Anketa, diagram Predlog dnevne priprave Gradim slovenski jezik 5 Učni predmet:
slovenščina
Učitelj:
Barbara Rajh
Šola:
OŠ Majšperk
Razred:
5. razred 9-letke
Zahtevnostna raven:
/
Tematski sklop: Učna enota:
Večina vprašanih je odgovorila, da … Anketa, diagram
Predvideno število ur:
3 ure
Funkcionalni cilji:
-
berejo in interpretirajo diagrame raznih oblik; besedno in nebesedno predstavijo rezultate ankete; ubesedijo nebesedna sporočila diagramov in preglednic; govorno predstavijo svoja dognanja in ugotovitve ankete. uporabljajo velike začetnice pri stvarnih lastnih imenih. govorno nastopajo – besedno predstavijo celoten postopek njihove ankete. analizirajo sestavo ankete in govorni nastop po dogovorjenih merilih. berejo z razumevanjem. iščejo manjšalnice iščejo protipomenke
Učne metode:
• • • • • •
razgovor, delo z besedilom pripovedovanje zapisovanje poslušanje, govorjenje,
Učne oblike:
• • •
frontalna, individualna skupinska
-
Učni pripomočki: Viri in literatura:
Gradim slovenski jezik UČ 10-13, DZ 6-8; "stari" Gradim slovenski jezik DZ 13-17
Ura
Faza
Dejavnosti učitelja
Dejavnosti učencev
1.
Uvodna motivacija Pogovor
Vodim pogovor o domači nalogi.
Poročajo o poteku anketiranja doma.
Napoved smotra
Danes bomo spoznali, kako se opravi analiza ankete.
Seznanijo se z vsebino ure.
Vodim predstavitev različnih vrst diagramov, s katerimi predstavimo rezultate ankete. UČ 11, stari DZ 13
Ogledajo si predstavitev rezultatov ankete. Eden od učencev lahko na glas prebere rezultate ob vsakem vprašanju. Ustno odgovorijo na vprašanja v 2. nalogi (UČ) o načinu predstavitve rezultatov. Stari DZ – nal. 1
Glavni del Predstavitve anket
Zapis v zvezke
Zapišejo kratek povzetek v zvezek.
Zaključni del Zapis v zvezke
2.
Podam navodilo za domačo nalogo: rezultate anket, ki so jih izvedli doma za prejšnjo DN, predstavijo z diagrami.
Zapišejo si navodila.
Pregledam domačo nalogo.
Predstavijo svoje diagrame. Ponovijo učno snov o anketi – postopek pri izvedbi ankete.
Uvodna motivacija Pregled domače naloge Napoved smotra
Danes se bomo ukvarjali z ugotovitvami anket.
Seznanijo se z vsebino ure.
Glavni del Ugotovitve anket
Vodim delo v delovnem zvezku o ugotovitvah ankete. UČ12; nal. 3-6; DZ 6, nal. 1,2 stari DZ 14-16,nal. 2-5
Pri ogledu prvega diagram si pomagajo s podatki. Svoje ugotovitve nato ustno predstavijo sošolcem. Za drugi diagram obkrožijo pravilen odgovor, nato
Ura
Faza
Dejavnosti učitelja
Dejavnosti učencev predstavijo še strategijo prepoznavanja tega podatka. Pri tretjem diagramu obkrožijo črko, nato pa povedo, zakaj so stolpci različno visoki. Povedo svoje mnenje o tem, zakaj je tako malo staršev učencem kupilo knjige.
Zaključni del Domača naloga
3.
Pregledamo rešene naloge. Podam navodila za domačo nalogo: k svoji anketi učenci zapišejo ugotovitve in jo pripravijo za predstavitev sošolcem naslednjo uro.
Samostojno delo z DZ str. 7/nalogi 3,4; stari DZ16/6,7. Zapišejo si navodila za domačo nalogo.
Uvod z motivacijo Ponovitev postopka Ponovitev postopka izvedbe izvedbe ankete ankete
Pripovedujejo o postopku izvedbe ankete in o morebitnih svojih težavah pri tem.
Glavni del Predstavitve anket
Poslušam, si zapisujem opažanja in vodim analizo.
Sošolcem predstavljajo svoj izdelek. Sošolci poslušajo in pri analizi povedo svoja opažanja in mnenje o anketi in njeni predstavitvi. Učenci se pri predstavitvi izmenjujejo.
Vodim učence k splošni ugotovitvi o uspešnosti domačih nalog.
Učenci kritično presodijo, ali so bili pri anketi, ki so jo pripravili doma in predstavili v šoli, uspešni.
Zaključni del Splošne ugotovitve
Zaključni del Domača naloga
Anketa Predlog dnevne priprave Gradim slovenski jezik 5 Učni predmet:
slovenščina
Učitelj:
Barbara Rajh
Šola:
OŠ Majšperk
Razred:
5. razred 9-letke
Zahtevnostna raven:
/
Tematski sklop: Učna enota:
Prosim, da odgovoriš na naslednja vprašanja Anketa
Predvideno število ur:
2 uri
Funkcionalni cilji:
-
brati, izpolniti in tvoriti anketo; opazovati in razčleniti strategijo izpopolnjevanja ankete; povzeti značilnosti besedilne vrste; pogovarjati se; utemeljiti svoje mnenje; uporabiti znanje
Učne metode:
• • • • • • •
razgovor, poslušanje, govorjenje, uporaba računalnika ogled videoposnetka frontalna, individualna
Učne oblike: Učni pripomočki: Viri in literatura:
Gradim slovenski jezik UČ 7-9; stari DZ 7-9 Gradim slovenski jezik DZ 5, stari DZ 9-nal. 6
Ura
Faza
1.
