dosedanje in posodobljene izdaje
Rokusovo Rokusovo
je narav oslovje naravoslov in ika tehnka intehni li
vvoo ss nn oo vv nn i iš š oo li 10 š oš o l slks ok ol el teot o2 02 00 90 /91/ 0
Znanje nas dela velike
www.rokus-klett.si www.praktik.org www.knjigarna.com www.devetletka.net
spoštovane učiteljice, spoštovani učitelji! Raziskave v svetu so potrdile, da je aktivno učenje med najuspešnejšimi oblikami učnega procesa. Učitelj ne poučuje, temveč predvsem ustvarja ugodno okolje ter pogoje, da učenci svojo radovednost potešijo na čustveni, razumski, estetski in socialni ravni. Pri pouku naravoslovja in tehnike je ta koncept že uveljavljen: učenci spoznavajo živa bitja in procese v naravi z opazovanjem živali in rastlin. Ob stiku z življenjem zadostijo svoji radovednosti in razvijajo odgovornost do okolja, ki jih obdaja. Ob upoštevanju dognanj stroke smo z ekipo vedno radovednih, ustvarjalnih in odgovornih strokovnjakov z različnih področij naravoslovja, pedagogike, razvojne psihologije in ilustratorjev, oblikovalcev ter fotografov pripravili učbeniške komplete Naravoslovje in tehnika za četrti in peti razred. Koncept kompletov izhaja iz vedenja, da je otrok celostno bitje in da tako tudi najbolj uspešno sprejema informacije iz okolja; da moramo v njem najprej vzbuditi čustva in ga vključiti v aktivni proces učenja. V prihodnjih šolskih letih se bo začel uvajati posodobljen učni načrt, zato smo se v založbi lotili posodobitve gradiva in vsebinske uskladitve kompletov s posodobljenim učnim načrtom. Posodobljena izdaja za 4. razred bo na voljo že spomladi 2009, izdaja za 5. razred pa spomladi 2010. Toda prenovljena ni samo vsebina. Od novega šolskega leta bodo vsa Rokusova gradiva tiskana na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC, ki zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo. Ta pristop pridobivanja papirja je veliko bolj prijazen do okolja kot reciklaža. Vabim vas, da v katalogu preberete več o naših učbeniških kompletih, si jih ogledate in ob obisku naših zastopnikov tudi prelistate. Veseli bomo, če vam bodo naši učbeniški kompleti pomagali oblikovati zares pestre in zanimive ure, pri katerih bodo učenci radovedno in aktivno sodelovali na poti do znanja.
Maruša Kmet, glavna direktorica Založba Rokus Klett, d.o.o.
sestavni deli učbeniških kompletov naravoslovje in tehnika 4 posodobljena izdaja
dosedanja izdaja
EKO O
EK KOLOŠKO GRADIVO
EKO OLOŠKO GRADIVO
EK KOLOŠKO GRADIVO
UËbenik
Za učence
4
Delovni zvezek
N A R AV O S L O VJ E I N T E H N I K A 4
UËbenik
Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde, Joži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko Jerman
Naravoslovje in tehnika 4 Naravoslovje in tehnika 4
Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde, Joži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko Jerman
Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde, Joži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko Jerman
Naravoslovje in tehnika 4
DELOVNI ZVEZEK
13,45 EUR
ZA NARAVOSLOVJE IN
UČBENIK
DELOVNIPOSODOBLJENA ZVEZEK IZDAJA 1. del
ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE 13,45VEUR
15,40 EUR
ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO V ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
POSODOBLJENA IZDAJA POSODOBLJENA IZDAJA
učbenik
delovni zvezek
NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 4
NARAVOSLOVJE Delovni zvezek IN TEHNIKA 4 / 2. del NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 4 / 1. del 4. razred osnovne šole
Prenovljena izdaja
4. razred osnovne šole
4. razred devetletke
Prenovljena izdaja
Prenovljena izdaja
učbenik
naravoslovni dnevnik, didaktične igre, slikovni ključ Spoznaj drevesa
delovni zvezek
PriroËnik za uËitelje
PriroËnik za uËitelje
Raziskujem preteklost 7 NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 4 4. razred devetletke Prenovljena izdaja
N A R AV O S L O VJ E I N T E H N I K A 4
Za učitelje
���.*
� ! � ����)*
Avtorja: mag. Jelka Razpotnik in Damjan Snoj
����2*
����7*
posodobljena izdaja
dosedanja izdaja
priročnik za učitelje
videokaseti
����4*�
�����,��+�
"��� ���0����,���/� "��� ���0����,���/�0���� 0���� ��,���,�����������,��*�). ��,���,�����������,��*�).
����+���+/0� � • ��/+��1� ��,��+��-��0���� �+�,���� ,��,� �+�,������������0�,���� • ,-�/��+� ��,��+��-����1���6� -��������+�� � • ����,���,��6�,��+��,���-� ���/� -�,��,�+ • �/��,�+�����0���+� ������ �������,�� �/�����+���+�,��������/���� ����� ,�,��+����� • �0���+� � ����6��1��������6�������� ����+���+/0� � ��,���,���-�-����6�0����+�� 0����<-��,������������,� • /����/��1�����������/���� ��,��+��/� �,���/�������,���,���
���5*�3* �������-��,��1��,��� �� ���6������������/� �� ���6������������/�0�������� -�����,�����-� �+�,� 0��������-�-�� �= -�-�� �= $�����+�� ����6��6� $�����+�� ����6��6�,��+�� ,��*�2) ,��+�� ,��*�)> �� ���6������������/���,�= $�����+�� ������6�,��+���,��*� �� ���6������������/� ��,�= 2. $�����+�� ������6� $�����+�� ������6 ,��+���,��*�27 ���>* #��-��,����������1������0� '�� ������ ��+,�������� '�� ������ ��+,�������� ������ • ,-�/�� �� ���������1������0 �� ,-�/�� ���������1������0 ��������,+�����,��*�23 �������1������0���,��*�2; ����� � ���,+�����,��*�23 ���� /�� ��,�,��+����-��-��,���������1��� • /�� �� ��,�,��+����-��-��,��� �� ���0�/����������-���1���������� ����� ���0�/����������-���1������ ���������������� ���������������� � % ���������!��!�������� % !�� !% �� � ,������� ��"#$ ���" ��! ���� %��� ��" ��� ��� • ��/��� ��+��0���������1��0��,������� ��/��� � ��+��0���������1�� � !���+��,��,-����� � ��,����,��*�. ��,����,��*�. • ��/�,�� � �����,��� ���-�+�/���,�� ,��+���1��� ����+���+/0� � +��������1�������0� ,-�������+���+������+� ������ • /�� ������,����,6�����������1��0�� /�� �� ������,����,6��������� �� • �,-�,��� ��,��/��/�-�,�+�� �� ���0� ��0� �� � • �/���� ���������������1��0�����0� �/���� � ���������������1�� � • ,-�/�� ������ ��/��+,���-����,�+� ��)8* !���+��,��,-����� � "�����,��*�78����+��-������������1���1�, "�����,��*�77 ,��+���1��� • �0���+� ����+�,��,����+�6����� ���� �0���+� �+� ����+�,��,��� �+� � �+�6��� ��� ����+���+/0� � ���� �����1�,� ���� �����1�,� ���� ��+� � ��� � � ,� � ,-����� � �� ��/��� �� ����,������,��*� �����,-�/��+���,+�� ,��+���1��� • ,-�/�� ��,-����������+�6����� �+� /��������,��������/+� � 3 !� � ��������+���,��*�4 ���������� • ��/�,�� � �����,��� ���-�+�/���,�� ��/�,�� � � �����,��� ���-�+� � 1�,� ��/��� �� ����,������,��*�5 ,-�������+���+���������+������+� ,-�������+���+���������+� • �� ��� ���� ,�+�����/+� ��,����� ����� ����+���+/0� � ������ • �,-�,��� ��,��/��/�-�,�+�� �� �,-�, -�,��� ��� ��,��/��/�-� ��� �-�,�+� �-� ,������������+�����0�����+� ��+� �� � • ��� ��,��+�,�,������1������� +/��� �����-�/�+�� � • /�� ��-����/����/�-���� ����0����+ ��+���������-��� ��+����+��+� ����������� ��+����+��+� �����������,��*�5 • ��+����� ����/���� � ��-��/0�������-�� ,��+���1��� ,��*�)8 -��6��������-����+� �� ,����-��,���� ����+���+/0� � • ,-�/�� ��������� ����+����� ������ �6� �+��1����+��,���,��-������������� ,��-���/��1����,�� • �-����� �����������/+��1�� �
komplet slikovnih ključev Razred: Uþiteljica: Datum: Uþni predmet: ANALIZA UýNE URE: Tematski sklop: Uþna enota: 4. Operativni cilji: Agrež Marjanca Razred: Uþiteljica: Datum: Uþni predmet: Tematski sklop: Uþna enota: Operativni cilji:
Uþne metode: Uþne oblike: Uþna sredstva in pripomoþki: Viri in literatura:
"#��� ����
��+��,���,���+����1����� ��+����1�
��+��,�����+����1���,��*� ��+��,�����+����1���,��*�)) )7
• ,-�/�� ����/���������/�+�� ������ ����+���+/0� � ������ ��+����1�� • �0���+� � ����,���,������/����6� ��+��,��6���+����1 • ��+��� ��9����� ����+����1�:�/�+�� ��� ,6��� �+�� ��6������+/0� �� �����1�+
4. Marjanca Agrež
Naravoslovje in tehnika Narava se spreminja Predstavitev predmeta in uþne snovi Uþenci: - se seznanijo z uþbenikom, delovnim zvezkom in uþno snovjo, Naravoslovje in tehnika - spoznajo avtorje besedila, Narava se spreminja - se park) urijo v sistematiþnem opazovanju, Sprehod v okolico šole (gozd, - raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v naravi, Uþenci: - se usposobijo za za zapisovanje dogajanj. - se urijo v sistematiþnem opazovanju, Uþne metode: pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z - raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v naravi, - se usposobijobesedilom za zapisovanje dogajanj v beležnico, Uþne oblike:- se urijo v urejanju frontalna, zbirk.individualna Uþna sredstva in - uþbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Založba pripomoþki: Rokus) pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, praktiþno delo - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje frontalna tehnika(beležka), 4, Založba Rokus) - naravoslovni in dnevnik lupe, fotoaparat - priroþnik za uþitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in Viri in literatura: - uþbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Založba tehnika 4, Založba Rokus) Rokus) - uþbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Založba - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in Rokus) tehnika 4, Založba - delovni zvezek (A. Kolman idr.:Rokus) Naravoslovje in - priroþnik za uþitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Založba Rokus) tehnika (A. 4, Založba - priroþnik za uþitelje KolmanRokus) idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Založba Rokus)
Predvideno število ur: 1 Predvideno število ur: 1 (lahko blok ura v povezavi s športno vzgojo) POTEK UýNE URE POTEK UýNE URE Dejavnosti uþiteljice/uþitelja Dejavnosti uþencev Dejavnosti uþencev Dejavnosti uþiteljice/uþitelja I. Uvod naroþim, ogledajo sliko v okolico, beležijo Uþence spremljam naUþencem kratek pouþni izletnaj si Pozorno opazujejo 7. Po opazovanju razmišljajo in pripovedujejo svoje uþbeniku na straneh 6 inzanimivosti in znaþilnosti letnega þasa. v okolico šole. IZ SLIKE POSKUSITE UGOTOVITI, O misli o uþni sovi. ŠOLSKEM ýEM SE BOMO V TEM Poimenujejo živali in rastline, ki jih vidijo. LETU UýILI. Usmerjam opazovalne aktivnosti. ýe kakega živega bitja ne poznajo, ga skicirajo Svetujem, kako naj beležijo. (opišejo) v naravoslovni dnevnik, da ga bodo II. Osrednji del kasneje lahko poiskali v pouþnih knjigah. Vodim branje uvodnega besedila. Uþenci KDO SE JE SPREHAJAL? ugotovijo, da se je sprehajala avtorica Zbirajo primerke semen in plodov. uþbenika. Opomnim jih na zbiranje semen in plodov Z branjem zapisov v uþbeniku na strani 5 se Vodim spoznavanje avtorjev. ter povem, kako naj jih doma shranijo. seznanijo z avtorji. Zanimivosti tudi fotografirajo. najinpregledajo uþbenik in Pregledajo uþbenik. Naroþim, Poišþem drevo, posedem uþence jim povem (preberem) zgodbo Mož, ki je Poslušajo zgodbo. sadil upanje in žel sreþo. (Glej priroþnik.) Nato opazujejo drevo, pod katerim sedijo. 1 Pripovedujejo o tem, kar vidijo. 4
avdio zgoščenka
letne priprave
dnevne priprave
Izdaja je usklajena s posodobljenim učnim načrtom. učbenik in delovni zvezek bosta na voljo že spomladi 2009. posodobljeni priročnik za učitelje, letne in dnevne priprave bodo na www.praktik.org brezplačno dostopni že avgusta 2009. Dodatno gradivo ne potrebuje posodobitve. Dosedanja izdaja je še vedno na voljo.
