Revija Comp Magazine by Uroš Grčar

januar 2007, 5 EUR

Comp Magazine1

A65435432A

KAZALO številka 1 april 2007 www.cmag.si

Comp Magazine

naklada: 15.000

NOSILEC BLAGOVNE ZNAMKE Delo revije d.d., direktor: Andrej Lesjak IZDAJATELJ

NAZNANILA Mi dobro vemo, da tole boguzaritno besedilce dosega 87,5% odstotno bralnost, kar je pravzaprav najvišji možen rezultat, saj preostanek odjemalcev črk sploh ne bere, marveč gleda samo slike. Zdaj veste, zakaj oziroma za koga so tiste tri podobice spodaj levo - iz istega razloga, kot črevesni vetrovi smrdijo. Da imajo vsi (v slednjem primeru tudi

Alpress d.o.o, Dunajska 5, Ljubljana DIREKTOR Uroš Grčar, telefon: 01 / 444 55 66 NASLOV UREDNIŠTVA Turjak 63, 1311 Turjak, cmag@mag.si telefon: 01 / 444 55 69 GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Uroš Grčar DEZINJ IN GRAFIČNI PRELOM Uroš Grčar REDIGENT PO CESTI GRE Uroš Grčar

PREOSTALO Pisma bralcev Horoskop Mali oglasi

10 11 18

ZGODOVINA Okna skozi čas

IGROVJE

UREDITELJ PODTLAČENKE Uroš Grčar ILUSTRATOR Uroš Grčar

Praworld Cars Mark of Chaos

20 21 20

COMP MAGAZINE CREAM TEAM Svizec 1, Svizec 2,

Comp Magazine

Svizec 3, Svizec 4,

Cream Team

KONZOLC

Svizec 5, Svizec 6, Svizec 7, Svizec 8

Call of Duty 3 Gears of War

TESTI

OGLASNO TEŽENJE Sumljivi Sumljivec, telefon: 01 / 473 82 56 marketing@mag.si

Xploder HDTV player za PS2 Geforce 7980 GX2 Logitech G25

OGLAŠEVALCI

ODDELEK ZA NAROČNINE telefon 01 /473 81 23, 473 81 42 Naročniki imajo 15% popusta pri plačevanju na šest mesecev in 20% pri plačevanju na eno leto. Naročnika se po izteku plačanega obdobja samodejno podaljša, če naročnik ne prekliče.

TISK IN PRIPRAVA ZA TISK CTP d.o.o in Delo tiskarna d.d

Revija izdaja 10. v mesecu ISSN 1316-400F

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi fabroviti magazin Comp Magazine med proizvode, za katere se bračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,6 %. Tako kot DDV je tudi DVD sestani, neodtuljivi deli revije! © Vsebine revije je avtorsko zaščitena. Pretipkavanje, povzemanje misli v pridobitniške namene, fotokopiranje ali skeniranje se kaznuje s trajno kastracijo v zarjavelo in v žabjo slino namočeno britvico. To velja tudi za APZ, zato se aktivisti in predsedniki tega držite, če ne boste evoluhi postali! Če to prebereš, imaš dobre okularje. To pa zato, ker veliko drkaš. Ali ješ korenje. Ali pa oboje

Anni Big Bang Mimovrste Samsung Film Avtomobili NOD 32 UPC Telemah

24 26

gluhi) nekaj od tega. Drugače, ce vam ni svanulo, so tiste tri ikonice pavzapav palindromni rarebusni kolorifično-anagramski puzloid, katerega rešitev nosi komprimirano vsebino eelotne revije. Nekakšna napredna črtna koda z najbolj zajebanim odzadnjim aligavritmom. Začetek prihodnjič.

UVOD

kozi nam ljube domišljiske duri neprestano zremo v vse možne prihodnosti človeštva, praviloma črne in brezupne. Filmi, knjige, igre in stripi so nam že neštetokrat naslikali zlobne veledružbe in totalitarne ureditve, mutante ter replikante, naravne nesreče in vesoljce, bolezni ter ekološke katastrofe. Veliko zamisli je fikcuskih, nekatere pa imajo dobre predpostavke in nam dajo misliti. Vojne, biohazardiranje, mogočni lobiji, virusi, onesnaževanje, terorizem in prenaseljenost so primeri, ki so v blagi obliki že v teku, tako da ozaveščeni aktivisti na vso moč bijejo plat zvona. Pravilno, dasiravno je oznanjanje prave resnice premnogokrat jalovo početje. Tudi zato, ker je taka resnica vselej neprUetna in se zdi marsikomu bolje žvižgajoče gledati stran. Podobno prezrtje se dogaja - in bo trajalo, dokler ne bo škoda nepopravljiva - z novim porajajočim se globalnim problemom človeštva. Takim, ki ga ni predvidelo še nobeno znanstvenofantastično delo, kamoli kak dušebrižen politik. Ne, to ni Paris Hilton, marveč digitalna mamila v obliki množičnih internetnih iger, katerih najhujša ucinkovina je zloglasni World of Warcraft. Šestnajstega januarja je omenjena droga izšla v prenovljeni, še bolj koncentrirani razlicici. V enem dnevu so dilerji prodali poltretji milijon zavojčkov fiksa in skupno naj bi v svetu Warcrafta sedaj uteho iskalo nad osem milijonov igralcev. Naključni, nepoučeni čitalec najbrž ne razume, kaj bi bilo ob tem lahko tako slabega. Konec koncev marsikatero igro prodajo v sedemmestni nakladi. To je res, ve dar je tako imenovani žanr masovnega igranja domišljijskih vlog drugačen od klasičnega enoigralskega špilovja. Navadna igra je kot knjiga: lahko je še tako napeta, toda nekje ima konec. Živi internetni svetovi pa so svojevrsten fenomen, ki zaradi nenehnega dogajanja in skupnih akcij igralca vsrkajo ter priklenejo. Igra naenkrat ni več igra, marveč drugo življenje, cesto celo prvo. Siv, turoben vsakdan, v katerem si neperspektiven, asocialen niče z dermatološkimi neprilikami, je ob vstopu v pravljične dežele nemudoma pozabljen. Na drugi strani z relativno malo truda postaneš zmajev jezdec, orjaški bojevnik ali smrtonosna amazonka. Ture na riti zamenjajo od neštetih sekir in sabelj storjene brazgotine, vrašceni nohti in gnili zobje pa bridki kremplji ter čekani postanejo. Vsak dan doživljaš junaške pustolovšcine izven domišljije navadnega smrtnika. Temu brezmejnemu onkraju je potemtakem podrejen vsak element ‘tazaresnega’ življenja, najsi bo to šola, delo ali taka banalnost, kot je prehranjevanje. Sleherna izgubljena minuta v duhamorni stvarnosti te lahko oropa veličastne izkušnje v oni drugi, edini pravi dimenziji. In tako dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom. Um otopi, telo shira, socialne vešcine dosežejo nižek. Ko sem na to temo pisal pred dvema letoma, so se prodajne številke takih naslovov merile v sto tisočih, zato civilizacijske grožnje zvrst še ni predstavljala. Medtem pa so se reči spremenile. Samo v enega od številnih vzporednih svetov redno beži promil svetovnega prebivalstva. Če iz vzorca vzamemo neciljno populacijo, torej tretji svet, starostnike in otroke, se delež meri že v odstotkih. Najmanj vsak stoti zahodni človek med petnajstim in štiridesetim letom živi še navidezno življenje. V nedavni anketi

med igralci Warcrafta je polovica odkrito priznala zanemarjanje življenjskih obveznosti na račun igranja, še najmanj četrtina pa resnične odvisnosti zlepa ne bo priznala. Januarja so kupci Gorečega pohoda v povprecju preživeli sedem ur dnevno v brezmejnosti sveta Azeroth. Dobršen del njih ni šel v šolo in nič manj zanemarljivo število si je vzelo dopust

kmalu prišlo na nivo obveznooglednega filma Idiocracy. Skratka, jebeno. Pretiravam? Gotovo. Vsaj upam. Toda negativen vpliv na prihodnost imajo te igre sto posto. Najprvo v izkušnjah in izobrazbi. Naša generacija ima v spominih na mladost ključne besede, kot so ristanc, ravbarji in žandarji, taborjenje, drevesne hiške ter ka-

Eksponentna krivulja, po kateri se žanr debeli, predvideva, da bo sedanjih dobrih deset milijonov igralcev vseh aktualnih spletsčin v nekaj letih zraslo na sto milijonov ... ali bolniško. Ne govorim na pamet, tako je bilo in drugače. Tudi na Slovenskem. Če sem se v pisanju ob splovitvi izvirnika osredotočil in razdelal vpliv take zasvojenosti na posameznika, lahko zdaj mirne duše nadaljujem razpredanje o družbenih posledicah, ki jih bo slej ko prej prinesel tak trend. Eksponentna krivulja, po kateri se žanr debeli, predvideva, da bo sedanjih dobrih deset milijonov igralcev vseh aktualnih spletščin v nekaj letih zraslo na sto milijonov, pri čemer se bo starostna meja dvignila. Tisti, ki danes išce uteho v fantazijskih deželah, jo bo tudi čez desetletje. Posledice bodo domala neopisljive. Zaradi tega bo razpadlo tisoč tavžent familij, saj se normalnejšim osebkom ne bo dalo ždeti ob nekom, ki vse dni in vse noči, bolšcec v zaslon, pobija merjasce in zmaje. Nekaj odstotkov igralcev bo v odvisnost potegnilo partnerja, zato jim bo otroke vzela socialna služba oziroma jih sploh ne bodo imeli. Povprečno izdelovanje srednje šole in fakultete se bo podaljšalo za par let, osip pa bo polovičen. S četrtim Warcraftovim dodatkom, ki ga bo uradno odobrila večina vlad, bodo eksperimentalno pričeli s poučevanjem v navideznosti - a le za kratek čas, ker bodo učenci kmalu dosegli najvišji level, pobili prfokse in njihovo imovino prodali na Ebayu. Veliko podjetij bo zavoljo skrivnostne odsotnosti večine zaposlenih enostavno zaprlo vrata, ob izidu pete razširitve za WoW pa se bodo vse svetovne borze ovile v črnino. Tehnološki razvoj bo jenjal, saj bodo vsi inženirji preveč drkali spletne igre, NASA se bo odpovedala osvajanju Marsa in s privolitvijo kongresa sredstva namenila v razvoj novih virtualnih svetov, človeštvo pa bo kaj

jenje srobota,dočim se bo raja, ki bo svoja najstniška leta preždela v nalinijskih svetovih, spominjala ‘raidov’, ‘guildov’, ‘Onyxije’, ‘Kel Thuzada’, ‘Doom Lord Kazzaka’ in slicnih, le njim poznanih slengizmov. Ne da se predvideti, koliko se bo to poznalo na splošni stupidnosti in slabši razgledanosti, vendar se bo zaprmej, in to ne neznatno. Drugi občutni minus bo gospodarske narave. Ekonomisti namreč vedo, koliko stane firmo odsotnost uslužbenca. Ko izostanejo od dela tisoči od visnikov, pa to pomeni izpad družbenega prihodka. Tu ni nobene hiperbole: epidemije in leta, ko pridejo vsi prazniki na delavnike, makroekonomskim analitikom vedno povzročajo skrbi. Zdaj bodo na svoj spisek lahko uvrstili še najmanj dodatke za WoW. Naš Luni je v dveh mesecih posvetil razvoju lika v Svetu Warcrafta petsto ur oziroma dvajset dni. Tretjino časa, torej! On bo sicer trdil, da so bili meseci trije, a najbrž je bilo tudi ur osemsto. Evo razloga, zakaj je železnina zadnje čase zapostavljana. Tako zna biti tudi v prihodnje, kajti fanta pošiljamo v komuno za zdravljenje tovrstne umobolnosti. Si predstavljate, kakšen bi bil naš izdelek, če bi se vsi podali v lov za škratjimi kocinami in grifinovim perjem? Sam menim, da se morajo založniki zavedati svoje ‘korporacijske’ odgovornosti in v tovrstne špile pod nujno vdelati varovala pred propadom generacije, konkretno časovno omejeno igranje, recimo štiri ure dnevno in največ pet dni na teden. Oziroma naj jih v to prisilijo politiki, tisti, ki tako nespametno udrihajo po nasilnih igrah in joških na zaslonu. Oboje je ništrc v primerjavi s porajajočo se grožnjo.

NAZNANILA Sto let ječe za phishing

Američana Jeffreya Goodina so nedavno spoznali za krivega masovne internetne goljufije oziroma, po domače, phishinga. Mož zrelih let je razpošiljal maliciozno e-pošto, s katero je uporabnike AOLa prepričeval, da v njegovo lažno spletno stran vpišejo svoje podatke. Pridobljene bančne informacije in številke kreditnih karticah je nato pošteno unovčil. Jeffrey je imel čast postati prvi Čezlužec, obsojen po slavnem zakonu CANSPAM iz leta 2003. Tožilstvo je predstavilo toliko trdnih dokazov, da ni bilo dvomov o krivdi, kar naj bo v dober poduk tistim, ki, verujoč v anonimnost, po spletu počnejo neumnosti. Končna sodba bo izrečena enkrat junija, po zakonu pa mu grozi nad sto let ječe.

Bitka za iphone

Kot smo ze poročali na stranki, je Applu kojci po prešnjemesečni predstavitvi iphona zapredla trda vsled tožbe s strani Linksysa oziroma njegovega lastnika Cisia. Ta si že nekaj let lasti blagovno znamko iphone in jo je decembra lani celo udejanjil liniji proizvodov za brezžično telefoniranje. Kot bi si kahko mislili, ob Applovi nesramnosti niso sedeli križem rok. Toda sodeč po razvoju dogodkov zadeve niso tako preproste. Nekateri marketinškopravni znalci so kojci opozorili, da si utegneta oba velikana polomiti zobovji, saj naj

bi bilo ime preveč splošno za registracijo. In res, kljub poprejšnjim neuspešnim poskusom pogajanj sta oba vpletenca v začetku februarja sklenila premirje. Za mizo bosta sedla še enkrat in se poskusila domeniti o souporabi imena. Bolje to, kot da sodišče razsodi, da si izraza iphone ni moč lastiti, nakar bi nas preplavila horda toimenskih krnekijev s Tajvana.

Moj daljinec je lahko lopar

Da je wiiju daljinec padel v med, ni dvoma, in sladu se želijo napokati tudi neodvisni proizvajalci dodatkov. Če se pri nabijanju Wii Sports recimo ne moreš docela vživeti v vihtenje brezosebnega belega ingota, je tvojih nadlog nepreklicno konec. Za okrog 20 evrov si lahko privoščiš komplet plastičnih dodatkov, ki jih za bolj realističen občutek sklopiš z mahalom. Nanj lahko nasadiš loparček, bejzbolski podaljšek in palico za golf, naprodaj pa so še variante z volanskim obročem. Sabljica in revolver verjetno sledita, medtem ko junaka, ki bi skiparil pripomočke za vse daljinčeve nore vloge v WarioWaru, bržda ne bo.

Sladki prenosnički O trudu ameriške organizacijee One Laptop per Child smo žee pisali. Vizionarji, nekdaj za-posleni pri inštitutu MIT, smoo si z oblikovanjem prenosnikaa za sto dolarjev zadali nalogoo približanja lepot napredkaa otrokom revnajših držav. Prvi testni primerki so izgotoviljeni eni in za projekt vlada veliko zanianimanje tudi v razvitem svetu. etu. Funkcije so ob tako nizki ceni eni seveda osnovne, vendar prikupupnega zvežščiča ne gre podcenenjevati. Z manj kot kilogramom m in pol je majhen in lahek, a obnem em odporen na manj nežno ravnananje in ostrejše klimatske pogoje. oje. Vrtljivi zaslon ima sedem palcev in pol, piodobno kot oni na prenosnih predvajalnikih devedejev. AMDjevem procesorju geode, ki tiktaka pri 366 MHz, delata družbo 128 MB rama in štirikrat toliko pomnilnika flash. Poleg trdega diska so črtali pogon za ploščke, zato pa v stanicah tičijo trije USB-vhodi. Zajetna dotikabilna tablica opravlja vlogo miši ter omogoča risanje in pisanje s prsti ali perescem. Vse je prilagojeno čim manjši porabi elekrične energije, ki je sredi savane pač ni na pretek. Poleg omrežnega napajalnika za sok skrbi NiMH-baterija, vendar manjka simpatična ročica za ročno ustvarjane toka, ki je krasila zgodnji prototip. Zaradi obremenjevanja tko notesnikovih komponent kot zapestja se namreč v praksi ne bi izkazala za najbolj ustrezno. Načine

za alternativno alternat poganjanje računala še pretresajo, a gotovo p izdelek neko obliko do končni izd imel. Natakega pripromočka priprom jverjetneje ločen loče modul s pedali, kresale pa so se ideje o sončnih celivah in celo zapregi domačih živali. domiselne železnine je Poleg domise diskontni računalnik zanidiskontn miv tudi po softverm ski plati. Za operacijski sistem rabi prilagojena distribucija Linuxsa, Fedora Core, z sa luštnim vmesnikom luš pod kodnim imenov po Sugar. Ker je Cukr Su namenjen mulčkom na brez abakovskih bre izkušenj in priučenih izk zahodnjaških vzorcev mišlenja, je vz karseda preprosz in intuitiven. Velik pomen ima sodelovanje z drugimi otroki, za kar so se računalniki sposobni brezžično povezovati v mreže. To bo sedenje v šol gotovo povzdignilo na novo raven. Samostojno ali v družbi je moč pisati besedila, ustvarjati glasbo, risati ter svojim stvatitvam, igranje s fizikalnimi in matematičnimi zakoni, vdihniti življenje. Čvekanje in skupinsko delo bogati vdelana kamerica, medtem ko za deskanje po spletu pridali na Firefoxu temelječ brskalnik. Spričo odprtokodnosti bo gotovo vzcvetelo ničkoliko drugih aktivnosti, kar avtorji tudi spobujajo. Res razveseljivo, da njihovi dobri in nezaslišano optimistični nameni tako napredujejo!

ceno 599 evrov. Na voljo naj bi bil približo milijon konzol in okrog trideset iger. Večji del teh bo običajnih štacunsklh (Resistance: Fall of Man, MotorStorm, Genji 2, Ridge Racer 7, Call of Duty 3, Marvel UItimate AllIance, Tony Hawk’s Project 8, Naposled je uradno, kar se je šušljalo že nekaj časa Gundam: Target in Sight, Full Auto 2, Sonic, Virtua Fighter 5, Virtua Tennis 3, World Snooker ChampiPS3 bo Sony v Evropi splavil 23. marca ja, letos), onshipp 2007, NBA 2K7,NHL 2K7, Blazing Angels, za Enchanted Ench En chan ante tedd Arms, Arms Ar ms,, Splinter Splilint Sp ntee Cell: Double Agent, Oblivion, Obli Ob livi vion on,, Def Def Jam: Jam: Icon, IIco con, n, Fight, Night Round 3, Street Homecourt NFS Carbon, The NBA NB A St Stre reet et 4 H Hom omec ecou ourt rt 2007, 2 Godfather: Godf Go dfat athe her: r: Don’s Don D on’s ’s Edition, Edi E ditition on,, Tiger Woods, PGA Tour 2007 20 07,, F.E.A.R., F.E. F. E.A. A.R. R.,, Un Unto told ld LLe e 2007, Untold Legends: Dark Kingdom, Formula Form Fo rmul ulaa One One Championship Cham Ch ampi pion onsh sh Edition), nekaj pa jih bo na nalinijski štacuni na voljo voljljoo za dolpoteg vo ddol olpo pote tegg v Sonyjevi So T Tekken: Dark Resurrection - ou jea, Lemmings, Go! Sudoku, Go! Puzzle, Gripshift, Blast Factor, Super Rub’a’ dub, flOw). Glede modela PS3 gre za verzijo s 60 GB diska in vmesnikom wi-fi, Sony pa pravi, da cenejša, 20- gigabajtna inačica ne bo na voljo takoj, temveč naj bi jo dali na police kasneje, ‘glede na povpraševanje’. Ne oziraje na visoko ceno naj bi zraven konzole ne bilo ne HDMI, Playstation 3 je torej pred vrati - škoda le, da je tehnologija okrog slabo ne komponentnega pripravljena. Blu-ray IiImov je v Evropi malo, 108op-televizorji so še vedno kabla, temveč stari kompozitni (s-video). redki in dragi, denarnice pa uboge. 600 EUR ipak ni majhen denar.