Uvodna motivacija
Dejavnosti učitelja
Pogovor
UČ in stari DZ 7.
Napoved smotra
Danes bomo spoznali, kaj je to anketa.
Glavni del Anketa Pogovor
Sodelujejo v motivacijskem pogovoru. Odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah z anketami oz. z anketiranjem. Seznanijo se z vsebino ure
Berejo besedilo – anketo UČ/DZ Pogovorimo se o anketi (UČ/DZ 9) 8. Ankete še ne rešujejo. Usmerjam predvsem v opazovanje sestave/zgradbe ankete in v opazovanje strategije izpopolnjevanja ankete; tako razvijam zmožnost izpopolnjevanja anket.
Opis ankete
Dejavnosti učencev
nal. 4
Izpopolnjevanje Opozarjam na pravilen zapis ankete razreda in datuma s presledki; ob 5. vprašanju pa na pravilno zapovrstje avtorjevega imena in priimka ter naslova njegovega dela.
Sodelujejo v pogovoru o prebrani anketi v 2. nalogi. Odgovarjajo na vprašanja o tvorcu, naslovniku in cilju ankete, o njeni sestavi ter o načinu izpopolnjevanja ankete. Svoje odgovore tudi pojasnjujejo.
Tiho berejo nepopolno besedilo in ga dopolnijo z ustreznim podatkom o značilnostih ankete; tako tvorijo preprost opis ankete. Izpopolnjujejo anketo iz 2. naloge
Zaključni del Zapišejo značilnosti ankete.
Zapis v zvezke 2.
Uvodna motivacija Kaj je anketa
Ponovitev pojma in značilnosti.
Napoved smotra
Sestavili bomo svojo anketo.
Ponovijo pojem anketa in naštejejo njene značilnosti. Seznanijo se z vsebino ure.
Ura
Faza
Dejavnosti učitelja
Glavni del Pripovedovanje DZ 5-nalogi 1,2; stari DZ 9-naloga 6
Dejavnosti učencev Pripovedujejo o tem, kako so odgovarjali na posamezno vprašanje (tj. o strategijah reševanja ankete), ter o ev. Svojih težavah in o tem, kako so jih premagali. Napišejo vprašanje, ki bi ga dodali k obstoječi anketi. Razmišljajo o tem, kako bi ga oblikovali (npr. kot izbirno, dopolnjevalno, povezovalno nalogo); svojo rešitev napišejo. S preoblikovanim zapisanim vprašanjem anketirajo sošolce in si zapisujejo/zaznamujejo njihove odgovore. Odgovarjajo na vprašanja sošolcev.
Zaključni del Domača naloga
UČ 5, stari DZ 10
Doma v dvojicah sestavijo kratko anketo ali v časopisih poiščejo anketo in jo priredijo, odpravijo jezikovne napake, prepišejo… nato anketriajo sošolce/prijatelje/sorodnike, zapišejo oz. zberejo njihove odgovore, jih preštejejo in svoje ugotovitve shranijo za predstavitev v naslednjih enoti.
Vse najboljše! Iskrene čestitke! Predlog dnevne priprave Gradim slovenski jezik 5 Učni predmet:
slovenščina
Učitelj:
Barbara Rajh
Šola:
OŠ Majšperk
Razred:
5. razred 9-letke
Zahtevnostna raven:
/
Tematski sklop:
Vse najboljše! – Iskrene čestitke! Neuradna in uradna ter zasebna in javna besedila 2 uri
Učna enota: Predvideno število ur:
Funkcionalni cilji:
•
•
Učne metode:
Učne oblike: Učni pripomočki: Viri in literatura:
pri skupinskem glasnem branju tekoče in razumljivo berejo besedilo po vlogah; tiho in glasno berejo in razčlenjujejo krajša besedila in sicer: neuradna in uradna voščila, neuradno in uradno čestitko, neuradni in uradni pozdrav, neuradno pismo; spoznajo spoštljiv nagovor Vam, Vas; Razvijajo svojo pravopisno zmožnost. Vadijo težja mesta v pravopisu, rabo velike začetnice v izrazih spoštovanja, rabo male začetnice pri imenih praznikov
pogovor, razlaga, pripovedovanje, delo z besedilom • •
frontalna, individualna
SDZ 20-22; UČ 15-17/7, DZ 9 SDZ 25, DZ 10/5, 6; UČ
Ura
Faza
1.
Uvodna motivacija
Dejavnosti učitelja
Razložijo, kako se napiše razglednica.
Ponovitev o razglednici Motivacijski pogovor Napoved
Dejavnosti učencev
SDZ 20/1, UČ 15/1 V današnji uri bomo poskusili ločiti voščilo od čestitke.
Odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah z izrekanjem/ sprejemanjem voščila in čestitke. Se seznanijo z vsebino ure.
