[Title will be auto-generated]

 Osnovna šola ________________

PRIPRAVE NA POUK ZA GLASBENO VZGOJO V

8. RAZREDU

Pesek, A.: Glasba danes in nekoč 8 – Založba Rokus Klett Ljubljana

Letno število ur – 35 ur – 1

Tedensko število

Učitelj: ______________

Podrobne učne priprave je sestavil: Vilko Urek, OŠ Bizeljsko, Bizeljska cesta 78, 8259 BIZELJSKO Tel: (07) 4520 – 337 e-mail: vilko.urek@guest.arnes.si To je eden od predlogov. Vem, da zna vsak še boljše. Popravljaj, čaraj, spreminjaj po mili volji.

Veliko glasbenih užitkov.

Uredila: Hana Mačkovšek Šloser

LITERATURA: Učni načrt – Ministrstvo za šolstvo in šport RS – Ljubljana (2000) Pesek, A.: Glasba danes in nekoč 8 – Rokus Ljubljana (2005) Pesek, A.: Glasba danes in nekoč 7 – Rokus Ljubljana (2005)

Opombe Pesmarica je oznaka za Pesmarico ob samostojnem delovnem zvezku Glasba danes in nekoč 8.

Navedbe strani pri učnih sredstvih in pripomočkih pomenijo: - normalna pisava: stran samostojnega delovnega zvezka Glasba danes in nekoč 8, - krepka pisava: stran Pesmarice ob samostojnem delovnem zvezku Glasba danes in nekoč 8.

V pripravah je navedenih tudi nekaj pesmi, ki izhajajo iz spodaj navedene literature: Prek, S.: Tristo narodnih - Cankarjeva založba Ljubljana (1989) Kokol, M.: Prek sveta odmeva pesem (PSOP) – DZS Ljubljana (1977)

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 1.

Učni sklop: Z GLASBO SKOZI ČAS (1 ura od 35) Učna enota: OD ZAČETKOV DO KLASICIZMA (1. ura od 1) Cilji: Učenci ...

- ob pregledu časovnih vzporednic razumejo povezave med glasbo ter drugimi področji življenja do 18 stoletja, - doživljajsko poustvarijo izbrane pesemske in plesne vsebine iz obravnavanih obdobij prejšnjega šolskega leta, - utrdijo in poglobijo razumevanje glasbenega znanje ob prepoznavanju znanih glasbenih odlomkov.

Glasbeni pojmi: Glasbena obdobja: stari vek, srednji vek, novi vek (renesansa, barok).

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7, Glasba danes in nekoč 8.

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Učenci

Uvodni Pozdrav in postavitev učencev v diskusijsko izvajalski Pripovedujejo o glasbi v raz-govor krog. Zastapo-čitniškem času in

vljanje vprašanj o doživetjih med počitnicami. Vpletanje posnemajo dihalnih in upevalnih vaj v razgovor. vaje.

upevalne

Ponovitev znanj iz prejšnjega razreda v obliki glasbenega Rešujejo vprašanja iz kviza: snovi prejšnjega - ljudska glasba (instrumenti, plesi, pesmi), razreda in ob značilnih - glasba v praskupnosti (zabava, glasba vračev, bojna posnetkih določe-nih glasba), obdobij utrdijo znanje: - glasba starih kultur (Egipčani, Kitajci, Indijci), - paleolitska - antična glasba (Grki, Rimljani), piščal, - glasba v srednjem veku (gregorijanski koral, Guido iz - Seikilova pesem Arezza,...), - gregorijanski - posvetna glasba (večglasje, trubadurji, inštrumenti,...), koral - glasba v novem veku (renesansa, madrigal, motet, - O Fortuna Lasso ...), (Carmina - inštrumentalna glasba (sonata, toccata, opera, ...), Burana), - Jakob Petelin Gallus, - trubadurji, - barok, - Ecce Quomodo - skladatelji baroka ( Monteverdi, Händel, Bach, Tartini, …, Dollar ...).

- Musica Noster Amor, - Pomlad -Štirje letni časi, - Aleluja – Mesija, - Toccata in fuga v d-molu.

Pomagajo si s Petje in časovnimi pesmi vzporednicami iz samostojnega delovnega zvezka Napoved nik za 18. Ponavljanje pesmi iz prejšnjega razreda povezano s Glasba danes in nekoč snovjo: 7. in 19.

Estetsko izvajajo znane stoletje Oče naš, Ognjemet, Menuet, Stoji, stoji Lublanca .... pesmi iz prejšnjih Na glasbenem potovanju, ki smo ga pripeljali v prejšnjem razredov. razredu od začetkov civilizacije do 18. stoletja, se bomo ustavili na pomembnih »postajah« 18. in 19. stoletja. Na teh »postajah« nas bodo čakali mnogi znani skladatelji in Bli so njihova glasba. Slovenska raperja Murat in Jose bosta na muzičarji kratko in šaljivo napovedala, s katerimi skladatelji in Poslušajo in spremljajo glasbenimi oblikami se bomo seznanili v 8. razredu. skla-dbo po besedilu v Pesmarici na strani 5.

Tko je blo in blo je tko. Bli so muzičarji dost jih je blo.

Emanuel Bach je igral na čembalo, Haydnu kasnej se je to zdel hudo in on je res znal vse zašpilat, razn tist k bi mogu z nosom zafilat.

Mozart je bil komi šest letn mulo, k je klavir že obvladu u nulo.

Beethoven je imel najraj simfonije, z Goethejem sta se smejala iz kočije.

Paganini ni hotu ugasnit čika,

Od začetkov do 18. stoletja

Rossini bi mel raj keš namest spomenika.

Schubertova osma je najbolj znana ne glede na to, da je nedokončana.

Fantastično simfonijo je napisu Berlioz za bejbo na kero je mislu skoz.

Mendelssohnovi so tisti zvoki k jih slišiš ponavad na poroki.

Ja zgleda, da Nemci to znajo, zato ker tud Wagnerja tam igrajo.

Chopin tud ni bil kr en, črne pa bele je obvladu k noben.

Schumann je prfosa za klavir razjezu, k se je za njegovo ta malo vezu.

Madžar k na list se je podpisu Liszt je bil še en ful hud pianist.

Verdi ni mogu delat v hrupu, zato je od sosedov vse orgle pokupu.

Za Hoffmanove pripovedke so Offenbachu talal petke.

Refren: Bli so muzičarji in so še, ker muska ostaja tle.

Seznanijo se s priimki znanih skladateljev in si njihove slike ogledajo v samostoj-nem delovnem zvezku Glas-ba danes in nekoč 8 avtori-ce Albince Pesek.

Na primer romantična opera zašpilana in odpeta na Češki nacionalni način dobra k Smetana.

Strauss mlajši je skladu četvorke za maturante, da loh punce držijo za roko fante.

Brahms, Bizet, Musorgski, vse te pojave maš zdej pred sabo tko k slike z razstave.

Na veje drevesa (v Čajkovski in njegovi jezerski labodi niso mel konkurence, samostojnem delovnem sam takrat še ni blo take pence kt je zdej zvezku na strani 5) Zaključek: k nas je labodov strah zarad avialne influence. vpišejo imena in pojme, In Dvořaka zdej vsak pozna k nam je poslau simfonije iz ki so si jih zapomnili. novega sveta.

Yo what's up this is my simfony Peace brothers and sisters, Opombe:

yeah listen to me.

In Grieg je bil polna fint k njegov Peer Gynt, Preberejo podatke v bol udarn k one man band k igra na sint.

Puccini je unmu s kerim se je šteku zmer kolač za božič samostojnem delovnem zvezku na straneh 6 in speku.

7, rešijo vprašanja in ob S tem mu je reku: »Come stai«? poslušanju izberejo Drgač je pa poznal Japonko Čo­čo­san po domače najljubšo skladbo.

Madame Butterfly.

Mahler je tud mel svoje fane, čeprav ne bi mel nč, če ne bi mel svoje žene.

»Alma, ich liebe dich!« In prav tok je mel Sibelius rad finski narod v njem je našu svoj navdih.

V Sloveniji so pa doktorji skladal operete, zraven rezal, šival in

štimal longete

Sam na sončni strani Alp niso ustvarjal sam Ipavci aAmpak tud drugi gorenjski slavci.

Ni kej vsi skupi so mel ful idej in nardil ful muske, k jo poslušamo še zdej.

Nekaj glasbenih del, ki jih bomo spoznali v tem šolskem letu, je tudi na pozlačeni bakreni gramofonski plošči z zvoki zemlje in pozdravi v raz-ličnih jezikih , ki so jo leta 1977 Američani izstrelili v vesolje s sondo Voyager. Ta sonda potuje skozi osončje in če bo kdaj naletela na kakš-no civilizacijo, bo lahko opozorila na zvočno podobo našega planeta.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 2. in 3.

Učni sklop: GLASBENI KLASICIZEM (10 ur od 35) Učna enota: DUNAJSKI KLASIKI IN GLASBENA DELA (1. in 2. ura od 10) Cilji: Učenci ...

- utrdijo znanje iz zgodovini in ga primerjali z glasbeno zgodovino, - spoznajo značilnosti klasicizma, in pomembnejša glasbena dela iz tega obdobja, - pojejo pesmi klasicističnih skladateljev.

Glasbeni pojmi: klasicizem, (Haydn, Mozart, Beethoven) glasbena dela (sonata, godalni kvartet, simfonija...).

Med predmetne povezave: zgodovina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 10 do 15).

Zapore dje dejavno sti

Učitelj

Učenci

Uvodni V začetku18. stoletja, ko je bil baročni stil na svojem razgovor vrhuncu, se je v slikarstvu in glasbi začela razvijati nova

smer, ki jo imenujemo rokoko. Beseda izhaja iz francoščine in pomeni kup kamenčkov, kar nas Preberejo zapis v spominja na drobne okraske, značilne za umetnost v samostojnem delovnem tem času. V likovni umetnosti se rokoko odraža zvezku na straneh 10 in ljubkosti, svežini ter mnogih okraskih. Rokoko je 11 in si ogledajo slike. prepoznaven tudi v urejenosti notranjosti hiš in salonov.

Okrašeni so bili s slikami in pozlačenimi okraski školjkastih in vijugastih oblik. Prav tako kot v likovni Jean- umetnosti in arhitekturi so tudi za glasbeno umetnost v Philippe tem času značilni številni okraski.

Po poslušanju odgovorijo

Rameau: na vprašanje v Kokoš Poslušanje skladbe Kokoš (La Poule) francoskega samostojnem delovnem C. P. E. Bach: Koncert za flavto v A-duru (1.stavek – Allegro)

skladatelja Jeana-Philippea Rameauja.

zvezku na strani 10.

Po poslušanju odgovorijo Poslušanje 1.stavka (Allegro) Koncerta za flavto v A- na vprašanje v duru Carla Philippa Emanuela Bacha. samostojnem delovnem Carl Philipp Emanuel Bach, sin velikega baročnega zvezku na strani 11. skladatelja Johanna Sebastiana Bacha, je bil pomemben skladatelj obdobja rokoko.

V glasbi je rokoko bil čas prehoda v novo umetnostno obdobje, ki se imenuje klasicizem. Prvič po več stoletjih so lahko v javnosti spet pela in igrala tudi Novo dekleta in ženske. obdobje

S pomočjo samostojnega klasicize Umetnostno obdobje klasicizem se začne v drugi delovnega zvezka na m

polovici 18. stole-tja in izzveni v prvi polovici 19. straneh 14 in 15 rešijo stoletja, ko se pojavi romantika.

Skladatelji so naloge in utrdijo svoja ustvarjali vse bolj jasne, lahkotnejše in igrive glasbene znanja o glasbi in oblike v jasno urejenih melodijah, sozvočjih, oblikah in nekaterih pojmih (kot sta vsebinah, ki učinkujejo zaradi homofonije, bogate npr. klasika, klasičen, …). dinamike in vse manj okraskov sproščeno in vedro. Pri Nove tem so se zgledovali po antični umetnosti, ki je skladbe poudarjala naravno skladnost in lepoto. Blišč in Ponovno poslušajo 1.

Mala veličastje baročne dvorne glasbe je zamenjala glasba v stavek Allegro in ugotovijo, nočna glasba meščanskih salonih. Ljubitelji glasbe so ustanovili da se v njem pojavljata mnoga glasbena društva in dvorane. dve kontrastni temi, kar pomeni, da ima delo Med najbolj znanimi skladbami tega časa je Mozartova sonatno obliko. serenada številka 13, bolj znana kot »Mala nočna glasba«, ki jo je napisal 10. avgusta 1787. Za melodijo Prvo temo spremljajo z Sonatna lahko napišemo svoje besedilo.

Orfovimi glasbili, drugo oblika zbrano poslušajo.

Klasicistični skladatelji so ustvarjali različna glasbena Vejo, da beseda sonata dela, ki so imela za osnovo nam že znano sonato, ki je pomeni zveneti. Ciklično dobila v klasicizmu no-vo sonatno obliko. delo, ki je bilo najprej namenjeno za ples so Sonatno obliko sestavljajo trije deli, ki se imenujejo: izvajala godala. ekspozicija (predstavitev dveh tem), izpeljava (zaplet Ob poslušanju sonatnega Skladbe tem iz ekspozicije) in repriza (razplet in ponovitev tem iz stav-ka razložijo, opišejo ekspozicije). Klasicistična ciklič-na, večstavčna dela in razume-jo sonatno s sonatno imajo tri ali štiri stavke v določenem zaporedju: shemo (predstavitev dveh obliko v ­ 1. stavek ima sonatno obliko, tem, zaplet in razplet s klasicizm ­ 2. stavek je v počasnem tempu v pesemski ponovitvijo ter codo). u obliki, ­ 3. stavek je srednje hiter menuet ali scherzo, da se med ­ 4. stavek pa je rondo, sonatni stavek ali Vejo, Sonata posameznimi deli, ki

sestavljajo celoto, kljub temu, da so ločeni s Glasbena dela s sonatno obliko niso bila namenjena kratkimi premori ne samo posame-znim glasbilom, temveč tudi komornim in ploska.

Simfonija simfoničnim zasedbam. Večstavčne ali ciklične skladbe Utrdijo svoje znanje iz Koncert imajo običajno tri ali štiri stavke, ki so celota, čeprav so nižjih raz-redov (duo, trio, ločeni s kratkimi premori med katerimi poslušal-ci kvartet, kvintet) ob izvajalcev in sebe ne motijo z aplavzom. Značilna posnetkih določenih Koncert klasicistična dela, ki so v večini primerov dobila ime kar zasedb in ugotovijo, da po glasbeni zasedbi so: imajo besede dvojni sonata (10 do 20 minutna skladba za določen pomen (delo in zasedba). solistični inštr.)

- sonatina (do 10 minutna oblikovno preprostejša in Opišejo simfonični lažja sonata) orkester in poslušajo 5.

- duo, trio, kvartet ali kvintet (10 do 20 minutna Beethovnovo simf. skladba za določeno inštrumentalno Klasicize komorno zasedbo) m in - simfonija (20 do 30 minutna skladba za simfonični klasika orkester) - koncert (več kot 30 minutna skladba za solista in Vejo, da je koncert tudi simfonični ork.) ime za glasbeno prireditev Dunajski ali nastop, poslušajo klasiki Koncert je dvopomenska glasbena beseda, saj že odlomke iz znanih vemo, da je to glasbeni nastop lahko pa tudi glasbeno koncertov in povežejo oba delo v katerem sodelujeta solistični instrument in pomena besede koncert. simfonični orkester. Ime koncert izvira iz itali-janske besede tekmovati, saj se tu izmenjujeta solo Zaključe instrument in orkester, kakor da bi šlo za tekmovanje. Razumejo pojma klasika in k Za obliko koncerta je zna-čilno tudi, da ima tri stavke, ki klasicizem in ugotovijo, da imajo običajno naslednje oblike: je bi-lo središče glasbe ­ 1. stavek je običajno hiter in ima sonatno obliko, tistega časa mesto Dunaj. zaenkrat le ­ 2. stavek je v počasnem tempu v pesemski Poznajo celotna i-mena dunajskih obliki, klasikov. ­ 3. stavek je rondo.

Sonatina Trio, kvartet, kvintet

variacija.

Klasicizmu podobna beseda je klasika. Označuje visoko vrednostno raven umetniških del, pa tudi neko Vejo, da je pesem Široka napisal Wolfgang uveljavljeno obliko, modo, frizuro, ki se pojavi lahko tudi pot v kakem drugem času, tudi danes. Točno do-ločeno Amadeus Mo-zart, pesem »dunajsko klasiko« pa predstavljajo za poznavalce Jesensko listje pa Joseph glasbene umetnosti le skladbe, ki so jih ustvarili trije Haydn. največji klasicistični skladatelji: Joseph Haydn, Estetsko zapojejo.

Wolfgang Amadeus Mozart in Ludwig van Beethoven, ki so delovali v središču glasbe v 18. in 19. stoletju, na Dunaju.

V nižjih razredih smo spoznali že pesmi Široka pot in Jesensko listje, ki sta iz časa klasicizma.

1.Široka pot je pred teboj , bogat je svet lepot. Za dobro voljo sinko moj življenja je

povsod.

2. Široka pot je pred teboj, ne hodi sam po njej. Bo brat starejši šel s teboj, boš srečo našel prej.

3. Široka pot je pred teboj, prešerna moč v očeh. Poštenje vzemi sin s seboj in svoj brezskrbni smeh.

1. Lepo škrlatno je drevo, ko hladen veter veje. V vseh barvah zažari jesen, a sivo je nebo.

2. Jesensko listje kam hitiš, ujeli bi te radi. Ko z vetrom rajaš in vrtiš, kot zlato se kolo.

3. Ječijo veje in drhte brez pisane odeje. Kako jih zebe brez kopren ko pride k nam jesen.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 4. in 5.

Učni sklop: GLASBENI KLASICIZEM (10 ur od 35) Učna enota: DUNAJSKI KLASIKI IN OPERA (3. in 4. ura od 10) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembne klasicistične skladatelje in Dunaj, ki je bil v tistem času središče glasbenega dogajanja, - poznajo glasbena gledališča in opero, ki je bila zelo priljubljena, - zapojejo odlomke iz znane opere Čarobna piščal.

Glasbeni pojmi: opera, solisti, orkester, tehnični delavci...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk, tehnika, računalništvo.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 15).

Zapore dje dejavno sti

Učitelj

Uvodni Ponovitev snovi in pesmi iz prejšnje ure. razgovor

Učenci Utrdijo svoje pojejo.

znanje in

V obdobju klasicizma so imeli vodilno vlogo skladatelji, ki smo jih o-menjali že prejšnjo uro. Vsi trije skladatelji Vejo, da beseda opera Opera so ustvarili največja glas-bena dela vseh časov in ne izhaja iz latinske besede samo v obdobju klasicizma. Poleg in-štrumentalne opus (delo). glasbe, ki smo jo omenjali prejšnjo uro, je bila v Vejo, da so najbolj znane klasicizmu zelo priljubljena tudi opera. Joseph Haydn klasi-cistične opere je napisal 24 oper, Wolfgang Amadeus Mozart 19, Čarobna piščal, Figarova Ludwig van Beethoven pa le 1. svatba, Don Juan, Beg iz Seraja in Fidelio.

Operna gladališč Bogato meščanstvo je bilo zaslužno, da so zgradili v a tistem času mnoga operna gledališča po svetu. Danes najbolj znana so: Operna hiša v Ljubljani, Gledališka Vejo, da so prvo operno hiša na Dunaju, opera Scala v Milanu, Operna hiša v gleda-lišče zgradili v

Parizu, Metropolitanska opera v New Yorku, Bolšoj Benetkah leta 1636 in si teater v Moskvi, Covent Garden v Londonu in še mnoga ogledajo slike klasidruga. cističnih stavb v Operna samostojnem delovnem predstav zvezku na strani 15. a Opera je glasbeno-scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo ob spremljavi simfoničnega orkestra. Opera je tako kombinacija dramatične zgodbe, glasbe in petja, scene, luči, kostu- Poznajo poklice, ki so Operna mov, posebnih učinkov in pogosto tudi plesa. Za svoje pomemb-ni za glasbeno uresničevan-je potrebujejo ustvarjalce, poustvarjalce in scensko delo. hiša, poklici različne sodelavce. in pevski glasovi

Opera privablja svoje ljubitelje ne samo z gledališkimi Naštejejo pevske glasove: uprizoritvami, temveč tudi z glasbo. Zato jo pogosto Ž: sopran, mezzosopran, poslušamo prek radia, televi-zije, kaset in plošč ali celo alt na koncertih opernih skladb ali arij. Pevce soliste, M: tenor, bariton, bas. oziroma zbor vedno spremlja orkester. Glavne vloge so po-razdeljene med pevce soliste v skladu z njihovimi obsegi glasov. Klasicistično opero in opero nasploh Umirijo se in zbrano uverturo iz Čarobna bomo podrobneje spoznali ob Mozartovi operi poslušajo piščal Čarobna piščal. Operno predstavo začne orkester s Mozartove opere Čarobna (Uvertura posebno uvodno skladbo, ki se imenuje uvertura ali piščal. ) predigra.

Uvertura, ki smo jo poslušali je bila iz opere Čarobna piščal o kateri smo govorili že v nižjih razredih. Napisal jo je Wolfgang Amadeus Mozart. Premiera (ali Poznajo pojma premiera krstna (prva) Operno krstna uprizoritev) je bila na Dunaju leta 1791, v letu ali skladateljeve smrti, na Dunaju.

Uverturo, ki smo jo uprizoritev. gledališč poslušali najdemo tudi v risanki, kjer bomo videli . e in gledališki mladega Mozarta. list

Ko gremo v opero, je dobro, da si pred začetkom Poznajo pravila lepega predstave prebe-remo gledališki oziroma operni list, obna-šanja v gledališču in ki ga običajno lahko kupimo na blagajni ali pa nam ga si ogledajo gledališki list. celo podarijo. Gledališki list je list oziroma drobna Čarobna knjižica, v kateri so zapisani vsi, ki bodo sodelovali v Vejo, da se operno piščal pred-stavi.

Predno se začne odvijati dogajanje na odru, besedilo imenuje libreto. (kratka vsebina) si moramo preb-rati besedno vsebino opere, da potem laže razumemo dogajanje na odru, ko se združita besedna in glasbena vsebina. Kratka vsebina velike Tenor pravljične opere v dveh dejanjih Čarobna piščal je: Princ Tamino in njegov šaljivi prijatelj Papageno želita Poznajo imena glavnih rešiti ugrab­ljeno deklico Pamino. Na tej poti ju čaka oseb in kratko vsebino Bariton mnogo nevarnosti in težkih preizkušenj, ki jima jih Mozartove opere Čarobna pripravljata Kraljica noči in duhovnik Sarast­ro. Ne bi piščal. jih mogla prestati, če ne bi imela čarobne piščalke in Sopran prav tako čudežnih zvončkov. Zvoki teh glasbil jima vselej pomagajo iz težav in tako se zgodba srečno Poslušajo glas tenorja v

konča z ljubeznijo princa Tamina s princezo Pamino in vlogi princa Tamina.

Papagena s Papageno.

Vokalne Poslušajo baritonsko vlogo skupine Ena od glavnih oseb v operi Čarobna piščal je princ v o-peri in si ogledajo Tamino, ki ga izvaja pevec, ki ima obseg glasu, ki trstenko ter prepoznajo melodijo Široka pot.. ustreza tenorju.

Zbor posnetek Papageno je pevec, ki ima glasovni obseg baritona. Poslušajo omenjene-ga odlomka.

Finale ali Ogledali si bo-mo odlomek, kjer s čarobno piščalko vabi zaključek ptičke ter poslušali še odlomek, kjer na zvončke igra že znano melodijo..

Poslušajo duet Papagena in Pa-pagene.

Med najbolj znane odlomke iz opere štejemo arijo Opombe: Kraljice noči, ki jo je skladatelj Mozart namenil Poslušajo arijo Sarastra, ki sopranu. ga poje basist ob spremljavi zbora.

Odrske prizore večkrat predstavljajo tudi dvojice ali skupine igralcev, ki se pevsko družijo v DUETE, TERCETE, KVARTETE in v skupine s še več pevci.

Zbrano poslušajo in vrednotijo posnetek iz Množico v glasbenem gledališču predstavlja pevski opere. zbor, ki se v odlomku »pogovarja« z duhovnikom Sarastrom, ki ima obseg basa.

