5
Gradim te imam, slovenski jezik
Dragica Kapko Nana Cajhen
Nevenka Drusany Martina Križaj Ortar Marja Bešter Turk
Rešitve − Učbenik
Gradim slovenski jezik 5
1 Prosim, da odgovoriš na naslednja vprašanja 3. Uredniški odbor šolskega glasila Solzice. Da bi izvedeli, koliko in kaj berejo anketiranci. Bralcem šolskega glasila Solzice. Na pet. Ne. Zapišejo ga le pri zadnjem. Ob 1., 2., 3. in 4. vprašanju. Z obkroževanjem. Da napišejo odgovor, drugačen od možnih. Ne. Obkrožiti DA ali NE. Pri Polonca Kovač: Urške so brez napak mora obkrožiti NE. Ne. Izbrati mora med navedenimi knjigami.
2 Večina vprašanih je odgovorila, da ... 2. Besedno in nebesedno. Ne. z vodoravnimi stolpci; v obliki torte; z navpičnimi stolpci; z navpičnimi stolpci; v obliki torte 3. Ker zaznamujejo različno število odgovorov učencev. Najbolj branje knjig, najmanj igranje računalniških igric. Branje knjig je navedlo 32 učencev, igranje računalniških igric pa 10 učencev. 4. b Ker je vijoličasti del diagrama največji. 5. b 6. Deset. Rumeni stolpec pove, koliko učencev je že prebralo knjigo, modri pa, koliko jih je še ni. Nikec. Jurček. 7. Drejček in trije Marsovčki ter Nikec. c
3 Vse najboljše! — Iskrene čestitke!
2
2. Kadar komu voščimo, mu izrazimo lepe želje za prihodnost. Kadar komu čestitamo, mu izrazimo priznanje za njegov dosežek. 4. Levo besedilo je voščilo. Desno besedilo je čestitka. 5. Majdi. Sonja. V Logu. 5. 9. 2007. 15. 9. 2007. Ob rojstnem dnevu. Da bi dobila perzijsko mačko in se dobro uvrstila na likovnem natečaju. Ob prejemu likovnega priznanja. Sonja in Sonjini starši. Draga Majda! Ker sta prijateljici. Majda! Ljuba Majda! ... Tikala. Sonja. Tvoja Sonja. Tvoja prijateljica Sonja. Prijateljica Sonja. ... 6. Voščilo. Pisec je voščil za božične praznike in novo leto. Jože Podgoršek.
Gradim slovenski jezik 5
Gospod Bregar. V Retečah. 22. 12. 2007. Spoštovani gospod Bregar! Ne. V Sonjinem voščilu je nagovor Draga Majda!, v Podgorškovem je Spoštovani gospod Bregar. Ker gospod Bregar in Jože Podgoršek nista zelo dobra znanca in nista v enakovrednem razmerju. Vikal. Da. Osebe, ki jih ne poznamo dobro ali s katerimi nismo v enakovrednem razmerju, vikamo. Z imenom in priimkom. Ker samo ime Jože gospodu Bregarju ne bi povedalo dovolj. Prijetne božične praznike in veliko poslovnih uspehov v novem letu. Sodelovanja. Klicaj. Z veliko. Da. Vašim. Gre za izraz spoštovanja. 7. URADNI NAGOVOR Draga mami! Spoštovana gospa ravnateljica!
NEURADNI NAGOVOR x
x
Ljubi Peter!
x
Jure!
x
Gojc, živijo!
x
Spoštovani gospod Verovšek!
x
Ravnateljici, gospodu Verovšku. 8. 1 voščilo, uradno; 2 voščilo, neuradno; 3 čestitka, neuradna; 4 voščilo, uradno
4 Prišlo je pismo 1. Naslov. V spodnjem desnem kotu. Kosec. V Medvodah. Ne. Po poštni številki in kraju ob njej. Medvode. Znamka in žig. Kje in kdaj je bilo pismo oddano. 3. Maruša. Iz podpisa. Blažu. V nagovoru. V Smledniku. 20. 8. 2007. Da bi se Maruša in Blaž ponovno srečala ali slišala. Da. Post skriptum: pripis v pismu. Spomnila se jih je, ko je pismo že končala. Fotografijo svojega psa. 4. NE, DA, DA, NE, DA, NE, NE, NE, NE, DA 5. Ker pisma ni pričakoval. Maruša. Ne. ... Ime in priimek, starost, šolo, kje je bila julija. ... 6. Npr. Ker je hitrejše. 7. Kadar stoji za nagovorom klicaj, začnemo besedilo z veliko začetnico. Kadar stoji za nagovorom vejica, začnemo besedilo z malo začetnico.
3
Gradim slovenski jezik 5
Zasebno in javno pismo 1. Da. Po nagovoru. 2. b, č 3. Marušino pismo je zasebno. Darkovo pismo je javno. 4. NAGOVOR Drage bralke, dragi bralci!
JAVNO PISMO
ZASEBNO PISMO
x
Ljuba teta!
x
Metka!
x
Cenjena gospa Bohinc!
