equus, Ljubljana

Otroške sanje – zlati karosel

Miniaturni glasbeni karosel Balgare Sterling srebro & 18-karatni zlati konj z diamanti www.balgara.com

| MAJ/JUNIJ 2008

Pripravila in fotografije: Sibil Slejko

NEKAJ O PODJETNIKU HUGU BOSIU Podjetje Bosio, d. o. o., je edini proizvajalec tako majhnih kot izredno velikih laboratorijskih in industrijskih peči za termično obdelavo kovin v Sloveniji. Za transport največje peči je potrebnih vsaj 7 kamionov dolžine 12 m. 1. Kaj je inženirja elektrotehnike pripeljalo do tega, da je leta 1990 začel s proizvodnjo teh izdelkov? Proizvodnjo peči smo pričeli povsem po naključju. Z resnim odnosom do dela, kupcev ter sodelavcev in kančkom sreče lahko uspe vsakemu.

| MAJ/JUNIJ 2008

2. Ob prejemu nagrade GZS za izjemne gospodarske dosežke ste dejali, da ste korak pred konkurenco. Kako to utemeljujete? Naše podjetje zaposluje sorazmerno mlade ljudi, zato je zelo fleksibilno. Nove trge odkrivamo pred našo konkurenco. Tako nam je uspelo prodreti v Rusijo in Ukrajino. Veliko potovanj pa prinese tudi veliko srečanj s poslovnimi partnerji. Iz vsakega razgovora in srečanja se lahko človek vedno kaj nauči. Ideje prineseta povezovanje vseh teh informacij ter želja po nečem novem; slednje pa je v poslovnem svetu najpomembnejše.

3. Z vašimi proizvodi ste prisotni po vsej Evropi, v zadnjih letih ste se usmerili tudi na ruski trg. Kakšna so vaša prihodnja hotenja? Naše izdelke trenutno prodajamo v ZDA, Evropi, Rusiji, na Bližnjem vzhodu, Kitajskem in v Koreji. Zaradi procesa prestrukturiranja svetovnega gospodarstva in globalizacije pa se nameravamo bolj posvetiti trgom, ki imajo večje lastne energetske vire. Energija in proizvodnja hrane bosta v prihodnosti ključnega pomena. 4.Vaše podjetje ima sedež v Celju. Ste tudi vi po rodu Celjan? Po rodu sem iz Kozjega, centra Kozjanskega, kjer sem preživel obdobje osnovne šole. Med obiskovanjem srednje šole smo se z družino preselili v Šentjur, kjer še danes živijo moji starši ter brat z družino. Sam sem se po končanem študiju preselil v Celje, kjer sem tudi ostal.

PRVI STIK S KONJI 5. Nam lahko zaupate, kdaj in zakaj ste vstopili v konjeniški svet? Razlog za moj vstop v svet konjeništva je bil najbolj običajen na svetu: izpolniti željo hčerke Tajde, da se nauči veščin jahanja. Nato sem naenkrat ugotovil, da so mi konji zlezli pod kožo in druženje z njimi je postalo način življenja. 6. Vaša dvajsetletna hčerka Tajda je uspešna tekmovalka v preskakovanju ovir. Kdaj je začela jahati? Ste kdaj nasprotovali njeni odločitvi? Tajdo smo vpisali v tečaj Jahač 1 poleti leta 1997. Od takrat pa do danes je ‘prejahala’ dolgo pot, na kateri ji velikokrat ni bilo lahko. Vendar je vztrajala ter se mnogo naučila o konjih in tudi sebi. Prepričan sem, da je treba ta šport približati mladim ter jim skozi redno delo s konji vcepiti delovne navade. 7. Tudi vi jahate? Nikoli se nisem udeležil posebnega tečaja. Sem bolj samouk. Na konju sem sedel približno dvajsetkrat ter mnogokrat padel z njega. Moj odgovor na vaše vprašanje je, da konj ne jaham, sem pa izredno rad z njimi in skrbim zanje. 8. S čim so vas konji očarali? Pri konjih me je očarala njihova izredna inteligenca in občutljivost. Konji so kljub velikosti in samozavestni pojavi živali, ki zelo dobro zaznajo človekova razpoloženja in občutja in se odzivajo nanje. Konji ne lajajo kot psi, ne mijavkajo kot mački, pa vendar nam s svojimi kretnjami ter gibanjem ogromno povedo, če jih le znamo opazovati. Njihove telesne govorice se lahko nauči vsak, le čas potrebuje. Prepričan sem, da se človek v družbi konj sprosti ter si nabere novo energijo za delo. Kdaj pa se vzpostavi ta odnos med človekom in konjem, je težko povedati.

na začetku uspešne športne poti. Tudi kastrat Galileo je še mlad (6 let) in se mora še veliko naučiti. Imam tudi dva upokojenca, kastrata Concerta in kobilo Celesto. Celesta je lani povrgla žrebičko Calliope, pred katero so vsaj še tri leta uživanja na pašnikih. 10. Imate samo skakalne konje? Konjeniška disciplina, s katero se ukvarja Tajda, je preskakovanje ovir in so zato vsi konji, ki jih trenutno imamo, namenjeni tej disciplini. Vsekakor pa se nameravamo ukvarjati tudi z rejo konj.

PROJEKT – NAJSODOBNEJŠI ZASEBNI KONJENIŠKI KOMPLEKS V SLOVENIJI 11. Zakaj ste začeli razmišljati o gradnji konjeniškega centra? Konjeništvo v Sloveniji ni tako popularno, kot sta nogomet ali košarka. Vse bolj ali manj poteka na ljubiteljski osnovi in temu primerni so tudi rezultati. V Sloveniji je mnogo lastnikov konj, ki imajo kakovostne konje. Žal je konjeniška infrastruktura v Sloveniji v zelo žalostnem stanju oziroma je skorajda ni. Konje je treba trenirati šestkrat na teden, ne glede na vremenske pogoje (sonce, dež, sneg, mraz …), kajti eden od pogojev za uspeh je vsekakor reden trening ter primeren prostor. Upam, da bomo z našim centrom tudi mi prispevali delček k priljubljenosti konjeništva v Sloveniji, hkrati pa jahačem omogočili primerne pogoje za delo s konji. Po drugi strani bodo pri nas imeli mladi, za katere se gradi vse manj ustreznih športnih objektov, možnost za kakovostno preživljanje prostega časa ter se bodo lahko umaknili z ulic in iz parkov. 12. Koliko časa je minilo od ideje do projekta oziroma začetka gradnje? Saj veste, kako to gre. Sprva sanjaš, potem se poigravaš z idejo ter jo ‘prežvekuješ’, nato pa si postaviš cilje. Celoten projekt je dozoreval kakšni dve leti. 13. Kaj vse, poleg konjeniške dejavnosti, bo v centru, komu bo namenjen? Center bo odprtega tipa. Jahači bodo pri nas glede na prostorske zmožnosti lahko konje tudi vhlevljali. Kupiti nameravamo tudi nekaj ponijev, da bomo organizirali šolo jahanja za najmlajše. Naš cilj je, da pritegnemo otroke iz mesta med konje. Želimo jim prikazati tudi drugačen način življenja. Seveda so dobrodošli tudi starejši, ki bi želeli sesti na konja. Ker imamo kar nekaj travnikov, bomo te prostore namenili za rejo konj, s posebno pozornostjo na mladih žrebetih. Organizirati nameravamo seminarje na temo konjereje ter konjeništva. Nanje nameravamo povabiti tudi znamenite predstavnike iz Evrope ter domače strokovnjake s teh področij.

KONJI

14. Imate že izbrano ime centra? Da, CENTER KONJENIŠKEGA ŠPORTA CELJE.

9. Koliko konj imate trenutno v lasti? Trenutno imamo pet konj. Kobila Up Town Girl je stara 7 let in upam, da je

15. Kdaj bo center slovesno odprt? Verjetno letos jeseni. Čaka nas namreč še veliko dela.

| MAJ/JUNIJ 2008

ORGANIZACIJA TEKMOVANJ

Vodja Centra je Borut Knapič, ki ima tudi sam konje in se z njimi ukvarja že mnogo let.

16. Kakšni so vaši načrti glede organizacije tekmovanj in konjeniških prireditev? Letos nameravamo pričeti z zimsko ligo v preskakovanju ovir. Prav tako bi želeli Center ponuditi tudi ostalim uporabnikom, ki se ukvarjajo s konjeništvom, udi dresurnim jahačem, rejcem hladnokrvnih konj itd..

PRIHODNOST

17. Kot mi je znano, boste bolj usmerjeni v skakalno disciplino. Bo vaš center odprt samo jahačem, ki se ukvarjajo s skakanjem ali mogoče tudi drugim? Združiti želimo vse rejce ter ljubitelje konj, povezati njihovo delovanje ter približati njihovo dejavnost širšemu občinstvu. Konj je en sam, ne glede na to, v kakšen namen ga uporabljamo. In ravno na tem področju želimo združiti lastnike konj, univerze ter veterinarje z njihovim znanjem, skratka vse, ki se ukvarjajo s konji.

20. Nam lahko razkrijete vaše načrte za prihodnost? Pustimo to prihodnosti, da vidimo, kam nas bo ponesla. Doseči moram zastavljene cilje in teh je še veliko. Podjetnost in premišljenost sta botrovali nastajanju najsodobnejšega kompleksnega konjeniškega centra v Sloveniji. Zagotovo bo naložba Huga Bosia na področju konjeniške dejavnosti k podobnim projektom po Sloveniji spodbudila tudi druge podjetnike. Tako kot v osnovni dejavnosti je Hugo Bosio tudi v konjeniški dejavnosti korak pred drugimi. Srečno in veliko uspeha z vašim novim konjeniškim centrom.

IZOBRAŽEVANJE 18. Bo center nudil tudi šolo jahanja? V kakšnem obsegu? Šolo jahanja nameravamo vpeljati za najmlajše ter prav tako za starejše, ki jih to zanima. 19. Kdo bo glavni trener v centru? Kakšno je vaše razmišljanje glede trenerjev? V večini primerov je tako, da ima vsak večji center zaposlenega samo enega, seveda najboljšega, trenerja. Bo tako tudi pri vas? V Centru ne bo glavnega trenerja. Vsak jahač lahko pripelje za svoj trening svojega trenerja, da le ne moti dela ostalih. Menim, da je prepričanje En center – en trener napačno. Jahačev ne smemo omejevati z izborom trenerja. Prav tako, kot se morata ‘najti’ konj in jahač, velja to tudi za jahača in trenerja. Menim, da je pravilno, da jahač poskusi delati z različnimi trenerji ter se potem odloči za enega, s katerim dela daljše obdobje. Tudi nenehno menjavanje trenerjev ne prinese pravega rezultata. Vsak trener potrebuje čas, da lahko svoje znanje pokaže ‘skozi jahača’. Omejitev le na enega trenerja je mnogokrat napačna odločitev. Pogovarjamo se že z nemškimi trenerji (O. Becker, Ahlmann, Puck …), ki so pripravljeni organizirati seminarje v našem centru. Seveda so nekateri svoj pristanek dali že na osnovi načrtov, so pa tudi takšni, ki bodo svoj DA ponudili šele po ogledu Centra. S tem so nam posredno povedali, da brez pravih pogojev ni možno delati.

| MAJ/JUNIJ 2008

PODATKI O JAHALNEM KOMPLEKSU • Celotna velikost posesti je 9 ha. • Kompleks meri 3,5 ha. • Neto jahalna površina notranje jahalnice je 32 x 65 m, zunanje pa 90 x 60 m. • Predvidenih je 46 boksov, od tega 7 boksov angleškega tipa. • Na voljo je 12 sob ter 4 apartmaji. Prostori so namenjeni udeležencem različnih seminarjev, tečajev in šolanj. • Konferenčni prostor meri 40 x 10 m (400 m2), 40 m2 pa je pomožnih prostorov. • Restavracija meri približno 200 m2 in je namenjena zlasti druženju jahačev ter trenerjev. Prav tako pa je takšen prostor potreben za starše in sorodnike, ki pripeljejo svoje otroke na tečaj jahanja ali le na ogled jahanja. • Bližina avtoceste je ena izmed konkurenčnih prednosti novega centra. Z oddaljenostjo 500 m od avtocestnega priključka Celje zahod je objekt dostopen ne le prebivalcem Celja, temveč tudi celotne Slovenije. • Na voljo je sprehajalna steza za 6 konj. • Samo v jahalnici je prostora za približno 1000 gledalcev. • Vse meteorne vode so zajete za namakanje manež in sanitarij, saj je Center ekološko usmerjen. • Uporabljen je Ebbe–flut (sistem plima–oseka) sistem namakanja z namenom uravnavanja trdnosti terena. • Boksi so veliki 3,5 x 3,5 m. • Lesena in zaobljena notranja ograja jahališča je varna za jahače. • Poudarek zelo svetle jahalnice je na leseni konstrukciji.

CWD, precision saddles

www.cwdsellier.com

Ekskluzivni zastpnik za Slovenijo LO-VITA d.o.o. Cesta v Ĺ martno 15 1000 Ljubljana SLOVENIJA

Tel. 040.427.171 Tel. 041.782.654 mail: lovita@email.si

Ponosna 탑lahtna

let Bistrica je zelo stara vinska klet v Slovenski Bistrici, zaznamovana

bogato

vinsko tradicijo. Slovi po tem, da še danes vsa vrhunska vina pridelajo po klasični metodi v starih hrastovih sodih. Najstarejši sod iz hrastovega lesa je star preko 150 let in drži 6600 litrov. Največji sod v kleti pa drži kar 11.690 lit\rov. Direktorica Kleti Bistrica je Darja Bovha, ki je hkrati tudi enologinja. Bistriška vina ustvarja že od leta 2000 in verjame v kakovost slovenskih vin. Rdeča nit njihovih vin pa je zrelo in zdravo grozdje. Ker njihovo grozdje uspeva na sončnih, prevetrenih mestih in vodovarstvenem območju, ne uporabljajo veliko zaščitnih sredstev. Tehnologija v njihovem vinogradništvu je odvisna od ročnega dela, ki se obilno obrestuje ob času trgatve in pozneje v polnosti in bogatem okusu vin. Pridelava grozdja, ki ni obremenjeno s kemijo, dovoljuje oblikovanje vin, ki so resnično dar zemlje in sonca. V Kleti Bistrica jih zanima zgolj kakovost. Prav ta njihova odločitev jih uvršča med prestižne vinarje, saj več kot polovico njihovih vin predstavljajo vrhunska vina in vina malih serij, kar je med ‘velikimi’ kletmi v Sloveniji

kapljica s tradicijo Klet Bistrica - kjer v sožitju z naravo vsako leto nastajajo nove vinske zgodbe.

Fotografija: Sibil Slejko

izjema.

REPORTAŽE

Zmagovalec tekme S* Luka Založnik s Pastell, pri izbiri konja za točkovanje v Pokalu pa mu sreča ni bila naklonjena

Pokal preskakovanje ovir, Lipica 11. do 13. aprila 2008

Letošnja prva tekma v preskakovanju ovir je bila na prenovljenem hipodromu v Lipici. Spremljalo jo je aprilsko vreme, vendar so bili pogoji za tekmo ugodni. Kakovostni jahalni tereni so namreč vseskozi ostali v odličnem stanju. Pripravila: Špela Černe Fotografije: Sibil Slejko

Po letu 1982 spet preskakovanje ovir na hipodromu v Lipici

Tajda Bosio, dve prvi mesti in plasmaji v kategoriji L; družina Bosio je Lipici posodila tudi popolnoma nov parkur, ki je bil pika na i prireditve

Lipica tekme v preskakovanju ovir na zunanjem jahališču ni gostila že vse od leta 1982. Vzroki so bili predvsem finančne narave, saj je bilo treba obnoviti hipodrom. Letos se je po nekaj spodrsljajih pri poskusih prenove iz prejšnjih let namera dokončno uresničila. Uredili so sodobno jahališče dimenzij 50 x 100 m. Nova podlaga je odlično prestala test. Dež je neusmiljeno močil tekmovalce ves konec tedna, jahališča pa so vseeno nudila optimalne pogoje. Malo več težav je z namočenim terenom predstavljalo območje ob šotorih za konje. Rešitev bo nov del konjeniškega centra za tekmovalce, o katerem v Lipici že razmišljajo. Novo tekmovališče je večnamensko. Tako bo Lipica v letošnji tekmovalni sezoni gostila, poleg že tradicionalnih tekem v dresuri in vožnji vpreg, še dve večji tekmi v preskakovanju ovir. Junija bo potekalo mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir CSIO 4*, julija pa še Državno prvenstvo Slovenije v preskakovanju ovir.

Domači tekmovalci in gostje iz sosednje Italije V treh dneh je bilo izpeljanih 25 tekem in videli smo preko 500 startov. Poleg večine domačih je idilična Lipica privabila tudi kar nekaj tekmovalcev iz bližnje Italije. V zadnji letih je vedno več sodelovanja med sosedama. Tako je na primer mlade konje podjetja

| MAJ/JUNIJ 2008

Zmagovalec prve pokalne tekme v članski konkurenci Primož Rifelj na novi kobili Calandri

Lidija Grum, zmage in visoke uvrstitve v tekmah L s kobilama Dino in Darmo

Duka, d. o. o., iz Vipave tokrat uspešno predstavljal italijanski jahač Alberto Sclauzzero. Iz bližnjega centra na Opčinah, od koder je prišlo kar preko 20 konj na dan, je tekmovala tudi Micaela Illy, ki izhaja iz družine lastnikov svetovno znanega kavnega podjetja illy.

Pokal Slovenije – prva tekma Kljub temu, da je bila to prva letošnja tekma, je bila tudi že pokalna. Poleg amaterskega pokala, kjer tekmovalci nabirajo točke na tekmah kategorije L, so potekale še tekme za Pokal mlajših mladincev, mladincev in članov. V amaterskem pokalu Slovenije je prvi dan povedel Vid Lutman na osemletnem KWPN kastratu Magritte T, drugi dan Tajda Bosio na sedemletni KWPN kobili Up Town Girl in tretji dan mlajša mladinka Anja Jurca na osemletni holštajnki Exorbrilliant.

SobotnatekmaA2ještelazaPokalmlajšihmladincev. Povedel je Tadej Skaza na štirinajstletnem žrebcu Cantus Z, ki mu je že lani prinesel naslov državnega prvaka v konkurenci mlajših mladincev. Na drugem mestu je končal Julijan Pantelič s šestletnim slovenskim toplokrvnim žrebcem Faith in Natura (potomec Faraona), tretje mesto pa je osvojil Martin Kučer na devetletni holštajnki Coco. Med mladinci v tekmi Ma je povedel Jan Vehar, ki je tekmo dobil na svoji enajstletni hanoveranki Carismi D 000. Na drugem mestu je pristala Hana Bajrovič z novim, prav tako enajstletnim holštajncem Sportina Cabano. Točke za tretje mesto je osvojila Iza Vele, ki je sedela na novi kobili, sedemletni hanoveranki Dorini la Reini.

Zmagovalka nedeljske tekme kategorije L, ki je štela kot tretja tekma za amaterski pokal, Anja Jurca z Exorbrilliant

Pokal članov v tekmi kategorije S* je osvojil Primož Rifelj z osemletno holštajnko Calandro, ki se je z novim jahačem očitno odlično ujela. Drugo mesto v pokalu je osvojil Borut Knapič na sedemletni Unique in tretje Hana Travner na devetletnem Classic Cayanu. Na tekmi je sicer zmagal Luka Založnik s kobilo Pastell na prvem in z Lolito na tretjem mestu, vendar je s prijavljenim konjem Sportina Capone v Pokalu končal šele kot enajsti.

Trije plasmaji v tekmah Ma, Matjaž Kranjc in El Beauty

Micaela Illy, hči Andrea Illyja, predsednika uprave Illycaffè. Micaela Illy je predstavnica tretje generacije tržaške družine madžarskega porekla, ki je v svetu zaslovela s svojo blagovno znamko kave illy.

Prizorišče je bilo vzorno urejeno, čeprav je bilo končano v zadnjih dneh pred tekmo. Do naslednje razpisane tekme bo olepšano še s travno površino okoli jahališča. Od 26. do 29. junija letos je namreč razpisan CSIO****, mednarodna tekma v preskakovanju ovir (Pokal narodov), dva tedna kasneje, od 10. do 13. julija, pa še Državno prvenstvo v preskakovanju ovir.

Pogled na prenovljen večnamenski hipodrom v Lipici

Preskakovanje se vrača v Lipico …

| MAJ/JUNIJ 2008

REPORTAŽE Prvo letošnje dresurno tekmovanje na zunanjem jahališču ljubljanskega hipodroma z nastopom Sežančanke Simone Premrl in lipicanca 122 Pluto Thaisa XXIII z najbolje opravljeno nalogo M

Prvo kvalifikacijsko tekmovanje za Pokal Slovenije v dresurnem jahanju, Ljubljana, 5. in 6. april 2008

Konjeniški kljub Ljubljana je organiziral prvo letošnje tekmovanje v dresurnem jahanju. Tekmovanje je potekalo na zunanjem peščenem jahališču. Na dvodnevnem turnirju je bilo razpisanih enajst tekmovanj s 83 nastopi. Sreča z vremenom. Oba dneva je muhasti april organizatorjem tekme namenil sonce. Pripravila: Sibil Slejko in Tadeja Dolenc Foto: Sibil Slejko

| MAJ/JUNIJ 2008

Organizator se je odločil, da razpiše dvodnevni turnir v dresurnem jahanju. Prvi dan je potekalo prijateljsko tekmovanje v petih različnih nalogah in kategorijah. V kategoriji A je med desetimi nastopajočimi svojo nalogo najbolje opravila Karmen Belič s kobilo A Domatella iz KK Ljubljana. Dosegli sta 64,8 % točk. V kategoriji L je sodnike s svojim nastopom najbolj prepričala Neža Šarc s konjem Exy Expert iz KK Ježa pri Ježu. Zbrala sta 63,704 % točk. Tanja Belič se je poleg hčerine zmage v kategoriji A lahko veselila še svoje zmage v kategoriji LM, v kateri je nastopila s konjem Lucky one. Dosegla sta 64,123 % točk. V kategoriji M je slavila Simona Premrl s konjem 122 Pluto Thaisom XXIII iz KK Lipica in dosegla najvišji odstotek dneva 67 % točk. V najtežji preizkušnji dneva je prvo mesto osvojila Tadeja Dolenc s kobilo Fru Fru iz KK Ljubljana, ko sta v kategoriji S dosegli 62,296 % točk.

Med mlajšimi mladinci najboljša Alina Fabris Sauer Drugi dan turnirja je potekalo kvalifikacijsko tekmovanje za Pokal Slovenije v dresurnem jahanju. Letos so mlajši mladinci prvič dobili priložnost, da so lahko v svoji kategoriji tekmovali za Pokal Slovenije. Strokovni svet za dresurno jahanje jim je namenil le eno nalogo in sicer A5WDCP. V tej nalogi so nastopili štirje mlajši mladinci, najboljša med njimi pa je bila predstavnica KK Lipica Alina Fabris Sauer s svojo pony kobilico Nube. Konkurenco sta ugnali s 65,057 % točkami. Glede na to, da je prihodnost našega dresurnega jahanja v otrocih je prav, da so končno dobili svojo kategorijo, le izbor nalog, v katerih lahko tekmujejo, bi bil lahko večji.

Pri članih je v kategoriji S, nastopali so v nalogi Prix St.Georges, najbolje nastopila Monika Meden s svojim novim konjem Leejem Cooperjem iz KK Lipica in dosegla 60,33 % točk

V najtežji preizkušnji dneva najboljša Monika Meden V kategoriji A je organizator razpisal še nalogo A8, v kateri je ponovno slavila Alina Fabris Sauer, ki je s svojo Nube ugnala kar nekaj starejših in bolj izkušenih jahačev. V kategoriji L je, tako kot prejšnji dan, zmagala Neža Šarc s konjem Exy Expert iz KK Ježa pri Ježu. Dosegla sta 63,222 % točk. Tudi Tanja Belič je ponovila uspeh prejšnjega dne in v kategoriji LM s konjem Lucky one ugnala vso konkurenco. Tokrat sta dosegla 62,667 % točk. Prav tako je v kategoriji M Simona Premrl dokazala, da je v tej kategoriji s 122 Pluto Thaisom XXIII najboljša. Sodniki so ji dosodili 65,5 % točk. Simona je tako vodilna za Pokal Slovenije v dresurnem jahanju pri mladincih. Pri članih je v kategoriji S, nastopali so v nalogi Prix St.Georges, svoj nastop najbolje opravila Monika Meden z novim konjem Lee Cooperjem iz KK Lipica. Dosegla sta 60,33 % točk.

