5
Gradim te imam, slovenski jezik
Dragica Kapko Nana Cajhen
Nevenka Drusany Martina Križaj Ortar Marja Bešter Turk
Rešitve − Delovni zvezek
Gradim slovenski jezik 5
2 Večina vprašanih je odgovorila, da ... 1. Stopnja priljubljenosti
Kaj so učenci najraje delali?
Število učencev
1.
Brali knjige.
32
2.
Družili se.
27
3.
Igrali nogomet ali odbojko.
18
4.
Gledali televizijo.
16
5.
Pomagali staršem.
13
6.
Drugo.
11
7.
Igrali računalniške igrice.
10
2. Stopnja
Naslov knjige
Število učencev
1.
Nikec
49
2.
Lukec in njegov škorec
47
3.
Drejček in trije Marsovčki
47
4.
Čarovnice
41
5.
Kekec
32
6.
Snežna kraljica
28
7.
Urške so brez napak
25
8.
Butalci
16
9.
Nebotičniki, sedite
10
10.
Jurček
0
b 3. 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 62 64
NIKEC DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI DRUGO 4. 6. 7. 8. 9.
bralo knjige, sposodilo v javni knjižnici, kupili starši, Nikec, Drejček in trije Marsovčki, Lukec in njegov škorec, Nikec, Drejček in trije Marsovčki knjižničarka, prijateljica, kraljica, čarovnica, prodajalka, sorodnica, sodelavka, anketiranka, sošolka Lukec, Jurček, Urška, Drejček, Franček, Nikec, Polonca, Marsovček zimski, umazan, vojna, prvi, bolan, sovraštvo raje, najraje, najljubša
3 Vse najboljše! — Iskrene čestitke! 1. Npr. Spoštovana gospa učiteljica! Dragi Peter! Spoštovana gospa knjižničarka! Ljuba babica! 2. b, d Spoštovana gospa ravnateljica! Spoštovani gospod zobozdravnik! 3. Z imenom. Z imenom in priimkom. Enako kot babici tudi drugim sorodnikom, prijateljem ...; enako kot šolskemu zdravniku pa osebam, ki jih ne poznam dobro ali s katerimi nisem v enakovrednem razmerju.
2
Gradim slovenski jezik 5
4. Vam, te, Vaša, vama, Vaš Na oba načina. 5. 3, 4, 2, 1 6. božične, novo; dnevom; novo; dan; božič, novem letu; velikonočni
4 Prišlo je pismo 1. Razmišljaš/premišljuješ; deklica/dekle 2. ž, ž, ž/d; ž, ž, g; ž, ž, b
5 Živijo, oči! — Dober dan, gospod Kocijan! 1. NEURADNI POGOVOR
URADNI POGOVOR
Na začetku pogovora se sogovorca pozdravita.
x
x
Rečeta si npr. “Živijo!”
x
Pozdravi tisti, ki vstopi v prostor.
x
x
Tisti, ki vstopa, lahko reče tudi: “Smem vstopiti?”
x
Sogovorca se drug drugemu predstavita z imenom in priimkom.
x
Sogovorca se vikata.
x
Sogovorca se gledata v oči.
x
x
Sogovorca si med pogovarjanjem ne segata v besedo.
x
x
Na koncu pogovora si rečeta npr.: “Adijo.”