Delovni zvezek
Učbenik
13,45 EUR
,!7IJ6B2-ajd983
5. razred osnovne šole
učbenik
NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 5
N A R AV O S L O VJ E I N T E H N I K A 5
N A R AV O S L O VJ E I N T E H N I K A 5
Delovni zvezek
Učbenik
NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 5
5. razred osnovne šole
delovni zvezek
računalniška zgoščenka Vsebina
Vsebina Zakaj je voda tako nujna za življenje (Pri raztapljanju snovi se masa ohranja)
Stran
Štev. Medpredmetna ur povezava
Uporabljajo pojme topilo, topljenec, raztopina. S poskusom ugotovijo, da se v vodi lahko raztopi le omejena koliþina snovi.
5
gospodinjstvo
Kjer je dim, je tudi ogenj
(Gorenje)
4
S pomoþjo poskusa razlikujejo zgošþevanje in izhlapevanje (izparevanje). Zavedo se pomena vode za hlajenje živih bitij.
Uþbenik: Ob izvajanju poskusov spoznajo, da so 88 do 91 za gorenje potrebni visoka temperatura, gorivo in kisik. Delovni zvezek: 108 do 111
videokasete
Ugotovijo, da veter pospešuje gorenje, ker prinaša kisik.
družba gospodinjstvo
3
Pojasnijo, katere snovi nastajajo pri gorenju. Spoznajo nekatere naþine gašenja požarov (hlajenje).
ýist in onesnažen zrak
Uþbenik: Razložijo, kako deluje dimnik (gibanje 92 do 99 snovi). Delovni zvezek: 112 do 116
priročnik za učitelje
likovna vzgoja
Naþrtujejo in izdelajo napravo za preskušanje gibanja zraka ali gibanja v zraku (vetromer, jadralno letalo).
Odloþijo se za pitje vode brez dodatkov.
Uþbenik: Opišejo agregatna stanja vode. 48 do 53 S poskusom ugotovijo, da je za Delovni spreminjanje agregatnega stanja potrebna zvezek: energija (toplota). 59 do 64 Uporabljajo izraze taljenje, zamrzovanje, izhlapevanje, zgošþevanje.
družba
5
Spoznajo pomen gibanja zraka in izkorišþanje moþi vetra.
Poznajo znake za strupene snovi.
(Voda)
Štev. Medpredmetna ur povezava
Spoznajo naþin merjenja zraþnega tlaka. Gibanje zraka in Uþbenik: Ugotovijo, da zrak þutimo, ko se giblje 84 do 87 okoli nas. Vedo, da tok zraka þutimo, ko teles v njem se gibljemo v njem. Delovni zvezek: Po opazovanju gibanja drobnih plodov 100 do (regrat) razložijo pomen vetra pri 107 razmnoževanju rastlin.
Znajo pojasniti pomen topnosti v vsakdanjem življenju (kaljenje semen, umivanje, þišþenje, strupene snovi).
Vse to je voda
Operativni cilji Uþenci Zvedo, kako spremembe zraþnega tlaka vplivajo na poþutje in zdravje (sluh).
Operativni cilji Uþenci
Uþbenik: Ob primerih spoznajo, da je voda topilo 42 do 47 za nekatere snovi. Delovni zvezek: 51 do 57
komplet slikovnih ključev
Stran
Tematski sklop: SNOVI V NARAVI – VODA
Za učitelje
15,40 EUR
,!7IJ6B2-ajdj a!
Za učence
naravoslovje in tehnika 5
Spoznajo kaj je dim in ugotovijo, kateri trdi delci onesnažujejo zrak in ogrožajo zdravje.
družba športna vzgoja
4
Opredelijo glavne onesnaževalce zraka v svojem okolju. Vrednotijo odnos ljudi do onesnaževanja zraka.
letne priprave
dnevne priprave
naravoslovje 4. razred
5. razred
učbenik delovni zvezek dodatno gradivo k delovnem zvezku komplet slikovnih ključev
Spoznaj vodne rastline, Spoznaj drevesa, Spoznaj gozdne rastline, Spoznaj talne živali
priročnik za učitelje* avdio zgoščenka videokaseta
Kdo vse je z nami? Mravlje Portret živali in Svet divjega petelina
letne priprave* dnevne priprave* * Na voljo na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva. Spletno gradivo je brezplačno.
Zimski spanec in Selitve v morju
zasnova učbeniških kompletov
OLOŠKO EKO GRADIVO
15,40 EUR
zvezek
UČBENIK
Učbenik
4
5
13,45 EUR
,!7IJ6B2-ajdj a!
ANDREJA KOLMAN
L O VJ E I N TEHNIKA
,!7IJ6B2-ajd983
DANICA MATI DJURAKI IRENA FURLAN
MATJAŽ JAKLIN RIKO JERMAN
Naravoslovje in tehnika 4
13,45 EUR
UČBENIK
ZA NARAVOSLOVJE POSODOBLJENA
IN TEHNIKO V
DELOVNI ZVEZEK
2. del
ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO V ČETRTEM
1. del ZVEZEK IZDAJA DELOVNIPOSODOBLJENA
ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO V ČETRTEM
Gunde, Gund
ANDREJA
DANICA
IRENA
KOLMAN
MATI DJUR AKI
FURLAN
JOŽI ŽIBER T
5. razred osnov
MARTA KLANJŠEK
ne šole
GUNDE
MATJAŽ JAKLIN
RIKO JERM AN
5. razred
osnovn
e šole
RAZREDU OSNOVNE
RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
aktivno učenje
Gradivo vabi učenca, da naravo spoznava s preizkusi in razmišljanjem. Spodbuja ga, da pozorno opazuje svoje okolje ter poišče zakonitosti in pojasnila za obstoj in potek različnih procesov.
Življenjski primeri
Celotna nova snov je predstavljena in pojasnjena na aktualnih primerih iz učenčevega okolja, kar mu omogoča lažje razumevanje pojavov in povezavo z lastnimi izkušnjami.
U OSNOVNE ŠOLE ČETRTEM RAZRED POSODOBLJENA IZDAJA
IZDAJA
ekologija Učbeniške komplete so avtorji pripravili v želji, da bi učenci naravo začutili in hkrati razumeli odvisnost, povezanost bitij in pojavov ter spoštovali planet. Veliko pozornosti so namenili motivaciji – učence pritegnejo tako z besedilom, v katerem se največkrat dotikajo osebnih izkušenj, kot s skrbno izbranimi fotografijami. Avtorji ne želijo le poučevati, temveč učence voditi do novih spoznanj prek aktivnega pristopa s preizkusi in opazovanji. Učenci bodo pri delu z učbeniškimi kompleti naravo izkustveno doživljali ter spoznavali in vrednotili posege vanjo. Opazovali bodo dogajanja v njihovem okolju in iskali pojasnila za obstoj in potek teh dogajanj. Učenci so povabljeni, da dobijo čim več stika z naravo in aktivno vstopijo v učni proces – medtem ko delajo preizkuse, razmišljajo, ozavestijo svoje predstave, jih dopolnijo in popravijo. V gradivu ne manjka tudi humorja, ki razbremeni besedilo in popestri pouk. Gradivo odlikuje veliko različnih konkretnih primerov. Na njihovi osnovi pridobijo učenci realne predstave, po primerjavi in posploševanju pa lahko pridejo do kvalitetnega splošnega znanja.
k
Delovni zveze
VJE k SLO zveze niVO RA NADelov 4 / 2. del SLO AVJE VO NIK NA TEH IN RA 4 / 1. del E IN TEH NIK A S LOVJ O V A 4 NAR H N IK A IN TE
UËbenik
ik
UËben
4. razred osnovne
šole
izdaja Prenovljena šole
4. razred osnovne
Prenovljena
izdaja
dosedanja izdaja za 4. razred bo še na voljo.
delo z dodatnimi gradivi
Učbeniški kompleti ponujajo bogate možnosti za delo z videokasetami in gradivom, ki je posneto na avdio zgoščenki ali na računalniški zgoščenki.
jasna in pregledna zgradba
Poglavja se med seboj oblikovno ločijo, vsaka učna enota ima preprosto zgradbo, kar učencu omogoča lažjo navigacijo in pregled nad celotno vsebino.
posodobljena izdaja Pri prenovi so avtorji naravoslovje in tehniko 4 uskladili s posodobljenim učnim načrtom. Prenova je bila tudi priložnost za zamenjavo velikega števila fotografij in s tem izboljšavo njihove didaktične in estetske vrednosti. Dodani so poglavje o življenju na Zemlji v času dinozavrov, krajše besedilo o opremi kolesa in varnosti v prometu ter podrobnejša predstavitev izbranih živalskih skupin. Nekaj poglavij, ki jih učni načrt ne obravnava, je izpadlo ali pa so vključena v druga poglavja.