x
Dragi dedek,
x
Spoštovani naročniki revije Ciciban! Živijo, Anže
x x
6. zasebno, javno 7. Draga teta, ali Draga teta! Draga Maša, sporočam ti ... Ljubi Ljubo! Hvala za pismo ... 12. 12. 2007 Novo mesto, 24. 9. 2007 Npr. Bovec, 17. 9. 2007
Pisanje in pošiljanje pisem 1. 2 cm 3. NE, NE, NE, DA, DA, DA, DA, NE, DA
5 Živijo, oči! — Dober dan, gospod Kocijan! 3. c skrben Ne. V prvi. miren, mrtev Žaljiv je, kadar govori ali dela kaj, kar prizadeva čast, ugled koga. Užaljen je, kadar je prizadeta njegova čast, ugled. 5. V prvem oče in Simon, v drugem pa oče in učiteljica. Da. Na parkirišču pred šolo; v učilnici. O tem, čemu je prišel oče v šolo; o učnem uspehu in disciplini. Drugi. ... 6. NE, NE, NE, NE, NE, DA, DA, NE 8. Sin očeta. Pozdravil ga je. Živijo, Simon. Adijo! Čao! Tikal. Da. 10. Potrkal je in vprašal, ali sme vstopiti. Da. Kadar vstopimo v uradni prostor, moramo to storiti. Zaradi spoštovanja/vljudnosti. Da. Kadar kdo vstopi, je prav, če vstanemo, ko ga pozdravimo. Dober dan. Da. Ponudila mu je roko. Jaz sem Andrej Kocijan, oče Vašega učenca Simona. Da je učiteljica vedela, kdo je. Ne. Ker je oče vedel h komu mora iti na govorilno uro. Učiteljica se je staršem predstavila že na prvem roditeljskem sestanku. Da bi se v miru pogovorila; oba sta si vzela čas za pogovor.
4
Gradim slovenski jezik 5
Ker ji je povedal, čemu je prišel. Da je Simon priden in vesten učenec. Da se Simon v šoli dobro počuti. Naj Simon vsak dan naredi nekaj besedilnih matematičnih nalog. Ker s Simonom ni težav in ker so na pogovor čakali še drugi starši. Na svidenje. Ker je bil pogovor uraden. Vikala. Ne. Nista znanca, nista enakovredna. Med očetom in učiteljico. Med očetom in Simonom. 11. Da. Poklical ga je in pritekel k njemu. Prijazen. Ljubeznivo ga je vprašal, kaj še dela v šoli in zakaj še ni šel domov. Ne. Ne. Ne. Ne. Ne. 13. uradno, uradno, neuradno, uradno, neuradno, uradno
6 Spet se je zgodilo nekaj novega 3. Ne. Prvo besedilo je napisala Tanja Jaklič, drugo pa J. P. Ne. Prvo v Delu, drugo v Dnevniku. Ne. Prvo 18. 9. 2002, drugo 26. 9. 2002. Ne. Prvo v “Kulturi”, drugo v “Športu”. Ne. Imata samo naslov. Ne. Prvo ima fotografijo, drugo ne. Novici. 4. 1. besedilo
2. besedilo
Kaj se je zgodilo?
Začela se je sezona bralne značke.
Dvema športnikoma so podelili priznanje.
Kdo je bil udeleženec dogodka?
Spodbujevalci branja, mladinski avtorji, osnovnošolci in drugi.
Jure Košir, Andreja Razlag in drugi.
Kje je se je to zgodilo?
Pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani.
Na Ljubljanskem gradu.
Kdaj se je to zgodilo?
17. septembra 2002.
25. septembra 2002.
5. V časopisu, reviji, na radiu, televiziji, medmrežju. 6. a, b, c, b 7. Ker je novinar želel besedo poudariti oz. ker je beseda uporabljena v nenavadnem pomenu. Otroci so hitro odšli h knjigam (ker radi berejo). Otroci so začeli brati knjige. Mama in oče. Nenavadna raba — beseda ata ni knjižna. 8. Začela se je Bralna značka. Ker je France Prešeren veliki slovenski pesnik. Pri Tromostovju v Ljubljani. ... Tek na dolge proge. ... Ker ima drug pomen, saj ne pomeni teka na dolge proge. b Pripovedi nastopajočih o branju in glasno branje odlomkov iz knjig. 9. Tekači. Ker ne pomeni tiste, ki tečejo, temveč so z njo poimenovani nastopajoči in tisti bralci, ki veliko berejo.
5
Gradim slovenski jezik 5
10. 17. 9. 1890; 17. 9. 1970 80 let. ... ... 11. Da. Otroci se po navadi zgledujejo po starših. 12. a 13. DA, NE, NE, DA 14. c Juretu Koširju, Andreji Razlag 15. b 16. Če si ti prijazen z drugimi, so drugi prijazni s teboj. Takojšnja pomoč je največ vredna. 17. profesorica doktorica; profesor Poklic, stopnjo izobrazbe. Da prihranimo prostor in čas. Z malo začetnico. 19. Odprli so prenovljeno Prešernovo rojstno hišo. Ministrica za kulturo, domačini in gostje. V Vrbi na Gorenjskem. Danes./Na isti dan, kot se o njem pripoveduje. Na televiziji. Novinar. 20. NE, NE, NE, NE, DA 21. imeti tako veliko prireditev in obiskovalcev, kot je bilo to ob odprtju da bi se hiša lahko podrla
7 Katja pripoveduje 3. b, c 4. Katja pripoveduje o resničnem dogodku. 6. Mama je z velikim veseljem pojedla palačinke. 5 Deklice je obiskal stric Žane. 8 Deklice so pospravile kuhinjo. 1 Neža bi rada jedla palačinke. Telefonirale so stricu Žanetu. 4 Same so spekle nekaj palačink. 2 Štiri deklice so se lotile peke palačink. 7 Deklice je naučil metati palačinke v zrak. 3 Najprej so pripravile testo. Prosile so ga, naj jih obišče. 6 Začel je peči palačinke. NE 7. NE, DA, DA, NE, NE, DA, NE 8. Uvod. Eden. Ne. a, b, č, e 9. Zaključek. Iz enega. Ne. č 11. Jedro. Štirje. Prvi odstavek govori o pripravah na peko palačink. Drugi odstavek govori o tem, kakšne so bile palačinke na začetku peke. Tretji odstavek govori o peki palačink po prihodu strica Žaneta. Četrti odstavek govori o pospravljanju kuhinje. 12. b
6
Gradim slovenski jezik 5
8 Brez načrta ni ne hiše ne besedila 2. Oče in sin Simon. Simon. Ker ga je zanimalo, ali ima oče kaj časa. Za pomoč pri pisanju domače naloge. Da. Z navodili za pisanje spisa, ki jih je učiteljica dala učencem v šoli. 3. o čem, kaj, kako, s čim/kako, s čim/kako 4. Naslov. Izgubil sem se na smučišču. Miselni vzorec. S številkami. Pisal je po spominu, kot so dogodki potekali v resnici. Na listek, ki ga je prilepil nad miselni vzorec. Na listek, ki ga je prilepil pod miselni vzorec. 5. Da bi si tako pomagal pri pisanju spisa. Pred pisanjem. Na list papirja. Ker bo besedilo treba popraviti. Ne. Ker učitelju oddamo lično napisano besedilo. Prebral ga je še enkrat in odpravil napake. Oče. Da. Na lepo, čitljivo pisavo. Da. Da bralec lažje bere. 7. Simon je smučal z Matjaževim očetom Matjažem. Ob 16. uri so prenehale voziti vse žičnice, zato sta morala iti v dolino peš. Gaženje skozi meter visok sneg ni bilo težko lahko. Ko sta bila preveč utrujena, sta se ustavila in si pod brezo smreko pripravila ležišče. Pot v dolino sta nadaljevala opoldne zjutraj. Okrog 16. ure so ju našli domačini gorski reševalci in policisti. Takoj so ju odpeljali v bolnišnico. 8. 11, 4, 2, 3, 1, 5, 7, 6, 8, 10, 9 10. Glasno ga je bral. Oče ga je prosil, naj prebere svoje besedilo. Da. Ločeno od nje. Ne. Ker besedila ni znal na pamet. ... Ne. Ker je bral.