Glavni del Voščilo, čestitka
reševanje nalog SDZ20, 21 UČ 15, 16
S povezovanjem določijo značilnosti voščila oz. čestitke – definicijo prepišejo v svoje zvezke. Berejo čestitko in voščilo. S povezovanjem določijo prebranima besediloma vrsto (tj. čestitka oz. voščilo). Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah nastanka obeh besedil iz 3. naloge, o njuni vsebini, o nagovoru naslovnika, o tikanju/vikanju naslovnika, o sporočevalčevem podpisu ipd. Preberejo poved o tem, katerim naslovnikom izrekamo neuradna voščila/čestitke. Odgovore zapišejo v svoje zvezke. Preberejo besedilo, nato ustno odgovarjajo na vprašanja o vrsti besedila, o okoliščinah njegovega nastanka, o nagovoru naslovnika, o tikanju/vikanju naslovnika, o sporočevalčevem podpisu, o vsebini besedila, o rabi velike začetnice ipd. Nekaj svojih odgovorov tudi utemeljijo oz. razložijo, zakaj so uporabljene določene prvine. Odgovore zapišejo v zvezke
Zaključni del
SDZ 22/7-11, DZ9/1-3
Napišejo ustrezne nagovore za
Ura
Faza
Dejavnosti učitelja
Nagovarjanje
2.
Dejavnosti učencev dane naslovnike. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o ustreznih okoliščinah za dani nagovor; obkrožijo črko pred pravilnima odgovoroma. Nato napišejo nagovora v celoti – pri tem pazijo, da uporabijo pravilno začetnico in končno ločilo. Napišejo ustrezen podpis za dana naslovnika. Povedo, kateremu naslovniku bi se podpisali enako kot babici oz. kot šolskemu zdravniku. Rešijo povezovalno nalogo – in sicer tako, da znanega/enakovrednega naslovnika povežejo z neuradnim besedilom, neznanega/neenakovrednega naslovnika pa z uradnim besedilom. Tako povzamejo svoje znanje o dveh vrstah naslovnikov (glede na družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom) in o dveh vrstah besedil (glede na družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom).
Uvodna motivacija Analiza doživljajskih spisov Uradna in neuradna voščila in čestitke Glavni del
Ponovitev uradna in neuradna čestitka; uradno in neuradno voščilo
Seznanijo se s svojimi dosežki in doživljajskimi spisi.
Kdaj čestitamo in kdaj voščimo? Ponovijo učno snov iz prejšnje ure
Ura
Faza
Dejavnosti učitelja
Dejavnosti učencev
Voščilo, čestitka – reševanje nalog
SDZ24-25/ nal. 18 UČ 15, 16
Ogledajo si naslikani del voščilnic oz. čestitk in jim izberejo ustrezne okoliščine iz vsakdanjega življenja.
Jezikovna pravilnost
SDZ25/ nal. 19 UČ 15, 16 - uporaba velike začetnice – kdaj (Vam) - mala začetnica pri praznikih
Preberejo povedi in odpravijo napake v pisanju imena praznikov (tj. veliko začetnico zamenjajo z malo – razen v imenu Prešernov dan).
Pregled rešitev Pregledajo rešitve. Zaključni del Nove povedi
Vsak praznik iz naloge 19 še enkrat uporabijo v povedi.
Spet se je zgodilo nekaj novega Predlog dnevne priprave Gradim slovenski jezik 5 Učni predmet:
slovenščina
Učitelj:
Barbara Rajh
Šola:
OŠ Majšperk
Razred:
5. razred 9-letke
Zahtevnostna raven:
/
Tematski sklop: Učna enota:
Spet se je zgodilo nekaj novega Novica
Predvideno število ur:
2 uri
Funkcionalni cilji:
Branje in poslušanje novic. Razumevanje besedila. Znajdenje v besedilu. Povzemanje značilnosti novice. Izrekanje in utemeljevanje svoje mnenja. Razvijanje zmožnosti logičnega razmišljanja
• • • • • •
Učne metode:
Učne oblike:
Učni pripomočki: Viri in literatura:
• • • • • • • •
pogovor razlaga pripovedovanje delo z besedilom praktično delo frontalna, individualna skupinsko
DZ 42-44, UČ 27-29, SDZ 42-44, videokaseta
Ura
Faza
1.
Uvodna motivacija
Dejavnosti učitelja
Dejavnosti učencev
O Bralni znački SDZ 42/1, UČ 31/1
Sodelujejo v t.i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o nekaterih podatkih iz besedil, ki jih bodo prebrali v naslednji nalogi. Nato si ogledajo fotografiji in na podlagi vprašanj sklepajo, kdo sta ti dve osebi. Če ju poznajo, naj kaj povedo o njiju.
Napoved smotra
Današnjo uro se bomo začeli pogovarjati o novici, njenih sestavinah in pisanju le-te.
Seznanijo se z vsebino ure.
Branje novic
Tiho branje novic z razumevanjem SDZ 42/2, UČ 31/2
2 krat preberejo besedili iz naloge.
Ključne besede in poročanje
Izpisovanje ključnih besed. Poročanje o vsebini novic.