V najtežji preizkušnji prvega dne je prvo mesto osvojila Tadeja Dolenc s kobilo Fru Fru iz KK Ljubljana in v kategoriji S dosegla 62,296 % točk

Na dvodnevnem tekmovanju so sodili Ajda Kalan, Dora Markun, Ladislav Fabris in predsednica sodniškega zbora Maja Štukelj. Tokrat prikazani nivo nastopov po splošnem mnenju sodnikov ni najboljši. Organizacijo tekmovanja pa so pohvalili tako sodniki kot tekmovalci, katerim je tekmovanje tudi namenjeno, zato si v prihodnje želimo še več tovrstnih tekmovanj ob seveda izboljšanem nivoju jahanja. Na tem tekmovanju sta opravljala izpit za državnega sodnika, in ga seveda tudi uspešno opravila, Blaž Kalan in Andrej Penko. Upamo, da se bosta v tej vlogi lahko tudi čim prej preizkusila.

| MAJ/JUNIJ 2008

REPORTAŽE

rendi moderne dresure in najpogostejše napake

Mednarodna sodnica za dresurno jahanje Maja Štukelj je v soboto, 29. marca 2008, pripravila seminar na temo Trendi moderne dresure. Seminar je potekal v pokriti jahalnici Matej, d. o. o., v Ljubljani. Zajemal je teoretični del o smernicah dresurnega jahanja, predstavitev novih FEI dresurnih nalog in zahtev, ki jih postavljajo pred jahače in konje, ter najpogostejše napake. Pri praktičnem delu seminarja pa so jahači prikazali najpogostejše napake, ki se pojavljajo v dresurnih nalogah.

Pripravila: Tadeja Dolenc Fotografije: Sibil Slejko

Sedež jahača

eminarja, ki je potekal v smislu foruma in je bil izveden prvič, se je, žal, udeležilo malo slušateljev. Teme pa so bile zelo zanimive, saj je Maja Štukelj predstavila kar nekaj novosti, ki jih v jahanje vnašajo nove FEI dresurne naloge. Predvsem je pri nalogah poudarek na skali treninga (lestvica šolanja), kar pri nas v fazi treniranja konj vse preveč radi pozabljamo.

Dresurne naloge

Srečni atlet Žal pri vse več izvedenih dresurnih nalogah vidimo le izvedbo elementov. Malo pa je konj, ki elemente izvajajo v taktu, so sproščeni in na kontaktu, imajo zamah, so izravnani in zbrani. Če so izpolnjeni vsi elementi skale treninga, imamo prepustnega konja, ki z lahkoto izvaja posamezne vaje. Jahači se moramo zavedati, da je naš konj naš partner v športu in to moramo spoštovati in delati v njegovo dobro. Vsi si namreč želimo imeti srečnega atleta.

Vedno znova se poudarja, kako pomemben je pravilen sed jahača. Sed jahača se deli na tri skupine in sicer noge, ramenski obroč in medenico. Napake v sedišču, ki so zelo pogoste, pa je treba nemudoma odpraviti. Jahači želimo obvladati telo konja, vendar se moramo vprašati, kako naj ga obvladamo, če v sedlu ne moremo obvladati niti svojega lastnega telesa.

| MAJ/JUNIJ 2008

Mednarodna konjeniška organizacija FEI je letos izdala nekaj novih dresurnih nalog, ki jahače in konje postavljajo pred dejstvo, da le treniranje po skali treninga prinaša prave rezultate. Poudarek je na prehodih, vzdrževanju takta, sproščenosti, zamahu, kontaktu in prepustnosti konja. V lažjih nalogah ni zbranega koraka, pač pa le srednji ali svobodni korak, da ne bi prezgodaj začeli z zbiranjem konja. Zaključna misel seminarja je bila: Elementi niso cilj dresurnega jahanja, pač pa sredstvo za dosego zbranega in sproščenega konja.

NAŠ LIPICANEC

Obiskovalci, ki si danes želijo ogledati Kobilarno Lipica, se najprej ‘srečajo’ z velikim parkiriščem, hotelom in igralnico … Šele kasneje uzrejo konje in 428 let staro srce Kobilarne. V prihodnje bo drugače: turisti z vsega sveta bodo iz avtobusov izstopili pri današnjemu mejnemu prehodu Lipica in se peš ali s kočijo podali skozi starodavni drevored proti jedru kobilarne. O širjenju golf igrišča bodo odločali kasneje.

Do poletja bo sprejet načrt prostorskih ureditev za Lipico

o starem drevoredu med lipicance Pripravili: Tina Čič in Helena Race Fotografije: Tina Čič in Sibil Slejko

S kočijo ali peš? Oboje bo nepozabno…

ed potjo se bodo obiskovalci naužili opojnih razgledov in magične lepote zavarovane lipiške krajine, občudovali čredo kobil z žrebeti na pašnikih. Vse to seveda, če bodo v Lipici uresničili Načrt prostorskih ureditev za zavarovano območje Kobilarne Lipica.

Načrt prostorskih ureditev je pogoj za izvedbo vseh prihodnjih investicij in rabe prostora v Lipici. V Kobilarni so nanj čakali vse od leta 1996 in sedaj končno postaja uresničljiv. Marca je osnutek Načrta prostorske ureditve doživel javno razgrnitev in obravnavo, na kateri je direktor Kobilarne Matjaž Pust predstavil glavne

V prihodnje glavni vhod v Kobilarno?

| MAJ/JUNIJ 2008

Oglasne table za igralnico hitro pritegnejo oko. Bo v prihodnje poudarek na konjih?

Golf in konji? Prostorski akti bodo o golf igrišču odločali kasneje

značilnosti dokumenta; tudi to, da osnutek ne določa rabe vseh 312 hektarjev lipiškega posestva, ampak prepušča umeščanje golf igrišča in njegovo širitev drugemu prostorskemu dokumentu. Za tako rešitev so se v Lipici odločili, ker golf igrišče zahteva izdelavo celovite presoje vplivov na okolje in s tem daljši postopek sprejemanja.

Ker je golf igrišče izključeno iz osnutka, bodo sedaj začrtali le prostorsko rabo preostalega dela posestva. Na zavarovanem območju bo, kot kaže, dovoljena le prenova obstoječih stavb, nove stavbe bo mogoče graditi zgolj za potrebe konjereje in konjeništva. V zavarovani krajini bo dovoljeno le popravilo ograj in zidov. Vseeno pa so si avtorji osnutka iz ljubljanskega podjetja Urbania zamislili nekaj novosti, ki naj bi

pripomogle k bolj urejenem videzu in boljšemu delovanju Kobilarne. Ker bodo obiskovalci prihajali v Lipico po drevoredu iz smeri mejnega prehoda, bodo iz tistega predela Kobilarne umaknili stavbe, ki niso namenjene turističnim ogledom. Delavnice in servisne objekte naj bi preselili za sedanji hlev dresurnih žrebcev. Tam naj bi uredili tudi gnojno jamo, v pokriti jahalnici naj bi povečali tribune in dogradili nov hlev.

izmenično enosmerni promet po starodavnem drevoredu iz smeri Sežane in za potrebe dostave ponovno odprtje odseka ceste od lipiških vrat pri Škibinih proti Kobilarni.

Casino je proti Katere od predlaganih sprememb bodo dejansko zaživele, bo seveda odvisno tudi od odzivov in pripomb, podanih med javno razgrnitvijo. In povedati je treba, da jih je bilo veliko. Casino Lipica nasprotuje umiku parkirišča izpred Maestosa, saj menijo, da bi to ohromilo razvoj igralnice. Predstavniki Casinoja so pripomnili tudi, da jih Kobilarna kot naročnica ter Ministrstvo za okolje in podjetje Urbania kot pripravljavca osnutka sploh niso vključili v snovanje tega pomembnega dokumenta, čeprav je igralnica lastnica nepremičnin v Lipici.

Društvo Kras SOS je opozorilo, da načrt zavaja javnost, ker ne vključuje golf igrišča. »Upali so si odrezati del zavarovanega območja, da bi nas žejne peljali čez vodo. Z amputacijo so posegli v spomenik,« je bil ogorčen Stojan Gorup, Martin Bizjak pa je opozoril, da bo načrt tako določil nove, ožje meje Lipice kot kulturnega spomenika. Direktor Kobilarne Matjaž Pust je odvrnil, da trenutna delitev na dva dokumenta pomeni samo dve fazi istega postopka zaradi izdelave presoje vplivov na okolje. Dodal je: »Širitev golf igrišča bi Lipici prišla prav. Golf že zdaj prinaša 300.000 evrov prihodka letno.«

Nasproten pogled na možnost sožitja konj in golfa je predstavila Lipičanka Marija Stopar: »Poznam Lipico. Kjer je sedanje golf igrišče in kjer naj bi bilo igrišče v prihodnje, so se vedno pasli konji.« Predstavniki Civilne iniciative Kras so opomnili, da osnutek ne upošteva okolice Lipice oziroma njenega vplivnega območja, občina Sežana pa se je izrekela proti enosmernemu prometu v lipiškem drevoredu. Sedaj so na potezi pripravljalci osnutka, da ga uskladijo s pripombami in zanj pridobijo mnenje ustanov, pristojnih za urejanje okolja. Če bo vse teklo po načrtih, naj bi vlada ta pomemben dokument sprejela do poletja.

Prvič z dobičkom Kobilarna Lipica je lani poslovno leto prvič po dolgih letih sklenila brez izgube in ustvarila 681.000 evrov presežka. Dolgove je poplačala s pomočjo treh milijonov evrov sredstev iz državnega proračuna, sama je ustvarila 8,2 milijona evrov prihodkov, podjetje Lipica turizem je prispevalo 415.000 evrov prihodka. »Letos je iz državnega proračuna za Kobilarno predvidenih 1,9 milijona evrov, milijon naj bi zaslužilo podjetje Lipica turizem,« je sredi marca na tiskovni konferenci v Ljubljani skupaj s predsednikom sveta zavoda dr. Mihaelom Brejcem in ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem zagotovil direktor Kobilarne Matjaž Pust. Napovedali so tudi, da bo Lipica v prihodnjih treh letih od norveškega finančnega mehanizma prejela 700.000 evrov sredstev za ureditev muzeja lipicanca.

V osrčju Kobilarne razen za konje ne bo novih stavb

Pred hotelom Maestoso in igralnico naj bi parkirišče zamenjal park, parkirna mesta naj bi preselili na rob sedanjega spodnjega parkirišča. Večja parkirišča za avtobuse naj bi umestili izven lipiškega posestva, da bi Kobilarno razbremenili pločevine. Snovalci osnutka so si zamislili tudi enosmerni ali | MAJ/JUNIJ 2008

Predstavitev klubov

V sklopu dnevov odprtih vrat (2–3-krat letno) prirejajo tudi konjeniške igre. Obiskovalcem predstavijo jahalno šolo, konje in različna tekmovanja

Dve glave družine Kovačič, Mihael starejši in mlajši

| MAJ/JUNIJ 2008

Besedilo in fotografije: Sibil Slejko

Jahalni center Kovačič je edinstveno okolje za užitke na konjih. Ponuja še pestro ponudbo žlahtne kapljice in odlično oskrbo konj. Idilična narava le skok iz mesta je adut, ki ga vsakodnevne ježe željan navdušenec ne more spregledati.

Ustanovitev kluba Klub uspešno deluje že od ustanovitve leta 1996 naprej. Članov kluba, starih od 7 do 60 let, je preko sto; mnogi sodelujejo tudi pri njegovem razvoju. V KK Karlo na prvem mestu ni samo jahanje, ampak tudi druženje vseh jahačev in ljubiteljev konj. Večkrat na leto priredijo zabave in takrat si tudi izmenjajo nasvete ter izkušnje s konji. Takšno druženje radi delijo z drugimi, ki hitro spoznajo, da je pri njih res lepo.

Od kod ime? Carlo Frost je bil žrebec pasme švedski kasač. Postal je nekakšen simbol družine Kovačič. Spominjajo se ga kot lepotca, lisjaka z diagonalnima belima lisama na nogah. Bil je odličen športnik z velikim srcem. Najuspešnejši je bil v letih 1985 do 1993, ko je zmagoval na tekmah doma in na tujem, osvojil je tudi naziv najhitrejšega konja v Jugoslaviji.

Jahalni center Jahanje je možno v dveh zunanjih manežah in pokriti jahalnici, kjer jahalna šola poteka tudi pozimi in v slabem vremenu. Lani so na novo uredili zunanji maneži. V obeh sta kakovostni podlagi, ki ju je možno uporabljati v vsakem vremenu, saj je mešanica kremenčeve mivke in vlaken iz filca trenutno najkakovostnejša podlaga na tržišču. Tudi zato se tekmovanj v KK Karlo udeležujejo najboljši tekmovalci in konji.

Dobro urejeno peščeno jahališče s odlično podlago in prekrasnim razgledom na mesto Maribor

Jahalna šola

Tekmovalna skupina

V jahalnem centru tudi pozimi, vsak dan po dve uri, potekajo začetni in nadaljevalni tečaji jahanja pod vodstvom učitelja jahanja Mihaela Kovačiča ml. ter dveh inštruktorjev jahanja, Sanje Kovačevič in Ivana Krajnca. Imajo 11 šolskih konjev različnih pasem in velikosti, mirne in prijazne narave, primernih za jahače vseh starosti. Ker so v dopoldanskem času spuščeni v izpustih, so v popoldanski jahalni šoli mirni in disciplinirani.

Tekmovalci lahko trenirajo vsak delovni dan po eno uro in sicer pod vodstvom učitelja jahanja Mihaela Kovačiča ml. Za to skupino imajo na razpolago 3 konje, s katerimi se naši registrirani tekmovalci udeležujejo tudi tekem v preskakovanju ovir. Letno izšolajo in popeljejo v tekmovalni šport okoli 10 novih kandidatov, ki opravijo tekmovalno licenco.

Izpiti jahač 1 in 2, tekmovalne licence, licence za inštruktorje in učitelje jahanja

Letno pri njih opravi izpita J1 in J2 po programih Slovenske konjeniške akademije (SKA) pri Konjeniški zvezi Slovenije (KZS) 30 do 40 kandidatov. V KK Karlo je možno v okviru tekmovalne skupine opravljati tudi tekmovalne licence ali pa se pripravljati za opravljanje licenc za inštruktorja in učitelja jahanja.

Turistično jahanje po terenu

Turistično jahanje in jahanje na terenu Obiskovalci lahko najamejo konja za turistično jahanje in sicer vsak dan 10 minut pred koncem šolske ure. Jahanje na terenu, začne se spomladi, v KK Karlo nudijo pod vodstvom vodiča ob nedeljah, po dogovoru individualno ali pa v skupini. Pogoj za terensko jahanje je opravljen izpit jahač 2. Popeljejo vas po vinogradniških gričih vse do Dravskega polja, kjer je pot odprta na vse strani.

Hipoterapija V KK Karlo potekajo tudi hipoterapije za telesno prizadete ljudi. Terapija s konji je lahko uspešna tudi pri zdravljenju različnih motenj duševnega zdravja, na primer motenj pri zaznavanju samopodobe, odvisnosti, vedenjskih in osebnostnih motenj, učnih težav, odraščanja … Starši se ponavadi za takšno obliko terapije za svoje otroke odločijo na podlagi zdravniškega priporočila. Izkušnje dokazujejo, da hipoterapija resnično pomaga, saj se je izboljšanje pokazalo že pri več otrocih.

| MAJ/JUNIJ 2008

Tudi za najmlajše je poskrbljeno

Dnevi odprtih vrat, konjeniške igre, tekme v preskakovanju, trening tekme V sklopu dnevov odprtih vrat (2–3-krat letno) prirejajo tudi konjeniške igre. Obiskovalcem predstavijo jahalno šolo, konje, povabijo druge rejce. Tako lahko predstavijo različne pasme konj, obiskovalci pa lahko s konjevega hrbta tudi sami okusijo razgled. Jahači se nato pomerijo v igrah, ponavadi v treh disciplinah: za začetnike, izkušene jahače in veterane. Te igre so bolj spretnostno jahanje (metanje podkev, slalom, odstopanje), izkušeni jahači preskočijo še kakšno oviro … Vsako leto priredijo dve tekmi v preskakovanju ovir pod okriljem Konjeniške zveze Slovenije, katerih se udeležijo tekmovalci iz vse Slovenije. Organizirajo tudi različne trening tekme, na katerih lahko nastopijo tudi jahači brez tekmovalnih licenc, udeležijo pa se jih predvsem jahači s Štajerske. Nudijo tudi celotno oskrbo za konje z uporabo vseh jahalnih površin in pašnikov. Dodatno se ukvarjajo še s prodajo

| MAJ/JUNIJ 2008

Cela družina Kovačič, ki svoje življenje posveča kmetiji, gostinstvu in konjem

konj, svetovanjem, kovanjem in ujahavanjem mladih konj. Trenutno je na njihovi kmetiji 35 konj.

Vinotoč Kovačič V prijetnem domačem okolju vam postrežejo tudi z domačim vinom in narezki iz tünke. Po naročilu vam pripravijo tople obroke in kosila za zaključene družbe, posladkate pa se lahko z domačimi sladicami, gibanico in štruklji.

Načrti Načrtujejo še izgradnjo apartmajev in sob za prenočitev. Ponudba bo tako zaključena še s prenočišči in hrano za tekmovalce ter ostale obiskovalce, ki prihajajo

na izletniško jahanje. V želji, da bi se njihovi gostje vsak trenutek počutili udobno in domače, nameravajo prijetno urediti tudi okolico kmetije. Naslov Kluba: Konjeniški klub Karlo, Meljski hrib 41, 2000 Maribor Kontakt: Mihael Kovačič, GSM: +386 41 580 117 Miha Kovačič, GSM: +386 41 970 145 Internet: www.kkkarlo.tk E-pošta: kmihael@volja.net

| MAJ/JUNIJ 2008

Pripravila: Špela Černe Fotografije: Sibil Slejko, arhiv bowe-beregnung GmbH

Pri delu s konji se srečamo s prahom, ki je dnevni problem na jahališčih in v jahalnicah. Prah ki se dviguje pri jahanju, pa ni le neprijeten, ampak povzroča tudi zdravju škodljive posledice za konja in jahača. Rešitev predstavlja namakanje jahalnih površin. Poleg tega je namakanje pri določenih podlagah nujno zaradi vezave pohodnega materiala. Zaradi varnosti je posebej pomembno, da je jahališče enakomerno zalito.

Ročno zalivanje zahteva veliko časa in je utrujajoče. Problem so tudi neenakomerno zalita mesta. Preveč namočena mesta postajajo drseča, premalo zalita pa globoka in so zopet tvegana pri delu s konji. Zaradi neenakomernega terena lahko konj nerodno stopi in se poškoduje. Avtomatsko zalivanje z namakalnim sistemom prihrani čas, energijo ter porabo vode, saj zaliva površino bolj enakomerno in bolj optimalno. Takšno zalivanje podaljša življenjsko dobo jahalnih površin poleg tega, da je investicija v zdravje vaših konj. Priporoča se lastno zajetje vode, da se prihrani pri stroških porabe vode.

Prah je vezan v materialih podlage na jahališču in se dviga pri delu s konji. Povzroča draženje očesne sluznice, nosnih prehodov in prispeva k nastanku dihalnih problemov pri obeh, konju in jahaču. Pri delu s konjem zahtevamo viške atletskih predstav in s tem povečamo obremenitev dihalnega Fiksni namakalni sistem ima razpršilce vzdolž stranic jahališča; tako je jahališče enakomerno zalito in posamezni razpršilec se preko posebne kontrolne enote aktivira samodejno

sistema. Pomanjkanja kisika je faktor omejevanja doseganja rezultatov, prah pa omejuje količino vdihovanega kisika. Poleg tega daljše izpostavljanje prahu manjša sposobnost boja krvnih celic proti nalezljivim boleznim zaradi preobremenitve pljučnih obrambnih sistemov. Zato le čisto, brez-prašno okolje pripomore, da bo konj ostal zdrav in bo lahko bolje razvil svoje sposobnosti. Poleg zdravju škodljivih posledic se prah useda tudi na vse izpostavljene površine, na opremo, ovire in prostor za gledalce. Rezultat je manj profesionalen izgled in zahteva veliko časa za čiščenje.

Namakanje zunanjih jahališč Namakanje zunanjega jahališča je mogoče s fiksnimi namakalnimi sistemi ali pa z mobilnimi (samohodnimi) namakalnimi napravami rolomati. Slednji so cenejša rešitev, primerni so tudi za večje zunanje površine. Predvsem pri širini več kot 50 m, kjer bi razpršilci potrebovali večji pretok, predstavljajo rolomati dobro alternativo.

Posebnost – podtalno namakanje na zunanjem jahališču

Rainmaker, zalivanje ‘nad glavami jahačev’ v jahalnici

Podtalni namakalni sistem se uporablja samo za zunanje površine. V pokritih jahalnicah namreč zaradi stalne zračne vlage lahko nastanejo škodljive glivice. Prednost takšnega sistema je enakomerna in stalna razdelitev vlažnosti po jahalni površini. Zahteva pa izgradnjo vodotesnega bazena, ki vsebuje napravo za regulacijo vode, naslednja plast je tampon debeline 20 cm, sledi ločilna plast in zaključna (pohodna) plast.

Avtomatsko namakanje zelenih površin in travnatih jahališč 40

Na travnatih jahališčih je zaželena temnozelena, | MAJ/JUNIJ 2008

kompaktna, trpežna in hkrati mehka travna ruša. Pogoj za to je pravilno vzdrževana trava z močnimi globokimi koreninami v stabilni podlagi. Stabilnost terena omogoča dobra konstrukcija podlage, ohranjanje prožnosti pa ustrezen vodnozračni režim. Pravilno vzdrževanje omogoča travi optimalno rast in prenašanje vse večjih obremenitev in klimatskih stresov (vročina, suša, veter...). Poleg pravilne in redne košnje, ki je osnovno opravilo je potrebno trato dognojevati, izvajati ukrepe za preprečevanje zbitosti tal, varovati pred pleveli, boleznimi in škodljivci ter ustrezno namakati. Avtomatizirani namakalni sistem sestavljajo dinamični ali statični razpršilci se po delovanju ugreznejo in so nevidni. Indikator padavin pa preprečuje nepotrebno namakanje. Programirajo posamezni sektorji, določijo se dnevi za zalivanje, izbere se začetni čas zalivanja in trajanje zalivanja po conah.

Namakanje v jahalnici Za namakalni sistem v pokritih jahalnicah je v angleščini posrečen izraz - rainmaker. Najbolj učinkoviti so namreč sistemi, ki potekajo po stropu jahalnice in imajo možnost izbirnega namakanja po sektorjih. Velikokrat se namreč posamezni deli v jahalnicah različno sušijo (delno odprte jahalnice, različna osončenost, ipd). Zato je dobro, če ima sistem posamezne enote, ki se jim lahko določi različno jakost namakanja. Zaradi sistema namakanja ‘nad glavami jahačev’, se uporabljajo razpršilci, iz katerih takoj po namakanju preneha kapljati. Praktične izkušnje, pred namestitvijo avtomatskega namakalnega sistema v jahalnici: zalivanje z gasilsko cevjo je bilo neprimerno zaradi težavnosti premikanja cevi po jahališču. Poizkus zalivanja z razpršilci je botroval neenakomerno zalitim površinam in tako nevarnim mestom. Obe metodi sta bili tudi zelo zamudni. Namestitvi razpršilcev na strop je sledil nov zaplet. Po namakanju je iz razpršilcev kapljalo, kar pa ni prijetno, če so le-ti nameščeni nad glavami jahačev. Razpršilci morajo biti posebej oblikovani, podobni kot so jih originalno naredili za namakanje v rastlinjakih.

projektiranje-montaža namakalnih sistemov, zelenic, parkov in športnih objektov d.o.o. Brezje pri Grosupljem 53 1290 Grosuplje www.namakalni-sistemi.si Tel./fax: 00386 1 786 09 49 Mobitel: 00386 41 630 864 E-pošta: t-bird@siol.net

PETHODNI ISLANDCI

Izvor islandskega konja

Lise Pedersen Pavšič Zasebna športna delavka – inštruktorica jahanja pri BFV (Bundesfachverband fur Reiten und Fahren in Oesterreich) in inštruktorica jahanja pri KZS.

Zvone Pavšič Inštruktor jahanja pri BFV (Bundesfachverband fur Reiten und Fahren in Oesterreich) in inštruktor jahanja pri KZS ter športni sodnik za islandske konje (Richter PI) z licenco pri BFV Avstrija.

Konje so tako kot vse drugo blago in živež v začetku 9. stoletja pripeljali na ozkih vikinških lesenih ladjah, ki niso nudile veliko udobja in prostora niti za potnike, kaj šele za tako velike živali. Mnoge niso preživele potovanja. Le najbolj zdrave in trdožive so lahko po več tednov dolgi plovbi po mrzlem in razburkanem morju stopile na kopno na južni obali Islandije. Na začetku je Islandija veljala za obljubljeno deželo. Zaradi težkih življenskih razmer na otoku pa se je število prebivalcev po letu 1000 precej zmanjšalo. Skoraj tri stoletja so bili edini novi priseljenci le pregnanci, kriminalci iz Norveške in Danske. Namesto dosmrtne ječe so bili kaznovani z izgonom na Islandijo.

Ne poti in ne cest ni bilo takrat na Islandiji. Ljudje so najprej poselili obalo, šele kasneje so se podali v raziskovanje notranjosti otoka. Ta se je izkazala za precej negostoljubno, polno tundre, ledenikov, strjene lave in vulkanskih gora. Veliko poguma in moči je bilo potrebno, da so prečkali divje deroče reke ter šli čez ledenike in gorovja. V notranjosti otoka niso našli prostora, primernega za življenje, zato se je počasi, a vztrajno, nadaljevalo naseljevanje islandske obale. Nastajale so manjše vasi in zaselki. Preproste hišice so bile zgrajene večinoma iz šote in pokrite z zemljo. Bile so zelo tesne, v njih pa so pozimi dobile zavetje tudi krave in kokoši, da je bilo pri roki mleko in

| MAJ/JUNIJ 2008

Pripravila: Lise Pedersen Pavšič in Zvone Pavšič | Fotografije: Hestur i Lífi Þjoðar – horsephotos in Iceland 1870-1930

Islandija, otok ledu in ognja, prostrana vulkanska gmota, velika 103.000 km², leži v Atlantskem oceanu med Grenlandijo in Veliko Britanijo. Od tam izhaja priljubljeni islandski konj. Današnji islandski konj je potomec manjših konj, ki so jih Vikingi pripeljali s kontinenta pred več kot 1200 leti, ko so začeli naseljevati otok.