9 Besedilo potuje od ust do ust 1. ... Volk in sedem kozličkov 6, 3, 4, 1, 5, 7, 2 Npr. a, č, d, e. Npr. sta jo obnavljala; obnovi sta krajši od pravljice; izpustila sta podrobnosti; dogodke sta razvrstila, kot so v izhodiščnem besedilu. 2. Maraton je tek, dolg 42 km. Športna disciplina je področje športa/športna zvrst. Sydney je mesto v Avstraliji. Paraolimpijske igre so igre, na katerih nastopajo invalidi z negibnimi spodnjimi okončinami (paraplegiki). 3. Športnika invalida. 5. Marka Severja, športnika paraplegika. Ker je uspešen športnik. Maratonec na invalidskem vozičku 6. a, b, č, e Ko je bil star 9 let, se je ponesrečil. Ukvarja se s športom, in sicer z maratonom. Na paraolimpijskih igrah je zasedel 28. mesto. 7. Šest.
7
Gradim slovenski jezik 5
Odstavek
O čem govori?
Kaj o tem pove?
1.
O maratonu.
Maraton “vozijo” tudi invalidi na invalidskih vozičkih in eden od njih je Marko Sever.
2.
O rojstvu in otroštvu Marka Severja.
Rodil se je pred 23 leti v Dobravljah in je bil zelo živahen otrok.
3.
O nesreči, ki se mu je pripetila.
Pri devetih letih ga je zbil avto in postal je invalid na invalidskem vozičku.
4.
O ukvarjanju s športom.
Sprva se je ukvarjal z vožnjo na kratke proge, nato pa z vožnjo na dolge proge. V maratonu je tekmoval celo na paraolimpijskih igrah.
5.
O treningu in šoli.
Trenira šestkrat na teden. Obiskuje tudi srednjo šolo.
6.
O prostem času.
Skrbi za psa in igra kitaro.
13. Tinina obnova bo strnjena, saj knjige ne moremo obnoviti podrobno. Tonetova obnova bo podrobna, saj je smešnica zelo kratko besedilo, v katerem so pomembne podrobnosti. 15. Marko. Ne. Ponavljanju istih besed se izogibamo; nadomeščamo jih z drugimi prvinami. Ko je bil Marko star devet let, ga je podrl avtomobil. V enem samem trenutku se mu je življenje obrnilo na glavo. Zdravniki so mu povedali, da ne bo nikoli več hodil. Drugi. Ponavljanju iste besede smo se izognili z drugo besedo ali pa smo ponavljajočo besedo izpustili.
10 Med poukom, pred poukom, po pouku 1. B, C, A 3. Npr. Pospravljam sobo in si prepevam najnovejšo popevko. Čakam pri zobozdravniku in premišljujem o svojem zadnjem obisku pri njem. Berem knjigo in ležim v postelji. Vozim se z avtobusom in opazujem pokrajino. 4. Da. Ne. Jaz sem izrazil istočasnost z besedo in. Mojca je izrazila istočasnost z besedama medtem ko. 5. Dve. Dve. Da. Z in. Z medtem ko. Ne. V prvi povedi ni vejice, v drugi pa je. Pred in navadno ne postavimo vejice. 6. Npr. Medtem ko pospravljam sobo, si prepevam najnovejšo popevko. Medtem ko čakam pri zobozdravniku, premišljujejm o svojem zadnjem obisku pri njem. Medtem ko berem knjigo, ležim v postelji. Medtem ko se vozim z avtobusom, opazujem pokrajino. 9. Dve. Ne. Oblekel bo pižamo. Spat bo šel. 10. b Tisto, ki se je zgodilo za prvim. S potem. Da sledi dejanje, ki se je zgodilo po prejšnjem. 11.
8
PREJ
POTEM
pogledal sem skozi teleskop
zagledal sem Saturn
arhitekt nam naredi načrt
začnemo zidati hišo
dekleta so pospravila kuhinjo
mama se je vrnila iz službe
Gradim slovenski jezik 5
Pogledal sem skozi teleskop, potem sem zagledal Saturn. Arhitekt nam naredi načrt, potem začnemo zidati hišo. Dekleta so pospravila kuhinjo, potem se je mama vrnila iz službe. 12. c Ko bom oblekel pižamo, bom šel spat. Vejica. Tisto, ki se je zgodilo prvo. S ko. 13. Ko sem pogledal sem skozi teleskop, sem zagledal Saturn. Ko nam arhitekt naredi načrt, začnemo zidati hišo. Ko so dekleta pospravila kuhinjo, se je mama vrnila iz službe. Ko sem izdelal miselni vzorec, sem napisal doživljajski spis. Ko je skakalec počakal na znak svojega trenerja, se je spustil po skakalnici. 14. Ko je učiteljica prišla v razred, je odprla okno. Ko kapljice vode izhlapijo, nastanejo vodni hlapi. Ko je veverica lačna, gre v shrambo po hrano. 15. b, č V obeh povedih se dejanji godita istočasno.