Izpišejo ključne besede in jih povedo sošolcu. Posamezniki nato s pomočjo ključnih besed poročajo o vsebini novice.
O okoliščinah nastanka novic in objave ter njunih sestavinah. SDZ 43, 44/3, 4, UČ 32/ 3
Primerjajo besedili iz 2. naloge in ustno odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah njunega nastanka in objave ter o njunih sestavinah. Na koncu jima določijo še vrsto (izberejo eno od ponujenih poimenovanj). Preberejo vprašanja o temeljnih sestavinah obeh novic. Pri odgovarjanju si lahko pomagajo z odgovori, zapisanimi v oblačkih. Izberejo ustrezni odgovor in ga prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.
Glavni del
Reševanje nalog
Pregled rešitev Skupaj pregledamo rešitve.
Pregledajo rešitve.
Zaključni del Povzetek
Zapišejo povzetek snovi o novici.
Ura
Faza
Dejavnosti učitelja
Dejavnosti učencev
2.
Uvodna motivacija Pregled domače naloge
Napoved smotra
Utrdili in poglobili bomo znanje o pogovoru in drugih zadevah.
Seznanijo se z vsebino ure.
Glavni del Igra vlog
Uradni in neuradni pogovor.
Ponovitev o uradnem in neuradnem pogovoru
Dopolnjevanje miselnega vzorca Reševanje nalog v DZ
Zaključni del
SDZ 39/18,19; 40/20-22 DZ 15/5-8, 16/9
Pregled rešitev
Predlog dnevne priprave Gradim slovenski jezik 5 Učni predmet:
slovenščina
Učitelj:
Barbara Rajh
Šola:
OŠ Majšperk
Razred:
5. razred 9-letke
Zahtevnostna raven:
/
Tematski sklop:
Spet se je zgodilo nekaj novega Jezikovne prvine ob novici: lj, nj 1 ura
Učna enota: Predvideno število ur:
Funkcionalni cilji:
• • • • • • •
razumejo besedilo oz. vsebino novice; razumejo besede, besedne zveze v prenesenem pomenu; razumejo pregovore; iščejo besede z nasprotnim pomenom; razlagajo pomene besed berejo in pišejo okrajšave za funkcijske nazive; pravilna uporabljajo soglasniški sklop nj/lj.
Učne metode:
• • • •
pogovor razlaga pripovedovanje delo z besedilom
Učne oblike:
• • •
frontalna, individualna skupinska
Učni pripomočki: Viri in literatura:
Ura
Faza
1.
Uvodna motivacija
SDZ 47, 48/ 21, str. 49; UČ 36/ 17-21, DZ
Dejavnosti učitelja
Obnovitev Prešernove hiše – TV novica
Ogled in reševanje nalog SDZ 49/ 25-30; UČ 36/18-21, DZ 18/9-10.
Pogovor o funkcijskih
Ob reševanju naloge SDZ 48/21; UČ 36/17, DZ 17/5 se pogovorimo
Dejavnosti učencev
Ogledajo si posneto novico. Sodelujejo v pogovoru o posneti novici iz 26. naloge – odgovarjajo na vprašanja o vsebini novice in o okoliščinah njenega nastanka oz. objave. Berejo izjave o vsebini posnete novice in presojajo njihovo pravilnost – obkrožijo DA ali NE. Preberejo vprašanja o življenju in delu Franceta Prešerna in napišejo odgovore. Preberejo povedi in povedo, katere besede so okrajšane;
Ura
Faza
Dejavnosti učitelja
Dejavnosti učencev
nazivih
o funkcijskih nazivih doktor, profesor, gospod, gospa… in njihovih okrajšavah. Zapišemo na tablo.
okrajšane besede izgovorijo razvezano (tj.neokrajšano). Ob okrajšavah napišejo neokrajšane besede. Povedo, čemu so besede okrajšane in s katero začetnico so napisane. Nato okrajšajo še dve dani besedi.
Napoved smotra
Današnja ura pa bo namenjena predvsem utrjevanju določenih jezikovnih prvin.
Se seznanijo z vsebino ure.
Glavni del Kaj so pregovori?
Pregovora si ogledajo v SDZ 47/ 16; UČ 35/16
Individualno delo
SDZ 47/ 17-20; DZ 17/1-4. Spremljam delo učencev. Naloge skupaj pregledamo.
Preberejo pregovora. Opišejo njuno sporočilo in presojajo njuno veljavo v vsakdanjem življenju. Učenci povedo kakšen pregovor in kaj pomeni. Preberejo dane besede/besedne zveze; v novicah iz 2. naloge poiščejo sopomenske besede in jih prepišejo. Ustno rešujejo nalogo, in sicer preberejo dane besede in povedo njihove protipomenke. Ustno rešujejo nalogo, in sicer
preberejo dane besede za moške osebe in povedo besede za ženske. Dane tvorjene besede zamenjajo z opisnimi besednimi zvezami, in sicer tako, da dokončajo začete besedne zveze (npr. vsakoleten → tak, ki je vsako leto).
Pisanje besed po nareku, reševanje primerov v DZ
SDZ 48/22; DZ 17/6 zemljevid, čebelnjak, daljši, manjši, škatla, Naloge pregledamo.