Ne poti in ne cest ni bilo takrat na Islandiji. Ljudje so najprej poselili obalo, šele kasneje so se podali v raziskovanje notranjosti otoka

Islandski konj je prav zaradi kuge dobil sloves najčistejše avtohtone pasme na svetu

življenje na Islandiji. Dosegla in prizadela jo je le črna smrt, kuga, ki je kosila v 12. in 13. stoletju. Od takrat velja tudi prepoved uvoza konj s kontinenta, saj so takrat skoraj vse živali na otoku podlegle okužbam. Prepoved je razglasila takratna oblast ‘landstinget’ in velja še danes. Islandski konj je na ta način dobil sloves najčistejše avtohtone pasme na svetu. Družina na konjih Arnor Egilsson

Konji so bili na otoku edino prevozno sredstvo za prevoz tovora in ljudi. Največkrat so nosili blago, privezano kar na hrbtu, ker ni bilo cest, da bi lahko imeli vprego. Ko so se po evropskih cestah kmetje vozili z lojtrniki in plemstvo s kočijami, so na Islandiji po ozkih kamnitih stezicah in poteh jahali vsi, ne glede na družbeni ali gmotni položaj.

Da je konj imel velik pomen tako za kmete kot za mestne ljudi, potrjujejo pisni viri, risbe in fotografije, posnete na Islandiji okoli leta 1900. V mnogih islandskih ljudskih zgodbah, eddah in sagah so konji omenjani skoraj kot svete živali. Konji so bili statusni simbol tako za revne kot bogate. Vsi so bili odvisni od njih.

Konji so bili statusni simbol tako za revne kot bogate. Vsi so bili odvisni od njih

jajca. Konji so ostali zunaj v snegu in mrazu. V kratkih poletjih, ki trajajo le bore 3 mesece, so morali kmetje, ki so bili velikokrat celo brez vseh izkušenj, poskrbeti za krmo, da so živali preživele dolgo in temno zimo. Zaradi skopega pridelka so konji proti koncu zime velikokrat ostali brez sena. Pod snežno odejo so iskali, kar je ostalo od poletja. Grizli so korenine, mulili mah in ostanke poletne trave.

Dogodki v srednjeveški Evropi, nekako do 18. stoletja, niso veliko vplivali na takratno

To potrjujejo tudi njihova imena, ki še danes opisujejo konjev značaj, izgled in izvor. V zgodovini so epska imena kot Letfod – lahkonogi, Glaer – svetel kot morje, Katur – veseljak, Fjalladis – hribovska mladenka in druga veliko povedala o konju samem. Ljudje so bili ponosni na svoje konje. Tiste, ki so imeli slab karakter ali so bili slabega zdravja, so usmrtili, da se njihovi slabi geni ne bi prenesli na bodoče generacije. Willam Morris, angleški pesnik (1834–1896), ki je prvi prevedel in izdal islandske sage ter potopise, je leta 1871 opisal glavno mesto Islandije Reykjavik kot ‘čudno majhno mestece z več konji kot prebivalci’. O konju, ki je služil človeku, v svoji knjigi Potovanje po Islandiji 1903–1906 piše tudi danski poročnik Daniel Bruun, kjer konjem namenja celotno poglavje. V knjigi so poleg fotografij tudi zelo lepe risbe, ki so danes razstavljene v Narodnem muzeju v Kobenhavnu.

Začetek 20. stoletja je prinesel spremembe. Prvi avtomobil je bil na Islandijo pripeljan leta 1904. S prihodom traktorjev je prišlo do sprememb tudi v kmetijstvu. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bilo tako že kar nekaj mest in vasi povezanih z lepimi ravnimi cestami. Potrebe po jahalnih konjih so se zmanjšale. Začeli so jih prodajati čez ocean. Z velikimi trgovskimi ladjami so iz Evrope pripeljali razno blago, predvsem sadje in zelenjavo, česar na Islandiji niso poznali. Nazaj so vozili ribe in konje. Slednje so največkrat še na pol divje, v čredah po 50 do 100 konj, natovorili na krov in jih vozili na Dansko, Nizozemsko in v severno Nemčijo. Tja so jih prodali kot delovne konje na manjše kmetije, kjer si niso mogli privoščiti velikih in dragih vprežnih konj. Veliko teh malih trdoživih konjičkov je bilo prodanih tudi v rudnike na Škotskem in v Anglijo, kjer so delali kot vprežni konji v rudniških rovih. Ko se je po drugi svetovni vojni zmanjšala potreba po vlečnih konjih v rudarstvu in kmetijstvu, se je izvoz konj z Islandije skoraj ustavil. Edina redna trgovska pot, ki obstaja še danes, je prodaja konjskega mesa na Japonsko. Šele z razvojem jahanja kot rekreacije in razvedrila v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja so islandski konji zopet postali aktualni. A več o tem prihodnjič. Viri: Hestur i Lífi Þjoðar – horsephotos in Iceland 1870-1930 Ivar Gissuarason 1986 Routes over the highlands – Daniel Bruun 1907 Nordisk Forlag

Prvi avtomobil je bil na Islandijo pripeljan leta 1904

| MAJ/JUNIJ 2008

PRESKAKOVANJA

Pripravila: Špela Černe Fotografije: Sibil Slejko

James Cunningham Wofford Je ameriški trener preskakovanja ovir in eventinga, nosilec olimpijskih odličij v eventingu, rojen leta 1945 v Milfordu (Kansas, ZDA). Izhaja iz družine, ki se s konji ukvarja že več kot 80 let. Sam je vse življenje posvetil konjeništvu. Več kot 30 let se že ukvarja s treningom konj in jahačev, je pa tudi uspešno tekmoval do upokojitve leta 1986. Med leti 1959 in 1986 je bil zmagovalec ali visoko uvrščen na mnogih tekmovanjih v tujini. Na ameriškem državnem prvenstvu je zmagal kar petkrat s petimi različnimi konji, leta 1970 in 1978 je tekmoval tudi na Svetovnem prvenstvu ter osvojil bronasto odličje posamezno ter ekipne medalje. Leta 1968 in 1972 je bil v olimpijski ekipi, obakrat so ekipno osvojili srebro, posamezno pa je tudi osvojil srebrno medaljo. Danes je priznan kot eden najboljših trenerjev eventinga na svetu.

vaje za izboljšanje konjevega ravnotežja, tehnike, fleksibilnosti, zaupanja in sposobnosti Predstavljeni sta dve gimnastični vaji – vaja zahtevnejše skakalne gimnastike, s katero konja pripravimo na menjavo smeri pri skakanju, ter precej preprosta vaja kot pripomoček za umirjanje preveč nestrpnega konja. Povzeto po knjigi ameriškega trenerja Jamesa C. Wofforda: Gymnastics: Systematic Training Of The Jumping Horse (2001).

Vaja za menjavo smeri pri skakalni gimnastiki

| MAJ/JUNIJ 2008

Gimnastična vaja 1, menjava smeri pri skakalni gimnastiki Za pripravo te vaje najprej položite drog na tla in za prvim drogom sestavite strmo oviro na razdalji 2,7 m. Temu sledi strma ovira na razdalji 5,5 m, kot je prikazano na skici 1 (to sta oviri A in B). Od ovire B izmerite ravno linijo 15,2 m in postavite okser E. Drogovi zadnje ovire (okserja) naj ob straneh ostanejo na tleh, da lahko jahate skozi odprtino med stebri ovire E. Nato postavite oviri C in D, kot je prikazano na skici (levi in desni steber ovir B in E tvorita ravno linijo). Da bi vajo uspešno izvedli, je zelo pomembna pravilna postavitev ovir C in D, zato morate uporabiti merilni trak. Najprej naj bosta oviri visoki okrog 60 cm.

Ne pozabite odmakniti krila, ko vajo že uspešno izvajate

Po tej vaji bo konj bolj upošteval vaša dejstva in bo na tekmovanju bolj

Opis vaje: Po ogrevanju pričnite s skakanjem. Skok čez drog ter oviro A nekajkrat ponovite iz kasa. V nadaljevanju povežite A in B in ko je konj ogret ter pripravljen, lahko povežete A, B in C. Jahač mora znati izbrati, v kateri galop bo konj skočil, kar je velika prednost pri skakanju parkurja. To vadite z naslednjo tehniko: ko konj preskoči oviro B, odprite desno vajet in pritisnite levo vajet proti desni, da se ustvari rahel pritisk ob konjev vrat. Pritisnite levo nogo in preusmerite težo na desno koleno. Vaša glava in pogled morata biti usmerjena v središče ovire C. Pri blagem zavoju bi ta razdalja morala prinesti 3 galopske skoke. Nekajkrat ponovite A, B, C, toliko, da se konj privadi krivulji. Če pride do nesporazuma in se konj ne drži krivulje, je to običajno v levo stran. V tem primeru lahko postavite krilo na levo stran ovire C in nadaljujete z vajo. Kasneje krilo umaknite, da se prepričate, če se konj pravilno

odziva na vaša dejstva. Nato se usmerite na levo stran, skočite A, B in D z obratno uporabo dejstev, kot pri skakanju desne krivulje. Pravilno opravljena vaja bi morala med ovirama B in D prinesti dva galopska skoka. Ponovno se lahko zgodi, da konj pobegnil stran od ovire, tokrat na desno, kar je razumljivo, saj ste ga prej nekaj minut trenirali skakati v desno (od B do C), zato vas naj to ne skrbi preveč. Ponovno postavite krilo, tokrat na desno stran stebra ovire D. Nekajkrat ponovite vajo v levo. Konj naj bi razumel, da mora upoštevati vaša dejstva in bo naslednjič krenil v pravo smer. Ne pozabite odmakniti krila, ko vajo že uspešno izvajate. Z vajo naj bi konj postal pozoren na menjavo smeri. Ko odprete roko in je vaš pogled usmerjen v želeno smer, konj začne glede na vaša navodila iskati oviro v levi ali desni smeri. Konj naj malo počiva, vi pa postavite oviro, okser

E, ki naj spredaj sprva ne bo previsok (okoli 90 cm), zadaj pa okoli 1 m ter širok približno 90 cm. Nato povežite linijo iz kasa A, B in štiri zbrane, mirne galopske skoke do E. Konj bo morda hotel pokazati, kaj se je naučil pri ponavljanju C in D ovir, kar je precej normalno, zato vajo nekajkrat ponovite, dokler ne bo šel naravnost skozi linijo A, B, E. Ko pravilno odjahate vse tri variante, lahko nadaljujete z različnimi kombinacijami skakanja te postavitve. Začnite na primer iz kasa A, B, C in nadaljujte v galopu čez D v nasprotno smer, kot v prejšnji vaji (pazite na pravilno postavitev spodnjih drogov, kar pomeni, da naj bodo drogovi na tleh na obeh straneh ovire), vrnite se v kas in preskočite A, B, D, potem v galopu čez C v nasprotno smer, nato spet v kasu čez A, B, E.

| MAJ/JUNIJ 2008

Enostavna vaja, ki služi tudi za umirjanje konja, ki preveč hiti

PRESKAKOVANJA

Gimnastična vaja 2, enostavna vaja, ki služi tudi za umirjanje konja, ki preveč hiti Pripravite osem manjših strmih ovir, kot je prikazano na skici 2, da se ustvari kvadrat z odprtinami na vsaki stranici. Velikost stranice kvadrata naj bi bila 24,3 m. Konja ogrejte s preskakovanjem nekaj posameznih ovir in nato nadaljujte z galopiranjem znotraj kvadrata. Izberete lahko poljubno od štirih ovir in katerokoli stran galopa, ki jo konj sprejme. Ne preskočite nobene ovire, dokler konj ni umirjen in ne ostane na krogu. Potem šele zapustite krog in preskočite oviro. Najprej lahko konju dovolite, da sam izbere, v kateri galop bo doskočil, kasneje pa pričnite, prav tako kot v prejšnji vaji, sami določati, v kateri galop naj doskoči. Po preskoku ovire s konjem, ki hiti, se takoj ponovno vrnite v krog. Mogoče bo potrebnih nekaj krogov, da se konj zopet umiri. Ne preskakujte naprej, dokler se konj ne umiri. Delajte v obe smeri, dokler vseh osmih ovir ne preskočite iz galopa. Za to vajo je morda potrebnega nekaj več časa, vendar je učinkovita, če ste dosledni in po vsaki oviri vedno znova poskušate doseči, da je konj v umirjen in zbran, preden nadaljujete z naslednjim skokom.

Galopirajte na krogu dokler se konj ne umiri

Po preskoku ovire s konjem, ki hiti, se takoj ponovno vrnite v krog

Državno prvenstvo v preskakovanju zaprek Organizator: Konjeniška Zveza Slovenija KZS, Kobilarna Lipica in KK Termin: od 10. do 13 junija 2008 Lokacija: Lipica Udeleženci: Člani, mladinci in mlajši mladinci

Nekaj misli

Nihče se vsega, kar ve o konjih, ne nauči iz enega samega vira. Sam pravi, da se je v svojem življenju srečal s konji različnih oblik, velikosti in sposobnosti, od vsakega pa se je nekaj naučil in se še vedno vsak dan uči. Imel je srečo, da se je učil pri več trenerjih, kajti vsakdo, ki želi dobro trenirati svoje konje, ‘pobere nekaj znanja tu in nekaj tam’. Bistvo treninga gimnastike so vaje za izboljševanje konjevega ravnotežja, tehnike, fleksibilnosti, zaupanja in sposobnosti. Vsak konj je že rojen z znanjem skakanja, z jahačem v sedlu pa potrebuje celoten postopek treninga, da lahko izkoristi svoje zmožnosti (Wofford, 2001: 7–8, 15–16).

Konj

Konj, s katerim bi radi skakali, naj bi imel pravi talent in fizične značilnosti. Čeprav priznava teoretično nekorektnost, pa je njegova izjava o izbiranju konja še kako resnična: »Moj idealni konj je tisti, v katerega se zaljubim vedno znova, ko vidim njegovo glavo zjutraj na vratih boksa, ko čaka na zajtrk.« Pravi, da ni pametno kupiti konja, ki vam ni takoj všeč, saj boste v resnici vedno nesrečni z njim in med postopkom treninga ne boste zagovarjali njegovih neizogibnih napak.

Jahač

Najboljši način za izboljšanje konjevega skakanja je izboljšanje jahačevega položaja na konju. Pomemben je položaj nog na konju, ki mora biti, tako je zapisano v njegovi definiciji, enak 2- ali 3-točkovnemu sedu (podobnost našim izrazom lahkega in razbremenilnega seda), notranjost noge od kolen do gležnjev pa naj bi bila enakomerno razporejena ob konju; ta oprijem se sicer lahko spreminja v različnih situacijah.

Jahalne zmogljivosti

Za trening potrebujete jahališče z dobro podlago. Ni posebej pomembno, iz kakšnega materiala je podlaga, po videzu pa naj bi bil takšna, da se v njej vidi odtis kopita, ko se konj normalno giblje po prizorišču. Ponavljanje vaj je del treninga, zato morajo biti mesta, kjer konj pristane po oviri, takšne kakovosti, da zagotavljajo varnost, da konj ne izgubi zaupanja, volje do preskakovanja in da ni ogroženo njegovo zdravje (šepavost).

VIRI Wofford C. J. 2001. Gymnastics: Systematic Training Of The Jumping Horse. Oldberrow, Compass Equestrian Limited: str. 136 James C. Wofford. www.jimwofford.com

Pomembne opombe • Vedno mora biti prisotna oseba, ki pomaga pri treningu. Že zaradi varnosti, pa tudi zato, da pove korektne pripombe o jahanju in konjevem izvajanju vaje ter da postavlja ovire, saj je sicer gimnastiko, ki se stalno spreminja (spreminjanje ovir, višine, novi skoki ...), zelo težko dobro izvajati. • Ne bojte se, da ste mogoče v začetku ovire postavili prenizko, še posebej pri treningu mladih in neizkušenih konj. Ko konj pridobi potrebno samozavest za izvajanje vaje, ovire dvignete. Če pa konj že na začetku vaje izgubi zaupanje, ga težko ponovno pridobi, trening pa se mora vedno končati v ‘dobrem tonu’. • Vaje iz opisanih primerov so nastale v 30-letni praksi, varno pa jih je skakalo že tisoče konj. Vseeno pa je pri določanju razdalj potrebno upoštevati zdravo pamet, saj je vsak konj drugačen. Zato je treba razdalje prilagoditi tako, da konjem ne povzročajo težav (posebej konjem z nenavadno dolgim ali kratkim galopom). • Pri postavljanju ovir za vaje si je pri določanju razdalj treba pomagati z merilnim trakom. Le tako je zagotovljena pravilna postavitev. Prav tako pa s tem trenirate svoj korak, da na tekmi točneje izmerite razdalje med ovirami. • Še nekaj pomembnih napotkov: Med skakanjem vedno uporabljajte zaščitno čelado, ki naj bo zapeta. Ne skačite sami ali na trdih tleh. Bodite pazljivi pri postavljanju drogov na tleh pred oviro in ne za njo (vedno tudi niso potrebne). Postavitev droga v žličke naj bo takšna, da v primeru napake drog pade iz žličke. Zgornje žličke vedno odstranjujte s stojal, da v primeru nesreče preprečite poškodbo konja.

| MAJ/JUNIJ 2008

DRESURE

Marcel Schoenmakers Mednarodno priznani nizozemski trener, ki trenutno živi in trenira v Avstriji na posestvu dr. Erdmanna. Marcel trenira in tekmuje v dresuri do nivoja Grand Prix.

Zbrani, delovni, srednji in pojačani kas Kas je ena treh vrst hoda pri konjih. V dresurnih nalogah je poleg vaj v koraku in galopu skoraj polovica elementov v kasu, zato je zelo pomembno, kako jahamo konja v kasu. S pravilnim treningom lahko izboljšamo kakovost konjevega kasa. Pripravil: Marcel Schoenmakers in Tadeja Dolenc

koraki ter dobro akcijo skočnih sklepov. Podaljšanje korakov. V nalogi za štiriletne konje je zahtevano podaljšanje korakov. To je varianta med delovnim in srednjim kasom, kajti konj v tej fazi treninga še ni pripravljen na srednji kas. Zbrani kas. Konj je v naslonu in naprej se giblje z dvignjenim in zaobljenim vratom. Skočni sklepi so dobro angažirani in upognjeni, konj mora ostati v energičnem zamahu ter omogočiti plečem, da se lahko dobro gibljejo. Na ta način pokaže, da se lahko sam nosi. Koraki so krajši kot v drugih vrstah kasa, vendar ne izgubijo elastičnosti in kadence. Srednji kas. Če ga primerjamo s pojačanim kasom, je to hod z zmernim podaljšanjem, toda bolj okrogel in brez hitenja. Konj se pomika naprej z jasno podaljšanimi koraki in zamahom zadnjih nog. Jahač mu dovoli, da nosi glavo rahlo pred vertikalo, kot v zbranem in delovnem kasu, ter istočasno rahlo spusti glavo in vrat. Koraki morajo biti enakomerni, celotno gibanje pa uravnoteženo in neprisiljeno.

Definicija kasa (pravilnik FEI)

as je hod v dveh taktih, med katerima ja trenutek lebdenja. Konj stopa hkrati z dvema diagonalnima nogama, to je istočasno z eno prednjo in eno zadnjo nogo (prednja leva in zadnja desna ter obratno). Kas mora pokazati svobodne, aktivne in pravilne korake. Kakovost kasa se ocenjuje po

| MAJ/JUNIJ 2008

splošnem vtisu, enakomernosti in elastičnosti korakov, kadenci in zamahu v zbranosti ter pojačanju. To izhaja iz elastičnega hrbta, dobrega angažiranja zadnjih nog, kakor tudi sposobnosti konja, da obdrži isti ritem in naravno ravnotežje v vseh variacijah kasa. Delovni kas je hod med zbranim in srednjim kasom, v katerem konj še ni dovolj izdelan in pripravljen za zbrana gibanja. Konj kaže lastno ravnotežje, ostaja v naslonu, se premika naprej z enakimi, elastičnimi

Pojačani kas. V pojačanem kasu konj pokriva kar se da veliko terena. Ne da bi hitel, so koraki podaljšani do skrajnosti, kot posledica ogromnega zamaha zadnjega dela telesa. Jahač dovoli konju podaljšanje okvirja. Prva kopita naj bi se dotaknila tal v točki, v katero so namenjena. Prve in zadnje noge naj bi se iztegnile enakomerno naprej v pojačavi. Celotno gibanje mora biti dobro uravnoteženo in prehod v zbrani kas mora biti izveden s prenosom teže v zadnji del konjevega telesa.

Večino napak, ki jih konj dela v kasu, povzroči jahač, ker ima pri jahanju premočno roko. Konja jahamo v zbranem kasu tako, da uporabljamo močna dejstva nog in sedišča. S tem konj postane krajši, se privzdigne, vendar pri tem ohrani elastičnost korakov in kadenco. Mnogo jahačev prepogosto jaha zbrani kas tako, da uporablja premočna dejstva rok, zaradi česar postane konj nesproščen in se giblje z neenakomernimi koraki. Zbrani kas bi morali trenirati v kratkih sekvencah, najbolje v kombinaciji z delovnim ali srednjim kasom. Izvajajmo veliko prehodov iz srednjega v zbrani kas in nazaj v srednjega. Pri delovnem kasu naj konj teče naprej in naj ne bo zelo privzdignjen, vendar ne sme hiteti.

Pri srednjem kasu konj pokriva več terena, koraki postanejo večji in daljši, zadnje noge bolj aktivne, pleča pa dobijo več svobode. Glava gre malo pred vertikalo, celoten okvir konja se malo podaljša. Pomembno je, da konj ostane sproščen. Tudi tu vidimo največ napak, ko jahač jaha preveč ‘na rokah’, konj pade na prve noge in izgubi ritem.

S treniranjem pojačanega kasa začnemo šele takrat, ko konj popolnoma razume prehode iz srednjega v zbrani kas in nazaj srednjega. Pri pojačanem kasu konj teče z največ zamaha, elastičnimi koraki in svobodo v plečih. Konj ne sme hiteti, jahač naj ima roke nizko ob vratu, da lahko konj podaljša svoj okvir in iztegne vrat v jahačevo roko (gre za

brzdo). Konj niha v hrbtu, jahač lahko lahkotno sledi konjevemu gibanju. Jahač mora biti sposoben sproščeno sedeti in slediti gibanju konja. Pojačani kas lahko treniramo samo s konjem, ki je dovolj močan, da se nosi sam.

| MAJ/JUNIJ 2008

WESTERN JAHANJA

POSEBNOSTI WESTERN JAHANJA

Samantha Scagnetto

Inštruktorica western jahanja tretje stopnje pri FISE (Italijanska konjeniška zveza) s specializacijo za reining. Trenira in tekmuje v Italiji. Poleg reininga se veliko ukvarja tudi z disciplinami v western performancu.

adimo prehode

Konji se gibljejo v treh hodih: korak, kas in galop. Za vsak hod imamo točno določen ukaz. V western jahanju se ti ukazi nekoliko razlikujejo od ukazov v angleškem jahanju. Spoznajmo jih in skušajmo biti pri izvajanju vedno čim bolj dosledni. Pripravila in fotografije: Sibil Slejko

Kaj so prehodi Prehod pomeni vsako prehajanje iz enega načina konjevega gibanja v drugega: iz mirovanja v korak, iz koraka v kas, iz kasa v galop in obratno, ko prehajamo iz višjega v nižji hod, to je iz galopa v kas, iz kasa v korak in iz koraka v stoj. Da bi si predstavljali, kako naj prehodi izgledajo, svetujem ogled kakovostne tekme v western pleasure, ki je dokaj tehnična disciplina. Jahači morajo nastop izvesti v čim bolj tekočem in zelo natančnem izvajanju prehodov iz enega hoda v drugega. Pozorno opazujte vrhunske tekmovalce, kako brez vidnih ukazov tekoče in natančno izvajajo prehode. Za dobre in pravilne prehode moramo konju vedno dosledno in natančno dajati točne ukaze. Pri vaji stoj smo pozorni na zravnano sedišče, pogled naprej in korektno ustavljenega konja

Iz koraka v kas in obratno Korak je gibanje v štirih taktih, ko konj polaga noge na tla eno za drugo, medtem ko je kas gibanje v dveh taktih in si noge sledijo po diagonalah. Prehod iz koraka v kas mora potekati čim bolj naravno, tako da ne oviramo naravnega konjevega gibanja. Prehod iz nižjega v višji hod, na primer iz koraka v kas, jahač doseže z naslednjim ukazom: roki (ali roko, če jaha na eno roko) pomakne nekoliko naprej po vratu proti glavi, z nogama rahlo stisne konjev trup (tik za sedelnim pasom) in istočasno tleskne z jezikom (pri western jahanju se uporablja glas, ker so ukazi rok in nog minimalni). Takoj ko konj preide v kas, torej je razumel ukaz, umaknemo pritisk nog in jahamo sproščeno v pravilnem položaju. Vajeti igrajo pomembno vlogo samo pri vodenju konja, ne pa pri uravnavanju konjevega gibanja. Z nogami dosežemo dvoje: pritisk obeh nog na trup pomeni pospeševanje, popravljamo pa lahko tudi položaj konjevega trupa.

