PRIPOROČLJIVA TEMPERATURA Za varčevanje z energijo je potrebno obdržati primerno sobno temperaturo, vendar to ne pomeni, da mora biti čisto po predpisih, čeprav so to ponavadi optimalne rešitve. PRIPOROČLJIVO JE IMETI V STANOVANJU NASLEDNJE TEMPERATURE: • Dnevna soba in delovne sobe: 18 - 20°C • Spalnica: 15 - 18°C • Kuhinja: 16 - 18°C • Kopalnica: 22°C • Sanitarije in WC: 20°C Ker so stroški energije in gretja, poleg prehrane, največji strošek v gospodinjstvu, je potrebno temperaturo pogosto preverjati. Prav tako pozimi ni primerno v prostoru sedeti v kratkih rokavih. Če izračunamo, da sobna temperatura večja samo za 1°C nad 20°C pomeni 6% več porabljene energije, je lahko to pri 24 - 25°C porabljeno tudi do 30% več energije, kar pa vsekakor ni zanemarljivo.
TOPLOTA Toplota je energija, ki nenehno prehaja od ene snovi na drugo in stremi k izenačitvi temperature toliko časa, da dosežeta obe snovi isto temperaturo. Tega prehoda v praksi ne moremo preprečiti, »toplota namreč prehaja neprekinjeno z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo«, lahko pa ga z raznimi toplotno izolativnimi materiali upočasnimo. Naloga teh materialov je torej, da upočasnijo pretok toplote, ki pozimi prehaja iz notranjosti hiše v okolico, poleti pa pretok toplote iz okolice v notranjost. Poznamo tri vrste prenosa toplote: • SEVANJE to je prenos toplote z infrardečimi žarki. • KONVEKCIJA to je prenos toplote med fluidom (zrak, voda) in površino trdega materiala, ki tak fluid obdaja. • PREVODNOST je lastnost materiala, da toploto prenaša preko molekul.
KARAKTERISTIKE GRETJA Gretje je idealno, ko je v višini glave, tj. na višini 1,7 m, točno 20°C, pri tleh malo topleje, pri stropu pa temperatura malo nižja. Takšna krivulja je rezultat človekovega metabolizma in psiholoških potreb po občutku ugodja. Področje glave pač zahteva hladnejši zrak. Takšni idealni sliki je najbližji sistem s talnimi ogrevnimi registri, ti. talno gretje, za razliko od radiatorskega ogrevanja. Radiatorji namreč povzročajo intenzivno cirkulacijo sobnega zraka in če niso na zunanji steni pod oknom, potem ne preprečujejo vdor hladnega zraka. Pri tem cirkulacija ni energetsko niti komfortno ugodna, ker omogoča nastajanje toplega in pretoplega zraka v zgornjih delih prostorov. Takšna temperaturna slika je neugodna, še posebej pri radiatorjih nameščenih na notranjih stenah. Za občutek udobja je pomembno, da je temperatura ogrevnih teles - peči ali talnih instalacij čim nižja, ker to potem ustvarja manjšo cirkulacijo sobnega zraka. Zato v svetu prevladujejo sistemi z nizkotemperaturnim sistemom gretja, kar jasno pogojuje povečanje površin ogrevnih teles. Vendar se to povečanje lahko delno kompenzira z dobro toplotno izolacijo. Npr.: če želimo za toplotni sistem od 50/40°C - kot pri talnem gretju imeti radiatorje, kateri se postavljajo za sistem centralnega gretja 90/70°C, potem moramo povečati njihovo ogrevno površino za več kot trikrat, da bi bil učinek isti. Pri objektu, s samo 4 cm toplotne izolacije na zunanjih stenah, se toplotne izgube zmanjšajo za več kot polovico, kar pomeni tudi manjšo ogrevno površino radiatorjev in posledično tudi manjše stroške za ogrevanje. V takih primerih se izplača nizkotemperaturni režim gretja, ker zmanjša porabo energenta.
17