x
2. Npr. oče, na svidenje, matematika/učiteljica matematike; dober dan, učiteljica slovenščine, hitro 3. prijazen, prepočasi, slabo; natančno, len/poreden, nevljuden 4. učiteljica, razredničarka, mama, sestra, Andreja; učenka, sošolka, hči, Simona 5. branje, računanje, znanje, ocenjevanje; pisanje, razumevanje, preverjanje, poslušanje 6. Juretov, učiteljeva, Lukovi, Matejeve; Blažev, učiteljičina, Matičeva, Matejino 7. boljše, vestnejših, živahnejši, slabše, težje 8. spregledal, pregledal, zagledal, pogledal 9. 3, 4, 2, 1 10. Postojna, 20. 12. 2007 Spoštovana gospa Sonja Miklavčič! Prosim Vas, da se čim prej oglasite na dopoldanskih govorilnih urah, da bi se pogovorili o ravnanju Vašega sina Mateja. Ravnokar se namreč izvedela, da so Matej, Jan in Rok pred šolo metali petarde. Ena od njih je v oko zadela Matejevega sošolca Primoža ter ga tako poškodovala, da je moral oditi na pregled k očesnemu zdravniku. Lepo Vas pozdravljam. Mojca Kovač
6 Spet se je zgodilo nekaj novega 1. začeti, pobuda, pisatelj/pisec/tvorec besedila; nedovoljen, ata/..., naključno 2. konec, omahljiv, tiho, manj, umreti, najnižji, zjutraj, goljufiv, krivičen, osoren, malomaren, neumen, sebičen 3. predsednica, avtorica, pisateljica, profesorica, pevka, osnovnošolka, tekačica, tekmica, sotekmovalka, športnica, udeleženka, kegljačica, bralka, pesnica, avtorica, doktorica, prijateljica, reprezentantka 4. tak, ki je vsako leto; tak, ki je celo leto; tak ki dela dobra dela; tak, ki ljubi človeka; to, da si rojen; to, da priznaš; to da pomagaš; to, da sodeluješ 5. ga., g. 6. današnjem; prijatelj; tekmovanj; vprašanj; sodelovanju, tekmovanjih; priljubljeni, pisatelj
3
Gradim slovenski jezik 5
7. k, s, k; h, s, s; h, k, z 8. FRANCE , BARBARA , META , MAJA , LJOBA , SLAVKO , TONE , STANKO , TANJA , JURE , ANDREJA , LEOPOLD Na prvem mestu mora biti ime in nato priimek. Ne. Barbara Gregorič, Slavko Pregl, Tone Partljič, Tanja Jaklič, Jure Košir Andreja, Barbara, France, Jure, Leopold, Ljoba, Maja, Meta, Slavko, Stanko, Tanja, Tone Bevk, Gregorič, Grosman, Jaklič, Jenče, Košir, Kotnik, Novak, Partljič, Pregl, Razlag, Suhodolčan 9. 3. 12. 1800. Odvetnik. Poezije. 8. 2. 1849 v Kranju. V Kranju. 10. Vrbljan, Vrbljanka
7 Katja pripoveduje 1. so letele, so se prilepile na strop, smo bile presenečene, mojster 2.
3. Npr. kuhamo: meso, zelenjavo, juho ...; pečemo: krompir, ribe, meso ...; pražimo: čebulo, sladkor ...; cvremo: jajca, piščance, krofe ...; dušimo: riž, zelje, meso ... 4. stric, teta; nečak, nečakinja, bratranec, sestrična; 5. žena, sin, dedek, teta, nečakinja, tast; mama, sestra, vnukinja, bratranec, svakinja, zet 6. sladkorja; glasbo; gladko, redko; težko; nizko; sladkarije; sladkosnedka
8 Brez načrta ni ne hiše ne besedila 1. 1, 5, 2, 3, 6, 9, 7, 10, 8, 4 2. Z, U, U, Z, U, Z, U, Z, Z
9 Besedilo potuje od ust do ust 2. Ne. To je opis divjega petelina. Divji petelin Odstavek
4
O čem govori?
Kaj o tem pove?
1.
O velikosti in teži.
Velik je 90 cm, čez krila meri 140 cm, tehta 5 kg.
2.
O zunanjosti oz. delih telesa.
Na črni glavi so rjave oči, rdeča roža, kratek in zakrivljen rumen kljun in črna pernata brada. Prsi in vrat so modri in zeleni, trebuh je črn z belimi progami. Na nogah, pokritih s perjem, so kremplji. S kratkimi perutmi leti počasi in ne daleč. Rep je košat in črn z belimi lisami.
3.