Playstation 3 v Evropi (in Sloveniji) 23. marca

NAZNANILA Znane so tudi že cene nekaterih dodat kov. Dodaten igralni plošček bo stal 50 evrov, filmski daljinec slabih 30 njih, prav toliko pa bodo hoteli za kableraj. Da bi digitalno vrv dobi zraven, seveda svinjske sanje o koruzi.

Intelov naslednjegeneracijski čip Zanimivo je opazovati, kako je uspeh core 2 duov poživil zaspani Intel. Okoreli velikan se je skorajda čez noč preobrazil v dejavno in učinkovito podjetje, ki kar bruha nove prototipe in tehnologije. Tako že veselo čebljajo o nasledniku jedra conroe, akoravno je jasno, da slednjega AMD ne bo mogel ogroziti še vsaj pol leta. Čip je zaenkrat znan pod kodnim imenom penryn in bo prinesel veliko zanimivega.

skupaj 6 MB v dvojedrnih in vrtoglavih 12 v štirijedrnih inačicah), hitrejše zunanje vodilo, novi ukazi za delo z večpredstavnostjo ... Novince so že uspešno preizkusili in jih bodo do pričakovanega datuma izida, se pravi konca letošnjega oziroma pricetka naslednjega dvanajstmesecja, zgolj še pilili.

Brezžični diskec za mobije 0 tem, da telefonijo tačas preveva večpredstavnostna revolucija, ni dvoma. Marsikdo svojega mobidika ne uporablja le kot napravo za čvekanje, temveč skozenj sluha empetrije in gleda videospote ter druge muvajoče sličice. In kjer so multimediji, tam je potreba po velikih hranilnih kapacitetah. Ker tulifoni še ne vsebujejo 10-gigabajtnih shramb, je Seagate ponudil prikupno rešitev z imenom DAVE (Digital Audio Video Experience). Gre za zunanji diskič velikosti kreditne kartice (no, če zanemarimo približno centimeter debeline :)), ki tehta vsega 70 gramov in z vdelanim akumulatorjem nudi kakih deset ur obratovalne dobe. Napravica je opremljena z vmesnikoma bluetooth ter wi-fi in je prvenstveno namenjena hrambi podatkov za prenosne telefone. Seagate je tonamensko razvil in ponudil odprtokodni programski vmesnik, ki ga je moč prilagoditi vsem mobilnisk ni skim im operacijskim oope pera raci cijs jski kim m sistemom. sist si stem emom om.. Telefončke Tele Te lefo fonč nčke ke z zzad addossti niskim zadosti veil ve ilik ikim im zaslonom zzas aslo lono nom m (rečimo (reč (r ečim imoo veilikim Appl Ap plov ov iiph phon one, e, slin) sslilin) n) Applov iphone,

Nak, ne gre za abstraktno umetnost, temveč mveč mv eč zzaa močno povečan posnetek jedra prihajajočega oče čega ga Intelovega procesorja. Čokolada na levi jee zajetni predpomnilnik, barvasti krnekiji na desni pa seštevajo in odštevajo. Za začetek bo sproduciran v popolnoma novem, 45-nanometrskem proizvodnem procesu. Ne gre le za pomanjšavo, marveč nameravajo spremeniti samo zasnovoo tranzistorjev. Gordon Moore, oče slavnega ga Moorovega zakona, trdi, da gre za največji napreapre ap re-dek preklopniške tehnologije v skorajda petdesetih eset es etih ih letih. Z uporabo novih materialov in drugih zvijač vijijač ač jjim im je menda uspelo doseči za dvajset odstotkov ov večjo večj ve čjoo prepustnost toka in hkrati močno zmanjšati uhajanje energije. V praksi to pomeni hitrejše, hladnejše in varcnejše procesorje. Nadalje naj bi se s penrynom vrnla že malce pozabljena hipernitnost. Tehnologija bo del vseh novih srčik, vendar še ni znana, pri katerih bo vklopljena. Druge lastnosti čipa so pričakovane in zato nekoliko manj vzburljive - 3 MB pomnilnika po jedru (torej

Glasovno iskanje skladb

Kolikokrat ste se mučili z iskanjem skladbe, od katere ste poznali Ie refren? Ali skušali pomagati kolegu, ki je kvečjemu znal zazvizgati kak odlomek? Takim zagatam je namenjen muzikalični iskalnik Midomi, ki poleg klasičnega tipkovniskega vnosa prepoznava petje, mrmranje, žvižganje in druge načine melodičnega glasovnega izražanja. Za-

devico najdete na www.midomi.com in je kljub preizkušnem načinu presenetljivo uporabna. V bazi je več kot dva milijona skladb, uporabniki pa venomer dodajajo nove. Servis namreč omogoča tudi dodajanje in izmenjevanje lastnih muzikalicnih kreacij. Dotične so zastonj, medtem ko je prave pesmi moč kupiti za slab dolar. Kakopak Ie, če ste iz Busheve dežele.

Kinezi razturajo telekomunikacije

Za-Za jetna shamba je jetn tnaa sh sham amba ba ono, fonom je o ono no,, ka karr fo fono nom m manjka do večpredsravne moči. je tako hitro moč preobraziti v polnokrvne, zmogljive večpredstavnostne predvajalnike. DAVE bo po načrtih na voljo se pred poletjem in močno upamo, da ga bodo Nokia, Sony Ericsson ter kompanija požegnali.skupaj 6 MB v dvojedrnih in vrtoglavih 12 v štirijedrnih inačicah), hitrejše zunanje vodilo, novi ukazi za delo z večpredstavnostjo ... Novince so že

Na našem koncu sveta vlada prepričanje, da je Kitajska brezupno zaostala in kmečka država, ki šele odkriva lepote digitalnih komunikacij. Resnica ne bi mogla biti bolj drugačna, kajti poševnookci se hvalijo z enim najhitrejših hrbteničnih inte netnih omrežij na svetu, povrhu pa urno gradijo najnaprednejše telefonsko omrežje sploh. Mali rumeni so se odločili enostavno preskociti 3G ozirama tretjo generacijo infrastrukture GSM in pridno razvijajo 4G. Projekt furajo že od preloma tisočletja in ga nameravajo končati pred 2010. Kot kaže, jim gre dobro, kajti oktobra lani so že izvajali praktične preizkuse, medtem ko so janarja predstavili prvi četrtogeneracijski telefon. Povrhu ves razvoj bazira na domačih podjetjih, ki so prdobila nad dvesto s 4G povezanih patentov, kar jih na področju telekomunikacij uvršča v sam svetovni vrh. Je se koga malce strah?

NAZNANILA Piratske države (zaenkrat) ne bo

Lastniki slavnega warezaskega portala piratebay. org niso tipični anonimni pirati, temveč se glasno zavzemajo za pravice do deljenja (tujih) vsebin. Po ustanovitvi piratske stranke so se nedavno domislili, da bi bilo lepo imeti lastno državo, kjer zakoni ne bi bili obremenjeni s postavkami o avtorskih pravicah in podobnimi nepotrebnostmi. Najprej so oči vrgli na naftno ploščad Sealand, ki se je že dolgo tega razglasila za mikro narod z lastnimi zakoni (Velika Britanija ne deli njihovega mnenja, saj Sealand leži v njenih teritorialnih vo-

dah, a pustimo podrobnosti). Postavili so spletišče buysealand. com, na kateri so warezase sveta pozvali k donacijam. Še zdaleč ne neuspešno, kajti stran se je v kratkem času povzpela med najbolj obiskane, v fond pa se je nakapalo vec kot 20.000 dolarjev. Anato se je oglasil samooklicani princ in prestolonaslednik Sealanda Michael Bates ter jasno povedal, da ploščadi ne namerava prodati piratom. Saj ne, da bi bil glavni razlog njihova relativna ubožnost - Michael za Sealand drugače zahteva 750 milijonov evrov: najbolj ga je zmotila očitna ilegalna naravnanost kupcev. Vendar to Piratebayevcev ni zmotilo, saj so urno preklopili na načrt B. Sedaj navedoma preučujejo možnost nakupa kakega mini otoka in razglasitve neodvisnosti ter medtem pridno zbirajo donacije. Naivnost nekaterih je res um begajoča ...

Telekom polaga optiko

Optične internetne povezave pri nas niso popolna novost, saj jih v zelo omejenem obsegu že dalj časa trži T-2. Kljub lemu so simetrične spletne pipe s prepustnostjo 100 Mbps za večino Ie mokre sanje. Da se te utegnejo uresničiti že letos, je na uradni novinarski konferenci razkril nacionalni telekomunikacijski operater Telekom. Po vnovični pripojitvi Siola so si zadali nalogo izdelati omrežje prihodnosti in v caču, ko to berete, po večjih mestih pridno polagajo optične vode. Njihov cilj je ščasoma popolnoma nadomestiti dotrajane bakrene parice in Ijudstvu po privlacnih cenah ponuditi storitev FTTH (Fiber To The Home). Telekom vrednost projekta ocenjuje na 50 do 60 milijonov evrov, s priklapljanjem prvih uporabnikov pa nameravajo začeti se letos. Po načrtih naj bi jih pridobili okoli 50.000, do leta 2010 pa debelih tristo tisoč. Uporabniki Siolovih storitev bodo na optiko lahko prestopili brezplačno, vendar še ni jasno, kakšnih hitrosti se lahko veselijo. Znano je, da za optično infrastrukturo prenosi nad 1 Gbps ne predstavljajo težav, a vsaj v začetku je realneje pričakovati simetrične dostope do 100 Mbps. To ne pomeni Ie boljše odzivnosti v spletnih nazigacinah in urnejšega cuzanja novih epizod Battlestar Galactice, temveč napredne storitve ranga HDTV in video na zahtevo. Naj še kdo reče, da Slovenija ne sledi razvoju digitalnih komunikacij!

Barvni shuffli

mecev. Posamezen program vas bo olajšal za 200 EUR, medtem ko bo ves paket koštal 500. Omeniti velja, da ME Design ne bo naprodaj posamezno in boste do njega lahko prišli le, če si boste omislili celoten mušterc. Ta bo, četudi tega najbrš ne gre posebej poudarjati, zelo ljubeč do Viste, dočim si boste morali na XPjih naložiti par nadgradenj. Za ogled

Applov razvojni cikel postaja sumljivo predvidljiv in grebatorski, vsaj kar se tiče digitalnih predvajalnikov. Najprej izdajo osnovno napravo, čez nekaj mesecev ji povečajo kapaciteto, nato jo oblečejo v par fensi barv in za konec ponudijo verzijo z boljšim, po možnosti barvnim zaslonom. S tem so resda nenehno v središču medijske pozomosti, vendar bi se mi na mestu kupcev počutili nič kaj nežno nategnjene. No, kot kaže, rulja ni pretirano dančno občutljiva, kajti ipodovski maniji ni videti konca. Tako nam ne preostane drugega, kot da z grenkim nasmehorn poročamo o megastični prenovitvi najmanjšega ipoda, drugogeneracijskega shuffla. Septembra lani predstavljena naprava je odslej na voljo v štirih dodatnih barvah. Srebni so se pridružili z ipodov mini znani odtenki - vijolični, strupeno zeleni, oranzni, svetlo modri. Druge lastnosti po pričakovanjih ostajajo nedotaknjene: malček shrani do gigabajt komadov, navedoma jim zmore predvajati dvanajst ur in košta 90 evUporabniški vmesnik programa Expression Web je precej rov. Sedaj goreče pričakujemo revolu- podoben Dreamweaverju. Novi urjevalnik spletnih strani naj bi cionami naslednik, ki bo imel majhen bil, podobno kor bolj priznani tekmeci, prijazen do prav vseh črnobel zaslonček. Barvnega je pač internetnih brskalnikov. treba hraniti za nadgradnjo! preizkusnih različic posezite po natlačenki.

Avdiofilski kompjuter Omg, barvni shuffli! Kaj bi šele bilo, če bi jim pridodali kako res novo funkcijo? Stavimo, da bodo čez 3 mesece v enake barve odreti še nanoti.

Microsoftova spletna kopja Po uspešni splavitvi Viste namerava Microsoft pred pričetkom poletja zatresti sceno se med snovalci spletnih strani in oblikovalci. Kujejo namreč paket orodij za, po njihvih besedah, profesionalno rabo pod skupnim imenom Expression. Pehar bo vseboval Expression Web, Expression Blend, Design in Media. Prvi, ME Web, katerega razvoj je že zaključen, naj bi postal prava alternativa Macromedijinemu Dreamweaverju, saj so Frontpage postavili na hladno. Novo kovalo spletnih vsebin bo prijazno do različnih brskljalnikov, podpiralo bo dinamične vsebine vseh vrst, četudi bo kajpak forsiralo tehnologijo ASP.NET 2.0, in bo celo na oko (razpored menijev, upravljanje s stili) nadvse podobno glavnemu konkurentu. Končano je tudi ze piljenje programa Media,s katerim boste urejali večpredstavnostne vsebine, jih na hitro spravili na vsemrežo ali jih prilagodili različnim predstavitvam. Omeniti velja možnosti hitrega pretvarjanja slik in videa, kar vključuje svetljenje, popravljanje kontrasta in slično preprostejšo šaro. Nadalje bo Blend rabil prepletanju večpredstavnih vsebin (bitne fotke, vektorske slike, 3D, animacije in video na enem kupu) in z njim bo moč tako piliti spetne strani kakor spreminjati podobo uporabniških vmesnikov. Zadnji, Design, je bržčas najbolj optimistično zastavljen, kajti skušal bo zdruziti tako bitno kot vektorsko pečanje s slikami. Bo torej Photoshop in Illustrator ali Corel v enem. Naphan bo z različnimi posebnimi učinki, ponašal se bo z enostavnim, a zmogljivim vmesnikom, vrh vsega pa bo združljiv z zapisi sorodnih programov. Cene bodo povprečno visoke, vendar nižje od tek-

Poseganja racunalniških podjetij na druge trge zabave smo vajeni, dočim obratno ne velja. Nadvse zanimiva je zato predstavitev računala HDC 1.0 vsem Ijubiteljem kakovostnega zvoka dobro znanega podjetja Onkyo. Izdelovalec cenjenih ojačevalnikov, zvočnikov in drugih avdiofilskih priprav se je odločil slediti trendom in je sproduciral abak, ki ga je na zunaj le stežka moč ločiti od glasbosukalnih komponent. Džuboks ni poseben le po videzu, temveč se v njem skriva Onkyova lastna zvočna kartica SE-90PCI. Kot se za proizvajalca takega renomeja spodobi, se zvokulja ponaša s 24-bitnim vzorčenjem pri 96 kHz in signalnosumnim razmerjem 110 dB, kar je nič manj kot vrhunsko. V drugih pogledih dokaj navaden mlinček (intel C2D pri 1,66 GHz, giga rama, integrirana grafa, 120-gigabajtni disk) zaokrožuje softver Carry On Music 10, zadolžen za predvajanje in dostopanje do Onkyove spletne štacune z visokoločljivostno glasbo. Toda poševnooki se pri tem niso ustavili, temveč so izdelali pripadajoč ojačevalnik APX-l in komplet zvočnikov D-DIE. Tehnološko ozavesceni glasboljubči lahko torej zamenjajo vso svojo mašinerijo. Če jih potem nekdanji kolegi ne pretepejo z elektronkami, kakopak. Mimogrede, HDC 1.0 5 pripadajočo periferijo bo zaenkrat na voljo le na Japonskem. Upamo tudi to, da bo takšno računalo prišlo tudi knam v Evropo in pa v Ameriko.

Tako oblikovanega računala se v svoji dnevni sobi ne bi branili niti najhujši estetiki, Na njih tudi Onkoyo tudi cilja.

NAZNANILA Nasilne igre dalje pod macolo Tisto, o čemer smo nekdaj poročali kot bizarnost iz Amerike, se ni preselilo le v Evropsko unijo, marveč tudi k nam. Lovro šturm, slovenski minister za pravosodje, se je januarja v Dresdnu udeležil neformalnega zasedanja oseb na svojem položaju in tam kupil idejo, da bi bilo dobro, če bi nasilne igre prepovedali po vsej EU. Šturmu in kolegom so predstavili brutalno igro Manhunt, pri čemer minister ni ostal ravnodušen in je napovedal, da je v prihodnje gotovo pričakovati ukrepe na tem področju širom Unije, pri čemer naj bi Slovenija ne izostala. Fino, težava je le v tem, da je logika docela licemerska. Naokrog se valja na stotisoče filmov, knjig in glasbenih cedejk, katerih vsebina je jasno označena kot namenjena odraslim - nasrkajo pa ga igre, kljub temu, da so prostovoljno vidno označene kot primerne za različne starostne skupine. če bode oblastniki prepovedali nasilne igre, pričakujemo, da bodo ukinili vse pornjake, vojaške filme, grozljivke, reperske cedeje (ja, Snoop Dogg in 50 Cent, vaju gledame), neokusne resničnostne šove tipa Bar, kjer ob pol desetih zvečer preklinjajo kot Ribn’čani ter kažejo nage riti, in tako dalje. Druga pot je enostavna: zakonsko požegnanje ratingov PEGI in kaznovanje vsakogar, ki take igre prodaja mladoletnikom. Je to tako težko doseči? 0 tem bomo se pisali, brez dlake na jeziku!