Opera se tako kot naša šolska ura in kot vsako športno tekmovanje zaključi z zaključkom ali finalom. Zadnji triumf ali višek je v operi Čarobna piščal skladatelj Mozart namenil zboru in orkestru.

Doma poiščejo v časopisih in na svetovnem spletu podatke o znanih gledališčih in o operi Čarobna piščal.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: Učni sklop: GLASBENI KLASICIZEM (10 ur od 35) Učna enota: JOSEPH HAYDN (1732 - 1809) (5. ura od 10) Cilji: Učenci ...

- poznajo glavne dogodke iz življenja Josepha Haydna, - poznajo pomembna dela Josepha Haydna in jih poslušajo, - zapojejo dve njegovi pesmi.

6.

Glasbeni pojmi: Joseph Haydn, komorne zasedbe, dvorec Esterhazy, dunajski dečki.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 16, 17, 9, 11).

Zapore dje dejavno sti

Učitelj

Uvodni Ponovitev znanj o dunajskih klasikih. razgovor

Učenci Ponovijo in utrdijo svoje znanje.

V nižjih razredih smo spoznali že kar nekaj klasicističnih

Že znane pesmi in skladb. Med temi so tudi pesem Jesensko Estetsko poustvarijo Haydnov listje, ter odlomek iz sim-fonije št.

94 (Simfonija pesem Je-sensko listje, e skladbe presenečenja). 2. stavek Andante, je sklada-telj napisal zapojejo temo iz 2. stavka

zlasti za tisti del občinstva, ki je rad zadremal. Rekel je: simfonije št.

94 »Na mestu, kjer z vso silo udarijo pavke, bodo ženske (Pesmarica, stran 9) in isti zavreščale.« odlomek ob (ali po) poslušanju igrajo z Franz Obe deli je napisal že omenjeni dunajski klasik Joseph Orffovimi glasbili.

Joseph Haydn, ki je nekoč izjavil: »Vselej si prizadevam, da Haydn svet vidi v meni tisto, kar sem v resnici ­ poštenjak«. Kot takšen je tudi v resnici živel in napisal zelo veliko skladb za solistične in orkesterske instrumente. Med skladatelje, ki so največ napisali, ga uvršča (z več kot Poslušajo in utrdijo svoja o sonati in 1000 skladbami) tudi Guinessova knjiga rekordov. znanja poslušajo posnetek Življenje Poslušali bomo Adagio iz sonate v F- duru. skladbe. pis Joseph Haydn je bil najstarejši med dunajskimi klasiki. Rodil se je 31. marca leta 1732 v številni družini Ogledajo si njegovo sliko v delovnem na Gradiščanskem v Avstriji. Ljubezen do glasbe je samostojnem Otroštvo podedoval po starših, ki sta bila velika ljubi-telja glasbe. zvezku na strani 16 in Prvo izobrazbo je dobil od strica, ki ga je učil igranja na preberejo zapis o njem. violino, orgle, čembalo in boben. Z osmimi leti ga je na nastopu opazil neki potujoči glasbenik in ga vzel s sabo Godalni na Dunaj, kjer se je kot pevec zbora Dunajski dečki v kvartet cekvi svetega Štefana šolal do svojega 18. leta, ko je mutiral. Po končani šoli si je služil kruh z igra-njem na plesih in učenjem bogatih plemičev. Ob tem je tudi Utrdijo svoja znanja o kvartetu in veliko skladal. Bil je eden prvih, ki je začel pisati godalnem poslušajo odlomek iz skladbe za simfonični orkester in za godalni kvartet in Otroška jih dovršeno izoblikoval. Zato mu pravimo tudi »oče« godalnega kvarteta v Csimfonija simfonije in »oče« godalnega kvarteta. duru, ki je dobil ime tudi Cesarski, saj je v drugem Haydnove skladbe, kjer je utrdil inštrumentalne oblike, stavku vključil avstrij-sko obogatil glas-beno govorico in izraznost so kmalu državno himno, ki jo je postale znane, tako dobi mesto dvornega kapelnika na napi-sal po cesarjevem dvoru madžarskega plemiča Paula Esterha-zya , kjer naročilu. To je danes himna Zborovsk je bil v službi več kot 30 let. Tu je imel orkester, za nemška e pesmi katere-ga je skladal in z njim tudi veliko potoval. (Pesmarica, stran 11).

Njegova naloga je bila tudi, da je poučeval glasbo

otroke na dvoru. Za njih je napisal pe-sem Nič ne jokaj, sestrica.

Nehaj, nehaj sestrica, kaj še zmerom jočeš? Če se boš nasmehnila, vse storim kar hočeš.

Lešnikov nanosim ti, mama jih bo dala, jagodic natrosim ti, da jih boš zobala.

Simfonije

Če se boš nasmehnila, žalost bo zbežala, pa se bova spet oba šolarje igrala. Črke bova pisala, saj ti že kar grejo, toda pravi šolarji jokati ne smejo.

Ogledajo si sliko operne pred-stave na dvorcu Esterhazy, ki se nahaja v samostojnem delovnem zvezku na strani 16.

Estetsko poustvarijo znano Haydnovo pesem.

Oratorij Stvarjenj Leta 1791 in nato spet 1794 je obiskal London in tam Ob poslušanju občuteno z e dosegel nekaj največjih zmagoslavij. V Londonu je blazi-nicami prstov ob

Opus

napisal šest simfonij in jih po-imenoval kar Londonske igranju zaznajo tiktakanje simfonije, med katerimi je še danes pri-ljubljena ure ali pa se likovno simfonija številka 101 v D - duru. izrazijo.

Po vrnitvi iz Londona na Dunaj so ga sprejeli kot največjega avstrij-skega skladatelja. V svojih zadnjih letih življenja na Dunaju je napi-sal oratorij Stvarjenje, ki govori o stvarjenju sveta v šestih dneh.

Zaključe Utrdijo pojem opus in si k Joseph Haydn je umrl leta 1809 na Dunaju in v svojem zapišejo osnovne podatke

77-letnem življenju napisal preko 1000 rekordnih iz opusa. skladb. Opus obsega: Ogledajo si odlomek 163 sonat, 77 godalnih kvartetov, 68 triev, 125 koncerta za trobento in simfonij, 24 oper in še mnogo drugih skladb. Velikokrat orkester in ob poslušanju je izvajal Otroško simfonijo, za katero celo pravijo, otroške simfonije da naj je ne bi napisal Haydn ampak Leopold Mozart, prepoznajo lončeno oče Wolfganga Amadeusa Mozarta. piščalko.

O življenju Josepha Haydna je še danes znanih kar Zbrano poslušajo nekaj anekdot. Znana je tista o simfoniji slovesa (št. anekdoto o simfoniji, kjer 45) iz leta 1772, ko so glasbeniki zapuščali oder in pa so glasbeniki drug za naslednji dve: drugim zapustili oder, tako Glasbeni založnik John Bland iz Londona je nekega da je ostal le Haydn kot jutra obiskal prijatelja Franza Josepha Haydna v dvoru dirigent.

Opombe Esterhazy. Medtem, ko je čakal skladatelja v salonu, je Sami preberejo anekdoto slišal iz sosednje sobe glasno sklada-teljevo (samostojni delovni negodovanje: »Prekleti nož! Človek bi ponorel! Svoj zvezek, stran 17) v kateri najboljši kvartet bi dal za dobro britvico!« Bland je brez sta omenjena Haydn in besede izginil iz salona in se po krajšem času vrnil z Mozart, ki je zaigral ton c1 zavitkom novih britvic, ki jih je izročil Haydnu. Skladatelj z nosom, medtem ko sta se je nasmehnil: »Zdaj gotovo želite dragi prijatelj moj obe roki igrala tone na naboljši kvartet, kajne?« Stopil je k pisalni mizi in skrajnih koncih klaviature. izvlekel rokopis. »Izvolite!« Bil je to f-mol kvartet, eno od Estetsko zapojejo pesmi najboljših komornih del, imenovan Rasiermesser Jesen-sko listje in Nehaj, nehaj sestri-ca, ter utrdijo Quartett (Brivski kvartet) znanje.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 7. in 8.

Učni sklop: GLASBENI KLASICIZEM (10 ur od 35) Učna enota: WOLFGANG AMADEUS MOZART (1756 - 1791) (6. in 7. ura od 10) Cilji: Učenci ...

- poznajo glavne dogodke iz življenja Wolfganga Amadeusa Mozarta, - poznajo pomembna dela Wolfganga Amadeusa Mozarta, - zapojejo njegove pesmi in znane odlomke iz njegovih skladb.

Glasbeni pojmi: Wolfgang Amadeus Mozart, čudežni otrok, tema z variacijami, sonata, simfonija, koncert, opera, priredba.

Med predmetne povezave: zgodovina, likovni pouk slovenščina (ogled filma Lepo je biti Mozart).

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, glasbena kaseta, video kaseta, učbenik za 8. razred (str. 18 – 23, 13).

Zapored je Dejavno sti

Učitelj

Učenci

Uvodni Drugi dunajski klasik je Wolfgang Mozart, ki se je rodil 27. januarja razgovor leta 1756 v Salzburgu, v glasbeni družini. Oče Leopold je bil Vejo, da je leto 2006

skladatelj, violinist in kapelnik, pet let starejša sestra Marija Anna - bilo svetovno Nannerl pa pianistka. Bil je sedmi od desetih otrok in je bil čudežni Mozartovo leto.

Prve otrok, saj je že v zgodnjem otroštvu kazal izjemno glasbeno nadarlastne jenost. S tremi leti je začel igrati violino, klavir ter orgle in kmalu si je Ogledajo si slike v skladbe zapomnil s pomočjo prirojenega »fotografskega spomina« tudi do samostojnem polurne skladbe, začel pa je tudi skladati že prve pesmice, ki jih je delovnem zvezku na oče Leopold k sreči tudi zapisal. Ena lažjih pesmi je tudi Široka pot, straneh 18 in 19 in na otroštvo pa spominja tudi skladba Kruh z maslom. zapojejo pesem, ki jo že poznajo in ob Otroštvo Mali Wolfi, kot so ga tudi klicali, je prekipeval od energije. Celo posnetku skladbe Kruh kadar si je umival ro-ke, je hodil gor in dol po sobi, če pa je že moral z maslom za igrajo po stati, je pri tem vsaj trkal s peto ali kako drugače spremljal samo grafični sliki. njemu poznani ritem. Ves čas svojega življenja je komponiral.

Pogosto se je pri tem zdel odsoten, kot da bi ga nosila luna. Igral se Zapojejo pesem je s predmeti, ki so mu bili pri roki in iz njih izvabljal melodije. Čim bolj Računs-tvo, ki ga je se je izgubljal v svojih mislih in snovanju vedno novih melodij, tem vzpodbudila, da je bolj norčavo se je vedel. Bil je muhastega razpoloženja. Iz globoke napisal znane zamaknjenosti in čudovite glasbe, ki jo je ves čas slišal v sebi, se je variacije. Vejo, da je znal nenadoma prebuditi in takoj skočil na stol ali celo na mizo, začel tema z variacija-mi mijavkati ali prevračati kozolce, da so vsi onemeli. Večkrat si je glasbena oblika, kjer zavezal oči in brez napak zaigral različne skladbe. Bil je razvajen in skladatelj predstavi

otročji, saj se je zavedal, da je nekaj posebnega. Ker ni prenašal in osnov-no glasbeno bil tako žaljiv do manj nadarjenih od sebe, si je kmalu nakopal veliko misel in jo v sovražnikov. nadaljnjem poteku skladbe spreminja, Kot čudežnega otroka so malega, komaj 6 letnega Wolfganga vabili vendar mora biti tema na vse strani nemškega cesarstva. Tako je bil povabljen tudi k Mariji še vedno prepoznavTereziji v znameniti dvorec Schőnbrun, kjer je še danes slika na. Ob poslušanju njegovega obiska. Ker je bil premajhen ni dosegel klavirskih tipk, štejejo variacije. zato so mu podložili sedež in ko bi že moral začeti z nastopom, je Prva simfonija oče opazil, da nima not, ki so bile na drugem koncu dvorca. Oče je in prva pohitel po note, a je Wolfgang v tem času ko očeta ni bilo že odigral Vejo, da je bil v svojem opera ves svoj program. Nad Wolfgangom je bil navdušen tudi papež, zato živ-ljenju skoraj 11 let ga je odlikoval z redom »Zlate ostrige« in mu dal vzdevek na poti.

Amadeus, kar pomeni »tisti, ki ga Bog ljubi«.

Poslušajo njim znano Nemški pesnik Goethe je napisal: »Pojav Mozarta bo ostal za vselej pe-sem Mali potepuh čudež, ki ga ni mogoče razložiti«. Po čudežnem otroštvu je začel že in jo še sami zapojejo. zelo zgodaj resno skladati, saj so mu pri osmih letih natisnili prvo simfonijo, pri dvanajstih pa so uprizorili njego-vo prvo opero Bastien in Bastiena. Napisal je tudi naslednjo pesem Zapojejo pesem Dobri Mladost Vsi ljudje pozdravljajo se radi, vsi ljudje, zakaj se ne bi mi? ljud-je v obliki odmeva Plešejo, kot v dobrih strarih časih srečni kar se da. ob poslušanju Enkrat gremo sem in enkrat gremo tja, še plosk plosk plosk saj vse se in zaplešejo. da. Čudežni otrok

Genij

S 13. leti je dobil mesto koncertnega mojstra v salzburškem Ker imajo učenci v ušesih še melodijo Zrela leta orkestru, kar pa ga ni veselilo, zato s 14. leti odpotuje v Italijo, kjer je doživel velik uspeh. Med drugim je opravil svoj največji izpit skladbe Dobri ljudje nadarjenosti. V Rimu je namreč poslušal skladbo Miserere Mei poskušajo sami zapibesedilo in Deus skladatelja Gregoria Allegrija. Skladba je bila štiri in pet sati glasna ob koncu celo devet glasna. Zaradi uspeha te skladbe, so enoglasno melodijo. pevci note hranili le zase, tako da Mozart te skladbe ni še nikoli videl Vejo, da je imel Mozart niti slišal. Mozart je skladbo pozorno poslušal, spremljal izvedbo in fo-tografski spomin in po prihodu domov zapisal po spominu celotno skladbo brez napake. absolut-ni posluh in skla-dbo Čeprav je bil zelo obremenjen, je Mozart preživljal lepo otroštvo v poslušajo »Oče Miserere Mei Deus. sodobneg svoji glasbeni družini, ki mu je nudila toplino, zavetje in bogastvo.

Ob ponovnem a poslušanju spremljajo koncerta« Zrela leta za umetnika niso bila srečna tako kot prejšnja. Pestile so ga denarne teža-ve in iskanje primerne zaposlitve. S službovanjem v notni zapis (odlomek) samostojnem rodnem Salzburgu ni bil zado-voljen, zato se je po materini smrti v delovnem zvezku na Opera odpravil na potovanja, najprej v Italijo in končno na Dunaj, kjer se je kljub očetovemu nasprotovanju leta 1782 poročil s Constanco strani 18 in odgovorijo vprašanje pod Weber, ki mu je rodila šest otrok, a sta preživela le Franz Xase in na Carl Thomas. Pre-življal se je z zasebnim poučevanjem in s notnim zapisom.

Opus

komponiranjem, ki pa je bilo takrat še sla-bo plačano, kljub njegovi da je v želji in prepričanju, da bi se skladatelji morali otresti vpliva vladarjev. Vejo, Upanje v uspeh in s tem urejeno življenje se mu izjalovi in bolj kot so Mozartovem času bila koncerta rasle skrbi, bolj je prihajala do izraza njegova ustvarjalnost. Iz tega oblika časa je danes znanih veliko skladb, zlasti njegovi koncerti, ki so mu razširjena že nekaj On je to zaradi sodobne oblike dali vzdevek »oče sodobnega koncerta«. časa. glasbeno delo pri-

peljal do viška in s tem Mladostno radoživost in vedrino je ohranil vse življenje in to je rad dal užitke ob vključeval tudi v svoje opere. Napisal je 19 oper med katerimi so poslušanju tako razen opere Čarobna piščal znane še: Beg iz Seraja, Don Giovanni preprostim, kakor in Figarova svatba. zahtev-nim poslušalcem.

Zaključek Poslušajo posnetek Wolfgang Amadeus Mozart je umrl 15. decembra 1791 na Klavirskega koncerta Dunaju. O vzrokih njego-ve smrti še danes kroži nekaj legend. št. 21, KV. 467 in Najbolj živa je ta, da naj bi ga zastrupil njegov velik glasbeni tekmec, pojejo temo po zapisu dvorni skladatelj Salieri, drugi ugibajo, ali je nemara Wofgang med v Pesmarici, stran 12. mnogimi skoki čez plot staknil sifilis in ga potem zdravil z uživanjem živosrebro-vega klorida ter se tako zastrupil. Dejstvo je le to, da je Poslušajo uverturo in začutil, da mu pešajo moči zato je delal kot obseden in se je tako pojejo odlomek iz povsem izčrpal in umrl. Dopolnil je komaj 35 let a kljub temu zapustil opere Figarova svatba. glasbena dela neprecenljive vrednosti. Napisal je več kot 600 skladb, za katere bi prepisovalec porabil najmanj 25 let. Pisal je zelo hitro, saj je eno od oper napisal v samo 18-ih dneh, tri simfonije Ustvarijo si miselni (39, 40 in 41) pa v le 42. dneh. Razen 19 oper je napisal še 47 vzorec o Mozartu ob koncertov, 41 simfonij, 43 sonat, 9 kvartetov, oratorije, maše in poslušanju 1. stavka iz simfonije v g-mo-lu, ki Opombe druga vokalna in instrumentalna dela. jo je napisal leta 1788, Povedali smo že, da imajo Mozartovo glasbo radi tako preprosti kot ko je bil na višku svoje tudi razvajeni ali pa tisti bolj zahtevni, ker je preprosta, a kljub temu ustvarjalne moči. tehnično dovršena do popolnosti ter lahko razumljiva. Pri zapisu svojih skladb Mozart ni nikoli popravljal že enkrat napisanega. Leta Pojejo temo iz 1.

1985 je pevec Falco posnel skladbo Rock Me Amadeus. stavka sonate v Aduru, ki je v Pesmarici na strani 13.

Preberejo anekdoto v samostojnem delovnem zvezku na strani 23 in poslušajo sodobne priredbe Mozartovih skladb.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 9., 10.

Učni sklop: GLASBENI KLASICIZEM (10 ur od 35) Učna enota: LUDWIG VAN BEETHOVEN (1770 - 1827) (8. in 9. ura od 10) Cilji: Učenci ...

- poznajo glavne dogodke iz življenja Ludwiga van Beethovna, - poznajo pomembna dela Ludwiga van Beethovna, - zapojejo njegovo pesem in znane odlomke iz njegovih skladb.

Glasbeni pojmi: Ludwig van Beethoven, simfonije...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, etika in družba.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 24 27).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Učenci

Uvodni Ponovitev znanj o Wolfgangu Amadeusu Mozartu in Ponovijo in utrdijo razgovor njegovi glasbi. svoje znanje.

Utrdijo

svoje

Haydn, Mozart je bil zelo navezan na Dunaj, v Haydnu pa je dosedanje znanje in Mozart in našel najboljšega prijatelja in svetovalca, spoznal in učil si ogledajo Beethove pa je tudi mladega, nadarjenega Ludwiga van Beethovna, skladateljevo sliko n

ki se je končno v celoti otresel vpliva vladar-jev pri na strani 24 v njegovih skladbah od katerih je lahko bogato živel. samostojnem delovnem zvezku.

Luwig van Beethoven je bil že za časa življenja zelo znan in cenjen. Bil je človek, ki je dobival pošto brez Za Elizo naslova. Na pismu je zadostoval že napis Beethoven ­ Zbrano poslušajo klavirsko Dunaj. Sam ni rad pisal pisem in je ob neki priložnosti znano skladbo in opi-šejo izjavil: »Rajši napišem deset tisoč not, kot eno samo njen značaj.

Otroštvo črko!« Mogoče je namesto pisma napisal tudi skladbo z naslovom Za Elizo.

Beethoven je najmlajši med dunajskimi klasiki. Rodil se je v Bonnu kot sin dvornega pevca. Glasbo se je začel učiti s štirimi leti, učil pa se je klavir, flavto in orgle. Med prvimi njegovimi učitelji je bil znani organist Christian Neefe, ki ga je Beethoven zelo cenil. Z 11. leti je objavil svo-je prve skladbe, s 13. leti pa je tako kot Mozart postal član dvornega orkestra, kjer je prepeval tudi oče, ki je bil do Pojejo pesem Ptička sina večkrat zelo grob, saj je iz svojega sina želel narediti je žalostna. drugega Mozarta. S 17. leti je na Dunaju obiskoval pouk Poslušajo sonato v Beethove pri Mozartu, a ga je moral prekiniti zaradi materine n in bolezni. Njegovo otroštvo in mladost sta bila Cis molu op. 27, ki jo Dunaj zaznamovana z revščino in težavami, saj je moral že je nem-ški pesnik in Ludwig (zgodnje zgodaj nadomestiti umrla starša mlajšim bratom in glasbenik obdobje) sestram ter tako prevzeti odgovornost za družino. Rellstab poime-noval Ljubezen do nje je opisal tudi v pesmi Ptička je zaradi zvočne vseKlavirske bine z naslovom V žalostna. sonate Mozartu je bilo hudo za nadarjenim učencem, saj je dejal: me-sečini.

jo je »Povem vam, o tem človeku bo govoril ves svet!« V Beethoven Bonnu sreča Beethovna le-ta 1792 leto dni po Mozartovi posvetil mladi grofici.

Začetki smrti 60 letni Franz Joseph Haydn in ga prepriča za bolezni odhod na Dunaj, ki je bil center kulture in glasbe. Po pr- Ogledajo si video s vem javnem klavirskem nastopu leta 1792, si je ustvaril posne-tek Patetično sonato in ime klavirski virtuoz. Dunaj je tako postal Beethovnov besedo Srednje drugi dom, čeravno se je selil kar 27- krat. Tu je napisal opišejo »patetika« (pretirana obdobje tudi svoje znane sonate za klavir. čustva).

Znana je tudi sonata v c-molu (Patetična), ki jo je napisal leta 1799, ko se je prvič zavedel, da ga začenja Ob tihem poslušanju Simfonije izdajati sluh, kar ga je zelo priza-delo. Svoj obup je izrazil 5. simfonije v ozadju za-nimivost v glasbi. »Zgrabil bom usodo za vrat« je poz-neje napisal kot Beethoven, »prav gotovo me ne bo nikoli spravila na tla!« izračunajo ceno, ki jo je Londonska dražNaglušnost je pripeljala Beethovna do njegovega bena hiša Sotheby drugega obdobja. »Zdaj začenjam znova!« je takrat dose-gla s prodajo napisal. Njegov skladateljski ugled je kmalu izpodrinil Beethovno-vih not iz klavirskega in postal je ljubljenec Dunajčanov. Leto 1800 leta 1826. Ano-nimni Motiv iz je pomenilo začetek novega in plodovitega obdobja. ljubitelj glasbe je za 5. izvirnik Velike fuge simfonije Zavest, da postaja gluh, ga je gnala v potrtost, vendar ga to ni oviralo pri ustvar-janju njegovih devetih simfonij in plačal 1,12 milijona drugih znanih skladb, ki jih razen v svojih mislih ni nikoli funtov, kar je skoraj slišal. Njegovih devet simfonij sodi med najbolj znana 1,6 milijonov Є. dela za simfonični orkester. Junaška epika tretje (najprej jo je posvetil Napoleonu, a jo ob spoznanju, da je tudi on Ponovijo znanje o samo človek po-sveti spominu na junaka) stoji med lirično motivu in zapojejo in I. stavek drugo in nežno četrto, dramatična peta se druži s ritmizirajo motiv, ter pastoralno šesto, silovita in tehtna sedma je pred ga opišejo ob zapisu samostojnem radostno in razigrano osmo, tej pa sledi deveta, hvalnica v delovnem zvezku na brat-stvu med ljudmi. Med najpogosteje izvajanimi in najbolj znanimi je 5. simfonija, ki je napisana v c-molu. strani 25.

Začne se z znamenitim motivom, ki je sestavljen le iz mir in štirih tonov. Beethoven je opisal ta motiv v c-molu z Povežejo svobodo z motivom Zaključek besedami: »Tako trka usoda na moja vrata«. O tem motivu so napisa-ne obširne razprave. Kot ena zanimivost iz simfonije. je tudi ta, da motiv spominja v Morsejevi abecedi na črko V ( ...- ), ki je znak za svobodo (Victory), tako ljudje tudi s petjem tega motiva izrazijo svojo željo po svobodi.