O življenjskem prostoru. Živi v velikih in mirnih mešanih ter iglastih gozdovih. Podnevi je na tleh, ponoči pa na drevesu.
4.
O prehranjevanju.
Hrani se s popki, semeni, plodovi, travo, mlado praprotjo, iglicami smrek in borovcev, žuželkami, črvi in polži.
5.
O razmnoževanju.
Spomladi v mraku poje in pleše pred kurami. Parjenje traja 3 do 4 tedne.
Gradim slovenski jezik 5
6.
O mladičih.
Samica znese 6 do 12 jajc. Po 4 tednih se izvalijo piščanci.
7.
O sovražnikih.
Nevarni so mu lisica, lovci in ljudje, ki izsekujejo gozd. Spada med ogrožene vrste ptic.
6. domači, bel, raven, šibek/slaboten, hitro, blizu, ozek, nemiren/živahen, skromen/reven, višji, ponoči, nizek, pozno, zahod, zvečer 7. nižji, najnižji; večji, največji; težji, najtežji; krajši, najkrajši; močnejši, najmočnejši 8. Markova športna disciplina je maraton. Z njim se ukvarja poklicno. Pri njem je zelo uspešen. Marko veliko vadi. Treningi mu vzamejo veliko časa. Kljub temu ga lahko velikokrat srečamo v družbi prijateljev. 9. Ko je bil Marko še otrok, je bil zelo živahen. Ker nikoli ni miroval, je spominjal na delovanje srca. Po nesreči so mu zdravniki povedali, da ne bo več hodil. Odločil se je, da se ne bo vdal v usodo. Najprej se je ukvarjal z vožnjo na kratke proge, nato pa je prešel na dolge. Leta 2000 je bil s štirimi sotekmovalci v Avstraliji, vendar je le on tekmoval v maratonu. Ali te zanima, kolikšno hitrost lahko doseže športnik z invalidskim vozičkom? 10. nepazljivosti, Življenje, ljubiteljsko, naključni, spremlja 11. K, d; d; d; d
10 Med poukom, pred poukom, po pouku 1. Npr. Medtem ko sem igral nogomet, sta me doma čakala bratranca Jože in Pavel. Medtem ko sem se sprehajala po mestu, se je ulilo kot iz škafa. Medtem ko mi je zobozdravnik vrtal po zobu, sem razmišljal o zdravi hrani. Medtem ko se je oče pogovarjal z učiteljico, je nekaj zabobnelo. Medtem ko je bila mama v službi, smo ji doma pripravljali presenečenje. Medtem ko so dekleta pekla palačinke, je pozvonilo. 2. Izdelal sem miselni vzorec, potem sem napisal doživljajski spis. Skakalec je počakal na znak svojega trenerja, potem se je spustil po skakalnici. 3. Npr. Ko sem se naučil brati, sem se vpisal v šolsko knjižnico. Ko boš znala angleško, boš lahko prebrala knjigo v angleščini. Ko je zapadel prvi letošnji sneg, sem se ga zelo razveselil. Ko se bodo začele počitnice, bomo odšli na morje. Ko pade temperatura pod ničlo, nastanejo kristalčki ledu. Ko sem pogledala skozi kukalo, sem pred vrati zagledala strica Žaneta.
11 Ker ponoči ne spim, spadam med sove 1. zveri, rastlinojedce, prežvekovalce, kolobarnike, mehkužce Zakaj spada lisica med zveri? Zakaj spada srna med rastlinojedce? Zakaj spada krava med prežvekovalce? Zakaj spada deževnik med kolobarnike? Zakaj spada polž med mehkužce? 2. Simon in Matjaž sta zamudila zadnjo vlečnico, ker zato sta se peš napotila v dolino. Po treh urah gaženja sta omagala, zato ker je bilo preveč snega. Ponoči na srečo ni bilo zelo mrzlo, ker zato nista huje zbolela. 3. Ano je zeblo, zato je oblekla jopico. Postovke imajo močna krila, zato lahko mirujejo v zraku. Planinski orel lovi plen podnevi, zato spada med ujede. 4. Ker je Ano zeblo, je oblekla je jopico. Ker imajo postovke močna krila, lahko mirujejo v zraku. Ker planinski orel lovi plen podnevi, spada med ujede. 5. Zakaj, Čemu, Čemu, Zakaj, Čemu, Zakaj 6. Zakaj ti je mama kupila nova sončna očala? Ker mi je nekdo vzel stara. Čemu ti je mama kupila nova očala? Da bi bil čim bolje zaščiten pred sončnimi žarki.