AV O S
L O VJ
TEHN E IN
IKA
4
tletke d deve 4. razre a na izdaj Prenovlje
V gradivu so zajeta številna opozorila na ekološke in zdravstvene probleme, kar učenca spodbuja k skrbi za svoje zdravje in k odgovornemu ravnanju s z okoljem.
NAR
za komplet
tehnika Naravoslovje in
za komplet
Naravoslovje ika 4 tehnvje invoslo Nara in tehnika 4
Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Andreja Kolman, Danica Mati D Joži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko Jerman Klanjšek Gunde,
N A R AV O S
Irena Furlan, Marta , Danica Mati Djuraki, Andreja Kolman Jaklin in Riko Jerman Joži Žibert, Matjaž
Učbenik
NA RAVOSL Delovn OVJE i zv IN TE HN IK A N A RAV ezek O 5 IN T E H S LOVJ E N IK A 5
MARTA KLANJŠEK GUNDE
Irena Furlan, Marta Klanjšek Gund Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Joži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko Jerman
13,45 EUR
Vsako poglavje se začne z osebno izkušnjo avtorjev, ki učenca spodbuja k razmišljanju in v njem vzbuja zanimanje. K nadaljnjemu raziskovanju ga motivira tudi veliko število kakovostnih fotografij.
KO KOLOŠKO KO EEK IV GRADIVO
Delovni
FSC. s certifikatom ebnem papirju , posadijo novo. edelavo v celulozo
O EKO
katom FSC. papirju – posebnem papirju s certifi Gradivo je natisnjeno na ekološkem posadijo novo. posekano za predelavo v celulozo, Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo,
motivacija
KOLOŠKO EK GRADIVO
katom FSC. papirju – posebnem papirju s certifi Gradivo je natisnjeno na ekološkem posadijo novo. posekano za predelavo v celulozo, Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo,
nagrajeno! avtorji učbeniških kompletov Med avtorji učbeniških kompletov so izkušeni učitelji praktiki, priznani strokovnjaki in univerzitetni profesorji. naravoslovje in tehnika 4: Danica Mati Djuraki, dr. Marta Klanjšek Gunde, Irena Furlan, Matjaž Jaklin, mag. Riko Jerman, Andreja Kolman in Joži Žibert naravoslovje in tehnika 5: Danica Mati Djuraki, dr. Marta Klanjšek Gunde, Irena Furlan, Matjaž Jaklin, mag. Riko Jerman in Andreja Kolman
Učbeniški komplet Na ravoslovje in tehnika 4 je prejel bronasto nagrado Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG) za leto 2007. Združenje vsako leto podeljuje nagrade za najboljše evropske učbeniške komplete v Evropi.
Školjke Užitna klapavica
Žuželke
lupina iz dveh delov
Črna mravlja
tipalke
glava
sklep
Glavne značilnosti gradiva:
oprsje zadek
čeljusti
oči
• strokovno • pregledno • preprosto • razumljivo • zanimivo • sodobno • barvito
noge Klapavice Spoznaj školjko. Reši nalogi 17 in 18 v delovnem zvezku, 1. del.
pritrjevalne niti
Poišči in spoznaj mravljo. Reši nalogi 19 in 20 v delovnem zvezku, 1. del.
Listne uši izločajo medičino, s katero se hranijo črne mravlje.
Mravlje živijo v mravljiščih. Hranijo se s kobilicami, hrošči, gosenicami, poginulimi živalmi, sadjem in medičino. Žive živali primejo s čeljustmi in vanje izločijo strup, da jih usmrtijo. Hrano odnesejo v mravljišče in si tam naredijo zalogo hrane.
Ladinka živi zakopana v mivki na morskem dnu.
Velika pokrovača živi v morju.
Velika brezzobka živi v jezerih.
Školjke živijo pritrjene na dnu v morju, jezerih in rekah. Prehranjujejo se tako, da precejajo hranilne snovi iz vode. ZANIMIVOSTI
Drevesna zelenka živi na grmovju in drevju. Hrani se z manjšimi živalmi.
Lahko tudi skačem!
Smer gibanja
Domača muha pogosto živi v človeških bivališčih. Hrani se z ostanki hrane, poginulimi živalmi in iztrebki.
Lastovičar živi na travnikih. Gosenice se hranijo z listi kobulnic, odrasle živali – metulji – pa z medičino.
Živali na slikah primerjaj med seboj in ugotovi, v čem so si podobne in v čem se razlikujejo. Reši nalogo 21 v delovnem zvezku, 1. del.
Razvrščanje živih bitij
Življenje na Zemlji v času dinozavrov
ZANIMIVOST
Pokrovača
Pogled na cvetoči travnik se mi vedno zdi zanimiv. Kako Kolonija velike rdeče mravlje, ki živi v gozdu, lahko dnevno poln je življenja! Diši, brenči in se giblje z vetrom. Kot prinese v mravljišče do 100.000 žuželk. majhna deklica sem oponašala čebelo. Najprej sem pokukala v cvet mrtve koprive, ali ni v njem že mravlja, čmrlj ali čebela. Če je bil prazen, sem posrkala sladko medičino.
Leščur je dolg do 90 cm.
16
NIT 4 UC 2008 06.indd 16
2/16/09 3:20:46 PM
Gradivo spodbuja in razvija:
• odgovoren odnos in skrb za okolje • obče kulturne in civilizacijske vrednote • kritično mišljenje in presojo • aktivno učenje in iskanje informacij • radovednost in raziskovalnega duha
17
NIT 4 UC 2008 06.indd 17
2/16/09 3:20:52 PM
Rada imam želve. Očarajo me s svojo počasnostjo, z debelim oklepom in luskasto kožo. Želve so na našem planetu že skoraj 250 milijonov let. Bile so priča vzponu in padcu dinozavrov, videle so prve ptiče v letu in doživele razvoj človeka. Ker nekatere vrste lahko živijo 120 in več let, v Aziji verjamejo, da uživanje njihovega mesa tudi ljudem prinese dolgoživost. Prav zato so danes čedalje bolj ogrožene.
Grška kornjača
Kaj misliš, ali so včasih na Zemlji živele takšne rastline in živali kot danes?
Mrtva kopriva
Domača čebela
Citronček
Priba
Na travniku živijo različna živa bitja. Njihova imena vpiši v razpredelnico in v delovnem zvezku, 2. del, reši naloge od 20 do 25. Človek razvršča živa bitja po določenih značilnostih v skupine in jih ureja v sistem. Vse mrtve koprive pripadajo isti vrsti. Prav tako so iste vrste vse domače čebele, citrončki pripadajo vrsti citronček in vse pribe vrsti prib. Kaj je torej vrsta? Vrsto sestavljajo vsi osebki, ki se med seboj lahko uspešno plodijo in imajo potomce, ki se prav tako lahko plodijo. Živa bitja, ki imajo zelene liste in sama proizvajajo hrano, uvrščamo v kraljestvo rastlin. Tista, ki se prehranjujejo z rastlinami in drugimi bitji, uvrščamo v kraljestvo živali. Poleg rastlin in živali poznamo še organizme, ki se prehranjujejo z živimi ali mrtvimi rastlinami in živalmi. Uvrščamo jih v kraljestvo gliv. ZDAJ VEM
Živa bitja v naravi razdelimo v tri kraljestva: rastline, živali in glive. Znotraj kraljestev ločimo različne vrste, ki jih sestavljajo osebki, ki se med seboj lahko uspešno plodijo in imajo plodne potomce. PREVERI SVOJE ZNANJE
1. V čem se živa bitja med seboj razlikujejo? 2. Naštej skupine, na katere delimo živa bitja. 3. Po čem jih tako razvrščamo? 4. Kaj je vrsta?
Rastlinstvo in živalstvo pred 200 milijoni let.