Utrdijo svoje znanje V prvem delu ali ekspoziciji, se oglasi 1. tema, po o sonatni obliki ob v daljšem prehodu ali mostu, v katerem se tema oglasi zapisu nekoliko spremenjena še večkrat, pa se pojavi 2. tema. samostojnem Po izpeljavi je repriza in coda ali zaključek, kjer se delovnem zvezku na spet ponovi 1. tema in stavek se zaključi z mogočnim strani 25 in 26, ter crescendom. Ker je v zvezi s 1. temo bilo tudi napisano poslušajo odlomke iz da trka usoda na vrata, ima delo dodatno ime Simfonija 5. simfonije. usode.

Poslušajo zabavni Motiv iz prvega stavek večkrat srečamo tudi v različnih pop in a capella Opombe: in ju zabavnih priredbah, skladatelju Ludwigu van Beethovnu priredbi pa je posvečena tudi posebna hvalnica, ki jo je napisal primerjajo med sabo

skladatelj D. Ravenal.

1. The day you sang this song I never heard such love before, you gave the people joy and you made the world sing more, you learned us how to love a fine and songfull melody.

The lord who is a love gave you strenght and fantasy.

PRIPEV: Please do sing for me and bring your love to me, your eyes look dark, your ears can’t hear but your heart has the joy has the song of cheer.

2. You made your symphonies and so much nice fine melodies, for ladies in the night, sonata by moonlight. Eliza was the same, a girl that you could never blame, your heart did fall in love, but you could not call her name.

in z izvedbo.

originalno

Zapojejo Ravenalovo Odo Beethovnu.

PRIPEV: Please do sing for me...

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 11.

Učni sklop: GLASBENI KLASICIZEM (10 ur od 35) Učna enota: KLASICIZEM NA SLOVENSKIH TLEH (10 ura od 10) Cilji: Učenci ...

- povežejo skladatelja Beethovna z glasbo pri nas, - poznajo glasbeno dogajanje na slovenskih tleh ob koncu 18. stoletja, - zapojejo odlomke iz znanih del.

Glasbeni pojmi: Pastoralna simfonija, Filharmonična družba, Janez Krstnik Novak, opera Figaro...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, etika in družba.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 ( str. 86 – 89, 20, 48).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Uvodni Ponovitev znanj o skladatelju Beethovnu. razgovor

Učenci Ponovijo in utrdijo svoje znanje.

O Beethovnovih simfonijah je Joseph Haydn ob neki

Haydn o priložnosti rekel: »Nobeden skladatelj ne more napisati Utrdijo znanje o Beethovn dunaj-skih klasikih in nič boljšega! Simfonije so božanske, sklatka božanske!« u

njihovi glasbi.

Po peti simfoniji, je Beethoven napisal še štiri. Navdih za šesto je dobil v naravi, ki jo je globoko cenil in občudoval, Pastoraln saj mu je bila ne le tolažni-ca v njegovi žalosti in bolezni, a (6.) temveč tudi prijateljica s katero se je rad pogovarjal. To

simfonija mu je bil edini stik s svetom, kjer mu njegova gluhost ni Vejo, da pravimo (22minut) bila v napoto. Vse to je izrazil v svoji šesti simfoniji, ki jo je inštru-mentalni Pet stavkov PEGAZ (leteči konj) KENTAVER (Človek – konj) PAN (pastir in piščal) DIONIZBAKUS (Bog veselja) BOG ZEUS (neurje s strelo EROS AMOR (Bog ljubezni)

imenoval Pastoralna ali pastirska. Vsakemu od petih glasbi, ki ima stavkov je dodal kratko v besedah izraženo misel, ki uvaja besedno vsebino v glasbeno vsebino: pro-gramska glasba.

1. stavek: Prebujenje vedrih občutkov ob prihodu Zbrano si ogledajo na deželo-5 min sim-fonijo ob risanki 2. stavek: Prizor ob potoku – 5 minut.

Walt Dis-neya in 3. stavek: Vesela vaška družba – 3 minute. povežejo glasbe-no 4. stavek: Nevihta, vihar – 4 minute. vsebino z risano.

5. stavek: Pastirska pesem, vesela in hvaležna Ob poslušanju teme čustva po viharju. iz zadnjega stavka Zadnji trije stavki Vesela vaška družba, Nevihta in zapojejo hvalnico Pastirska pesem so povezani med seboj brez vmesnih naravi (Pesmarica, premorov, kar se imenuje attaca. stran 20).

Poslušani del je izvajal Orkester slovenske Razumejo pomen filharmonije, s katero je Beethoven povezan že od leta sloven-skih 1818, ko je rokopis partiture 6. simfoni-je poslal takratni glasbenikov v povePartitura ljubljanski Filharmonični družbi. Leto kasneje je po- zavi s tujimi in si stal Beethoven tudi častni član naših glasbenikov. ogleda-jo del Beethovnov rokopis partiture Pastoralne simfonije hrani Beethovnovega piše danes Narodna in univerzitet-na knjižnica v sma v samostojnem Ljubljani. delovnem zvezku na

strani 87.

Filharmo ni-čna Filharmonično družbo, ki ji je Beethoven osebno družba poslal svojo partitu-ro 6. simfonije so ustanovili ob koncu Povežejo

Inštrume nti

18. stoletja (l. 1794) glasbeniki iz vrst ljubljanskih Filharmonično meščanov. Imeli so orkester, zbor, godalni kvartet in tudi družbo ljubljanskih glasbeno šolo. Družba je skrbela za kakovostne glasbene meš-čanov z progra-me in povezavo z glasbenim svetom tedanje Akademijo filEvrope. Med častnimi člani so bili razen Beethovna še: harmonikov iz leta Joseph Haydn ter pozneje v obdobju romantike še 1701, ki so jo v času skladatelja Nikolo Paganini in Johannes Brahms. baroka us-tanovili ljubljanski plemiči in Nekaj inštrumentov iz tega časa je še ohranjenih, meščani. najlepša pa je zbirka na ptujskem gradu. Na Ptuju je v tistem času delovala tudi ptujska godba, ki je bila znana Opišejo glasbila, ki daleč na okrog. so jih videli ob

Prva obisku slovensk Poleg pevcev in inštrumentalistov so delovali pri nas gradu. a opera domači in tuji glasbeni ustvarjalci. Znano je, da je v tistem

ptujske-ga

klasicističnem času živel in delal pri nas skladatelj Jakob Vejo, da je leta 1772 Zupan, ki naj bi po zapisanih podatkih napisal prvo Kumerdej Ta veseli slovensko opero Belin, a so se note žal izgubile. Prva Blaž Mariji dan ali ohranjena slovenska opera je tako Figaro, ki jo je napisal predlagal Tereziji ustanovitev Matiček skladatelj Janez Krstnik Novak. Zgodba je povzeta po šole za vse otroke. se ženi Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

Linhart je idejo za komedijo dobil pri francoskem komediografu Pierru de Beaumarchaisu, ki je napisal

ko-medijo Figarova svatba, katere vsebina je navdihnila Mozarta za isto-imensko opero. Tako kot je Figaro navdihnil Mozarta, da je napisal o-pero Figarova svatba, je tudi Linhart želel popestriti svojo komedijo z glasbenimi točkami. To delo je prepustil tedanjemu Čast in skladatelju Janezu Krstniku Novaku, ki je bil ljubljanski hvala pevec, violinist in direktor Filhar-monične družbe. vselej dala iz Partituro je Novak poimenoval Figaro in obsega Ton- Poslušajo odlomek iz Figara čkovo trubadursko pesem za solista, zahvalno pesem scenske glasbe z Čast in hvala ter sklepni prizor Zdej zapojmo za pevske naslovom Čast in skupine in manjši orkester. hvala vselej dala ter zbrano zapojejo po Čast in hvala vselej dala njim se vaša gnada bo skupinah ob zapisu v Ve dekliči, vi fantiči le zapojte za mano.

Pesmarici na strani De so milost nam skazali in nedolžnost spoštovali 48. Čast in Čast in hvala ...

Odgovorijo na prvo hvala De so storli nam veselje, dopolnili naše želje. vprašanje v vselej samostojnem dala iz Čast in hvala... delovnem zvezku na Figara strani 86 (spodaj). (priredba) Poslušajo priredbo in odgovorijo na drugo vprašanje v samostojnem Poslušanje priredbe. delovnem zvezku na strani 86 (spodaj).

Ugotovijo, da ima Baron odlo-mek obliko Žiga Zois rondoja.

Figaro

Ogledajo si slike v To zgodbo so spoznali Slovenci prvič preko kroga samostojnem razsvetljencev, na čelu katerih je bil baron Žiga Zois, ki je delovnem zvezku na Slovensk vzpodbujal kulturno in glasbeno delovanje pri nas. Skrbel strani 86, povežejo a je, da so pri nas gostovale operne družine iz tujine, svoje znanje z cerkvena veliko pa ima tudi zaslug za prevajanje tujih arij v drugimi predmeti in glasba slovenščino. si s tem krepijo domoljubje.

Poznajo pesem Poglejte, Poleg domačih skladateljev je v Ljubljani delovalo Jezus naš je vstal od čudo se razmeroma dosti tuj-cev. Na področju cerkvene glasbe pa smrti. godi je bil v tem času najpomemb-nejši Gregor Rihar, ki je v slovensko cerkveno glasbo uvedel umetno večglasje in napisal prve maše v slovenščini. Nekatere njegove cerkvene pesmi so ponarodele.

Zaključek Poslušanje skladbe in analiza.

Poslušajo skladbo Poglejte, čudo se godi in odgovorijo na vprašanja v zvezi s poslušanim zvočnim

primerom v samostojnem delovnem zvezku na strani 87.

Opombe

Nekateri dogodki in osebe iz tega časa so vidne tudi na časovnih vzporednicah, ki so predstavljene v samostojnem delovnem zvezku na straneh 88 in 89.

Aktivno debatirajo.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 12.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: LUDWIG VAN BEETHOVEN IN GLASBENA ROMANTIKA (1. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo zadnje ustvarjalno obdobje Ludwiga van Beethovna, - poznajo zgodovinske dogodke v 19. stoletju, - zapojejo Odo radosti, ki je himna enotnosti in himna Evrope.

Glasbeni pojmi: Ludwig van Beethoven, romantika...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 ( str. 27 – 36, 22, 14).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Uvodni Ponovitev znanj o Ludwigu van Beethovnu. razgovor

Učenci Ponovijo in utrdijo svoje znanje.

L. van Beethoven je za razliko od Mozarta bil že za

Ludwig časa življenja ze-lo znan in cenjen in z njim je življenje Povežejo življenje van glasbenikov postalo drugačno. Glasbenikom se ni bilo več Mozar-ta in Beethove treba klanjati plemstvu in cerkvi in tako je ob neki Beethovna. n

priložnosti Beethoven rekel knezu Lichnovskemu: »Knez!

To, kar ste, ste postali slučajno z rojstvom, medtem, ko je Poslušajo anekdoto moj položaj mo­ja zasluga. Knezi so že bili in še bodo, a in si preberejo zapis v samostojnem Beethoven je samo eden.” delovnem zvezku na Po letu 1817, ko napiše Ludwig van Beethoven 6. strani 27.

Zrela leta simfonijo in jo pošlje ljubljanski Filharmonični družbi (tretje nastopi skladateljevo tretje in zadnje ustvarjalno obdobje, obdobje) v katerem napiše Misso Solemnis, zadnje klavir-ske Zapojejo

znani sonate, godalne kvartete in zelo znano 9. simfonijo. odlomek po notni Simfonija ima v zadnjem četrtem stavku dodane še sliki v Pesmarici na pevce, ki so zapeli besedilo Friedricha Schillerja, in strani 22 in v temi iz izražajo misli o bratstvu med ljudmi.

4. stavka 9. simfonije prepoznajo evropsko Idejo za to skladbo je skladatelj nosil v sebi že od leta himno.

9. simfonija 1793, dokončal pa jo je leta 1824, ko je bila tudi prva izvedba v dvornem gledališču pri Koroških vratih.

Beethoven, ki je bil že tako gluh, da ni mogel slišati niti ene note od vse glasbe, je vseeno vztrajal, da bo delo sam tudi dirigi-ral. Že takoj prva izvedba je doživela velikanski uspeh. Poslušalci so so nagradili z glasnimi ovacijami. Gluhi mojster je bil z obrazom obr-njen proti orkestru in tako ni mogel zaznati reakcije občinstva. Ena Preberejo si zapis o od pevk v zboru ga je takrat previdno prijela za rame in 9. simfoniji v obrnila proti ob-činstvu, da je lahko videl njegovo samostojnem navdušenje. delovnem zvezku na straneh 28 in 29 in Deveta simfonija je višek Beethovnove domišljije v odgovorijo na simfonični obliki in je še danes ena od največjih vprašanja. mojstrovin v kraljestvu umetnosti. V četr-tem, najbolj znanem stavku glavno temo najprej zaigrajo violončela, zatem jo nadaljujejo violine in nazadnje pride še posebnost v simfoniji, to so pevci. Začne bariton, ki zapoje:« O prijatelji, ne teh glasov, tem-več uberimo prijetnejše in veselejše!« Pevski del obsega: Opus  recitativ (uvodni poziv za bariton),  kvartet in zbor (tema radosti) Poslušajo znani  solo pevci in zbor odlomek iz 9.

Nov simfonije.

Gluhost skladatelja Ludwiga Beethovna ni ovirala pri glasbeni njegovem ustvar-janju in tako je zapustil velik opus. Poleg slog znanih 9 simfonij, je napisal še 6 koncertov, 47 sonat, Preberejo anekdoto samostojnem opero Fidelio, 16 kvartetov, dve maši in različne druge v skladbe. Umrl je leta 1827 na Dunaju in za pogrebom je delovnem zvezku na strani 29.

Delavska šlo na tisoče njegovih občudovalcev. himna

Ludwig van Beethoven je v svojem zrelem ustvarjalnem Primerjajo obdobju razši-ril glasbene izrazne možnosti in z njimi Beethovnov pogreb napovedal nov slog imenovan romantika. To je čas 19. z Mozartovim.

Romantik stoletja, ko se pojavijo novi izumi, slikarstvo, revolucije in a časovnih številni umetniki, ki so lahko svobodno izražali svoja čust- Ob vzporedni-cah v va in misli, saj se glasba dokončno osvobodi vpliva cerkve. Svoje mes-to v zgodovini tega časa zavzemajo samostojnem meščani in delavci, ki si zberejo skladbo Internacionala delovnem zvezku na straneh 30 in 31 skladatelja Pierra Degeyterja za svojo himno utrdijo znanje, Glasba v poznajo do-godke in

romantiki V romantični umetnosti sta prevladovala čustvo in osebe, ki so krojile

domišljija. Umetniki, nezadovoljni s političnimi in čas 18. in začetek družbenimi razmerami, so se zatekali v preteklost, v 19. stoletja ter skrivnostni svet legend in mitologije, ali pa v naravo, živ- poslušajo ljenje podeželskih ljudi in njihovo ljudsko glasbo. To se je Internacionalo. še posebej razmahnilo po marčni revoluciji leta 1848, v tako imenovani pomladi narodov. V romantiki je izmed Preberejo si zapis o vseh umetnosti najbolj bogato zaživela glasba. Njeni romantiki v ustvarjalci so izkazovali romantične težnje z: samostojnem  izrazitimi spevnimi melodijami ob uveljavljanju delovnem zvezku na straneh 34, 35 in 36 Zaključek kromatike, se aktivno  raznolikimi in razgibanimi ritmi ter velikimi dinamičnimi in vključujejo v razponi, razgovor.  bogatimi sozvočji v katerih so zveneli različni toni,  novimi orkestralnimi barvami, ki so jih omogočili novi Poznajo glavne inštrumenti, značilno-sti  novimi oblikami in vsebinami, romantične glasbe.  prvinami ljudske glasbene zapuščine.

Opombe

Poslušajo Pesmi brez besed F. Mendelsohna in ob njej spoznajo nekate-re značilnosti Število skladateljev in njihovih skladb v obdobju romantike romantične glasbe in začne vse do danes nezadržno naraščati. Tisti, ki čutijo rešijo naloge. potrebo po glasbi, po nje-nem doživljanju in sprejemanju, Ob pozornem jo odkrivajo ob poslušanju skladb na različnih koncertih ali poslušanju skladbe ob poslušanju glasbe s pomočjo sodobne tehni-ke. in ob pomoči za-pisa Posamezni ljudje pa glasbo tudi izvajajo koncertno ali pa v Pesmarici na le za za-bavo. Določene glasbene oblike iz preteklosti straneh 14 in 15 srečamo tudi v skladbah današnjega časa. Poslušali ugotovijo, da ima bomo pesem Every Breath You Take v izvedbi pevca skladba obliko Stinga in ansamla The Police in spremljali njeno rondoja ABACABA. obliko.

Vejo, da je rondo glasbe-na oblika, kjer se del A večkrat Učenci preverijo svoje znanje o klasicizmu s testom št. 1 ponovi, kroži. za 7. razred.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 13.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: NEPOZABNE PESMI – SAMOSPEVI (2. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembna romantična skladatelja samospevov Franza Schuberta in Huga Wolfa, - poznajo značilnosti samospevov, - zapojejo samospev Postrv in odlomek iz 8. simfonije.

Glasbeni pojmi: samospev, Franz Schubert, Hugo Wolf ...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, glasbena in video kaseta, učbenik za 8. razred ( str. 40 – 42, 23, 24).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Učenci

Uvodni Po preverjanju znanja le to ocenijo še s preizkusom Preverijo in ocenijo razgovor znanja. Eden od predlogov je na koncu učnih priprav. znanje

Prvi pomembnejši skladatelj v romantiki je bil Franz Poiščejo sliko Schubert, ki je napisal znano pesem Postrv. skladatelja v samostojnem Pesem Postrv je samospev, ki ga je napisal romantični delovnem zvezku na skladatelj Franz Schubert za katerega velja tudi, da je strani 40. “oče” samospeva.

Ob zapisu samospeva Postrv v Samospe Kljub temu, da so krajše pesmi ob spremljavi pisali že Pesmarici na strani v klasicistični skladatelji, se je šele Schubert popolnoma 23 le-tega zbrano zavedal umetniškega na-mena samospeva, ki je v njem poslušajo. videl neločljivo povezanost med bese-do in glasbo. Franz Schubert je svoje samospeve oblikoval na dva načina: Kratke pesmi

Postrv

Franz Schubert

 kitični samospev, kjer solist poje posamezne kitice na isto melodijo ob enostavnejši klavirski spremljavi,  prekomponirani samospev, kjer se melodija in spremljava ne po-navljata po kiticah, temveč izražata besedno vsebino in se ji prila-gajata, klavirska Ločijo med sabo dve spremljava pa dopolnjuje besedno dogajanje. različni obliki samospe-vov in jih Melodijo samospeva Postrv je pozneje Franz Schubert z uporabil tudi v svojem pet stavčnem kvintetu v A - primerjajo zabavnimi duru za godala in klavir. Tu je v 4. stavku melodijo iz popevkami. samospeva uporabil kot temo za variacije.

Ob DVD gledajo in Franz Schubert se je rodil leta 1797 v Lichtentalu pri poslu-šajo variacije, Dunaju. Kot otrok je glasbo spoznaval doma in v prepoznajo glasbila in rešijo naloge v dunajskem pevskem zboru.

Schubersamostojnem tiada delovnem zvezku na

Opus Ave Marija

Po končanem šolanju je iskal mesto učitelja, tudi v strani 40 in 41.

Ljubljani, a ga to delo ni veselilo, zato ga pusti, postane svobodni umetnik in je bil prvi skladatelj, ki je živel Prepoznajo pevski izključno od komponiranja. Bil je zelo plodovit skladatelj zbor »Dunajski v prostem času pa se je sestajal v umetniškem krogu dečki«. svojih prijateljev in po njem so srečanja poimenovali schubertiade.

Franz Schubert je za časa 31 letnega življenja bil skoraj neznan, kljub kratkemu življenju pa je napisal zelo Preberejo zapis v veliko. Najbolj je znan po samo-spevih, ki jih je napisal samostojnem več kot 600, poleg tega pa je pisal še simfoni-je, opere delovnem zvezku na in skladbe za različne komorne zasedbe. Med zelo strani 40 in anekdoti Nedokon- znanimi njegovimi samospevi je tudi samospev Ave na strani 42. čana Marija.

Poslušajo samospev simfonija Ave Marija, ugotovijo, da pev-ko spremlja orkester in utrdijo znanje o samos-pevu.

Franz Schubert je visoko cenil Ludwiga van Beethovna, a se nista nikoli srečala. Po vzoru Poslušajo priredbo Zaključek Beethovna je tudi Schubert pisal simfonije, med katerimi od-lomka iz je posebej znana 8. simfonija v h-molu, imenovana tudi Nedokončane Nedokončana simfonija, ki jo je napisal leta 1822. simfonije, ki je Simfonija obsega namesto treh ozirima štirih le dva njegovo najbolj stavka. Ali je res ni dokončal, ali pa si je skladatelj znano delo za simfonijo tako zamislil ostaja skrivnost, saj je po tej simfonični orkester. skladbi živel še šest let in napisal še 9. simfonijo z vsemi Izvedejo odlomek po not-ni sliki v Opombe stavki.

Pesmarici na strani Samospevi so postali priljubljena glasbena oblika številnih 24. skladatel-jev. Proti koncu romantičnega obdobja je z njimi zaslovel tudi Hugo Wolf (1860-1903). Rodil se je v Slovenj Gradcu in njegovi predniki so bili slovenskega rodu. Kasneje je družina prevzela nemško poreklo in tako Vejo, da rojstna hiša Wolfa v se je Hugo Wolf imel za avstrijskega glasbenika, ki je Hu-ga Slovenj Grad-cu dosegel svetovni sloves. danes skladateljev muzej in glasbena šola.

Datum:

Razred: 8.

Zap. št. ure: 14., 15. in 16.

GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) ZNANI USTVARJALCI IN POUSTVARJALCI (3., 4. in 5. ura

Učni sklop: Učna enota: od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo znane skladatelje, ki so bili hkrati tudi znani poustvarjalci, - poznajo glasbena dela, ki so jih ustvarili znani skladatelji in s katerimi so zasloveli, - zapojejo odlomke iz znanih del.

Glasbeni pojmi: virtuoz, F. Mendelsohn-Bartholdy,N. Paganini, F. Liszt, F. Chopin, C in R. Schumann.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 37, 45, 50, 29).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Učenci

Uvodni Franz Schubert, ki smo ga omenjali prešnjo uro, je bil Vejo, da so se ta razgovor zelo plodovit skladatelj, ki se je v prostem času sestajal v umet-niška srečanja

umetniškem krogu svojih prijateljev in jim tudi uspešno imenovala izvajal svoje in druge skladbe.

Schubertiade in zapojejo temo iz 8. simfonije Felix Tudi marsikateri drugi romantični skladatelj je bil hkrati (Pesmarica, stran Mentudi odličen po-ustvarjalec.

Med pomebne glasbene 24, 25, 26). delsohn ustvarjalce in poustvarjalce štejemo tudi Felixa Mendelsohna – Bartholdya , ki je zaslovel ob Ugotovijo, da uspešnem skladateljskem delu tudi kot dirigent. Tako je »ponovno odkrije« Odkritje oživil in pro-slavil tedaj pozabljenega baročnega glasbo Johanna J. S. skladatelja, ki za časa življenja ni bil tako znan kot je Sebastiana Bacha.

Bacha danes, saj je po smrti tonil v pozabo. Felix Mendelsohn je namreč 11. 3. 1829 dirigiral skladbo Matejev Pasion, ki jo je Bach prvič izvedel 100 let prej (15. aprila 1729). To je bila vzpod-buda, da so ob 100. obletnici Bachove smrti leta 1850 ustanovili Ba-chovo Ponovijo in utrdijo družbo, katere glavna naloga je bila zbiranje in izdajanje svoje znanje o J. S. nje-govih pozabljenih del. Več urednikov, je zbiralo Bachu, ki se je rodil njegove skladbe, kar 50 let in jih izdali v 60 različnih leta 1685, umrl pa Pomladn zvezkih. Te skladbe so bile v celoti izdane leta 1950 ob leta 1750. o 200 letnici smrti Johanna Sebastiana Bacha. sončece

Povedali smo že, da je poleg dirigiranja Felix Mendelsohn tudi skla-dal. Znana je njegova pesem Pomladno sončece.