5
Gradim slovenski jezik 5
Čemu je voznik ustavil avto? Da bi preprečil nesrečo. Zakaj je voznik ustavil avto? Ker se je na cesto usulo kamenje. 7. VPRAŠALNICA
BESEDA
• za vzrok
zakaj
ker
• za cilj oz. namen
čemu
da bi
12 Simon, že spet imaš odtrgan jezik! 1. Npr. Na pisalni mizi imam lučko. svetilka sladoled regratov cvet b 2. Da. Inštrument. Enega. Predmete. Enopomenke. 3. Živali. Zebra ima dva pomena, žirafa pa enega. večpomenka, enopomenka
13 Ko govorimo in ko pišemo ... 1. Prva beseda ima širok o, druga pa ozki o. 2. Besedi imata različen izgovor (v besedi med je v prvi povedi ozki e, v drugi pa široki e; v besedi pet je v prvi povedi ozki e, v drugi pa široki) in tudi pomen. 3. trizložna; enozložna; osemzložna; ničzložna 4. pozimi, zato jeseni, zalogo hrane ter si, za gnezdo in shrambo za zalogo; ima na glavi, uhlje s čopki, in zobe glodače: je dolg, kot telo in košat 5. Lahko delimo
Ne smemo deliti npr.
Italija
Ita-li-ja
I-talija
Amerika
Ame-ri-ka
A-merika
Okolica
oko-li-ca
o-kolica
Umazanija
uma-za-ni-ja
u-mazanija
Irena
Ire-na
I-rena
Elizabeta
Eli-za-be-ta
E-lizabeta
6. slove-nščina sloven-ščina/slovenš-čina mlado-stnik mladost-nik zna-nka znan-ka na-jstnik najst-nik/najs-tnik o-ko šot-or šo-tor zv-ezda zve-zda/zvez-da 7. zad-nja, ohra-njali, po-vršja/površ-ja
6
Gradim slovenski jezik 5
14 Pri | va | ko in li | tu | pan 1. cvet, steblo, listi, korenika 2. korenika dolg, tanek, močno razvejan steblo pokončen, štirioglat, visok do 1,5 m listi srčast, dolg, z ostro nazobčanimi robovi cvet majhen, iz štirih cvetnih listov dolga, tanka in močno razvejana pokončno, štirioglata in visoko do 1,5 m srčasti, dolgi, z ostro nazobčanimi robovi majhen, iz štirih cvetnih listov 3. c 4. DRUŽINA - koprivovke
DELI RASTLINE - korenika - steblo - listi - cvet
KOPRIVA UPORABNOST - zdravilo, - jed
RASTIŠČE - ob poteh, jarkih, živih mejah, po robovih poti in gozdov
ČAS CVETENJA - od junija do septembra
5. O šmarnici. 4, 1, 8, 3, 6, 2, 5, 7, 9 Šmarnica ima podzemno koreniko, steblo, suličasta lista in bele cvetove. Spomladi iz korenike poženejo steblo in dva lista suličaste oblike. Steblo je visoko od 10 do 20 cm; na vrhu stebla se razvije grozd iz majhnih belih cvetov. Cvetovi so povešeni kot zvončki in močno dišijo. Iz njih se razvijejo rdeči plodovi. Šmarnica cveti maja in junija. Raste v gozdu, ponekod tudi v senčnih vrtovih in skalnjakih. Je strupena. Spada v družino lilijevk. 6. ŠMARNICA Raste ob ograjah, zidovih, živi meji, poteh, jarkih. Steblo je visoko največ 20 cm.
x x
Plodovi so svetlo zeleni.
x
Cvetovi močno dišijo.
x
Ima dva lista.
x
Na steblu in listih so žgalni laski. Je strupena. Uporabljamo jo za prehrano.