Mobidično igranje v porastu Če se bo prihodnost odvijala po viziji raziskovalnega inštituta IDC iz Massachusettsa, bo število mobidičnih igralcev v naslednjih treh letih narastlo na okroglih 50 milijonov glav. To kajpak pomeni večji dobiček za založnike takih spilov in njih razvijalce. Po računici bodo prodajo zvišali tehnološko zahtevnejši aparatusi, povečana uporaba telefonov tretje generacije (3G) in uporabnikom prijaznejši obračun stroškov. Če je bilo doslej normalno, da si plačal za celotno igro, se bodo v prihodnje uveljavili novi načini plačevanja, kot so pay-per-play (igraj kolikor plačaš) in nakup več iger v paketu po subvencionirani ceni. IDC je pred kratkim objavil rezultate raziskave, ki kažejo, da je 11 % sodelujočih v tretjem cetrtletju 2006 kupilo vsaj eno mobidično igro, med špilavce pa v glavnem sodijo mulci in mladi odrasli, ki še niso dosegli 24. leta. Povprečni znesek, zapravljen za igre, znaša 13 dolarjev oziroma 10 evrov, inštitutovci pa pričakujejo, da se bo cena za igro zaradi večjih stroškov razvoja dvignila na poltretji dolar. Na Mobitelovem Planetu zatrjujejo, da cen špilčičev ne bodo zviševali, za letos pa načrtujejo nekaj novosti. Ponujati bode začeli multiplayerske igre, povečali nabor uporabniskih programov in uvedli nagradne igre v javi, kjer se bo rulja potegovala za zastonjske naslove, konzole in se kaj. Tudi pri nas se število mobidičnih špilavcev veča; lani si je krono najbolj prodane javanske igre nadel Milijonar, ki mu po priljubljenosti sledijo dirkalnice in športnice ter miselne zajebancije. Simobil nam na baranje žal ni odgovoril.

Modd izbral modifikacije lanskega leta Mod Database, največja spletna baza modifikacij, je zopet podelila uredniške nagrade ter izbrala najboljše kleparske izdelke po mnenju publike. Zani-

mivo je, da sta glede na glasove navadnih smrtnikov na prvih dveh mestih moda za Battlefield 2, Point of Existence in Project Reality, ki sta tako izrinila hordo kandidatov na podlagi pogona Source. Ti so zasedli mesta od tretjega do petega. Urednikom so bili po drugi strani všečnejši proslavljeni naslovi, kot so Soulkeeper (U2004), Iron Grip in Hidden: Source (oba HL2). Če vam daljšanje življenjske dobe omiljenega špila diši, je spisek najboljših modov dobra priložnost za to. www.moddb.com

Podeljeni igrarski oskarji Koder ima filmska industrija svojo akademijo, ki tala oskarje, ima naša Akademijo interaktivnih umetnosti in znanosti (britanska BAFTA naj se vrže v koš). Ta je na svojem festivalu D.I.C.E. osmega februarja že desetič podelila ‘nagrade za interaktivne dosežke’. Letos je bilo vse v znamenju Gears of War, ki je kasiral nič manj kot osem nagrad, med drugim za igro leta, igro s konzol in akcijsko igro leta ter za najboljši moški lik. Homoerotična primerjava z Goro Brokeback se ponuja sama od sebe, heh. Preostanek so si razdelili drugi veliki naslovi, od Obliviona do strunjanskega, ups, Strunarskega heroja, Zelde in podobnih. Kot se za tako prireditev zagre, ni šlo brez škandalov. Capcom je zagnal vik in krik, ker Akademija zahteva plačilo članarine, sicer špili na nagrade niti pomisliti ne morejo. Vrli založnik se je uprl, zato Okamija na prireditvi ni bilo niti med nominiranci. Nagradoskrunstvo! Je pa ta med nominiranci za nagrade, ki jih podeljujejo razvijalci sami na konferenci GDC, ki bo prihodnji mesec.

Vivendijevi zanimivosti za mobilnike Mobilno igrarstvo je resen posel, zato tega področja ne zapostavlja noben založnik. Vivendi ima v pečici dolg spisek naslovov za mobidike, od katerih zaradi poznanosti izpostavljamo dva. Prvi bo predelava proslavljene pecejaške puzlaste serije The Incredible Machine. Ja, to so tista tominjerryjasta zaporedja raznoraznih domačinskih priprav, recimo krogle za bovling, škripca, rakete, pasti za medvede in, jasno, odčepnika, ki ob sprožitvi upihnejo svečo, počijo balon ali sploščijo miš. Kako bode igrico priredili za mičkene zaslone, ne vemo, vsekakor pa zna biti ob solidni izvedbi to hudikovo kratkočasen drkamoževec. Nič manj obetavna ni predelava Larryja, konkretno njegove pustolovščine z zaporedno številko 7, Love for Sail, v kateri je mali jebeč iskal česplje med križarjenjem. Zadevščina bo čistokrvna avantura, ne vemo pa še, ali bo stoodstotna replika leta 1996 izdane racunalniške pustolovščine. Obe igri(ci) dospeta marca.

Napovedali igro Battlestar Galactica

Jeseni naj bi naposled izšla že dolgo šušljana-o igra z licenco odlične novoveške nadaljevanke Battlestar Galactica. (Medtem ko HTV že vrsti prvo sezono, naše TV-postaje ostajajo gluhe. Imamo pa zato Košnikovo gostilno, jupajdi!) Dela jo grupa Auran Games, šlo pa bo za vesoljsko nažigačino, v kateri bomo podoziveli ključne bitke med Ijudmi in Cyloni iz prvih dveh sezon. Špil, ki bo vseboval tako enoigralstvo kot multiplayer, naj bi bil na voljo Ie kot dolpoteg za PC in xbox 360,

novo vsebino pa kanijo dodajati sproti. Če bode nastopili izvirni govorci, še ni znano, prav tako ne, če bo v vmesnih sekvencah Boomer nastopila v takile opravi. Usmilita se nas, Edward James Olmos in Grace Park!

Poznopomladanska dodatka za frpja

Ste se kdaj vprašali, zakaj izdajajo dodatke tudi za povprečno ocenjene in prodajane špile, zlasti frpje in strategije? Iz preprostega razloga: večino ‘dodatnega’ materiala so pripravili že ob razvoju originala, nakar so ga odrezali in ga prihranili za dodatno molžo cekinov. Po takem ključu ‘nastaja’ Immortal Throne, nova kampanja za malce dolgočasno in neizvirno diablovščino Titan’s Quest. Pustolovščina bo namenjena najjačim likom (v ta namen bo par visokorazvitih junakov že predpripravljenih) in nas bo popeljala v Had, deželo mrtvih iz grške mitologije. Ali bomo srečali istoimenskega boga umrlih, avtorji ne povedo, omenjajo pa boje z ramo ob rami z Ahilom inAgamemnonom, čohanje vseh treh podbradkov pesjana Cerbera ter kramljanje z brodarjem na reki Styx. Izkustvena meja našega borca se bo dvignila na 75, pridobil pa bo novo veščino. Plus novi predmeti, orožja, monstrumi. Klasičen recept, torej. Pestrejša bo nedvomno nova razširitev za Oblivion, Shivering Isles naslovljena. Za razliko od prvega diska z dodatki (Knights of the Nine), ki je vseboval samo par lokacij znotraj poznanega ozemlja, bomo dobili nov, v naslovu omenjeni kontinent. Ker so po mnenju razvijalcev igralci po sto in več preigranih urah siti zelenih gozdov in sivih gradov, bodo otoki drugačnega videza od Cyrodilla. Predvsem bo poudarek na usekanosti prebivalcev, kar ni čudno, saj se en, temačnejši del dežele imenuje Dementia, drugi, barvitejši in poln gigantskih gob, pa Mania. Na Drhteče otočje nam bodo zadegali 32 velikih kvestov, čaka pa

Kitarskih junakov še ne bo konec! Nak, nak. Najprej Guitar Hero 2, naj igra leta 2006 po našem izboru, spomladi prihaja na xbox 360. V primerjavi z verzijo za playstation 2 bo GH2 za 360ico vseboval nekaj novih komadov, na primer Billion Dollar Babies - Alice Cooper, Dead - Mr Chemical Romance, Hush - Deep Purple, možnost dolpotega sveže uspejo idopusti. Rawkkk onnn!!!!

PISMA BRALCEV

modernih časih, ko je prijaznost domena ekscentrikov, je prva žrtev postala bit. Zamorjenost je le naravna posledica tega in ljudi stare modrosti ne izučijo. Neznana brihtna buča je nekoč dejala: iskren nasmeh je luč obraza, hladilnik vročih glav in kamin src. Če pa dandanes rečeš neznancu “Iep dan želim”, v najboljšem primeru odgovori s trplim “enako”, v najslabšem pa 5 “fuck off. In sta oba ob lep dan. Zakaj tako? Evolucija? Se nam obeta vladavina zamorjenih ? Taka in podobna vprašanja pošljite na uma. turban.joker.si. Nič bat,jih bomo vzeli pretežno resno. Kak vic in naga baba izboljšata možnost za objavo.

Svizec 8 ugotavlja: vsakič, ko sreča potrka na tvoja vrata, imaš na glavi slušalke. Rešitev? Vrata pusti odprta, na predpražnik izvezi napis “dorbodošli”, Eva Adamu ponudila kačje jabolko. Trinajstica sledi dvanajstici, ki je v večini starih civilizacij veljala za število popolnosti. In nekaj, kar sledi popolnosti, lete ne more preseči, zato jo celo numerologi gledajo postrani. Dalje, Judež je bil trinajsti človek na zadnji večerji. Obe vraži pa sta se v zahodnem svetu združili in utrdili po ključnem dogodku 13. oktobra 1307. Takrat je bil na podlagi ukaza zadolženega, krutega in vobče butastega francoskega kra1ja

Filipa IV, izdan in ujet Jacques DeMolay, vodja izredno vplivnih vitezov templjarjev, ki so do tedaj veljali zo3lrdnjavo krščanstva. Četudi ima ta vraža izven zahodnega sveta malo teže, je zanimivo, da je po majevskem koledarju za petek. 13. oktobra leta 4772. napovedan konec sveta. In vprašanje je, kaj si o tej fobiji mislijo slavni in uspešni Ljudje, rojeni na petek trinajstega, kot so Fidel Castro, Olsenovi dvojčici, edini in neponovljivi, Steve Buscemi…

Je kaj resničnega na chupacabrl?

Zakaj imajo vsi moški goli kipi antične umetnosti tako majhne penise?

Najbrž misliš oprijemljivega, kajti ‘resničnega’ pri tem vprašanju ni dobra izbirati besede. Odgovor je ne. Toda brez dima ni ognja, pravijo. Čupakabra je razmeroma novo mitološko bitje, verzija vampirja, ki je ugledal luč na Portoriku v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat 50 kmetje začeli opažati določene čudne poškodbe mrtve živine, a še dolgo je to ostal lokalen pojav. Sodobni izraz pripisujejo lokalnemu rumenemu tisku, ki se je o njem razpisal začetkom devetdesetih. Takrat so otoški farmerji znova opazili nekaj nerazložljivih pohabljenj določene vrste živine, natančneje koz, ki jim je v žilah manjkala kri. Ker niso imeli razlage, so ustvarili in obtožili skrivnostno bitje, katerega velikost in videz se močno spreminjata glede na tistega, ki ga je vdel. Po preseku pričevanj še najbolj spominja na gargojle, demonske kipe na ostenjih gotskih katedral, od takrat čupakabro ‘opažajo’ širom obeh Amerik, največ v Mehiki in Portoriku. 0 njej pojejo, pišejo knjige, snemajo risanke in filme. Znanstveniki imajo to za šolski primer množične histerije kot posledico kombinacije nekaj nerazložljivih dogodkov in preveč medijske pozornosti. Tako kot recimo pri ambruskih Romih.

Res se zdijo sumljivo majhni, a to še ne pomeni, da so res bili. Vrzi uč na moda, ki so opazno večjih razsežnosti glede na orodje, ki smo jih danes vajeni iz lastnih gat ter porničev. Zato se poraja vprašanje, ali so bili penisi majhni – ali pa imeli tipčki takrat večje ‘cojones’. Po drugi strani lahko iz ohranjenih mumij in drugih grobnih ostankov sklepamo, da so proporci ostali enaki, se pravi, da je šlo preprosto to za lepotni ideal. Rajhi tiči in velika jajca. Takrat in tam očitno ni bil toliko pomemben medij, ampak količina džusa, ki ga je tista revščina distribuirala. Logično. Katero je največje znano praštevilo in kako jih izračunajo?

Zakaj je petek trinajstega nesrečen dan? Zaradi sovpadanja ‘nesrečnih’ postavk. Obe sta se uveljavili nekako v srednjem veku, a korenine drezajo z ene strani v poganstvo, z druge pa v zgodnje krščanstvo. Petek je bil v prvi vrsti nesrečen zato, ker so takrat križali Kristusa, prav tako naj bi na petek

Tole je primerek ultra veganske deklice v elementu. Ravnokar se odloča, ali bo za kosilo smrekov vršiček ali praprot. Dober tek.

Ves ‘Čar’ praštevil je v tem, da je njih osnovna ideja razumljiva retardiranemu osnovnošolcu, enostavne formule za izračun pa ni. Obstajajo le zapletene, omejeno uporabne formule, ki lahko vnaprej izločijo večino nepraštevil, vseh pa ne. Za izračun se vedno uporabljajo dosti gole sile. Pač vzameš neko število in ugotavljaš, če je deljivo se s kakim drugim številom razen enice in samega sebe. Pri recimo stotnicah to lahko počne slehernik iz glave. Pri številkah z milijoni mest za enico pa nastane problem. Z računalniki je ta seveda laže rešljiv in največje praštevilke se zdaj gibljejo v rangu desetmilijonskihmestnih števil, ki jih specializirani mlinčki računajo leta in leta. Zakaj to znanstveniki delajo? Eh, višje sfere. Pa denar davkoplačevalcev mora nekam iti.

HOROSKOP

HOROSKOP Horoskop velja za 20. april, 2007 Oven

Lev

Strelec

ONA: Pazite, preden boste komur koli popolnoma zaupali, če si ne želite, da bi prav kmalu slišali marsikaj na svoj račun, tudi nekaj, kar vam ne bo všeč. Pazite na zdravje, posebno na želodec in grlo.

ONA: Ugotavljate, česa ne potrebujete, zato boste mirnejši s seboj in ukvarjali se boste z dejavnostjo, ki ste jo skoraj pozabili. Naenkrat boste začeli tuhtati, potrebujete več časa za odločitev.

ONA: Določene izkušnje bi vas morale že izučiti, a ponavljate stare napake. Varujte svoj mir, posebno z drago osebo, ki je še bolj občutljiva kot vi. V ljubezni ste morda preostri.

ON: Niste preveč prepričani o tem, kar vam ponujajo, vendar pa se boste prilagodili željam večine. Navsezadnje veste, da se boste potem lahko tudi umaknili, če vam bo tako ustrezalo.

ON: Imate občutek, da je nekdo ob vas le zato, ker vas za nekaj potrebuje. Čim prej se poskusite znebiti takih negativnih misli, ki bi jih lahko obžalovali. Partnerki namenite več nežnosti.

ON: Poskusite razložiti, da ima tudi vaša potrpežljivost svoje meje, sicer se lahko zgodi, da boste odrezavi v napačnem trenutku. Doma ali z drago osebo bo nekaj napetosti, čeprav ne po vaši krivdi.

Bik

Devica

Kozorog

ONA: Prepočasi se odpirate za nove izkušnje. Lahko si pomagate z redno rekreacijo, gibanjem, športom. Vse vam lahko pomaga, da se potem lažje umirite in opazujete stvari drugače kot do zdaj.

ONA: Neradi se ukvarjate z določenimi vprašanji, četudi se jim ne morete izogniti. Vsaj nekaj ur namenite izključno sebi, tokrat naj ne bi imeli slabe vesti. Za kaj takega pravzaprav ni nikakršnih razlogov.

ONA: Nekdo vam je nenehno za petami, čeprav mu morate priznati, da ste sami krivi. Zavedali se boste vseh ovir, a vseeno greste z glavo skozi zid, zato se pripravite na nekaj težav.

ON: Ustrezalo vam bo vse, kar je povezano z mlajšimi ali ob krajšem izletu. To je dovoj, da se zberete in se organizirate bolje kot do zdaj. Dobra volja bo nalezljiva tudi za vaše bližnje.

ON: Pričakujete miren konec tedna, a zgodilo se bi drugače. Do večera boste precej zaposleni, vrstijo se povabila ali predlogi. Stežka boste posvetili dovolj časa ali pozornosti prav vsem.

ON: Slišite nekaj, kar vas bo nekoliko vznemirilo, posebno zato, ker je povezano z nekom iz preteklosti. Pazljivo izbirajte družbo, tudi ob športnih in rekreativnih dejavnostih in na poti.

Dvojčka

Tehtnica

Vodnar

ONA: Pazite, da ne bi razočarali osebe, ki upravičeno pričakuje več, zato raje počakajte, preden boste kar koli obljubili. Prav tako pozor, če se tudi danes odpravljate v nakupe.

ONA: Nekdo bo izredno ljubosumen, zaradi česa se bo med vama spet vnel prepir. Tokrat nimate dovolj posluha, enostavno se vam ne ljubi, da ste vedno tista stran, ki mora popustiti.

ONA: Poskrbite za svoje zdravje in psihofizično počutje. Nihče ne bo ob vas, če sami ne boste storili več za svoj napredek. Dopoldne boste preživeli v tuhtanju, ali bi se odpravili nekam.

ON: Računajte le nase, omislite si take dejavnosti, pri katerih ne boste odvisni od drugih. Popoldne bo nekaj več novosti z osebo, ki vam pomeni največ. Pripravite se na poslovne novost

ON: Energije vam naenkrat primanjkuje, določene reči vas vedno bolj utrujajo, zato počakajte, preden boste prevzeli nase še nekaj dodatnih obveznosti. Motijo vas opravljanja, celo v družinskem krogu.

ON: Poskusite na vsak način dokončati nekaj, kar vas je mučilo in zadeva delovne zadeve ali učenje. To pomeni, da bo nekaj manj prostega časa, a taka žrtev se bo kmalu obrestovala.