1. Ti pomladno sončece, ti si naredilo, da je v meni srčece glasno poskočilo.

2. Prav za vsako ptičico, bi okrog se klatil, s čisto vsako rožico, rad bi se pobratil.

Po zapisu estetsko zapo-jejo pesem.

3. Sijaj, sijaj sončece, siplji žarke zlate Ogledajo si sliko rožicam na glavice, meni na podplate. sklada-telja v samostojnem Felix Mendelssohn se je rodil leta 1809 v delovnem zvezku na Hamburgu, kjer se je začela njegova glasbena pot že v strani 45 in preberejo zgodnjem otroštvu. Kot čudežni otrok je nastopal na zapis ob sliki. klavirskih koncertih, zelo zgodaj pa je začel tudi komponi- Razumejo da je rati. Pisal je sonate, samospeve, kantate, orgelska koncert-na uvertura dela in še pred 16. rojstnim dnem celo simfonijo. S 17. samostojno leti pa je napisal svojo prvo pravo mojstrovino, programsko glasbeno koncertno uverturo k Shakespearovi komediji Sen delo. kresne noči. Z njo je zaslovel tako, da mu je pruski kralj Poslušajo Poročno Poročna naročil, naj napiše scensko glasbo za to igro. Od te igrajo kora-čnico, jo koračnica izvajalci štiri skladbe kot koncertno suito, njen zadnji del prepoznajo in pojejo pa je znan po celem svetu. glavno temo (Pesmarica, stran Da si bomo melodijo lažje zapomnili bomo sestavili tudi 27). besedilo. Eden od primerov je: Sami sestavijo Danes sta se vzela dva ki se ljubita, srečna vesela bosta vse besedilo za poročno Violinski koncert do konca dni. koračnico in ga zapojejo ob orglah.

Otroštvo in mladost

Felix Mendelssohn je istega leta, ko je ponovno odkril J. S. Bacha, postal znan tudi v Angliji, v nemškem Poslušajo odlomek iz Giuseppe Leipzigu, kjer je veliko let živel Bach, pa je skupaj s koncerta.

Tartini skladateljem Robertom Schumanom in violinis-tom Ferdinandom Davidom pomagal ustanoviti glasbeni konzerva-torij.

Ferdinand David je nagovoril Prepoznajo G. Niccolo Mendelssohna tudi, da je napisal znani Violinski Tartinija, poslušajo Paganini koncert v e - molu. V delu zasledimo Mendelssohnovo Vražji trilček, in značilno milino, iskrivo živahnost in veselje do življenja, utrdijo svoje znanje. kar je bilo odraz njegove srečne in brezskrbne narave Znane ustvarjalce, ki so bili hkrati tudi izvrstni Povežejo Tartinija s Virtuoz poustvarjalci smo omen-jali že v času baroka. Eden takih Pa-ganinijem. je bil baročni skladatelj in violinist, ter virtuoz rojen v Piranu.

Ogledajo si skladateljevo sliko v Tartinija je v času romantike prekosil glasbenik samostojnem Znana italijanskega rodu Ni-ccolo Paganini, ki se je rodil leta delovnem zvezku na dela 1782 v Genovi. Že z osmimi leti se je s prvo sonato strani 37 in preberejo uveljavil kot skladatelj. Po študiju je s 15 leti odšel leta zapis ob sliki.

1797 na prvo koncertno turnejo in s svojim tehnično dovršenim in izjemno hitrim igranjem (do 12 tonov v sekundi je lahko izvajal 3 minute) prevzemal občinstvo in

doživljal neskončno zmagoslavje. Bil je violinski virtuoz.

Zvonček Koncertiral je po številnih evropskih glasbenih središ-čih, Preberejo si razlago

kjer mu je navdušeno občinstvo dalo vzdevek »vražji za capriccio goslač«. (muhavost, domislek ali trmoglavost).

Paganinijevo veliko poustvarjalno znanje se zrcali v Poslušajo kaprico št. skladbah za violi-no, med katerimi najbolj pogosto izvajajo 24.

Violinski koncert v D-duru ter 24 Capricciov, ki predstavljajo skladbo z bogatimi glasbenimi do-mislicami Preberejo anekdoto Franz in poudarjajo zahtevne izvajalske spretnosti v samostojnem Liszt delovnem zvezku na Niccolo Paganini je umrl leta 1840 v Nici, njegove strani 37 in ob kaprice pa so nav-dihovale tudi druge skladatelje, ki so jih poslušanju priredili za klavir. Ena takšnih skladb je odlomek iz primerjajo original s Klavirske koncerta št. 2 La Campanella (Zvonček), ki je pri-redbo iste skladbe navdihnila madžarskega pianista Franza Liszta. skladbe.

Poiščejo sliko skladatelja v Franz Liszt se je rodil leta 1811 na Madžarskem, samostojnem upravitelju dvora Esterhazy, ki je tudi kot čudežni delovnem zvezku na Skladbe otrok že s šestimi leti navduševal občinstvo na svojih strani 50. za koncertih. orkester

Lisztovo življenje je bilo pestro, polno dogodkov, potovanj Poslušajo skladbo in srečanj z umetniki. Za potovanje si je dal izdelati Ljube-zenske bivalni voz (motohome). Znano je, da je imel leta 1846 sanje, oziroma koncert tudi v Rogaški Slatini. Dobro je poznal klavir in Ljubezensko njegove posebnosti, zato je znal izkoristiti vse njegove sanjarjen-je in Opus možnosti.

V igranje je vpeljal novo tolkalsko tehniko, v zapojejo temo, ki je Franza svoje kompozicije za ta inštrument pa novo zvočnost. zapisana v Liszta Njegov največji ustvarjalni dosežek so klavirske skladbe. Pesmarici na strani 29.

Franz Liszt ni bil samo klavirski skladatelj, ampak je I Like skladal tudi za simfonični orkester. On je začetnik tako Preberejo zapis v Chopin imenovane simfonične pesnitve. To je enostavčna samostojnem glasbena oblika za simfonični orkester, kjer določeno delovnem zvezku na programsko vsebino orkester zvočno izraža in slika z straneh 50 in 51 ter Frederic instrumenti. V skladbi Madžarska rapsodija (skladba z poslušajo odlomek iz Chopin ljudskimi napevi), je uporabil madžarske ciganske Madžarske melodije in ritme. rapsodije številka 2.

V opus Franza Liszta spada tudi okoli 400 priredb Dunaj različnih glasbenih del (simfonij, oper in drugih skladb) Preberejo anekdoto drugih skladateljev, ki jih je priredil za klavir. Ker se svet v samostojnem vrti naprej so tudi njegove skladbe doživele številne delovnem zvezku na priredbe. Skladbo Ljubezenske sanje, ki smo jo strani 51 in poslušajo poslušali in šeli so priredili člani skupine Klazz priredbo brothers.

Ljubezenskih sanj.

Valček

Pariz

Razen Franza Liszta v sam vrh svetovnih pianistov Poslušajo skladbo I sodi tudi glasbe-nik, ki mu je skupina Gazebo pred nekaj Like Chopin in jo leti posvetila svojo popevko. vrednotijo.

Popularen je v svo-jem času bil tudi pravkar opevani Ogledajo si sliki v znani romantični skladatelj in pianist Frederic Chopin, samostojnem ki se je rodil leta 1810 v poljski vasici Želazowa Wola delovnem zvezku na Etuda blizu Varšave. Pri osmih letih je nastopil kot čudežni strani 46 ter otrok pianist, pri štirinajstih letih pa je objavil tudi svoje poslušajo Polonezo Etuda v E prvo delo za klavir, na Poljskem pa se je tudi zaljubil v št. 3 ter Mazurko št 1 duru Konstanco. v B-duru.

Kljub izjemni navezanosti na Poljsko, je 20 leten Frederic domovino zapustil s kelihom poljske zemlje in se najprej naselil na Dunaju. Tu se je srečal z glasbo drugih glasbenih velikanov. Tako kot je Haydn pomemben za godalni kvartet, Mozart za opero in Ob poslušanju merijo koncert, Beetho-ven za simfonijo in Schubert za dol-žino skladbe. (1' samospev, je Chopin zapisan v zgodovini glasbe kot 44''). mojster klavirskih skladb. V njih je izrazil geni-alnost, Opus virtuoznost in raznolika romantična razpoloženja, ki so včasih bila zelo kratka, kot v Minutnem valčku.

Poslušajo Veliki briljantni valček št. 1 Po krajšem postanku na Dunaju najde Frederic Chopin in si prebere-jo svoj pravi dom v Parizu, kjer je živel s pisateljico slovarček besed, ki George Sand v njenem gradu. V Parizu je Frederic so označene v Chopin postal prava pop glasbena zvezda, saj je bil samostojnem zelo priljubljen v salonih, hkrati pa tudi uspešen pianist delovnem zvezku na in učitelj. Na koncertne odre je postavil ljudski ples strani 46. valček v novi, koncertni obliki za klavir, ob tem pa tudi etudo, ki je pravzaprav tehnična vaja za prste.

Poslušajo etudo v Eduru in temo Med najbolj znane etude mnogi štejejo etudo v E duru, ki zapojejo z beseFrederic jo lahko tudi zapojemo z besedilom, ki je v Pesmarici na dilom, ki je v Chopin strani 28.

Pesamrici na strani 28.

Ob ponovnem poslušanju svoje občutke izrazijo z likovno govorico (v za to predviden prostor v Robert in samostojnem Clara Schuman Svoja dela je Chopin poimenoval skladno s sporočili. Bil delovnem zvezku na n je mojster miniatur, to je kratkih inštrumentalnih skladb z strani 47). značilno motiviko. Te skladbe so:

Clara

- POLONEZA - Poljski ples mirnega tempa, večinoma v ¾ taktu.

- MAZURKA - Poljski ljudski ples v ¾ ali 3/8 taktu.

- ETUDA - Skladba za vajo, ki je temelj urjenja določenih tehničnih spretnosti, lahko pa je tudi virtuozna koncertna skladba.)

Poznajo imena za - NOKTURNO - Zelo nežna in sanjava skladba običajno Chopi-nove znane Opus v tridelni obliki skladbe.

- BALADA – Dramatična, nežna skladba brez stalne oblike.

- VALČEK – Ples v ¾ taktu, ki ga je v klavirsko umetno glasbo vpeljal Frederic Chopin in je namenjen le poslušanju.

Preberejo anekdoto Zaključek v samostojnem Frederica Chopina velikokrat imenujemo poet delovnem zvezku na klavirja, saj je skozi spevno romantično govorico in strani 48. briljantno virtuoznost izražal tako dramatičnost kot liričnost. Po naporni turneji po Angliji in Škotski je umrl pri komaj 39 letih zaradi takrat neozdravljive bolezni tuberkoloze ali jetike. Kot današnji zvezdniki, je tudi on pred smrtjo izrazil zvezdniške želje, ki jim je bil zvest Ogledajo si sliki tudi po smrti, saj so njegovo srce na njegovo željo na pianistov v Opombe: skrivaj prenesli v Poljsko, telo pa pokopali skupaj s samostojnem kelihom poljske zemlje v Parizu. delovnem zvezku na strani 49.

Tudi v Nemčiji sta v času romantike živela in poustvarjala dva znana pianista. To sta bila zakonca Robert in Clara Schumann. Robert Schuman, ki se je rodil leta 1810 v Zwikau, je po očetu podedoval pesniški dar, po materi pa ljubezen do glasbe. V enem svojih pisem je zapisal: »Tebi, mama, veliko dolgujem, saj si odkrila neusahljiv vir čudovitih melodij, iz katerih vedno znova črpam obilje svojih glasbenih idej.« Pri svojih 35 letih Robert spoznal hčerko svojega profesorja klavirja, 16 letno pianistko Claro in se v njo zaljubil. Kljub nasprotovanju njenega Ogledajo si sliko očeta sta se po petih letih viharniške ljubezni leta poročila starega bankovca za DEM, na in imela kar 7 otrok. S poroko se je začelo obdobje 100 katerem je slika največje ustvarjalnosti v družini Scumann. Tako Robert kot Clara sta pri skladanju svoja dela oblikovala na Clare Schumannn. temelju klasičnih oblik, v katere sta vpletala romantično zasanjanost in zaljubljenost. Pisala sta samo-speve, sonate, kvartete, kvintete, koncerte in simfonije.

Znane so tudi njune klavirske skladbe za otroke.

Wieck

Povedali smo že, da je Robert Schumann skupaj s skladbo skladateljem Feli-xom Mendelsohnom in violinistom Poslušajo Ferdinandom Davidom v nemš-kem Leipzigu Sanjarjenje (Robert in pomagal ustanoviti glasbeni konzervatorij. Leta 1833 je Schumann) skladbe sodeloval tudi pri ustanovitvi društva mladih glasbenikov z priredbo sanjarjenje in za imenom Davidova zveza. Robert Schumann je postal vsako v zvezek

urednik društvenega časopisa Neue Zeitschrift fur napišejo Music in se v njem uveljavil tudi kot prvi glasbeni kritiko. kritik. Najbolj znana njegova skladba je Sanjarjenje.

glasbeno

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 17. in 18.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: SIMFONIČNI SKLADATELJI (6. in 7. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembne orkesterske skladatelje: H. Berlioz, R. Strauss, C. Saint Saens, J. Brahms, G. Mahler, - poznajo glasbena dela, ki so jih pisali skladatelji za simfonični orkester in prepoznajo že poslušane skladbe, - zapojejo Brahmsovo Uspavanko, Gaudeamus in ljudski pesmi Če študent na rajžo gre ter Mojster Jaka.

Glasbeni pojmi: programska glasba, simfonična pesnitev...

Med predmetne povezave: slovenščina, etika in družba.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 43, 61, 75, 76, 39).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Učenci

Uvodni Mnogi skladatelji so do svojega znanja prišli s študijem. razgovor Eni so bili bolj uspešni, drugi manj. Študente opisuje tudi

naslednja pesem.

Zapojejo pesem Če štu-dent na rajžo 1. Če študent na rajžo gre, jumpajdi… dobro pije gre, ki jo najdejo v pesmarici 300 dobro je … narodnih in jo 2. Dobre volje je povsod, jumpajdi … vsi mu pravijo spremljajo z glasbili. gospod …

Hector Berlioz

3. Res srečnejših ni ljudi, jumpajdi … kakor so študentje ti …

V samostojnem Po vzgledu Franza Liszta, ki je bil začetnik nove delovnem zvezku na programske glasbene oblike za simfonični orkester z strani 43 si ogledajo imenom simfonična pesnitev so začeli pisati tudi drugi skladateljevo sliko in romantični skladatelji. Eden prvih Lisztovih posnemal-cev pre-berejo zapis o je bil francoski skladatelj Hector Berlioz, ki je v svojih sklada-telju. simfoničnih pesnitvah opisoval književne, likovne ali zgodovinske like. Njegovo prvo večje delo je bila Poslušajo Fantastična simfonija, ki jo je pisal iz ljubezni do Fantastično igralke Henriette Smithson, ki jo je videl na odru

pariškega gledali-šča. Ta v začetku ni vedela za njegovo simfonijo; odlomek 5. ljubezen in izpoved čustev, ki jih je izražal z glasbo. Za stavka Sanje simfonijo je slišala šele po dveh letih in bila ob tem poletne noči, kjer je z ganjena in počaščena. Kasneje sta se tudi poročila, a je inštrumenti slikal Tako je Berli-oz spoznal, da je življensko zmagoslavje drugačno Ples čarovnic. govoril od tistega, ki ga je izrazil v simfoniji. Zakon je bil nesrečen Zarathust in sta nazadnje živela ločeno. ra Richard Strauss

V nemškem okolju je zaživela simfonična pesnitev predvsem v delih Richarda Straussa, ki se je že v Ob poslušanju mladosti uveljavil kot izvrsten diri-gent. Ob koncu 19. skupaj s pavkami stoletja, ko je bil star nekaj nad trideset let je napi-sal igrajo z rokama svoje najboljše skladbe. Napisal je samospeve, opere izmenični ritem po Salome, Elektra in Kavalir z rožo, ter dela za zgor-njem delu nog.

Camille simfonični orkester. Med temi vodilno mesto zavzema Saintsimfonična pesnitev z naslovom Tako je govoril Saens Zarathustra. Zgodbo je napisal Nietzsche in z poslušanju Živalski glasbenimi sredstvi je skladatelj Richard Strauss želel Ob izraziti misel o razvoju človeškega rodu od njegovega prepozna-jo odlomke karneval nastanka naprej. Besedna vsebina ali program za del, ki (Okamenine, ga bomo poslušali je: Sončni vzhod. Človek čuti Kukavica, Labod, Slon, Želve) zapojejo Gaude- božjo moč. amus melodijo Želv ter poslušajo Finale.

V revolucionarnem letu 1848 se je v Parizu rodil skladatelj Camille Saint-Saens. Bil je eden najplodovitejših skladateljev svoje generaci-je, saj je pisal Johannes koncerte, simfonije, opero in simfonične pesnitve. Naj-bolj Poznajo svečano Brahms znano je njegovo slikanje živali za dva klavirja in orkester himno Gaudeamus. z naslovom Živalski karneval. Delo je izšlo šele po njegovi smrti, mi pa smo ga poslušali po odlomkih v celoti Robert in v nižjih razredih.

Clara Schuman Predno dijaki postanejo študentje o katerih smo že n prepevali morajo opraviti maturo. Ob tem svečanem

dogodku obvezno zapojejo tudi maturantsko himno Utrdijo znanje o Gaudeamus, ki jo je nemški skladatelj Johannes Robertu in Clari Brahms vključil v svojo skladbo Akademska uvertura. Schumann.

Ob pesmi Gaudeamus smo omenili skladatelja Johanna Zbrano poslušajo Brahmsa, ki ga je v svet velikih skladateljev vpeljal Brahmsov Valček v – duru in Življenjep glasbeni kritik in skladatelj Robert Schuman. On ga je v As članku za ugledno glasbeno revijo Novi časopis za spremljajo zapis v is glasbo razglasil za genija. Pri Schumannu je našel mladi Pesmarici na straneh Johannes drugi dom. Med Brahmsom in zakoncema 35, 36, 37 in 38.

Schumann se je razvilo dosmrtno prijateljstvo, Clara Zapojejo ga ob Schumann pa je bila Brahmsu tu-di velik navdih pri spremljavi Opus ustvarjanju glasbe.Clara Schuman je svoje srečanje z predvidenih glasbil. njim opisala v svojem dnevniku z naslednjimi besedami: Ta mesec nam je prinesel nenavadno pojavo skladatelja Poslušajo odlomek iz 1. simfonije.

Brahmsa iz Hamburga. Na klavir nam je igral same lastne skladbe, polne zanosa, bujne domišljije, globoke Ogledajo si zapis o skla-datelju v iskrenosti, toda mojstrsko komponirane… samostojnem delovnem zvezku na Uspavan Johannes Brahms se je rodil v revni družini v straneh 61 in 62. ka Hamburgu in že zgo-daj si je moral služiti kruh z poslušanju igranjem po raznih lokalih, kjer ga je odkril Robert Ob Schuman in odpeljal na Dunaj, kjer je postal znan in bil Madžars-kega plesa cen-jen vse do svoje smrti. Pokopan je ob Beethovnu, ki št. 5 prepoz-najo romsko melodiko. mu je bil vzor.

Zaključek Gustav Mahler

Poslušajo in poustvarijo znano V svojih delih je nadaljeval s tradicijo klasicističnih glasbenih oblik in romantičnih vsebin. Napisal je številne pesem Uspavanka skladbe za klavir, simfonije, koncerte in (Pesmarica, stran 39 samospeve. Njegovo pomembno delo je tudi Nemški in 40). rekviem (žalna maša), ki jo je posvetil materi in Robertu Schumannu. Johannes Brahms se je že v mladosti Ogledajo si zapis in srečal z romsko glasbo in se nad njo navdušil. Vse slike v samostojnem življenje jo je občudoval, najraje pa jo je poslušal v izvedbi delovnem zvezku na madžarskih orkestrov. Romsko melodiko zasledimo tako straneh 75 in 76 in poslušanju v številnih skladateljevih delih, najbolj pa so znani ob prepoznajo in Madžarski plesi. zapojejo znano Ena najbolj razširjenih melodij Johannesa Brahmsa pa je pesem Mojster Jaka. prav gotovo Uspavanka, ki jo velikokrat lahko slišimo v risankah in filmih.

V zatonu romantike je za orkester pisal tudi nemški skladatelj Gustav Mahler, ki je bil v službi kot dirigent eno leto tudi v Ljubljani. Od tu se je selil še po drugih evropskih mestih, dokler ni v dunajski operi obvel-jal za enega največjih dirigentov svojega časa. V 1. simfoniji Titan je uporabil variacijo znane ljudske pesmi.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 19.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: OPERA V ROMANTIKI (8. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo glasbeno gledališče in opero, ki je bila zelo priljubljena tudi v romantiki, - poznajo znane romantične operne skladatelje, - zapojejo odlomke iz znanih oper.

Glasbeni pojmi: opera, solisti, orkester, tehnični delavci...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk, tehnika.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 38, 39, 73, 74, 48).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Uvodni Ponovitev dosedanjih znanj o operi: razgovor  Prva opera Dafne, ki jo napiše leta 1594

Učenci

v

Ponovijo in utrdijo Firencah Jacobo Peri svoje znanje.  Prvo operno gledališče v Benetkah leta 1636.  Opera v baroku (uvertura, virtuozno petje, balet kostumi, scena, operne družine)  Claudio Monteverdi (Orfej), C. W. Glűck (Opera in Evridika).  Opera v klasicizmu (Mozart: Figarova svatba, Ponovijo znanje o operi Figaro (J. K. Čarobna piščal ...)

Opera v Novak) in Figarova romantiki Opera, ki se je od baroka dalje širila po evropskih svatba (Mozart) in glasbenih središčih, je v 19. stoletju sprejela nove poslušajo odlomka.

Figaro

romantične vsebine, čustvovanje, doži-vela pa je tudi pomembne razvojne spremembe. V začetku romantike je bilo glavno operno središče Pariz. Še vedno je imela poleg glasbe glavno vlogo zgodba, je v operi zapisana v opernem besedilu, ki se i-menuje libreto. Šele to besedilo ali libreto skladatelj uglasbi. Eden najbolj znanih libretov govori o Figaru, ki smo ga že omenjali.

znana Poslušana odlomka iz teh oper znamo tudi zapeti. Iz Pojejo opere Figaro je znan odlomek Poklon fantov in odlomka iz znanih oper.

Figarova deklet iz Figarove svatbe pa Figaro-va pesem svatba Kerubinu Marsičesa boš tamkaj pogrešal. Čast in hvala vselej dala njim se vaša gnada bo Ve dekliči, vi fantiči le zapojte za mano.

Seviljski brivec

Poslušajo znano arijo iz opere Seviljski brivec.

Marsičesa boš tamkaj pogrešal, kar ti tu je življenje sladilo.

Glavic deklicam več ne boš mešal, Oj, Narcisek prelepi ti V

samostojnem

moj.

delovnem zvezku na strani 38 si ogledajo skladateljevo sliko, pre-berejo zapis o Na to zgodbo se je v romantiki naslonil tudi znani sklada-telju in si italijanski skladatelj Gioacchino Rossini, saj je menil, naredijo zapis. da se kljub dvema uglasbitvama še vedno da narediti Ponovno poslušajo nekaj novega. V svoji operi Seviljski brivec je opisal Arijo Figara iz opere Seviljski brivec, hudomušnega Figara, ki pa je to pot bil brivec. odgovorijo na vprašanje v Gioacchi no samostojnem Rossini delovnem zvezku na strani 38 in izvedejo nalogi na zgoraj Opera omenjeni strani. buffa

Uvertura iz opere Viljem Tell (konjski galop) Uvertura iz opere Viljem Tell

Giacomo Puccini

Madame Butterfly

Gioacchino Rossini je bil izredno plodovit skladatelj, ki so mu Fran-cozi zaradi napisanih kar 39 oper dali vzdevek »Napoleon muzike«. Izhajal je iz italijanske operne šole in bil znan po svoji spretnosti pisan-ja vedre in iskrive glasbe. Tip komične opere, kakršne je pisal tudi Ob notnem zapisu v on in so pravzaprav glasbene komedije, imenujemo Pesmarici na strani 7 opera buffa. Vsebino oper je jemal iz vsakdanjega poslušajo Mačji duet življenja, kjer je uporabljal vsakdanjo govorico in narečja. dveh sopranistk.