VELIKA KOPRIVA
x x x
7. čebulica trajen steblo pokončen, okrogel, visok do 30 cm listi zelen ali modrikast, suličast cvet zvonast ali lijast, pokončen, raznih barv Čebulica je trajna. Steblo je pokončno, okroglo in visoko do 30 cm. Listi so zeleni ali modrikasti, suličasti. Cvet je zvonast ali lijast, pokončen in raznih barv. 9. del rastline – pravokoten kos papirja podzemeljski del rastline – krepek človek zarodek list ali cveta – okrogla brazgotina sredi trebuha manjšalnica od zvonec – rastlina rastlina – manjšalnica od trobenta Večpomenke.
7
Gradim slovenski jezik 5
15 Kdo ali kaj je to? 1. Npr. hči, teta, papagaj, ciklama, riba stol, miza, ležalnik, šotor, knjiga 2. mladost starost zdravje bolezen natančnost površnost nežnost grobost noč, zima, sovraštvo, krivica, mir c 3. krt, škodljivec, žival, krtinami, svetu, dejavnosti, kupčkov, travnik, krta, vetrnico, voščilnico, krtino, krt, ropotanja, petja, žvižganja
16 Oprostite, katerega spola ste? 1. SAMOSTALNIKI moškega spola
ptič, polh, čmrlj
ženskega spola
ptica, mravlja, veverica, kost, breskev, ljubezen, sol, dobrota, velikost, obrv
srednjega spola
jagnje, dekle, mesto, jabolko, pisanje, vreme, leto, prijateljstvo, uho, lice
2. megla, dete, avto, Anči, pismo, sedlo, Jaka, dan 3. moškega, ženskega, moškega, ženskega; moškega, ženskega, moškega, zemljo; moškega, ženskega, znoj, cesto
17 Eden, dva ali več? 1. tri; ednino, množino, dvojine 2. EDNINA
DVOJINA
MNOŽINA
mesto
mesti
mesta
otrok
otroka
otroci
pes
psa
psi
cvet
cvetova
cvetovi
oče
očeta
očetje
zob
zoba
zobje
človek
človeka
ljudje
ime
imeni
imena
dekle
dekleti
dekleta
3. so, je, je, so, so, so, so 4. dve jabolki, pravljici, sestri, minuti, vrbi 5. sončnica, lepoti; ime, cvetovi, soncem
8
SAMOSTALNIK
SPOL
ŠTEVILO
sončnica
ženski
ednina
lepoti
ženski
ednina
ime
srednji
ednina
cvetovi
moški
množina
soncem
srednji
ednina
Gradim slovenski jezik 5
18 Povsod je lepo — doma je najlepše 1. 4, 7, 9, 5, 3, 1, 8, 6, 10, 2 2. Ljubljančan, Mariborčan, Pirančan, Jeseničan, Brezovčan; Celjan, Bovčan, Cerkničan, Ribničan, Novomeščan 4. ŠTEVILO
SAMOSTALNIKI
ednina
Brezovica, središče, železnici, poljedelstvo, živinoreja, krompir, koruzo, pšenice
dvojina množina
podjetij, trgovin, podjetij, dejavnostmi, zemljišča, polja, travniki, kmetje, buče, sončnice, tleh
5. b Ker besedilo govori o kraju. 6. Piran, Piranskega, Tartinijevem, Tartiniju, Moštre, Jurija, Pirančanov, slovenske, italijanske, slovenščino, italijanščino