V DZ tiho berejo zapisane povedi in vpišejo ustrezni črkovni sklop (tj. lj/nj). Pišejo besede po nareku, kjer ugotovijo pravilen zapis lj, nj.
Ura
Faza
Dejavnosti učitelja
Dejavnosti učencev
Zaključni del Reševanje nalog na UL Preverjanje razumevanja uporabe lj, nj.
Izberejo si pet besed iz sklopa lj, nj in napišejo povedi. Rešujejo naloge na UL.
Predlog dnevne priprave Gradim slovenski jezik 5 Učni predmet:
slovenščina
Učitelj:
Barbara Rajh
Šola:
OŠ Majšperk
Razred:
5. razred 9-letke
Zahtevnostna raven:
/
Tematski sklop:
Spet se je zgodilo nekaj novega Jezikovne prvine ob novici: s/z, k/h 1 ura
Učna enota: Predvideno število ur:
Funkcionalni cilji:
• • • • Učne metode:
ponovijo raba sklopov lj, nj; utrdijo rabo predloga s/z; utrdijo rabo predloga h/k; razvrščajo imena po abecednem redu.
pogovor, razlaga, pripovedovanje, delo z besedilom
Učne oblike:
• •
Učni pripomočki: Viri in literatura:
Učni list
frontalna, individualna
SDZ 48/ 23, 24; DZ 18/7-8
Funkcionalni cilji:
• • • • Ura
Faza
1.
Uvodna motivacija
ponovijo raba sklopov lj, nj; utrdijo rabo predloga s/z; utrdijo rabo predloga h/k; razvrščajo imena po abecednem redu.
Dejavnosti učitelja
Predstavijo in razložijo vsak svoj pregovor.
Pregovori Ponovitev o nj, lj Napoved smotra
Dejavnosti učencev
Rešujejo nalogo na UL, s katero ponovijo rabo sklopov nj, lj.
Danes bomo ponovili in utrdili predloge s/z, h/k
Se seznanijo z vsebino ure.
mama, torba, ladja, metla, balon, cesta, avto
Povedo kdaj pišemo predlog s/z. Pišejo po nareku in pravilno uporabijo predlog s/z
Glavni del Predloga s/z
Z učenci ponovim, da s izgovarjamo/pišemo samo pred določenimi glasovi iz povedi Ta suhi škafec pušča.
Predloga k/h
Samostojno delo DZ
Povedo kdaj pišemo predlog h/k. konj, kmet, grad, kolo, miza, očetu, Pišejo po nareku in pravilno zidu uporabijo predlog h/k Z učenci ponovim, da h izgovarjamo/pišemo samo pred kg. Pred samostalnik v dajalniku oz. SDZ 48/23; DZ 18/7 orodniku napišejo pravilno različico predloga z/s oz. k/h. Pregledamo rešitve.
Zaključni del Razvrščanje imen po abecedi – razgovor
Pogovor o razvrščanju imen po abecedi. Reševanje SDZ str. 48/24; DZ 18/8.
Preberejo našteta dvodelna lastna imena oseb (vsa so iz imena in priimka); v njih obkrožijo imena. Nato povedo, kako morata biti v slovenščini razvrščena ime in priimek. Presojajo njuno zaporedje v naštetih lastnih imenih. Lastna imena z
Funkcionalni cilji:
• • • •
ponovijo raba sklopov lj, nj; utrdijo rabo predloga s/z; utrdijo rabo predloga h/k; razvrščajo imena po abecednem redu. napačnim zaporedjem napišejo pravilno. Imena razvrstijo po abecedi in jih v takem zaporedju prepišejo s pisanimi črkami. Enako naredijo s priimki.
Učni list
KAKO JE PRAV? DOKAŽI, DA ZNAŠ! 1. NA ČRTO ZAPIŠI USTREZNO ČRKO S/Z. ____ človekom
____ pošto
____ občino
____ cerkvijo
____ ribo
____ šolo
____ Tadejem
____ fantom
____ življenjem
____ zvezdo
____ predsednikom
____ lahkoto
____ sošolcem
____ avtom
____ hrano
____ delom
____ banano
____ čelado
____ Evo
____ gasilcem
____ iglo
____ jabolki
____ karto
____ listi
____ mamo
____ nogo
____ škarjami
____ učiteljem
____ zobmi
2. ZAPIŠI USTREZNO ČRKO K/H. ____ Meti
____ koči
____ družbi
____ frizerju
____ gradu
____ trgovini
____ gospodu
____ ljudem
____ gori
____ oknu
____ kraju
____ časopisu
____ učitelju
____ nemščini
____ Gorazdu
____ večerji
KAKO JE PRAV? DOKAŽI, DA ZNAŠ! 1.
NA ČRTO ZAPIŠI USTREZNO ČRKO S/Z.
____ človekom
____ pošto
____ občino
____ cerkvijo
____ ribo
____ šolo
____ Tadejem
____ fantom
____ življenjem
____ zvezdo
____ predsednikom
____ lahkoto
____ sošolcem
____ avtom
____ hrano
____ delom
____ banano
____ čelado
____ Evo
____ gasilcem
____ iglo
____ jabolki
____ karto
____ listi
____ mamo
____ nogo
____ škarjami
____ učiteljem
2.
____ zobmi
ZAPIŠI USTREZNO ČRKO K/H.