Gioacchino Rossini je v opero vključil tudi elemente Povežejo naslov kot so kihanje, kašljanje, smrkanje in mijavkanje.. opere z mojstrom na samostrelu in ob poslušanju občuteno ponazarjajo ježo V obsežni operni zakladnici, ki jo je zapustil, se je poleg konja.

Seviljskega brivca na svetovnih odrih obdržala tudi izvirno resna opera Viljem Tell, ki je junak v švicarskem uporu Poslušajo uverturo iz opere proti oblasti. Najbolj znana je uvertura, ki ji mnogi rečejo Viljem Tell in njeno kar »konjski galop«. priredbo.

V samostojni delovni zvezek na strani 39 Primerjava izvirne uverture in priredbe. napišejo, v čem se razlikujeta.

Na isti strani preberejo anekdoto o skladatelju.

V samostojnem delovnem zvezku na strani 73 si ogledajo skladateljevo sliko,

V Italiji je deloval v romantiki tudi Giacomo Puccini, ki pre-berejo zapis o je znan po ope-rah La Boheme, Tosca, Manon sklada-telju in si Lescaut in Madame Butterfly. Puccini je pisal tako naredijo zapis. imenovane veristične opere. To je slogovna smer iz Povežejo verizem s konca 19. stoletja, ki se je razvila v Italiji. Snov je pogosto filmsko umetnostjo. pol-na skrajnih čustvenih stanj, kot so na primer strastna Primerjav ljubezen, nezve-stoba in maščevalnost. Zgodbe imajo skoraj vedno tragičen razplet. a arij Vejo da Čo-čo-san Najbolj znana opera Giacoma Puccinija ima naslov po-meni v japonščini Madame Butter-fly. Zgodba se dogaja na Japonskem, metulj in poslušajo Zaključek kjer ameriški mornarski častnik Pinkerton vzame japonsko odlomek. dekle Čo-čo-san za svojo »pristaniško že-no«. Ko po službeni dolžnosti zapusti državo Čo-čo-san rodi njunega Poslušajo obe ariji in sina. Ko se Pinkerton spet vrne pripelje s sabo svojo odgovorijo na ameriško zakoni-to ženo. Ob spoznanju, da je Pinkerton vprašanje v poročen, mu Čo-čo-san izroči otroka, sama pa si vzame samostojnem Opombe: življenje. delovnem zvezku na strani 73.

Primerjalno poslušanje arije Čo-čo san iz opere Madame Poslušajo Butterfly in arije Figara iz Seviljskega brivca. zna-nih odlomkov.

priredbe opernih

Operne odlomke iz romantičnih oper danes srečamo tudi v različnih zabavnih priredbah. Poslušali bomo le nekatere.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 20.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: OPERA V ROMANTIKI - GIUSEPPE VERDI (9. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembne opere in življenje skladatelja Giuseppe Verdija, - poznajo glasbeno gledališče in opero, ki je bila zelo priljubljena, - zapojejo odlomek iz znanih oper.

Glasbeni pojmi: Giuseppe Verdi, Operna hiša Scala...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 52 – 54, 30, 31).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Učenci

Uvodni Razen Gioacchina Rossinija in Giacoma Puccinija Utrdijo znanje iz razgovor se je iz Italije povzpel na zmagoviti oder opernih prejšnje operno

skladateljev tudi Giuseppe Verdi, ki se je po svoji obarvane ure. umetniški ustvarjalnosti bistveno razlikoval od prej omenjenih skladateljev in je še danes eden največjih skladateljev oper.

Aida Poslušajo slavnostno Giuseppe Verdi je v svojih operah poseben po lepoti ko-račnico iz opere melodij in izvir-nih arijah. Vsebine, ki jih je opisoval so Aida. povezane z zgodovino in čust-vi. Nam že znana Verdijeva opera Aida, ki govori o faraonih je bila pr-vič uprizorjena Giuseppe leta 1871 v kairski operi ob odprtju Sueškega prekopa.

Verdi V samostojnem Giuseppe Verdi se je rodil leta 1813 v kraju Roncole na delovnem zvezku na jugu Italije v revni gostilniški družini, kjer se je mladi strani 52 si ogledajo Življenjep Giuseppe prvič srečal z glas-bo. Že zgodaj je pokazal skladateljevo sliko. is izredno nadarjenost za glasbo in začel študi-rati ob denarni pomoči tovarnarja Antonia Barezza. Leta 1832 se je skušal vpisati na milanski konservatorij, vendar so mu prošnjo zavrnili, češ da je z 19. leti prestar Oberto in da ni nadarjen. To ga ni potrlo in je nekaj časa ob denarni pomoči Antonia Barezza, v čigar hčerko je bil V samostojnem Giuse-ppe zaljubljen, študiral še pri zasebnih učiteljih. delovnem zvezku na straneh 52 in 53 Po študiju se je poročil Martgherito Barezzi in ustvaril preberejo zapis o svojo prvo opero Oberto, ki so jo leta 1839 krstno izvedli sklada-telju. v milanski Scali. Dosegel je tak uspeh, da je vodsvo te operne hiše naročilo in plačalo takoj še eno delo. To veselje pa je napolnila žalost, saj sta zaradi bolezni umrla Nabucco njegova otroka, čez čas pa še žena. Zaradi žalosti v srcu mu skladanje ni šlo od rok in po neuspehu naročene in že plačane opere Lažni Stanislav povsem opusti Pesem skladanje. sužnjev Ob poslušanju Tri mesece za tem je Verdiju vodja operne hiše Scala, spremljajo Mereli, predal čudovito svetopisemsko besedilo, ki je pesem po notni sliki govorilo o Judih v babilonski sužnosti, ki hrepenijo po in še sami zapojejo Rigoleto osvoboditvi. Besedilo sprva ni hotel vzeti, doma pa mu je (Pesmarica, stran spev »Splavaj misel na krilih hitečih« dal nov zagon 30).

Trubadur in napisal je eno najbolj znanih oper Nabucco, Traviata uprizorjeno leta 1842. Opera je doživela takšen uspeh, Poslušajo odlomek da je Verdi z njo postal slaven. Ta spev iz opere je v Žen-ska je tičica iz 4.

Pesmarici na strani 30. dejanja opere Rigoletto, ga po Ženska je notni sliki v

Operi Nabucco so sledile še druge opere: Rigoleto, ki Pesmarici na strani opeva grbaste-ga dvornega norca, ki na koncu spozna, 31 izvedejo in rešijo da je pomagal ubiti lastno hčer, Trubadur, ki je prava naloge v zakladnica priljubljenih arij, Verdi pa je v zgodbi posvetil samostojnem Napitnica veliko pozornost maščevalni materi ter Traviata, kjer sta deovnem zvezku na glavna junaka zaljubljenca Violetta in Alfred, in iz katere je strani 53. zelo znana napitnica, ki jo velikokrat izvajajo različni pevci. tičica

Ženska je tičica lahke narave, muhaste glave, vara in laže. Če kot devičica očke zavije, smeh njen razkrije vselej, da Otelo Če čas dopušča, laže, ponovno poslušajo in Falstaff Ljubav pa njena prah je in pena, vendar si prave vselej zapojejo znana želiš. operna odlomka (Pesmarica, stran 30 Izpraznite bratci kipeče čaše, povsod naj odmeva pesem in 31).

Verdijevo in to veselje. In predno izpolnijo ure se vaše izpijte svetovno leto 2001 naslado vinsko do dna.

Vključujejo se v Uživaj svoje življenje, mladost se nikdar ne vrne. razlago in povedo In v srcih naših dehtečih, budi se slast brez meja.

Izpraznite bratci to čašo naslade, ljubezni napoj naš svoje mnenje o teh Zaključek temah v današnjem velja. času.

Ko je Verdi napisal že omenjeno opero Aida, si je vzel šestnajst let premora, ki ga je prekinil z operama Otelo, Vejo, da je leto 2001 ki je povzeta po Shakes-pearovi tragediji o temnopoltem bilo razglašeno za Verdi-jeve Othellu in njegovi ljubezni do belke Desdemone in leto glasbe Falstaff, ki je veseljak, ki misli, da so vanj zaljubljene vse ženske, a ga le-te kaznujejo za domišljavost.

Poslušajo novejšo pesmi Giuseppe Verdi, ki je v svojem bogatem življenju napisal prired-bo sužnjev. kar 26 oper je umrl v Milanu leta 1901, kjer so mu pripravili tudi veličasten pogreb na katerem so peli znameniti spev Splavaj misel iz opere Nabucco. Tu je za časa življenja dal postaviti tudi dom za ostarele glasbenike, ki se je financiral z avtorskimi pravicami njegovih oper. Ob stoletnici smrti Giuseppeja Verdija je bilo leto 2001 leto Verdijeve glasbe.

Njegova glasba je večna, kar dokazujejo številne melodije, ki jih izvajajo še danes v celoti, ali po delih kot arije.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 21.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: OPERA V ROMANTIKI - RICHARD WARNER (10. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembne opere in življenje skladatelja Richarda Wagnerja, - cenijo čustva, še posebej ljubezen in znajo uživati v njej, - zapojejo znane ljubezenske pesmi in odlomke iz znanih opere.

Glasbeni pojmi: opera.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 55, 56, 32).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Učenci

Uvodni Ko se je v Italiji leta 1813 rodil italijanski operni velikan razgovor Giuseppe Verdi, se je istega leta v Nemčiji rodil nemški

operni velikan Richard Wagner. Wagnerjeve in Verdijeve opere so razdelile glasbeni svet. Po eni strani Povežejo podobnost so se ljubitelji in ustvarjalci operne umetnosti zavzemali de-litve poslušavcev za Wagnerjeve ideje o glasbeni drami, po drugi strani pa pop glasbe (The je zaživela moč Verdijevih večnih melodij.

Beatles proti skupini Rolling Stones...)

Ljubezen Obema skladateljema so opere bile življenje, življenje pa je bogato, če je prisotna ljubezen. Ko ljubezen med fantom in dekletom, ki se imata rada dozori in želita biti za vedno skupaj in se osrečevati se ponavadi poročita. Na poroki jima ponavadi igrajo znano skladbo: Poslušajo in prepoznajo Danes sta se vzela dva ki se ljubita, srečna vesela bosta vse Mendelsohnovo Poročna do konca dni. poročno koračnico in koračnica jo zapojejo.

Razen Mendelsohnove poročne koračnice, je znana tudi poročna ko-račnica iz opere Loengrin, ki jo je napisal prej omenjeni operni sklada-telj Richard Wagner. Tudi Poslušajo

to koračnico bomo zapeli z besedilom: Srečna oba, rekla sta da, saj je ljubezen združila srca !

Richard Prstana dva, plamen srca, družita vaju v zaljubljeni Wagner par.

Večni mornar Tannhauser

Loheng rin

Wagnerjevo poročno koračnico, zanjo napišejo besedilo in ko-račnico zapojejo (Pesmarica, stran 32).

Wagner se je rodil leta 1813 v Leipzigu. Sprva je študiral glasbo precej neurejeno, pri raznih zasebnih učiteljih. Z 20. leti je napisal svojo prvo opero Vile, za katero je, tako kot pri vseh ostalih, sam napisal tudi operno besedilo ali Utrdijo znanje o libreto. Svoje opere, ki so bile večinoma zasnovane na besedilu v operi legendah je imenoval glasbene drame. V njih je vpeljal (libreto) in pove-žejo bistveno novost z uporabo ponavljajočih se vodilnih leitmotiv z glasbeno motivov, to je kratkih glasbenih misli, ki so označevale pravljico Peter in posamezne stvari ali osebe skozi opero, kar se v glasbi volk. imenuje leitmotiv.

V samostojnem delovnem zvezku na Wagner je bil skladatelj, pesnik, dramatik, režiser in strani 55 si ogledajo dirigent v raznih mestih, dokler njegova opera Večni skladateljevo sliko, mornar ne doživi v Dresdnu leta 1842 tako velik uspeh, pre-berejo zapis o Tristan da ga tam zaposlijo kot stalnega dirigenta. O-pero je sklada-telju, si in Izolda spremenil v glasbeno dramo z vsebinami iz nemške naredijo zapis in ob mitologi-je, legend in zgodovine. Ni več pisal glasbeno tem poslušajo odloNibelunš bogate arije, ampak je uvedel instrumentalne dele s mek iz opere ki programskimi motivi, ki napovedujejo značilne osebe, Tannhauser. prstan. dogajanja in razpoloženje. V njegovih operah je vloga besedila in glasbe povsem enakopravna. V Dresdnu je Ponovno poslušajo napisal operi Tannhauser in Lohengrin iz katere je (in lahko tudi znana poročna koračnica. zapojejo) Poročno koračnico. Tokrat gre Leta 1849 je aktivno sodeloval v revolucionarnem za priredbo za orgle. gibanju, zato je pred aretacijo moral zbežati v Švico, kjer sta nastali operi Tristan in Izolda, ter leta 1874 Nibelunški prstan, ki je višek Wagnerjevih glasbenih dram. Ko so se leta 1860 politične razmere v Nemčiji Naštejejo znana Operna umirile, je bavar-ski kralj Ludvig II. povabil Wagnerja operna gledališča in hiša v nazaj v Nemčijo s ponudbo, da bi hkrati s prenovljeno si ogledajo: Bayreuth opero postavil na Zelenem griču zunaj mesta Operna u hiša Bayreuth tudi posebno operno gledališče z orkestersko Ljubljana jamo. Gleda-lišče zaživi v letu 1876, ko so v takrat Operna hiša novem opernem gledališču v mestu Bayreuth prvič Maribor uprizorili še danes nepresežno opero Nibelun-ški Operna hiša - Sidney prstan ob navzočnosti celotne politične in kulturne Operna hiša - Dunaj Evrope tistega časa. Slika gledališča je v samostojnem Mojstri delovnem zvezku na strani 55, slike drugih znanih dvoran Operna hiša - Milano Metropolitan - New pevci pa so na straneh 53 in 54.

York Rensko

Bolšoj Moskva

teater

-

Covent Garden To gledališče stoji še danes in vsako leto se v njem London Valkira odvijajo znani t. i. Wagnerjevi dnevi, ki se že po Somrak dolgoletni tradiciji začnejo vedno na isti dan, to je 25. bogov julija. Umetniški vodja festivala, ki je v celoti Tannhaus namenjen izključno operam Richarda Wagnerja, je že Aktivno sodelujejo v vse od leta 1967 sklada-teljev vnuk Wolfgang razgovoru. er Wagner. O pomembnosti prireditve z najdaljšo tradicijo nam pove tudi podatek, da čakajo ljudje na vstopnice tudi Poslušajo odlomek iz Zaključek po deset let, razen če niso znane osebe. o-pere Mojstri pevci zlato

Wagner se je v operi Mojstri pevci nurnberški spomnil srednjeveških pevcev. V tej operi, ki je v neskrajšani verziji dolga kar 5 ur in spada med najdaljše opere, opeva bratovščino meščanskih ljubiteljev glasbe, ki je prirejala Poslušajo Ples Valkir pevska tekmovanja in je zanje izdelala stroga pravila. iz opere Valkira. na Opombe: Čeprav mladi pevec Walter ni dosledno upošteval pravil v Odgovorijo svoji pesmi, je zmagal zaradi njene umetniške vrednosti vprašanja v in se je tako lahko poročil z ljubljeno Evo. Celoten opus samostojnem Richarda Wagnerja obsega 13 oper, med katerimi je delovnem zvezku na najznamenitejša tetralogija, to je ciklus štirih oper: strani 55.

Rensko zlato, Valkira, Somrak bogov in Tannhauser. Zelo znan je ples Valkir iz druge opere te tetralogije.

Zbrano poslušajo glasbe-ne zanimivosti iz Leta 1870 se je Richard Wagner poročil s Cosimo, Guinne-sove knjige hčerjo Franza Liszta. Richard Wagner ni napisal le rekordov. najdaljše opere, ampak se pona-ša tudi z najdaljšo operno arijo iz opere Somrak bogov, ki traja skoraj 15 minut, kar je veliko več kot traja najkrajša opera Tezejevo rojstvo skladatelja Dariusa Milhauda (1892 – 1972). Na premieri leta 1928 so jo izvedli v celoti v 7 minutah in 28 sekundah.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 22, 23 Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: OPERA, OPERETA IN ZABAVNA GLASBA (11. in 12. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo operno in operetno dogajanje v Franciji in na Dunaju, - poznajo znano opero Carmen, - poznajo opereto in dunajski valček, ki ga tudi zaplešejo - zapojejo odlomke iz znane opere Carmen in znano Barcarolo iz Hoffmanovih pripovedk.

Glasbeni pojmi: opera, operni realizem, opereta, dunajski valček.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 63, 57, 59, 41, 33).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Učenci

Uvodni Poleg drugih evropskih prestolnic, kjer je glasba in opera V samostojnem razgovor bila priljublje-na, je bil tudi Pariz, kjer je leta 1838 bil delovnem zvezku na

rojen skladatelj Georges Bizet. Študiral je na pariškem strani 63 si ogledajo konzervatoriju in ob tem pisal različno glasbo, toda šele slike in preberejo Georges leta 1872 je napisal mojstrovino, po kateri je danes najbolj besedilo.

Bizet znan, opero Carmen. Skladatelj je namesto zgodovinske Poslušajo Uverturo Carmen ali mitološke teme izbral zgodbo iz vsakdanjega življenja. iz o-pere Carmen in Na odru prikazuje značaje ljudi realistično in natančno in vejo, da jo velikokrat glavne osebe se brez moralnih zadržkov zoperstavijo izvajajo ob podelitvi vozni-kom Pesem družbenim normam, kar imenujemo operni realizem. pokalov toreadorj Opero Carmen so kritiki najprej »raztrgali«. Dva meseca formule 1 in na a po premieri je skladatelj umrl in tako ni dočakal njenega drugih športnih uspeha. Eden od znanih delov, ki se je pojavil že v tekmah. uverturi je Toreadorjeva pesem. arijo Srčno na boj toreador, kvišku glavo, roko mirno, in Poslušajo spomni se, če sila ti preti, žara črnih oči, za tebe le gori Toreador-ja, odgovorijo na čar teh oči, za tebe le gori. vprašanja v samostojnem delovnem zvezku na strani 63 in še sami Otroški zbor zapojejo znani del iz ki je v Ob krstni uprizoritvi leta 1875 v Parizu je opera dosegla opere, Pesmarici na strani Zgodba zmeren us-peh, ki pa je po skladateljevi smrti prerasel 41. okvire zmernega. Poseb-nost v operi je otroški zbor, ki realno slika revne otroke tistega časa.

Poslušajo posnetek Glavna oseba v operi je ciganka Carmen, ki s svojimi od-lomka iz opere.

Habaner čari očara nare-dnika Josea in s tem doseže, da jo Habaneri v a izpusti iz zapora, sam pa mora odslužiti kazen. Zaradi Ob poslušajo ljubezni do Carmen Jose pusti tudi službo in se priključi ozadju razlago vsebine iz tihotapcem. A Carmen se ga kmalu naveliča in se spogleduje z Escamillom, ki je bil bikoborec. Jose je bil opere.

Ples zaradi vseh dogodkov ta-ko razočaran, da Carmen ubije. Ogledajo si odlomek, Carmen se najlepše predstavi v sklad-bi z naslovom kjer nastopi Carmen.

Habanera, ob kateri lahko zaplešemo ples tango, ki Plešejo ples tango.

danes sodi med standarnde tekmovalne plese.

Družabni ples, kamor spada tudi tango je bil priljubljen Jacques pri meščanih 19. stoletja, ki so bili zelo naklonjeni tudi samostojnem Offenbac zabavni glasbi tistega časa. Vodilno vlogo je med V h zabavnimi glasbenimi oblikami imela opereta. To je delovnem zvezku na glasbeno delo, krajše kot opera, z govorjenimi deli in strani 57 si ogledajo Orfej v skladateljevo sliko in podzemlj plesnimi točkami. Bila je odraz mestnega življenja. pre-berejo zapis.

Ustvaril jo je Jacques Offenbach, ki se je rodil leta u 1819 v nemškem Kőlnu. Študiral je v Parizu, kjer je ostal do konca življenja. Deloval je v gledališču in napisal okoli poslušanju sto operet in oper z vabljivimi melodijami in plesi. Najbolj Ob Želva odlomka Kankan iz znani deli sta opera Hoffmanove pripovedke in operete Orfej v opereta Orfej v podzemlju iz katere je znameniti ples Kan kan Kan-kan, kjer se pojavi nam že znana melodija, ki smo podzemlju prepoznajo ples Kan jo peli z besedilom: kan in ga ob petju Albince Želve so počasne dame, oblačijo se rade v težke plašče, ki jih besedila HoffmaPesek zaplešejo. naredijo same. nove Poslušajo in pripovedk Na reviji vsaki modni so prav vsi pozorni na prikupne prepoznajo Želvo iz manekenkice. e Saint Saensove-ga Barkarola Deklice v krilcih pisanih, nabranih dvigajo nožice hopsa, sasa, živalskega karnevala, ki ji je sasa, sasa. dodal Kan kan ples je za zabavo, za veselje pravo in zato ga plešimo Offenbach hitrejši tempo in vsi. plesalke.

Opereta

Poslušajo sodobno prire-dbo z Vanesso Iz opere Hoffmanove pripovedke pa je znana pesem Mae. Barkarola: Barkarola (priredba)

Johann Strauss

Svetla noč, opojna noč, izpolni naše želje, v srca vlij nam svojo moč, prelepa svetla noč. Čas hiti od nas beži, gubi se z njim veselje, daleč vstran od nas hiti in več nazaj ga ni.

Zefirja mehki dih, naj obudi življenje, zefirja mehki dih, nas poljubi naj tih.

Svetla je noč, svetla je noč.

Svetla noč, opojna noč, izpolni naše želje, v srca vlij nam svojo moč, prelepa svetla noč.

Poslušanje priredbe.

Poslušajo odlomek Bar-karola iz Hoffmanovih pripovedk.

Zapojejo po notni sliki v Pesmarici na strani 33 (naučijo se s pomočjo metode odmeva).

Poslušajo priredbo znane Barcarole in jo vrednotijo ter preberejo anekdoto v samostojnem delovnem zvezku na strani 57.

Ples dunajski Jacques Offenbach je vplival s svojim delom na druge valček ustvarjalce po Evropi. Pri njem so se zgledovali zlasti V

samostojnem

dunajski skladatelji zabavne glasbe. Med vsemi je bil delovnem zvezku na najbolj uspešen Johann Strauss (mlajši), ki mu pravimo strani 59 si ogledajo tudi “kralj dunajskih valčkov” in je bil sin še enega skladateljevo sliko, Operete slav-nega skladatelja valčkov ki se ravno tako imenuje pre-berejo zapis o Johann Strauss starejši. Oče je sinu prepovedal študirati sklada-telju in si glasbo, zato se je začel učiti violino skrivaj. Ko je oče naredijo zapis. zapustil družino, se je lahko sin neovirano posvetil glasbi Razdelijo se v dve in kmalu je postal vodilni dunajski glasbenik in idol. Med skupi-ni in s ploski Zaključek 400 dunajskimi valčki je danes najbolj znan Na lepi spremljajo odlomek modri Donavi.

Na lepi modri Donavi.

Gibno izvajanje dunajskega valčka.

Opombe:

Ob ponovnem poslušanju zaplešejo dunajski valček.

Leta 1871 si je ustvaril novo slavo. Napisal je prvo opereto Indigo. Danes se na svetovnih odrih pogosto Poslušajo uverturo izvajata še njegovi opereti Cigan Baron in Netopir. S za ve-liko opereto temi deli mu je uspelo, da je kavarniško zabavno glasbo Netopir, ki jo poznajo vpeljal v operno hišo. Strauss je operete pisal za tudi iz risanke Tom razvedrilo množic in njihovo zabavo, toda ker je bil in Jerry. genialen, se je tisto, česar se je dotaknil spremenilo v Ob DVD si ogledajo umetnino. Umrl je na Dunaju leta 1899. ples četvorke in zaplešejo.

Johann Strauss je omenjen tudi v Guinessovi knjigi rekordov, saj je leta 1872 je v Bostonu dirigiral Ogledajo si slike v največjemu orkestru, ki ga je sestavljalo kar 987 članov, samostojnem temu pa se je pridružil še zbor 20.000 pevcev. V tej delovnem zvezku na knjigi je tudi ples maturantov, ki so plesali Straussov ples straneh 59 in 60, Četvorka. preberejo zapis in poslušajo koračnico Redetzky.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 24.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: GLASBA SEVERNIH DEŽEL - NORDIJSKA GLASBA (13. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo glasbeno dogajanje nacionalnih šol na severu Evrope, - poznajo življenje in delo Edvarda Griega in Jeana Sibeliusa, - ob glasbi se likovno izrazijo in k programski glasbi dodajo še besedilo.