11 Ker ponoči ne spim, spadam med sove 2. Ker lovi plen. Ker ima zobe glodače. Ker ima perje in kljun. Ker hodi po celih podplatih. Ker kot mladič sesa materino mleko. 3. zato, Ker, zato, Ker, zato, ker 4. Vejica. Zlomil sem stara očala , zato mi je mama kupila nova . Z zato. b 5. Deklice so začele peči palačinke , ker so bile lačne . Vejica. S ker. Vzrok. 6. posledico, zato; vzrok, Ker; vzrok, ker; posledico, zato; vzrok, ker 7. Zakaj se učiš nemščino: Ker tako želi moja mama. Ker imam sorodnike v Nemčiji. Ker se bomo preselili na Dunaj. Ker mi je ta jezik zelo všeč. Čemu se učiš nemščino: Da bi znal dva tuja jezika. Da bi se lahko pogovarjala s prodajalci v Gradcu. Da bi si lahko dopisoval s Hansom iz Leipziga. Da bi razumel napise v švicarskih planinskih kočah. 8. Na vprašanje zakaj odgovorimo z besedo ker. Na vprašanje čemu odgovorimo z besedama da bi. 9. Zakaj je hišnik zaprl okno? Čemu je oče je zaprl okno? Čemu je šla Irena spat? Zakaj je šla Irena spat? 10. da bi, ker, ker, da bi, ker, da bi, da bi, ker
12 Simon, že spet imaš odtrgan jezik! 1. b, c 2. Da. c večpomenska 3. Več. športno orodje, šahovska figura, žival Neroden človek. Ta konj me je pohodil. večpomenska
9
Gradim slovenski jezik 5
4. kriva — ni ravna, ni naredila slabega dejanja; lisice — živali, priprava za vklepanje ljudi; pajek — avto za odvoz avtomobilov, žival; starega — ne novega — takega, ki je dosegel določeno starost; je prebrala — je z očmi preletela črke v besedilu, je izločila slabo zrnje; vejice — ločilo, del rastline S sobesedilom. večpomenske 5. kazalec , uho , kozolec , ura , pajac , školjka 6. Večpomenk. Več.
13 Ko govorimo in ko pišemo ... 3. žoga
balon
telefon
xx
xx
xxx
❍❍❍❍
❍❍❍❍❍
❍❍❍❍❍❍❍
ura
šotor
xx
xx
❍❍❍
❍❍❍❍❍
Slovenija
lokomotiva
xxxx
xxxxx
❍❍❍❍❍❍❍❍❍
❍❍❍❍❍❍❍❍❍❍
Več je glasov. Glasove povezujemo v zloge. 4. Glas b. 5. m — soglasnik, i — samoglasnik, š — soglasnik c — soglasnik, v — soglasnik, e — samoglasnik, t — soglasnik u — samoglasnik, h — soglasnik, o — samoglasnik ž — soglasnik, e — samoglasnik, p — soglasnik r — soglasnik, i — samoglasnik, b — soglasnik, a — samoglasnik s — soglasnik, o — samoglasnik, b — soglasnik, a — samoglasnik 6. a, ozki e, široki e, i, ozki o, široki o, u, polglasnik b 7. BESEDE
BESEDE
Z OZKIM O
S ŠIROKIM O
Z OZKIM O
S ŠIROKIM O
opica
roka
uho
osel
osem
noga
žoga
koza
šola
voda
moka
oče
8. BESEDE Z OZKIM E
S ŠIROKIM E
S POLGLASNIKOM
dve
ena
ves
zvezda
žena
dež
leto
zemlja
pes
cesta
sestra
robec
9. soglasnikov, samoglasnikov 11. črk, 25 a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, l, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž 12. skupaj 13. NE, DA, DA 14. č
10
Gradim slovenski jezik 5
16. desni pravilih 18. le-to; be-se-di-lo; da-nes; pra-vo-pis; te-le-fon; po-zi-mi; po-le-di-ca; ma-te-ma-ti-ka 20. Ana, Amalija , Erika , Eva, Ivan, Irena , opica, Oton, utrujena , Uroš Ama-li-ja, Eri-ka, Ire-na, opi-ca, utru-je-na 22. ve-šča / veš-ča; ce-sta / ces-ta; lad-ja; po-šta / poš-ta; mo-rje / mor-je; Poljak / Pol-jak; son-ce; polj-ski/ poljs-ki / ža-njica / žan-jica / žanji-ca
14 Pri | va | ko in li | tu | pan 1. 2. 3. 5.
češnja, jurčki/gobani, žito, trobentica č Kopriva. Temno zelene barve. Koreniko, steblo, liste in cvetove. Korenika. Steblo. Pokončno. Dolgi in srčasti, imajo ostro nazobčane robove. Grobe dlake, ki rastejo po steblu in listih. Pekočo tekočino. Ker se ob najmanjšem dotiku krhka konica laska zadere v kožo in tam se iz njega pocedi tekočina. Od junija do septembra. Majhni in jih je več skupaj. Svetlo zelene barve. Ob potokih, ograjah, zidovih, jarkih, živih mejah, po robovih poti in gozdov. Vlažna. Ne. Je zelo zdrava. Vsebuje zdravilne snovi. V družino koprivovk.