____ Meti
____ koči
____ družbi
____ frizerju
____ gradu
____ trgovini
____ gospodu
____ ljudem
____ gori
____ oknu
____ kraju
____ časopisu
____ učitelju
____ nemščini
____ Gorazdu
____ večerji
Pogovor Predlog dnevne priprave Gradim slovenski jezik 5 Učni predmet:
slovenščina
Učitelj:
Barbara Rajh
Šola:
OŠ Majšperk
Razred:
5. razred 9-letke
Zahtevnostna raven:
/
Tematski sklop: Učna enota:
Živijo, oči! – Dober dan gospod Kocijan Pogovor
Predvideno število ur:
2 uri
Funkcionalni cilji:
Poslušanje/gledanje uradnih in neuradnih pogovorov. Pomnjenje podatkov. Prepoznavanje uradnih in neuradnih okoliščin pogovarjanja ter ustrezno, smiselno, vljudno in spoštljivo pogovarjanje. Pripravijo in odigrajo pogovor. Pomnjenje podatkov. Prepoznavanje okoliščin v pogovoru. Opazovanje nebesednih spremljevalcev govorjenja ter sklepanje o čustvenem stanju sogovorcev in o čustvenem razmerju med sogovorci. Vrednotenje ustreznosti in vljudnosti pogovora. Utemeljevanje svojega mnenja. Utrdjevanje velike začetnice v osebnih lastnih imenih.
•
•
Učne metode:
Učne oblike:
Učni pripomočki: Viri in literatura:
• • • • • • • • •
pogovor, razlaga pripovedovanje, delo z besedilom raziskovanje prikaz frontalna, individualna skupinska
DZ 14-16, UČ 27-29, SDZ 36-40, videokaseta
Funkcionalni cilji:
•
•
Ura
Faza
1.
Uvodna motivacija
Poslušanje/gledanje uradnih in neuradnih pogovorov. Pomnjenje podatkov. Prepoznavanje uradnih in neuradnih okoliščin pogovarjanja ter ustrezno, smiselno, vljudno in spoštljivo pogovarjanje. Pripravijo in odigrajo pogovor. Pomnjenje podatkov. Prepoznavanje okoliščin v pogovoru. Opazovanje nebesednih spremljevalcev govorjenja ter sklepanje o čustvenem stanju sogovorcev in o čustvenem razmerju med sogovorci. Vrednotenje ustreznosti in vljudnosti pogovora. Utemeljevanje svojega mnenja. Utrdjevanje velike začetnice v osebnih lastnih imenih.
Dejavnosti učitelja
Dejavnosti učencev
Se rad pogovarjaš
SDZ 36/1; UČ 27/1
Reševanje pred ogledom posnetka
SDZ 36/3; UČ 27/3
Sodelujejo v t.i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih pogovornih izkušnjah. Pred ogledom posnetkov rešijo nekaj krajših nalog, ki razvijajo razumevanje danih besed iz posnetega besedila (tj. vesten, živ, žaljiv).
Napoved smotra
Današnjo uro se bomo začeli pogovarjati o pogovorih.
Glavni del Ker si večina petošolcev ob prvem Pogovor – gledanju ne zapomni bistvenih ogled posnetka podatkov, ker jih zanima le, kaj je na posnetku, si ga ogledamo 2x. SDZ 37/5,6; UČ 28/5,6 1. pogovor
Sodelovanje v pogovoru, o pozdravih in tikanju SDZ str. 37/8; UČ 28/8
2. pogovor
Poslušanje 2. pogovora in ogled. Naročim, naj bodo pozorni na to, kako je potekal pogovor oziroma
Seznanijo se z vsebino ure.
Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah in temi obeh pogovorov.
Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o prvem pogovoru, in sicer o pozdravih in tikanju/vikanju. Presojajo ustreznost tikanja in pojasnijo svoje mnenje.
Funkcionalni cilji:
•
•
Poslušanje/gledanje uradnih in neuradnih pogovorov. Pomnjenje podatkov. Prepoznavanje uradnih in neuradnih okoliščin pogovarjanja ter ustrezno, smiselno, vljudno in spoštljivo pogovarjanje. Pripravijo in odigrajo pogovor. Pomnjenje podatkov. Prepoznavanje okoliščin v pogovoru. Opazovanje nebesednih spremljevalcev govorjenja ter sklepanje o čustvenem stanju sogovorcev in o čustvenem razmerju med sogovorci. Vrednotenje ustreznosti in vljudnosti pogovora. Utemeljevanje svojega mnenja. Utrdjevanje velike začetnice v osebnih lastnih imenih.
na obnašanje in govorjenje sogovorcev. Odgovarjanje na vprašanja Zaključni del Povzetek – samostojno delo 2.
Naloge SDZ, 37/10 in 38/11, 12; UČ 28/10, 29/11,12 SDZ str. 38/13; DZ 14/1
So pozorni na naročeno.
Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja. Preberejo trditve in presodijo, katera velja za uradni in katera za neuradni pogovor in katera za obe vrsti pogovora.
Uvodna motivacija Pregled domače naloge Preberejo domače naloge, ponovijo učno snov prejšnje ure.