Glasbeni pojmi: nacionalne šole, programska glasba.

Med predmetne povezave: zgodovina, zemljepis, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 72, 77, 46).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Učenci

Uvodni Da se tudi lahkotnejša glasba (če je kvalitetna) ohrani za Ponovijo razgovor vedno, je dokaz vsakoletni Novoletni koncert na svoje

in utrdijo dosedanje Dunaju, kjer vsako leto od leta 1970 prvega januarja znanje in si ogledajo izvajajo znane skladbe Johanna Straussa in njegovih posnetek valčka Na sodobnikov, ki so pisali lahkotnejšo zabavno glasbo. lepi modri Donavi iz Novoletnega koncerta.

Ocean of J. Strauss je s svojo glasbo zbrisal mejo med zabavno light in umetno gla-sbo in nemalokrat današnji glasbeni Ob poslušanju ustvarjalci sežejo po starejših u-metnih skladbah in jih skladbe Jutro in ob priredijo v zabavni preobleki. Taka pesem je tudi Ocean zabavni po-pevki se Nacional of light, ki jo je posnela skupina Juliette and the likovno izrazijo in ne šole moon. skladbi vrednotijo.

Izumi

Edvard Grieg

Jutro

Romantična glasba in opera ste se v zadnjih desetletjih 19. stoletja ra-zvijali naprej. Toda romantično izročilo, ki so ga ustvarili predvsem skladatelji v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji in Angliji ni bilo vsem pogo-du. Veliko skladateljev v drugih evropskih deželah je v svoji glasbi že-lelo povzdigniti svoje nacionalne odlike in junake.

Zato so skladatelji v teh deželah začeli ustvarjati dela, ki so upodabljala pokrajino, zgodovi-no in književnost Razumejo pogoje za njihove domovine. V stoletjih zatiranja in oblasti več-jih raz-voj tako dežel nad njimi je v obdobju romantike dozorela zavest o imenovanih »nanarodni samobitnosti, ob kateri je rasla značilna cionalnih šol«. glasbena kultura posameznih dežel. V zahodni Evropi ni imela globjega odmeva, saj je tam umet-nost bogato Poznajo pomembne živela že skozi stoletja in se širila drugam. Zaživela je zla- zgo-dovinske sti pri nordijskih in slovanskih glasbenih ustvarjalcih, ki dogodke. so težili k sa-mostojni glasbeni kulturi in zanjo iskali vzore v ljudski umetnosti.

Gledajo časovne vzpore-dnice v V tem času znanstveniki pridejo do pomembnih odkritij: samostojnem 1876 leta je Alexander Graham Bell izumil telefon, leta delovnem zvezku na 1877 je Thomas Alva Edison izumil fonograf, leta 1894 straneh 82 in 83 in pa je Karl Benz izumil avtomobil. poznajo nove izume.

Prvi pomembni predstavnik nacionalne glasbe je bil norveški skladatelj Edvard Grieg, ki se je zelo zanimal za ljudsko umetnost, zato je znane zgodbe prenesel v glasbo. Najbolj uspešna je njegova scenska glasba iz leta 1876 za zgodbo o Peer Gyntu , ki jo je napisal norveški

pisatelj Henrik Ibsen. Delo, ki je napisano v obliki suite se začne z inštrumentalnim slikanjem sončnega vzhoda, ki je najbolj znani del te skladbe in je Griegovo ime Zbrano poslušajo poneslo širom po glasbenem svetu. Ob poslušanju bomo Griego-vo skladbo ugotovili, da se glavna tema v odlomku Jutro večkrat Jutro in pre-verijo H. Ibsen: ponovi melodiji pa lahko dodamo tudi svoje besedilo: število ponovitev Peer glavne teme.

Gynt 1. Jutro prebuja se, ptički že pojejo, 2. Ptički pojo lepo Zapojejo temo na fantje jih gledajo nevtral-ni zlog NA in tiho, prav tiho že dela se dan. deklice čakajo prvi si izmislijo besedilo poljub. na temo jutra, kot so si ga njihovi 3. Jutro prebuja se, rože že vstajajo, 4. Pisal sem pesmico predhodniki iz in mi je ratalo višjega razreda. rosa topi se in sonce žari. bom junak

ko jo objavim postal

5. Mesec poslavlja se, sonce pripravlja se, mati naravo iz spanja budi.

E. Grieg Peer Gynt

Ogledajo si sliko Edvarda Griega v samostojnem delovnem zvezku na strani 72.

Zgodba v tej znani igri in suiti je naslednja:

Pozorno spremljajo Peer Gynt je bil bahač in nepremišljen človek, toda vaška razla-go zgodbe. dekleta ga imajo zelo rada, še posebej Solveiga s katero Edvard si zgradi v gozdu kočo. Ker je Peer zašel v težave, je iz Grieg vasi pobegnil v hribe, kjer je srečal po­glavarjevo hčerko Poslušajo Solveigino Troll. Ta ga odvede v dvorec planinskega kralja, ki pe-sem in stavek V dvorani gorskega zahteva, da se Peer s Troll poroči. Kljub grožnjam Koncert ponudbo zavrne in zbeži. Zatem se je veliko let potikal po kralja ter pojejo. svetu, dokler se ves star in omagan ne vrne v rojstno vas, Preberejo zapis o kjer ga še vedno čaka njegova zvesta ljubezen Solveig, sklada-telju ki ji ves izčrpan izdihne na rokah. (samostojni delovni Jean zvezek, stran 72) in Sibelius Iz posameznih točk scenske glasbe je Grieg napisal dve si naredijo zapis. orkestralni suiti med katerimi so poleg Jutra najbolj znani deli še: Smrt Aase, V dvorcu planinskega kralja, Poslušajo odlomek iz Anitrin ples in Solveigina pesem.

Koncerta za klavir in orkester v a-molu.

Zaključek Edvard Grieg se je šolal v evropskih središčih, nakar se V

samostojnem je vrnil v rodno Norveško in se posvetil skladateljskemu delovnem zvezku na delu. strani 77 si ogledajo skladateljevo sliko, pre-berejo zapis o Na koncertnih odrih velikokrat izvajajo tudi njegov sklada-telju, in Koncert za klavir in orkester v a-molu. poslušajo isti odlomek v inštrumentalni in Razen Edvarda Griega je na severu Evrope v Finski vokalni izvedbi. deloval skladatelj Jean Sibelius, ki je pisal pesmi,

klavirske skladbe, simfonije in druga orkestralna dela. V njegovi programski glasbi zavzemaa pomembno mesti Poslušajo sodobni simfonična pesnitev Finnlandija (Finska), v kateri je prired-bi skladb glasbeno upodobil značaj svojega naroda ter težnjo po Finlandija in V neodvisnosti in svobodi. Zadnja minuta te skladbe je dvorani gorskega danes finska himna. kralja Po skladatelju Jeanu Sibeliusu se imenuje tudi zelo uspešen računal-niški glasbeni program za skladanje z imenom Sibelius. S pomočjo te-ga programa lahko zapisujemo glasbo, ustvarjamo nove melodije in zvoke ali pa priredimo skladbi, ki smo ju v tej uri poslušali.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 25.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: RUSKA GLASBA - RUSKA PETERICA (14. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembne skladatelje iz Rusije, - poznajo skladatelje, ki so delovali kot ruska peterica, - zapojejo rusko pesem Dan na dan sij nam sonce in se ob poslušanju likovno izrazijo.

Glasbeni pojmi: ruska nacionalna šola, ruska peterica.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 64 67).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Uvodni Nacionalna šola je bogato zaživela tudi v Rusiji, kjer so razgovor skladatelji začeli ustvarjati dela, ki so upodabljala rusko

Dan na dan sij

pokrajino, zgodovino in književne ruske junake. V stoletjih zatiranja in tujih oblasti je v obdobju romantike dozorela zavest o ruski narodni samobitnosti, ob kateri je rasla značilna glasbena kultura. Glasbenih ustvarjalcih so težili k sa-mostojni glasbeni kulturi in zanjo iskali vzore v ljudski umetnosti. V Rusiji je nastala tudi pesem Dan na dan sij nam sonce, ki jo je napi-sal ruski skladatelj Arkadij Iljič Ostrovski.

1. Mavrični krog, nebesni svod risba je malega dečka.

Učenci

nam sonce

Izpod potez doli počez, glej še pripis je besed: »Dan na dan sij nam sonce, dan na dan smej nebo se, dan na dan smej se mama, srečna ti srečen jaz.« 2. Tu in povsod, sleherni rod sreče želi si in mira.

Star ali mlad zdrav in vesel vedno si rad boš zapel: »Dan na dan ...« 3. Nočemo zla, vojn in gorja, čuvajmo mlade rodove.

Zanje ves čas trudimo se, to je zapoved za vse: »Dan na dan ...«

Pesem, ki jo najdejo v pesmarici PSOP na stra-ni 510, estetsko izvajajo.

Ta ruska pesem nas je vpeljala v rusko glasbo, kjer je do romantike v večjih mestih prevladovala nemška, francoska in italijanska glasba, medtem, ko je na poslušajo podeželju živela ljudska glasba. V baroku in klasiciz-mu je Zbrano Mihail učitel-jevo razlago.

Ivanovič center ruske glasbe bil na dvoru v St. Petersburgu, kjer Glinka so de-lovali Dmitri Bortnjanski, Josef Kozlowski in drugi. Zavest o samos-tojni ruski glasbi je spodbudila ustvarjanje lastne umetne glasbe. Prvi večji skladatelj je bil Mihail Ivanovič Glinka z opero Ivan Susanin.

Ruska glasba

Po letu 1848 je vodilno vlogo imela skupina 5 glasbenikov, znana kot ruska peterica ali ruska petorka. Skladatelje je družila skupna ideja: zavrnitev Ruska evropske umetniške tradicije in ustanovitev ruskega peterica nacio-nalnega sloga v glasbi, književnosti in likovni umetnosti. Ti skladatelji so bili:  Milij Balakiriev – ustanovitelj ruske peterice in zbiratelj ruskih ljudskih pesmi ter ustanovitelj večih Čmrljev glasbenih šol, let  Cesar Cui – kot skladatelj ni bil pomemben, v skupini je imel vlogo glasbenega kritika Poslušajo Čmrljev  Aleksander Borodin – avtor opere Knez Igor,  Nikolaj - Rimski Korzakov – v peterici je bil edini let iz opere Car izobraženi glasbenik, ki je najbolj znan po operi Car Sultan, ki jo je napisal Nikolaj Sultan in po simfonič-ni pesnitvi Šeherezada, Rimski-Korzakov.  Modest Petrovič Musorgski – največji skladatelj peterice, ki je v svojo glasbo vnesel značilnosti Slike z ruske ljudske glasbe in opiso-val značilnosti ruskega razstave človeka. Znan je po klavirski suiti Slike z razstave (klavir) in po operah Boris Godunov in Hovanščina.

V samostojnem delovnem zvezku na Poleg Korzakovega Čmrljevega leta iz opere Car strani 64 si ogledajo Sultan ima pomem-bno mesto v koncertnih programih tudi skladatelja in delo Slike z razstave , sklada-telja Modesta preberejo zapis.

Petroviča Musorgskega, ki je pod vtisom slikarske raz-stave prijatelja Viktorja Hartmana napisal klavirsko Poslušajo suito z desetimi stavki. Viktor Hartman je umrl zelo mlad, Promenado v izvedbi Slike z kar je prizadelo njegove prija-telje. Ti so kmalu po njegovi klavirja.

razstave smrti odprli razstavo njegovih slik. Mo-dest Petrovič (orkester) Musorgski je njihovo vsebino prenesel v glasbeno Poslušajo

priredbo govorico in tako napisal ciklus desetih klavirskih skladb. V Pro-menade za uvodu in kot medigra se med posameznimi stavki pojavlja simfonični orkester.

Promenada, ki predstav-lja različno razpoloženje Ples skladatelja, kako hodi od slike do slike. piščančk ov

Slike z razstave so svetovno slavo doživele šele po petdesetih letih, ko jih je francoski skladatelj Maurice Ob poslušanju se Ravel mojstrsko priredil za simfo-nični orkester in tako likovno izrazijo. postal znan v 20. stoletju.

Poslušajo sodobne znanih Musorgski je o tem svojem delu napisal: »Pokojni slikar prire-dbe »slik«: Viktor Hart­man kar prekipeva v meni. Misli in melodije Zaključek prihajajo same od sebe kot pečeni golobi v pravljici. Jem - Kijevska vrata, in jem in se prenajem. Komaj se mi posreči dovolj hitro - Jaga Baba in spraviti vse na papir.« Ob bolj humorističnih slikah, kot je - Ples piščančkov. na primer peta slika, kjer so narisani piščančki, ki se valijo

Opombe iz lupin je Musorgski spretno uporabil ritmične prvine, ki

zgovorno izra-žajo njegovo izostreno duhovitost. Peti stavek ima tako naslov Ples piščančkov v jajčnih lupinah, ki jih lahko tudi narišemo.

Zaradi priljubljenosti so bile Slike z razstave velikokrat prirejene. O-menili smo že Ravelove priredbe slik z razstave v izvedbi simfonične-ga orkestra. Sodobnejše priredbo pa so prispevali še Stan Funicelli za kitarski trio, Keith Emerson za rock skupino in Isao Tomita elektronska glasbila in računalnik.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 26. in 27 Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: RUSKA GLASBA - PETER ILJIČ ČAJKOVSKI (15. in 16. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo največjega ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega, - poznajo pomembna njegova glasbena dela, - zapojejo odlomek iz njegovega koncerta.

Glasbeni pojmi: ruska glasba, koncert, balet.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 68 – 69, 42).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Uvodni Ponovitev znanj o ruski glasbi. razgovor

Učenci Ponovijo in utrdijo svoje znanje.

Zunaj kroga peterice je ustvarjal skladatelj Peter Iljič

Peter Iljič Čajkovski, ki se je rodil leta 1840 v Votkinsu. Študiral je V samostojnem Čajkovski pravo v Petrogradu in šele, ko je doštudiral, se je lahko delovnem zvezku na

posvetil glasbi. Pri svojem delu se je zgledo-val pri strani 68 si ogledajo evropskih romantikih, ob tem pa ni prezrl tudi motivov iz skladateljevo sliko in Klavirski ruske ljudske glasbe. Zaradi te dvojne usmeritve so mu v pre-berejo zapis o koncert domovini očitali, da ustvarja preveč internacionalno, hkrati sklada-telju. številka 1 pa je s svojo glasbo zaslovel doma in v tujini in tako ime Rusije ponesel širom v svet. Med njegovo-vimi najbolj Zbrano poslušajo vbmolu znanimi deli je Klavirski koncert številka 1 v b - prvi stavek tega molu. koncerta v dveh različnih izvedbah in ju primerjajo med In če se vse zaroti in če se smejejo vsi, sabo.

Odgovore če se domači jeze in od klavirja me pode, zapišejo v za to cele ure bom vadil, garal, da pianist bom postal predvideni prostor v in da nazadnje, da nazadnje, samostojnem prav nazadnje še Čajkovskega interpretirati bom znal. delovnem zvezku.

Zapojejo temo po Pred nekaj leti je bila zelo znana hrvaška skladba Ljubav zapisu v Pesmarici Ljubav za za sve, pevca Sandija, ki ima s to skladbo nekatere na strani 42. sve podobnosti.

1. Ljubav za sve, ljubav za sve, ljubav je sve što ostaje, u ime nade, za bolje dane pod smjehom sruši zidove.

Ljubav za sve, ljubav za sve, nek’ samo ljubav vodi nas u novi svjet, u bolji svjet kreni i ne okreči se. Študij glasbe Prve skladbe Nadežda von Meck

Pripev: Povedi me u svjet gdje samo ljubav ostaje i ne boj se, za nas dolaze bolje godine.

Ti samo ti i ja i novi svjet oko nas, ti samo ti i ja možemo sve zajedno.

Po končanem študiju prava, je bil Čajkovski uradnik na ministrstvu za pravosodje, hkrati pa je študiral glasbo in

Poslušajo popevko, jo vrednotijo in ugotovijo, da je variacija oz. priredba znane teme iz koncerta.

Prevedejo besedilo in es-tetsko izvajajo pesem.

po končanem študiju postal profesor na moskovskem konzervatoriju. V tem času je napisal prvo simfonijo, Breza opero in orkestralno skladbo Romeo in Julija, a z nobenim od teh del ni dosegel uspeha. Nesrečna poroka Zbrano spremljajo leta 1877 ga je spravi-la na rob živčnega zloma, a si je odlo-mek iz pisma in opomogel in pisal še naprej, saj je njegovo ustvarjalnost povežejo mecene z 4. simfonija spodbujala in denarno podpirala skrivnostna Nadežda današnjimi sponzorji. von Meck, s katero se ni skladatelj nikoli srečal, temveč se je le dopisoval. Njej je posvetil svojo 4. simfonijo, kamor je vključil rusko ljudsko pesem in Nadeždi med drugim zapisal: Poslušajo odlomek iz Nova »Če že ne najdeš zadovoljstva v samem sebim se ozri 4. simfonije. dela okoli sebe in pojdi med ljudstvo! Glej, kako zna biti veselo, kako se predaja radosti! Veseli se sreče drugih in še boš lahko živela!«. Ruska ljudska pesem, ki jo je vključil v zadnjem stavku 4. simfonije ima naslov Breza.

Uvertura 1812 Skladatelj Peter Iljič Čajkovski je s svojo glasbo kmalu

dosegel velike uspehe in kot skladatelj rastel, dokler ga pogosto niso skoraj vsi brez izjeme i-meli za vodilnega ruskega Poslušajo izvaja-no Uverturo skladatelja. Zaradi denarne neodvisnosti, ki je v njem Baleti vzpodbudila željo po novem ustvarjanju, je sledilo njegovo 1812. najbolj plodno glasbeno obdobje. Napisal je violinski Hrestač koncert, opero Evgenij Onjegin in Uverturo 1812, ki je bila napisana po naročilu za proslavo ruske zmage nad Vejo, da se ples plesalca Napoleonom leta 1812. Skladatelj si je zamislil izvedbo enega (fantazijo), ki bi jo bilo mogoče izvajati tudi na prostem z imenuje solo, za dva pas de deux, za skuLabodje zvonovi in celo topovi, ki jih je nadomestil s pavkami. pino plesalcev pa jezero zbor.

Vsako pojasnjevanje tako privlačne in lahko razumljive in si glasbe bi bilo odveč. Danes glasbo Petra Iljiča Poslušajo Čajkovskega srečamo na koncert-nih odrih, v filmih in v ogledajo posnetke delov iz risankah. Najpogosteje izvajani njegovi deli sta baleta znanih Hrestač in Labodje jezero. Hrestač je suita iz osmih baleta Hrestač. Španski delov za katero je Čajkovski dobil navdih v pravljici Vejo, da ima v baletu skladatelja ples iz Hrestač in mišji kralj. Zgod-ba govori o deklici, ki za božič po-leg pomemb-no vlogo dobi hrestača in v sanjah le ta postane lep princ, ki se z baleta še koreograf, ki si Labodje igračami bori proti mišim in na koncu tudi zmaga. Znani gibe jezero deli so: Koračnica, Ruski ples, Kitajski ples, Ples piščali, zamisli plesalcev.

Cvetli-čni valček in Ples vile Sladkorčice, kjer je vpletel v Ogledajo si orkester čelesto. odlomek, kjer pleše Za balet Labodje jezero je Čajkovski dobil leta 1875 črni labod.

Zaključek naročilo od mos-kovskega Bolšoj teatra, ki je leta 1877 ta balet tudi prvič izvedel. Balet ima stalno mesto v Poslušajo Španski ples železnem repertoarju vseh večjih baletnih gledališč. iz baleta Labodje Opombe Zgodba je povzeta po nemški legendi, kjer labod, ki je v jezero in odgovorijo na v res-nici začarana kraljica Odilija lahko dobi svojo vprašanji samostojnem človeško podobo samo v mesečini. Princ Siegfried jo

reši prekletstva, saj moč njune ljubezni premaga urok delovnem zvezku na strani 69. zlobnega čarovnika Rothbarta.

Poslušanje Španskega plesa iz baleta Labodje jezero.

Poslušajo Uver-ture izvedbi Singers.

priredbo 1812 v Swin-gle

Peter Iljič Čajkovski je umrl leta 1893 v Petrogradu.

Za sabo je zapustil obsežen opus glasbe.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 28, 29.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: ČEŠKA GLASBA (17. in 18. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembna češka skladatelja Bedřicha Smetano in Antonina Dvořaka, - poznajo glasbena dela in življenje omenjenih skladateljev, - zapojejo ljudsko pesem in odlomke iz znanih del.

Glasbeni pojmi: absolutna glasba, programska glasba, nacionalna opera, programska glasba.

Med predmetne povezave: zgodovina, zemljepis, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 58, 70, 71, 43).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Učenci

Uvodni Glasbene oblike s svojim bogastvom melodij, ritmov, Vejo, da je absolutna razgovor sozvočij in zvočnih barv so izvor različnih glasbenih gla-sba tista, ki je

vsebin. Zvočne zamisli same po sebi spodbujajo naša označena le z imeni doživetja, razmišljanja in prek tega razpoloženja. Ker nam glasbenih del ali s Absolutn takšne skladbe v naslovu ne razkrivajo kaj je skladatelj številkami kot npr. a glasba želel orisati z glasbili, jim pravimo ABSOLUTNA simfonija št.

5, GLASBA. etida…

Program- Včasih pa želijo skladatelji z inštrumenti izraziti neko

zunaj glasbeno vsebino, na primer pravljico, sliko ali prizor iz narave, preteklosti, se-danjosti in prihodnosti. V Spomnejo se na tem primeru ima inštrumentalna glasba svojo zunaj takšna dela (Jutro, glasbeno PROGRAMSKO vsebino, ki jo skladatelj Slike z raz-stave, V običajno napove že v naslovu skladbe, včasih pa ga mesečini…). pojasni tudi z besedami. Čuk se je ska glasba

oženil

Vltava

Bedřich Smatana Opera Prodana nevesta

Bedřicha Smetane

Antonin Dvořak

Enega najlepših primerov inštrumentalne programske Pojejo slovensko glasbe bomo spoznali ob slovenski pesmi Čuk se je ljudsko pesem in oženil. Iz te pesmi lahko naredi-mo več variacij. ustvarjajo varii-rane Dvodobno mero spremenimo v tridobno, melodijo, ki je v melodije. durovi lestvici pa v mol lestvico.

Podobno melodijo je napisal v programski pesnitvi Vltava, češki ro-mantični skladatelj Bedřich Smetana.

V svoji simfonični pesnitvi Moja domovina, za katero je Na zemljevidu napisal program zvočno ponazori izvir in tek češke reke spremljajo tok reke Vltave. Skladba vsebuje ritmične in melodične značilnosti Vltave, prebere-jo češke ljudske glasbe. Skladatelja so ob pisanju vsebino, poslušajo navdihovali češka zgodovina, češke legende in lepote od-lomke iz češke narave. Glavni temi lahko dodamo še besedilo, kot simfonične pes-nitve, so ga učenci, ki so sedaj v 9. razredu: sestavijo besedilo na temo melodijo in Med polji teče Vltava širni tok, v brzicah razpenjena prši pojejo. okrog.

Kaj vse na poti doživi nam govori, gozda se rog glasi, ples svate budi.

V samostojnem delovnem zvezku na strani 58 si ogledajo Razen simfoničnih pesnitev in komornih skladb s katerimi skladateljevo sliko, se je prosla-vil, je Smetana znan še po komični nacionalni pre-berejo zapis o operi Prodana nevesta, ki je že ob svojem nastanku sklada-telju in si doživela velik uspeh in ostala popularna vse do danes. naredijo zapis.

Zgodba pripoveduje o Marinki, ki jo starši želijo poročiti z pojma Vaškom, sinom bogatega kmeta Mihe, ki pa ga nima Opišejo in rada. Zgodbo zaplete neznani tujec Janko, katerega komična nacionalna opera in Marinka ljubi. Vaški mešetar Kecal ponuja Janku celo bogastvo, če se odpove Marinki. Janko bo-gastvo ju primerjajo s pojmi verizem, sprejme pod pogojem, če se bo Marinka poročila z buffa, Mihovim najstarejšim sinom. Mešetar privoli in vsi razen leitmotiv, …

Marinke so veseli. Stvar se pojasni, ko Janko pove, da Pozorno poslušajo je nezakonski a vseeno najstarej-ši Mihov sin. Zgodba bese-dilo in zbrano se srečno konča, saj se Janko poroči z Marin-ko, poslušajo odlomek iz povrhu pa ima še bogastvo, ki mu ga ponudi Kecal. opere.