90
NIT 4 UC 2008 06.indd 90
91
2/16/09 3:24:03 PM
NIT 4 UC 2008 06.indd 91
2/16/09 3:24:06 PM
učne priprave
Da bi učiteljem olajšali delo in pripravo na pouk, smo v sodelovanju z učitelji praktiki sestavili letne in dnevne priprave za pouk po učbeniških kompletih naravoslovje in tehnika 4 in 5. Priprave so brezplačne in so dostopne na spletni strani www. praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva. Razred: Uþiteljica: Datum: Uþni predmet: Tematski sklop: Uþna enota: Operativni cilji:
� ! � ����)*
����2*
����7*
����4*�
4. Marjanca Agrež
Naravoslovje in tehnika Narava se spreminja ANALIZA UýNE URE: Predstavitev predmeta in uþne snovi Razred: 5. Uþenci: Uþiteljica: Marjanca Agrež - se seznanijo z uþbenikom, delovnim zvezkom in uþno Datum: snovjo, Uþni predmet: Naravoslovje in tehnika Tematski sklop: SNOVI V NARAVI – VODA - spoznajo avtorje besedila, Tematski sklop: Podatki - se urijo v sistematiþnem opazovanju, Uþna enota: Histogrami, grafi in kolaþniki - raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v naravi, Uþenci: Operativni cilji: Štev. Medpredmetna Vsebina Stran Operativni cilji ve razredov, prešteti elemente v - znajo razvrstiti množico v dva ali veþ - se usposobijo za za zapisovanje dogajanj. Uþenci ur povezava vsakem razredu in sestaviti tabelo porazdelitev po kvalitativni Uþne metode: pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z spremenljivki; besedilom Uþbenik: Ob primerih spoznajo, da je voda topilo Zakaj je voda stroj - ob razstavljanju in sestavljanju preprostih strojþkov ali igraþ Uþne oblike: frontalna, individualna ujejo sestavne dele in delovanje; preuþujejo 42 do 47 za nekatere snovi. tako nujna za Uþna sredstva in - uþbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Založba - znajo prirediti sestavine zbirke za sestavljanje histogramov in življenje "#��� ���� ���������������� ���������������� � % ���������!��!�������� % !�� !% �� � sestaviti histogram; pripomoþki: Rokus) Delovni Uporabljajo pojme topilo, topljenec, ��"#$ ���" ��! ���� %��� ��" ��� ��� - znajo narisati histogram na karirast papir in ga prikazati na - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje !���+��,��,-����� � ��,����,��*�. ��,����,��*�. zvezek: raztopina. • ��/�,�� � �����,��� ���-�+�/���,�� ,��+���1��� raþunalniku; in tehnika 4, Založba Rokus) ����+���+/0� � ,-�������+���+������+� - razrede predmetov znajo urediti, sestaviti razpredelnico in narisati (Pri raztapljanju 51 do 57 5 histogram; ������ • �,-�,��� ��,��/��/�-�,�+�� �� snovi se masa S poskusom ugotovijo, da se v vodi Viri in literatura: - uþbenik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Založba s poskusom znajo ugotoviti þasovni potek gibanja, natakanja vode v ��0� �� � lahko raztopi le omejena koliþina snovi. ohranja) Rokus) no oblikovane posode in spreminjanje temperature vode; razliþno • ,-�/�� ������ ��/��+,���-����,�+� - znajo sestaviti razpredelnico za þasovni potek pojava; - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in ����+��-������������1���1�, Znajo pojasniti pomen topnosti v asti graf pojava ter pojasniti širino in višino - znajo narisati stopniþasti tehnika 4, Založba Rokus) ��+� � ��� � � ,� � ,-����� � �� ��/��� �� ����,������,��*� �����,-�/��+���,+�� ,��+���1��� stopnic; • ,-�/�� ��,-����������+�6����� �+� vsakdanjem življenju (kaljenje semen, - priroþnik za uþitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in - znajo narisati lomljeni graf pojava in razložiti strmino; /��������,��������/+� � 3 !� � ��������+���,��*�4 ���������� 1�,� umivanje, þišþenje, strupene snovi). tehnika 4, Založba Rokus) ve - znajo uporabiti besede in besedne zveze, ki izražajo deleže: veþina, ��/��� �� ����,������,��*�5 • �� ��� ���� ,�+�����/+� ��,����� ����� ����+���+/0� � skoraj vsi, manjšina, noben, polovica, tretjina; ������ ,������������+�����0�����+� Odloþijo se za pitje vode brez dodatkov. kolaþ - znajo prikazati deleže na kolaþniku. Predvideno��+� �� � število ur: • ��� ��,��+�,�,������1������� pogovor, opazovanje, primerja primerjanje, delo z besedilom, eksperiment, 1 Poznajo znake za strupene snovi.Uþne metode: grafiþna dela +/��� �����-�/�+�� � Uþne oblike: frontalna, individualna, skupinska • /�� ��-����/����/�-���� ����0����+ Uþna sredstva in - uþbenik benik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba ��+���������-��� ��+����+��+� ����������� ��+����+��+� �����������,��*�5 ,��+���1��� ��+����� ����/���� � ��-��/0�������-�� URE POTEK• UýNE Rokus) gospodinjstvo Uþbenik: Opišejo agregatna stanja vode. pripomoþki: Vse to je voda ,��*�)8 -��6��������-����+� �� ,����-��,���� ����+���+/0� � Na - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba 48 do 53 • ,-�/�� ��������� ����+����� ������ �6� Rokus) Dejavnosti uþiteljice/uþitelja Dejavnosti uþencev S poskusom ugotovijo, da je za - lego kocke I. Uvod �+��1����+��,���,��-������������� (Voda) Delovni spreminjanje agregatnega stanja potrebna ki za izvedbo poskusov - pripomoþki ,��-���/��1����,�� Uþencem naroþim, naj si ogledajo sliko v energija (toplota). zvezek: • na �-����� �����������/+��1�� � uþbeniku straneh 6 in 7. Po opazovanju razmišljajo in pripovedujejo svoje Viri in literatura: - uþbenik benik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba 59 do 64 4 IZ SLIKE POSKUSITE UGOTOVITI, O misli o uþni sovi. Rokus) Uporabljajo izraze taljenje, zamrzovanje, ��+��,���,���+����1����� ��+��,�����+����1���,��*� ��+��,�����+����1���,��*�))ýEM SE ����+���+/0� � • BOMO ,-�/�� ����/���������/�+�� ������ V TEM ŠOLSKEM - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in izhlapevanje, zgošþevanje. ��+����1� )7 ������ ��+����1�� tehnika 5, Založba Rokus) LETU UýILI. itelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, - priroþnik za uþitelje • �0���+� � ����,���,������/����6� Založba Rokus) S pomoþjo poskusa razlikujejo ��+��,��6���+����1 II. Osrednji del zgošþevanje in izhlapevanje ��+��� ��9����� ����+����1�:�/�+�� ��� Vodim •branje uvodnega besedila. (izparevanje). ,6��� �+�� ��6������+/0� �� KDO SE JE SPREHAJAL? Uþenci ugotovijo, da se je sprehajala avtorica Predvideno število ur: �����1�+ uþbenika. 5 Zavedo se pomena vode za hlajenje živih Vodim spoznavanje avtorjev. Z branjem zapisov v uþbeniku na strani 5 se seznanijo z avtorji. bitij. 4 Naroþim, naj pregledajo uþbenik in Pregledajo uþbenik. 1
Priprave za 4. razred, usklajene s posodobljenim učnim načrtom, bodo na voljo že poleti 2009, priprave za 5. raz red pa bodo posodobljene v naslednjem šolskem letu.
iz recenzij: Veliko pozornosti so avtorji namenili motivaciji. Otroka pritegnejo tako z besedilom, ki ga pišejo iz osebnih izkušenj, kot s fotografijami, ki poskušajo v otroku spodbuditi občudovanje. Učbenik odli kuje veliko različnih konkretnih primerov. Na njihovi osnovi pridobi učenec realne predstave, po primerjavi in posploševanju pa lahko pride do kvalitetnega splošnega znanja. mag. Rudi ocepek, biotehniška fakulteta, univerza v ljubljani Sproščen slog pisanja hitro najde stik z otrokom. Avtorji poskušajo pri otrocih prek lastne radovednosti vzbuditi radovednost in željo po odkrivanju. Obravnavane vsebine so podprte s predlogi za poskuse in primeri iz vsakdanjega življenja. dr. Gorazd planinšič, Fakulteta za matematiko in fiziko, univerza v ljubljani
EKO O
učbenik
apirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. ekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.
EKO OLOŠKO GRADIVO
UČBENIK
4
Spoznaj in primerjaj živali – vretenčarji
Ribe Ribe
Ribe
N A R AV O S L O VJ E I N T E H N I K A 5
Učbenik
Spoznaj Spoznaj in primerjaj in primerjaj živaliživali – vretenčarji – vretenčarji 15,40 EUR
,!7IJ6B2-ajdj a!
ANDREJA KOLMAN
DANICA MATI DJURAKI
IRENA FURLAN
Učbenik
Soška postrv Soška postrv NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 5
MATJAŽ JAKLIN
Naravoslovje in tehnika
ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO V ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE POSODOBLJENA IZDAJA
naravoslovje in tehnika 4
1
5. razred osnovne šole
Ob hladniOb in hitro hladni tekoči in hitro rekitekoči sem opazovala reki sem opazovala postrvi. postrvi. Lebdele soLebdele v čisti vodi, so v čisti ko sevodi, je ena ko nenadoma se je ena nenadoma pognala pognala Naravoslovje iz nje in nekaj iz ujela. in nekaj Le 4 kaj ujela. je to Lebilo? kaj jeNatančno to bilo? Natančno sem jih sem jih innje tehnika UČBENIK opazovalaopazovala in videla, kako in videla, lovijokako muhe, lovijo ki letajo muhe,nad ki letajo nad gladino reke. gladino reke. Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde, Joži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko Jerman
Soška postrv
MARTA KLANJŠEK GUNDE
Ob hladni in hitro tekoči reki sem opazovala postrvi. Lebdele so v čisti vodi, ko se je ena nenadoma pognala iz nje in nekaj ujela. Le kaj je to bilo? Natančno sem jih opazovala in videla, kako lovijo muhe, ki letajo nad gladino reke.
RIKO JERMAN
naravoslovje in tehnika 5
• 100 strani • 168 strani • 318 fotografij • 300 fotografij • 86 ilustracij • 140 ilustracij Krap živi vKrap počasiživi v počasi Ribon živiRibon na peščenem živi na peščenem
tekočih in tekočih stoječih in stoječih morskem dnu. morskem Hranidnu. se Hrani se vodah. Hrani vodah. se z Hrani se zz morskimiz raki morskimi in polži. raki in polži. rastlinamiVrastlinami inzačetku drobnimiin drobnimi učbenika se avtorji predstavijo in osebno nagoRibje ikre Ribje ikre Koža soškeKoža postrvi soške postrvi živalmi na živalmi dnu. na dnu.
Krap živi v počasi tekočih in stoječih vodah. Hrani se z rastlinami in drobnimi živalmi na dnu.
Ribon živi na peščenem morskem dnu. Hrani se z morskimi raki in polži.