Rak

Škorpijon

Ribi

ONA: Pod ugodnim Luninim vplivom ste lahko mirni. O mnogih stvareh se boste pogovarjali veliko bolj sproščeno kot do zdaj. Tudi v ljubezni lahko rešite nesporazume, a s pravimi, nežnimi besedami.

ONA: Udeležili se boste zanimivega pogovora in presenetili sogovornike. Počasi mineva teden in mesec, od katerega ste pričakovali veliko več, zato boste že nestrpno čakali, da se začne kaj novega.

ONA: Tokrat boste manj pristranski, nekaj se razpleta veliko bolje, kot ste sploh pričakovali. Očitno je, da se vam novi pristop starim zadevam obrestuje, prav tako kot tudi prilagodljivost.

ON: Več kot boste razmišljali, slabše bo, zato se podajte v akcijo, potujte, ne ustavljajte se na enem mestu. Ob veselem srečanju boste lahko prišli na svoj račun, osvajali boste brez težav!

ON: Že jutro bo zanimivo, posebno če se boste že zgodaj odpravili od doma. Vse skupaj se začenja z dobro novico od prijatelja ali sorodnika. Skupaj boste prestala zanimivo preizkušnjo.

ON: O svojih čustvih boste spregovorili brez značilnega obotavljanja. Prav zadovoljni boste z odzivi in še spraševali se boste, kaj vas je pravzaprav do zdaj ustavljalo. Iz tujine prihajajo pozitivne novice.

ZGODOVINA

Pot osebnega računalništva je neločljivo povezana z razvojem Microsoftovih grafičnih operacijskih sistemov. Svizec 4 oriše pot od tekstovnih menijev in osembarvnih ikonic do Vistinih plavajočih prosojnosti.

vajseti november 1985 je dan, ki se ga spomni malokdo. Gotovo obstajajo izjeme, ki so takrat dobile zobno protezo ali prvo računalo in se jim je datum zategadelj zapekel v sive vijuge. A globalno gledano tista sreda ni dosegla zgodovinskih analov. Kdo bi torej rekel, da se je tedaj rodila prva inačica operacijskega sistema Okna, brez katerega si danes ne pred-

Temu skropucalu so rekli Windovs 1.0. Tekstovni meniji, grde ikone, peščica barv, ništric uporabnih programov... Nič čudnega, da so se mu uporabniki ognili v šorokem loku.

stavljamo abakovja? No, če bi sodil po zmazku z imenom Windows 1.0, aplikaciji in Microsoftu ne bi prisodili svetle prihodnosti. Kljub letom razvoja in nenehnemu zamujanju rokov (očitno se nekatere stvari ne spremenijo nikoli :)) je bila ta grafična razširitev za MS-DOS grda, počasna ter hrošcata. Toda Billy si ni mogel privošciti novih zamud. Naziv prvega graficnega vmesnika za peceje mu je bil ukradel Vision, IBMje sme lo

napovedoval splovitev svojega Topviewa, ostale platforme, na primer amiga in lisa, pa so itak že gonile svoje uspešne ikoničaste sisteme. Reč, ki so jo prvotno poimenovali Interface Manager, je zato enostavno morala iziti. Najbrž nihče ne bo presenečen, če zapišem, da so Okna 1.0 pogorela. Ljudstvo ni bilo pripravljeno odšteti stoterice dolarjev za dvodisketni, iz DOSa zaganjajoči se vmesnik, s katerim nisi mogel početi ničesar pametnega. Par vdelanih programčkov,

ZGODOVINA sicer daleč od globalnega uspeha, ki ga njihovi produkti uživajo danes, vendar je bil navzgor šibajoči gibalni moment jasno razviden. Mimogrede. ob izidu Winsev 2.0 se je Apple znova jel pridušati in Billa privil s tožbo zaradi kršenja patentov. Toda ta jim je pod nos mimo pomolil licenčno pogodbo. ki je dajala pravico do rabe ogromne večine od 170 spornih patentov. Za ostale je Microsoft uspel pokazati, da jih je Apple itak skopiral od Xeroxa. in pravdanja je bilo konec. Jabolčniki so se lahko le tepli po glavi zaradi lastne neumnosti, kar najbri počno se danes. Kdo ve, v katero smer bi zavila računalniška scena, če bi Apple tedaj uspel spodrezati nerazrastene Microsoftove korenine ... od tedaj je šel za Billa in fante posel le še navzgor. Ob prelomu desetletja so izdali že Drugi Winsi so bili precej solidnejši sistem. Resda so bili dokaj tretjo inačico Oken in čeprav je bila ta v ospočasni in okorni, vendar so bili neprimerno lepši od predhodnika. onovi še vedno zgolj podaljšek DOSa, je bila neprimemo lepša in naprednejša od predhodnikov. Vsebovala je močno izboljšan datotečni brskalnik (pravi moski smo sicer dela avtomatično ugasnile. Na ta način so se Ijudje Ampak trmasti Bill ni hotel priznati poraza. V ognju je že imel novo železo - Windows 2.0. Na začeli privajati delu v grafičnem okolju, s čimer so se naprej uporabljali Norton Commander), docela plano ga je spustil koncem 1987 in dejansko je prišle tudi prodajne številke. Še istega leta je Micro- prenovljen vmesnik z neverjetnimi šestnajstimi baršlo za precej naprednejši izdelek. Dvojka je filetke soft najavil, da so prodali milijonti izvod Oken. To je vami, sposobnost naslavljanja več kot 640 KB pomnilnika, zametke večopravilnosti... Takisto ni bilo več in progije predstavljala kot ikone, omogočala je skrbi glede podpore neodvisnih prekrivanje odprtih oken, bolje je podpirala ltrdnino razvijalcev. ... Micrsoft ni naredil enake napake kot prej in je hitro Z verzijo 3.0 so Okna postala zagotovil mamljiv nabor softvera. Druga Okna so se de facto standard za osebne okitila s podporo Excela in Worda for Windows, k računalnike in programje zanje sodelovanju so privabili Corel in Micrografx, večina je raslo kot gobe po nukleamaplikacij pa je delovala v tako imenovanem načinu em dežju. Kakopak je sledil tudi run.time. To pomeni, da si jih zagnal iz DOSa, nakar finančni uspeh: čeravno je 3.0 so samodejno priklicale Windows, ki so jih po koncu koštala polovico več od izvime dvojice, jo je živelj kupoval kot nor. V obtok jo je spravili več kot deset milijonov, od tega tri milijone v prvih dveh mesecih prodaje podinačice 3.1! Podjetni Microsoft je profit dodatno večal s tekočetrakovno produkcijo odvrtkov. V kratkem času so jih izdali cel kup, med drugim nevejetno domiselno poimenovane Windows 3.0 with Multimedia Extensions 1.0, ki so napovedovali pohod večpredstavnosti, Prva pecejaška Pisarna je bila na voljo izkljućno skozi Windows in Windows for Workgroups, ob Veliko vlogo pri privajanju na grafični vmesnik 2.0. Word ter Exel sta prodaji sistema pripomogla precej bolj kot katerih je marsikdo prvič izkusil so imele aplikacije, ki so Okna zaganjale po potrebi. prekrivanje oken, ikonice in ostala očesna šminka. mreže ter internet. kot sta bila koledar in kalkulator, je tamkaj ždelo bolj kot ne za okras, dočim pravega softvera neodvisnih razvija1cev ni bilo od nikoder. Povrhu se je Microsoft kmalu znasel na sodišču, kajti Applu ni bilo pogodu očilno kopiranje lisinega vmesnika. Situacijo je rešil Gates z eno svojih trejdmarkovskih poslovnih genialnosli - Jobsa je prepričal, da mu je licenciral prvine grafičnega vmesnika tako za Windows 1.0 kot Za vse prihodnje Microsoftove izdelke. Vendar je to prodaji Oken pomagalo bore malo. Aplikacije se niso in niso pojavile, uporabniki so raje še naprej uporabljali dobri stari DOS in škatle s sistemom so žalostno ždele na policah. Mrtvilo, ki je vladalo na oknaški sceni, morda najbolje oriše podatek, da je prva zares uporabna aplikacija, Aldusov Pagemaker, prispela šele leta 1987.

Lišpanje DOSa

1985

Windows 1.0

1987

Windows 2.0

1990

Windows 3.0

1995

Windows 95

1996

Windows NT

ZGODOVINA

S tretjo generacijo Oken je Microsoft zadel terno. Postala so velika prodajna uspešnica in splošno sprejet standard za pecejaško grafično okolje.

DOS se poslavlja Po veleuspehu tretje generacije Oken se je MS lotil razvoja povsem nove inačice s kodnim imenom Chicago. Njen glavni namen je bila izkoristitev 32-bitnih procesorsk razširitev, ki so jih vpeljali procesorji 386 in ki so S 486icami postale malodane samoumevne. Na drugem mestu je bila močna izboljšava večopravilnosti, ki je bila v 3.11, roko na pektoral, smešna. Teh ciljev pa nikakor niso nameravali doseči na račun združljivosti z ogromnim naborom 16-bitnega programja, kajti spomini na težave prvih

Winsi 3 so marsikomu odprli obzorja večopravilnost, internet in večpredstavnost.

1998

Windows 98

izvodov in s tem podrli vse rekorde, kar se tiče pro daje ničel in enic! Uporabniki se niso mogli upreti prenovljenemu, zelo preglednemu namizju z luštnimi ikonami in podporo milijonov barv. Takisto ne smemo spregledati vdelane podpore protokolu TCP/IP in klicnemu dostopu do intemeta. Da, Okna 95 so jasno naznanila, da je nastopila doba spleta. Kaj potem, če se je med zaganjanjem računala za kratek čas pokazal DOS! Tri leta pozneje prispele Windows 98 je marsikdo označil za manjSo izboljsavo petindevetdesetice. A Chicago je sele MS je izid Windows 95 pospremil v velikomarketinško kampanijo, takrat postal tisto, kar bi moral bitiob izidu. Operacijski sistem v kateri so osrednjo vlogo igrali Rolling Stones s Start Me Up. je bil neprimerno stabilnejši in se je bolje razumel s strojno Oken 50 bili preveč živi. V srcu Čikaga je zato ostal opremo, zraven pa so ga naphali s funkcijami, ki DOS. Žal to ni bil edini sprejeti kompromis. Stroški bi morale biti prisotne že v 95ici. Med poglavitne in trajanje razvoja so zahtevali svoje in iz končne je spadal način zapisa filetkov FAT32, ki je umaknil inačice je izpadlo mnogo sprva napovedanih dobrot. tedaj že smesno omejitev velikosti diskovnih particij Med drugim smo pogrešali zaresno podporo stand- na 2 GB. No, največji vpliv je vseeno imela močna ardoma plug & play ter USB, odrezali so datotečni sistemska integracija vsemrežnega brskalnika Intesistem FAT32 in tako naprej. Dosovske korenine so met Explorer 4.0. Zadevo so zatlačili tako globoko Chicago omejevale tudi v nekaterih drugih pogledih: v jedro, da je ni bilo mogoče odstraniti. Med drugim obnašal se je precej čudno, če je bilo v mašini več kot je IEjev vmesnik rabil brskanju po datotekah in sis512 MB pomnilnika, in stabilnost ni bila ravno vrhunska. Spomnite se slavnih modrih zaslonov smrti. Ko je sistem 24. avgusta naposled prišel v trgovine pod imenom Windows 95, se je izkazalo, da pomanjkljivosti ne motijo nikogar. Po svoj izvod so drle nepredstavljive množice ljudi, med njimi napsihirani zanesenjaki, ki so računalo kupili šele potem, ko so imeli v rokah modro šatuljo. Evforija je dosegla tako raven, da so o njej govorili v televizijskih poročilih. V Slaba podpora plug & playu je ena mnogih slabosti Windows 95. prišli so štirih dneh so v obtok spravili nad milijon Uporabniki so tehnologijo kmalu preimenovali v plug & pray.

2000

Windows 2000

2000

Windows ME

2001

Windows XP

2006

Windows Vista

ZGODOVINA

Še dobro, da Windows niso obdržala prvotnega imena Interface Manager. Težko si je predstavljati, da bi se iz njega razvila tako razpoznavna znamka. temskih nastavitvah. Poteza, ki je kasneje Microsoft stala desetine milijonov dolarjev v sodnih stroških, je napovedala konec prevlade Netscapovega Navigatorja in dominacijo Explorerja nad spletom. Slednja traja še danes. Zadnji DOSov izdihljajj je prišel V obliki Windows Millennium Edition ali krajse ME. Koncem leta 2000 izdani sistem Me uporabnikom ni kaj prida prikupil, saj je bilo očitno, da so ga izdali prehitro in brez vizije. Znalci so tedaj pridno nucali Okna 2000, pred vrati so bili XPji,ljudje so bili vajeni uveljavljenih in dokaj spoliranih Winsev 98 SE. Millennium je zategedelj bolj kot ne pušnil.Ponudil je enostavno premalo novosti - Moviemaker, hroščati DirectX in malenkost lažje rokovanje z intemetom pač niso upravičili nakupa. Namečkoma se je zadevsčina vsled pretirane nališpanosti in tedaj že pošteno trohnečih dosovskih korenin izkazala vse prej kot zsnesljivo. Ni čudno, da so jo spletni zajebanti oklicali za Windows Mistake Edition. Je pa ME prvič predstavil pošteno uporabno orodje System Restore, ki je v rabi še danes in omogoča vrnitev sistema v stabilno delujoče stanje. Če ga ne poznate, ga le preizkusite, reši vas lahko marsikatere lasepulne situacije.

delal na OS/2 3.0. No, zveza je potem vseeno razpadla, a je Microsoftu o stalo veliko dodobra razvite kode. Iz nje so se odločili izpeljati novogeneracijska Okna - Windows NT. V resnici je v prve NTje 3.1 pot našlo bore malo že spisanih vrstic. Sistem je razvil in na noge postavil Dave Cutler s svojo maloštevilčno skupino inženijev, ki jih je Micro5Oh prevzel DECu. Čeravno so enteji uporabljali identičen desktop kot navadni Winsi 3.1, so je pod pokrovom skrivala drugačna beštija. Bil je to v osnovi 32-biten sistem brez sorodstva z DOSom, z robusmo podporo strojni opremi, mrežam ter intemetu, mnogo boljšo varnostjo in tističas izjemno naprednim datotečnim sistemom NTFS. Okno NT so bila v vseh pogledih svetlobna leta pred potrošniškimi Winsi. A hkrati so jih pestila za-

delovanje zahtevali močne in drage stroje. Vse to je veljalo tudi za Winse NT 4.0, ki so rešili malo predhodnikovih težav. Uporabljali so enako jedro, le da so ga okitili z uporabniškim vmesnikom Oken 95. Tokrat ga MicrosOftovci vsaj niso skušali prodati končnim uporabnikom in so ga Oglaševali kot sistem za delovne postaje ter strežnike. A že se jim je porodila ideja o sistemu vseh sistemov, ki bi združil linijo potrošniških

Izid Oken XP je spremljal slogan ‘DOS is dead’. In res, domači uporabniki so z njim prvič izkusili sistem, ki ga niso ovirale arhaične korenine. kompliciranost in manko strojne ter programske opreme. Zelezninarji so se pridušali, da je razvoj gonilnikov za NTje preveč zapleten, zato mnogo reči nikoli ni prav delovalo. Enako je bilo s softverom, posebej igrami in večpredstavnostjo. Kot pika na i je bila tu strojna zahtevnost, saj so NTji za normalno Windows Millennium so predstavljali zadnje zdihljaje DOSa.

Okna, kot se zagre Kot veste iz nedavnih analov o PCju (Joker 159 ali strankin id 3320), je Microsoft v zgodnjih osemdesetih pošteno sodeloval z IBMom. Velikana sta med drugim gonila skupni projekt za razvoj operacijskega sistema OS/2. To je bila nekaj časa celo primarna MicrosOftova naloga in Windows 1.0 so bili pravzaprav stranski produkt. Toda sčasoma je Gates začel vse več pozornosti posvečati Oknom, kar je šlo njegovim partnerjem nemalo v nos. Odnosi so se začeli zaostrovati in iz groženj o razhodu se je izcimil dogovor: IBM bo razvil naslednika neuspešnega OS/2 1.3. verzijo OS/2 2.0. medtem ko bo Microsoft tačas že

izdelkov z NTji. Projekt so poimenovali Coairo in ga smelo napovedali kot naslednika Windows 95. No, kot se to pri Micro5Oftu rado zgodi, so odgriznili prevelik kos pogače. Cairo se je izkazal za preveč kompliciranega, zato so funkcije začele izpadati po tekočem traku, nakar so vse skupaj kratkomalo ukinili. NTji so dobili sše eno samosvojo inačico, 5.0 oziroma Okna 2000, ki 50 izšla septembra 2000. Dvatisočica je bila orenk sistem in do Cairove vizije jim je manjkalo malo. NT 4.0 so nadgradili v vseh pogledih. Od mrežne podpore prek strojne kompatibilnosti do uporabnosti za navadne smrtnike. Čeprav sprva niso bili najbolj primemi za domače uporabnike, so z množitvijo gonilnikov, integracijo posebne verzije DirectXa in vsebnostjo Windows Media Playerja ter ostalih večpredstavnostnih dobrot naposled privabili dosti gorečih pristašev. Mnogi jih spričo zanesljivosti niso hoteli zamenjati še dolgo zatem, ko je izšel naslednik.

Liniji se združita Caira ne bomo ugledali nikoli, toda vizija je sad obrodila 25. oktobra 2001, ko so prispeli Windows XP. Beštija s kodnim imenom Whistler je koncno združila oba roda, Okno 3.1 / 95 / 98 / ME ter Winse NT 3.1 / 4.0 / 2000. V srčiki XPjev bije jedro NTjev, kar pomeni, da gre za pravi 32-bitni sistem z zanesljivim gonilniškim modTehnofili so od začetka spremljali razvoj družine Windows NT. A kaj, koelom, odlično podporo za povezovanje je njih poganjanje od inačice 2000 zahtevalo toliko kopromisov!