Tukaj jahač izvaja prehod iz stoja v korak. Z rokami gre rahlo naprej, tleskne s jezikom in konja s križem povede v hod 50

| MAJ/JUNIJ 2008

Pri prehodu iz koraka v kas gre jahač z rokam malenkostno naprej po vratu proti glavi, približa noge konjevemu trupu tako da ga rahlo stisne in istočasno da zvočni signal tako, da tleskne z jezikom

Profesionalni jahači ki tekmujejo v disciplini western pleasure so sposobni doseči posebej kratek kas ki se imenuje »jog«

Zelo pogosta napaka pri večini začetnikov je, da pri poganjanju konja v višji hod pretirano uporabljajo boke. Kot da bi ga hoteli s vso silo poriniti naprej, pri tem pa premaknejo noge preveč nazaj in izgubijo ravnotežje. S tem pa iz ravnotežja spravijo tudi konja. S pravilnimi vajami se naučimo pravilnega gibanja v sedlu, predvsem bokov, kar pomaga pri prehajanju v višje oziroma nižje hode. Ko obvladamo osnove in tudi prehode v osnovne hode, smo pri tem sproščeni in v ravnotežju, lahko začnemo z zahtevnejšimi vajami. Učimo se uravnavati hitrost in izdatnost hoda. Profesionalni jahači v disciplini western pleasure jahajo konja tudi v kratkem kasu, imenovanem ‘jog’. Jog (izg. džog) je zelo počasen in udoben kas. Jahač mora konja jahati tako, da ta aktivira zadnji nogi. Gibanje mora biti elegantno, z enakomernim ritmom, vendar s krajšim zamahom, kot ga ima dresurno izšolan konj. Kas lahko jahamo enako, kot pri angleškem jahanju – sedeči ali lahki kas. Slednji se pri western jahanju prepogosto zanemarja. Lahki kas namreč jahaču začetniku pomaga, da se nauči svoje gibanje uskladiti s konjevim. Konj pa se nauči sprostiti hrbet in tako postati bolj mehak in natančen pri delu.

Lahki kas pomaga začetniku, da se nauči uskladiti svoje gibanje s konjevim. Iz kasa v galop Pri prehodu iz kasa v galop moramo najprej vedeti, ali bomo začeli levi oziroma desni galop. Če jahamo na levo roko, je za začetek najbolje, da začnemo levi galop. Pri prehodu v galop pomaknemo roko nekoliko naprej, desno nogo nekoliko za podsedelni pas, z usti cmoknemo (zvok poljuba) ter konja poženemo v levi galop. V križu bodimo čim bolj mehki. Naši ukazi naj bodo natančni, vendar za opazovalca neopazni. Dobro ujahan konj bo delal sproščeno, na naše ‘nevidne’ ukaze se bo odzival takoj. A pot do tega je dolga. Če smo pri prehodih mehki in se naučimo prilagoditi konjevemu gibanju, bo konj prehode izvedel tekoče in pri tem ostal zbran. Z nesproščeno in zategnjeno držo pa konja med prehodom oviramo,

Western Show Horses

| MAJ/JUNIJ 2008

Počasen galop imenovan tudi “lope” zahteva dobro izšolanega konja in jahača

zaradi česar bo dvignil glavo ali pa bo padel iz enakomernega ritma. Ko si bomo s treningi nabrali več izkušenj in postali pri prehajanju v galop suvereni in natančni, lahko začnemo tudi s kontra galopom in številnimi zahtevnejšimi vajami, ki jih je vsekakor pametno izvajati pod nadzorom trenerja. Seveda moramo ločiti levi in desni galop. Včasih je to težko, ker imajo western konji nizke in neizrazite hode in se začetnik težje nauči razlikovati galop. Zelo upočasnjen galop se imenuje ‘lope’. Lope (izg. loup) je sicer zelo prijeten za jahanje, saj spominja na upočasnjeno pozibavanje. Je pa toliko bolj zahtevno konja pravilno naučiti, da se giblje v tem galopu. Z učenjem začnemo, ko povsem obvladamo osnove in ko se konj tako v kasu kot galopu giblje zbrano.

Med prehodi mora konj ostati v istem položaju. Kako v počasnejši hod Kako izvedemo prehode iz višjih v nižje hode (iz galopa v kas, iz kasa v korak in iz koraka v stoj)? Konj mora aktivirati zadnji del, tako da med samim prehodom prenese centralno težišče nekoliko nazaj in se na ta način zbere,

Pravilen osnovni položaj nog med jahanjem

| MAJ/JUNIJ 2008

ko naredi prehod. Jahač potisne težo v pete (svojega osnovnega položaja pri tem ne spremeni), roki ali roko pomakne rahlo nazaj. Če smo pri prehodih dosledni in korektni, se konj hitro nauči, da takoj, ko jahač težo samo malo prenese v pete, že sam naredi prehod. Jahač počasi popolnoma opusti vajeti. Z vajami moramo doseči, da konj dobro aktivira zadnji nogi. Samo z doslednim in stalnim ponavljanjem vaj oziroma prehodov se bo konj začel odzivati na minimalne ukaze. Grobo jahanje se ne obnese, dosežemo le, da konj ni več v zbranem položaju. Več kot bomo delali na korektnih prehodih, bližje bomo pravilnemu jahanju in harmonični usklajenosti, naše jahanje oziroma prehodi pa ne bodo več podobni boju s konjem.

Položaj zunanje noge med ukazom za gallop. Po tem ko konja poženemo v gallop se noga vrne na osnovni položaj

Signal d.o.o.

Sedla GARLAND in ostala WESTERN oprema. Popolna izbira paπne opreme HORIZONT AGRAR in striæni strojËki HEINIGER.

Izredna izbira πportnih in varovalnih oblaËil EQUI-THEME za jahalne πporte

Popolna izbira vrhunskih sedel in ostale opreme znanega izdelovalca STÜEBEN Trgovina CLAIR - Medvode Zbilje 4H, 1215 Medvode tel.: 01/36 15 145 Trgovina CLAIR - Maribor Dupleπka cesta 259, 2000 Maribor tel.: 02/46 18 162

PREHRANA

Bolezni kopit

Dr. Teresa Hollands BSc (Hons), MSc (Nutriton), PhD, R. Nutr; nutricistka pri podjetju Dodson&Horrell Ltd.

Laminitis lahko povzroči dostop do obilne trave ali prevelike količine žitne hrane

Pripravila: Vesna Bitenc Fotografije: D&H, Sibil Slejko

• Dostop do razkošne trave. Trava ima spomladi

Vesna Bitenc

Svetovalka na področju prehrane za konje, z zaključenim šolanjem v angleškem podjetju Dodson & Horrell.

Pravi razlog za laminitis je še vedno nejasen, vendar obstaja veliko znanih razlogov, ki lahko pripeljejo do tovrstnega stanja. Najbolj pogosti so:

| MAJ/JUNIJ 2008

in jeseni visoko vrednost topljivih ogljikohidratov. • Prevelike količine hrane oziroma prevelike količine obrokov. • Debelost. Predebele živali so bolj nagnjene k pojavu laminitisa. • Zastrupitev krvi s toksini. Največkrat zaradi različnih vzrokov, kot so diareja, vnetje potrebušnice ali ostanki placente po žrebitvi. • Travma. Pojav laminitisa lahko izzoveta tako prevelik pretres (vozni konji so tu še bolj izpostavljeni), kot tudi neenakomerno nošenje teže (kadar je en ud mobiliziran zaradi poškodbe, konj lastno težo razbremenjuje na ostale noge). • Nekatera zdravila (še posebej kortikosteroidi). Povečajo lahko zožitev arterij v kopitu, kar omejuje pretok krvi. • Stres. Povzroči lahko večjo nagnjenost k laminitisu. Zaradi prisotnosti stresa na dolgih potovanjih se v organizmu konja sproščajo velike količine kortikosteroidnih hormonov, ki imajo enak učinek kot steroidi. • Dietetični prispevek. Laminitis lahko povzroči dostop do obilne trave ali prevelike količine žitne hrane. Pot, ki v tem primeru pripelje do laminitisa, je posledica prevelike količine hrane v želodcu. Topljivi ogljikohidrati, ki bi se morali vsrkati v tankem črevesju, preidejo v debelo črevo. To povzroča kislo območje v debelem črevesju

in uničuje ravnotežje bakterij. Smrt in prelom bakterij (ki prebavljajo vlaknine) ter pojav kislega območja pripeljeta do sprostitve endotoksinov (strupov). Kislo območje naredi steno črevesja bolj prepustno, kar omogoča prehajanje strupov v kri. S tem sta prizadeta pritisk in pretok krvi, čemur obvezno sledi laminitis.

Hranjenje in obravnavanje konja z laminitisom Ko se pojavi laminitis, lastniki konj pogosto mislijo, da bi bilo treba konja stradati. Pomislite – bi stradali bolnega človeka? • Ključnega pomena za konja je, da prejme vlakninasti dodatek z minerali in vitamini, s čimer ohrani delovni metabolizem. • Odstranite razlog bolezni! • Živali ne stradajte preveč, saj jo boste podvrgli hiperlipemiji. To se zgodi v primeru stradanja, ko se v telo sprostijo velike količine maščob. • Uporabljajte hrano, ki je pripravljena posebej za konje z laminitisom in zagotavlja vse potrebne vitamine in minerale, še posebej antioksidante, ki jih telo nujno potrebuje. • Nove raziskave Dr. Rachel Neville in podjetja Dodson&Horrell so pokazale, da konji, oboleli za laminitisom, v telesu proizvajajo večje število prostih radikalov. Prosti radikali imajo sloves uničevalca celic in tkiva. Škodo, ki jo povzročijo prosti radikali, preprečujejo antioksidanti. Zaradi tega je izredno pomembno konjem z laminitisom v hrano dodajati antioksidante.

Kako zmanjšati nevarnost laminitisa? • Bolje je preprečiti, kot zdraviti. • Zmanjšajte izpostavljenost konja situacijam, ki povzročajo laminitis. • Preprečite debelost konja. • Podkovski kovač naj redno obrezuje in neguje kopita. • Omejite pašo, še posebej spomladi. Pazite tudi na obilno jesensko travo. • Če drugače ne morete omejiti pasenja, uporabite nagobčnik za pašo. • Nagobčnik mora konju omogočiti pitje vode in grizljanje. • Če je konj v boksu ali v golem padoku, mu zagotovite dovolj sena/slame • Hrana naj vsebuje malo ogljikohidratov in veliko vlaknin. • Konja hranite s probiotikom, kot je Yea-Sacc (kvasovka), ki pomaga uravnotežiti število bakterij v debelem črevesju.

Prepoznavanje laminitisa • Konj prenaša težo z noge na nogo (razbremenjuje obolelo nogo) • Težave pri hoji • Na otip topla kopita • Močan pulz na arteriji v biclju • Sedenje konja na zadnjih nogah, s čimer razbremenjuje težo na prednjih nogah

Šest korakov za preprečevanje laminitisa • Vedno naj bodo na razpolago vlaknine (seno, slama). • Vsako spremembo hrane uvajajte postopoma, približno 14 dni. • Konja hranite z majhnimi količinami koncentrirane hrane (1 kg/500 kg teže konja ali 500 g/300 kg teže ponija na obrok). Če konj potrebuje več hrane, dodajte še en obrok. • Nadzorujte težo konja. Če je predebel, poskusite z nadzorom vnosa hrane. • Koncentrirana hrana naj bo bogata z olji in vlakninami. • Konja hranite s krmo, ki ima manjšo hranljivo vrednost, na primer s slamo. • Zmanjšajte količino sena in dodajate slamo. • Konj naj se pase na bolj osiromašenih pašnikih. Če teh ni na voljo, naj bo v peščeni ogradi.

• Uporabite električnega pastirja, da omejite dostop do trave. • Kupite ali pa si sposodite drobnico, da bo trava nizka. • Vedno najprej povečajte delo, šele nato obroke. • Kot vir energije uporabljajte olja, na primer sojino ali čisto rastlinsko olje. • Konja hranite pogosto in malo, da ne preobremenite želodca. • Ne pretiravajte s hrano v pričakovanju večjega dela. • Upoštevajte koncentracijo fruktanov na pašnikih. • Konja ne spuščajte na pomrznjene travnike.

Hranjenje konj, ki imajo laminitis Ko je konj prebolel laminitis:

• Vsaj 1,5 % telesne teže hranite z vlakninami (seno in slama) ter jih razdelite na več obrokov. • Konja hranite večkrat in z manjšimi obroki. • Uporabite dodatek, ki bo zagotovil vse potrebne vitamine in minerale, še posebej antioksidante.

Da zmanjšate možnost ponovnega nastanka, med okrevanjem vašega konja razmislite o naslednjem: • Količina žitne hrane v obrokih naj bo minimalna. • Uporabljajte vire počasi sproščujoče energije, kot so olja in vlaknine. • Nadzorujte težo konja, ocena naj bo manj kot 3.

| MAJ/JUNIJ 2008

Pripravila: Vesna Bitenc Fotografije: Sibil Slejko PREHRANA

Razmišljajte o vašem konju kot o dvigalcu uteži – pri obeh naj bi se razvijal mišični tonus, ‘six pack’ pri dvigalcu uteži in ‘top line’ pri konju.

Hranjenje spomladi

Nasvet ekipe nutricistov pri D&H: Rachel Sinsbury Bsc (Hons), Pauline Smith HND, BHSAI Int SM in Nicki Rowe Bsc

Dr. Teresa Hollands, R. Nutr se že veseli pomladi in svetuje, kako pripraviti konja na tekmovalno sezono Verjetno smo že vsi v pričakovanju daljših sončnih dni z manj blata ter več prijetnejših trenutkov s konji. Napolnjeni z energijo nestrpno čakamo na prihajajoča tekmovanja. Četudi mogoče tekmovanja niso naš končni cilj, bomo verjetno vseeno preživeli dlje časa v sedlu in zato za vse veljajo enaka pravila. Napovedati, kakšna bosta pomlad in poletje, je precej velik izziv. Se bomo borili z vročino kot leta 2006 ali imeli poplave kot lani? Prilagajanje posameznika bo odvisno predvsem od tega, kaj konj dela in kako ga vzdržujemo. Tukaj pa se porodijo vprašanja: Je hranjenje konja sezonskega značaja? Je način prehranjevanja treba prilagajati spremembam vremena? Glavni dejavnik v tem primeru predstavlja vzdrževanje konja. Tisti, ki tekmujete na nižjem nivoju, boste konjem še vedno omogočali pašo. Torej se bo njihova glavna vlaknina (seno) spremenila poleti.

Prejema konj dovolj energije pravega tipa? Če načrtujete udeležbo na letošnjih tekmovanjih ne pozabite, da bo energija najpomembnejši element v prehrani vašega konja. Le z njo mu boste lahko zagotovili vrhunske zmožnosti. Tip energije, ki jo konj potrebuje, je odvisen predvsem od tega, kakšno delo opravlja. Potrebe po energiji se razlikujejo zaradi različnih vrst vaj, le-te pa narekujejo različen razvoj mišic.

Pri konjih razlikujemo dva tipa mišic – ‘hitre’ in ‘počasne’: • ‘Hitre’ mišice za kratke eksplozivne 58

| MAJ/JUNIJ 2008

aktivnosti (na primer skakanje) uporabljajo hitro se sproščujočo energijo. • ‘Počasne’ mišice za dolgotrajne aktivnosti (na primer jahanje na dolge razdalje) uporabljajo počasi se sproščujočo energijo. Vrhunski športniki so precej ozaveščeni glede lastnih potreb po različnih tipih energije v svoji prehrani. Odvisne so seveda od športnih disciplin, v katerih tekmujejo. Koliko nas pa je resnično takih, ki tudi na svoje konje mislimo na enak način? Endurans konji so maratonci v konjskem svetu. Tako kot njihovi človeški dvojniki premagujejo dolge razdalje. Da bi vzdržali celotno dirko, potrebujejo zadostno količino energije. Endurans konji tako razvijejo mišice, ki trošijo počasi se sproščujočo energijo. Tovrstno energijo priskrbijo vlaknine in maščobe. Konji, ki preskakujejo ovire, so kot atleti v disciplini teka z ovirami. Ne pretečejo velikih razdalj, vendar kadar skačejo, potrebujejo za eksplozivnost in moč takojšnjo energijo. Ti konji razvijejo mišice, ki trošijo hitro se sproščujočo energijo. Tovrstno energijo priskrbijo glukoza in škrob, pa tudi vlaknine. Eventerji kombinirajo energijo za dolge razdalje z eksplozivnostjo za skakanje. Takšna kombinacija zahteva mešanico počasi in hitro se sproščujoče energije, kot jo priskrbijo na primer glukoza, škrob, olje in vlaknine.

Zdrav in ne debel! Če imate konja za razstave si zapomnite, da mora biti zdrav in dobrega počutja, in nikakor debel!

Vsi vemo, da dvigalci uteži za pridobivanje mišic pojedo veliko kakovostnih proteinov in kalorij. Vendar to ni vse, kajti trenirajo vsak dan! Kaj bi se zgodilo, če ne bi trenirali? Vse dodatne kalorije bi se spremenile v maščobo. Enako velja za konja. Tonirane mišice in dober ‘top line’ ima le zdrav konj, ki ga hranite njegovemu delu primerno. Če je konj nagnjen k debelosti, malce len in želite z njim tudi tekmovati, ne sme dobiti še več energije (kalorij), torej hrane, ki bi ga naredila bolj živahnega. Predstavljajte si neaktivne ljudi, ki ves dan posedajo pred televizorjem. Bi jih slaščice in čokolada spodbudile k vadbi? Seveda ne, saj bi bili še bolj debeli in leni. Enako velja za vašega konja. Trenirajte z njim in naučite ga uživati v delu.

Voda in elektroliti Atleti med tekmovanji nenehno pijejo vodo. Pitje vode je izredno pomembno, saj tako nadomeščajo tekočino, ki jo izgubijo med potenjem. Maratonski tekmovalci pijejo vodo ves čas teka, medtem ko lahko pri ostalih atletih in športnikih opazimo, da pijejo izotonične napitke med in po tekmovanju, s čimer preprečujejo dehidracijo.

Dehidracija pri konjih lahko predstavlja hud problem, saj se konji težje kot ljudje spopadajo s povečanim telesnim segrevanjem. To še posebej velja, kadar s konjem tekmujete na višjem nivoju v vročih razmerah. Zaradi izgube vode in elektrolitov s potenjem lahko konj slabše opravlja svoje delo. V najslabšem primeru celo resno zboli. Dolge vožnje do prizorišč tekem, vročina in same tekme, vse to pripomore k dehidraciji. Če ocenite, da elektroliti za vašega konja niso potrebni, kadar se konj ne poti močno, mu vseeno dodajte v hrano 55 gramov kuhinjske soli. To še posebej velja pri delu v vročini.

Vsak lastnik konja lahko oceni njegove energijske in kalorične potrebe. Preveč kalorij pomeni debelost, premalo pa izgubljanje teže. Kadar boste lahko začutili njihova rebra, a jih ne boste videli, bo njihova telesna maščoba ostala stalna. Uživajte v poletju in zapomnite si – ni vse samo v zmagi!

PubblicitĂ Dodson

KOVAŠTVO

Laminitis je hudo bolezensko stanje kopit, ki se ob nepravilnem zdravljenju lahko sprevrže v kronično poškodbo. Vendar je ozdravljivo. Pripravila: Barbara Boben Fotografije: Frenk Zdešar

Kaj je laminitis

Frenk Zdešar

Specializirani ortopedski podkovski kovač. Odlikujejo ga dolgoletne izkušnje, znanje, pridobljeno v tujini, pravilno pristopanje do konja in nenehno izobraževanje. Pri reševanju zapletenih problemov redno sodeluje tudi z veterinarji z ljubljanske Veterinarske klinike za konje.

Laminitis je bolezen, ki prizadane kopito. Ko pride do vnetja, kopito popusti in kopitna kost začne odstopati od svoje normalne lege, v kar jo prisili tudi močna tetiva upogibavka, ki vleče v nasprotno smer. Rezultat premikanja kopitne kosti je tako imenovana rotacija kosti. Rotacija kosti pomeni nepravilno lego kopitne kosti in v najhujših primerih lahko kost prodre skozi podplat kopita. Za takšnega konja v večini primerov ni rešitve. Med procesom laminitičnega obolenja pa v kopitu posledično nastajajo tudi abscesi (ognojki), ki pa celotno stvar še poslabšajo. Kopito je treba odpreti, da se gnoj izcedi in očisti, v nasprotnem primeru pa si gnoj pot na površje utre sam. Ponavadi se gnojni izcedki pojavijo na svitku kopita ali pa si pot utrejo skozi podplat in stene kopita. Zaradi nepravilnega delovanja procesov se kopito ne obnaša več normalno in zato dobi nenormalen izgled. Ker je v večini primerov prizadet prstni del kopita, se zaradi vnetja in razpada ožilja prekine rast sprednjega dela kopita, zadnji, petni del, pa zaradi posledične prekomerne prekrvavitve raste hitreje. V najhujših primerih, ko se zaradi odkrušitve inficira rob kopitne kosti, pa se rast kopita v celoti iznakazi in bitka z laminitisom je izgubljena. Lahko se pojavi v dveh oblikah: kot akutno vnetje, kadar bolezenski znaki nastopijo hitro in ponavadi v zelo hudi obliki, ali kronično, ko se znaki razvijajo postopoma, ponavadi kot posledica v celoti neuspešno pozdravljenega akutnega laminitičnega obolenja.

V najhujših primerih se rast kopita v celoti iznakazi in bitka z laminitisom je izgubljena

| MAJ/JUNIJ 2008

Ortopedsko podkovanje: s takšnimi podkvicami srčaste oblike se v večini primerov podkuje konja z laminitičnim obolenjem

Na sliki je obolelo kopito in poseg podkovskega kovača, ki lahko konja v mnogih primerih reši hudih bolečin in mu sčasoma ponovno zagotovi normalno življenje

Znaki Konji z laminitičnim obolenjem imajo hude bolečine v kopitih. V večini primerov sta prizadeti prve dve kopiti, ker sta v osnovi bolj obremenjeni, v hujših primerih pa prizadane vsa štiri kopita. Običajno razmerje obremenitve nog pri konjih je 60 % na sprednjih in 40 % na zadnjih nogah. Ker se konji želijo izogniti bolečini, zavzamejo držo, ki je značilna za laminitis. Zadnji nogi potisnejo globoko pod trup, pri čimer želijo razbremeniti boleči prvi dve. Kažejo znake slabega počutja, hoja je otežena, konj nima želje po gibanju in v hujših primerih se uleže. Obolelo kopito je na otip toplo, občuti pa se tudi močna pulzacija na predelu biclja. Kopito se po daljšem nezdravljenju iznakazi. Če so obolenja kronična, se na podplatu lahko vidijo tudi rdeče lise (otiski) in krvni strdki v beli liniji, ki so posledica hudega pritiska kopitne kosti na podplat. V tem primeru je kost že zarotirala in spremenila pravilno lego. Pri vseh konjih, ki so preboleli laminitis, pa so na kopitu vidne tudi brazde oziroma obroči, ki so od prsta proti peti kopita vedno bolj razmaknjeni zaradi nepravilnega procesa rasti kopita. Znak že

zelo hudega napredovanja bolezni so tudi gnojni izcedki, ki se ponavadi pojavijo na svitku ali podplatu.

Vzroki Med vsem naštetimi vzroki (poglejte članek o prehrani) je lahko vzrok za nastanek laminitisa tudi hoja po trdi in kamniti podlagi z nekovanim konjem, vbodi v kopito, nepravilno kovanje, prekomerno spodrezovanje kopit ali celo opekline, nastale pri vročem kovanju. Zato je nadvse pomembno, da za svojega štirinožnega prijatelja izberete najboljšega kovača.

Zdravljenje in rezultati Zdravljenje laminitisa je dolgotrajno, a žal ni vedno uspešno. Konj mora biti obvezno pravilno ortopedsko podkovan. Kopitna kost mora biti podložena in fiksirana. Spremljajoča terapija so ustrezna zdravila,

tudi zdravila za lajšanje bolečin in seveda strogo mirovanje. Kopito je treba tudi redno hladiti s hladno vodo. V vsakem primeru je treba ravnati po navodilih veterinarja oziroma podkovskega kovača. S pravočasno postavljeno diagnozo pri obolelem kopitu, ko se lahko zdravljenje začne že v začetni fazi laminitisa, so možnosti ozdravitve zelo dobre. Konja lahko po letu dni podkujemo s klasičnim, ne ortopedskim kovanjem, lahko pa ga, če je kopito že dobro regenerirano, tudi razkujemo. Zelo pomembno je, da se laminitis popolnoma pozdravi, sicer je zdravljenje v primeru ponovnega izbruha težje in možnosti za okrevanje so mnogo manjše. Žal ni nobenega upanja za konje, pri katerih je močno poškodovan in inficiran rob kopitne kosti.