2
Ribje ikre
Koža soške postrvi
vorijo učence ter jim povedo kratko izkustvo o svojem dood podobne? poglavij, ki sledijo, odpre osebna Reši nalogo Reši 11nalogo v delovnem 11 v delovnem Reši nalogo 11 v delovnem V čem soživljanju Vsi čem živaliso nasinarave. fotografijah živali na Vsako fotografijah podobne? V čem so si živali na fotografijah podobne? zvezku, 2.zvezku, del. 2. del. zvezku, 2. del. izkušnja enega od avtorjev ali primer iz življenja, ki ga avtorji predstavijo v podobnem zaporedju dejavnosti, kot Živali na fotografijah Živali na fotografijah imajo sluzasto imajokožo sluzasto prekrito kožoz prekrito luskami.zNekatere luskami. Nekatere živijo v morju, živijodruge v morju, druge Živali na fotografijah imajo sluzasto kožo prekrito z luskami. Nekatere živijo v morju, druge delajo Tako so učenci motivirani je plavanju. njihova v jezerih to in v jezerih rekah. Imajo in raziskovalci. rekah. parne Imajo in neparne parne inplavuti, neparne s katerimi plavuti, ssikaterimi pomagajo siinpomagajo pri pri Dihajo plavanju. Dihajo v jezerih in rekah. Imajo parne in neparne plavuti, s katerimi si pomagajo pri plavanju. Dihajo s škrgami.radovednost sKisik škrgami. sprejemajo Kisik sprejemajo iz vode. Samice iz vode. v vodo Samice odlagajo v vodo ikre, odlagajo to so ikre, ribja to jajčeca. so ribja Iz jajčeca. oplojenih Iz oplojenih s škrgami. Kisik sprejemajo iz vode. Samice v vodo odlagajo ikre, to so ribja jajčeca. Iz oplojenih spodbujena. Učbenik nato učence popelje od iker se izležejo iker seribje izležejo mladice. ribje mladice. iker se izležejo ribje mladice. zastavljenega problema k samostojnemu raziskovaZDAJ VEM ZDAJ VEM ZDAJ VEM nju in lastni izkušnji prek preizkusov, opazovanja in preučeŽivali, ki imajo Živali,sluzasto ki imajokožo, sluzasto ki jokožo, prekrivajo ki jo prekrivajo luske, večluske, parovveč plavuti parov in plavuti živijo v in vodi, živijo imenuv vodi, imenuŽivali, ki imajo sluzasto kožo, ki jo prekrivajo luske, več parov plavuti in živijo v vodi, imenupodobnih primerov. jemovanja ribe.jemo ribe. jemo ribe. ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI
ZANIMIVOSTI
Učne vsebine so jedrnate in opremljene s številnimi ilustracijami in fotografijami, dodane so tudi rubrike, ki spodbujajo učence k širjenju obzorja in jih motivirajo za nadaljnje branje ali raziskovanje, pa tudi za izlete v naravo.
Amazonske električne Amazonske jegulje električne živijo jeguljeRiba živijo koralnicaRiba se zadržuje koralnica se V toplih zadržuje izvirihVvtoplih anatolskem izvirih v anatolskem Štirioka riba pogosto Štiriokaplava riba pogosto plava v reki Amazonki v reki in vAmazonki dolžino zrastejo in v dolžinomed zrastejo lovkami vetrnice, med lovkami ki vetrnice, delu Turčije ki živijo delutriTurčije vrste rib, živijo tritikvrste podrib, vodno tik gladino. pod vodno gladino. do tri metre. Imajo do tri posebne metre. Imajo električne posebnejoelektrične brani pred plenilci. jo brani pred plenilci. ki zrastejo do deset ki zrastejo cen- do deset cenNjeno oko je dvodelno. Njeno oko je dvodelno. organe, ki lahko organe, sprostijo ki lahko električni sprostijo električni V zameno pa Vkoralnica zameno pa koralnica timetrov. So pravi timetrov. kožni So pravi kožni En del je pod vodo, En deldrugi je pod vodo, drugi sunek z napetostjo sunek550 z napetostjo voltov. S temi 550 voltov. prepusti S temivetrnici prepusti ostanke vetrnicizdravilci. ostanke Prvazdravilci. vrsta grizlja Prva vrsta pa grizlja nad njo. Tako pa nad hkrati njo. Tako hkrati sunki omamijosunki drugeomamijo ribe, ki druge so njihov ribe, kisvoje so njihov hrane. svoje hrane. debele luske kože, debele druga luskevrsta kože, druga oprezavrsta za plenilci opreza iz zraka za plenilci iz zraka plen. V vtičnicah plen.v naših V vtičnicah domovih v naših je domovih je očisti rdečine okoli očisti teh rdečine lusk,okoli teh in za lusk, plenom vinvodi. za plenom v vodi. napetost 220 napetost voltov. 220 voltov. tretja vrsta patretja kožo zgladi. vrsta pa kožo zgladi.
Učbenik posebej opozarja na ekološko tematiko, občasno pa se v njem nahajajo tudi zdravstveni nasveti. Vsako poglavje zaključi povzetek obravnavane teme, ki učencu omogoča potrditev njegovih spoznaj in mu hkrati služi tudi za preverjanje lastnega znanja.
83
Riba koralnica se zadržuje med lovkami vetrnice, ki jo brani pred plenilci. V zameno pa koralnica prepusti vetrnici ostanke svoje hrane.
V toplih izvirih v anatolskem delu Turčije živijo tri vrste rib, ki zrastejo do deset centimetrov. So pravi kožni zdravilci. Prva vrsta grizlja debele luske kože, druga vrsta očisti rdečine okoli teh lusk, tretja vrsta pa kožo zgladi.
Štirioka riba pogosto plava tik pod vodno gladino. Njeno oko je dvodelno. En del je pod vodo, drugi pa nad njo. Tako hkrati opreza za plenilci iz zraka in za plenom v vodi.
83
83
2/16/09 NIT 3:23:32 4 UC 2008 PM 2/16/09 06.indd3:23:32 83 PM
2/16/09 3:23:32 PM
UËbenik
UC 2008 06.indd NIT 4 UC 83 2008 06.indd 83
Amazonske električne jegulje živijo v reki Amazonki in v dolžino zrastejo do tri metre. Imajo posebne električne organe, ki lahko sprostijo električni sunek z napetostjo 550 voltov. S temi sunki omamijo druge ribe, ki so njihov plen. V vtičnicah v naših domovih je napetost 220 voltov.
UËbenik
dosedanja izdaja za 4. razred bo še vedno na voljo.
O VJ E I N T EHNIKA 4
NAR AVO SLOVJE IN TEH NIK A 4 4. razred devetletke
N A R AV O S L
Prenovljena izdaja
Semenke
Najljubše drevo
Ali imajo vse rastline semena
Izberi seme svojega drevesa. Če ga posadiš, bo mogoče zraslo novo drevo.
Potipaj in si oglej fižolov strok. Reši nalogo 1 v delovnem zvezku, 1. del.
ZDAJ VEM
Rastline, ki ne cvetijo, so praproti in mahovi. Razširjajo se s trosi. trosovniki s trosi
Reši nalogo 5 v delovnem zvezku, 1. del.
Kaj je potem tisto, kar opaziš na spodnji strani listov praproti? To so trosovniki. V njih so trosi, ki so zelo drobni, raznaša jih veter, z njimi se praproti razširjajo.
Na otip čutiš fižolova zrna. To so semena. Fižolov strok s semeni pa je plod. Kako se drevesa in grmovnice med seboj razlikujejo?
Na robu travnika ali v kakšni knjigi si izberi cvetočo rastlino, ki ti je resnično všeč.
Pojdi v gozd in razišči, ali imajo rastline na slikah korenino, steblo, list, cvet in semena.
Arnika cvet (socvetje)
Oglej si še druge rastline na travniku. Primerjaj jih med seboj.
Magnetov ne uporabljamo le za tesnila vrat pri hladilnikih in za magnetno iglo v kompasu. Zelo koristni so tudi pri drobnih vsakdanjih opravilih.
1. Katere rastline imajo cvetove in semena? 2. Katere rastline so brez cvetov in semen?
ZANIMIVOSTI
Rebrenjača
Rjavi sršaj
Zelena mušnica je za ljudi strupena in lahko smrtno nevarna gliva. To velja še za nekatere glive v Sloveniji. V gozdu ne okušaj gliv.
Kakšne so značilnosti praproti? Reši nalogo 9 v delovnem zvezku, 1. del.
Navadna ivanjščica
Praproti imajo korenino, kratko steblo in liste. Razširjajo se s trosi, ki jih raznaša veter. Črna detelja
Užitna lisička
Mahovi skorja
Jurček
Ali imajo bitja na slikah korenino, steblo in liste? Ali imajo telo in noge?
storž
Reši nalogo 11 v delovnem zvezku, 1. del. korenika (odebeljeno podzemno steblo)
Travniška kadulja
Travniški mačji rep
Katere rastline so izbrali tvoji sošolci in sošolke? Ugotovitve zapiši v nalogo 3 v delovnem zvezku, 1. del.
Šotni mah
8
9
2/16/09 3:20:26 PM
NIT 4 UC 2008 06.indd 9
4. razred
2/16/09 3:20:29 PM
Lasasti kapičar
Poleg rastlin in živali živijo tudi posebna bitja, ki jih imenujemo glive.
Srebrni mah
Posebno vrsto zapisa, ki ga imenujemo magnetni zapis, najdeš na magnetnih trakovih v videokasetah, na magnetnih diskih računalnikov, bančnih karticah in še kje.
Zelena mušnica
13
2/16/09 3:20:36 PM
NIT 4 UC 2008 06.indd 13
Šivanka, ki jo namagnetiš, čez nekaj časa izgubi magnetne lastnosti – se razmagneti. To se zgodi še hitreje, če namagneteno šivanko segreješ ali tolčeš po njej s kladivom. Tako lahko razmagnetiš tudi paličaste magnete. Zemlja je velik magnet. Magnetna pola ležita ob severnem in južnem tečaju. Magnetna igla se vedno postavi v smer sever–jug, ker jo privlačita južni in severni magnetni pol Zemlje.
Nekatere glive živijo v sožitju z drevesi in so nujno potrebne za njihovo uspešno rast. Gliva oskrbuje drevo z vodo in še nekaterimi snovmi, iz drevesa pa črpa hrano v obliki sladkorjev. Preveliko nabiranje in uničevanje gliv lahko ogrozi drevesa in s tem gozd.
12
NIT 4 UC 2008 06.indd 12
Sponke za papir se naberejo na magnetnem obodu posodice.
EKOLOGIJA
Bitja na slikah nimajo korenin, stebla in listov, prav tako nimajo telesa in nog. Niso niti rastline niti živali. Imenujemo jih glive. Glive se prehranjujejo z odmrlimi ali živimi rastlinami in živalmi.
Smreka
ZDAJ VEM
NIT 4 UC 2008 06.indd 8
Magnetna konica izvijača privlači vijake.
Orlova praprot ZDRAVSTVENI NASVET
list
korenina
Uporaba magnetov
PREVERI SVOJE ZNANJE
V gozdu ali na travniku včasih občudujem glive, ki jim pogosto pravimo kar gobe. Kaj praviš, so živali ali rastline?
storžasto socvetje
steblo cvet in popek
Navodila poišči v nalogi 69 v delovnem zvezku, 1. del. Če po šivanki nekajkrat potegnemo z magnetom v isti smeri, jo namagnetimo. Taka šivanka nekaj časa deluje kot magnet in privlači drugo šivanko.