Ponovitev o uradnem in neuradnem pogovoru Napoved smotra
Utrdili in poglobili bomo znanje o pogovoru in drugih zadevah.
Seznanijo se z vsebino ure.
Uradni in neuradni pogovor.
Po dva učenca odigrata pogovor, ostali poslušamo in učenci presodijo pogovor.
Glavni del Igra vlog Dopolnjevanje miselnega vzorca Reševanje nalog v DZ SDZ 39/18,19; 40/20-22 DZ 15/5-8, 16/9
Zaključni del
Dopolnijo miselni vzorec (zapis v zvezke). Z izbranimi nalogami utrjujejo pravopisno in metajezikovno zmožnost.
Funkcionalni cilji:
•
•
Poslušanje/gledanje uradnih in neuradnih pogovorov. Pomnjenje podatkov. Prepoznavanje uradnih in neuradnih okoliščin pogovarjanja ter ustrezno, smiselno, vljudno in spoštljivo pogovarjanje. Pripravijo in odigrajo pogovor. Pomnjenje podatkov. Prepoznavanje okoliščin v pogovoru. Opazovanje nebesednih spremljevalcev govorjenja ter sklepanje o čustvenem stanju sogovorcev in o čustvenem razmerju med sogovorci. Vrednotenje ustreznosti in vljudnosti pogovora. Utemeljevanje svojega mnenja. Utrdjevanje velike začetnice v osebnih lastnih imenih.
Ker so v nalogah navedeni t.i. Pregled rešitev kritični primeri, preverim vse rešitve in pravilne napišem na tablo-plakat.
Anketa Predlog dnevne priprave Gradim slovenski jezik 5 Učni predmet:
slovenščina
Učitelj:
Barbara Rajh
Šola:
OŠ Majšperk
Razred:
5. razred 9-letke
Zahtevnostna raven:
/
Tematski sklop: Učna enota:
Prosim, da odgovoriš na naslednja vprašanja Anketa
Predvideno število ur:
2 uri
Funkcionalni cilji:
Učenci: poslušajo/gledajo posneto besedilo o nastajanju pripovedovalnega besedila; prepoznavajo temo posnetega besedila, bistvene podatke in razmerja med njimi ter okoliščine njegovega posnetka; opazujejo in razčlenjujejo potek tvorjenja besedila; opazujejo nebesedne zvočne in vidne prvine besedila, sklepajo o njihovi vlogi in presojajo njihovo ustreznost v danih okoliščinah; ugotavljajo uvod, jedro, zaključek; ugotavljajo vrstni red dogajanj zapisanih v jedru
Učne metode:
Učne oblike:
Učni pripomočki: Viri in literatura:
• • •
• pogovor • razlaga, • pripovedovanje, • delo z besedilom • ogled videoposnetka frontalna, individualna skupinska
TV, videokaseta SDZ, str. 58 – 61; UČ 43-45, DZ 21-22
Ura
Faza
1.
Uvodna motivacija Deli pripovedovalnega besedila
Dejavnosti učitelja
Dejavnosti učencev
kaj obsega vsak del, kako tvorimo pripovedovalno besedilo?
Ponovijo snov, tako da povedo na katere dele smo razdelili besedilo in kako ga tvorimo.
v SDZ, str. 58; UČ 43 Pregled rešitev.
Gledajo posnetek. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah pogovora, vzroku za začetek pogovora in o poteku pogovora.
Glavni del Posnetek o Simonu in očetu Reševanje naloge 3
Ponovni ogled SDZ, str. 58; UČ 43 posnetka, naloga 4 Pregled odgovorov.
Nepopolno poved dopolnijo s podatki o korakih oz. fazah načrtovanja tvorjenja besedila. Posnetek si ogledajo še enkrat – pozorni so predvsem na potek tvorjenja besedila. Nato pisno odgovarjajo na vprašanja o dečkovi dejavnosti v fazah načrtovanja tvorjenja besedila.
Zaključni del Domača naloga SDZ, str. 59/5; UČ 43/5 Pripravi svoje mnenje in utemeljitve. 2.
Uvodna motivacija kako tvorimo pripovedovalno Postopek besedilo nastajanja besedila – obnova posnetka
Glavni del Simonovo besedilo
Obnovijo posnetek o Simonu in očetu.
Še enkrat poslušajo/si ogledajo tisti del posnetka, na katerem deček bere svoje besedilo (tj. svoj doživljajski spis) – pozorni so na vsebino besedila.
Ura
Faza
Naloge v DZ
Dejavnosti učitelja
SDZ 59/7,8 – 60/ 9,10; UČ 44/7,8,9 – 45/10
Dejavnosti učencev Nal. 7: Preberejo novo besedilo (tj. obnovo dečkovega doživljajskega spisa – v tej je precej napak), ga v mislih primerjajo s poslušanim besedilom in presodijo, ali je obnova pravilna. Nato ustno odpravijo napake. Nal. 8: Preberejo nepravilno razvrščena dejanja predstavljenega dogodka in jih uredijo v pravilno zapovrstje. Nal. 9: Odgovarjajo na vprašanja – vrednotijo zanimivost besedila in ravnanje dečkov, vživljajo se v njuno vlogo in pripovedujejo o svojih morebitnih podobnih izkušnjah. Nal. 10: Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o nebesednih zvočnih in vidnih prvinah posnetka; te tudi vrednotijo in nato utemeljujejo svoje mnenje.