Takšno je kopito, ko je odstranjeno vse odmrlo tkivo

Drugi način je tudi podkovanje z usnjem in dvokomponentnim silikonom z možnostjo uravnavanja trdote, saj silikon nosi in podpira kost | MAJ/JUNIJ 2008

ARTIKLI POD LUPO

Zaščita konjevih nog

Ker so noge eden najpomembnejših delov konjevega telesa, jih moramo glede na delo ustrezno zaščititi. Poškodujejo se lahko hitro, nepričakovano, zdravljenje pa je dolgotrajno in traja tudi do 6 mesecev ali več. Pripravila: Andreja Škrabec Fotografije: Sibil Slejko Ščitniki za prve noge so višji in segajo od konjevega biclja do kolena (karpalni sklep). Ne glede na model ščitnika, morajo biti trakovi za pričvrstitev na zunanji strani konjeve noge

Andreja Škrabec

Usnjeni ščitniki za prve noge s tremi usnjenimi paščki. Večje število pasov omogoča boljše prilagajanje konjevi nogi

Lastnica trgovine s konjeniško opremo EQUUS v Ljubljani.

Ščitniki za zadnje noge iz umetnih mas na ježka pa ščitijo predvsem predel notranjega dela biclja

Š čitniki in bandaže konja varujejo pred različnimi vrstami poškodb. Lahko nudijo podporo nogi, se uporabljajo pri transportu ali zdravljenju poškodovane noge. Tako lahko na trgu izbiramo med različnimi vrstami ščitnikov in bandaž, ki jih uporabljamo pri lonžiranju, tekmovalnem in rekreativnem jahanju, treningih, prevozih s prikolico, v hlevu ali v zdravstvene namene.

Ščitniki za zaščito tetiv oziroma zaščito pred odrgninami Poznamo ščitnike za prve oziroma zadnje noge. Ščitniki za prve noge so višji in segajo od konjevega biclja do kolena (karpalni sklep). Obstajata dva osnovna modela: stranski ščitniki, ki preprečujejo nastanek odrgnine na notranji strani konjeve prve noge, ter ščitniki za zaščito tetiv, ki se najpogosteje uporabljajo pri preskakovanju 62

| MAJ/JUNIJ 2008

mehko prilega konjevi nogi, vendar pa v deževnem vremenu lahko postane težka in moteča za konja. Priporočljivo je, da ločeno kupimo ščitnike in podlogo, ker tako lahko sami izbiramo, kdaj uporabimo ščitnik s podlogo iz ovčjega krzna.

Ščitniki so lahko podloženi z oblogo iz ovčjega krzna, ki se mehko prilega konjevi nogi, vendar pa v deževnem vremenu lahko postane težka in moteča za konja. Priporočljivo je, da ločeno kupimo ščitnike in podlogo, ker tako lahko sami izbiramo, kdaj uporabimo ščitnik s podlogo iz ovčjega krzna

ovir oziroma pri kakšni drugi aktivnosti s konjem, kjer morajo biti tetive zaščitene. Ščitniki za zadnje noge pa ščitijo predvsem predel notranjega dela biclja. Seveda jih moramo pravilno namestiti. Ne glede na model ščitnika, morajo biti trakovi za pričvrstitev na zunanji strani konjeve noge. Vedno jih pričvrstimo dovolj trdno, da se med delom s konjem ne vrtijo okoli noge, vendar pa le toliko, da ne bi odrgnili oziroma kako drugače poškodovali konjevo nogo. Izdelani so lahko iz različnih materialov. Poznamo usnjene ščitnike ter ščitnike iz umetnih mas. Zapenjajo se z dvema, tremi ali štirimi usnjenimi pasovi ali pasovi na ježke. Večje število pasov omogoča boljše prilagajanje konjevi nogi. Ščitniki so lahko podloženi z oblogo iz ovčjega krzna, ki se

Usnjeni ščitniki so vzdržljivi, močni in nudijo dobro oporo ter zaščito. Zanje moramo lepo skrbeti, jih redno čistiti in negovati, drugače lahko trdo usnje odrgne konjevo nogo. Ščitniki iz umetnih mas so zelo lahki in zaradi načina zapenjanja na ježke tudi hitro nastavljivi. Izbiramo lahko med različnimi modeli. Ščitniki z vstavljenim gelom na notranji strani omogočajo prilagajanje ščitnika po konjevi nogi. Ščitniki z magneti pa učinkujejo na določeno točko na nogi ter tako sproščajo napetost tetive ter preprečujejo zatekanje nog. Predvsem so primerni kot hlevski ščitniki.

Zavedati se moramo, da so ščitniki namenjeni zaščiti in niso okras. Zato pri izbiri ščitnika dobro premislimo, kateri model bo najbolje ustrezal našim potrebam in s kakšnim bomo najbolje zaščitili konjevo nogo. Pri izbiri ščitnikov je treba biti pozoren tudi na njihovo velikost. Večinoma sta na voljo dve osnovni velikosti, to je velikost pony, ki je primerna za majhne konje s krajšimi in nežnejšimi nogami, ter velikost cob/full, ki je primerna za vse ostale vrste jahalnih konj. Nekateri proizvajalci ščitnikov višjega cenovnega razreda pa nudijo vsako od naštetih velikosti posebej, kar omogoča izbiro res pravega ščitnika.

Transportni ščitniki Pri prevozu konja s prikolico je zelo pomembno, da zaščitimo njegove noge. Če je konj med prevozom nemiren in zato bolj nepazljiv, je večja možnost, da se poškoduje. Da bi preprečili morebitne poškodbe med prevozom, uporabimo transportne ščitnike, ki segajo na prvih nogah od kopita do kolena, zadnji ščitniki pa celo čez skočni sklep in tako učinkovito zaščitijo konjevo nogo. Transportni ščitniki so izdelani iz mehkejšega materiala in praviloma vatirani, tako da se lepo prilegajo in ne odrgnejo konjevih nog. Pri izbiri transportnih ščitnikov bodite pozorni na kakovost materiala, ki naj bo močan in odporen proti trganju. Transportni ščitniki morajo imeti močne pasove na ježka, ki zagotavljajo čvrsto pritrditev in se ne odpenjajo. Transportnih ščitnikov je več velikosti, kot na primer pony (za ponije in majhne konje), cob (za srednje velike konje) in full (za večje konje).

Transportni ščitniki služijo zaščiti konjevih nog med transportom Neoprenski hlevski ščitniki z magneti. Hlevske ščitnike uporabljamo po končanem delu v hlevu namesto bandažiranja, kadar je to potrebno Neoprenski ščitniki se največ uporabljajo pri western jahanju, saj je zaščitena cela noga

| MAJ/JUNIJ 2008

ARTIKLI POD LUPO

Hlevski ščitniki

Bandažiranje

Hlevske ščitnike uporabljamo po končanem delu v hlevu namesto bandažiranja, kadar je to potrebno. So enostavni za uporabo in nogo ščitijo pred poškodbami. Hlevski ščitniki z magneti preprečujejo zatekanje in vplivajo na dobro prekrvavitev nog.

Konjeve noge zaščitimo tudi z bandažiranjem (povijanjem). Poznamo dve osnovni vrsti bandaž, delovne in hlevske. Ravno tako kot ščitniki tudi bandaže nudijo zaščito, preprečujejo pregrevanje nog, pospešujejo sušenje nog, uporabljamo pa jih tudi v zdravstvene namene. Bandaže morajo biti vedno čiste in suhe. Povijanje z bandažami mora biti pravilno, sicer lahko

povzročimo bolečine, otekanje nog, nastanek izboklin ali celo poškodbe tetive. Bandaže moramo, enako kot ščitnike, vedno pripeti na zunanji strani konjeve noge. Ko jih uporabljamo kot del terapije, je priporočljivo, da povijamo tudi drugo, zdravo nogo, ki prevzame večji del teže, da razbremeni obolelo nogo. Bandaža zdravi nogi nudi dodatno oporo.

Če uporabljamo vatirano podlogo, jo moramo zamenjati pri vsakem previjanju. Z bandažiranjem pričnemo pod konjevim kolenom, nadaljujemo navzdol ter končamo s povijanjem biclja. Pri transportu nogo povijemo celo do kopita, kar nudi dodatno zaščito. Podlogo namestimo tesno ob konjevi nogi ter bandažiramo v isti smeri, kot je povita podloga. Bandaže ne zategujemo, temveč povijamo z občutkom, pa vendar ne preveč rahlo. Na koncu preverimo tesnost bandaže. Med podlogo in konjevo nogo

mora biti za prst prostora. Preveč rahlo povijanje ne nudi dovolj opore, premočno bandažiranje pa povzroča zatekanje nog.

Bandaižranje za tening

Hlevske bandaže so lahko volnene, sintetične ali iz flisa. V dolžino merijo od 3 do 5 metrov in so široke 10 cm. Na koncu je pritrjen pas na ježka. Hlevske bandaže uporabljamo predvsem za zaščito pred poškodbami. Če mora konj počivati, z bandažo povita noga ne oteka, se ne segreva in po potrebi se tudi hitreje osuši. Pri povijanju pogosto uporabljamo podloge za bandaže, ki so lahko različnih velikosti in materialov. Podloge so običajno pralne in jih uporabimo večkrat.

Bandaižranje za box

| MAJ/JUNIJ 2008

Delovne bandaže so narejene iz elastičnih materialov, flisa ali kombinacije obeh. Nudijo močno oporo med treningom in ščitijo tetive. Lahko preprečujejo zatekanje nog. Uporabljamo jih pri delu s konjem, ne pa v hlevu ali izpustu. Po treningu ali končanem jahanju moramo elastične bandaže odstraniti.

VSE O ARABSKIH KONJIH

Pripravil: Gregor Pintar Fotografije: Nuša Osredkar, Samo Vidic

Korenine arabskih konj

istokrvni (asil) konji Natančen izvor pasme je neznan, se pa njen razvoj zagotovo navezuje na posebne življenjske pogoje na polpuščavskih področjih Srednjega vzhoda, kjer noben konj ne bi mogel preživeti brez človekove pomoči.

Gregor Pintar

Lastnik centra za vzrejo arabskih konj Arabski konji Pintar.

“N

a začetku je bog dal Ishmaelu, Abrahamovemu sinu, darilo, narejeno iz meglice in prahu kot nagrado za Ishmaelovo vero in predanost bogu njegovega očeta. Iz meglice in prahu je prišla prva asil arabska kobila, ki je bila ravno breja in je čez čas povrgla sina. Iz teh dveh daril iz božjih rok so prišli prvi asil (čistokrvni) arabski konji." Če povzamemo ugotovitve Carla Raswana in ostalih raziskovalcev arabskih konj, najplemenitejši in najboljši arabski konji, ki

| MAJ/JUNIJ 2008

predstavljajo pojem polnokrvnosti, izvirajo prav iz osrčja Arabskega polotoka. Natančneje iz puščave Nefud, ki je del planote Nejd, ležeče v severozahodnem delu današnje Saudske Arabije. Po pričevanju beduinskih plemen naj bi čistokrvni (asil) konji na omenjenem območju živeli že od nekdaj, medtem ko nekateri modernejši raziskovalci dopuščajo možnost, da so arabski konji kot divji konji živeli na območju Nefuda že vsaj 2000 let pred Kristusom skupaj z divjimi osli, noji in velikimi oryx antilopami.

Kaj je zaznamovalo te že skoraj polmistične konje, da so postali tako edinstveni in slavni? Verjetno trije bistveni dejavniki, kot so ekstremno suho področje z velikimi temperaturnimi nihanji, z zelo malo hrane in vode

ter silovitimi peščenimi viharji. V teh ekstremnih pogojih so lahko preživeli le najbolj odporni konji. Drugi dejavnik je velika geografska izoliranost področja in način življenja beduinskih plemen, ki so živela v zelo zaprtih družinskih oziroma plemenskih skupnostih. Razen tega so bili beduini zelo nezaupljivi do vsega, kar je novo in nepoznano prihajalo iz zunanjega sveta. Tak način življenja je zelo dolgo onemogočal stike beduinskih plemen in njihovih konj z zunanjim svetom in tako je bila verjetnost vnosa ‘nečiste’ krvi v njihove črede zelo majhna. Takšno prepričanje in navade pri vzreji konj so same po sebi narekovale rejo konj v ‘čisti krvi’ oziroma rejo v zaprti populaciji. Beduini so skoraj fanatično skrbeli za rejsko selekcijo. Da bi utrdili nekatere želene lastnosti, so se pogosto posluževali reje v ožjem sorodstvu. Njihove kobile pa so bile zanje kot članice družin. Z njimi so celo delili svoje šotore, hrano in kamelje mleko.

Prvih sto zahodov življenja so žrebe hranili s kameljim mlekom. Naslednjih sto zahodov so mu v mleko lahko primešali nekaj pesti žita. Po tem obdobju se je žrebe lahko paslo na mehki, suhi travi okoli gospodarjevega šotora. Konj je jedel ječmen ter ob večerih, kakor vsi ostali člani družine, pil kamelje mleko.

Značilnosti, ki so čistokrvnega asil konja izoblikovale do popolnosti Fiziološko so se ti plemeniti, tisočletja dolgo vzrejani puščavski konji, popolnoma prilagodili življenju v takšnih skrajnih razmerah. Njihove značilnosti so bile zelo tanka in fina koža, zelo kompaktna struktura na videz tankih kosti in majhna mišična masa brez kančka nepotrebne maščobe in teže. V izjemno suhem in vročem puščavskem podnebju so

Temno pigmentirano kopito je bilo značilno za asil konje

lahko preživeli tudi zaradi zelo dobre pigmentacije kože z malo ali brez belih znamenj, zaradi česar so redko dobili sončne opekline. Že eno samo belo znamenje je v močnem puščavskem soncu lahko bilo za konja usodno. Beduini opečenim, poškodovanim ter šepavim konjem niso prizanesli. Ta kruta resničnost je bila posledica človekovega samoohranitvenega nagona, saj so enaki zakoni veljali tudi za njihova življenja. Zaradi kratke in fine dlake se je lahko telo hitreje ohlajalo, na hrbtu in križu nakopičena maščoba pa je bila zaloga za daljša obdobja pomanjkanja. Ali temna kopita kažejo na to, da belih kopit in belih znamenj niso dopuščali zaradi veliko večje verjetnosti opeklin? Z zelo trdimi in skoraj vedno temno pigmentiranimi kopiti so konji varno stopali tudi po neprijazni pokrajini z ostrimi skalami in vročim peskom. Zelo umirjen temperament pa je bil nujen za varčevanje z energijo. To so nekatere prilagoditve organizma, da so konji v puščavi lahko preživeli. Za večino ostalih značilnosti, ki so nam precej bolj poznane in arabske konje bistveno ločijo od drugih konjskih pasem, pa so mnenja poznavalcev različna. So plod človekove vzreje ali ravno tako posledica naravne prilagoditve te tako edinstvene pasme konj?

Veliko, iskro, temno oko in fina, temno pigmentirana koža okrog očesa (arabsko Kohal)

Izberi belega konja, kot je bela svilena zastava. Obroba oči naj bo temna, kot je temno nebo tik pred jutranjim svitom.

| MAJ/JUNIJ 2008

VSE O ARABSKIH KONJIH

Velike oči, konkavna linija profila glave, velike, prožne, široko odprte nosnice, vedno pokončno in stran od telesa nošen rep Bolj kot so te značilnosti očitne, bolj je izražen arabski tip konja. Ali je ščukasti profil glave plod ozke reje v sorodstvu, ki so se je beduini zelo radi posluževali in ki se zelo pogosto kaže v anomalijah kosti, ali je le človeku všečna mutacija, ki so jo nato skozi selekcijo potencirali rejci, ki so želeli ravno tako obliko lobanje? Kakorkoli, konkavni profil je danes značilen za pasmo ravno tako, kot majhna glava. Pokončno nošen rep je druga zelo očitna značilnost pasme. Ne vemo, ali je konj rep nosil na tak način zato, da je zrak boljše krožil okrog zadka, ali pa je to posledica navade beduinov, ki so rep vsakega novorojenega žrebeta trdo povili v pokončen položaj, ali mogoče zopet zgolj posledica stroge selekcije konj s takimi repi? Beduini so bili namreč prepričani, da pokončno nošen rep pomeni zelo močan in dobro formiran zadnji del konja, ki kaže na konjevo vzdržljivost ter zmožnost premagovanja velikih razdalj brez postanka. Dejstvo je, da so bile omenjene značilnosti tiste, ki so bistveno zaznamovale prave ‘puščavske’ arabske konje. Verjetno so temeljile na več različnih dejavnikih, kot so ekstremno okolje, človekova selekcija in reja v ožjem sorodstvu.

Koheilan konji Plemenite Nejd konje je zelo slikovito in jasno opisala ena izmed največjih poznavalk arabskih konj v zgodovini Lady Anne Blunt, potem ko je videla zbirko konj lokalnega vodje Šejka Ibn Rashida. Zapisala je: »Več kot sem videla Nejd konj, bolj jasno se kaže, da so konji iz severnejših predelov (Anazeh konji) hitrejši od Nejd konj; ti imajo krajše vratove, krajši trup, odličen položaj plečke in zelo dobro pokončno nošen rep. Predvsem pa so vse značilnosti glave, ki jih arabska ljudstva občudujejo pri svojih konjih, boljše: glava ni prevelika, pa tudi ne premajhna, razmak med očmi in ušesi je velik, tudi oči so daleč vsaksebi, medtem ko ušesa niso tako zelo narazen. Profil glave pod očmi je konkaven, oči pa velike. Med gibanjem konji nosijo rep pokončno, prav tako tudi vrat in glavo, kar ustvarja lep, ukrivljen lok.« Arabci so Nejd konje poimenovali tudi z besedo Koheilan, ki je bila sinonim za tipičnega arabskega konja, vedno pa sinonim za konja, vzrejenega med beduini južnih območij. Še posebno pristnega Koheilan konja pa so poimenovali tudi z besedami mazubut, asil ali haddut. To je le nekaj značilnosti najbolj mističnih konj v svetovni zgodovini, Nejd konj z južnih območij velike Arabije, zgodovinskih Koheilanov, konj s črno kožo. Viri: Carl R. Raswan, H. Seydel – DER ARABER UND SEIN PFERD Hans Joachim Nagel - HANAN The story of Arabian Mare and of the Arabian Breed Peter Upton, Hossein Amirsadeghi - THE ARABIAN HORSE; History, Mistery and Magic

| MAJ/JUNIJ 2008

Temno pigmentirana koža arabske kobile, na sliki Kibara A (Lyrik US x Bahira)

Pod fotografijo pripiši

Naprodaj!

Pelaja

(Ecaho x Pasieka)

Fotografije in vodja projekta: Sibil Slejko

Plišasti konji, veliki in majhni, črni in beli. Plišaste sanje mladih nadobudnežev lahko sčasoma postanejo resnica. Omogočite jim sanje.

Lanska mladinska državna prvakinja v dresuri Simona Premrl in 122 Pluto Thais XXIII Plišasti konji - UNIKATOY

| MAJ/JUNIJ 2008

Lanska mladinska državna prvakinja v dresuri Simona Premrl in Oliver Plišasti konji - UNIKATOY

| MAJ/JUNIJ 2008

REJA

Pripravila: Nataša Gorišek Fotografije: Sibil Slejko

Kaj pripuščati v letošnji pripustni sezoni?

Nataša Gorišek

Nataša Gorišek, univ. dipl. ing. zoot., je zaposlena kot selekcionistka na VF-inštitutu za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev.

Pomlad je čas, ko se večina rejcev po daljšem premisleku ter na osnovi predhodnih izkušenj in proučevanj dokončno odloči, katerega žrebca bodo pripustili k svoji kobili. Razmislek je nujen, saj je kakovost potomca odvisna tako od plemenske vrednosti kobile kot tudi žrebca. Zato je dobro poznati in proučiti plemensko vrednost obeh staršev oziroma to, kakšen je prenos njunih lastnosti na potomstvo.

Holštajnski žrebec Loving Dancer III je nekoliko manjši, vendar v modernem tipu z dovolj izdatnim in elasticnim gibanjem. Letos pricakujemo njegovo prvo potomstvo

| MAJ/JUNIJ 2008

zadnjem času se veliko slovenskih rejcev odloča za umetno osemenitev kobile, rezultati osemenjevanja pa so precej dobri. Izbor plemenjakov je s tem seveda veliko večji – skorajda neomejen. Na osnovi podatkov, ki so dostopni za vsakega posameznega žrebca, lahko tako za vsako kobilo res izberemo oziroma poiščemo najbolj ustreznega plemenjaka. V Sloveniji se večina kobil še vedno pripušča pod žrebce, ki plemenijo pri nas. Njihov izbor je glede na število letno pripuščenih kobil (približno 120) precej velik, kakovost žrebcev, ki plemenijo v Sloveniji, pa se je v zadnjih letih opazno izboljšala. Letos je za slovensko toplokrvno pasmo priznanih 16 žrebcev z različnim poreklom.

LIFESTYLE je oldenburški žrebec, ki že vrsto let plemeni pri nas. Do sedaj ima registriranih 50 potomcev, 22 ženskih in 28 moških. V športu se jih je pojavilo bolj malo. Do letos sta se na lestvico za točkovanje najboljših konj uvrstila le dva potomca in sicer kobila Di-Di (m.oče Harsona) in kastrat Libertas (m.oče Ramzes VII46), ki sta tekmovala v kategorijah A in L. Registrirane ima tudi 4 plemenske kobile.

INSTERBURG je hanoveranski žrebec, ki pri nas plemeni že od leta 1995 in ima registriranih 31 ženskih in 26 moških potomcev. Nekaj njegovih potomcev se je pojavilo tudi v športu, predvsem v nižjih kategorijah preskakovanja ovir. Lani je bil na lestvici za točkovanje najboljših konj njegov najvišje uvrščeni potomec kastrat I love you (m.oče Dietward) na 141 mestu, v dresuri pa kastrat Ink (m.oče Westgote) na 49. mestu. Zagotovo je bil njegov najboljši potomec v športu do sedaj, ki pa je žal tekmoval le krajši čas, kastrat Ikarus (m.oče Davos). Za potomce Insterburga je treba omeniti, da so večinoma v lažjem, modernem tipu, ter da jih odlikuje dobra jahljivost. Nekaj njegovih potomk je uspešno opravilo preizkus delovne sposobnosti toplokrvnih kobil, najuspešnejša pa je bila v letu 2005 Serena (m.oče Goldadler), ki je bila skupno druga. Registriranih ima tudi 5 plemenskih kobil.

4-letnica pa je bila leta 2005 z oceno 8,8 tudi druga na tekmovanju v prostem skakanju. Posebej je treba omeniti še kastrata Labaca (m.oče Garde Royale xx), ki je tekmoval na tekmovanjih v preskakovanju ovir vse do kategorije S*. V točkovanju najboljših konj v dresuri za leto 2007 je na 23. mestu kot drugi najboljši slovenski toplokrvni konj njegov najvišje uvrščeni potomec Lucky one (m.oče Rasch). Večina preostalih Lover boyevih potomcev nastopa na tekmovanjih tako v preskakovanju ovir kot v dresuri v kategoriji A. Na preizkusu delovne sposobnosti toplokrvnih kobil 2002 je njegova potomka Stela (m.oče Westgote) osvojila drugo mesto. Registriranih ima 5 plemenskih kobil.

CADYK je angleški polnokrvni žrebec, ki je bil za slovensko toplokrvno rejo prvič licenciran leta 2002, do sedaj pa ima registriranih 8 potomcev, 4 ženske in 4 moške. Njegove potomce odlikuje izvrsten karakter, dobra jahljivost in delovoljnost ter elastičnost v hodih. Žrebec ima manjše število pripustov, zagotovo pa je primeren za pripust nekoliko bolj dresurno usmerjenih kobil. V toplokrvni reji ima registrirano eno plemensko kobilo.

WELTCLASS-M je avstrijski toplokrvni žrebec, ki pri nas plemeni od leta 1996. Registriranih ima 12 ženskih in 4 moške potomce. V Sloveniji je do sedaj imel v športu registriranega le enega konja in sicer kobilo Čičolino/Čipsy (m.oče Lipik), ki

Na lestvici za tockovanje najboljših konj v preskakovanju ovir je bila lani najvišje, na 55. mesto, uvršcena kobila El Beauty (m.oce Landos)

CORDANO je holštajnski žrebec, ki je do leta 1995 plemenil v Nemčiji, kjer ima registriranih 49 turnirskih konj. Uspešnih je 11 potomcev, od tega 7 v preskakovanju ovir (2 nastopata v kategoriji S) in 3 v dresuri. V Sloveniji ima do sedaj registriranih 65 potomcev, 36 ženskih in 29 moških. Lani je bil na lestvici za točkovanje najboljših konj v preskakovanju ovir njegov potomec Condor (m.oče Furioso XLV-3) na 59. mestu, kastrat Cordiano (m.oče Irish Pride xx) pa je bil kot 4-letnik na tekmovanju preizkusa skakalne zmogljivosti mladih konj dvakrat drugi. Omeniti je treba še kobilo Sido (m.oče Szeplak IX-50), ki je prav tako kot Condor uspešno nastopala na tekmovanjih v preskakovanju ovir vse do kategorije S*, sedaj pa je plemenska kobila. Sida je, tako kot še nekaj drugih Cordanovih potomk, uspešno opravila izpit delovne sposobnosti toplokrvnih kobil. Poleg nje je registriranih še 17 Cordanovih plemenskih kobil.

