Slovenščina – neumetnostna besedila
Razred: 3.
Teden:
Ura:
Datum:
Učitelj:
Učna enota: BILO JE NEKOČ – branje in razčlenjevanje neumetnostnega besedila
Cilji: • Berejo besedilo. • Povedo svoje mnenje o besedilu. • Poročajo o prebranem. • Primerjajo življenje nekoč in danes – vezano na besedila. • Berejo fotografije. • Komentirajo podatke. Čas za izvedbo: Učne metode: pogovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, razlaga, demonstracija, grafično delo, branje, pisanje, didaktična igra, sodelovalno učenje, delo z besedilom, opazovanje
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki/sredstva: Učbenik, stran 65, 66, 67 in 68; kriteriji poročanja (govornega nastopa)
IZVEDBA UČNE URE Dejavnosti pred branjem
Učence pozovemo, naj odprejo učbenik na strani 65 in si ogledajo fotografije. Vprašamo jih, ali vedo, zakaj niso barvne fotografije? Učenci iščejo utemeljitve, vzroke … Njihovo pozornost usmerimo v posamezne teme na fotografijah, npr.: Poglejte si oblačila. Komentirajte. Oglejte si pokrivala otrok in jih poimenujte. Natančno si oglejte fotografijo s stavbo (hišo). Kaj lahko poveste o njej? Ali fotografije prikazujejo notranjost hiše? Poimenujte pohištvo. Predstavite ogrevanje prostora. Katere osebe so na fotografijah? Je na njih kaj odraslih oseb? Kaj mislite, zakaj jih ni? Poiščite fotografijo, ki predstavi šolo nekoč. Povejte, kaj vidite na njej.
1
Ali so na kateri od fotografij predstavljene igrače? Poimenujte jih.
Najava besedila
Učencem povemo, da bodo v učbeniku na straneh 66, 67 in 68 prebrali besedila, ki opisujejo življenje nekoč. Pojasnimo besede, za katere menimo, da jih učenci ne poznajo, npr.: predniki, raziskava, skodli, veranda, pritličje, kamra, lina, predpasnik, lodn, podplat … Učencem povemo, da jim bomo določili besedilo, ki ga bodo prebrali. Razdelimo besedila in jim naročimo, naj s pomočjo ilustracije, določijo besedilu naslov.
Branje besedila Dejavnosti po drugem branju
Učencem naročimo, da besedila dvakrat preberejo. a) Učenci ustno odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja. Postavljamo vprašanja o podatkih iz besedila, npr.: Pozovemo učence, ki so brali ista besedila, naj se usedejo skupaj (Naj sestavijo skupino.). Povemo jim, da se bodo najprej v skupinah pogovorili, kaj so brali, nato pa prebrano predstavili sošolcem. Naročimo jim, naj določijo poročevalca, ostali člani skupine pa bodo dopolnili poročilo. Opozorimo jih, naj pripravijo poročila v tretji osebi. To izvedemo tako, da jim predstavimo del besedila. Pred delom skupin ponovimo kriterije dobrega poročanja. Učenci se v skupinah pripravijo na poročanje. Pustimo jim dovolj časa. Skupine pozovemo, naj poročajo. Predstavijo naj tudi izbrani/določeni naslov besedila. Dejavnost poročanja ponovimo petkrat, kolikor je besedil. Po poročanju skupin analiziramo delo. b) Učenci predstavijo svoje mnenje o prebranem besedilu. Spodbujamo učence, naj povedo svoje mnenje o besedilu in pripovedujejo o svojih izkušnjah, povezanih s temo besedila. Kaj novega ste spoznali? Katero besedilo/kateri podatki so bili za vas najbolj zanimivi? Ali ste že pred branjem/poslušanjem vedeli, kako so se včasih oblačili? Če veste še kaj več, povejte. Ali ste vedeli, da so včasih čevljarji izdelovali čevlje? Kje pa danes izdelajo čevlje? Ali veste, kaj pomeni, da so bili včasih čevlji okovani? Pojasnite. (V kolikor učenci ne poznajo tega podatka, jih vrnemo na ogled fotografij in jim pokažemo okovan čevelj.) Predstavite razliko med obuvali nekoč in danes. Ali ste že imeli punčko iz cunj? Kje ste jo dobili? Ali bi jo lahko izdelali sami? Kako bi jo izdelali? Povejte. Učence vrnemo na branje obeh besedil na strani 66. Naročimo jim, naj jih v skupini glasno preberejo. Po branju naj poiščejo razlike o življenju na vasi in v mestu. Razlike lahko napišejo ali povedo. Predstavijo svoje delo. Kaj mislite, ali so še danes podobne hiše v mestu, kot je opisano? Ste že bili kdaj v taki hiši/stanovanju? Kaj pa na vasi? Še stojijo podobne hiše, kot je opisana? Ste tako hišo že videli? Kje ste jo videli? (Spomnimo jih lahko
2
na Tomažev svet – Zaklad v stari hiši.) Če ste že bili v podobni hiši, povejte, kako ste se v njej počutili? Ali bi danes lahko živeli v hiši, ki nima ne elektrike ne vode? Kako pa bi prali perilo? Kako bi pomivali posodo? Kako bi likali? …Povejte še kaj o življenju nekoč. Učence pozovemo, naj preberejo besedilo na zelenem polju. Vodimo pogovor. Učencem naročimo, naj preberejo besedila, ki jih še niso (lahko doma).
3