ZGODOVINA ter privzeto neprimerno boljšo varnostjo od Millenniumov s kompanijo. Zanimivo je, da XPjev nikoli niso pestile porodne težave, s katerimi se je ukvarjala drugače nadvse sorodna verzija 2000. Ob izidu je Microsoft pošteno udaril po mizi in zabičal, da so XP novi centralni operacijski sistem za domače uporabnike. In gonilniške ter programske težave so naenkrat čudežno izginile. Proizvajalci železnine in leni programerji so spoznali, da nimajo izbire. In izkazalo se je, da razvoj za NTje le ni tako težaven, kot so vseskozi jokcali. XPjis o v vseh pogledih soliden, uporaben izdelek. Robustnosti in vamosti NTjev so sno-

norijo s takojšnjim sporočanjem ... Neresnična bi bila trditev, da so bili XPji ob splovitvi neprebojni in stabilnostno neoporečni, saj se je v milijonih vrstic kode uspela skriti lepa familija hroščev. Se je pa zato njih odpravitev zavoljo servisa Automatic Updates izkazala za hitro in nebolečo. Tako ne preseneča, da XPji veljajo za Microsoftov sistem z daleč najdaljšo življenjsko dobo. Od izida prvih verzij je minilo več kot šest let, tačas pa se je namnožilo prek deset namenskih izpeljank, od strežniskih in večpredstavnostnih do mobilniških. Celo sedaj, ko je na obzorju Vista, veliko ljudi ne čuti potrebe po zamenjavi.

Razgled Začetek dvatisočsedmega bo z računalniškega vidika v znamenju prihoda Viste, povsem nove generacije Oken. Pot do nje je bila dolga in trnova, celo v taki meri,da je marsikdo dvomil o izidu in projektu napovedoval podobno usodo, kot je doletela Cairo. Kako bi ne, ko pa so se šušljanja o sistemu s kodnim imenom Longhorn pričela že maja 2001, torej preden so izšli XPji! Takrat se je za imenom skrivala le manjša osvežitev XPjev oziroma stopnička do Microsoft pravi, da je era Win XP s prihodom Viste končala. Stavimo pravih next-gen Oken, Svizčevo 7 mošnjo, da mnogi še dolgo me bodo pesedali. znanih kot Blackcomb. Toda njihove lastnosti so poslopoma začele polzeti valci dodali čisto uporabniške vidike: združljivostni v Dolgoroga, dokler ta ni prerasel v ćisto zaresen, način z možnostjo poganjanja starih oknaskih in velik projekt. Micrsoft je za novinca napovedoval dosovskih aplikacij (ki povzroča manj težav, kot so med in mleko: povsem novo stopnjo varnosti, staga nekoč ti sistemi), prenovljen večpredstavnostni bilnosti ter uporabniške prijaznosti, mnogo lažje predvajalnik Windows Media P1ayer, svežo verzijo delo za razvijalce in tako naprej. V zakulisju so se Intenet Explorerja, Messenger, ki je z ICQjem rodil stvari žal odvijale drugače. Podobno kot pri Cairu so

spoznali, da jim ne bo uspelo izpolnitivseh obljub, zato so jih začeli prirezovati. Najprej je šel datotetni sistem WinFS, nato varnostni sistem Pal1adium, pa kup malenkosti, rečmo izboljšani Minolovec. In celo tako oskubljen Longhom je zamujal en rok za drugim. 2003, sprva napovedani datum izida, je prišel in odšel, sistem pa je bil se daleč od končanega. Usoda projekta je visela na nitki, dokler niso vodilni avgusta 2004 dela zamrznili. Razvijalcem so ukazali začeti znova, s spremenjenimi cilji in na osnovi uspešne edicije Windows Server 2003. Longhorn se je preimenoval v Visto in programiranje se je pričelo znova ... Čeravno se je sprva zdela šokantna in kontraproduktivna, je sedaj jasno, da je bila odločitev pravilna. Kolesje se ni stalno vrtelo kot namazano, kar je pri projektu takih razsežnosti razumljivo, a koncem 2005 se je že pričel beta preizkus dotlej nevidenih razsežnosti. V njem je sodelovalo na milijone posameznikov in podjetij, ki jih je Microsoft redno zalagal z novimi razvojnimi verzijami, tako imenovanimi CTPji - Community Technology Previewi. Februaeja lani 5so sistem razglasili za funkcijsko kompleten in pričelo se je delo na poliranju in optimizaciji. Kdor je takrat optimistično namestil Visto, bržda ni bil navdušen, kajti vse skupaj je bilo daleč od uporabnega. Spet so začele krožiti govorice, da velja pričakovati zamude in da bo datum izida spolzel v drugo polovico 2007. Toda MSjevci so pridno mleli, maja izdali precej popolnejšo beto 2 (dolpotegnilo si jo je več kot pet milijonov ljudi!),seplembra in oktobra pa skorajda finalni inačici. Novembra lani je uradno izšla kompletna poslovna izdaja Visle. Verzije za končne uporabnike so žal izostale, menda predvsem zaradi skromnega nabora goni1nikov, a sedaj je tudi ta težava po večini odpravljena. Vista je torej prišla, se je splačalo čakali? Ugotovite na nekaj deset straneh naprej

Billa se je tekom dolge in plodne kariere oprijela vrsta nazivov, od tehnološkega mesije do svetovne prevlade željnega zlobneža, s katerim se lahko meri kvečjemu Dr. Evil. To le kaže, kolikšne mase ljudi se je dotaknil s svojim delom. Kamorkoli obrneš, človek je poslovni genij brez primere in brez njega bi bil dandanašji drugačen ne le računalniški foh, temveč ves svet. Zadnja leta se počasi umika tako iz javnega kot poslovnega življenja in zanimivo bo opazovati, kakšne bodo posledice.

MALI OGLASI

MALI OGLASI RAČUNALNIK IPSEKOM SIMPL

RAČUNALNIK IPSEKOM SIMPL

Ohišje: OH 450C ČRNO Matična Plošča: MB Asrock K7S41GX, SIS 746FX Chipset VGA Onboard Procesor: AMD XP2800 RAM 512 MB Trdi Disk Hitachi 80Gb DVD enota DVD/RW CD enota CD/RW Aopen 52/32/52 Disketnik FDD Črn Miška Tipkovnica Zvočniki

Cena:375,52 EUR

RAČUNALNIK IPSEKOM GROOVE

Ohišje HipoMedia Črno Matična Plošča Asrock K7VT4S Procesor AMD XP3200 RAM 512 MB Trdi Disk Hitachi 160 Gb 2 MB Grafična Kartica ATI Radeon 9250 TVout DVD enota DVD/RW Card Reader 7 in 1 Revoltec Disketnik FDD Črn Miška Tipkovnica Zvočniki

Cena:479,85 EUR

RAČUNALNIK IPSEKOM SIMPLstrong II

Ohišje HipoMedia Črno Matična Plošča MB Asrock K7S41GX, SIS 746FX Chipset VGA Onboard Procesor AMD XP3200 RAM 512 MB Trdi Disk Hitachi 160Gb 2MB DVD enot DVD/RW CD enota CD/RW Aopen 52/32/52 Disketnik FDD Črn Miška Tipkovnica Zvočniki

Cena:417,25 EUR

Sharp LCD TV televizor LC-32P50E

LCD TV, 32” (81cm) 16:9 format (960 x 540) HD kompatibini, Nizka refleksija Black TFT, Digital Amp, NICAM/A2Stereo-Decoder, Svetilnost: 450 cd/m2, Kontrast 800:1, HDMI-IN, Kot gledanja hor./ver.: 170°, Fiksno stojalo

Cena:1.101,61 EUR

IGROVJE

Paraworld postanejo močnejše. Na ta način se Paraworld izogne navalom, ker je omejitev stroga (52 enot), in doseže, da so vse enote uporabne tudi proti koncu, ker je količina naprednejših omejena. Sistem tehnično dobro deluje, a kaj, ko je vpet v dinozavrsko zastarel boj. Skreganci se pač izmenično mlatijo, trenutkov, ko zaver pograbi in raztrga nasprotnika, pa je odločno premalo,. Taktičnih možnosti nikakor ne mrgoli, poleg tega gre preveč časa za vnaprej jasno nabiranje surovin in grajenje stavb. Ja, zdaj, ko nas novodobni naslovi razvajajo s takojšnjo tekočo akcijo, je Paraworld ancientni relikt. Frakcije se razlikujejo bolj kozmetično in nimajo samosvoje karizme kot recimo tiste v Rise of Legends (izjema je stran, s katero se ne da igrati, porkaduš!). Naloge v sred-

red leti smo bili mnogi mahnjeni na dinozavre. Bil je to čas, ko je Štefan Špilberg izgotovil Jurski park in je okoli strašila revija Dinozavri - to je bila tista reč s tri-de posterji in t-rex skeletorjem, ki se je svetil v temi. Ne upam si ugibati, zakaj natanko se je svetil. Kakorkoli, velike pošasti so fajn. Zdaj pa jim dodajte ogromne stroje, ki delajo čiha-puha, da se živelj ob njih duši v smogu, in dobili boste posrečeno navezo naravne in tehnične skrivnostnosti. Pred leti je na to vižo igrala Dinotopia in otročad je bila zadeta. Pri Heroji imajo dve do tri sposobnosti, ki so nemškem SEK so stvar odkrili šele zdaj (itak, če so vzhodnjaki - Spieleentwick- zabavne kot poslušanje kmetijskih nasvetov lungskombinat, duuh) in iz nje napravili po radiu. realnočasovko. Ampak ni krize, če sem‘severnjaki’, Vikingi, ki znajo med kaj vržeš dovolj domišljije, vedno dobiš drugim skovati kak tank. Nadaljnja privlačne reči. Ako gledamo zgolj podobo, so se dobro odrezali. frakcija so beduini, ki so usmerjeni v Ne le, da je grafični motorček mišičast in pokra- krotenje in upravljanje velikih zavrov, jina razgibana, dizajn korpulentnih plazilcev in črne tretja pa samuraji oziroma mešanica oljnate mašinerije je navdušujoč. Velike zveri so njih in Kitajcev, ker imajo radi rakete. pristnega videza, gorostasno se guncajo naokoli po Enote enih in drugih vključujejo nazelenih planjavah in ob priložnosti koga malo pojedo. vadne pešake, po nekaj vrst dinozaŽelezni šari pa se že na prvi ogled vidi, da so pri vrov ter kako tehnično iznajdbo. S nje izdelavi posekali vse gozdove in trikrat povzročili četrto stranjo, norimi znanstveniki, stalitev ledenikov. Za lepo podlago primislimo nore žal ni moč igrati (pa ravno oni imajo iznajditelje in pridih zgodbic Julesa Verna. Nakar se pogubne stroje, šmrc). Skratka, vse je naokoli primajejo Vikingi. Kva? (Ne kva, kaj!) Nek- nametano bolj na počez, za nameček do je imel idejo - oziroma ni je imel, zato je zmetal pa tu ni domišljijske globine, kot je prisskupaj vse mogoče domišljijske motive, kar napos- otna v znanih knjigah in risankah s poPešadija se zna postaviti v formacijo, a je treba biti pazljiv, led zapusti nehvaležen vtis. Ena od strani so namreč dobno tematiko. Vtis plitkosti poudari ker se ob dinozavrih vse skupaj mimogrede sprevrže v kaos. štorija, ki je tako pronje dolgi kampanji so na začetku čisto zehanje in zorna, da je joj. Liki so šele od sredine dalje se najdejo bolj posrečene ter stereotipnejši od pravljic vzdušnejše. Tudi večigralstvo, čeprav je zadovoljivo, za otroke, govor in di- ne premore nobene novosti. Škoda, ker je prvi vtis, alogi pa bi sodili v tiste tudi zaradi monumentalne muzike, lep in z dinozarisanke s hecno sloven- vri bi se dalo napraviti prav nor špil. Namesto tega sko sinhronizacijo, ki jih imamo spet šlager, ker je nekdo menil, da se bomo občasno vrtijo na komer- ob t-rexu podelali v hlače in jeli Paraworld častiti kot cialnih programih. novo božanstvo. In strateška plat? Resnici na ljubo veliko besed ni potrebnih: če ste igrali Warcraft, veste, v katerem grmu tiči velociraptor, in lahko reč končate Svizec 1 v t-rexovem želodcu premišljuje, kaj z zavezanimi očmi. za vraga je šlo tako narobe. Edina inovacija je sistem napredovanja enot. Te so sistem napredovanja enot lepa porazvrščene v pet skupin, doba in monumentalna muzika zapri čemer imajo močnejše starel, plitev boj x pol kampanije je grupe vedno manj mest. zeh x plehka zgodba Z uspehi v boju lahko enote ročno zadegamo Tudi Paraworld najeda z menjavo dneva in noči. Ne sicer tako agreSEK / Deep Silver v višjo skupino, s čimer sivno kot Spellforce 2, a pojav je še zmeraj predvsem v napoto.

IGROVJE

Cars I

gralne prigode rudečega dirkalnika zakurblajo tam, kjer je izrisanka parkirala, tako da prevzgojeni Lightning v zavetju gostoljubnega Radarskega zavetja pripravlja naskok na novo prvenstvo. V srži gre za fino, izpiljeno in pisano dirkačino, ki je posrečeno križana s svobodnimi podilščinami tipa GTA. Gazljivih ljudi seveda ni, se pa zato po mestecu

Nasmihajoča se dama ni obstala, da bi se v nedogled naslajala nad srboriteževim žganjem gum, ampak ker mulo s postavljaštvom ovira promet.

ŠVOHOTEN DVOJČEK

Avtomobili imajo dva spremljevalna špila, kar ume povzročiti nemalo zmede. Toda kjer so Cars izvirna dirkačina, ki ne bo dogajala le mučeladi, gre pri različici s podnaslovom Radiator Springs Adventure istega založnika za slab ducat predšolskih mini iger z ubožno podobo, mankom zvezdniških glasilk in nikakršnim rokom trajanja. Izključno mišje aktivnosti med drugim obsegajo pomnjenje zaporedja in iskanje skladnih likov, kirurško vodenje šraufov skozi avtomobilsko drobovje, skakanje čez ovire, reševanje iz zaparkiranosti ter kaočidno šlepanje. Gnilo povprečje kvari še prgišče nesramnih zoprnosti, kamor denimo sodi lovljenje gum. Ko namudrimo vse, na koncu »dirkamo« proti desetim rivalom tako, da lovimo pravi trenutek za pritisk pospeševalnega knofa. Ker so odklepabilnosti borne, bo ta posiljena bera igric pozabljena še toliko ekspresneje. Če bi zastonj ždele na animirankini spletni strani, bi se obnje vsaj nihče ne obrekoval.

vozikajo človekoliki avtomobilski znanci, ki nas prijazno pozdravljajo ali nadirajo, ako rinemo v karambole. Zglancani trirazsežnosti sledi Pleh ne utrpi poškodb, četudi se med seboj za naklonjenost zvočna odličnost, saj so govorci pripeljani iz risanke, vključno z rdečega plejboja dajejo štiri razdražene babe. Owenom Wilsonom. Gobčnega Strelo preganjamo od naloge do naloge, ki poganja- zlasti vzvratna vožnja, ki kljub zabavnosti v Dajzovi jo na različnih koncih vukojebine, čeprav bi rajžanje družbi zaradi obračanja kamere ni preveč uporabna, moglo biti veliko prijetnejše, če bi imeli spodobno av- ko se recimo kam zakantaš. Snemalo je drugače tokarto. Od dveh napol uporabnih tovrstnih skropu- prosto vrtljivo s tremi prednastavljenimi možnostmi: cal je ono, ki ga odpiramo, namreč grdo in ne kaže, zaritnim, oddaljenim in izzavetrobranskim. kje smo, medtem ko tisto na zaslonu molči o cestah Cars so tako dobra igra in nekaj več raznolikosti in in objektih. Srečoma je na voljo vsaj instantni zem- zdravega izziva ter odprava motečih podrobnosti bi ji gladko prislužilo tistih nekaj pik, ki jo ločijo od kluba ljevidni dostop do že odkljukanih izzivov. Velika večina opravil je dirkalne čudi in uspešnost odličnih. V nasprotju s tipičnimi licenčnicami do svoje nagrajuje s pokalčki, brez kupa katerih ni nastopa na petih resnejših tekmovanjih, kronanih s tako želeno skodelo batov. Dirke za carovanje zahtevajo nekaj tehničnih veščin in gas do daske, plus hitre prste ob miniigernih postankih v boksih. Tiščanje plina je nasploh dodelano in uživantsko, saj avteji dobro pičijo, imajo nezanemarljivo bezljave riti in nekaj - z izjemo drsenja skozi ovinke - pretežno okrasnih, a vseeno luštnih nadmoči. Postavljanje na dve kolesi, nitro pospeški in skakanje delujejo presentljivo neponarejeno, četudi slednje kar kriči od neizkoriščenosti, saj obupa že ob zanikrnih, Odklenljiva karoserijska oblačilca, s katerimi samodrčevo podobo a zoprnih plotih, s katerimi je vas nastlana. Steze predrugačimo, so fina popestritev. Štriha kajpada Ramonova radiona. so vsled navezovanja na izrisanko in puščavske okolice največkrat prašni kolovozi, kar sčasoma začne ciljne publike, otrok, ni brezbrižna in podcenjevalna utrujati. Nekaj razdrapanih gorskih serpentin in za- ter bo prav zato požela tudi simpatije odraslih. nimivih nočnih šibanj je dobrodošlo osvežilnih, a Glede risankinega drugega gaminoznega odvrtka, ki niti slučajno ni kul, pa čitajte okvirček. občutka enoličnosti ne uspejo povsem pregnati. Uganjanje karafek med vožnjo je nagrajeno s točkami, ki skupaj z naokrog ležečimi strelicami prinašajo dostop do novih likov, fensi lakastih preoblek in filmčkov. Za popestritev parkrat tresemo auspuhe drugim samodrčem, recimo fičkastemu Luigiju med divjanjem za razmetanimi gumami, Šerifu, ko lovi cestne norce, ter seveda obveznemu Svizec 5 svojemu polu nariše velike oči in mu nadlegovalcu krav Dajzu. V nasprotju s precej lahkiskuša dopovedati, da je zakrinkan ferrari mi dirkami so ti izzivi težji, premorejo tudi po dvajset stopenj in pridejo v poštev, ko nam za odklep novega domiselno, dobro izpeljano volanpoglavja manjka kakšna kupica. iziranje risanke vredna podoba in Do prestižnega odličja prišibamo v kakih sedmih urah, zdušje zvezdniški čvekači dejanotročadi pa je na voljo skrajšana in lažja različica. sko dobra licenčnica nalogam manPoleg tega moremo posamezne proge in podigre jka raznolikosti x par nelagodnosti nadrkavati s tovarišem na razdeljenem zaslonu. Ker pri nadzoru in navigaciji x buljenje v špil biva tudi na konzolah, je nadzor s ploščkom skopesek dojadi x rajda nuja, čeravno dovolj intuitiven postane šele, ko si funkcije sami razporedomo po knofih. Vprašljiva je Rainbow Studios / THQ