6. Ime rastline
kopriva
Deli rastline
korenika, steblo, listi in cvetovi
Višina stebla
do metra in pol
Čas cvetenja
od junija do septembra
Rastišče
ob poteh, jarkih, živih mejah, po robovih poti in gozdov
Uporabnost
za prehrano in zdravilo
Družina
koprivovke
9. Tulipan.
15 Kdo ali kaj je to? 1. Npr. človek
Jana, mama, oče
žival
pes, mačka
rastlina
narcisa, tulipan, drevo, trava
stvar
ograja, motika, lopata, grablje, zalivalka, samokolnica, cev
bitje 3. Pojme. 4. bitje
bukev, zdravnica, volk, močerad
stvar
dimnik, glavnik, ladja, košara
pojem
vreme, čas, skrb, svetloba
11
Gradim slovenski jezik 5
5. Da. Ker z njimi poimenujemo bitja, stvari in pojme. Kdo je to? Kaj je to? 6. imeti, slovenski, pozimi, cveteti, enajst, joj Po njih se ne moremo vprašati: Kdo je to? ali Kaj je to?
16 Oprostite, katerega spola ste? 1. srna, levinja, šivilja lev, krojač, srnjak Moškega spola so
srnjak, lev, krojač
Ženskega spola so
srna, levinja, šivilja
Da. 2. SPOL
SPOL
stric
moški
teta
maček
moški
mačka
žena
ženski
mož
psica
ženski
pes
lastnica
ženški
lastnik
zajec
moški
zajklja
medved
moški
medvedka
oven
moški
ovca
kokoš
ženski
petelin
kobila
ženski
konj
volk
moški
volkulja
slon
moški
slonica
bik
moški
krava
b, b 3. okvir, oblak, drevo, cvet, lonček, sonce, kljuka, zvonik, cerkev, hrib, polica Da. Ne. Stvari. okvir — m., oblak — m., drevo — sr., cvet — m., lonček — m., sonce — sr., kljuka — ž., zvonik — m., cerkev — ž., hrib — m., polica — ž. 4. SPOL
SPOL
okno
srednji
oblak
moški
sonce
srednji
kljuka
ženski
okvir
moški
zvonik
moški
drevo
srednji
cerkev
ženski
cvet
moški
lonček
moški
polica
ženski
hrib
moški
4. okni – dvojina, deklice – množina, mostova – dvojina, luč – ednina, kolesa – množina, lasje – množina, pismi – dvojina
17 Eden, dva ali več? 1. eno; dve, tri Po obliki samostalnika knjiga — knjiga, knjigi, knjige. 2. knjiga, knjigi, knjige; dežnik, dežnika, dežniki; ravnilo, ravnili, ravnila Da. Ker se po njih vprašamo: Kaj je to? Ne. Ker gre za različno število.
12
Gradim slovenski jezik 5
3. Npr. selotejp, radirka, svinčnik, pero, barvice, flomaster, kulija c DA V ednini so samostalniki:
selotejp, radirka, svinčnik, pero, flomaster
V dvojini je samostalnik:
kulija
V množini je samostalnik:
barvice
4. okni – dvojina, deklice – množina, mostova – dvojina, luč – ednina, kolesa – množina, lasje – množina, pismi – dvojina 5. Babica je popila tri skodelice mleka. Na trgu je kupil štiri vrste sadja. Bolnica ima dve vrsti bolezni. Mleko, sadje, bolezen so samostalniki, ki jih ne moremo šteti. starost, drevje, olje, sol, veselje 6. očala, očala so, so, so, so, so, so S so. Ker so samostalniki v množini. V množini. Ne. Ne. Ker imajo samo množino. 7. c hiše, luči, pisma, stoli počitnice, tla, jetra, možgani
18 Povsod je lepo — doma je najlepše 4. O Brezovici pri Ljubljani. Ljubljane. Pet kilometrov. Ne. Leži ob zahodnem delu Ljubljanskega barja. Proti morju in Italiji. Iz Bičevja, Komarije, Postaje, Male vasi in Radne. Tisti ob vznožju Brezoviškega in Debelega hriba. 1800. Veča. Ker se prebivalci priseljujejo iz Ljubljane in od drugod. Z različnimi dejavnostmi v domačem kraju (npr. z gostinstvom, trgovino, delom v obrtnih podjetjih) ali pa se na delo vozijo v Ljubljano. Ne. Vrtec, osnovna šola, občina, pošta, lekarna, gasilski dom in bencinska črpalka. Da. Cerkev, v kateri so slike Iveta Šubica. Močvirski tulipan. 5. LEGA ZNAMENITOSTI — pet kilometrov — župnijska cerkev oddaljena iz Ljubljane v Mali vasi — na zahodnem delu — močvirski tulipan Ljubljanskega barja ob avtocesti in JAVNE ZGRADBE železnici — vrtec, osnovna šola, SESTAVA občina, pošta, — iz petih zaselkov: lekarna, gasilski dom Bičevje, Komarija, BREZOVICA PRI in bencinska črpalka Postaja, Mala vas, LJUBLJANI Radna GOSPODARSTVO — veliko gostinskih pod jetij, trgovin, PREBIVALCI obrtnih podjetij — kmetijstvo, razvita sta — približno 1800 poljedeljstvo in živinoreja
13
Gradim slovenski jezik 5
10. Ker ga omejujeta morje in vzpetina Moštra. Tartinijev trg. Ozke. Visoke, stojijo druga ob drugi. Povezane so z veznim hodnikom. Cerkev sv. Jurija. Stoji ob cerkvi. Da sta obzidana. Slovenske in italijanske. Javni napisi so v slovenskem in italijanskem jeziku, v obeh jezikih se uraduje v javnih ustanovah. Učenci obeh narodnosti so ločeni. Z gostinstvom, turizmom, kulturo. Mile. Vroča. Na bujno rastje. 11. — Piranski, Strunjanski — Moštra — Tartinijev — Tartini — Benečanka — Jurij — 4800 — gostinstvo, turizem, kultura — občina, pošta, banka, sodišče, gledališče, galerije, pomorski muzej, akvarij, morska biološka postaja PROMETNE POVEZAVE — po cesti — po morju — po zraku ZNAMENITOSTI — Benečanka — Tartinijev trg in Tartinijev spomenik — cerkev sv. Jurija JAVNE ZGRADBE — hoteli, restavracije. počitniški domovi, gledališče, galerije, pomorski muzej, akvarij, morska biološka postaja
LEGA — ob morju — na rtu Madona, tj. na koncu Piranskega polotoka
PIRAN
GOSPODARSTVO — gostinstvo — turizem — kultura
13. Lega, sestava, prebivalci, gospodarstvo, javne zgradbe, znamenitosti. Pri Brezovici manjka: prometne povezave. Ker ni turistični kraj.