Glive
Reši naloge 6, 7 in 8 v delovnem zvezku, 1. del. Reši nalogo 2 v delovnem zvezku, 1. del. iglice
Jeklene predmete, na primer šivanke, lahko za nekaj časa spremenimo v magnete. Poskusi tudi ti.
Kaj se zgodi, ko moker mah močno stisneš? Reši nalogo 10 v delovnem zvezku, 1. del. Mahovi nimajo korenin, nekateri pa imajo steblo in liste. Rastejo na vlažnih rastiščih. V njih živijo številne živali. Mahovi sprejemajo vodo z vso površino in jo zadržujejo v svoji notranjosti. Razširjajo se s trosi, ki jih prenaša voda.
Zaman čakaš, da ti bo praprotno seme padlo v čevelj, ko se na kresno noč odpraviš v gozd, da prisluhneš govorici živali. Ljudsko izročilo sicer pravi, da s praprotnim semenom v čevljih lahko razumeš, kaj se živali pogovarjajo na kresno noč, toda žal – praproti nimajo semen.
Nariši, kakšno je to drevo jeseni, pozimi, spomladi in poleti. Reši nalogo 4 v delovnem zvezku, 1. del.
Kako lahko narediš magnet?
Ali imajo mahovi cvetove in semena?
Praproti
V tvoji bližnji okolici gotovo rastejo drevesa. Izberi si drevo, ki ti je najbolj všeč. Opazuj ga v vseh letnih časih.
Poleti na moj balkon močno pripeka sonce. Zato vsako pomlad v korito nekaj posadim. Dobro zalivam in nestrpno pričakujem, kdaj bo odgnalo. Ko vzklije, se mi zdi kot čudež. V vročem poletju mi je prijetno v senci fižolovih rastlin. Jeseni pa obiram njegove stroke z zrni.
4. razred
2/16/09 3:20:38 PM
46
NIT 4 UC 2008 06.indd 46
2/16/09 3:22:00 PM
usklajeno s posodobljenim učnim načRtom
Dvoživke Dvoživke
Dvoživke Dvoživke
Po nevihtiPo sem nevihti se sprehajala sem se sprehajala po gozdu.po Odgozdu. vlage in Od vlage in toplote je toplote vse puhtelo. je vsePrepričana puhtelo. Prepričana sem bila, da sem gabila, bomda ga bom srečala! Navadnega srečala! Navadnega močeradamočerada sem prepoznala sem prepoznala po črno- po črnorumenih lisah. rumenih lisah.
Po nevihti Po semnevihti se sprehajala sem se sprehajala po gozdu. po Odgozdu. vlage in Od vlage in toplote je vse toplote puhtelo. je vsePrepričana puhtelo. Prepričana sem bila, da sem ga bila, bomda ga bom srečala! Navadnega srečala! Navadnega močerada močerada sem prepoznala sem prepoznala po črno- po črnorumenih lisah. rumenih lisah. Navadni močerad Navadni močerad
Navadni močerad Navadni živi močerad v listnatih živi vgozdovih. listnatih gozdovih. Hrani se zHrani deževniki, se z deževniki, polži in žuželkami. polži in žuželkami.
Navadni močerad Navadni močerad
Navadni močerad Navadniživi močerad v listnatih živi gozdovih. v listnatih gozdovih. Hrani se z Hrani deževniki, se z deževniki, polži in žuželkami. polži in žuželkami.
Ličinka navadnega Ličinka navadnega Sekulja živi Sekulja na vlažnih živi naPaglavec vlažnih sekulje Paglavec sekuljeTanka, vlažna Tanka, kožavlažna Ličinka kožanavadnega Ličinka navadnega Sekulja živi Sekulja na vlažnih živi naPaglavec vlažnih sekulje Paglavec sekuljeTanka, vlažna Tanka, kožavlažna koža močerada močerada travnikih intravnikih v močvirjih. in v močvirjih. močerada močerada travnikih intravnikih v močvirjih. in v močvirjih. Hrani se z deževniki, Hrani se z deževniki, Hrani se z deževniki, Hrani se z deževniki, polži in žuželkami. polži in žuželkami. polži in žuželkami. polži in žuželkami.
• Uvodno besedilo, ki je osebni nagovor avtorjev, in
Dobro si oglej Dobro živali si oglej na slikah. živaliVnačem slikah. so siVpodobne čem so siin podobne v čemmotivacijsko seinrazlikujejo? v čem se razlikujejo? spremljajoča fotografija imata funkcijo. Reši nalogoReši 12 nalogo v delovnem 12 v zvezku, delovnem 2. zvezku, del. 2. del.
Dobro si oglej Dobro živali si oglej na slikah. živali V načem slikah. so siVpodobne čem so si in podobne v čem seinrazlikujejo? v čem se razlikujejo? Reši nalogo Reši 12 nalogo v delovnem 12 v delovnem zvezku, 2.zvezku, del. 2. del.
• nazorne, ponekod humorne ilustracije in številne
Živali na slikah Živaliimajo na slikah tanko, imajo vlažno tanko, kožo. vlažno Imajo kožo. sprednje Imajoinsprednje zadnje noge. in zadnje Nekatere noge. vNekatere vodo odlagavŽivali vodona odlagaslikah Živaliimajo na slikah tanko, imajo vlažno tanko, kožo. vlažno Imajo kožo. sprednje Imajoinsprednje zadnje noge. in zadnje Nekatere noge.vNekatere vodo odlagav vodo odlagafotografije predstavljajo svet, ki gaDihajo uče nci poznajo. jo jajčeca,jodruge jajčeca, pa kar druge ličinke. pa kar Ličinke ličinke. so Ličinke prilagojene so prilagojene za življenjezav življenje vodi. Dihajo v vodi. s škrgami Dihajo sinškrgami jo jajčeca, in jo druge jajčeca, pa kar druge ličinke. pa kar Ličinke ličinke. so Ličinke prilagojene so prilagojene za življenje zav življenje vodi. v vodi. s škrgami Dihajo in s škrgami in imajo rep.imajo Ko serep. razvijejo, Ko se postanejo razvijejo, postanejo podobne odraslim podobneživalim odraslim in živalim zlezejo in nazlezejo kopno.na kopno. imajo rep. imajo Ko se rep. razvijejo, Ko sepostanejo razvijejo, postanejo podobne odraslim podobneživalim odraslim in zlezejo živalim na in zlezejo kopno. na kopno.
3
ZDRAVSTVENI ZDRAVSTVENI NASVET NASVET ZDAJ VEM
Živali, ki kot Živali, ličinke ki kot živijo ličinke v vodi živijo in se v vodi razvijejo in sevrazvijejo odrasle v odrasle živali, ki živijo živali,večinoma ki živijo večinoma na kopnem, na imenujemo kopnem, imenujemo dvoživke. dvoživke. Imajo tanko Imajo in vlažno tanko kožo. in vlažno kožo.
Živali, ki kot Živali, ličinke ki kot živijo ličinke v vodi živijo in sev razvijejo vodi in sev razvijejo odrasle v odrasle Koža dvoživk Koža izločadvoživk strupeno izloča strupeno snov, ki jih varuje snov, pred ki jih varuje pred živali, ki živijo živali, večinoma ki živijo na večinoma kopnem, naimenujemo kopnem, imenujemo okužbami in okužbami plenilci. Zato in plenilci.dvoživke. Zato Imajo dvoživke. tanko Imajo in vlažno tankokožo. in vlažno kožo. si moramo posi prijemanju moramo po prijemanju dvoživk umitidvoživk roke. umiti roke. ZANIMIVOSTIZANIMIVOSTI
4
Kdo je to? Ali Kdo je tudi je dvoživka? to? Ali je tudi dvoživka? Močeril ali človeška Močeril ribica ali človeška je prav ribica je prav posebna dvoživka. posebna Vse življenje, dvoživka.tudi Vse življenje, tudi ko je odrasla, ohrani ko je odrasla, telesno ohrani obliko telesno obliko ličinke. Živi samo ličinke. v jamskih Živi samo vodah v jamskih vodah Dinarskega krasa. Dinarskega krasa.
84
Koža dvoživk izloča Koža dvoživk strupenoizloča strupeno
snov, ki jih varuje snov,pred ki jih varuje pred • Razdelek zdaj vem premišljeno povzema bistvene okužbami in plenilci. okužbami Zato in plenilci. Zato si moramo posiprijemanju moramo po prijemanju elemente teme.
5
dvoživk umiti dvoživk roke. umiti roke.
6
posebna dvoživka. posebna Vse življenje, dvoživka.tudi Vse življenje, tudi ko je odrasla, ohrani ko je odrasla, telesno obliko ohrani telesno obliko ličinke. Živi samo ličinke. v jamskih Živi samo vodahv jamskih vodah Dinarskega krasa. Dinarskega krasa.
7
EKOLOGIJA EKOLOGIJA
V Sloveniji živiV 19 Sloveniji vrst dvoživk. živi 19 vrst dvoživk. V naravi jih jeV čedalje naravi jih manj, je čedalje manj, ker zasipavamo kermlake, zasipavamo kjer mlake, kjer dvoživke odlagajo dvoživke svojaodlagajo jajčeca svoja jajčeca in ličinke. in ličinke.
84
4. razred
NIT 4 UC 2008 06.indd NIT 4 84 UC 2008 06.indd 84
ZDAJ VEM
• novi pojmi ali pojavi so po potrebi dodatno pojasnjeKdo je to? Ali jeKdo tudijedvoživka? to? Ali je tudi dvoživka? Močeril ali človeška Močeril ribica ali človeška je pravni. ribica je prav
ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI
84
• povezave z delovnim zvezkom so nakazane ZDRAVSTVENIZDRAVSTVENI NASVET NASVET z grafičnim simbolom.
ZDAJ VEM ZDAJ VEM
84
• Rubrika preveri svoje znanje vsebuje vprašanja, ki učencem omogočijo samopreverjanje znanja in obeEKOLOGIJA EKOLOGIJA nem nakažejo ključna spoznanja, kiV Sloveniji naj biživijih v poglavju V19 Sloveniji vrst dvoživk. živi 19 vrst dvoživk. V naravi jih jeVčedalje naravi manj, jih je čedalje manj, pridobili. ker zasipavamo kermlake, zasipavamo kjer mlake, kjer dvoživke odlagajo dvoživke svojaodlagajo jajčeca svoja jajčeca
in ličinke. in ličinke. • Rubrika zanimivost predstavlja izbrana presenetljiva dej-
stva iz sveta narave in tehnike, ki učence motivirajo in v njih spodbujajo zanimanje za naravo in tehniko ter širijo njihova obzorja.