IGROVJE

Warhammer:

ejte, pojma nimam, kdo je ta Marko, zato naj mu nekdo pove, da je na mojem trdem disku pozabil svoj kaos ... Okej, dovolj heca. V tem špilu ga je namreč bore malo, saj bi bolj smrtno resno visoko fantazijo težko našli. Tak je pač svet klasičnega Warhammerja, Games Workshopove namizne igre s figurinicami, ki je nastala leta 1983 in ki obilno črpa tako iz Gospodarja Prstanov kot iz Dungeons & Dragons. V njej sta si nenehno v okrvavljenih laseh običajna ter alternativna, kaotična

Mark of Chaos no bojevalne pehote prek lokostrelcev / sekirašev / puškarjev do konjenice, je združeno v grupe, ki jim zapovedujemo skozi prijetni vmesnik. Klikneš, kamor želiš, da gredo, oziroma držiš miškin gumb in ga obračaš, da vidiš z zelenimi ikonicami simbolizirano formacijo, nakar knof spustiš. Malce še požokaš po omejenem naboru formacij ter stavov desno spodaj in to je to. Če se lotiš junaka, lahko uporabljaš napitke in razne predmete, mu spreminjaš opremo na posameznih delih telesa ter vlagaš skozi boje

Brutalneži z orjaškim ramenskim oklepom so na dnevnem redu. realnost, iz katere uhajajo vseh sort pošastki - kar je seveda odličen izgovor, da se lahko srednjeveški ljudje s klasičnimi zavezniki-po-dobroti, vilini, udarijo z orki, podganovci, smrtnjaki, demoni in kar je še ostudnopeklenskih nakaz. High fantasy, kot se šika, je Warhammer, in čeprav sta bolj znana tako uradna znanstvenofantastična izpeljanka 40.000 z vesoljskimi marinci kot po njem v mnogočem povzeti svetovi, kakršen je Blizzardov Warcraft, to ne zmanjšuje njegove privlačnosti. V množici človekov, pogrkavajočih zobatcev, ostrouhcev Če pogled približamo, lahko najbolj občudujemo svetlobne in coprnikov, katerih so igre od nekdaj deležne cele vozove, se sicer čuti vsaj raznotere bojevalne animacije. malo prežvečen ter oguljen v svojem nepremičnem vztrajanju pri stereotipih. A ko podrobneje pogledaš, svežina kljub vsemu nabrane točke v tri sposobnostne veje (bojno polje, je, saj se udeleženci ne preklajo le z jeklom, streli- poveljevanje, neposredni dvoboji). Vse je samoucami & uroki. Vse to se namreč na edinstven način mevno in obilno 70-stranska, hvalevredno barvna meša s parnimi napravami in smodniškimi krepeli, bukvica, ki jo dobiš v DVD-šatulji, v bistvu ni potrebkar je ravno pravšnja osvežitev, saj v fantazijskih na. Toda MoC ni enako Dark Omen, kajti kjer je bilo špilih ne vidiš dostikrat pruskih oficirjev, ki koman- Temno znamenje - tudi na svojo škodo - zapletena dirajo z arkebuzami oboroženim vodom. Itak pa špila reč, ki je rabila kot navdih zapletenim strategijam s tematiko starega Warhammerja ni bilo že osem let, sorte Shogun: Total War, je Markov kaos lahkotnejši. Je akcijska realnočasovka, kjer je resda treba paziti od Dark Omena iz 1998. Zanimivo je, da Mark of Chaos po vsem tem času na formacije in to, koga imaš spredaj in koga zadaj, povzema enak pristop k taktičnemu poveljevanju. vendar v blazno globino taktična plat ne gre. Drugače V tej realnočasovki namreč večinoma ne nastopajo povedano, čeprav je videti kot sorodnik Medievala 2, posamezne enote, marveč, kot je zadnje čase ratalo se igra kot naprednejši Battle for Middle-earth. moderno, zapovedujemo skupinam. Posamezniki Po enistrani je Mark of Chaos proslavljeni EAjevi so le heroji, ki kajpak ne smejo manjkati, topniške strategiji, s katero ga velja najbolj primerjati, inferinaprave in večje beštije v slogu kiklopskih hrustov, oren, saj se posveča le bojevanju, kar pomeni nič orlov ter zašpehanih peklenščkov. Ostalo, od direkt- gradnje oporišča, proizvajanja vojske in kar je še

z bazo povezanega početja. Za junake in odrede skrbimo na karti sveta, kjer se s klikanjem selimo od ene vnaprej pripravljene lokacije do druge. V prijateljskih mestih lahko z zlatom, ki ga nabiramo z uspehi, odevamo heroje ter kupimo, obnovimo ali nadgradimo odrede. Moč jim je zvišati moč napada in obrambo, jim dodati nekaj bonusov, kot sta posebej močan vojščak in lojtra za povzpetje na obzidje, ter dodeliti prapor, ki jim da različne sposobnosti. Pot na karti se včasih razcepi in mestoma upravljamo

Za naskoke na trdnjave je treba imeti lojtre, sod smodnika in dve vojski, toda križišča peljejo le do par neobveznih misij. Dogajanje pa je ulito v beton in se ne more kosati z dinamičnim poteznim modusom war of the ring iz BfMe(2), saj sovražnik ne bo nikdar skušal osvojiti kake naše postojanke. Nadkarta je le načičkan način, kako prispeti do sledeče naloge in sprožiti štorijalno sekvenco. Te so večinoma tekstovne in včasih v obliki video sekvenc; te so narejene s srčkom in so dokaj zanič, kar je v grobem nasprotju z izredno uvodno sekvenco. učinke ter A prav pri zgodbi Mark of Chaos pokaže zobe. Čeprav je literarno na nivoju pogrošnih D&D-romanov, je fabula privlačna, nič kaj slabša od one v Warcraftu 3, predvsem pa izvirna ter dosti pred obema Battle for Middle-earthoma, ki se zanašata na Tolkienovo vsakomurznanost. Ena veja obravnava človeško + vilinsko kampanjo, druga pa zlobnjaško, ki se tika podganastih Skavenov ter sil Kaosa (vsaka ima po štiri zaključena poglavja). Dokončno pa špil čeljusti razširi in iz grla tresoč krik privabi, ko se znajdeš na vojskovališču. Kot rečeno, produkcije enot ni, tako da si obsojen na junake in armado, ki jih v omejene prostorčke zvlečeš pred bitko. Takisto ni snemanja položaja med misijo, kar bo nekaterim šlo v nos, vendar prispeva k bolj napetemu vzdušju kot ponavadi. Ker naloge niso dolge in so mnoge časovno omejene, da se ne bi obirali, je to samo dobro. Ločena faza razporejanja obstaja zaradi lepšega, a poglavitna prednost sistema, ki ga uporablja Mark of Chaos, pred onim iz Batt-

IGROVJE

Formacije so bistvenega pomena za uspeh in ne razpadejo kar tako.

V mestih pedenamo vojsko in opremljamo heroje.

lov for Middle-earth, je, da se skupine bi bil vsekakor lahko bolje narejen, saj obnašajo nekako tako kot v Total Warih. imaš ob zumiranju neredko občutek, Ne deformirajo se v pregibne gruče, da sprti mahajo eden mimo drugega in kar v BfMe privede do spektakularne, da puščice letijo v tri krasne. Brez giga a kaotične (heh) mase tepežkajočih se rama niti pomišljajte ne na igranje, saj posameznikov, marveč rade ohranijo so včitovalni časi mogočni, tako kot ne postrojene linije. Jako zanimivo je, kako brez popravka vsaj na inačico 1.2, saj krčevito se tega držijo človeške in viso hrošči na dnevnem menuju. No ja, linske enote, medtem ko Chaos ter Black Hole vsaj redno izdajajo zaplate, Skaveni kolebajo med vojaško discimedtem ko je treba Creative Assemplino ter filozofijo krvoločne množice. In bly zanje prositi na kolenih. Problemi kako se pristopa odražata na taktiki, kjer torej so, a ne zatrejo potenciala. Tale hudobneži pritiskajo na eno samo točko Warhammer je posrečena fantazijska dolgih linij pozitivcev in jo skušajo tam taktiščina z mnogimi odlikami, ki bo zazlomiti, dočim soldatski ljudeki stoično dovoljila tako (ne preveč analne) fane Sile Kaosa so, kot se spodobi, manj formacijsko pravilne kot stojijo in se le počasi preoblikujejo v Games Workshopove namiznice kot dobričine. A tudi one se do neke mere podrejajo vojaški disciplini. maso za spopad eden-na-enega. ljubitelje fantazijskih akcijskih strategij, Bojevniki na obeh straneh so samoiniciče jim le ne bo šla preveč v nos odsotpravem času klikati po ikonah in tako prebijati nas- nost gradnje baze ter razne WHjevske posebnosti. ativni, ubogljivi in niso tako trapasti, da bi preganjali umikajočega sovraga, vsaj če jim tako ne protnikovo obrambo oziroma postavljati svojo. Lahko Zdaj pa mi urno najdite Marka, da se mu zahvalim naročimo. Da nabirajo izkušnje, ni treba niti reči, še bi delovalo bolje, a ti spopadi, ki so opcijski in namen- za kaos! en pomemben element pa je morala, katere izguba jeni prisvojitvi ekstra robe, prispevajo razgibanost, ki lahko pomeni, da se bo skupina zlomila in jo podurh- je v tem žanru tolikokrat manjka. Isto velja za kamala. Večja občutljivost na napade s strani in od zadaj, panji, od katerih vsaka prispeva po kakih deset ur in prednost terena, preoblikovanje v bolj stisnjene ali vsebuje raznotere misije, od množičnih klavstev na razpršene formacije, napadanje in branjenje utrdb in njivah, kjer se pomerijo stotine posameznikov, prek pripenjanje herojev grupam za nekatere bonuse so obleganj in branjenj trdnjav do vohljanja z junakom le še nekateri elementi, ki MoC naredijo za taktično ali dvema. Nikakor za odmet ni multiplayer po lokalni zanimiv. Spet naj poudarim, da tu ne govorimo o mreži ali netu, ki podpira do osmerico sodelujočih Rome ali Medieval 2, saj je količina spremenljivk v štirih variantah deathmatcha (normal, reinforcedosti manjša, sistem morale pa enostavnejši. Takisto ments, siege, triggered) z možnostjo zavezništev. tale računalniška verzija ni na nivoju namiznega iz- Kart ne mrgoli, a bistvo je tako ali tako v samih virnika, saj mu manjkajo določeni elementi, kot so enotah. V nepuščavnosti bodo na svoj račun prišli poškodbe zavoljo prijateljskega ognja. A v primerjavi tr00 navdušenci nad Warhammerjevimi modelčki, z BfMe in večino drugih realnočasovk je Znamenje saj je moč iz danih sredstev sestaviti lastno armado kaosa poštena taktiščina, ki črpa dobrote iz vsepov- in ločeno obarvati dele vojščakov. Pravo tako tod pridejo bolj do izraza uravnoteženost, ki ima v neposod. Ter simestoma omisli še kako svojo, na primer pravljeni verziji nekaj težav, in razlike med stranema, dvoboje herojev eden na enega, kjer je treba ob ki niso le kozmetične. Umetna pamet namreč ni zares sposobna, bolj nasprotno, kar je ena osrednjih pomanjkljivosti igre. Napredni manevri so ji tujka, ob obsipavanju s projektili stoji kot lipov bog in vsled tega je enoigralstvo dokaj lahko. Ne da nivo hard ne postreže z izzivom, vendar gre ta bolj na rovaš metodičnosti in “Fear me mortals, for I am Sneti, the Favoured pazljivosti kot taktične genialnosti. Son of Chaos. It is by my Keyboard of Might Drugi razlog za ne res visoko that your weakling brains shall fall.” oceno pa je strojna neoptimiziranneposredna, a kar globoka dolga in ost. Enote so ločeno animirane solidno razgibana nekaj samosvojih in po tleh raste muljenja vredna prijemov všečna staromodna fantravica, a lepote je ob sprani tazijskost in zvestoba svetu Wathamokolici ter oglatosti manj kot v mer dober multiplayer povprečna bogatem BfMe2. Da ne omenjam umetna pamet x strojna nezloščenost čudovitega Medievala 2, ki v enaki x ločljivosti (1600) teče precej bolje Ločeni spopadi med heroji se odvijejo v takemle pogledu, kjer ter posreduje hudejši občutek veBlack Hole / Bandai Namaco likanskih bitk. Stik med bojujočimi je treba za krepot sovraga pametno klikati po ikonah.

KONZOLEC

Call of Duty 3 K

o je Activision naznanil, da bodo tretji Poziv dolžnosti naredili samo za konzole, dočim bo PC, kjer se je ta serija vojaških streljank rodila, ostal brez dotične menažke, je nastal vihar razsežnosti bitke pri Kursku. A pomagalo ni nič, saj štaba neusmiljenih kravatarjev ni zamajala nobena peticijska granata. Zategadelj si je marsikateri pecejaš, ki mu ni bilo do tega, da za igranje next-gen trojke pljune sto ka tolarjev za xbox 360 (čeprav mu podobne količine cekina ne bi bilo težko dati za novo grafikuljo), želel, da bi drkalniški prišlek smrdel kot gate soldata, ki se je ravnokar vrnil z ruske fronte. Delček upanja v to smer je nudila zamenjava razvijalca: namesto izvirne skupine Infinity Ward je za delo poprijela grupa Treyarch. Zdelo se je tedaj, kot bi Joker dali pisat D-Foxu ter ostali štajerski zalegi - in res Call of Duty 3 v marsikaterem pogledu ni produkt, ki bi na vrhu Reichstaga dvigoval sovjetsko zastavo. V mnogočem je zadeva tipična, saj ostajaš zavezniški soldat, ki iz prve perspektive in brez širše zgodbovne podlage rešeta Švabonarje v Evropi. Prisotni so vsi elementi, značilni za serijo: trije položaji teleščka stanje / čepenje / ležanje, laufi od zaklona do zaklona med točo krogel, tiščanje ušes ob udarih topništva, špeganje

CALL OF DUTY 3 NA STARIH KONZOLAH Razumljiva je, da igra na PS” in stari šatulji iks ni tako navdušujoča kot na 360ici. Grafika je groba. zrnata z odsotnostjo številnih lepot, kar vpliva tako na vzdušje kot na tok spopadov. Manj je namreč obračunov na daljavo, saj na še tako velikem teveju ne moreš videti, kaj je okolica in kaj je sovragova čelada. Prav tako spočetka manjka težavnostni nivo veteran (sumim, da ga ni), multiplayer pa je omejen na 16 sodelujočih. A kljub temu CoD3 za PS2 ter XB1 ni resnično drugačen špil od opisane verzije za 360ko in obstaja impresivna, igralna zadeva, ki do kraja potisne zmogljivosti starih konzol & nudi vsaj primerljivo izkušnjo kot next-gen verzija. To pa ni vredno malo. In inačica za Wii? Vsebina je enaka, grafika je nekje na ravni playstationa 2 in xboxa 1, torej precej groba, multiplayerja kratko in malo ni. Ne za enim wiijem, ne spletnega. Je pa zato res, da je merjenje z remotom, ko se enkrat navadiš, zabavno & natrančno ter da igra z vrtenjem zapestja simulira nagibanje iz zaklona, ki ga v drugih verzijah pogrešamo. Če to nadomesti manko večigralstva in nenaprednost grafike, presodite sami.

iz zaklona z natanč nim pokanjem očeladanih glav, naskoki v družbi sotrpinov, ruki s kopitom na gobce bližnjih Krautov, sabotaže kanonov, lazenje po rovih, napredovanje po ruševin polnih mestnih ulicah, čiščenje bajt, hi-hi ostrostrelstvo, bežanje pred tanki ter nato maščevanje njim z montažo eksploziva und vihtenjem panceršreka, lučaji raztreščnih in dimnih granat, grabljenje za fiksne mitraljeze ... Fina lastnost multiplayerja na 360ici je, da se lahko nalinijski akciji z ene konzole pridružijo kar štirje.

Tankovanje, ki je stalnica drugosvetovnovojnšč in, je tu izvedeno res dobro (dasi čisto arkadno).

pravi, da si ujet v hodnike, ki so omejeni ali s stenami ali z rastlinjem ter s kot vedno nelogičnimi ovirami v slogu treh centimetrov visokega plotovja, ki ga ne moreš preskočiti. Jasno, spet se zatikaš ob okolico ter redno prisotne soborce, bognedaj, da bi jim lahko ukazoval, uboga lesena vrata so neprestreljiva in neodprljiva, pa tudi kak hrošč se najde. Nabor okolic ni baš velik in je precej že viden - mesteca, zaselki, kmetije, gozd, zelene ravnice, tovarne, prizemlja. Kaka nadzorna točka, kjer se napredek edinole shrani, je postavljena butasto. In naposled bi se lahko ustvarjalcem prikazala mati božja ter bi vdelali vsaj eno, magari skrivno misijo z Wehrmachtom. Prodaja v deželi wurstov bi se gotovo povečala za 18,4 %. Ampak.Toda. Vendar. Kolikor je Call od Duty 3 že moč očitati manko napredka in prelomnih, naslednjegeneracijskih bonbončkov, puščavniška kampanja vseeno izpade zelo solidna. Levji delež zaslug za to gre subtilnim, a prisotnim spremembam obstoječega sistema, ki se zdijo podobne kot pri vrhunskih pretepačinah. Sprva jih ne opaziš in meniš, da gre za enak špil, nakar postajajo vedno bolj očividne in špil naredijo zadosti svež, da ga ni moč označiti za nateg. Čeprav premikanje, streljanje ter skrb za poškodbe ostajajo enaki in je bistvo še vedno v

Večina tega je izvedena na klasičen način, z nemalo skriptanih sekvenc in točk, od koder se Nemci rojevajo v brezkončnem številu. Enako običajen je sistem življenjske energije, se pravi poškodb, ki se po nekaj sekundah miru avtomatično pozdravijo, če jih ne utrpiš preveč naenkrat. Tovrsten sistem hkrati pomeni vnovično odsotnost paketov prve pomoči, tako kot ni dodatnega streliva, saj zgolj pobiraš frišna orožja. Okej, naprej. Dosti situacij je ponovljenih iz dvojke in drugih špilov te baže, saj ostropokamo posadke pri minometih, konjeniško vozimo tank, branimo hrib pred naskakujočimi kanaljami. Spet ni navdušujoče umetne pameti; manjka zmožnost nagibanja iz zaklona, kar je za igro, kjer toliko časa preživiš v kritju, od koder proti sovragu pošiljaš natančne strele, resna težava; in ni poškodbenega modela. To pomeni, da Nemec potem, ko pokasira kroglo, bodisi crkne, bodisi pade ali trzne, nakar teče naprej in nažiga, kot bi se mu nič ne zgodilo. Čeprav je spektakel velik, gre za isti pogonski motor, ki je z nami od leta 2003. V trojki Ustreznica težavnostnega nivoja veteran iz CoD2 je zdaj hard. je znova vse vpeto v koridorje, se Normal je ravno pravšnji za rulj, za dojenčke pa je tu easy.