20 Dan za dnem od jutra do večera 2. delovni dan, delovni čevlji, delovna obleka, delovni postopek, delovni načrt, delovna miza, delavne roke, delavne učenke, delovni čas, delovno mesto 4. 6 S šolskim avtobusom se pripelje domov. 13 Pred spanjem gleda televizijo ali bere. 1 Ob 6.30 vstane. 4 Peš ali s šolskim avtobusom odide v šolo. 5 Je pri pouku. 15 Gre spat. 10 Dela domače naloge in se uči. 8 Ob 14.30 ima kosilo. 9 Pospravi mizo in kuhinjo. 7 Pripravi mizo za kosilo. 11 Pomaga staršem v hlevu. 14 Umije se, obleče in odide posteljo. 12 Večerja. 2 Nakrmi živali. 3 Ob 7.00 zajtrkuje. 5. Tam mora biti ob osmih. Tam si je najprej izbral solato. Tja do včasih odpelje mama. Tedaj imajo kosilo. 6. dveh morskih prašičkov, zbiranjem znamk, končanem pouku, pisanja domačih nalog, starim staršem, otroki 7. 5., 10, 2, 7., 40, 20 8. vstane, Vsak, vremenska, vreme, Vzemite, Vsi, vskočil, Včasih, vsem, vratih 9. in, potem, potem, potem, in 10. Ko, potem, in, Medtem ko, in 11. V množini. b
21 Velikanski in hitri valovi 1. Stalaktit je viseči kapnik, saj raste s stropa proti tlom. Stalagmit je stoječi kapnik, saj raste s tal proti stropu. 2. Postojnska jama, Planinska jama, Škocjanske jame, Taborska jama, Divaška jama, Huda luknja, Jama Pekel ... 3. toploto, vodo, 100, izhlapevati, vodne hlape, Vodni hlapi, ohlajajo, oblaki, pretežki, dežne kaplje, snežinke, toče
9
Gradim slovenski jezik 5
4. č 5. 3, 4, 1, 2 7. podzemnih kraških jamah, nepropustno plastjo, veliko količino raztopljenega apnenca, različnih oblik, stare stebre, prozorne zavese, tanke piščali, devetih velikih trdnih plošč, drsenju dveh plošč, morjem, odprtem morju 8. samo Potres so čutili samo v višjih nadstropjih. 9. raztopljen, kapljica, izhlapeti, zemeljski, podtalnica, ponekod, kapljati, sestavljen 10. Potres, škodo, vasi, hiš, prebivalci, strehe, glavo, Reševalci, psi, ponesrečencev SAMOSTALNIKI
SPOL
ŠTEVILO
KAJ POIMENUJEJO?
Potres
moški
ednina
pojem
škodo
ženski
ednina
pojem
vasi
ženski
ednina
pojem
hiš
ženski
množina
stvar
prebivalci
moški
množina
bitje
strehe
ženski
ednina
stvar
glavo
ženski
ednina
stvar
Reševalci
moški
množina
bitje
psi
moški
množina
bitje
ponesrečencev
moški
množina
bitje
22 Kakšen, kateri, čigav? 1. samostalniki
sestra, mladost, mladenič, svetloba, zdravje, veseljak
pridevniki
sestrin, mlad, svetel, zdrav, zdravilen, vesel
2. Kakšno telo ima slon? Kakšna ušesa ima slon? Kakšne okle ima slon? Kateri tekač je počasnejši od slona? Čigav stric je fotografiral slone? 3. trojanski — s Trojan; mladinski — za mladino; pasja — za psa; teniški — za tenis 4. teptalni, teptalnik; počivalni, počivalnik; hladilni, hladilnik; obračalni, obračalnik pridevniki, samostalnike 5. ležalni stol, stol za ležanje; sesalni stroj, stroj za sesanje; zamrzovalni stroj, stroj za zamrzovanje; brusilni stroj, stroj za brušenje; varilni stroj, stroj za varjenje; mešalni stroj, stroj za mešanje 6. bombažne, Alenkine, prekratke, hladnih, vročih, afriških, azijskih, sestrinega, čist, plastični VRSTE PRIDEVNIKOV LASTNOSTNI
VRSTNI
SVOJILNI
bombažne
afriških
Alenkine
prekratke
azijskih
sestrinega
hladnih vročih čist plastični
10
Gradim slovenski jezik 5
23 Zakaj je Simon zaljubljen, Mojca pa zaljubljena? 1. tuje, polomljeno, rdeče, vroče, poškodovano 2. SPOL