LOVER BOY je holandski žrebec, ki že od začetka svoje pripustne kariere plemeni v Sloveniji. Do sedaj ima registriranih 29 ženskih in 38 moških potomcev. Nekaj njegovih potomcev tekmuje v preskakovanju ovir in tudi v dresuri. Na lestvici za točkovanje najboljših konj v preskakovanju ovir je bila lani najvišje, na 55. mesto, uvrščena kobila El Beauty (m.oče Landos), ki si je kot 4-, 5- in 6letnica prislužila rejsko nagrado za najboljšega slovenskega toplokrvnega konja v seštevku tekmovanj preizkusa skakalne zmogljivosti mladih konj, kot

| MAJ/JUNIJ 2008

REJA

je bila v letih 2004 in 2005 na lestvico za točkovanje najboljših dresurnih konj uvrščena na 70. oziroma 65. mesto. Registrirano ima tudi eno plemensko kobilo.

LORD SHERRY je bavarski žrebec, ki pri nas plemeni od leta 2001, pred tem pa je bil kot plemenjak priznan v Nemčiji, kjer ima registriranih 6 turnirskih konj, ki nastopajo v kategorijah A in L preskakovanja ovir. V Sloveniji je registriranih 14 njegovih potomcev, 7 ženskih in 7 moških. Njegovi potomci so v tipu precej izenačeni in na razstavah žrebet za slovensko toplokrvno rejo dosegajo visoke ocene ter se uvrščajo tudi na nagrajena mesta. Leta 2005 je bila z 32 točkami nagrajena žrebica Arabella S (m.oče Kassius), lani pa z enakim številom točk žrebica Freya F (m.oče Faraon). Registrirano ima tudi eno plemensko kobilo, ki je opravila izpit delovne sposobnosti toplokrvnih kobil.

IMPULS je holandski žrebec, ki je do leta 2000 plemenil na Nizozemskem, v Sloveniji pa je imel prve registrirane potomce leta 2002. Skupno ima do sedaj pri nas registriranih 15 potomcev, 6 ženskih in 9 moških. Na lestvici za točkovanje najboljših konj v preskakovanju ovir za leto 2007 je na 135. mesto uvrščen njegov potomec Import (m.oče Epsom xx). Nekaj njegovih potomcev se je udeležilo tudi tekmovanja za 3- in 4-letnike v prostem skakanju, registrirano pa ima tudi eno plemensko kobilo.

VIENS TU II je francoski žrebec, ki je v Italiji plemenil do leta 2001, od leta 2002 pa je kot plemenjak priznan tudi pri nas. Registriranih ima 6 ženskih in 5 moških potomcev. Leta 2006 je na preizkusu delovne

V točkovanju najboljših konj v dresuri za leto 2007 je na 23. mestu kot drugi najboljši slovenski toplokrvni konj njegov najvišje uvrščeni potomec Lucky one (m.oče Rasch)

sposobnosti toplokrvnih kobil zmagala njegova potomka Dido (m.oče Don Fernando), ki si je za tehniko skoka prislužila oceno 8,0, za moč odriva 9,50 ter za jahljivost 8,50. Lani si je prislužila tudi rejsko nagrado kot najboljša 4-letnica v seštevku tekmovanj preizkusa skakalne zmogljivosti mladih konj. Žrebec nima veliko pripustov, vendar je njegovo maloštevilno potomstvo dobrega tipa, njihovo gibanje pa je sicer srednje izdatno, vendar dovolj elastično.

RAMIRADO je holštajnski žrebec, ki pri nas plemeni od leta 2004. V Nemčiji ima do sedaj zavedenih 217 turnirskih konj, od tega 90 z rezultati tako v preskakovanju ovir kot dresuri vse do kategorije S. Licencirane ima 3 plemenske žrebce ter registriranih več kot 30 plemenskih kobil. Njegovo najstarejše potomstvo pri nas bo letos dopolnilo tri leta, registriranih pa ima 22 ženskih in 15 moških, skupaj 37 žrebet. Na razstavah žrebet so se le-ti večkrat uvrstili na nagrajena mesta. Leta 2006 je bila z 32 točkami med nagrajenimi žrebeti žrebica Scarlet MR (m.oče Szeplak IX-50), lani pa prav tako z 32 točkami Rocco I (m.oče Quito de Baussy) in Rotor (m.oče Aletto).

LA PAZ R je holandski žrebec, ki je bil sprva licenciran na Nizozemskem. Leta 1994 je bil priznan tudi v nekaterih pokrajinah Nemčije, kjer ima registriranih 48 potomcev, od tega 9 uspešnih v športu. Pri nas je imel prvo registrirano potomstvo leta 2005, do sedaj pa ima zavedena 4 ženska in 4 moška žrebeta, ki so precej izenačena in v dovolj modernem tipu.

GRABENSTERN II je mecklenburški žrebec, rojen leta 1999, ki je

v Sloveniji prvič plemenil leta 2006. Uvožen je bil iz Nemčije, kjer v turnirskem športu nima registriranih potomcev. Licenciran je bil na osnovi opravljenega testa delovne sposobnosti, v športu pa je tekmoval na tekmovanjih preizkusa skakalne zmogljivosti mladih konj v kategoriji A. Lani je imel v Sloveniji prvo generacijo registriranih potomcev in sicer 2 ženski in 3 moška žrebeta. Na razstavi žrebet slovenske toplokrvne reje je bilo z 28 točkami njegovo najbolje ocenjeno žrebe žrebiček Grandashe (m.oče Cordano).

FRANKY BOY je holandski žrebec, rojen leta 1987, v Sloveniji prvič licenciran leta 2006. Licenco si je na podlagi opravljenega delovnega testa in dobrih športnih rezultatov pridobil v Švici. Žrebec je uspešno nastopal na večjih mednarodnih tekmovanjih v preskakovanju ovir. V Sloveniji so bila njegova prva žrebeta registrirana lani in sicer 2 ženski in 1 moško žrebe. Žrebiček Franky (m.oče Enanco S) je bil s 30 točkami na razstavi slovenskih toplokrvnih žrebet njegov najbolje ocenjeni potomec.

LOVING DANCER III je holštajnski žrebec, ki je bil pri nas prvič licenciran lani. Licenco si je pridobil na osnovi športnih rezultatov. Žrebec je nekoliko manjši, vendar v modernem tipu z dovolj izdatnim in elastičnim gibanjem. Lani je bil tako na lestvici za točkovanje najboljših konj v preskakovanju ovir v Sloveniji na drugem mestu. Nastopa na tekmovanjih do kategorije S***. Tako lahko letos pričakujemo njegovo prvo potomstvo. Njegov pravi brat Loving Dancer II pa že nekaj let plemeni v deželni kobilarni Marbach, njegovo potomstvo pa odlikuje zelo izenačen tip, dobra jahljivost in izdatno gibanje.

GARIBALDI je švedski toplokrvni žrebec, rojen leta 1991. Tekmoval je na mnogih najtežjih mednarodnih tekmovanjih v preskakovanju ovir. Kot plemenjak je bil priznan na Švedskem in v Italiji. Je žrebec v modernem tipu z dovolj korektnim gibanjem. V Sloveniji je kot plemenjak prvič priznan letos.

SAN PATRIGNANO CHERIF D’OR je leta 1990 rojeni francoski žrebec. V Franciji je bil licenciran na osnovi opravljenega testa delovne sposobnosti. Od leta 1996 je bil kot plemenjak priznan tudi v Italiji, kjer je uspešno tekmoval na tekmovanjih v preskakovanju ovir do kategorije S. Žrebec je izredno skladen, v modernem tipu, njegovo gibanje pa je zelo elastično in dovolj izdatno. Z letošnjim letom je kot plemenjak prvič priznan tudi v Sloveniji.

| MAJ/JUNIJ 2008

Klonirani konji

Cryozootech-Stallion Na svetu je okoli ducat kloniranih konj. Masovno kloniranje preprečujejo predvsem majhna stopnja uspešnosti ter veliki stroški, ki so največkrat pomembnejši dejavnik, kot so moralno-etična vprašanja. Pripravila: Špela Černe Fotografije: Stefano Secchi

Začelo se je z Dolly Kloniranje je ustvarjanje identične genetske kopije originalnega živega organizma. Kloniranje je že dolgo možno in ni več nikakršna utopija. Prva klonirana ovca Dolly izhaja iz leta 1997, prvi kloniran konj pa je bila haflinger kobila Prometea, ki je svet ugledala pred 5 leti v Italiji (28. maja 2003). Postopek kloniranja je v teoriji pravzaprav precej enostaven. Uporablja se metoda prenosa jedra. Potrebujemo eno celico brez celičnega jedra, ki jo povežemo s telesno celico darovalca. Z električnimi dražljaji se stimulira proces delitve celic. Če to uspe, in se celice pričnejo deliti, nastane zarodek z genetsko zasnovo darovalca. Zarodek vstavijo v maternico, kjer se razvije v organizem, ki je genetsko skoraj povsem enak originalnemu. Nekaj dednega materiala (okoli 0,3 odstotka) je namreč tudi v celičnih mitohondrijih (membranski strukturi). V praksi pa pomeni to navadno kar 200 poizkusov, preden se dobi živ in zdrav osebek. Oziroma kar 97% poskusov kloniranja naj bi se končalo brez uspeha Pri združevanju celic prihaja namreč do ‘borbe’ med celicama in tako ne pride vedno do odgovarjajočega rezultata. Vodilno na področju kloniranja živali je podjetje Cryozootech iz Francije. Najpopularnješi konj, ki so ga tam ustvarili, pa je sin čudežnega skakalnega konja E.T-ja, ki je rekordne dosežke nizal z jahačem Hugom Simonom. Njegovega klona so poimenovali E.T. Cryozootech- Stallion.

Zadržki? Na svetu naj ne bi bilo veliko več kot 12 kloniranih konj. Ne le sorazmerno majhna stopnja uspešnosti, ampak tudi izjemno visoki stroški, okoli 250.000 €, preprečujejo masovno kloniranje. Katere pozitivne strani pa lahko prinese kloniranje? Ena je na primer, da iz že kastriranega konja zopet dobimo žrebca in njegove potomce. Toda, ali obstaja tveganje glede zdravja potomcev, dobljenih s to metodo? Raziskave so še precej pomanjkljive in zaradi peščice primerov tudi izkušnje še niso ovrednotene.

V letošnjem letu bo E.T. Cryozootech-Stallion prvič semenil E.T. Cryozootech-Stallion je na svet prišel v College Stationu v Teksasu. Je genetska kopija E.T. ja, vendar z drobno razliko. Konja imata enako belo nogavičaste zadnje noge, le lisa na glavi klona je drugačna. Že pred njegovim rojstvom je združenje rejcev organiziralo sindikat, ki je zagotovil 200 delnic, ki dajejo delničarjem pravico za uporabo žrebca za reprodukcijo. Sedaj je žrebec že v Franciji, kjer bo pričel opravljati svoje delo, za katero je bil pravzaprav ustvarjen. Letos bo pokril nekaj kobil, tako da lahko prihodnje leto pričakujemo prvo generacijo žrebet, ki jim bo oče klonirani E.T. Podjetju je E.T. postal zanimiv zaradi rekordov v zaslužkih v preskakovanju ovir. Bil je na vrhu lestvic najuspešnejših konj, kar dvakrat je zmagal v svetovnem pokalu. Poleg tega izhaja iz odličnih rejskih linij. Njegova oče in stari oče sta bila vsaj enkrat izbrana za žrebca leta v Hanovru. Zato so bili v podjetju mnenja, da je bila kastracija tako kakovostnega konja napaka. Tako opravičujejo zmožnost prenosa njegovih genov s pomočjo kloniranja kot pozitivni cilj. Navajajo še, da bi dobili gene slavnega Miltona, pa so žal prišli prepozno. Pri Cryozootech-u so prej že uspešno klonirali Pieraza, dvakratnega svetovnega prvaka v endurancu. Poimenovali so ga Pieraz Cryozootech-Stallion. Na željo lastnika so klonirali tudi enega najboljših žrebcev na svetu v preskakovanju ovir Quidam de Revela. Njegovega klona so poimenovali Paris-Texas. Kloni so registrirani pri Zangersheide Stud Book, prejeli so enake papirje kot njihovi originali, vendar z oznako kloniranja (CL). Pogoj je bil rezultat preiskave, da je DNK identičen kot pri donatorju. Cryozootech je bil ustanovljen leta 2001, po njihovih besedah z namenom ohranjanja redke genetske dediščine. V podjetju danes hranijo celice še 49 vrhunskih športnih konj. Poleti pričakujejo rojstvo Calvara V in v naslednjem letu klona dresurnega šampiona Rustyja. Pohvalili pa so se tudi s še kar sedmimi novimi projekti, saj naročila za kloniranje konj prihajajo od lastnikov konj z vseh koncev sveta.

| MAJ/JUNIJ 2008

REJA

Predstavitev žrebcev 23. februarja letos v Vrednu v Nemčiji

izozemski žrebci prodirajo na nemški trg Pripravila: Špela Černe Fotografije: Stefano Secchi, arhiv kobilarne Nijhof - Team Nijhof, arhiv kobilarne Warendorf - NordrheinWestfälisches Landgestüt, arhiv kobilarne Van de Lageweg - VDL-Stud

Cornet Obolensky (Clinton x Heartbreaker) eden najobetavnejših mladih žrebcev, ki je internacionalni nivo dosegel že s 7 leti. Najprej je uspešno pričel nastopati z Ludgerjem Beerbaumom, danes pa tekmuje z Marcom Kutscherjem in je kandidat za nastop na letošnjih OI

| MAJ/JUNIJ 2008

V mestecu Vreden v severni nemški pokrajini Nord Westfalien (Vestfalija) je bila konec februarja predstavitev žrebcev iz Nizozemske. Predstavili so mlade perspektivne žrebce, pa tudi slavna imena, že skoraj legendarne predstavnike iz sedmih bližnjih nizozemskih kobilarn oziroma žrebčarn. Na ogled vestfalskim rejcem so jih pripeljali z namenom promocije oziroma prodaje njihovega semena.

Team Nijhof je predstavil tudi žrebca Lord Z, sam internacionalni zmagovalc na Grand Prix nivoju, njegovi potomci med drugim pa so Noltes Küchengirl, Nicolette II in Dominick

Nizozemski žrebčarji predstavljajo svoje žrebce nemškim sosedom Vreden je manjše mesto v severni nemški pokrajini Vestfaliji, ki slovi po svoji konjeniški tradiciji. Pred prihajajočo plemenilno sezono so se njihovi nizozemski sosedje odločili predstaviti svoje plemenjake in jih skušali navdušiti s ponudbo. Takšno predstavitev so organizirali prvič, pripeljali pa so 32 žrebcev. Kar 14 jih je bilo iz kobilarne Nijhof, med njimi tudi mogoče najslavnejša, sedaj že 19-letni Heartbreaker in 15-letni Clinton. Predstavile pa so se tudi kobilarne Eurocommerce, Stal de Sjiem (La Silla žrebci), Stal Hemmelhorst, Stal Watermolen, Stal Wiemselbach in Stal Reesink.

Clinton in Heartbreaker Najprej se je predstavilo nekaj mladih, predvsem 4- in 5-letnih žrebcev, potomcev popularnih imen, kot so Cassini I, Indoctro, Acorado I, Stakkato, Corado, Contender, pa tudi že potomci Clintona in Heartbreakerja, žrebcev, ki sta kasneje tudi sama stopila v areno. Clinton je bil označen kot ‘eye catcher’ že leta 1996, ko je nastopil na tekmi žrebcev v Belgiji. Je potomec Corrada I, skakalne ikone mednarodnih tekmovanj pod vodstvom Frankea Sloothaaka. Tudi Clinton je sivec, ki ga odlikujejo prefinjena konstrukcija, lepo gibanje in predvsem izjemna skakalna sposobnost. Po pripovedovanju jahačev naj bi se na omenjeni belgijski tekmi vsak skok ‘slišal’ v ogrevalno areno, saj so ga pospremili vzdihi množice, navdušene nad predstavo. Tudi toliko let kasneje je Clinton navdušil z enako mero vitalnosti, čeprav je bil pred nekaj meseci operiran zaradi kolike. Rezultati, s katerimi se žrebec ponaša, pa so 3. mesto posamezno z Olimpijskih iger v Atenah 2004 z jahačem Dirkom Demeersmanom, drugi je bil na prestižnem Grand Prixu v Aachnu leta 2005. Zelo dobro pa pričenjajo mednarodno kariero njegovi potomci Special s Philippom Rogerjem, Via Vola se predstavlja s Tino Lund, Cornet

Chin Chin in Jaime Azcarraga; Horsemagazine je Chin China imenoval za mednarodnega tekmovalca s svojim lastnim prav

| MAJ/JUNIJ 2008

REJA

Jahač Eurocommerca v značilnih ‘barvah kobilarne’

glasbe ter lepega ambienta kobilarne v prijetnem jesenskem času. Kobilarna predstavi več kot 100 plemenskih žrebcev v 20 različnih točkah. Več o kobilarni Warendorf lahko preberete na: www.landgestuet.nrw.de

Chin Chin, žrebci La Silla

Obolensky z Marcom Kutscherjem. Prav slednji se tudi pripravlja na letošnje Olimpijske igre na Kitajskem. Heartbreaker je potomec Nimmerdorja. Nimmerdor prihaja iz kobilarne Van der Lageweg in velja za najvplivnejšega žrebca v nizozemski reji zadnjih 20 let. Tudi Heartbreaker se lahko pohvali z velikim številom licenciranih potomcev, v športni karieri pa se ponaša z zmagami na World Cupih, osvojil je tudi naziv ‘Best Stallion’ v Zwollu, ter 4. mesto na Grand Prixu v Aachnu.

Državne nemške kobilarne so bile ustanovljene z namenom, da bi svojim rejcem zagotovili kakovostne, testirane žrebce za pokrivanje kobil z najugodnejšimi cenovnimi pogoji. V Vestfaliji imajo državno kobilarno Warendorf. Zanimivost je njihova tradicionalna parada. Vsako leto namreč tri zaporedne nedelje konec septembra oziroma na začetku oktobra s svojimi žrebci organizirajo 3-urne predstave. Parada žrebcev privabi nekaj deset tisoč gledalcev. Nastopi so privlačni tudi zaradi zgodovinskih uniform in opreme, izbire

| MAJ/JUNIJ 2008

Iz kobilarne De Sjiem so predstavili potomca Chin China. Danes je jahač hleva De Sjiem Joeroen Dubbeldam, sicer pa je De Sijem in njihov mehiški klub La Silla bivši poslovni partner Jana Topsa (Stal Tops, Valkenswaard, Nizozemska). Pri njem je Mehičan Jaime Azcarraga kupil tudi Chin China, žrebca z impresivno skakalno kariero. S svojim mehiškim lastnikom in jahačem je več kot 5 let nastopal na mednarodnem nivoju, poleg petih zaporednih zmag v severnoameriški ligi je tekmoval tudi na Olimpijskih igrah v Seulu ter med posamezniki zaključil na šestem mestu. Ponovno je 4 leta kasneje nastopil na OI v Barceloni. Na nastopih je navduševal s svojo močjo, karakterjem in prožnostjo, lastnostmi, s katerimi je pomagal svojemu odločnemu, a vseeno amaterskemu jahaču. V zgodovino se je namreč zapisal dogodek z ene izmed Grand Prix tekem, ko je z Jaimijem skakal troskok. Na prvi zapreki je presenetil svojega jahača in zaradi pretiranega skoka je jahač padel s konja, konj pa je nadaljeval in sam preskoči troskok do konca.

V 24. letu starosti se je Chin Chin vrnil iz Mehike na Nizozemsko, ko ga je kupila kobilarna Van de Lageweg. Že v lanskem letu, ko je bil še živ (letos bi imel 30 let), je bilo seme zaradi visoke starosti mogoče dobiti le v omejenih količinah. Sedaj je na voljo samo še zamrznjeno seme. Van de Lageweg pa ponuja seme dveh njegovih licenciranih potomcev: Zelote VDL and Zapatero VDL.

Kobilarna Eurocommerce Še ena uspešna kobilarna Eurocommerce se je predstavila z novim mladim žrebcem Eurocommerce Dubaiem, sicer pa so v njihovi zbirki še Eurocommerce Berlin, Eurocommerce Vancouver, Eurocommerce Zürich ... V knjigi njihovih žrebcev, ki jo izdajo vsako leto, so tudi misli, kot na primer: »Vedno si le toliko dober, kot tvoja zadnja zmaga. Nato se vedno znova pojavijo novi izzivi, ki morajo biti premagani. Nikoli si ne smeš dovoliti, da bi obmiroval, saj se takoj pričneš slabšati.” Morda res zvenijo kot klišeji, kljub temu so v veliki meri resnične. S takim zanosom deluje napredna kobilarna. Prav njihov Eurocommerce Berlin z jahačem Gercom Schröderjem v sedlu je z odlično odjahanim parkurjem na svetovnem prvenstvu prinesel zmago nizozemski ekipi. Njegovi lastniki so seveda še posebej ponosni, da lahko takšnega žrebca predstavijo ostalim rejcem. Dokaz za dobro naravnanost njihove reje so še rezultati Eurocommerce Milana in Eurocommerce Vancouverja, tako da se hlev Eurocommerce nadeja videti tudi olimpijski ogenj v Hong Kongu.

Slavna varendorfska parada žrebcev

R E F R E S H

Y O U R

visual communication agency

C O R P O R A T E

gorizia, italy

+39 0481 300 68

I D E N T I T Y

www.punktone.it

PONI KLUB

Ko se izpolni želja

Pripravila: Tina Burger Fotografije: Špela Žnidaršič

Znano je, da aktivno druženje s konji ugodno vpliva na otroke in mladostnike, saj jim krepi občutek odgovornosti, zmanjšuje stres, poveča pa se tudi samozavest, saj se ob skrbi za konja vsakdo počuti koristnega. Otroci pri delu s konji in samemu jahanju postanejo odločnejši in naučijo se doslednosti.

Tina Burger

Prvi stiki s konji Zasebna športna delavka z licenco inštruktorice jahanja. Poleg učenja jahanja se ukvarja tudi z ujahovanjem mladih konj. Deset let je tekmovala v preskakovanju ovir do vključno m kategorije.

| MAJ/JUNIJ 2008

Kdaj je otrok dovolj velik, da se lahko pridruži ostalim navdušencem, ki že redno zahajajo v bližino konj? To je najpogostejše vprašanje zaskrbljenih staršev, ko opazijo neusahljivo željo svojega otroka po druženju s konji in jahanju. S predšolskimi otroki, ki že kažejo zanimanje za konje, se lahko pojavimo v bližini kakšnih (preverjeno) prijaznih konj na pašniku ali hlevu. Otrok lahko opazuje kako se jih čisti, hrani, vodi na roki ali jaha. Če nam odgovorni v hlevu dovolijo, lahko skupaj kakšnega pobožamo ali mu damo priboljšek. Pomembno je, da je otrok stalno v spremstvu staršev ali osebe, ki ji zaupa, saj se ob nenadnem gibu ali reakciji konja hitro lahko prestraši. Nekateri so prav posebej korajžni in izrazijo željo po jahanju. Priporočljivo je otroka posaditi

Poudarek je predvsem na mirnem, prijaznem in potrpežljivem konju in zanimivih in ne pretežkih lekcijah

Prvi stiki s konji

na zelo mirnega ponija (primerni so npr. Islandski poniji), ki ga nato odgovorna oseba lahko vodi v manjših krogih. Starši so lahko ob konju, ali pa opazujejo iz primerne bližine. Za bolj resno učenje jahanja, ki že zahteva večjo fizično moč in psihično zrelost (samostojnost), pa je dobro počakati vsaj do sedmega oziroma osmega leta starosti.

Ko se vpišemo v jahalno šolo Pomembno je, da otrok prične jahati v dobri jahalni šoli, ki lahko zagotovi zanesljive konje in dovolj izkušenega inštruktorja. Tam lahko starši pridobijo informacije glede jahalne opreme in poteka učenja jahanja. Praktično nobeno učenje jahanja ne mine brez padcev, zato je pred prvo uro tudi obvezen pogovor z inštruktorjem, ki bo predlagal primernega ponija in razložil morebitna tveganja. Z možnostjo padca je obvezno seznaniti tudi otroka. Prvi padec je skoraj vedno tudi največji šok in včasih se otrok odloči, da z učenjem jahanja sploh ne bo nadaljeval. Zelo je dobrodošlo, če je poleg samega učenja jahanja omogočen tudi pristen stik med otrokom in konjem. Mladi jahači ponavadi kar sami izrazijo željo, da bi konja sami očistili in ga pripravili za ježo. Če je poni prijazen, bo jahač z njim hitro sklenil prijateljstvo in mu lažje zaupal. Zato bo tudi med jahanjem bolj sproščen in se bo lažje osredotočil na učenje. Šol jahanja, kjer bi lahko jahač pridobil še več izkušenj glede same oskrbe konja, je žal vedno manj. Konj ne bi smel pomeniti le obliko zabave in bežnega preživljanja prostega časa, temveč naj bi bila vsaka želja po jahanju posledica ljubezni do živali. Odlično je, če se mlajši lahko udeležujejo pri čiščenju boksa svojega ponija ali hranjenja. Tako lahko hitro spoznajo kaj njihov prijatelj potrebuje in da si je zanj potrebno vzeti malce več časa. Razvije se spoštovanje, otrok ima dober občutek, da je za konja nekaj koristnega naredil in se mu

s tem zahvalil za »prenašanje na hrbtu«. Med hlevskimi opravili se otrok uči pravilnega ravnanja in pristopanja h konju in opazuje njegovo telesno govorico. Prepoznavati začne njegova razpoloženja in se na njih primerno odzivati. Konj je (še posebej za mladega jahača) velika žival in sam po sebi vzbuja strahospoštovanje. Ko otrok z njim naveže tesnejši stik, se ga postopoma neha bati in pri ravnanju z njim postane odločnejši, kar pride zelo prav tudi pri jahanju. Konji se namreč ne odzivajo dobro na omahljive in boječe jahače.