KONZOLEC hitrem izmenjavanju besnega jurišanja na sovražne položaje ter čepenja v zaklonu, je občutek med bojevanjem drugačen. Švabi pa so po tradiciji dokaj tumpasti in manko inteligence nadomeščajo zlasti s številom, a glede na dvojko obvladajo frišne manevre in so smrtonosnejši. Čeprav na dosti mestih znova prerešetaš na ducate, nak!, stotine Boschev, in je igra znova akcijada brez otipljivega poudarka na realizmu, je več kot prej intimnih obračunov s par neodpustljivimi sovražniki. Ti znajo natančno streljati, metati granate, se premeščati ter sodelovati in čeprav naposled so predvidljivi ter programska koda njihovo obnašanje kdaj tako zaštrika, da ti pridejo na dva metra, nakar jamejo oponašati Marlene Dietrich (‘kamnita poza, srep pogled v daljavo’), jih sčasoma začneš spoštovati. Zlasti na ridikulozni težavnosti veteran, ki je dvakrat bolj nepopustljiva kot v CoD2. Takisto k impresivnosti prispevajo mini igre, šofiranje džipa, upravljanje z novimi pritrjenimi bljuvali, kot je minomet, in bolj konkretno cepljenje poti kot prej. Mini igre so interaktivne sekvence, kjer pritiskaš gumbe v skladu z navodili na zaslonu, in kakor se čujejo bedne, doprinesejo k izkušnji. Nastavljanje

Razdeljen zaslon ostaja domena tistih, ki se radi pomerijo za eno konzolo. Imejte velik televizor. eksploziva, kjer je treba, namesto da bi zgolj pritisnil knof, še vrteti desno no gobico, gobi go bico co,, in ruvanje desk sicer nista bleščeča pričeča če ča ppri ri-mera tega udejstvovanja. Zato pa so fejst prizori, ko te izza iizz zzaa vogala mano-a-mano naskoči podivči ppod odiv iv-jan Švabonar, ki se ga je trebaa znebiti zneb zn ebititii z drkanjem knofov. Kopiranje Ryana, Rya yana na,, šur, a sede. Vožnja džipa poleg pole po legg tanka je takisto fina, medtem ko je ravnanje s flak-kanonom inn minometom dodatno zapleteno, saj je treba gobici sukati, kot bi vrtel ročici na pravi stvari. In sem ter tja se je moč odločiti, kaj natanko bodeš storil za višje dobro, medtem ko bodo druge reči sočasnoo opravili kolegi. To je korak naprej rejj re od situacij v CoD2, ko si cilje izbiral, izbi iz bira ral,l, a tudi vse po vrsti opravil na lastno las astn tnoo pest (seveda so take vrste misij sij še še vedno prisotne). Boš zakuril komkom om-pletno naklado Mein Kampfa, sabsabotiral latrine ali klobase izdatno tno nadeval s feferoni? Izbira je tvoja. oja. oj a. Toda levji delež vznemirljivosti sti odpade na dizajn bitk. Pozornost ost v Call of Duty 3 je na kasnejši fazi azi zavezniškega naskoka na NorNormandijo, se pravi na napredovanju anj njuu od škrlatnopeščenih plaž po dnevu evuu D ev do zaleta za osvoboditev okupiranega rane ra nega ga Pariza. Enoigralska kampanja te te vodi vodi od vasice Saint Lo, kjer see je začela operacija Kobra,

do slavne bitke za Falaise. Par mesecev enega najbolj napetih obdobij druge svetovne, kjer so zavezniki v obroč stisnili več kot 150.000 Nemcev (od katerih je potem dobrih sto tisoč ušlo, ampak okej), je skompresiranih v štirinajst misij, ki na normal prispevajo kakih dvanajst igralnih ur in kljub ozkemu časovnemu okviru obsegajo čuda pristopov. Dasi so si najboljše Med spodrsljaje gre šteti tudi občasno iz niča pojavljajoče se enote ter dele WW2 že odnezmožnost preskočitve vmesnih sekvenc. rezale druge igre, so se Treyarch potrudili z razgibanostjo in čeprav se mestoma zdi, da je vde- nemi, so okoliške osebe ter situacije pisane. Zdaj je lano kako pečkanje po hišah preveč ter da bi lahko v ospredju radijec, ki bi rad dezertiral; nato poročnik, bili glede na dvojko bolj izvirni, je pomnenja vrednih ki hlepi po samožrtvovanju; potem napetosti med sekvenc nemalo. Od nočnega škotskimi gorjani ter francoskim rezistonsom. Razen stikanja po vasici mali, Švabov nekaj patetičnih momentov in navzlic klišejskosti polni, prek napetega reševanja oseb je CoD3 dokaj trezna, sploh ne trapasta vojna Francozarčkov do presredek epopeja. Žal mi je le, da je šlo po zlu nekaj tistega mokrečih scen mestnega ino gnusa nad vojno kot uničevalko človeštva, ki je frontnega razčefuka, kjer sodelu- preveval tako CoD1 kot 2. jejo stotine možičkov, konzerv ter Dobri puščavniškosti se pridruži močan multiplayer letal - CoD3 ima v zemljanki pri- za do 24 sodelujočih (lani osem). Ojačan je z degrizke za vse priložnosti. Tempo vetimi velikimi, po vrsti odličnimi kartami in novim je zato prijetnejši kot prej, saj je pristopom h klasičnim načinom. več trenutkov počitka in lovljenja Razen običajnega deathmatcha, ki mu rečejo battle, sape kot v dvojki, ki je bila ena so ostali načini (team battle, capture the flag, 1-flag sama norija. Nekako se zdi, kot CTF, headquarters, war - adijo, CSjevski search & bi dotično zmiksali s premišljeno destroy) vezani na izbiro poklica na zavezniški ali nemški strani, ki se razlikujejo po sposobnostih in enko. orožju. Službe so samoumevno imenovane, torej rifleman, heavy assault, light assault, medic, scout, support in anti-armor, ter se igrajo občutno samosvoje. Zopet je poudarek na moštveni uigranosti, kar je vsled poklicev še močneje izraženo. Posebej zanimiv je modus war, kjer je treba zavzeti in držati pet ključnih točk na karti. Klani bodo ob tem orgazmirali, slehernik pa bo navdušen nad nadgrajeno zunanjostjo šp ila, izpiljenimi prizorišči, uravnoteženimi poklici (snajper ni videti nič kaj nadmočen), super spletno kodo in možnostjo timskega zasedanja Ko splezaš čez prvi zid, se pred teboj razprostre vozil z več sedeži, od motocikspektakel vojne vihre, ki ga Call of Duty vedno zna lov s sopotniško karjolico prek nadmočno predstaviti. Britof bo kmalu izdatno za- oboroženih džipov do tankov. Škoda le, da crkneš že po kroseden. gli ali dveh in da se po strežnikih svaljka obilo rulje, ki nima želje po Poleg tega so situacije večinoma moštvenosti. A to je globalen problem. plas pl plastične, astt organske in verjetne, med drugim gi m zato, ker spremljevalci sami od sebe Pecejaškim nevoščljivcem se račun torej ni izšel. pos po s postorijo dosti več, prizorišča pa so večja Tistim, ki posedujejo le bež škatlo, je lahko za Call terr impresivnejša in vzdušje še boljše. K of Duty 3 žal, saj gre kljub manku nekaterih izboljšav te tem te m svoje gotovo prispeva nadgrajena ter next-genovstva za dober skupek krogel, min in temu zun zu n zunanjost. Podrobni modeli teles in vozil, granat. Je pa res tudi, da je čas za orenk preskok, meh me mehki h svetlobni efekti, čudovita dim ter in dobra novica v tej smeri je, da Infinity Ward v ogen og enjj luštna vegetacija in voda ter zametki svojem običajnem dveletnem ciklu klamfajo Call of ogenj, fizi zika zikalnega kall modela, ki brez vnaprejšnjih Duty 4. Okrog njega šušljajo, da se bo pojavil tudi dolo do loči či raztrešči nekatere šibkejše objekte, na računalih, da bo prelomen in da se ne bo dogadoločil kott so zaboji, ter kak zid, ob trdnem številu jal med drugo svetovno. Bomo videli, če nas prej ne ko slič sl ičic ic nna sekundo prispevajo k eni lepših zu- rukne adrenalinski infarkt. sličic nanj na nanjosti njoo na xboxu 360. In ššee nekaj tale igra počne bolje kot Regiment po cesti gre, pa vaš Svizec prej pr ejšš prejšnja. Čeprav ne vpelje omembe vredne 7 zdraven je! (Spet.) prip pr pripovedi ipoo in so tvoji liki na štirih straneh, ki jijihh pr premočrtno zaporedoma igramo (Ameri, 360/wii/PS3/PS2/XB Activision Brit Br Britanci, itaa Kanadčani, Poljaki), v animacijah

KONZOLEC

Masovno krvošpricni prizori, ki so posledica crkota od blizu, seveda niso nenehni, saj večino sovragov odpraviš na daleč. A malo jih itak ni.

Berserker je slepa, na običajna krepela neobčutljiva beštija, ki se ravna po sluhu. To pomeni zvabljanje na odprto, kjer ga scvre laser z neba.

Gears of War D

raga bralka, dragi bralci, najprej kratka navodila za pripravo na nabijažo Gears of War, igre za prave moške. Kaki dve uri pred načrtovano seanso se nažreš prebranca in zraven otisneš kilsko grahovo solato. Medtem ko čakaš, da začno v epsko zašpehanem vampu kožice stročnic razpadati, ležiš na kavču, z enim očesom buljiš wrestling, z drugim pa se oziraš po riti svoje priležnice, ki se trese v ritmu drgnjenja vece-školjke. Ko iztisneš prdce, ki s svojo teksturo krivijo prostor in čas, vstaneš in zakruliš, da se splašijo golobi pred kočuro. Potem odkolovratiš do kupatila, babi dvigneš firtah in jo lagodno nabrišeš v poljubno orifiko (za lubrikant uporabiš zeleno-črni, kosmov polni izpljunek z dna kadilsko zapacanih pljuč), vmes pa srkaš refošk iz ohlajene buteljke. Ob vrhuncu špricneš po ploščicah in stropu, da bo imela candra kaj početi, jo dvakrat žvajzneš okrog ušes (če ti ne veš, zakaj, ona že ve) in si ga greš otret v žaluzije. Nato se sesedeš

na kavč ter poprimeš za porumeneli joypad. Šele zdaj je vzdušje pravo, da izkusiš Koleselj vojne v njegovi neandertalski veličini. Uga-buga scenarij veli, da se Gears odvijajo na zemljolikem planetu Sera, kjer ni ničesar serastega. Ljudje, ki životarijo na površju, so zapleteni v vojno z Locusti, humanoidno-insektoidnimi pošastki, ki prebijajo v podtalnih votlinah. Od tam vrtajo predore in skačejo malodane povsod, koljejo, požigajo, rušijo in zginevajo nazaj. Na nekdanjem odlikovanem vojaku Marcusu Fenixu (tebi), ki se vnovič znajde sredi vojne vihre, in njegovih spremljevalcih je, da krutega sovraga popipsajo. V tej noriji ni prostora za diplomacijo, usmiljenje, razmišljanje: Locusti skušajo pobiti vse ljudi, ljudje vse Locuste. Takisto ni placa za grafično romantiko. Okolje je naphano z ruševinami človeške arhitekture, v meso zarivajoč se svinec izzove obilne šprice krvi ter ni ga soldata ali Locusta, ki bi ne preživel v fitnesu trinajstih ur dnevno in bi za zajtrk ne po-

Co - op oziroma igranje v paru, bodisi po netu, bodisi na eni mašini, je nadmočen.

spravil pol krave. Morske, jasno. Orožja in koraki težkih neprijateljev oddajajo plošček drhteče sunke, smrti spremljajo pošastni kriki, bližnjim srečanjem pa je namenjen poseg z bajonetom-motorko, ki jesiharsko kričečo in srhljivo trzajočo spako ali človeško bitje razmesari od lobanje do presredka. Pri tem ekran okrutno zalivajo potoki škrlatne tekočine, ki je vsled pravega nextgen grafičnega pogona videti tako realistična, da bi jo mimoidoč vampir brez oklevanja skušal posrebati. (Da, rating 18+ si GoW docela zasluži.) Enako mokre so z dežjem oblite skale v nočnem gozdu, ki

KONZOLEC

Čakanja v zaklonu, kukanja ven, odpošiljanja par strelov in hitrega umika na varno je dosti. Škoda, da UP ni sposobna zlobnih manevrov.

MULTIPLAYER K dolgoživosti Gearov nemalo pridodajo večigralski načini, ki so mešanica kulskih in zasilnih. Spopad na enem xboxu na razdeljenem zaslonu je okey, a žal se lahko pomerita samo dva. Sistemsko povezavo največ osmerice xboxov bo izkoristil malokdo. Nato je tu kooperativna naveza dveh, s katero se je moč zabavati na eni mašini (zgolj na vzdolžno razdeljenem ekranu, grr) ali čez Live - v slednjem primeru lahko tudi tako, da lahko kadarkoli med igranjem v solo pokličeš prijatelja in nadaljujeta skupaj. Ker se število sovragov v co-opu ne prilagodi, bo težavnost Insane, ki se odklene po končanju na hardcore, največ ljudi premagalo v navezi z frendom, ki ima ob dobrem soigralcu potencial veličastnosti. In naposled so tu lajvarski modusi: warzone, execution in assassination. Warzone je timski deathmatch, eksekucija je varianta na warzone, le da je treba sovražnika, ko ga obstreliš, še pokončati (špric!), dočim asacinacija zahteva uboj sovražnega vodje ter ščitenje sojega. Deset kart in največ osem sodelujočih, po štirje na vsaki strani (ljudje, Locusti), v treh načinih se sliši malo. Toda multyplayer v GoW je drugačen od zadnje čase modernega poudarjanja ogromno špilavcev in velikih kart v slogu Call of Duty 3. Prizorišča so majhna in natrpana, stik s sovragom pa ob razumni želji po krvi doživiš po največ desetih sekundah. Karte so po vrsti izredno dobro načrtovanje in zahtevajo dobro naštudiranje, tako vsled pobiranja močnejših orožij kot dominacije potrebnih ozkih grl in obrjenosti v določeno taktiko. Zlasti pa pridejo v nepučavništvu do izraza timsko delo, skrivanje v zaklonu, iskanje odprtih napadov z boka in mojstovanje odlično uravnoteženih orožij, česar zadostna, a ne bleščeča UP v kampaniji ne omogoči. Škoda zatorej, da (še?) niso vdelali klanske podpore, da je pridruževanje bojem mnogokrat neučinkovito in da je na štrežnikih ogromno ameriške najstniške golazni, ki je hujša od kot v CS in nameškoma ni kaznovana za rane prekiitve. bi umele napojiti žejnega, spektakularne eksplozije z zadušljivimi vlečkami dima, otipljive teksture predmetov in ledrasto ustrojeno kožo izvežbanih soldatov v vmesnih sekvencah. Čeprav so te po vrsti narejene s srčkom, so videti take, kot še ne tako dolgo tega predustvarjene animacije v Final Fantasyjih. Da, Gears so špil, ob katerem občutiš globoko vizuelno slast in najdeš vero v upravičenost nakupa tako 360ice kot ridikulozno dragega HD-televizorja.

Pošastke je moč dodobra naštudirati in zahtevnostni nivo insane morda tudi ni tako težak kot legendary v Halu 2.

Način igranja v popolnosti odslikava brutalno neposrednost zunanjosti in zapleta. Iz ‘druge’ perspektive, pri kateri nizko postavljeni zremo čez ramena na eno stran potisnjenega lika, vodimo Fenixa in rešetamo Locuste na dokaj samosvoj način. Štos je namreč v skrivanju za priročno nameščenimi ovirami, od zidov prek ogrodij avtomobilov do sodov, izza katerih kukamo in se nagibamo ter pošiljamo izstrelke proti kanaljam. Te zahtevajo kar pošteno količino krogel, da crknejo, in znajo dobro vračati ogenj. Začetni grunti so malce švoh, a ne mine dolgo, da te naskočijo hitri štirinogi opičjelikci, ki se spravijo nadte z zobmi in kremplji, raketometni velikani, elitni stražarji, opremljeni z daljnostrelnim eksplozivnim lokom, in morilski netopirji, ki te izkoščičijo, kakor hitro se znajdeš v mraku. Ti jim levite bereš z revolverjem, šotganom, strojnico, ostrostrelko, bombami, nebeškim laserjem, zasedanjem statičnih kanonov in pobiranjem krepel, ki so jih odvrgli krepani barabini. Skoraj nikdar nisi sam, temveč napreduješ v družbi do treh kolegov, ki jim omejeno poveljuješ, na nekaj mestih pa tudi izbereš, po kateri poti boš odkolovratil dalje. Žar bitke potencirata tek, pri katerem Fenixa spremlja tresoča se kamera v slogu TV-poročil s kriznih območij, in zanimivi sistem aktivnega polnenja orožja (active reload). Ko stisneš knof, lahko počakaš na samodejen, a počasen riloud, ali pa skušaš ujeti kazalec v belem območju. Če ti uspe, palico destrukcije nabiješ brž in dobiš pribitek k uničevalnosti, ako območje zgrešiš, pa utrpiš sekunde, ko ne moreš streljati. Vse to prispeva k vrsti napetosti polnih spopadov malo drugačne sorte od navadnega strejfam-in-streljam: steguješ se iz zaklona, nažigaš, aktivno filaš orožje, premeščaš se med kritji, skušaš sovražnika zalotiti z odkritim bokom ali hrbtom ... Mehanika ni nova, saj na podobnem občutku temeljijo Full Spectrum Warrior, Kill. switch in Call of Duty na višjih težavnostih. Je pa izvedba hvalevredna in surovost pretresljiva. Poskusi grlocmočne srhljivosti so jalovi, a ko z natančnimi poki razmontiraš hordico ostudnežev v dalji in ko uletavajoči Kobiličar po nekaj strelih iz neposredne bližine razpade v pršu faširanega mesa, naslednjega pa pričakaš z motorko-on-a-stick ter ga predelaš v karminasto tapeto, si ne moreš kaj, da ne bi prdeč na kavču bestialno tulil in od babe zahteval, naj ti ga med kuhanjem svežega prebranca nemudoma ekspertno potegne. Kot bi grleno dejal Fenix: nice! Pa vendar Gears of War niso najboljša stvar po narezanem kruhu, niti brezpriziven kandidat za igro leta, kot trdijo premnogi z neznosno lahkoto navdušeni opisovalci ter horde fanfantov. Igra ima delež problemov, ki ji sicer ne preprečijo, da bi ponosno stala kot najboljša streljačina letošnjega leta - a jo zadosti ranijo, da težko govorimo o GOTY in vobče legen-