NIT 4 UC 2008 06.indd 2/16/09 NIT 484 UC 3:23:36 2008 06.indd PM 2/16/09843:23:36 PM
2/16/09 3:23:36 PM2/16/09 3:23:3
Kompas Mornarji so pri plovbi po širnih morjih že davno uporabljali kompas. Z njim se lahko orientiramo tudi na sprehodih v naravi. Ali veš, kako je kompas sestavljen? Nariši ga v delovni zvezek, 1. del (naloga 70). Najpomembnejši del kompasa je igla. Ta se v vodoravni smeri lahko neovirano vrti. Ena polovica igle je navadno obarvana rdeče. Pod iglo je navadno narisana vetrovnica, ki označuje strani neba. Igla se obrne v smer sever–jug, tako da rdeče obarvana polovica kaže proti severu. Kako deluje kompas? Naredi poskus iz 71. naloge delovnega zvezka, 1. del. Če se kompasu približaš z magnetom ali železnim predmetom, se igla odkloni iz smeri sever–jug. Vrtljiva igla v kompasu je majhen magnet. Zato jo imenujemo magnetna igla ali magnetnica.
Naredi si kompas Navodila poišči v nalogi 72 v delovnem zvezku, 1. del.
Če paličasti magnet obesiš na vrvico in počakaš, da se umiri, se bo postavil v lego sever–jug.
ZDAJ VEM
ZANIMIVOSTI
Magneti privlačijo predmete, ki vsebujejo železo. Najmočneje privlačijo na polih. Vsak magnet ima severni in južni pol. Severni in južni pol dveh magnetov se privlačita. Enaka pola magnetov se odbijata. Kompas je sestavljen iz magnetne igle in vetrovnice. Igla kaže smer sever–jug. Če se ji približamo z magnetom ali železnim predmetom, se odkloni.
Pred okoli 800 leti so mornarji za orientacijo na širnih morjih že uporabljali kompas. Ker pa se magnetne igle vseh kompasov obrnejo proti severu, jih je zelo zanimalo, kaj bi se zgodilo na severnem tečaju. Mislili so, da bi tam mogočna magnetna sila potegnila žeblje iz ladij, ki bi lahko razpadle.
PREVERI SVOJE ZNANJE
1. Kako lahko pobereš bucike ali železne opilke, ki so se stresli po tleh? 2. Zakaj nekateri predmeti obstanejo na tesnilu vrat hladilnika, drugi pa ne? 3. Ali igla v kompasu vedno kaže smer sever–jug? Pojasni! 47
NIT 4 UC 2008 06.indd 47
4. razred
2/16/09 3:22:03 PM
5. razred
5. razred
delovni zvezek
no na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. a vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.
EK KOLOŠKO GRADIVO
Delovni zvezek
EK KOLOŠKO GRADIVO
ANDREJA KOLMAN
DANICA MATI DJURAKI
N A R AV O S L O VJ E I N T E H N I K A 5
m papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC. posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.
13,45 EUR
,!7IJ6B2-ajd983 Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde, Joži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko Jerman
Naravoslovje in tehnika 4 Naravoslovje in tehnika 4
Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde, Joži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko Jerman
DELOVNI ZVEZEK
2. del
ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO V ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
DELOVNIPOSODOBLJENA ZVEZEK IZDAJA 1. del
ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO V ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE POSODOBLJENA IZDAJA
naravoslovje in tehnika 4
IRENA FURLAN
JOŽI ŽIBERT
Delovni zvezek
NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 5
MARTA KLANJŠEK GUNDE
5. razred osnovne šole MATJAŽ JAKLIN
RIKO JERMAN
naravoslovje in tehnika 5
Delovni zvezek, ki sestavlja z učbenikom funkcionalno celoto, spodbuja učence k pridobivanju znanj in izkušenj na aktiven način. Naloge so sestavljene tako, da učenci zaznavajo z vsemi čutili, beležijo, zbirajo podatke, načrtujejo, urejajo, povezujejo, napovedujejo, merijo, eksperimentirajo, primerjajo in analizirajo rezultate.
JESEN
Enostavne preizkuse, h katerim vabi delovni zvezek, lahko učenci izvajajo v šoli ali samostojno doma, pri čemer bodo uporabljali predvsem običajne predmete, ki jih obdajajo. Naloge in vprašanja spodbujajo njihovo ustvarjalnost in uporabo znanja pri reševanju praktičnih problemov v vsakdanjem življenju. Učenci ne bodo potrebovali dodatnega zvezka, saj je ob vseh nalogah dovolj prostora za zapisovanje odgovorov na zastavljena vprašanja, dopolnjevanje tabel, risanje grafov, zapisovanje opažanj, razmišljanj in rezultatov. Ne zmanjka tudi nalog za radovednejše.
NIT 4 DZ1 2009.indd 4
Delovni zvezek
Delovni NAR zvezek AVO SLOVJE NAR AVO IN SLOVJE TEH NIK IN TEH NIK A A4 4 / 2. del / 1. del 4. razred osnovne
4. razred osnovne
šole
šole
Prenovljena izdaja
2/18/09 12:31:49 PM
dosedanja izdaja za 4. razred bo še vedno na voljo.
Kje vse se pretaka voda
39. Iz tankega kartona lahko izdelaš gibljive modele
Igrajmo se z baloni
41. Kako lahko povečamo trdnost listu papirja?
Pretakanje Material: karton velikosti A5, 4 pisemske razcepke. Orodje: škarje, luknjač, kladivo, svinčnik, lesena podlaga.
52. Izdelaj podoben model, kot je na ilustraciji.
Načrt in postopek izdelave: nariši model na tanek karton; narisane dele izreži.
Material: 6 plastičnih žličk, plutovinast zamašek, 2 žebljička, 50 cm mehke žice. Orodje: klešče ščipalke, nož za papir, ravnilo, svinčnik.
MOST
1
Lahko izdelaš tudi model druge živali, človeka ali stroja, kjer lahko z enim delom premikaš drugega. 40. Katera oblika ima največjo trdnost?
3. Žličke iz umetne mase vstavi v utore na zamašku. 4. Iz mehke žice oblikuj stojalo za vodno kolo. 5. V plastenko izvrtaj luknjo in vanjo potisni mehko cev. Plastenko napolni z vodo. 6. Pod model vodnega kolesa postavi korito, ki ga lahko izdelaš iz embalaže za sok.
Kapljevine Oblika, gladina in kapljice
4
2
.........................................................................
UČIM SE UČITI V besedilu je nekaj besed podčrtanih. Poveži jih v miselni vzorec. V oporo ti bo pri utrjevanju znanja.
Kako izdelajo papir? Glavna sestavina papirja so vlakna. Ta pridobijo iz rastlin (drevesa, lan, konoplja, bombaž, trstika ...).
TRDNOST (ŠT. MALIH ZVEZKOV)
Les, plastelin, zrak, olje, kis in voda so snovi z različnimi lastnostmi. Les lahko oblikujemo v telo, na primer mizo ali pa ptičjo hišico. Še laže kot les, ki je trd, lahko oblikujemo telo iz mehke snovi, kot je plastelin. Z gnetenjem ga oblikujemo v vazo. Telesa, ki jih naredimo iz trdnin, ohranjajo svojo obliko. Olje, kis in voda so kapljevine in imajo drugačne lastnosti kot trdnine. Olju daje obliko posoda, v kateri ga hranimo. Na vrhu olje naredi gladino. Če olje v plastenki sega do vrha, ga ne moremo stisniti, da bi ga lahko še malo dolili. Kis lahko prelijemo po osoljeni solati, če pa dodamo še nekaj kapljic olja in vode, pripravimo odlično malico. Zrak je plin. Plin je stisljiv. Zrak v sobi nima gladine in zavzema ves prostor. Sega od stene do stene, od tal do stropa. Če imamo v sobi slab zrak, sobo prezračimo. Slab zrak steče iz sobe, v sobo pa priteče svež zrak.
Papir lahko izdelajo ročno s siti ali strojno na papirnem stroju. Po stiskanju, sušenju in glajenju v papirnem stroju dobijo na koncu strojno izdelan papir.
1 2
3
a) Plini imajo gladino. b) Zrak ni kapljevina. c) Snovi, ki tvorijo kapljice, so plini. č) Plini so stisljivi. d) Plini se po plinovodu pretakajo.
ZA ZELO RADOVEDNE
53. Enako količino soka nalij v različne lončke. Pobarvaj sok v lončkih. Ali ima sadni sok v vseh lončkih enako obliko?
61. Obkroži pravilne trditve!
Kateri most je najtrdnejši?
Katera oblika nosi največ zvezkov? Rezultate vpiši v tabelo. OBLIKA
Kaj je v balonu? ....................................................................................................................................................
4
Potrebuješ: liste pisarniškega papirja, majhne šolske zvezke, lepilo.
1
Kaj opaziš? ............................................................................................................................................................
3
Iz listov pisarniškega papirja velikosti A5 s prepogibanjem in lepljenjem izdelaj oblike, kot jih prikazujejo risbe. Postavi jih v pokončno lego in jih postopno obremenjuj z majhnimi šolskimi zvezki.
Poškropi prijatelja
Nariši balonček pred stresanjem in po njem.
2
3
Potrebuješ: plastenko in balonček. Na plastenko z gaziranim napitkom natakni balon in plastenko močno pretresi.
ŠT. UTEŽI V ŠKATLICAH
1 2
2. V plašč po črtah zareži utore z nožem za papir. Nož usmeri proti sredini zamaška. OPOZORILO: Naj ti pomaga kdo od odraslih.
60. Preskusi, kakšne so lastnosti plinov.
Leseni kladi postavi na mizo 20 cm narazen. List pisarniškega papirja velikosti A4 prepogibaj tako, kot prikazujejo risbe. Uporabi po dva lista. Na sredino vsakega mostu položi škatlico. Vanjo polagaj uteži, dokler se most ne podre. Preštej uteži in vpiši rezultate v preglednico.
Načrt in postopek izdelave 1. Na zamašku označi šest točk in podaljšaj črte po plašču zamaška.
ZIMA
Plini
Potrebuješ: dve enaki leseni kladi, pisarniški papir, škatlico, uteži.
Večji načrt za veverico najdeš na koncu delovnega zvezka, 2.del.