19 V državi, na občini, v družini 1. V slovenščini. V slovenščini. V slovenščini. V slovenščini. Slovenski jezik. 2. V slovenščini. ... V slovenščini in italijanščini. 3. V slovenščini in italijanščini. Slovenske in italijanske. Ker v Piranu že od nekdaj živijo Slovenci in Italijani. V slovenščini in italijanščini.
14
SESTAVA — osrednji del mesta — Tartinijev trg — vzpetina Moštra PREBIVALCI — 4800 prebivalecev — število se zmanjšuje — Slovenci in Italijani
Gradim slovenski jezik 5
Ker sta oba jezika uradna. V vrtcu, osnovni šoli in gimnaziji. V italijanskem jeziku. Pri pouku se učijo tudi jezik druge narodnosti, slovenščino. Naučijo pa se je tudi zunaj šole. V slovenščini. Da. Da se lahko sporazumevajo. 4. V slovenskem in madžarskem. Ker v delu Prekmurja že od nekdaj živijo Slovenci in Madžari. 5. V delu Primorske (ob morju) in v delu Prekmurja. Prvo na Italijo in drugo na Madžarsko. Ker tu že od nekdaj živijo ljudje dveh narodnosti. Npr. Piran, Portorož, Koper, Izola; Dolga vas, Lendava, Hodoš. V dvojezične. V obeh jezikih, tj. v slovenskem in madžarskem jeziku. V Piranu so šole enojezične (in ločene za Slovence in Italijane), v Lendavi pa dvojezične.
20 Dan za dnem od jutra do večera 3. Ob sedmih. Umije se, obleče, počeše, zajtrkuje in nakrmi morska prašička. V šoli. Okrog dveh. S tremi. ČAS
DEJAVNOST
ponedeljek
16.30—17.00
klavir
torek
17.00—18.30
atletika
sreda
17.00—18.00
nauk o glasbi
četrtek
16.30—17.00
klavir
petek
17.00—18.30
atletika
Igra košarko ali nogomet, pomaga domačim, se uči, bere, gleda televizijo ali piše na računalnik. Ob devetih. Gleda vremensko napoved in športna poročila na televiziji, bere ali ureja zbirko znamk. 4. 8 Ob 14.00 začne delati domače naloge. 12 Nato ureja zbirko znamk. 2 Približno ob dvajset minut čez sedem zajtrkuje. 13 Ob 21.00 gre spat. 10 Ob sedmih večerja s starši in sestrico. 6 Kosi v šoli. 4 Ob 8. uri se začne pouk. 3 Ob dvajset minut do osmih odide v šolo. 9 Od pol petih do pol sedmih ima zunajšolske dejavnosti. 11 Ogleda si vremensko napoved. 1 Vstane ob sedmih. 5 Dopoldne je pri pouku. 7 Nato gre domov. Da. Iz zaporedja dogodkov zvemo, kako poteka delovni dan. 5. č 7. Na podeželju. Osem. S kmetijstvom. Da. Ob pol sedmih. Umije se, obleče, počeše in pospravi svojo posteljo, poskrbi za kokoši, nato zajtrkuje. Ob lepem vremenu gre peš, v slabem vremenu pa se pelje s šolskim avtobusom ali pa jo pelje mama. S šolskim avtobusom. Pomaga mami in babici. Pomaga pospraviti kuhinjo.
15
Gradim slovenski jezik 5
Igra se ali pomaga staršem, največkrat pa se pripravlja za šolo. Da. ... Po večerji.
21 Velikanski in hitri valovi 3. c 4. č 5. Pod morjem. Potresi. Zelo hitri in velikanski. Od 700 do 800 km na uro. Ob obali. Opustošenje. 6. KJE NASTANEJO? — na odprtem morju KAJ JE ZANJE ZNAČILNO? CUNAMIJI
— valovi — visoki do 30 m — hitri do 800 km/h — imajo veliko rušilno moč
KAKO NASTANEJO? — potres pod morjem potisne oz. prestavi vodo nad seboj 7. b 10. č, c 11. KAJ JE ZANJE ZNAČILNO? — rastejo s tal proti stropu (stalagmiti) ali s stropa proti tlom (stalaktiti) — so raznih oblik, npr. kot stebri, piščali ali zavese — rastejo zelo počasi (nekaj mm na leto)
KAKO NASTANEJO? — podtalna voda, ki vsebuje apnenec, kaplja s stropa in izhlapi na tleh ali na stropu — tam se kopiči apnenec in kapnik začne rasti KAPNIKI
KJE NASTANEJO? — v podzemnih jamah, in sicer na tleh ali na stropu
16
Gradim slovenski jezik 5
22 Kakšen, kateri, čigav? 1. Da je žival. največja, kopenska žival, kopenska, največja b kopenska, največja Katera? Kakšna? 2. Trobec dolg č 3. kakšen, katere vrste, čigav 4. tetin — Čigav?; dežni — Kateri?; zelen — Kakšen? PRIDEVNIK, KI POIMENUJE LASTNOST
VRSTO
SVOJINO
zelen
dežni
tetin
lastnost, kakšen; vrsto, kateri; svojino, čigav NE, NE VRSTE PRIDEVNIKOV LASTNOSTNI
VRSTNI
SVOJILNI
zelen
dežni
tetin
