KAKO SE JE SPREMENILO EVROPSKO GOSPODARSTVO Učb str. 116 Kaj je sejem? Kaj se tam dogaja? Kdo prodaja?
Utrinki s srednjeveškega sejma v Škofji Loki, 2005 Foto: Lonca
Zakaj je napredovalo kmetijstvo
Med letoma 1000 in 1300 NAPREDEK ZA EVROPSKEGA GOSPODARSTVA V kmetijstvu • toplejše podnebje • uporaba konja namesto vola (komat, stremena, podkev). • nova orodja: plug na kolesa, brane, cepci, železno orodje (lopate, sekire …). • triletno kolobarjenje • vodni mlin
SREDNJEVEŠKA KOLONIZACIJA • Vedno večje potrebe po hrani • Iskanje in pripravljanje novih obdelovalnih površin: krčenje gozdov, izsuševanje močvirij. NARAŠČANJE PREBIVALSTVA • Raznolika prehrana • Izboljšano zdravje ljudi. • Podaljšana življenjska doba
Poskusi kolobariti! (pšenica, rž, ajda….) POČIVA
OZIMNO ŽITO
1. LETO
JARO ŽITO
JARO ŽITO
POČIVA
2. LETO
OZIMNO ŽITO
OZIMNO ŽITO
JARO ŽITO
POČIVA
3. LETO
ZGODNJI SREDNJI VEK pogosti vpadi nomadskih narodov nizki doprinosi kmetijske proizvodnje ne koristi se gnojivo plug z lesenim ralom dvopoljni sistem obdelovanja zemlje zamiranje obrti -vse se proizvaja na fevdu nesigurne poti zamiranje trgovine -redki potujoči trgovci prenehanje kovanja denarja propadanje obrti življenje mest se ne razlikuje od življenja na vasi
VISOKI SREDNJI VEK prenehanje plenilnih pohodov nomadskih narodov visoki doprinosi kmetijske proizvodnje koristi se gnojivo plug z železnim ralom tropoljni sistem obdelave zemlje sigurnejše poti razvoj trgovine - Marko Polo razvoj obrti kovani denar ponovno v uporabi razvoj mest na križiščih poti… ob samostanih ob gradovih ob prehodih rek življenje v mestu pravica do sejmov status svobodnega mesta na fevdalčevi zemlji
Kako sta oživeli obrt in trgovina Obrtniki so postali trgovci
MENJAVA BLAGA Blago severa (suhe ribe, žito, kovinski, leseni in volneni izdelki) za blago z juga (začimbe, svila, dišave, olja …). SEJEM: izmenjava, prodaja blaga, • obrtniki in trgovci ponujajo svoje blago • tkanine, sol, med, vino, usnje, različno orodje • pride veliko ljudi iz okolice Kmetje opuščajo samozadostno gospodarstvo.
TRGI: majhne naselbine ob cerkvah, gradovih, križiščih poti, prehodih čez reko. Nekateri prerastejo v mesta. TRGOVSKE POTI so potekale: • po Severnem in Baltiškem morju • po obalah rek, • ob prometnih poteh, • čez alpske prelaze • po Sredozemlju Povezovale so sever (Flandrija) z jugom (Italija, Sredozemlje)
CEHI, posebne združbe obrtnikov ceh pekov, kovačev, mizarjev •Strogo organizirani. •Pazili so na kvaliteto in cene. •Kaznovali so kršitelje.
GILDE, združbe trgovcev
PROMET: trgovci, diplomati, cesarji in kralji s spremstvom, vojaki, potujoči rokodelci, sli, romarji, pridigarji, duhovščina, plemiči, ki so obiskovali svoja posestva.
BANČNIŠTVO, pomembna dejavnost Naraščajoča trgovina, potreba po denarju in bankirjih (pogosto Judi). Menjava denarja.
Barvanje blaga v Flandriji. Obrtniki iste obrti so se združevali v cehe
Pomočnika predstavljata mizarsko znanje mojstru svojega ceha
PONOVIMO 1. Katero novo orodje se je uveljavilo v kmetijstvu okoli leta 1000? 2. Kaj je omogočilo razmah obrti in trgovine? 3. Kaj je bilo značilno za cehe? Oglej si sliko v učbeniku na strani 115 spodaj in odgovori! • Kdo žanje? • Kakšen izraz imajo na obrazu žanjice? • Kakšno vlogo imajo na sliki moški? • Kako so upodobljeni kmetje oblečeni? Oglej si sliko na desni in odgovori! • Kakšen dogodek predstavlja? • Kakšno vlogo imata osebi na sliki? • Kako sta upodobljeni osebi oblečeni? • Kakšna je ponudba?
Notranjost hiše v Trevisu Pod bogatim lesenim stropom so freske, ki so ponazarjale dela, poklice; slikarsko stojalo, globus, kovaštvo...