darnem materialu. Kratkost mednje ne sodi, saj imaš na srednji težavnosti hardcore pred sabo trinajst do petnajst ur izziva. A ta gre na račun ponavljanja ne le obračunov, temveč po zaslugi marsikdaj trapasto razmetanih nadaljevalnih punktov tudi dialogov, predpriprav na bitko ter dolgočasnih tekanj do prizorišča. Nato sta tu okornost bilderskega lika pri teku in obračanju ter debilnost kamere, ki se ji v tesnih sobah, kamor te igra ne potisne tako malokrat, rado orenk zblodi. Okolica resda skuša s selitvijo v noč, pod površje in v bajte ostajati raznolika, a ji to ne uspeva najbolj, saj večino časa preždiš med ruševinami fotorealističnega, toda generičnega videza. Na umetni pameti bi se dalo še precej narediti, saj sovražnikom kljub temu, da se znajo premeščati od zaklona do zaklona in reagirati pod ognjem, manjka iskra, ki bi dala vedeti, da jih vodi naprednejša koda od one iz leta starega Unreala. Isto velja za sotrpine, ki se namečkoma na ukaze ne odzivajo baš inteligentno. Šefov je absolutno premalo in še tiste, ki so, odpraviš na jako cenene načine, kar ni majhna pomanjkljivost. Nivo kopiranja je velik: Locusti so prozorna mešanica Covenantov iz Hala in demonov iz Dooma, postapokaliptično futuro smo videli že ničkolikokrat, dočim stalno srečuješ reference na omenjeni igri ter filme Jurski park, Vojna zvezd in Matrica. Verjetno največja težava pa je, da špilu manjka vezivnega tkiva, ki bi ga stkalo v zaokroženo izkušnjo. Ob manku količkaj solidne zgodbe, ki jo skuša zelo neuspešno nadomestiti adolescentna zajebancija Fenixa in njegovih steroidno moronskih kolegov, ter boleči nepomembnosti njihove poti se Gears pretvorijo v niz vsaj solidnih in mestoma jajcestisno izrednih strelskih prizorov, ki pa so povezani preveč ohlapno, da bi mogli sestaviti navdihujočo celoto. Ko po koncu pomisliš, kaj si počel, ti na misel pride ta boj, ono pokončanje nasprotnika, ki ga ne boš pozabil - celokupno pa so ti Gears povedali bore malo, saj so ostali na nizk(otn)i ravni z akcijo naphanega, a zabitega holivudskega filma in se ne morejo primerjati niti z omejenimi poskusi modrosti iz Hala, Call of Duty ter Half-Life 2. Za mnoge, zlasti odraščajoče norce na krvošpricni adrenalin, bo to dovolj. Za tiste, ki iščejo nekaj več, nekaj, kar bi norijo osmislilo ali je vsaj ne jemalo tako neznosno zlahka, pa bodo po crkotu finalnega šefa občutili zevajočo praznino ničevosti. Kot bi si ravnokar po pravomoškoŞ izpraznili čreva in semenovode.

Igra leta ? 96 ? Nah. Najboljša streljačina 2006? 90? Svizec 6 potrdi. xbox 360

Microsoft

MINI TESTI Xploder HDTV player zzaa PS2

a lahko playstation 2 čez komponentni in VGAVGA GA-kabel pošlje progresivno sliko, se ve. Malo Mal aloo manj znano dejstvo pa je, da lahko poleg tega teg egaa iz njega iztisnemo pravi HD-ločljivosti, torej 720p 720 20pp in 1080i, če to igra od konzole zahteva. Softverski ersk er skii izdelek xploder HDTV player britanske firme Blaze laz azee pa obeta, da lahko k izrisu v 480p, 720p in celo celo 1080i prisili vsako igro. Hudo? Sploh ne. Vse skupaj upaj up aj je čisti nateg, zaradi česar bi morali proizvajalce alc lcee poslati na hladno. V lični šatulji ne najdeš kakega keg egaa USB-dongla, marveč paket tvorijo CD s črno spodpodpo dnjo stranjo, torej tak za playstation 1, komponentni ent ntni ni kabel (ni nujno uporabiti priloženega, deluje vsak) k) in dokumentacija. Najprej razčistimo: za PS1-plošček šče čekk so se pri Blazu odločili, ker je to najlažji način pogangan an-janja stvari z okroglin, ki jih Sony uradno ni odobril. obr brilil.. Čipovje prvega playstationa namreč v verziji za pr prvi prvi, vi,, bajsasti PS2 poseduje hrošček, ki se ga da z neodeodeo dvisnim exploitom izkoristiti, da zažene podtaknjen en programčič. Problem? Ker je Sony to luknjo prii tankem PS2 (PStwo) odpravil, tak način zaganjanja na slednjem ne deluje. Temu navzlic nam je Blaze večkrat zatrdil, da xploder HDTV player deluje tako na debelušnih kot na tankih modelih, zato sem tri izvode križem preizkusil na šestih suhicah, od katerih sta bili dve obdarjeni z različnimamodifikacijskima čipoma. Rezultat: HDTV player se ni zagnal niti na eni. Mordakomu kje deluje, a preizkus v osemnajstih konfiguracijah in številne pritožbe na forumih povedo svoje. Bajsike po drugi strani niso izbirčne in CD hipoma prepoznajo. Nato padeš v preprost meni, kjer izbereš želeno ločljivost: HD, VGA ali PAL 50/60. Potem rukneš plošček ven, vstaviš tistega z igro in pritisneš start. To je to. Kot HD-televizor posedujoč osebek sem kajpak takoj posegel po 720p - a bil razočaran. Tisto, kar se pojavi na zaslonu, je daleč od progresivne slike s 720 črtami, saj je vse, kar vidimo, majhen pravokotnik v razmerju 16 : 9. Ta se sicer izrisuje progresivno, vendar zasede le srednjo tretjino zaslona, medtem ko je ostalo črnina. Uradna obrazložitev je, da se to reši z nastavitvijo širine in dolžine slike oziroma z zumiranjem na televizorju, toda večina LCDjev in plazm tega ne zmore, poleg tega to KLINČEVO NI HDTV. Sicer pa, kakšen je smisel tega, da imaš manjšo sliko, ki jo nato povečaš? Kot bi v Jokerju objavili slikice velikosti 120 x 120, nakar bi bralcem priporočili, naj si jih ogledajo z lupo. Jasno, ko sem sliko čez A/V-sprejemnik raztegnil čez ves ekran, je bila grozno motna. Še bolj nikakršna je ločljivost 1080i, saj tu gledamo znamko sredi ekrana, o povečevanju pa raje ne bi. Presenetljivo se HDTV player najbolje obnese pri pretvarjanju prepletenega (interlaced) signala 480i, torej običajnega, ki ga bljuva PS2, v neprepletenega (progressive), se pravi 480p. Primerjal sem izris zadnje generacije PAL-iger (Metal Gear Solid 3 Subsist-

Stvar suče tudi filmske DVDje. Rezultat je tak ščiš, da škoduje zdravju. Preden ti uspe odstraniti črne robove, fašeš božjast in putiko, ubije pa te spoznanje, da fali vsaj pol slike

volanske za nekaj tisočakov, a je poudarek vo vola lans nske ke gumice g kljub klju kl jubb vsemu vsem vs em na modelih višjega ranga. V bistvu je presenetljivo, pres pr esen enet etljljiv iv da s svojimi najboljšimi motali ciljajo voznike na vvoz ozni nike ke simulacij, se pravi na tržno nišo, ki je razmeroma A tako pač je in pritožujemo se ne. mero me roma ma majhna. maa m Kljub Klju Kl jubb dejstvu, dejs de jstv tv da avtomobilskih simulacij ni v izobilju, Logitech Logi Lo gite tech ch lepo llee skrbi za volanov potrebno tržno nišo. paradni Novi No vi ppar arad ad konj je model G25, ki se je iz vrlin ter napak napa na pakk svojih svoj sv ojii predhodnikov naučil marsikaj. Obdržal izjemno je iizj zjem emno no kvalitetno izdelavo momo forca, popravil zasnovo zasn za snov ovoo lepih, lepp toda krhkih in premehko nastavljenih le pedalk peda pe dalk lk in in vzel vz na znanje pogoste težave pri kalibraciji centriranju in ccen entr tririran anjj volanske osi. Izdelan je iz nerjavečega jekla, je z mehkim, malce naluknjanim jekl je kla, a, prevlečen ppre revl vl usnjem, usnj us njem em,, obroč ob je primerno odebeljen in malce večji predhodnikih, nad zgornjimi prečkami pa kott pr ko prii pr pre e dodatne imaa do im doda datn tn izbokline, kar še pripomore k dobremu oprijemu. za prestavljanji sta prav tako iz opri op rije jemu mu.. Lopatici L nerjavečega nerj ne rjav aveč ečeg eg jekla in kljub za spoznanje dolgemu nudita hodu ho du nnud udititaa dober občutek. Polomili pa so ga pri gumbih, gumb gu mbih ih,, saj s sta na obroču le dva, kar je za voznika, lahkoto uporabi vseh šest na momu ali celo ki z lla a deseterico na driving forcu, odločno prede malo. Kot je komentiral eden od Logitechovih ljudi, so jih pri tem vodili estetski razlogi, kajti bali so se, da bi bil obroč, posut z gumbi, videti kot igrača. Hm, so si kdaj ogledali Schumijev volan? Povratno suvanje že na prejšnjih modelih ni bilo od muh, zlasti ne na momo fforcu. G25 je silovitost povečal, saj ga poganjata kar dva motorčka, od katerih je poga po ga močnejši od tistega v prejšnjih modelih. Povvsak vs ak m moč očnn ratne s ceste so močne, a hkrati mehke, t iinformacije f in ker motorja delujeta v obe smeri, ni več cukanja z leve v desno. Zobniški prenosi so robustni, kar bo, upajmo, pripomoglo k dolgoživosti, volan pa je mnogo tišji od predhodnikov.

ence, Devil May Cry 3, God of War), ki privzeto tečejo samo v 480i, ter trojice Shadow of the Colossus, PoP: Warrior Within ter Resident Evil 4, ki znajo nativno predvajati sliko 480p. Razen DMC3 so bile v prisiljenem zaporednem načinu skozi xploder HDTV player vse lepše kot v neprepletenem. Od treh, ki znajo naravno izrisovati progresivno sliko, pri Warrior Within ni bilo opaznih razlik, medtem ko sta bila RE4 in SoC rahlo slabša in manj barvita. Pri slednji zna priti tudi do anomalij v obliki napačnega izrisa tekstur in naključnega izrisa belih trikotnikov. Zato končna podoba teh dveh iger izpade bolje z lastnim progresivnim izrisom Če bi se nekaj gumbov s prestavnega dela preselilo (nazaj) na kot skozi HDTV player. Če želite siliti številne igre, ki obroč, bi bilo bolje. Za preklapljanje iz sekvenčnega v klasičen način se izrisujejo v 480i, v 480p čez menjalnika pa skrbi gumb pred ročico. Mimogrede: podpira PS2. komponentni kabel, je xploder HDTV do neke mere kul. A Kar se pedal tiče, že na prvi potežk vidimo, da z pravi HD-ločljivosti 720p in 1080i sta res materialom zanje niso varčevali. Pedali predstavljajo neslana šala, cena je 40 evrov, hkrati pa več kot polovico teže vsega kompleta in so tisti sesobstaja ogromna verjetnost, da na vašem tavi del, ki je najbolj napredoval v primerjavi s predPS2 reč ne bo delovala. (Mimogrede, ved- hodnikom. Osnova je močna jeklena konstrukcija, no skeptični LordFebo je zavoljo vernosti na katero so pritrjeni trije robustni predali. Da, dobili članka zadevo preizkusil še na Pioneer- smo tudi sklopkinega. Vsi so ravno prave trdote, zajevi plazmi. Prepričal se je, da je izdelek vorni je precej trši od ostalih dveh, tisti za plin ima resnična ukana. kanec daljši hod. Posvetili so se detajlom: vsi zobniki so prednapeti z vzmetjo, kar izniči prazen hod med pritiskanjem ter popuščanjem. Prestavna ročica se je tokrat ločila od volana in vsebuje še eno novost. Pozna dva načina: takega za ed izdelki švicarske tovarne Log- sekvenčno pretikanje, kot smo ga vajeni z momo racitech, ki se že četrt stoletja uk- inga ali driving forca, ter onakega za prestavljanje po varja s proizvodnjo raznorazne klasični H-shemi, kot smo je vajeni iz avtomobilov z NTCS-konzole vse filme predvajajo v 480p brez dodatk- računalniške periferije, se sicer najdejo ročnim menjalnikom. Med njima izbiramo z okroglim ov, a le čez komponetni kabel.

Logitech G25

MINI TESTI Videti je orenk, toda quad SLI je zaradi nedoraslosti gonilnikov zaenkrat še najbolj uporaben kot statusni simbol.

ujeti ujet uj etii fantaziranje v fant fa ntaz aziriran anje je potencialu o po pote tenc ncia ialu lu združene zzdr druž užen enee štirice. štir št iric ice. e. A naposled nnap apos osle ledd se iz iz vsega vseg egaa skupaj skup sk upaj aj ni ni izcimilo izci iz cimi milo lo prav ppra ravv Pedalke so doživele največjo izboljšavo, le trdota je za vs veliko. veli ve liko ko.. Quad Quad SLI SLI se se je pojavil ppoj ojav avilil na na copatarje prehuda, za tehniko peta-prsti pa bi bil boljši pa sejmih, parr se sejm jmih ih,, Dell Dell je je vkup vkup vrgel vvrg rgel el peščico ppeš ešči čico co manjši razmik med plinom in zavoro. z nj njim im opremljenih opr prem emljljen enih ih navitih nav avititih ih makin, mak akin in nakar naka na karr je vse skupaj potihnilo. Toda Nvidia ni povsem pretikalom. Zamisel je odlična in dobro deluje, ma- opustila ideje. Najprej so predelali osnovo četverca, jhna zamera je le, da je ročica mehka in ne ‘klikne’ enokartični zlepek dveh 7900 GTXov. Ta je bil prnajbolje v prestavo, kar velja tako za sekvenčni kot vostno drag, neroden in resnično prevelik, medtem za H-način. Na prestavni del so se preselili tudi ko se je v prenovljeni obliki z imenom 7950 GX2 gumbi, ki manjkajo na volanu. Več kot dovolj jih je, je (Joker 154) izkazal za povsem spodobnega. Tako je pa nerodno, da moramo zaradi njih umikati pogled s manjkal samo še en pomemben kos sestavljanke: ceste in da zaradi postavitve dostikrat po nerodnem gonilniki. Do teh so nekaj časa imeli dostop le Nvidizadenemo prestavno ročico. jini partnerji in pomembni sestavljalci a la Alienware Logitechu je uspel velik korak naprej. Veseli smo, da ter Falcon Northwest. Od začetka avgusta pa so na to ni le šminka v obliki usnja na obroču, ampak da so voljo v končni obliki. Nvidia je tako quad SLI naposnapredovali pri tehnologiji povratnega učinka in pri led predala v roke javnosti. natančni, robustni izdelavi. Naveza prestavne ročice Vprašanje je le, če so to storili prezgodaj ali ne. in sklopke je izjemno uživantska, možno je prestav- Druženje in usklajevanje štirih tako zmogljivih čipov ljati tudi z vmesnim plinom. Ta način podpira večina je namreč preklemano zahtevno. Prvo težavo predzaresnih simulacij (GPL, GTR, GTL, LFS ...). Res je, stavlja že strojna združljivost, zato Nvidia na strani da je še prostor za izboljšave, recimo pri postavitvi www.slizone.com vodi in redno posodablja seznam gumbov, množici kablov, ki jih moramo priključiti, in ustreznih matičnih plošč ter BIOSov. Vse prej kot mehkem menjalniku. A G25 je odličen kos železnine, trivialno je tudi vprašanje napajanja. Štirje geteiksi s katerim se lahko kosajo le izdelki butičnih delavnic. in dva giga rama pohrustajo ogromne količine Košta nemajhnih 70 jurjev, uvažata pa ga Eventus elektrončkov, zato je v tabeli priporočenih usmernikcomputers, 01 200 35 00, in Izid, www.izishop.net. ov najti 750- in več vatne modele oziroma posebne grafikuljne napajalnike, ki pašejo v 5,25-palčne razširitvene prostore. Resda gre pri vsem skupaj tudi za previdnost, a upanje na gonjenje sistema quad SLI s povprečnim 400-vatnežem je jalovo. In, o je Nvidia pred meseci demonstrirala spajanje nenazadnje, kdo si to monstruoznost sploh lahko štirih grafičnih jeder, je konkurenca obnemela, privošči? Četudi zanemarimo vse ostale stroške, igričarji širom sveta pa zmočili hlače. Glede na en 7950 GX2 velja 150.000 SIT, kar pomeni, da je to, da že dvojica vrhunskih gesil z lahkoto poganja za dvojico treba odšteti toliko, kot stane sodoben vse današnje igre v najlepši podobi, se ni bilo težko računalnik.

Na papirju zameno pa papi pirjrjuu v za zame menn dobite ogromno: GHz dobi do bite te oogr grom omno no:: 2 GH trikotnike premetavajoče trik tr ikot otni nike ke ppre reme meta tava vajo jočč moči, 1,2-giganimoči mo či,, 2 GB 11,2 ,2-g -gig igan an hajnega pomnilnika, hajn ha jneg egaa po pomn mnililni nika ka,, 96 točkovnih toč očko kovn vn cevovodov, 32 ogliščnih enot ... Na žalost pa je prenos tega silnega potenciala v prakso razočarajoče nepopoln. Kvad je bil v vseh preizkušenih špilih v vrhu, toda konkurence ni pustil daleč zadaj v oblaku prahu, kot bi bilo moč domnevati. . Delno je za to kriv preostanek sistema, saj četverec niti z athlonom FX-60 ne zadiha z vsemi tranzistorji. Ampak krivda nedvomno leži tudi na plečih Nvidijinih programerjev, ki kar ne uspejo uskladiti jeder.

Geforce 7950 GX2

KRIŽANKA