5. okrogla miza , rjava miza , lepa miza Kakšna? Kakšna? Kakšna? b S pridevnikom okrogla poimenujemo obliko predmeta. S pridevnikom rjava poimenujemo barvo predmeta. S pridevnikom lepa poimenujemo svojo oceno predmeta. 6. zimski čevlji , italijanski čevlji , otroški čevlji Kateri? Kateri? Kateri? c za nošenje pozimi, iz Italije, otrokom S pridevnikom italijanski povemo, od kod izvira ta predmet. S pridevnikom otroški povemo, komu ali čemu je predmet namenjen. 7. gugalni, gugalnik; spalni, spalnik; S tremi, z dvema, z eno. Tretji. Ker je samo iz ene besede. 8. nakladalni stroj, stroj za nakladanje; tiskalni stroj, tiskalnik; V levem stolpcu je samostalnik. V srednjem stolpcu sta pridevnik in samostalnik. V desnem stolpcu ni nobenega pridevnika. Naprava za predvajanje zgoščenk. 9. pravokotno — koruzno, delovna — pospravljena, kraška — vroča, umazana — lesena, črne — smučarske, zanimiv — slovenski LASTNOSTNI PRIDEVNIKI
VRSTNI PRIDEVNIKI
pravokotno
koruzno
pospravljena
delovna
vroča
kraška
umazana
lesena
črne
smučarske
zanimiv
slovenski
17
Gradim slovenski jezik 5
10. Ne. Odgovoriti bi morali s svojilnimi pridevniki. Andrejin, Matičev, Alešin, Andrejev, Jakov, Mojčin, Tomažev, Mirčev, Markov, Alešev, Cenetov Pridevniki. Po njih se vprašamo Čigav?, izražajo svojino. b
23 Zakaj je Simon zaljubljen, Mojca pa zaljubljena? 1. SAMOSTALNIKI moškega spola:
vlak, čoln, slon
ženskega spola:
raketa, ladja, miš
srednjega spola:
letalo, jadro, nebo
b 2. siv, siva, sivo Ne. Ker so samostalniki, ob katerih stoji pridevnik, različnega spola. 3. zanimiv, zanimiv, zanimiv NE zanimivo, zanimiv, zanimiva 4. dolg, dolgo, dolga; hiter, hitra, hitro; domača, domače, domač č dolga, dolgo hitra, hitro domača, domače 5. zanimiv, zanimiva, zanimivi Ne. Ker so v različnih številih. 7. kratke, kratke čiste, čista, čiste poškodovane, poškodovana, poškodovani, poškodovane b Ker so tudi samostalniki ob njih v množini.
24 Je sploh mogoče biti boljši od najboljšega? 1. starejši, najstarejši; mlajši, najmlajši 2. višji, najvišji; nižji, najnižji 3.
18
mlad
mlajši
najmlajši
velik
večji
največji
visok
višji
najvišji
nizek
nižji
najnižji
hiter
hitrejši
najhitrejši
počasen
počasnejši
najpočasnejši
drag
dražji
najdražji
poceni
cenejši
najcenejši
težek
težji
najtežji
lahek
lažji
najlažji
Gradim slovenski jezik 5
4. a, c, c 5. V prvem stolpcu so pridevniki, ki izražajo osnovno stopnjo lastnosti. V drugem stolpcu so pridevniki, ki izražajo srednjo stopnjo lastnosti. V tretjem stolpcu so pridevniki, ki izražajo najvišjo stopnjo last nosti. 6. ovalno, dober, rjave Lastnostni. S pridevnikom ovalen poimenujemo obliko. S pridevnikom dober izrazimo svojo oceno oz. svoje mnenje. S pridevnikom rjav poimenujemo barvo. Stopnjujemo lahko samo pridevnik dober. 7. S prvo besedo (tj. bolj) izražamo srednjo stopnjo lastnosti. Z drugo besedo (tj. pridevnikom) poimenujemo lastnost. DA boljši, manjši, lažji, hitrejši
25 Dober tek! 2. c 4. Jedilni list. Npr. gostilničar Gostom. Da bi goste seznanil s ponudbo gostinskega lokala. Ne. Imena jedi in pijač. Cene jedi in pijač ter količina nekaterih pijač. Imena in cene. Jedi in pijače. Po vrstah oz. skupinah. Šest. V ločenih stolpcih. Pripravljene jedi, Jedi po naročilu, Juhe, Priloge, Solate, Sladice 5. V ceni in pripravi — pečenica: sveža klobasa; pečenka: jed iz pečenega mesa. V ceni in pripravi — pečenica je iz debelo zrezanega svinjskega mesa, krvavica pa ima nadev, ki mu je primešana kri. Na Primorskem. Kislo zelje ali repa, fižol in krompir. Svinjska pečenka. Goveji golaž, ričet in joto. 6. Mesne. Mesne jedi. Iz telečjega, svinjskega, puranjega. Dunajski zrezek je povaljan v jajcu in drobtinah. Piščanec in lignji. Ocvrte se cvrejo v olju, kuhane pa se kuhajo v vodi. Da. Postrvi. Sladkovodna. Morske živali (glavonožci), podobne sipi. Ocvrt piščanec. 7. Tri vrste juh, pet vrst prilog, pet vrst solat. 8. Z marmelado, s čokolado, z orehi. Ne. Sestavine. Sadna kupa. Za 1,10 EUR. 9. Sok, kokto, vodo, čaj, kavo. Ne. Ker ni brezalkoholna pijača. Gosti in bistri sadni sok. Bistri sok je prozoren, gosti pa ne. Sadni, kamilični, šipkov, lipov, metin. Radensko in navadno. Po 2 dl.
19
Gradim slovenski jezik 5
Za 0,34 EUR. Kokto, radensko, vodo ali sok. 10. Najdražji je dunajski zrezek, najcenejše pa juhe (razen gobove), priloge in solate. 6,90 EUR; 2,10 EUR. Ob kavi s smetano; ob vodi. 1,17 EUR; 0,45 EUR.