Utrdijo znanje o L.

Humores Bedřich Smetana je eden najpomembnejših čeških van Beethovnu in ob ka skladateljev, ki je bil ob tem še pedagog, dirigent in

petju ponovijo in upravnik Narodnega gledališča v Pragi, ki ga je tudi utrdijo temo Vltave. . ustanovil leta 1869. Njegova zadnja leta so bila mračna,

Prva filmska glasba

saj je oglušel (kot njegov velik vzornik Ludvig van Beethoven). Umrl je leta 1884 v Pragi, a v Vltavi ima trajen spomenik.

Smetanov učenec Antonin Dvořak je tudi postal znan Vejo, da sta brata predstavnik češke nacionalne šole. V njegovih Lumi-ere leta 1896 skladbah ni čutiti težnje po novih kompozicijskih prijemih, zavrtela prvi nemi saj se je pri skladanju držal že ustaljenih in preverjenih film, poslušajo znano Simfonija načinov skladanja. Ker je z glasbo predvsem želel Humoresko v Gessprego-voriti ljudstvu vsa njegova dela preveva izrazita duru, op. 101 za melodika. Ta je lepo slišna v njegovih osmih klavir in neštejejo Humoreskah, ki so jih v času nemih filmov na-jeti prve filmske junake pianisti pogosto igrali v kino dvoranah in tako filmom dali humoresk (Buster še glas-beno vsebino. Pianist, ki je iz dvorane sledil Kitten, Charlie dogodkom na filmskem platnu, jih je obigraval, ob tem pa Chaplin, Stan in Olio Domača je s vojo glasbo preglasil moteče filmske projektorje, …). pesem hkrati pa ljudem razbil neprijeten občutek samote v velikih Poslušajo še temnih prostorih. orkestralno različico Humoreske v Gesduru, op. 101 in odgovorijo na vprašanji v Humoresko v Ges-duru je napisal po prihodu iz samostojnem Amerike, kjer bil nekaj let ravnatelj glasbenega delovnem zvezku na konzervatorija v New Yorku . Tu je leta 1892 napisal strani 70 (zgornji nekaj najboljših svojih del, med katerimi ima posebno sklop vprašanj). mesto 9. simfonija z imenom Iz novega sveta .

9.

Znamenita melodija iz drugega stavka Largo spominja Pojejo temo iz 2. simfonija (Simfonij na črnsko duhovno pesem z ameriš-kega juga. Odlomek, stavka simfonije št. 9 ki ga lahko tudi zapojemo, se nahaja v Pesmarici na »Iz novega sveta« a iz (Pesmarica, strani Novega straneh od 43 do 45.

43 do 45).

Petje sveta), 2. spremljajo z orffovimi stavek Plovejo, plovejo barke prek morja, Largo glasbili. plovejo, plovejo ptice prek neba.

V samostojnem Plavajo, plavajo želje v rodni kraj, delovnem zvezku na tavajo, tavajo misli tja nazaj. strani 70 si ogledajo Plovejo, plovejo barke prek morja, skladateljevo sliko in plovejo, plovejo ptice prek neba. pre-berejo zapis o

Zaključek

sklada-telju.

Poslušajo odlomek iz 9. simfonije, odgovorijo na vprašanja v samostojnem Opombe Poslušanje 9. simfonije (Simfonije iz Novega sveta), 2. stavek delovnem zvezku na – Largo in krajša analiza. strani 70.

Poslušajo Slovanski Antonin Dvořak v svoji glasbi ni želel razviti novega ples št. 8 v g-molu in sloga ali utreti novih poti. Šlo mu je samo za to, da bi pisal prebere-jo anekdoto glasbo, ki bi prihajala od srca in segala do srca, torej v samostojnem preprosto in iskreno glasbo. Pisal je samospeve, simfonije delovnem zvezku na ter klavirska, komorna in orkestralna dela. strani 71.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 30.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: SLOVENSKA GLASBA (19. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo romantični čas pri Slovencih in Ljubljano, ki je bila središče glasbe, - poznajo Filharmonično družbo, Glasbeno matico, Slovensko deželno gledališče in čas čitalnic, - zapojejo pesmi Stoji, stoji Ljubljan'ca in Zdravljica in zaplešejo čitalniške plese.

Glasbeni pojmi: Béseda, čitalnica.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 90, 91).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Učenci

Uvodni Ponovitev znanj o romantični glasbi, predstavnikih in Ponovijo in utrdijo razgovor najpomembnejših glasbenih oblikah ob pomoči svoje znanje in

samostojnega delovnega zvezka na straneh 78 do 83.

pojejo pesmi.

Razvoj v svetu so poskušali dohitevati tudi ljudje, ki so

Akademij živeli na slo-venskih tleh. Ljubljana se je že v 18. a glasbenik stoletju začela razvijati v naj-pomembnejše slovensko gospodarsko, znanstveno in kulturno središ-če. V njej so ov

Stoji, stoji Ljublan'c

plemiči in bogati meščani, ki so se poklicno ali ljubiteljsko Utrdijo znanje ukvarjali z glasbo, že leta 1701 ustanovili Akademijo Akade-miji filharmonikov. V tistem času je Ljubljana bila opevana filharmonikov. tudi naslednji ljudski pesmi: 1. Stoji, stoji Ljublan'ca, Ljubljan'ca dolga vas.

Estetsko

o

zapojejo

a

2. Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena.

3. Pod lip'co stoji miza, oj miza kamnata.

4. Okoli mize stolci, oj stolcev je dvanajst.

5. Na njih sedijo fantje, oj fantje Ljubljačani.

znano ljudsko pesem ob pomoči Pesmarice Glasba danes in nekoč 7.

Ob koncu 18. stoletja poklicni in ljubiteljski glasbeniki iz Filharmo vrst ljubljan-skih meščanov nadaljujejo tradicijo ni-čna Akademije filharmonikov in leta 1794 ustanovijo družba Filharmonično družbo. Imeli so orkester, zbor, goda-

Častni člani

lni kvartet in tudi glasbeno šolo. Družba je skrbela za kakovostne glasbene programe in povezavo z glasbenim svetom tedanje Evrope. Veliko potrditev svojega dela je Filharmonična družba doživela leta 1818, ko ji je Ludwig van Beethoven poslal rokopis svoje partiture Ponovijo znanja o 6. simfonije. Leto kasneje je postal Beethoven tudi častni filhar-monični družbi član naših glasbenikov. Med častnimi člani so bili razen o teh skla-dateljih in Beethovna še: Joseph Haydn ter pozneje v obdobju njihovih delih. romantike še skladatelja Niccolo Paganini in Johannes Brahms.

Filharmonična družba, ki je združevala tako poklicne glasbenike kot ljubitelje glasbe, je bila v prvi polovici 19. stoletju v slovenskem prostoru osrednja glasbena Filharmo se ni-čna ustanova, čeprav je bila v glavnem v rokah Nemcev. Ta Aktivno v družba skupina glasbenikov je organizirala koncerte, in skrbela vključujejo za kvaliteten kader, ki je učil v glasbeni šoli. Uspešnost razgovor in si filhar-monične družbe potrjujejo ohranjeni koncertni listi, ki ogledajo spominski nam še danes govorijo katera dela so takrat poslušali in znamki. igrali. Ob 200-letnici Filhar-monične družbe sta bili leta 1994 izdani dve spominski znamki.

Preberejo besedilo v Na omenjeni znamki je tudi skladatelj Antonin Dvořak, samostojnem Glasbena ki pa je bil ča-stni član Glasbene Matice iz Ljubljane. delovnem zvezku na Matica To je bila slovenska glasbena ustanova, ustanovljena strani 90 in si leta 1872, ki je ravno tako skrbela za glasbene izvajalce ogledajo sliko in imela slovensko glasbeno šolo. Ohranjala je zlasti Slovenske-ga sloven-sko ljudsko dediščino, podpirala je glasbeno deželnega gledališča ustvarjalnost slovenskih skladateljev in skrbela za na strani 91. glasbeno izobraževanje. Razen tega so Slo-venci ustanovili še Dramatično društvo in Slovensko Slovensk deželno gle-dališče, kjer so uprizarjali v glavnem a slovenske drame in opere. narodna zavest Odločilni pomen za oblikovanje glasbenega sporočila v

obdobju ro-mantike na Slovenskem je imela marčna Estetsko zapojejo revolucija, ki je uveljavljala novo vrednoto – narodno pesem Zdravljica.

Zdravljica zavest. Tako kot mnogi drugi evropski naro-di, se po letu 1848 izrazila prebujena slovenska nacionalna zavest v političnem programu Zedinjena Slovenija, ki je pozival k združitvi vseh Slovencev v eno državo z

deželnim središčem v Ljubljani, vendar še vedno v okviru Avsto-Ogrske monarhije. Leta 1869 zakonsko določijo Tabori in osnovno šolo, kjer je petje postalo obvezen predmet. čitalnice Slovenstvo je med Slovenci prebudil med drugim tudi France Prešeren z Zdravljico.

Zaplešejo polonezo, val-ček in polko.

V tem času se je začel uveljavljati tudi nov odnos do umetnosti, pred-vsem do glasbe. Zahteva po glasbenem Ples življenju slovenskega naroda je vodila k opustitvi visokih umetniških ciljev. Narodnostna čustva so se prebujala ob povezovanju besede in glasbe, zato so začeli pisati in izvajati zborovske in solistične pesmi z domoljubno vsebino. Po mar-čni revoluciji, še posebej pa po letu 1861 so začeli v Trstu, Celju, Ljubljani, Ptuju in po Poslušajo pesmi in Zaključek vseh večjih krajih napredni Slovenci ustanavljati tabore jih spremljajo po in čitalnice. Na teh prireditvah, ki so se imenovale notni sliki. bėsede so recitirali in čitali dela slovenskih avtorjev, peli Odgovorijo na zborovske pesmi z domoljubno vsebino in plesali takratne vprašanje v priljubljene plese. samostojnem delovnem zvezku na Glasbena ustvarjalnost je bila v obdobju prebujanja strani 91. Pesmi narodov prežeta s slovenskim ljudskim izročilom. zapojejo (Po jezeru: Mnogi slovenci so v tem času napisali kakšno pesem. Pesmarica, stran 50; Nekatere so znane še danes in so že ponarodele. Med Domovini: najbolj pomembnimi skladatelji so bili: Pesmarica, stran 51, Miroslav Vilhar, ki je napisal pesem Po jezeru Slovenec sem: (Pesmarica, stran 50), Pesmarica, stran 52, Benjamin Ipavec s pesmijo Domovini, Lipa: Pesmarica, Opombe Gustav Ipavec, ki je napisal znano pesem Slovenec stran 53, Naprej: sem Pesmarica, stran 54; Davorin Jenko z znanima pesmima Lipa ter Naprej Oj, Triglav, moj dom: zastave slave in Pesmarica, stran Jakob Aljaž s čudovito pesmijo Oj, Triglav moj dom 55).

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 31.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: OPERA PRI SLOVENCIH - GORENJSKI SLAVČEK (20. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembnega romantičnega skladatelja v Sloveniji Antona Foersterja, - poznajo glasbeno gledališče in opero Gorenjski slavček, - zapojejo odlomke iz znane opere Gorenjski slavček.

Glasbeni pojmi: opera, solisti, orkester, tehnični delavci...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk, tehnika.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja,

razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 93, 59 - 65).

Zaporedj e dejavnos ti

Učitelj

Učenci

Uvodni razgovor

Ponovitev znanj o slovenski romantični glasbi in o operi.

Ponovijo in utrdijo svoje znanje.

Omenjali smo že Glasbeno

matico, ki je bila

Glasbena vseslovenska organiza-cija, ustanovljena v Ljubljani matica

leta 1872. Imela je svoj program:  zbiranje in izdajanje slovenskih ljudskih pesmi,  ureditev knjižnice,  prirejanje koncertov  vodenje in organizacija slovenske glasbene šole.

Poznajo program Glas-bene matice in se spom-nijo, da je bil njihov ča-stni član Antonin Dvořak.

Češki glasbeniki V času romantike je delovalo pri nas tudi nekaj čeških Ugotovijo vzroke za pri nas pri-seljevanje tujih glasbenikov, ki so tu našli svojo drugo domovino.

Anton Foerster

glasbeni-kov (pomanjkanje šolanih glasbenikov pri Med njimi je bil tudi skladatelj Anton Foerster, ki je nas).

kljub temu, da je bil Čeh, dal Slovencem vse svoje bogato znanje. Več kot 50 let je pomagal graditi samostojno slovensko glasbeno kulturo. Zaradi temeljitega poznavanja stroke je imel velik vpliv na si slovensko glasbe-no življenje. Deloval je v Ljubljani, kjer Ogedajo skladateljevo sliko v je bil zborovodja Narodne čitalnice, dirigent orkestra Dramatičnega društva in sodelavec v Glasbeni matici. samostojnem Pisal je tako posvetno kot cerkveno glasbo. Urejal je delovnem zvezku na strani 93 in Gorenjski časopis Cerkveni glasbenik in napisal več klavirskih, preberejo zapis o slavček komornih ter precej zborovskih skladb. njem.

Vsebina opere

Največ Slovencev pa ga pozna po najbolj znani slovenski nacionalni operi Gorenjski slavček, s katero se je prijavil leta 1872 na razpis ljubljanskega Dramatičnega društva za izvirna slovenska dela. Na Ogledajo si plakat, ki tem natečaju je ocenjevalna komisija, v kateri je bil tudi je vabil na izvedbo Bedřich Smetana, dodelila Antonu Foersterju in opere. njegovi operi prvo nagrado.

Vsebina opere, v katero je vključil napeve znanih slovenskih pesmi je: Študent Franjo se je po daljši odsotnosti spet vrnil v domačo vas, kjer ga z veseljem dočakajo prijatelji,

Stoji, stoji predvsem pa se ga je razveselilo njegovo dekle Minka, tam lipica ki mu vsa vesela zapoje. V vasi se je pojavil tudi

Vsi so prihajali

Sodba

Finale

francoski pevec in zbiralec ljudskih pesmi Chansonett z poslušanju ženo Ninon. Od daleč je slišal Minkino petje in se tako Ob odlomka iz opere navdušil za tega “gorenjskega slavčka”, da želi dekle prepoznajo mevzeti s seboj v Francijo in jo šolati za pevko. Minko išče lodijo pesmi Stoji med dekleti, ki so prišla mimo gostilne. Minka se mu učilna. predstavi z znano pesmijo.

Zapojejo znano 1. Stoji, stoji tam lipica, pod lipo hladna pesem z iz opere. senčica, pa v senci miza kamnata, na štiri ogle rezana.

2. Že priletela ptičica, oj drobna ptica pisana, že sedla je na lipico, zapela lepo pesmico.

Chansonett bi skoraj prepričal Minko, da bi odšla z njim, predvsem, ker je ponudil 200 goldinarjev, ki bi jih Poslušajo znano morala dekličina mati plačati brezsrčnemu upniku. pesem.

Medtem se je zvečerilo. Franjo je pripeljal prija­telje, ki so zapeli v večerni mrak ljudsko pesem “Vsi so prihajali”.

Po zapisu pesmi v 1. Vsi so prihajali, njega ni b’lo, jaz sem pa čakala, jaz Pes-marici na strani 59 pe-sem občuteno sem pa čakala. in estet-sko Vsi so prihajali, njega ni b’lo, jaz sem pa čakala oj, zapojejo. sama doma.

2. Zvezdice so prišle, lun'ca je bla, jaz sem pa jokala, jaz sem pa jokala.

Poslušajo znano Zvezdice so prišle, lun'ca je bla, jaz sem pa jokala oj, sama šaljivo sodbo. doma.

Zaključek

Opombe:

3. Fantič pa prišel bo, stisnil roko, spet bo ozdravljeno, spet bo ozdravljeno.

Fantič pa prišel bo, stisnil roko, spet bo ozdravljeno oj, srce Po notni sliki bolno. spremljajo poslušani

odlomek in Ta pesem je Minko tako prevzela, da je sklenila ostati prepoznajo znane doma. Ker pa Chansonett ni odnehal, sta vaški župan ljud-ske pesmi. Štrukelj in njegov pisar Rajdelj kar v gostilni pripravila sodišče, ki je obsodilo Francoza na 200 goldinarjev kazni Zapojejo pesmi iz in izgon iz dežele. Sodba je izrečena v sloven­ski Finala. francoščini.

Preberejo anekdoto Medtem je francoski kurir prinesel novico, da je v samostojnem Chansonett imenovan za dvornega pevca in povišan v delovnem zvezku na

viteški stan. Tako se je vse srečno končalo: Minka je v strani 93. dar dobila denar za odplačilo dolga in ostala v domači vasi, Chansonett pa se je prijateljsko poslovil od vaščanov, ki mu zapojo v slovo nekaj znanih slovenskih pesmi ( Sijaj, sijaj sonče­ce, Al’ me boš kaj rada imela, Delaj dekle pušeljc, Glej, glej kak’ mimo gre, Mizo sem ribala, Še kikelco prodala bom, Eden po cesti gre, Mi ptica zapoje, Bratci veseli vsi).

O operi Gorenjski slavček govori tudi anekdota v samostojnem delovnem zvezku na strani 93.

Po tej uri učenci preverijo, utrdijo ocenijo znanje o romantiki.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 32.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: MOZAIK ZNANJA (21. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- ponovijo in utrdijo svoje znanje o glasbi in glasbenikih, ki so živeli in delali v klasicizmu in romantiki, - poznajo glasbeno gledališče ob prepoznavanju glasbenih primerov, - zapojejo odlomke iz znanih del in pesmi iz tega šolskega leta.

Glasbeni pojmi: glasbeni čas, skladatelji in njihova dela.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8.

Zaporedj e dejavnos ti

Učitelj

Uvodni razgovor

Po preverjanju in utrjevanju znanja s preizkusom znanja št. 2 in pregledom zvezka ocenim učence po prej znanih kriterijih.

Učenci

Odlično (5) - 90% - 100 % Prav dobro (4 - 75% - 89% Dobro (3) - 60% - 74% Zadostno (2) - 45 % - 59% Nezadostno (1) - 0 % - 44%

Utrjevanje

Znan Beethovnov pevski odlomek iz devete simfonije se imenuje Oda radosti.

Poznajo lestvico za krite-rij ocenjevanja: __/1

Preverjanj e in ocenjevanj e znanja

»Oče« in eden največjih mojstrov samospeva je bil v romantiki Franz Schubert __/1 Najbolj znan romantični violiniski virtuoz je bil Italijan Niccolo Paganini. __/1 Felix Mendelsohn je kot dirigent oživil in proslavil tedaj pozabljenega baročnega skladatelja J. S. Bacha. V suito Sen kresne noči je vključil tudi poročno koračnico. __/2 Znani romantični pianisti so bili: F. Chopin, F. Liszt, R. in C. Schumann. __/3 Romantični orkesterski skladatelji so bili H. Berlioz, R. Straus, G. Mahler . __/3 Jacques Offenbach je ustvaril lažjo, zabavno opero ki se imenuje opereta. __/1 Po njem se je zgledoval tudi »kralj dunajskih valčkov« Johann Strauss. __/1 V obdobju romantike zaživi glasba tudi v vzhodnih evropskih deželah. Znani skladatelji so: Norveška – E. Grieg, Finska – J. Sibelius, Češka – B. Smetana, A. Dvorak, Rusija–P. I. Čajkovski,M. P. Musorgski, Slovenija M. Vilhar, D. Jenko, G. Ipavec. _/6

Preverijo in urdijo svoje znanje.

Poveži skladatelje z njihov imi Poveži skladatelje z njihovimi deli: operami: Edvard Grieg LABODJE JEZERO Gioacchino Rossini NABUCCO R. Schumann VLTAVA SEVILJSKI BRIVEC B. Smetana NA LEPI MODRI ...

Richard Wagner CARMEN Jakob Aljaž JUTRO AIDA Johann Strauss SANJARJENJE Giuseppe Verdi VILJEM TELL Davorin Jenko OJ, TRIGLAV MOJ ... Rešujejo list z VALKIRA P. I. Čajkovski LIPA nalogami za Georges Bizet LOHENGRIN __/7 __/7 ocenjevanje znanja.

Napiši kratko vsebino opere Gorenjski slavček, ki jo je napisal Anton Foerster: __/3

Opombe:

Datum:

Razred: 8.

Zap. št. ure: 33,. 34. in 35.

GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) SLOVENSKI ČITALNIŠKI SKLADATELJI (22., 23. in 24. ura od

Učni sklop: Učna enota: 24) Cilji: Učenci ...

- nadgradijo znanje o najbolj pomembnih čitalniških skladateljih, - utrdijo že najbolj znane njihove skladbe in spoznajo še nove, - zapojejo znane čitalniške pesmi.

Glasbeni pojmi: čitalniški skladatelji in pesmi.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (84 – 95, 50 - 58).

Zapored je dejavno sti

Učitelj

Učenci

Uvodni Znani glasbeniki, druge osebnosti in dogodki romantike Ogledajo si časovne razgovor pri nas so prikazani na časovnih vzporednicah v vzporednice in

samostojnem delovnem zvezku na straneh 94 in 95.

debatirajo.

Samouki Skladatelji, ki so pisali prve čitalniške pesmi, so bili v Ugotovijo,

da je največih primerih samouki. Kar nekaj pesmi iz obdobja samouk nešolan od leta 1848 do leta 1900, ko so ti glasbeniki ustvarjali je glasbenik in zaponarodelih. pojejo že znane pesmi.

Pomembnejši čitalniški skladatelji znani po svojih pesmih so bili:

Jurij Fleišman JURIJ Pod oknom (Luna sije)

FLEIŠMAN, ki je bil učitelj (samouk). Znane njegove pesmi so En starček je živel, Železna Naredijo si zapis v miselnega cesta, Ti si urce zamudila in Pod ok-nom, za katero obliki vzorca. je besedilo napisal France Prešeren.

1. Luna sije, klad’vo bije trudne pozne ure že; pred neznane srčne rane meni spati ne puste.

2. Ti si kriva, ljubezniva deklica neusmiljena; ti me raniš, ti mi braniš, da ne morem spat doma.

3. Obraz mili tvoj po sili vedno mi je pred očmi zdihujoče srce vroče vedno k tebi hrepeni.

Miroslav Vilhar Sonce čez hribček gre

Davorin Jenko Pastirček

Družina Ipavec Gustav Ipavec

Pojejo po notni sliki, ki je v PSOP na strani 297.

MIROSLAV VILHAR je bil pesnik, politik, graščak (samouk). Znan je po plesnih skladbah za klavir, po Ob poslušanju samospevih po glasbeni igri Jam-ska Ivanka, še zapojejo pesem posebej pa po pesmih: Po jezeru bliz’ Triglava, Sonce čez hrib-ček Sonce čez hribček gre in Zagorski zvonovi. gre, ki jo poznajo iz nižjih razredov.

1. Sonce čez hribček gre, luna pa za gore, zvezdice presvetle se potope.

Drumla, drumla di, drumla, drumla di drumla, drumla, drumla, drumla, drumla di Zvezdice presvetle se potope.

2. Sonce čez hribček gre, rožice se bude, v rosi se njih glave krasno blešče. Drumla …

3. Sonce čez hribček gre, ptičice žvrgole, žarkov se vesele, k nebu lete. Drumla …

4. Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done, rajati tudi sme moje srce. Drumla …

Poslušajo Vilharjevo pe-sem Zagorski zvonovi v klavirski izvedbi in v pop priredbi Andreja Šifrerja ter ju vrednotijo.

Pesem zapojejo (Pesmarica, stran 58).

DAVORIN JENKO je bil pravnik, dirigent in eden prvih Poslušajo zabavno šolanih glasbe-nikov. Napisal je več priredb slovenskih prire-dbo znane pesmi za klavir, prvo sloven-sko himno Naprej, znano pesmi v izved-bi Lipo ter lepo pesem Pastirček.

Andreja Pinteriča in jo še sami zapojejo 1. Kaj pa ti piskaš, kaj pa ti vriskaš, mladi pastirček svojim ob be-sedilu, ki ga ovcam? najdejo v pe-smarici Kaj bi ne vriskal, kaj bi ne piskal, zato piščalko svojo imam. 300 narodnih.