EDNINA
DVOJINA
MNOŽINA
pridevnik
samostalnik
pridevnik
samostalnik
pridevnik
samostalnik
moški
hiter
vlak
hitra
vlaka
hitri
vlaki
ženski
hitra
raketa
hitri
raketi
hitre
raketi
srednji
hitro
letalo
hitri
letali
hitra
letala
3. nevidne vodne, drobne vodne, ledene, ledena, odprtem, visoki, obalna, Zemeljska, velikih trdnih, hladnih vročih, nizkimi, novi 4. tuji črki, slovenski imeni, Tjašini sošolki, slovenski mesti, slovenski reki
24 Je sploh mogoče biti boljši od najboljšega? 1. hitrejša, najhitrejša; počasnejša, najpočasnejši dražje, najdražje; cenejše, najcenejša težji, najtežji; lažji, najlažji 2. težje, večji, težji 3. slajši, bolj kisla, zanimivejša, tišje, globlje, bolj umazane, čistejša STOPNJE LASTNOSTI OSNOVNA STOPNJA
SREDNJA STOPNJA
NAJVIŠJA STOPNJA
sladek
slajši
najslajši
kisla
bolj kisla
najbolj kisla
zanimiva
zanimivejša
najzanimivejša
tiho
tišje
najtišje
globoko
globlje
najgloblje
umazane
bolj umazane
najbolj umazane
čista
čistejša
najčistejša
25 Dober tek! 1. 2. 3. 4. 5.
c, b b, c kislim zeljem, rižem, vanilijevim sladoledom in sirovim zavitkom, toplim metinim čajem golaž, jetrca, riž, postrv, svinjski, lignji, sladoled, palačinke s čokolado goveja, vroča, babičina Katera? Kakšna? Čigava?
6. SAMOSTALNIKI
PRIDEVNIKI
beseda
spol
število
beseda
vrsta
goveji golaž
golaž
moški
ednina
goveji
vrstni
špinačna juha
juha
ženski
ednina
špinačna
vrstni
dunajski zrezek
zrezek
moški
ednina
dunajski
vrstni
ocvrt piščanec
piščanec
moški
ednina
ocvrt
vrstni
kislo zelje
zelje
srednji
ednina
kislo
vrstni
gosti sok
sok
moški
ednina
gosti
vrstni
vroč čaj
čaj
moški
ednina
vroč
lastnostni
sladka smetana
smetana
ženski
ednina
sladka
vrstni
11
Gradim slovenski jezik 5
vanilijev sladoled
sladoled
moški
ednina
vanilijev
vrstni
jabolčni zavitek
zavitek
moški
ednina
jabolčni
vrstni
b Zaradi raznih vrst jedi. 7. šest, devetindvajset, šestnajstem, peta 8. 65, 1., 100, 16., 65., 1, 33, 100.
26 Nebo ne bo oblačno 1.
2. Nič stopinj Celzija. c 3. č, b, b 4. a, c, c 5. osrednjo Slovenijo, toplejši, bolj; občutljivi, manjše; kotlinah, megla; nedeljo, ponedeljek, topleje 6. Samostalniki: Evropo — ž., ed.; pritisk — m., ed.; vetrovi — m., mn.; zrak — m., ed. Pridevniki: srednjo — vrstni, vzhodno — vrstni, visok — lastnostni, zračni — vrstni, severnimi — vrstni, toplejši — lastnostni, bolj suh — lastnostni
27 Preberi — izberi — glej 1. NASLOV ODDAJE ZA OTROKE
ZAČETEK
TRAJANJE
Vetrocvetke
8.30
15 minut
V 80 dneh okoli sveta
8.45
40 minut
Enajsta šola
9.25
45 minut
Poletje v školjki
10.10
75 minut
Anja German, klavir
11.25
30 minut
Živalski razum
13.20
70 minut
Grdi raček Tine
18.35
25 minut
2. Ob 13.00, 19.00 in 22.30. Ob 19. uri. Ob 22.30. 3. ... Z veliko začetnico. 5. Za 15. februar 2007. Agencija Republike Slovenije za okolje. Tistim, ki se ukvarjajo z letalstvom. 6.