26 Nebo ne bo oblačno 2. dež, megla, oblačno, delno oblačno, sončno, nevihta, pretežno oblačno 4. V časopisu. Strokovnjaki v Agenciji RS za okolje (na Ministrstvu za okolje in prostor). Za tri dni. Za soboto, 18. oktobra. V zahodni. Izboljšalo se bo. Zjutraj bo ponekod oblačno, popoldne pa delno oblačno in sončno. V Novi Gorici, Celju in Novem mestu. Ne. Zjutraj bo 6 °C, popoldne pa 13 °C. 14 °C. Ne. V Kopru. Pretežno jasno. ... Štirje. 19 °C. Morje. Temperatura zraka bo 18 °C, morja pa 19 °C. 5. DA, NE, NE, DA 6. Ni zrasla. 7. februarja. 5. februarja. — 3 °C.
27 Preberi — izberi — glej
20
3. Ob 8.00. Španski film Pod žgočim soncem. Več kot 16 ur. Film Skoraj popolna ljubezen ali film Pod žgočim soncem. 4. Dve. Mladi virtuozi: Anja German, klavir, in Povabilo med zvezde. Ne. Naglušnim in gluhim. Vetrocvetke in Na vrtu. Ob 13.20. Oddaja je v 7 delih; na sporedu je 3. del. Oddaja prikazuje dosežke znanosti na preprost način, da jo lahko razumejo tudi manj izobraženi ljudje. Nanizanka je televizijski film/igra v nadaljevanjih, sestavljena iz samostojnih, snovno povezanih zgodb. Nadaljevanka pa je televizijski film/igra (zgodba) v nadaljevanjih. Poletje v školjki, Skoraj popolna ljubezen, Pod žgočim soncem. Ne. Poletje v školjki. 5. b, b, a, c, a 6. O nevarnostih, ki prežijo na oceanih. V Južni Afriki. V oddaji so posnetki, narejeni v tistem kraju in času, v katerem se dejanje godi. Z vseh koncev sveta. O zanimivostih v raznih delih sveta. Ne.
Gradim slovenski jezik 5
7. Trikrat. Dvakrat. Trikrat. Trikrat. 9. b, b
28 Kranjska Gora je kraj, ne pa gora 1. Z malo začetnico. Z veliko začetnico. 2. Lastna imena. Zemljepisne pojave. Zemljepisna lastna imena. Iz ene. Z veliko začetnico. 3. Lastna imena. Zemljepisna lastna imena. Iz več besed. Z veliko začetnico. Po določenih pravilih. 4. Iz več. Poimenovani so kraji, jezero, dolina, planota, morje, jama. LASTNA IMENA KRAJEV
LASTNA IMENA GORA, REK, DRŽAV ...
Murska Sobota
Cerkniško jezero
Slovenska Bistrica
Mirenska dolina
Zgornje Jezersko
Bloška planota
Bohinjska Bela
Jadransko morje
Slovenske Konjice
Postojnska jama
5. Slovenj Gradec, Dolenjske Toplice, Velika planina, Blejsko jezero, Ptujsko polje, Slovenske Konjice Slovenj Gradec, Dolenjske Toplice in Slovenske Konjice so imena krajev, druga pa ne. 6. Krajevna. Iz dveh. Z veliko začetnico. Z veliko začetnico. Ker je tako prav. 7. Bohinjska Bistrica, Orehova vas, Slovenj Gradec, Zgornje Pirniče, Škofja Loka, Mala sela, Veliko Mlačevo, Stari trg, Gornja Radgona, Rogaška Slatina 8. Ne. Ker je na Slovenskem več Cerkelj, več Češnjic, več Brezovic itd. Da. Npr. Cerklje ob Krki; Češnjice pri Moravčah / pri Trebelnem / pri Zagradcu; Brezovica na Bizeljskem / pri Črmošnjicah / pri Metliki / pri Ljubljani; Log pri Brezovici / pri Polhovem Gradcu / pri Žužemberku; Cerklje na Gorenjskem, Češnjice v Tuhinju, Brezovica pri Medvodah, Log pod Mangartom b 9. Brezovica pri Ljubljani, Polhov Gradec, Nemška vas, Šentjanž nad Štorami, Ivanje selo, Kamnik pod Krimom, Šempeter pri Novi Gorici, Kostanjevica na Krki 10. Nekrajevna. Iz dveh. Z veliko začetnico. Z malo začetnico. Ker je tako prav. 11. Grintovec, Kamniških Alpah, Stol, Bleda, Triglav, Sloveniji, Vrhniko, Planina, Vipavska dolina, Save Bohinjke, Save Dolinke 12. c Iz dveh. Z veliko začetnico.
21
Gradim slovenski jezik 5
Z malo začetnico. Če je že sama lastno ime. 13. Ulica Staneta Severja, Cesta na Rožnik, Pot na Drenikov vrh, Slomškov trg, Cesta Cirila Kosmača, Gasilska ulica
29 Knjige, filmi, izdelki ... so stvaritve
22
DN070703
1. Z malo začetnico. Z veliko začetnico. 2. Lastna imena. Stvaritve. Stvarna lastna imena. Iz ene. Z veliko začetnico. 3. Lastna imena. Stvarna lastna imena. Iz več besed. Z veliko začetnico. Z malo začetnico. 4. Iz več. Z veliko začetnico. Z veliko ali z malo začetnico. Ker so lastna imena. 5. Šivilja in škarjice, Kozlovska sodba v Višnji Gori, Skriti dnevnik, Kmečka abeceda, Prigode koze Kunigunde, Kdo je napravil Vidku srajčico 6. Male sive celice, Mojster Miha, Leteči medvedi, Slonček Benjamin, Pepi ve vse, Radovedni Taček, Pod klobukom 7. Lutkovno gledališče Ljubljana, Spet kosovirji!, Pingvin Cofek, Ta veseli dan ali Matiček se ženi