2. Meni ovčice so tovar'šice, večje jaz sreče tu ne poznam. Čreda se pase, radostne glase ptice v grmovju mi žvrgole.

Preberejo zapis samostojnem

v

Predica

delovnem zvezku na Med slovenskimi skladatelji v obdobju romantike moramo strani 92. omeniti tri skladatelje družine Ipavec iz Šentjurja pri Celju:

GUSTAV IPAVEC (Josipov oče) je bil zdravnik, župan (samouk). Pi-sal je klavirske skladbe, plese, koračnice, Vse mine samospeve. Znane njegove pesmi so Predica, Vejo, da je besedilo za pesem Predica (Kje so Slovenec sem in Vse mine (Kje so moje rožice). napisal na mo-je 1.

Le predi dekle, predi, prav lepo nit naredi, Bizeljskem Anton rožoce) da se ne bo krotičila in tud’ ne tkalcu trgala. In tud’ ne Martin Slomšek in tkalcu … estetsko zapojejo.

2. Poštena je predica in stara je resnica, da tisto dekle kaj velja, ki obleko vso domačo ima, ki obleko ...

Vejo, da je besedilo za pesem Kje so Benjamin moje roži-ce napisal Ipavec Pišecah Franc ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- v -------------------------Oražem, pos-lušajo 1. Kje so moje rožice, pisane in bele, moj'ga srca ljubice, in zapojejo.

Josip 3

Le predi prav vesela, boš lepe pesmi pela.

Kolovrat pojde na okrog, bo tekla lepše nit od rok, bo tekla ...

Ipavec Jakob Aljaž

žlahtno, žlahtno so cvetele. Ah, pomlad je šla od nas, vzela jih je Ob zima mraz.

poslušanju spremljajo prirejeno 2. Kje so moje ptičice, kam so odletele? Oh nedolžne pevčice, besedilo na te-mo 1. stavka na strani 56. kak' so,

Kak' so žvrgolele! Zanjke b'le nastavljene, ptičke so se ujele Poslušajo zborovsko Zaključek vse. pe-sem Imel sem

ljubi dve.

Slovenski 3. Kje je tista deklica, v vrtu je sedela, lepa kakor rožica, skladatelj pesmi, Razumejo i Pesmice je pela. Hitro, hitro mine čas, mine tudi lep obraz. pomen

velik Jakoba Aljaža za Sloven-ce 4. Kje je fantič zdaj vesel, ki je to prepeval, da bi še enkrat in poslušajo priredbo zapel, kratek, pesmi Oj, Triglav, Kratek čas nam delal. Hitro, hitro mine čas, ah ne bo ga več moj dom. pri nas.

BENJAMIN IPAVEC je bil brat Gustava Ipavca. Znan Ogledajo si znano je po klavirskih delih, samospevih, zborovski pesmi sliko v smaotojnem Domovini, po spevoigri (operi) Teharski plemiči in delovnem zvezku na straneh 84 in 85 in Serenadi za godalni orkester. utrdijo znanje.

JOSIP IPAVEC je bil sin Gustava in nečak Benjamina Ipavca. Napisal je opereto Princeza vrtoglavka, balet vilko.urek@guest.arne s.si Možiček in nekaj pesmi.

JAKOB ALJAŽ je bil duhovnik, planinec, lastnik Triglava (samouk). Pisal je pesmi za podeželske pevce in izdal pesmarico najbolj znanih čitalniških pesmi, v

kateri je tudi njegova pesem Oj Triglav moj dom.

Izmed množice glasbenikov, ki so pisali v času romantike smo omenili le nekaj najbolj pomembnih. Slikar Saša Šantel je leta 1936 upodobil vse znane glasbenike, ki so bili pomembni za Slovence do leta 1936. Skladatelji so na sliki iz različnih glasbenozgodovinskih obdobij, slika pa visi danes v prostorih Slovenske filharmonije.

Preverjanje znanja št. 1 za 8 . priimek:____________________________________ Točkovnik 17 – 22 = 2 (zd)

23 – 28 = 3 (db)

29 – 34 = 4 (pdb)

razred

Datum:____________Ime

35 – 39 = 5 (odl)

in

Število pridobljenih točk:____________

1. Razporedi glasbena obdobja BAROK, KLASICIZEM, RENESANSA v pravo zaporedje! (Začni z najbolj oddaljenim obdobjem) a.__________________________ c.___________________________________.

__/3

2. Pod slike napiši pravilna imena dunajskih klasikov:

__/3

b.___________________________

3. Čarobna piščal, Figarova svatba, Don Giovani, Figaro, Fidelio so naslovi znanih klasicističnih _____________________. __/1 4. Opiši znane dele in izraze iz opere z njihovimi značilnostmi!

Gledališki list je ____________________________________________________________________________________. __/1 Libreto je __________________________________________________________________________________________. __/1 Uvertura je ________________________________________________________________________________________. __/ 1

Recitativ je _________________________________________________________________________________________. __/ 1 Arija je ____________________________________________________________________________________________. __/1 Zbor je ____________________________________________________________________________________________. __/1 5. Vpiši številke! pevci. __/2

ARIJO poje ____ pevec, v DUETU pojeta ____ pevca, v TERCETU ____ in v KVARTETU _____

6. Poveži glasbene poklice v operi z opisi njihovih del tako, da pravilni poklic vpišeš pred ustrezni opis poklica!. ____________________________________ napiše operno besedilo

PLESALEC

____________________________________ skrbi za obleko

LIBRETIST

____________________________________ ustvarja glasbo

REŽISER

____________________________________ vodi orkester in celotno predstavo ____________________________________ oblikuje zamisel odrske opreme ____________________________________ vodi gledališki del predstave v celoti

KOSTUMOGRAF DIRIGENT SKLADATELJ

SCENOGRAF __/3 --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------7. Na kratko opiši glavne značilnosti najbolj znanih in priljubljenih glasbenih del v klasicizmu!

SONATA je _________________________________________________________________________________________. __/ 2 SONATINA je _______________________________________________________________________________________. __/2 SIMFONIJA je ______________________________________________________________________________________. __/2 KONCERT je _______________________________________________________________________________________. __/2

8. Ob poslušanju odlomkov napiši naslove skladb in priimke skladateljev, ki so jih napisali.

Naslov glasbenega dela:

Priimek skladatelja

1.

2.

3.

4.

5.

6.

9. Podrobno si oglej notni zapis Ode radosti, ki si jo spoznal pri pouku in reši spodnje naloge!

__/6

Učitelj pripravi prilogo z notnim zapisom Ode radosti iz Pesmarice, stran 22.

-

Čigava himna je danes ta skladba! __________________________________________________________.

__/1

-

Za koliko glasov je napisana melodija v tem notnem zapisu! _______________________________________. __/1

-

Na enem delu pesmi je skladatelj s sinkopo prenesel poudarek s poudarjene dobe na nepoudarjeno taktovsko dobo.

Z rdečim svinčnikom obkroži ta del skladbe! __/1

-

Kaj pomeni oznaka slavnostno nad notnim zapisom?

__________________________________________________________________________________________ _____ __/1

-

Izpiši del besedila , ki poziva k prijateljstvu med vsemi ljudmi!

__________________________________________________________________________________________ _____ __/1

-

Poišči ime skladatelja , ki je napisal to melodijo in ga v celoti napiši na črto!

__________________________________________________________________________________________ _____ __/2

Viri slikovnega gradiva: Ludwig van Beethoven. Pridobljeno 14. 9. 2007, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Beethoven Wolfgang Amadeus Mozart Pridobljeno 14. 9. 2007, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Wolfgang_Amadeus_Mozart Joseph Haydn. Pridobljeno 14. 9. 2007, iz http://en.wikipedia.org/wiki/Joseph_Haydn

PREIZKUS za OCENJEVANJE ZNANJA št. 1 priimek:_________________ Točkovnik 11 – 14 = 2 (zd) 15 – 18 = 3 19 – 21 = 4 (db) (pdb) 1. Dopolni naslednje stavke z besedami! romantika, opera, barok

za

8 . razred

22 – 25 = 5 (odl)

Datum:______________Ime

in

Število osvojenih točk:_____ / 25

Koral, Benetke, dunajski klasiki, Dunaj, renesansa, beneški trgovci,

Glasbeni obdobji, ki sodita časovno pred klasicizem sta: ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ in ___ ___ ___ ___ ___. __/1 Središče klasicizma je bilo mesto ___ _____________________________. __/1 Priljubljeno glasbeno delo v klasicizmu ________________________. __/1

___ pri

___

katerem

___

___,

zato

pevci­ igralci

skladatelji

imenujejo

zgodbo pojejo se

imenuje

2. Poveži dele opere z njihovimi značilnostmi in na prazno črto vpiši pravilno rešitev!

se

Ocena ________

LIBRETO UVERTURA

__________________________ spevna melodija z bogato spremljavo za solista.

RECITATIV pred začetkom.

___________________________ instrumentalni del opere, ki ga zaigra orkester

ARIJA orkestru.

____________________________ del opere, ki ga izvaja velika skupina pevcev ob

ZBOR

____________________________ način govorjenega petja za solista v operi

GLEDALIŠKI LIST __/2 3. Ob opisu glasbenih del napiši njihova imena! ­ Večstavčno delo za solo instrument ali manjšo zasedbo se imenuje ___ ___ ___ ___ ___ ___, __/1 ­ Krajša in lažja oblika prej opisanega dela za solo inštrument ali manjšo zasedbo je ___ ___ ___ ___ ___ __ ___ ___. __/1 ­ Tri ali štiri stavčno ciklično glasbeno delo za simfonični __/1

orkester je ___ __ ___ ___ ___ ___ __ ___ ___.

­ Tri ali štiri stavčno ciklično glasbeno delo za solo inštrument in simfonični orkester je ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___. __/1 4. Poveži trditve z imeni skladateljev

POMOČ! K vsakemu imenu dopiši dve številki

1. Živel na dvoru, pravimo mu tudi »oče« godalnega kvarteta.

2. Skoraj polovico življenja je bil gluh, a je še vedno pisal.

3. Že kot otrok je bil zelo znan, saj je bil »čudežni otrok.

4. Zelo znano njegovo delo je serenada Mala nočna glasba.

5. Napisal je devet simfonij, v zadnji je dodal še Odo radosti.

6. Razen 24 oper je napisal poleg drugih del še 125 simfonij.

_____, _____

Joseph HAYDN

_____, _____

Wolfgang Amadeus Mozart

_____, _____

Ludwig van Beethoven

__/3 ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------5. Ob poslušanju odlomkov napiši naslove skladb in priimke skladateljev, ki so jih napisali.

Naslov glasbenega dela:

Priimek skladatelja

1.

2.

3.

4.

5.

6.

__/6

6. Obkroži pravilno trditev! a) b)

c)

Glasbeni klasicizem na naših tleh je zaznamoval Janez Krstnik Dolar s suito Baletti.

Glasbeni klasicizem na naših tleh je zaznamoval Janez Krstnik Novak s prvo slovensko opero Figaro.

Glasbeni klasicizem na naših tleh je zaznamoval Bogdan Novak s svojim delom Lipa zelenela je. __/1

7. Pod slike znanih glasbenikov napiši njihova popolna imena!

8. Podrobno si oglej notni zapis Ode radosti, ki si jo spoznal pri pouku in reši spodnje naloge!

Učitelj pripravi prilogo z notnim zapisom Ode radosti iz Pesmarice, stran 22.

-

Poišči ime skladatelja , ki je napisal to melodijo in ga v celoti napiši na črto!

__________________________________________________________________________________________ _____ __/1

-

Čigava himna je danes ta skladba! __________________________________________________________.

__/1

-

Za koliko glasov je napisana melodija v tem notnem zapisu! _______________________________________. __/1

-

Na enem delu pesmi je skladatelj s sinkopo prenesel poudarek s poudarjene dobe na nepoudarjeno taktovsko dobo.

Z rdečim svinčnikom obkroži ta del skladbe! __/1

-

Kaj pomeni oznaka slavnostno nad notnim zapisom?

__________________________________________________________________________________________ _____ __/1

-

Izpiši del besedila , ki poziva k prijateljstvu med vsemi ljudmi!

__________________________________________________________________________________________ _____ __/1

Viri slikovnega gradiva: Ludwig van Beethoven. Pridobljeno 14. 9. 2007, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Beethoven Wolfgang Amadeus Mozart Pridobljeno 14. 9. 2007, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Wolfgang_Amadeus_Mozart

Joseph Haydn. Pridobljeno 14. 9. 2007, iz http://en.wikipedia.org/wiki/Joseph_Haydn Preverjanje znanja št.

2 za 8 . razred Datum:____________Ime in priimek:____________________________________ Točkovnik 21 – 27 = 2 (zd) 28 – 34 = 3 35 – 41 = 4 42 – 47 = 5 (odl) Število pridobljenih točk:____________ (db) (pdb) 1. Dopolni naslednje stavke!

Znan Beethovnov pevski odlomek iz devete simfonije se imenuje __. __/1

___ ___ ___

___ ___ ___ ___ ___ ___

(naslov poslušanega odlomka)

»Oče« in eden največjih mojstrov _________________________. __/1 Najbolj znan romantični ___________________________.

violinski __/1

samospeva

je

bil

v

romantiki

____________________

(Ime in priimek skladatelja) virtuoz

je

Italijan

bil

_______________________

(Ime in priimek skladatelja) Felix Mendelsohn je kot _____________________________.

dirigent __/1

proslavil

tedaj

pozabljenega

Poročna koračnica je odlomek iz glasbenega dela __. __/1

___ ___ ___

___ ___ ___ ___ ___ ___

___ ___ ___

(naslov glasbenega dela iz katerega je poslušani

odlomek)

Romantični orkestrski skladatelji ___________________. __/3

skladatelja

(Ime in priimek baročnega

skladatelja)

Znani romantični pianisti so _____________________. __/3

baročnega

bili: so

______________________, bili

__________________________,

_____________________,

Jacques Offenbach je ustvaril lažjo, zabavno opero, ki se imenuje __/1

_______________________,

___ ___ ___ ___ ___ ___ ___.

(ime glasbenega dela) Po njem se je zgledoval tudi »kralj dunajskih valčkov« _________________________ ________________________. __/1 (Ime in priimek znanega avstrijskega skladatelja) 1. Pozorno poslušaj odlomke iz znanih romantičnih skladb in reši spodnjo nalogo!

Na črto napiši vrstni red poslušanih odlomkov in začetnico priimka: V - Giuseppe Verdi ____ - ______ VALKIRA ____ - ______ SEVILJSKI BRIVEC W - Richard Wagner ____ - ______ CARMEN ____ - ______ TRAVIATA R - Gioacchino Rossini ____ - _______ VILJEM TELL ____ - _______ LOENGRIN B - Georges Bizet ____ - _______ NABUCCO

Poveži številke skladateljev z njihovimi deli: 1 - P. I. Čajkovski ___ LABODJE JEZERO 2 - Jakob Aljaž ___ VLTAVA 3 - Bedřih Smetana ___ NA LEPI MODRI DONAVI 4 - R. Strauss ___ JUTRO 5 - Johann Strauss ___ Tako je govoril ZARATHUSTRA 6 - Davorin Jenko ___ OJ, TRIGLAV MOJ ...

7 - Edvard Grieg ___ LIPA __/7

__/7 3. V obdobju romantike zaživi glasba tudi v vzhodnih in severnih evropskih deželah. Poleg imena države napiši ime skladatelja!

Norveška ­ ________________________________________, ________________________________________, __/2

Finska

­

Češka ­ __________________________________________, _________________________________________. __/2

Rusija

­

4. V času čitalnic je glasbo ustvarjalo tudi veliko slovenskih skladateljev. Napiši imena in priimke naših romantičnih skladateljev! ___________________________________________________, __________________________________________________, ___________________________________________________, ______________________________________________. __/4

5. Napiši kratko vsebino opere Gorenjski slavček , ki sta jo napisala skladatelj Anton Foerster in libretistka Luiza Pesjakova :__/2 _____________________________________________________________________________________________ __________ _____________________________________________________________________________________________ __________ _____________________________________________________________________________________________ __________ _____________________________________________________________________________________________ __________ _____________________________________________________________________________________________ _________.

6. Pozorno si oglej in preberi spodnjo napoved glasbenega dogodka.

Pomagaj si z vsebino in reši naloge. Odgovore napiši na črte pod vprašanji 13. januar 2007, ob 20.30

Cankarjev dom, Gallusova dvorana Program:

ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Simon Robinson

Gustav Mahler: Kinderlieder (Pesmi za otroke) Nun will die Sonn' so Hell aufgeh'n (Zdaj dan spet nov bo vstal)

Solistk a: Marjana Lipovšek, mezzosopran Nun seh' ich wohl (Zdaj šele vem) Wenn dein Mutterlein (Kadar tvoja mamica) Gustav Mahler Simf onija št. 7 v e-molu Alllegro risoluto, man on troppo Allegro moderato Scherzo Rondo -

Kje je bil koncert? Napiši ime dvorane in mesto v katerem je ta dvorana.

_____________________________________________________________________________________________ ___ __/1 -

Dela katerega skladatelja so izvajali na koncertu?

_____________________________________________________________________________________________ ___ __/1 -

Kateri orkester je nastopil na koncertu? Ime orkestra napiši na črto.

_____________________________________________________________________________________________ ___ __/1 -

Kdo je vodil orkester? Ime dirigenta napiši na črto.

_____________________________________________________________________________________________ ___ __/1 -

Na črto napiši ime in priimek solista.

_____________________________________________________________________________________________ ___ __/1 Koliko pesmi je zapela mezzosopranistka? _____________________________________________________________________________________________ ___ __/1 -

Kako se imenuje glas solistke? Rešitev napiši na črto.

_____________________________________________________________________________________________ ___ __/1 -

Katero simfonijo so izvajali na koncertu? Na črto napiši popoln naslov simfonije

_____________________________________________________________________________________________ ___ __/1 -

Koliko stavkov je v tej simfoniji? Število stavkov napiši na črto.

_____________________________________________________________________________________________ ___ __/1 -

Ali je možno, da boš obiskal ta glasbeni nastop? Utemelji svojo trditev

_____________________________________________________________________________________________ ___ __/1 PREIZKUS za OCENJEVANJE ZNANJA št. 2 priimek:_________________ Točkovnik 17 – 21 = 2 (zd) 22 – 27 = 3 28 – 33 = 4 (db) (pdb)

za

8 . razred

34 – 37 = 5 (odl)

Datum:______________Ime

in

Število osvojenih točk:_____ / 37 Ocena____________

1. Poslušaj zvočne posnetke in dopolni naslednje stavke!

Himna Evropske himne je odlomek iz _____. simf onije, ki jo je napisal _______________________________________ _. __/1 (katere) (Ime in priimek skladatelja, ki je napisal poslušani odlomek) Franz Schubert je začetnik umetne solo pesmi ob spremljavi glasbila, ki se imenuje ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___. __/1 (ime glasbenega dela) Italijanski »vražji goslač« Niccolo Paganini se je proslavil kot največji virtuoz, ki je igral ____________________________. __/1 (ime inštrumenta) Johann Sebastian Bach je danes znan po zaslugi dirigenta in skladatelja _______________________________________. __/1 (Ime in priimek skladatelja) Ta skladatelj je napisal tudi znano skladbo, ki ima naslov ________________________ __________________________. __/1 Ob poslušanju reši naslednje naloge! (naslov znanega poslušanega odlomka iz glasbenega dela Sen kresne noči) Isti naslov ima tudi odlomek iz opere Loengrin, ki jo je napisal skladatelj ______________________ __________________. __/1

Ta skladatelj je napisal tudi opero Valkira iz katere je posnetek z naslovom _________________ ____________________. __/1 Italijanski skladatelj Giueseppe Verdi pa je avtor naslednjih oper:_______________________ in _____________________. __/1 Gioacchino Rossini, se je podpisal pod naslove naslednjih oper: _______________________ in _____________________. __/1

Najbolj znano francosko opero Carmen _________________________. __/1

je napisal

skladat elj

_________________________

(Ime in priimek skladatelja) Na klavir so igrali Frederic Chopin, Franz Liszt, ter Klara in Robert Schumann, zato so znani _______________________. __/1 (ime glasbenega poklica, ki se imenuje po klavirju) 2. Obkroži pravilno rešitev!

Franz Liszt, Hector Berlioz in Richard Strauss so za simfonični orkester začeli pisati novo programsko delo, ki se imenuje: __/1 a) b) c) č)

sonata simfonična pesnitev opera gregorijanski koral

3. Potrdi oziroma zanikaj naslednje trditve!

Opereta je krajša, lažja, zabavno plesno opera z govorjenimi deli in plesnimi točkami. __/1

DA

NE

Johann Strauss, je zaradi svojih čudovitih skladb dobil vzdevek »kralj rock and rolla«. __/1

DA

NE

4. V obdobju romantike zaživi glasba tudi v vzhodnih in severnih evropskih deželah. (Poleg imena skladatelja dopiši državo)!

Edvard Grieg ­_________________________, Peter Iljič Čajkovski, Modest Petrovič Musorgski,… ­ _____________________.

Jean Sibelius ­ _______________________________, ______________________. __/2

Bedřih

Smetana

in

Antonin

Dvo ř ak

­

5. Poslušaj odlomek iz najbolj znanega baleta vseh časov in napiši njegov naslov, ter ime in priimek skladatelja! _____________________________________________________________________________________________ ____. __/1 6. V tem času čitalnic je glasbo ustvarjalo tudi veliko slovenskih skladateljev. Začetnice imen poveži s priimki! __/5 Anton, Jakob, Davorin, Gustav, Miroslav --- ____. JENKO, ____. ALJAŽ, ____.IPAVEC, ____. VILHAR 7. Poslušaj naslednje skladbe , napiši njihove naslove ter avtorje, ki so jih napisali!

Naslov glasbenega dela: 1.

2.

3.

4.

5.

6.

8. Obkroži trditve, ki so povezane z najbolj znano slovensko nacionalno opero !

____. FOERSTER,

Priimek skladatelja

a) Najbolj znana slovenska nacionalna opera ima naslov Gorenjski slavček. b) Najbolj znana slovenska nacionalna opera ima naslov Goriški slavček. c) Skladatelj te opere je Anton Foerster. č) d) e)

Skladatelj te opere je Jakob Aljaž.

V operi nastopajo: Minka, Franjo, pisar Rajdelj, Chansonette in vaščani V operi nastopajo: Marinka, Janko, Vašek, kmet Krušina, mešetar Kecal in vaščani

__/3 9. Pozorno si oglej in preberi spodnjo napoved glasbenega dogodka.

Pomagaj si z vsebino in reši naloge. Odgovore napiši na črto pod vprašanji 01. julij 2006, ob 20.30 ORKESTER GLASBENE ŠOLE BREŽICE Dirigent: Vladimir Zlatko Sverak Solisti:

Mihaela Komočar – sopran Marjetka Podgoršek Horžen – sopran Danilo Kostevšek – tenor Nik o Ogorevc – bariton Vok alna sk upina Solzice Zborovodkinja: Marjetka Podgoršek Horžen

Viteška dvorana Posavskega muzeja opera ČAROBNI PROFESOR Glasba: Jure Godler Libreto: Florian Hasenburger

Kratka vsebina opere: Čarobni profesor je najboljši učitelj violine na svetu. Odločil se je, da preživi poletje na bledu, kjer ga čaka zbor učenk in mu zapoje lepo himno za dobrodošlico.

Profesor je nad sprejemom izredno zadovoljen, pa vendar kmalu zatem postane neizmerno žalosten, ko ugotovi, da nima ženice …

KRSTNA IZVEDBA

-

Kje je bil glasbeni nastop? Napiši ime dvorane in kraj, kjer je ta znamenita dvorana.

_____________________________________________________________________________________________ ___ __/1

-

Kateri orkester je nastopal? Celotno ime orkestra napiši na črto.

_____________________________________________________________________________________________ ___ __/1

-

Na črto napiši ime in priimek enega solista.

_____________________________________________________________________________________________ ___ __/1

-

Delo katerega skladatelja so izvajali na koncertu? Ime in priimek skladatelja napiši na črto.

_____________________________________________________________________________________________ ___ __/1 Kaj je napisal Florian Hasenburger? _____________________________________________________________________________________________ ___ __/1

-

Kolikokrat so opero Čarobni prof esor do 1. julija 2006 že izvedli? Rešitev napiši na črto.

_____________________________________________________________________________________________ ___ __/1