Začetki učenja jahanja

od telesa. Po končani uri, jahač lahko s pomočjo inštruktorja ponija pomaga odpeljati nazaj v hlev. V naslednjih urah je potrebno upoštevati jahačeve zmožnosti in njegovo napredovanje. V skladu z dobrim napredovanjem, lahko od njega postopoma zahtevamo vedno več in stopnjujemo težavnost in intenzivnost vaj. Seveda je pomembno vedeti, da se vsak učenec razlikuje od drugega. Vaje, ki so nekomu otročje lahke, lahko nekdo drug osvoji šele po nekaj urah. Poudarek je predvsem na mirnem, prijaznem in potrpežljivem konju in zanimivih in ne pretežkih lekcijah.

Ko mladi jahač pride na svojo prvo lekcijo jahanja, je predvsem pomembno poskrbeti, da se ne boji in da s ponijem vzpostavi prijateljski stik. Zato prva ura ne sme biti predolga, zadostuje že kakih dvajset minut, oziroma največ po ure. Preden ponija sploh zajaha, ga lahko z desne in leve strani poboža ali nežno povleče za grivo. Z rokami gre od njegovih ušes, pa do repa. Lahko ga pokliče po imenu in mu morda privošči kakšen majhen priboljšek. Nato ga zajaha in poni lahko krene naprej v koraku. Vajeti in stremena so varno pripeta stran od jahačevih rok in nog. Tako lahko jahač nemoteno izvaja lažje vaje, ki so namenjene krepitvi ravnotežja in premostitvi začetne treme. Ponija lahko z obema rokama objame okoli vratu in se stegne naprej do njegovih ušes. Nato se prime njegovega hrbta za sedlom in se nagne nazaj do repa. S prsti na rokah se dotakne prstov na nogah. Tudi noge lahko privzdigne in jih podrži nad ponijevim vratom ali pa jih pokrči za sedlom. Lahko mu spustimo stremena, da se lahko obnje opre z nogami in dvigne iz sedla. Nato lahko ponija spodbudimo da prične teči v umirjenem kasu, jahač pa se lahko z rokami drži za sedlo. Če se počuti dovolj varno, se lahko z eno ali z obema rokama spusti in jih razširi stran

| MAJ/JUNIJ 2008

PREDSTAVITEV MLADIH TEKMOVALCEV PONIKLUB

giovane talento

| MAJ/JUNIJ 2008

Iza in njena kobila Riante pred njihovo vilo na Ptujski Gori

giovane talento

| MAJ/JUNIJ 2008

PREDSTAVITEV MLADIH TEKMOVALCEV

najraje se iz domače vile poda v hlev h konjem

Pripravila fotografije: Sibil Slejko

Kdo je Iza Vele? Iza je šestnajstletno dekle s Ptujske gore. Zaljubljena je v konje. Po horoskopu je vodnarka, po značaju pa prava Štajerka, vesela in nasmejana. S konji in preskakovanjem se ukvarja šele od leta 2004. Športna pot Ize in njeni prvi uspehi so se začeli z nakupom kobile Riante. V tem kratkem času se lahko pohvali s številnimi dosežki in naštejmo samo največje. Že takoj v letu 2004 je s kobilo Riante osvojila tretje mesto za mlajše mladince. Nato je sledil sanjski turnir v Zeltwegu: prvo in drugo mesto z Acapulkom, konjem trenerja Tomaža Lauferja. Kot štirinajstletno dekle je zmagala na tekmi za Pokal Slovenije in to v članski konkurenci. Leta 2006 je zmagala na Pokalu Slovenije pri mladincih, trenutno ima narejene tudi vse kvalifikacije za letošnje Evropsko prvenstvo.

| MAJ/JUNIJ 2008

1.S čim se še ukvarjaš poleg jahanja? Konji mi vzamejo ves prosti čas.

9.Koliko konjev imaš trenutno? Šest.

2.V katero šolo hodiš? Na Prvo klasično gimnazijo v Mariboru.

10.So vsi tekmovalni? Ne, kobila Atlanta je že v pokoju.

3.Je težko usklajevati šolo in treninge? Zelo težko. Potrebna je dobra organizacija.

11.Ti je kakšen posebej pri srcu? Vsak je nekaj posebnega.

4.Kdo ti pri tem največ pomaga? Pri tem mi največ pomagajo starši in sestrična Tjaša. 5.Če bi morala pustiti jahanje, s čim bi se potem ukvarjala? Na to vprašanje ne morem odgovoriti, ker o tem še nisem razmišljala . 6.Koliko dni na teden preživiš s konji? Bolje bi bilo, če bi me vprašali, koliko jih ne :). 7.So ti kdaj konji odveč in rečeš: dovolj, danes pa ne grem h konjem? Morda tudi kdaj, vendar redko. 8.Ali jaha še kdo iz tvoje družine? Ne.

12.Kakšnih pasem so tvoji ljubljenci? Riante, Efkusweg in C. Verdi so KWPN, Dorina la Reina in Atlanta pa sta hanoveranki. 13.Imaš svojo najljubšo pasmo? Niti ne. 14.Kdo je tvoj vzornik ali vzornica? Meredith Michaels-Beerbaum in trener Thomas Fuchs poleg mojega trenerja Primoža Riflja.

15.Tvoj značaj? Nagle jeze, podedovane po materi, včasih neposlušnost, pa vseeno volja, da izpolnim to, kar sem si zadala. 16.Največje razočaranje v zvezi s konji? Vsaka slabo odjahana tekma me razočara. Prizadenejo me tudi poškodbe mojih konjev. 17.In največje presenečenje, ki si ga doživela s konji? C. Verdi, sin kobile Riante, ki so ga imeli za zgrešeno naložbo, in na splošno vsi moji konji, za katere so govorili, da mi ne bodo skakali in da so prezahtevni zame. 18.Kateri je bil najdražji konj, ki si ga kdajkoli jahala? Efkusweg. 19.Si tudi v prihodnje želiš življenje deliti s konji? Ja, seveda. 20.Zakaj? Ker rada jaham in ker mi konji veliko pomenijo. Niso samo sredstvo za doseganje ciljev. Imajo svoje značaje, ki jih je treba upoštevati ter jim izkazovati spoštovanje in ljubezen.

Iza s njenimi starši

| MAJ/JUNIJ 2008

PSI IN MAČKE

Predstavitev pasme border collie

Pripravila in fotografije: Špela Žnidaršič

Za border collije imamo več poslovenjenih imen: border, mejni ovčar, borderski ovčar, border koli, BC in podobno. Pogovorno se največkrat uporablja beseda border. Mejni škotski ovčarji so izrazito delovni psi in niso za vsakogar. Že stoletja so jih vzgajali kot odlične pastirje za zganjanje ovac na pašnikih med Škotsko in Anglijo. Vzrejne pse so izbirali po najboljših delovnih sposobnostih. To je hiter, okreten in vzdržljiv pes, neutrudljiv in sposoben delati ves dan, ne glede na vremenske pogoje in teren. V veselje mu je, da naredi vse za svojega gospodarja. Od tu najbrž pregovor, da je pes človekov najboljši prijatelj.

Karakter

Špela Žnidaršič

Veterinarska tehnica, ki zaklučuje diplomo na Biotehniški fakulteti na Oddelku za zootehniko. V prostem času trenira agility, poslušnost in frizbi z njenima dvema avstralskima ovčarjema.

| MAJ/JUNIJ 2008

Border ima zelo izrazit pašni nagon in pase vse, kar ima priložnost pasti, če ga ne zaposlimo. Izraz paša ali pasenje z ovčarskimi in pastirskimi psi pomeni gibanje okoli črede, stik in gibanje s čredo ovac, koz, gosi, rac ali goveda. Za posamezne dele paše se uporabljajo angleške besede, kot so: out-run, lift, fetch, drive itd. in za vse te dele paše se uporabljajo spet angleška povelja: go-by, away-to-me, lie-down in še mnogo drugih. Na začetku pse učimo z besednimi povelji, kasneje pa tudi s piščalko. Ponavadi imajo lastniki, ki svojega psa ne zaposlijo dovolj, velike težave z njim - pase skupine ljudi, otroke, avtomobile, kolesarje, rekreativce. Ta ovčar ni pes, ki bi poležaval in se dolgočasil sam doma. Našel si bo delo, tudi tâko, ki nam ne bo všeč: kopanje lukenj, uničevanje stanovanja (zanj to ni uničevanje, ampak delo), postane lahko nevrotičen in razvije tudi psihološke težave. Če je mejni škotski ovčar zaposlen z delom pri konjih, ovcah, kravah ali z agilityjem in drugimi športi, je lahko popoln pes. Le, če mu nudite veliko gibanja, in če se z njim veliko ukvarjate, postane življenje z njim več kot le veselje. Postane vaš partner, vam, kot gospodarju, želi biti čim bliže in je od vas neločljiv. Ti psi so zelo pametni in se hitro učijo. Lastnikom ponavadi kaj kmalu zmanjka idej, kako poimenovati novo igračo ali kako ga naučiti novega trika. V agilityju so skoraj nepremagljivi in so tudi najbolj zastopani na tekmah v agilityju, rally obedience (tekme v poslušnosti free style) in tekmah s frizbiji (dog disc). V ZDA in tudi v Evropi so sedaj zelo popularne tekme v paši, triali, razni seminarji in treningi, ki jih pripravljajo najboljši trenerji in poznavalci pastirskih pasem. Pri nas to še ni razvito in običajno lastniki pastirskih psov hodijo na treninge v okolico Trsta, na Hrvaško in na tekme v Italijo, Avstrijo, Nemčijo in tudi na Nizozemsko. Tekme potekajo na več ravneh, od najlažjih z racami (pasme indijska tekačica), do paše ovc in najtežjega dela, paše goveda. Pes ima nalogo speljati čredo po že vnaprej določenem parkurju.

Zanimivost: Nekateri mejni ovčarji poznajo več 100 besed, imen, trikov in ukazov, kar dokazuje, kako inteligentni so ti psi. Z leti se pastirski pes nauči odzivati na različna povelja in žvižge. Tako lahko na pašniku obvlada čredo 300 do 400 ovc. Če je čreda večja, lahko mejni ovčarji delajo tudi v skupini.

Videz Mejni ovčar je že na videz vzdržljiv in eleganten. Dlaka je ponavadi dolga, pri delovnih psih se pojavlja tudi kratka. Barv je več in niso samo črnobeli, kot jih tipično predstavljajo. Pojavljajo se (bela ne sme prevladovati): • black bicolor (črna in bela), • black tricolor (črna, rjava in bela), • blue merle (ponavadi imajo blue merle psi tudi v celoti ali delno modre oči), • red merle, • rjava, rdeča ali jetrna barva, • kombinacija teh barv (bicolor ali tricolor).

Hitri, neutrudni in pametni! Popularnost pasme V Slovenijo je bil iz Velike Britanije prvi pes te pasme uvožen pred 13. leti. Vpisan je bil v slovensko rodovno knjigo. V naslednjih letih se je njihovo število še povečevalo in se še vedno strmo povečuje. Lani je bilo na novo vpisanih že 89 mladičev iz legel v Sloveniji in uvoženih psov. Priljubljenost te pasme hitro raste in število pasemskih psov, vpisanih v slovensko rodovno knjigo, je že 345.

Število slovenskih borderskih ovčarjev rojenih v letih od 1994 do 2007

Dlaka je nezahtevna, več česanja in nege je potrebno le, ko pes menja dlako. Težki so 15 do 20 kg, plečna višina znaša 51 do 55 cm. Mejni ovčarji so hitri in prizadevni. Čez čredo lahko po bližnjici tečejo kar po hrbtih ovc. Pasejo po načelu tako imenovanega ‘eye-contacta’, to je tiha in hitra paša s plazečim hitrim gibanjem, z razdaljo do črede in pogledom, nenehno uprtim v čredo ali posamezno žival.

| MAJ/JUNIJ 2008

Lise in Asta živita v sožitju in vsak trenutek uživata v tem.

Kdo sta Asta in Lise? Asta of Brave Hearts je border collie ali mejna škotska ovčarka. Psička uživa na posestvu med osemindvajsetimi islandskimi konji in ima dva ljubeča ‘starša’, Lise in Zvoneta. Lise je leta 1984 zamenjala domovino. Z Danske se je preselila v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in postala aktivna na področju vzreje islandskih konj. S konji živi že od svojega šestega leta, ko so ji starši kupili šetlandskega ponija. Sedaj svoje izkušnje deli z mladimi jahači, ujahuje mlade konje in je inštruktorica jahanja. Je soustanoviteljica DRIKS-a, Društva rejcev islandskih konj Slovenije. Veliko se je izobraževala v Avstriji, še vedno obiskuje seminarje ter se izobražuje o islandskih konjih in jahanju le-teh.

Kako je Asta prišla do svojih lastnikov V Lisini mladosti je bil oče lastnik lovskih psov. Imeli so kmetijo in vedno je bil prisoten še družinski kuža, ki je lahko bil v stanovanju. Pred tremi leti je Lise prebolevala raka in v tistih hudih dneh si je strašansko želela kužka, takega, ki bi ji krajšal trenutke tudi v hiši. V tolažbo je dobila žrebe, saj Zvone ni bil pripravljen sprejeti kosmatinca v njun dom, ker je takrat še menil, da je pes le čuvaj in da je prostor zanj pred hišo v pesjaku. Čez nekaj tednov se je na Lisino presenečenje na obisk pripeljala prijateljica iz Avstrije, Zvone pa je takrat nekam izginil. Sedeli sta na vrtu in uživali na sončku. Kasneje se je izza vogala prikazal Zvone, lepo oblečen in umit. »To je bilo zelo čudno,« pravi Lise, »saj smo ponavadi sredi dneva umazani, smrdimo po konjih in smo oblečeni v oblačila za v hlev.« Takoj se ji je zdelo, da nekaj naklepa. Ko je stopal proti njima, je Lise zagledala črno-belo kepico z rdečo pentljico, ki je pricapljala za njim. Oblile so jo solze sreče in neizmerno veselje. Od takrat naprej Asta vedno in povsod spremlja Lise. S svojo radoživostjo in predanostjo ji je bila v veliko pomoč pri uspešnem zdravljenju raka.

Privajanje psa z izrednim pašnim nagonom na okolico 90

| MAJ/JUNIJ 2008

Sedaj je Asta stara tri leta, vajena je konj in ostalih domačih živali. Ko je bila stara štiri mesece, sta se z Lise vpisali v pasjo šolo v Postojni in se obe učili druga od druge. Pomembna je bila socializacija z ostalimi psi, lepo obnašanje v družbi in poskus, usmeriti pašni nagon v druge aktivnosti. Asta ima izreden pašni nagon in z lahkoto pripelje čredo konj do človeka, ki stoji na pašniku, ne da bi ji karkoli ukazal. To je za mejne ovčarje užitek, nuja in delo. Na konje se je privajala počasi in postala je idealen partner za terensko jahanje. Najprej je bila pripeta na povodec in ko je Lise zajahala, je bila Asta še vedno na povodcu, da sta bili v stiku. Kasneje, ko je bila Asta že dovolj zrela in vodljiva na besedo, je hodila zraven konja brez da bi se oddaljila. Na kmetiji imajo tudi starega konja Katurja. Ima že 29 let in je Astin najboljši prijatelj. Je potrpežljiv in prijazen in prav z njegovo pomočjo se je Asta hitro navadila konj. K Lise na kmetijo pridejo večkrat na obisk tečajniki iz Kinološkega društva Postojna, ker se učijo socializacije psov s konji. Konji so vajeni psov in niso agresivni do njih, zato je to enkratna priložnost za mlade pse, da jih spoznajo in izgubijo strah pred njimi.

Tina in Lisa preživita večino svojega časa zunaj med konji, pri čemer obe zelo uživata

Pripravila in fotografije: Špela Žnidaršič

Tina Burger ima psičko Lise pasme border collie, ki je prišla iz okolice Berlina in ima slavno mamo, večkrat nagrajeno na pašnih tekmah (Herding). Psička je podedovala mamino vnemo ter nagon in pri treningu sem jo hotela videti na lastne oči. Tina ujahuje mlade konje, je inštruktorica jahanja in ima Liso vedno s seboj.

Psička Lisa vedno pomaga pri ujahovanju konj Pogled izraža inteligenco in pozornost

Oči border collija vedno spremljajo dogajanje v okolici

Border collie je pasma, ki postaja vedno bolj popularna. Zakaj si se ti odločila zanjo? Tina Burger: Najprej smo imeli doma psičko pasme koker španjel, nato smo se odločili za drugega psa. Nisem potrebovala veliko časa, da sem našla pravo pasmo zame. O pasmi border collie sem veliko slišala, zlasti o vzdržljivosti, inteligenci in dobrem ujemanju teh psov z ostalimi vrstami živali. Brez težav se ves dan gibljejo in so izredno prilagodljivi. Seveda si tudi jaz, tako kot večina novih lastnikov te pasme, nisem predstavljala, koliko vsakodnevnega gibanja oziroma zaposlitve potrebujejo. Na srečo imam tak poklic, da sem od jutra do večera na prostem pri konjih in psica lahko tako izživi svojo neizmerno energijo. Lisa je skoraj neuničljiva. Po dolgem delu potrebuje le malo počitka in že je pripravljena za nove naloge. Border collie mora imeti vodnika, ki aktivno preživlja svoj prosti čas, ali pa je kmetu pomočnik pri njegovem delu.

Kakšen značaj ima tvoja psička? Tina Burger: Lisa ima čudovit, mil značaj. Je zelo ljubeča in pozorna do vseh članov družine, zelo je prijazna tudi do naših prijateljev, vendar ni nikoli vsiljiva. Takoj si zapomni človeka, ki ga vidi samo nekajkrat, in ga hitro vzame za svojega. Neznanci je ne zanimajo, do otrok je kljub temu prijazna in se jim pusti božati. Ima zelo zgovorno mimiko in pogosto išče stik z očmi, tako da človek hitro ugotovi, kaj se ji plete po glavi. Všeč ji je akcija. Kadar smo po njenem mnenju preveč pasivni, pride in nedvoumno namiguje, da se premalo dogaja. Konje smatra kot del svoje ‘službe’, zato med njimi vedno vzpostavlja red. Ko ‘dela’, je zelo odločna in vztrajna. Psi, mačke, zajci ali kokoši zanjo niso zanimivi in jih ne šteje kot del službe. Border collie je zelo inteligenten pes. Si imela kakšne neprijetnosti pri vzgoji? Je pašni nagon pri delu s konji oziroma pri terenski ježi moteč? Tina Burger: Pri vzgoji skorajda ni bilo težav. S pozitivnim in ljubečim pristopom si lahko zagotovimo idealnega družabnika. S klasičnimi povelji nikoli ni bilo težav. Hitro jih je razumela, ker ti psi zelo radi sodelujejo s človekom in se stalno učijo. Lisa je že pri dveh mesecih prišla med konje in hitro je pokazala svoj pastirski nagon. Border colliji imajo zelo izražen pašni nagon, in če ga ne ‘porabijo’ s čredo ovac, ga bodo gotovo kje drugje. Lisa ‘pase’ konje pri urah jahanja in ko jih lonžiram. Je moja pomočnica, ki budno spremlja moje delo oziroma ugane, kaj želim od konja oziroma jahača. Včasih se Lisa celo preveč vživi, ko skuša konje pognati, ali pa jih s sredine jahališča spraviti nazaj na stezo. Pozna namreč vse glasovne ukaze, ki jih uporabljam za jahače in konje (kas,

galop, tleskanje z jezikom …), in če se kakšen prepočasi odzove na ukaz (na primer za hitrejše gibanje), lahko hitro skupi kak ugriz v bicelj. Prav tako ji ni všeč, če eden od konj zaide iz vrste. Takrat se kot puščica zapodi s strani in ga na hitro uščipne, da bi ga odgnala nazaj v vrsto. Če stojijo skupaj v strnjenem krogu, na vso moč teče okoli njih v ozkih krogih in jim prepreči, da bi se razkropili. Na terenu je drugače. Takrat tudi jaz sedim na konju in zato ni takega sodelovanja. Med jahanjem se tudi ona postavi v vrsto in sledi konjem. Koliko ukazov ali izrazov pozna? Tina Burger: Hmm … Najkrajše rečeno: ogromno. So ukazi, ki so namenjeni njej, pa ukazi, ki so namenjeni konjem. Pozna tudi posamezne besede za različna opravila ali dejanja, ki se bodo zgodila, odzove pa se tudi, kadar sklepa, kaj se bo zgodilo. Kaj tvoja psička najraje počne? Tina Burger: Najraje je med konji. Takrat se prepusti in osredotoči na svojo ‘službo’ in nobena stvar je ne more zmotiti. Najbolj je zadovoljna, kadar je za nama posebno naporen dan. Takrat pride domov in se prav očitno počuti prijetno utrujeno. To pa seveda ne pomeni, da novega dne ne začne z enako vnemo. Všeč ji je tudi igra metanja palice. Palico ji največkrat mečejo moji starši, ko jo ob popoldnevih dodatno peljejo na sprehod. Takrat reagira podobno kot pri konjih: izklopi ves zunanji svet in dobi prav poseben, osredotočen pogled. Kadar zraven priteče kakšen tuj pes, je nemalokrat ves zmeden, saj ga Lisa niti ne opazi. Skratka, največ ji pomeni sodelovanje z ljudmi, ki jih ima za svoje.

| MAJ/JUNIJ 2008

CYCLOPS MES systems nadzor proizvodnje, analiza procesov, spremljanje proizvodnje, dokumentacijski sistem, logistika in planiranje

Pomembnost spletnih strani

akaj morate imeti urejeno spletno stran? Lokacom vam izdela učinkovite spletne predstavitve Pripravil: Gregor Kamin

web REŠITVE unikatno grafično oblikovanje, izdelava spletnih strani, CMS sistem, gostovanje,

! INŽENIRING razvoj programske opreme, varnostne rešitve, servis in prodaja računalniške opreme, svetovanje

Lokacom d.o.o. Kapucinski trg 3 4220 Škofja Loka +386 (0)4 51 55 200 info@lokacom.si www.lokacom.si

Učinkovitost reklam Reklame. Poplava reklam. Odpremo katerikoli nabiralnik, bodisi poštni ali elektronski, ta je vedno poln informacij, ki nas vabijo k nakupu. Saj morda v prvem trenutku niti ne pomislimo tako, a vztrajna prisotnost reklame prej ali slej vzbudi v nas namero po nakupu, ki se lahko kaže v dodatni želji ogleda širše ponudbe, kataloga ter portfelja na spletni strani. Morda niste vedeli, da približno 80 % ljudi išče informacije na internetu in prav toliko si jih ogleda vašo spletno stran, preden se odločijo za sodelovanje z vami. In v tem trenutku se po vaših spletnih straneh sprehajajo najmanj trije obiskovalci in iščejo informacije, na podlagi katerih se bodo odločili za ta korak; nekateri pa samo tipajo, če ste še živi. Spletne strani so postale najmočnejši medij, obiskovalcu in poslovnemu partnerju dajejo prvi vtis o samem podjetju.

Sestavine uspešne strani Všečna spletna stran obiskovalca zadrži dlje časa, predvsem pa si strani s privlačnim in profesionalnim izgledom bolje zapomnijo in se raje ter pogosteje vračajo. Če spletna stran ni privlačna, je nezanimiva in morda nepregledna, to lahko le škodi vaši podobi in oteži poslovanje vašega podjetja. Pomembni dejavniki za dobro spletno stran so še njena hitrost, dosegljivost in optimizirana vsebina, ki poskrbi za čim višje uvrščanje v spletnih iskalnikih. S pravilnim izborom ključnih besed, s katerimi vas iščejo morebitne stranke, ste v iskalnikih uvrščeni na najvišja mesta. V nasprotnem primeru niso bile primerno izbrane in zato tudi niso učinkovite. Vsako spletno stran je zato treba analizirati in optimizirati za spletne iskalnike, da boste prehiteli konkurenco in pridobivali stranke.

Povečajmo uspešnost poslovanja Dandanes spletne predstavitve uspešno zamenjujejo kataloge, njihova prednost pa je v njihovi dinamičnosti in privlačnosti. Da dosežete želene cilje, morate slediti usmeritvam in spletne strani posodabljati v koraku s sodobnimi spletnimi tehnologijami. S spletno predstavitvijo: ◆ povečate promocijo vaše blagovne znamke in prodajnega programa, ◆ povečate prodajo, ◆ povečate osveščenost obiskovalcev in možnih kupcev o vaših akcijah, ◆ znižate stroške poslovanja, ◆ utrdite razpoznavnost blagovne znamke, ◆ ohranite in utrdite odnose s strankami, ◆ poskrbite za podporo obiskovalcem in strankam.

Urejajmo jo preko interneta CMS oziroma sistemi za upravljanje z vsebinami so namenjeni ustvarjanju, vzdrževanju in upravljanju vsebin na spletnih straneh preko interneta. Prednost CMS spletnih strani je, da ni treba skrbeti o načinu in obliki prikazane vsebine, saj preko spletnega brskalnika na vaše spletne strani enostavno vnašate različne vsebine in jih vzdržujete. Tako na lahek način upravljate s spletnimi stranmi in njihovo vsebino, objavljate članke, avdio in video zapise, slike, razna poročila in ostale dokumente.