12
SAMOSTALNIKI
PRIDEVNIKI
BESEDA
SPOL
ŠTEVILO
BESEDA
VRSTA
Tedenski izbor
izbor
moški
ednina
tedenska
vrstni
Kino Kekec
Kino
moški
ednina
Kekec
moški
ednina
Gradim slovenski jezik 5
Poletje v školjki Sprehodi v naravo
poletje
srednji
ednina
školjki
ženski
ednina
sprehodi
moški
množina
naravo
ženski
ednina
Vetrocvetke
vetrocvetke
ženski
množina
Grdi raček Tine
raček
moški
ednina
Tine
moški
ednina
angleška nadaljevanka
nadaljevanka
ženski
Pod žgočim soncem
soncem
oddaja za mlade radovedneže
oddaja radovedneže
grdi
lastnostni
ednina
angleški
vrstni
srednji
ednina
žgoč
lastnostni
ženski moški
ednina množina
mlad
lastnostni
28 Kranjska Gora je kraj, ne pa gora 1. Kranjska Gora – kraj na Gorenjskem Šmarna gora – hrib pri Ljubljani Črni vrh – hrib v Poljanski dolini Črni Vrh – kraj nad Idrijo 2. Lesnim Brdom, Slovenskih Konjicah, Šmarje pri Jelšah, Mosta na Soči, Bohinjske Bele, Srednjo vas, Ivanje selo, Kamniških Alpah, Save Bohinjke, Save Dolinke, Ljubljanske kotline, Škocjanske jame, Škofja Loka, Črnem Kalu, Vipavski dolini, Vrbi na Gorenjskem 3. Vodnikov trg, Višnja Gora, Črna vas, Slap ob Idrijci, Vipavski Križ, Rimske Toplice, Krakovski gozd, Pivška jama, Združene države Amerike, Velika Britanija 4. Gorenjska, Koroška, Štajerska, Prekmurje, Dolenjska, Bela krajina, Notranjska, Primorska Gorenjec, Gorenjka; Notranjec, Notranjka; Dolenjec, Dolenjka; Korošec, Korošica; Štajerec, Štajerka; Prekmurec, Prekmurka; Belokranjec, Belokranjka 5. Vipavec, Vipavka; Velenjčan, Velenjčanka; Bohinjec, Bohinjka; Tolminec, Tolminka; Metličan Metličanka; Ljutomerčan, Ljutomerčanka; Škofjeločan, Škofjeločanka; Kranjskogorčan, Kranjskogorčanka 6. Govorijo nemški, angleški, italijanski, francoski, hrvaški, španski, madžarski jezik. 7. francoski, švicarska, angleška, španski, italijanske, poljski, hrvaška
29 Knjige, filmi, izdelki ... so stvaritve
DN070703
1. Moj dežnik je lahko balon, Hišica iz kock, Gospodar prstanov, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Veliki splošni leksikon, Otroška enciklopedija, Zemlja, delujoči planet, Najboljša knjiga o katastrofah 2. Tolovaj Mataj, Maček Muri, Grivarjevi otroci, Besede za sladkosnede, Bratovščina Sinjega galeba, Nebotičniki, sedite, Sreča na vrvici 3. Cvetoča jablana, Otroci v travi, Izplačevanje koscev, Pred lovom 6. Zgodbe iz Amerike; Hudo mravljico, Je živel enkrat en pesjan; Veseli šoli, Druščina iz šestega b, Dober dan, roman; Kreditni banki Maribor; Moj prijatelj Piki Jakob, Zlata ladja
13