Zaključni del Pregled rešitev
Berejo svoje odgovore.
Pripovedovalno besedilo Predlog dnevne priprave Gradim slovenski jezik 5 Učni predmet:
slovenščina
Učitelj:
Barbara Rajh
Šola:
OŠ Majšperk
Razred:
5. razred 9-letke
Zahtevnostna raven:
/
Tematski sklop:
Katja pripoveduje
Učna enota:
Pripovedovalno besedilo
Predvideno število ur:
2 uri
Funkcionalni cilji:
berejo pripovedovalno besedilo; razumejo pripovedovalno besedilo; pravilno uvrščajo dejanja istega dogodka v pripovedovalno besedilo; opazujejo, primerjajo in prepoznavajo vloge sestavnih delov pripovedovalnega besedila; poimenujejo sestavne dele besedila.
Učne metode:
• • • • •
pogovor, razlaga, pripovedovanje, delo z besedilom praktično delo
Učne oblike:
• • •
frontalna, individualna skupinska
Učni pripomočki: Viri in literatura:
SDZ, str. 51 – 54, UČ38-41
Ura
Faza
1.
Uvodna motivacija
Dejavnosti učitelja
Dejavnosti učencev
Analiza ocenjevanja
Analizirajo vrnjena pisna ocenjevanja.
Ilustracija in pogovor
Ogledajo si ilustracijo pod naslovom učne enote in tisto ob 1. nalogi; sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih »kuharskih« izkušnjah.
Glavni del
Moje prve palačinke Reševanje nalog
Zaključni del
Preverjanje rešitev
SDZ, str. 51, UČ 38
Dvakrat preberejo besedilo – najprej tiho, nato glasno.
SDZ 52/ 3-8; UČ 39-40/7
Ob ponujenih možnostih razmišljajo o temi besedila ter o času predstavljenega dogodka; obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom 3. naloga Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo- 4. naloga 5. nal. Presojajo resničnost predstavljenega dogodka Prepišejo naslov izhodiščnega besedila in presojajo njegovo ustreznost. Pogovarjajo se o svojih mnenjih, jih primerjajo in utemeljujejo. Napišejo »svoj« naslov – 6. nal. Naloga 7: Preberejo povedi in presojajo, ali so bila vsa ta dejanja predstavljena v izhodiščnem besedilu; prečrtajo povedi z neomenjenimi dejanji. Preostale povedi razvrstijo v ustrezno časovno zaporedje. Razmišljajo, ali bi povedi (dejanja) lahko razvrstili kako drugače (ugotovijo, da ne). Nal. 8: berejo izjave o vsebini besedila iz 2. naloge in presojajo njihovo pravilnost – obkrožijo DA ali NE.
Preverijo rešitve nalog.
Ura
Faza
2.
Uvodna motivacija
Dejavnosti učitelja
Katjino besedilo
Pogovor o Katjinem pripovedovanem besedilu. Kaj Napoved vsebine zajema, obsega? ure Ugotovili bomo značilnosti pripovedovanega besedila – dele pripovedovalnega besedila.
Dejavnosti učencev
Se pogovorimo o Katjinem pripovedovalnem besedilu. Seznanijo se s vsebino ure.
Glavni del Pogovor o delih besedila. Deli Ugotavljanje, kje je kateri del pripovedovanega besedila. besedila
Reševanje nalog
SDZ 53/9- 54/11; UČ 40/9-41
Spoznajo dele pripovedovalnega besedila.
Nal. 9: Še enkrat preberejo izhodiščno besedilo in razmišljajo, v katerem delu besedila je napovedan dogodek. Z rdečo barvo pobarvajo pravokotnik na robu tega dela besedila. Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo, kako se imenuje ta del besedila, in obkrožijo/podčrtajo pravilni odgovor. Opazujejo, iz koliko odstavkov je ta del besedila, in povedo, ali bi bilo odstavkov lahko več; pojasnijo svoj odgovor. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj vse so izvedeli iz uvoda; obkrožijo črko pred pravilnimi odgovori. Nal. 10: Z zeleno barvo pobarvajo pravokotnik na robu končnega/ zaključnega dela besedila. Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo, kako se imenuje ta del besedila, in obkrožijo/podčrtajo pravilni odgovor. Opazujejo, iz koliko odstavkov je ta del besedila, in povedo, ali
Ura
Faza
Dejavnosti učitelja
Dejavnosti učencev bi bilo odstavkov lahko več; pojasnijo svoj odgovor. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, s čim je pripovedovalka končala besedilo; obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom. Nal. 11: z modro barvo pobarvajo preostali pravokotnik na robu besedila. Poimenujejo ta del besedila (pri tem si lahko pomagajo s ponujenimi možnostmi v 9. ali 10. nalogi). Napišejo, iz koliko odstavkov je ta del besedila in povedo, zakaj je tako. S povezovanjem določijo temo posameznim odstavkom. Posamezni učenci berejo rešitve.
Pregled rešenih nalog
Zaključni del Ponovimo in utrdimo o delih pripovedovalnega besedila
Ponovijo usvojeno znanje prepišejo definicijo o pripovedovalnem besedilu.