Spletna stran, vaša podoba Spletne strani niso samo orodje za prodajo. Z njimi pomagamo strankam in poslovnim partnerjem pri iskanju pomembnih informacij o nas, na primer o delovnem času, ponudimo informacije o bančnem računu, kontaktne elektronske naslove, telefone. Vedno bolj se uveljavlja letno menjavanje podobe, s katero še dodatno in z minimalnimi stroški stran ponovno naredimo zanimivo. Nenazadnje s tem damo našim poslovnim partnerjem priložnost, da se pohvalijo z nami.

Prihodnjič Opisali bomo sistem za nadzor, spremljanje in analizo proizvodnje in kako le-ta pripomore k povečanju uspešnosti, discipline in dobičkonostnosti podjetja.

Absolute Augenweide

T U L O S B XP A

ROOSTER auch: den Sie n fi s n u Bei GUN THE BIG IS SPOT H MARK T PP O LENA PE DELTAS ED TEJON T IN IMA PA

Info: www.vorraber.at

AQHA/APHA Superior Reining Horse European Champion Reining AQHA & APHA Highest NRHA Score: 76,5 Stud Fee: ` 800,– Mobil: 0043 664 5510323

PODJETJA OBVEŠČAJO

Novosti podjetja Dodson & Horrell in Park Feeders

Safe&Sound Okusna in hranljiva hrana, pripravljena za konje, ki že imajo ali so nagnjeni k laminitisu. Obogatena je z vlakninami, vitamini in biotinom ter ima nizko raven škroba, fruktanov in energije. Vsebuje kratko sekane vlaknine, obdelane na poseben način, ki spodbujajo žvečenje hrane in s tem preprečujejo, da bi se konj dolgočasil. Cena je 19,60 €.

NOVOSTI V PREHRANI ZA KONJE IN DODATEK ZA HLEV

Hay Bar Hay Bar je korito za seno angleškega porekla in predstavlja pravo rešitev za krmljenje s senom. Izdelano je iz umetne mase (polietilen visoke gostote), neškodljive zdravju. Z njim se konja spodbudi k naravnemu načinu prehranjevanja, seno se ne meša z nastiljem in zmanjša se količina zavrženega sena ter nastilja. Cena je 120 €.

Echinacea Je ameriški slamnik. Vsebuje veliko hranljivih snovi in je splošno znan po svojem specifičnem učinku krepitve imunskega sistema. Echinacea je koristna tudi za konje, ki se slabo počutijo ali pa enostavno potrebujejo občutek osvežitve telesa. Na voljo je v suhi ali tekoči obliki. Cena je 50,80 €.

Salisel solni kamen Izvira iz starodavnih izsušenih oceanov in ima značilno roza barvo, kar je posledica naravnega kalcija, magnezija in železa v njem. Cenijo ga lastnikih rekreacijskih in tekmovalnih konj. Vsebuje dvakrat več soli kot lizalni kamen (98 % soli), ne razpade, kadar je navlažen in je enostaven za namestitev v hlevu kot tudi na pašniku. Na voljo je v 1-, 3- in 5-kilogramski različici. Cena je od 5,50 €.

NOVOSTI V PREHRANI ZA PSE

Chudley’s Classic Chudley’s Junior Skrbno pripravljena pasja hrana za mlade, odraščajoče psičke. Vsebuje vse potrebne hranljive snovi za zadovoljitev njihovih potreb v dobi odraščanja. Primeren je za psičke od treh mesecev dalje vse do odraslosti. Zagotavlja vse kar vaš psiček potrebuje za aktivno in zdravo življenje. Briketki so na voljo v 2,5kg in 15kg vrečah. Cena 33,10€ za 15kg.

Briketirana pasja hrana, prepojena z maščobo in mesnimi sokovi, kar ji daje slasten okus in odlično prebavljivost. Chudley’s Classic je popolna hrana za delovne in športne pse, ki se lahko uporabi tudi v obdobju počitka oziroma zmanjšanega dela. Cena 33,80€.

Naročila in informacije:

Lorum d.o.o.

Pot k sejmišču 30 1231 Ljubljana Črnuče 94

| MAJ/JUNIJ 2008

Tel.: 040/539 097 Fax: 040/869 913 Gsm: 041 / 862 690 Mail: info@lorum.si

NOVOSTI ZA PSE

Prevleka za avto Da avto ne bo umazan, da bodo sedeži čisti in suhi, vam ponujamo rešitev – prevleko za zadnje sedeže. Maloprodajna cena z vključenim 20-odstotnim DDV-jem je 20 €. Naročeno blago pošljemo po pošti, plačilo je po povzetju.

NOVOSTI V PREHRANI ZA KONJE

Aminomix forte Aminomix Forte je sodobna kombinacija prehranskih snovi za živali, ki morajo izraziti svojo celotno genetsko zmožnost. Sestavljen je iz makro- in mikroelementov, vitaminov, živih kvasovk in vseh esencialnih ter pomembnih aminokislin. Skupaj vsebuje 52 sestavin, od železa, kobalta, bakra in cinka, ki zboljšujejo izkoristek zaužite hrane in omogočajo absorbcijo vitaminov. Aminomix Forte vsebuje tudi žive mikroorganizme (Saccharomyces cerevisiae) in pankreatične encime. Mikroorganizmi tvorijo vitamine B-kompleksa in pomagajo vzdrževati predželodčni in črevesni pH. Encimi, kot so tripsin, amilaza in lipaza, prispevajo k prebavi maščob, škroba in beljakovin. S tem dodatkom bo vaš konj začel pridobivati na teži, imel bo boljšo mišično moč in močnejšo imunsko odpornost. Uporaba je odvisna od napornega treninga in teže živali, do 100 g/dan. Pakiranje: 2,5 kg, 5 kg, 25 kg.

Naročila in informacije:

BTL Marketing d.o.o Založnikova ulica 43 1351 Brezovica pri Lj.

Tel.: 01/365 78 10 Fax: 01/365 78 11 Gsm: 041 / 862 690 Mail: info@btl-m.si

V E T GNR OIULP® FORMULA ZA ZMAGOVALCE

ZAVETIŠČE HORJUL

IŠČEJO NOV DOM Stripi Odrasel samček, mlajši in majhen, najden v Domžalah, prijazen, kastriran, išče skrbnika.

Dodatne informacije dobite na naslovu www.zavetisce-horjul.net

krb za živali, tudi zavržene, je odraz kulture in srčnosti naroda. Jaz vem, da imamo Slovenci veliko srce in vem, da tudi veliko od vas že pomaga tem ubogim bitjicem, ki jih je človek zavrgel in zapustil. Če si želite kužka ali mucko poglejte med te sirotice mogoče pa boste prav med njimi najdli novega nepozabnega prijatelja.

Roca Približno 2 leti stara mešanka z jazbečarjem je zelo prijazna, neproblematična, nežna in išče dom.

BREZ VAS NE GRE - Kako pomagati? • posvojite žival • posvojite žival na daljavo • donirajte denar • sodelujete na dobrodelnih licitacijah • donirajte hrano, opremo... • povejte naprej

Pepsi Sterilizirana, 5 mesecev stara psica, bo ogromna, ima zahteven karakter in išče izkušenega skrbnika.

ZAVETIŠČE HORJUL Polona Samec s.p. Smrečje 55, 1354 HORJUL mail: polona@dzzz.si tel: 051 30 44 35 Polona trr: NLB SI56 0202 7025 4948 113 za donacije in pomoč.

Mali oglasi Naprodaj sta dva polnokrvna arabska žrebčka letnika 2007, bodoča sivca, odličnih pedigrejev in fundamenta, z dolgim in odlično nasajenim vratom, odlična tudi kot bodoča jahalna konja. Cena od 1950 EUR dalje. Vse informacije na www.arabianspintar.com ali Gregor Pintar tel: +386 (0)41 647 544.

| MAJ/JUNIJ 2008

Kahil P (Honorrs x Kibara A)

Pianist P (Amalfi x Pelaja II)

USTANOVITELJ IN ZALOŽNIK

Ars Ekus d.o.o. Gaberje 33 Štanjel 6222, Slovenija

DIREKTORICA / GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA

Sibil Slejko T: +386 31 571 200, E pošta: ss@horsesslovenija.com

KOORDINATORKA UREDNIŠTVA

Špela Černe, T: +386 31 339 276, E pošta: sc@horsesslovenija.com Jana Vejnovič, T: +386 31 641 474, E pošta: jv@horsesslovenija.com

NASLOV UREDNIŠTVA

Brezje nad Kamnikom 2 Stahovica 1242, Slovenija

info@horsesslovenija.com

ELEKTRONSKI NASLOV SPLETNA STRAN

www.horsesslovenija.com

VODJA RUBRIKE O PREHRANI

Vesna Bitenc

VODJA RUBRIKE O ARABSKIH KONJIH

Gregor Pintar

VODJA RUBRIKE ABC DRESURE

Marcel Schoenmakers

VODJA RUBRIKE ABC WESTERN JAHANJA

Samantha Scagnetto

VODJA RUBRIKE O KOVAŠTVU

VODJA RUBRIKE O ISLANDSKIH KONJIH

Frenk Zdešar Lise Pedersen Pavšič in Zvone Pavšič

VODJA RUBRIKE O REJI

Nataša Gorišek

VODJA RUBRIKE ARTIKLI POD LUPO Andreja Škrabec VODJA RUBRIKE PONI KLUB

Tina Burger

VODJA RUBRIKE PSI IN MAČKE

Špela Žnidaršič

SODELAVCI

Tadeja Dolenc Tina Čič Barbara Boben

FOTOGRAFIJE

Sibil Slejko Sergio Penner Stefano Secchi Tina Čič Špela Žnidaršič Frenk Zdešar Nuša Osredkar

LEKTORIRANJE

Asterix d.o.o.,Velenje

OGLASNO TRŽENJE IN MARKETING Proglas d.o.o., Zlatko Polajžer, T: +386 41 382 780, E pošta: zp@horsesslovenija.com

TISK NAKLADA DISTRIBUCIJA ISSN 1855-3850 SPONZORJI

Punktone www.punktone.it KVM Grafika www.kvm.si 4000 Ekdis, ekspediranje in distribucija, d.o.o.

Fotografija: Sibil Slejko

OBLIKOVANJE

CSIO**** Mednarodno konjeniško tekmovanje za pokal narodov v preskakovanju zaprek Organizator: Konjeniška Zveza Slovenija KZS in Kobilarna Lipica Termin: od 26. do 29 junija 2008 Lokacija: Lipica CSIO**** je najvišji rang tekmovanja pri FEI-Mednarodna konjeniška zveza CSIO**** je uradno tekmovanje ekip posamezne nacionalne zveze, POKAL NARODOV, 1. del v petek, 27.6. ob 13.00 uri,

2. del v petek, 27.6. ob 16.00 uri

CSIO**** je tudi individualno tekmovanje, GRAND PRIX, v nedeljo, 29.6. ob 15.00 uri CSIO**** Slovenija šteje tudi kot kvalifikacijska tekma za EP v preskakovanju zaprek. CSIO**** Slovenija je največji in najpomembnejši konjeniški športni dogodek v zgodovini Slovenije na katerem bo nastopilo bo več kot 300 konj iz različnih celin sveta.

PROGRAM / PROGRAMME Četrtek/Thursday 26.6.2008 09.00 11.30 14.00 16.00

| | | |

Small tour (125cm) YOUNG HORSES (125 for 6 years 130 cm for 7 years) Middle tour (135 cm) Big Tour (140cm/145cm)

Petek/Friday 27.6.2008 09.00 | MIDLE TOUR (135 cm) 13.00 | Qualifier for 2009 FEI European Championships FEI NATION CUP OF SLOVENIA (150 cm) Sobota: Saturday 28.6.2008 09.00 | Small tour (125cm) Young horses (125 cm 6 years / 130 cm 7 years) Nedelja: Sunday 29.6. 2008 FINAL SMALL TOUR130cm FINAL FOR YOUNG HORSES (130cm for 6 years / 135 for 7 years) 15.00 | Qualifier for 2009 FEI European Championships GRAND PRIX OF SLOVENIA (150 cm)

Kobilarna Lipica v letu 2008 postaja nacionalni in mednarodni konjeniški center. Po skoraj 28-letnem premoru bo Lipica zopet gostila tekmovalce v konjeniški disciplini preskakovanja zaprek. Konec junija, od 26.- 29. junija 2008 bo Kobilarna Lipica organizator enega od najpomembnejših in največjih konjeniških tekmovanj v Sloveniji v zadnjih letih. . V Lipici se bo dogajalo veliko Mednarodno tekmovanje v preskakovanju zaprek FEI CSIO 4*. Na tekmovanju pričakujemo udeležbo velikega števila mednarodno priznanih tujih in slovenskih jahačev. Kobilarna Lipica je v spomladanskem delu tekmovanj, aprila in maja že uspešno izpeljala organizacijo več konjeniških turnirjev in tekmovanj, tekmovanja v preskakovanju zaprek za Pokal Slovenije, Mednarodnega tekmovanja v dresurnem jahanju za Pokal Alpe-Adria. V teh dneh, od 5.8. junija poteka v Lipici elitno tradicionalno Mednarodno tekmovanje v dresurnem jahanju za svetovni pokal FEI CDI-W / CDIJ / CDIY. Mesec julij bomo pričeli z organizacijo Državnega prvenstva v preskakovanju zaprek, nadaljevali v mesecu septembru z organizacijo Finalnega tekmovanja Alpe – Adria Dressage Trophy. V jesenskem delu prireditev bo Kobilarna Lipica v okviru organizacije tradicionalne tridnevne prireditve Dnevi Kobilarne Lipica, od 2. do 5. oktobra 2008 prireditelj Mednarodnega tekmovanja v vožnji dvovpreg, od 8. do 9.novembra 2008 organizator Finalnega tekmovanje za Pokal Slovenije v dresurnem jahanju. Tekmovalno sezono bomo v Lipici zaključili z Državnim prvenstvom v dresurnem jahanju , ki bo od 15. do - 16. novembra 2008. Organizacijo vseh tekmovanj nam je omogočila letošnja uspešna obnova večine jahališč v Lipici, ki sedaj omogočajo prvovrstne pogoje tujim,dragocenim tekmovalnim konjem, našim domačim pa enkratne pogoje za vsakodnevni trening in predstavitve. V pripravi so tudi projekti ,s katerimi naj bi infrastruktura Kobilarne Lipica omogočala postati priznani, mednarodni tekmovalni in trening center v konjeniških disciplinah dresurnega jahanja, vožnje in preskakovanja zaprek.

The Stud Farm Lipica has developed into a national and international equestrian centre in 2008. After almost a 28-year break, Lipica will host again contestants in the equestrian discipline of show jumping. From the 26th to 29th June 2008, Lipica Stud Farm will hold one of the most important and biggest equestrian contests in Slovenia in the past few years. A big International contest in show jumping FEI CSIO 4* will take place in Lipica. The participation of a big number of internationally renowned foreign and Slovene contestants is expected. In the spring part of the contests, Lipica Stud Farm has already successfully organized a number of equestrian tournaments and contests in April and May, contests in show jumping for the Slovenian Cup, International contest, the International competition in dressage riding for the Alpe-Adria Cup. In the forthcoming weeks, from 5th to 8th June, there is the elite traditional international competition in dressage riding FEI CDI-W / CDIJ / CDIY for the world cup. We will continue in July with the National championship in show jumping and with the organization of the Finals in the Alpe-Adria Dressage Trophy. From the 2nd to the 5th of October, within the traditional Open Days, the Stud Farm Lipica will organize the international competition in coach riding, and from 8th to 9th November 2008 we will host the Final competition for the Slovenian Cup in dressage. From 15th to 16th November 2008 we will conclude the competition season with the National championship in dressage. Moreover, in this year we managed to restore most of the riding routes in Lipica, which enables first-class riding conditions to foreign, valuable competition horses and incredible conditions for daily training and presentations to our domestic horses. Projects in preparation will enable the infrastructure of the Stud farm Lipica (Kobilarna Lipica) to become an acknowledged, international competition and training centre in equestrian disciplines of dressage, coach riding and show jumping.

Spoštovani obiskovalci in cenjeni tekmovalci.

Dear visitors and esteemed competitors.

I would like to wish you a lot of sport luck during these and future competition days, a pleasant stay in Lipica, the land and the country of the white Lipizzaner.

Matjaž Pust, graduate economist General Director of the JZ Lipica Stud Farm

V teh in nadaljnjih tekmovalnih dneh vam želim veliko športne sreče in prijetno počutje v Lipici, deželi in domovini belega lipicanskega konja.

Matjaž Pust, dipl.oec. Glavni direktor JZ Kobilarna Lipica

KI wIVI Lipici že več kot dvajset let poteka Mednarodno tekmovanje za svetovni pokal v dresurnem jahanju za člane in mladince, v zadnjih dveh letih postaja vedno bolj pomemben tudi mednarodni turnir Alpe Adria z udeležbo tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Vsako leto se na lipiškem hipodromu zvrsti kar nekaj pomembnih državnih tekmovanj kot so Pokal Slovenije, Državno prvenstvo v dresurnem jahanju, Državno prvenstvo v vožnji eno in dvovpreg. Hipodrom v Lipici je bil zgrajen v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 2006 je Kobilarna Lipica s pomočjo sredstev iz evropskih strukturnih skladov na hipodromu izvedla prva rekonstrukcijska dela in obnovitev tekmovališč. V letošnjem letu 2008 je Kobilarna Lipica začela sezono s prenovo manež, tako za konje v treningu kot za organizacijo

tekmovanj. Obnovitev vseh manež s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, materiali in podlagami Lipici omogoča organizacijo in prirejanje raznovrstnih, zahtevnejših konjeniških tekmovanj, med katere sodijo tudi tekmovanja v preskakovanju ovir. Tovrstna tekmovanja so v Lipici že potekala v osemdesetih letih 20. stoletja. Tekmovanja v preskakovanju ovir so se razvila v Angliji na Irskem, iz tamkajšnjega priljubljenega športa lova na lisico. Preskakovanje ovir je disciplina, ki se je v zadnjih letih razvila v tehnično disciplino, kjer je na prvem mestu varnost konja in jezdeca, gledalcu pa nudi veliko estetskih užitkov ob opazovanju njunega temperamentnega, dinamičnega in harmoničnega gibanja. Kobilarna Lipica izpolnjuje svoje ambiciozno zastavljene cilje. Skoraj po tridesetih letih je Lipica zopet organizator tekmovanj v preskakovanju ovir. Prvo tekmovanju v preskakovanju ovir CSNA za Pokal Slovenije je bilo v Lipici od 11.-14. aprila 2008. Veliko mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir, v Sloveniji največje in najbolj pomembno mednarodno konjeniško tekmovanje zadnjih let, CSIO 4* pa se bo v Kobilarni Lipica dogajalo od 26.-29. junija 2008.

KOBILARNA LIPICA Lipica 5, SI-6210 Sežana +386 5 7391 -580 info@lipica.org www.lipica.org

,IPICA TRADICIJA

obilarna Lipica na Krasu. Rojstni kraj in domovina belega plemenitega lipicanca. Več kot štiristoletna tradicija reje in vzreje avtohtone pasme konj, kulturna dediščina povezana za baročno Evropo in Habsburžani.

Kobilarna Lipica danes ohranja tradicijo klasične šole dresurnega jahanja. Dresurno jahanje je disciplina, ki upošteva naravno gibanje konja in njegovo celovito osebnost. Enovita povezanost med jezdecem in konjem v gibanju izražata harmonijo, skladnost, eleganco. Lipica ohranja tudi tradicijo konjeniških tekmovanj dresurnega jahanja, poznana je kot dober organizator. Že v devetdesetih letih 20. stoletja je bila Lipica organizator evropskega prvenstva v dresurnem jahanju za mladince. Na mednarodnem nivoju konjeniških tekmovanj v dresuri v

Veliko izzivov je še pred nami, da bo Slovenija postala članica družbe velikih konjeniških držav, a dejstvo, da se na slovenskih tleh odvijata kar dve mednarodni tekmovanji v preskakovanju ovir, postavlja konjeniški šport ob bok slovenskim paradnim športnim disciplinam. Grand Prix Ugar je v lanskem letu postavil temelje za ugledno mednarodno tekmovanje, ki se ga udeležujejo tudi najboljši jahači na svetu, med domačimi tekmovalci in gledalci pa dosega ugled, kot si ga zaslužijo največja športna tekmovanja. Vsako leto preskakujemo višje ovire, da bi konjeniški šport postal bolj prepoznaven in dostopen širši množici ljudi. Letošnje uspešno izpeljano Državno prvenstvo v preskakovanju ovir pa je tudi dokaz, da ima Slovenija velike ljubitelje, navdušence in zveste prijatelje konj ne samo v parkurju, ampak tudi na tribunah.

There are still many challenges ahead before Slovenia can become a member of the society of great equestrian nations, however the reality that two international competitions in show jumping are being held in Slovenia indicate that equestrian sport can be placed side by side with Slovenian dressage sport disciplines. The Grand Prix at Ugar last year established the foundations for a respected international competition at which some of the best riders in the world participate, at the same time gaining the respect of local competitors and spectators, such as is afforded other great sporting competitions. Every year we overcome greater hurdles in an effort to make equestrian sport better known and more accessible to the wider population. This year’s successful National Championship in show jumping also proved that Slovenia has many lovers, enthusiasts and faithful friends of the horse not only on the field but also in the tribunes. I believe that both the competitors and organisers of the International three day equestrian competition at Ugar will once again grandly present equestrian sport in its best light to the many visitors. Such great equestrian events foretell the bright future of this sport which we are also developing through the national Federation of Equestrian clubs, Associations and farm tourism Federation Equestre Slovenia, which has already shown this year, that with active cooperation and hard work we have the know-how and can attract the interest of the media and the wider Slovenian public. With the wish, that others might see the love and respect for horses that horse enthusiasts see and the belief that we will be returning to Ugar for a long time to come.

slovenski konjeniški šport v zadnjem času ponovno dosega uspehe na tekmovalni in organizacijski ravni, kot že dolgo ne. Slovenski jahači posegajo po visokih uvrstitvah, konjeniški športni dogodki pa se množijo in dosegajo tudi visoko obiskanost. Lahko bi rekli, da smo skorajda na konju.

In recent times, Slovenian equestrian sport has once again been successful both on a competitive and organisational level, something we have not seen for some time. Slovenian riders have attained high placings while equestrian sporting events have grown in number and are achieving a high level of attendance. We could say that we are well on our way.

Spoštovani obiskovalci in cenjeni tekmovalci,

Dear visitors and esteemed competitors,

KZS President Bogomir Vnučec

Verjamem, da bodo tako tekmovalci in organizatorji Mednarodnega tridnevnega konjeniškega turnirja na Ugarju znova veličastno predstavili konjeniški šport v najsvetlejši luči številnim obiskovalcem. Tovrstni veliki konjeniški dogodki nakazujejo na svetlo prihodnost tega športa, ki ga razvijamo tudi v nacionalnem združenju konjeniških klubov, društev in turističnih kmetij - Konjeniški zvezi Slovenije, ki je letos že dokazala, da z aktivnim sodelovanjem in trdim delom znamo in zmoremo konjeništvo približati medijem in širši slovenski javnosti. V želji, da bi v ljubezni in spoštovanju do konj videli tisto, kar vidimo konjeniški navdušenci, verjamem, da se bomo na Ugar vsi še dolgo vračali. Predsednik Konjeniške zveze Slovenije Bogomir Vnučec

V svojem imenu in v imenu vseh, ki jim je konjeniški šport ljub, vam pošiljam najboljše želje za uspešno in prijetno prireditev.

I, and all those who cherish horsesport, send you our best wishes for a successful and enjoyable show.

Pozdravljam zagnanost organizatorjev prireditve kot tudi podporo tekmovalcev in vas, gledalcev. Z organizacijo takšnih prireditev in z izkušnjami, ki jih na njih pridobijo tekmovalci, se Slovenija prebija na mednarodno prizorišče, s čimer bo obogaten konjeniški šport.

I commend the commitment of the team behind the show as well as the support of the athletes and you the spectators. It is through the hosting of such competitions and the experiences gained at them by athletes, that Slovenia is emerging onto the international stage and horsesport will be the richer for it.

Lipica bo v samo enem mesecu gostila kar dva dogodka na visoki ravni - enega v preskakovanju ovir in drugega v dresurnem jahanju, kar kaže na sposobnost organizatorjev in predanost Zveze. Prepričana sem, da bo ta močna povezava koristila ne le konjeniški skupnosti v Sloveniji, pač pa tudi v svetovnem okviru.

To host both Jumping and Dressage shows at such a high level in just one month is a strong testament to the abilities of the organisers and the commitment of the Federation. I have no doubt that this strong alliance will undoubtedly prove to have lasting benefits both for the equestrian community in Slovenia but also around the world.

Izredno zadovoljna sem, da vam lahko ob prireditvi CSIO4* v imenu Mednarodne konjeniške zveze izrečem dobrodošlico v prečudovitem okolju Kobilarne Lipice.

On behalf of the Fédération Equestre Internationale (FEI), the governing body of horsesport, I am delighted to welcome you here to the beautiful setting of The Lipica Stud Farm for the CSIO4*.

Uvodni nagovor predsednice Mednarodne konjeniške zveze

Foreword By the FEI President

HRH Princess Haya Bint Al Hussein FEI President

Njena kraljeva visokost princesa Haya Predsednica Mednarodne konjeniške zveze

LIPICA

26. - 29. junij 2008