Na označenih mestih dele preluknjaj z luknjačem. Spni jih s pisemskimi razcepkami. Preizkusi gibanje veverice.
3 4
4
37
NIT 4 DZ1 2009.indd 36
2/18/09 12:32:34 PM
NIT 4 DZ1 2009.indd 37
4. razred
2/18/09 12:32:37 PM
Kad za ročno izdelovanje papirja
Strojna izdelava papirja
28
NIT 4 DZ1 2009.indd 28
29
2/18/09 12:32:22 PM
NIT 4 DZ1 2009.indd 29
4. razred
2/18/09 12:32:24 PM
40
NIT 4 DZ1 2009.indd 40
2/18/09 12:32:43 PM
usklajeno s posodobljenim učnim načRtom
l lahko gradivo! V skrbi za težo šolskih torbic je delovni zvezek za 4. razred izdan v dveh delih. Tako učenci nosijo s sabo v šolo le delovni zvezek za eno polletje.
Semenke 1. Potipaj fižolov strok. Kaj čutiš? Ali kaj slišiš, če ga streseš? Potrebuješ: fižolov strok. Dobro si oglej fižolov strok in izlušči fižole. Kaj je strok in kaj so fižolova zrna?
dodatno gradivo k delovnem zvezku
....................................................................................................... ....................................................................................................... .......................................................................................................
2. Na travniku ali pred šolo si izberi cvetočo rastlino. Dobro si jo oglej in odgovori na spodnja vprašanja! S povečevalnim steklom si natančno oglej korenino, steblo, liste, cvetove in plodove. Potipaj steblo, liste in cvetove. Kaj čutiš ob dotiku? ....................................................................................................... ....................................................................................................... Povohaj cvet. Kako diši?
K delovnemu zvezku za 4. razred so na voljo slikovni ključ Spoznaj drevesa, komplet didaktičnih iger in naravoslovni dnevnik, v katerega lahko otroci zapisujejo svoja doživetja v naravi.
....................................................................................................... ....................................................................................................... S prstom se dotakni notranjosti cveta. Kaj se zgodi?
K delovnemu zvezku za 5. razred je na voljo računalniška zgoščenka, ki vsebuje animacije težje predstavljivih enot, kot sta na primer valovanje in svetloba, dodatno pojasnitev pojmov in različne poskuse.
....................................................................................................... ....................................................................................................... .......................................................................................................
£ 5
Dodatno gradivo je mogoče naročiti npr. z naročilnico, priloženo vsakemu delovnemu zvezku, ali na www.knjigarna.com.
2/18/09 12:31:53 PM 4. razred
NIT 4 DZ1 2009.indd 5
Kam izgine luža Spreminjanje p snovi 62. Kam izgine snežak s prvimi toplimi dnevi? Dopolni preglednico. TEKOČA VODA – KAPLJEVINA
SNEG – TRDNINA
IMA GLADINO. IMA SVOJO OBLIKO. TVORI KAPLJICE. Primerjaj lastnosti snega in kapljevine. Ali ima kapljevina, ki nastane iz snega, drugačne lastnosti kot sneg? ....................................................................................................................................................................................
63. Kaj se je zgodilo z vodo, ki je bila v perilu?
Kaj se zgodi, če vodo dovolj segrejemo? Dopolni preglednico. VODA – KAPLJEVINA
VODNI HLAPI – PLINI
IMA GLADINO. SO STISLJIVI. TVORI KAPLJICE.
Primerjaj lastnosti vode in vodnih hlapov. Ali ima plin drugačne lastnosti kot kapljevina? ......................................................................... ......................................................................... ......................................................................... 41
NIT 4 DZ1 2009.indd 41
4. razred
2/18/09 12:32:45 PM
5. razred
5. razred
dodatno GRadivo
videokaseta mravlje
Poleg izjemnih posnetkov in zanimivih podatkov o mravljah in njihovem življenju se boste razveselili tudi povabila k nadaljnjemu raziskovanju in dejavnostim v šoli ali doma.
videokaseta portreti živali in svet divjega petelina
Oddaje o živalih Portreti živali so bile posnete v izobraževalnem uredništvu RTV Ljubljana in prinašajo poleg izjemnega vzdušja tudi veliko informacij. Predstavitve živali so zasnovane na izkušenjskem pristopu, ki poskuša oblikovati odnos gledalca do vseh živih bitij. Avtorji posnetkov Svet divjega petelina so preživeli v naravi nešteta jutra, večere in dneve. Z nami želijo deliti doživetja v svetu, kjer je doma tudi divji petelin, in tako so »posneli« mir in tišino, ki jo napolni le krik ptice, šum vetra in vode.
videokaseta zimski spanec in vračanje domov ter selitve v morju
Vsi medvedi so veliki popotniki, beli medvedi pa med vsemi prepotujejo največje razdalje. V oddaji Zimski spanec se lahko skupaj z raziskovalci pridružimo njihovemu popotovanju. Oddaja Selitve v morju govori o tem, kako kiti grbavci, ki imajo med vsemi selivci eno najdaljših selitvenih poti, najdejo svoja paritvena prezimovališča in poletna prehranjevalna območja.
avdio zgoščenka kdo vse je z nami?
Zgoščenka je nastala v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in vsebuje posnetke živali v različnih okoljih, v različnih obdobjih dneva. Zgoščenki je dodana spremna knjižica.
Raziskovalna škatla
V želji, da bi se lahko v razredu lažje posvetili ustvarjalnosti in raziskovanju, smo vam pripravili raziskovalno škatlo, v kateri najdete izdelke in materiale za izvedbo preskusov in dejavnosti, opisanih v priročniku za učitelje.
slikovni ključi
S slikovnimi ključi učenci lahko na enostaven in zanesljiv način določijo najpogostejše živali in rastline v našem okolju. Ilustracije so natančne, opisi razumljivi. V ključih poleg opisov najdejo tudi pomembne ekološke podatke, morfološke zanimivosti in ideje za samostojno delo. Na voljo so ključi: • Spoznaj drevesa, • Spoznaj vodne rastline,
• Spoznaj gozdne rastline, • Spoznaj talne živali.
Znanje nas dela velike Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 Brezplačni telefon: 080 1990 www.rokus-klett.si www.devetletka.net www.praktik.org www.knjigarna.com
zastopniki založbe Rokus klett
ljubljana z okolico, Gorenjska in notranjska
naročila in informacije Telefon: 01 513 46 45, 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si
Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si
prodaja vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71, matic.karlovsek@rokus-klett.si prekmurje in maribor
koordinatorka za prodajo Nika Mikyška, tel.: 01 513 46 73, nika.mikyska@rokus-klett.si
Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si
referentka za podporo kupcem Renata Odlazek, tel.: 01 513 46 46, renata.odlazek@rokus-klett.si skladišče vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91, tomaz.vagaja@rokus-klett.si
Celje z okolico, koroška in zasavje Marko Hanuš GSM: 041/426 627 E-pošta: marko.hanus@rokus-klett.si
uredništvo Telefon: 01 513 46 10 Telefaks: 01 513 46 99 Raziskave in razvoj Telefon: 01 513 46 31 Telefaks: 01 513 46 99
bela krajina in dolenjska Ksenija Šimnovec GSM: 031/649 783 E-pošta: ksenija.simnovec@rokus-klett.si
promocije Telefon: 01 513 46 40 Telefaks: 01 513 46 99
primorska
Založba Rokus Klett
www.devetletka.net/katalogi
Ta katalog je objavljen na spletni strani www.devetletka.net/katalogi. Če želite tiskano različico kataloga, nam to sporočite na telefonsko števiko 01 513 46 40 (ga. Teja Jesenko) ali nam pišite na naslov seminarji@rokus-klett.si.
DN090146
Miran Domajnko GSM: 041/734 603 E-pošta: miran.domajnko@rokus-klett.si
pRipoRočamo slovenske izdaje revij national Geographica 8-14 let
national Geographic junior Revija za mlade raziskovalce in pustolovce
Revija povezuje različna področja zanimanja vsakega mladega radovedneža, pritegne pozornost z nenavadnimi podatki in rekordi ter očara z odličnimi fotografijami iz Slovenije in sveta! Mladi radovedneži se s prebiranjem revije tako imenitno zabavajo, da se sploh ne zavedo, kako ves čas pridobivajo nova znanja in hkrati urijo svoje bralne navade. V vsaki številki revije čaka bralce poster živali, nalepke za album živali, občasno pa tudi zgoščenke, koledar, shranjevalnik za revije, zemljevid in druge priloge.
MEHIKA Izgubljena Skrivnost dna MAJEVSKA GLINENIH Nagra IGRA in mesta bojevnikov kuhar ski eksperimenti
52 barvnih strani, format 20,5 x 26,6 cm, 10 številk na leto 9
naslovka 57.indd 1
2/17/09 9:50:22 AM
NATIONAL GEOGRAPHIC MAREC 2009
national Geographic slovenija najbolj brana poljudnoznanstvena revija
WWW.NATIONALGEOGRAPHIC.SI | MAREC 2009 | ŠT. 3 | 4,59 EUR
Varcˇevanje
KANADSKA NAFTA • VAR»EVANJE Z ENERGIJO • MISTI»NA KITAJSKA • SINAJ • JAGUARJI • SINJI KITI
z energijo
SLOVENIJA ZACˇNIMO DOMA!
Stopite v svet revije National Geographic Slovenija – revije za vse, ki se želite učiti, širiti svoja obzorja, odkrivati čudežni svet rastlin in živali, spoznavati daljne in neznane kraje, ljudi in običaje, pa tudi Slovenijo. Kar v reviji najbolj navdušuje, so gotovo vrhunske fotografije, ki pripovedujejo zgodbe, kot jih je videl objektiv priznanih fotografov z vsega sveta. Revija pokriva širok spekter znanosti, opisuje zanimiva potovanja, dogodke in pojave. Članki so napisani v poljudnem jeziku in so dostopni bralcem najrazličnejših poklicev in starosti. Vsaj trikrat na leto je reviji priložena tematska karta ali zemljevid. Najmanj 132 barvnih strani, format 17,5 x 25,5 cm, 12 številk na leto
Kanadski naftni bum Mistična Kitajska Sinaj, oaza miru Po sledeh jaguarja Orjaški sinji kiti 9
03-09 COVER.indd 1
Več o reviji na www.junior.si
771581 686013
Več o reviji na www.ngm.si
771854 485008
2/16/09 10:18:46 AM
national Geographic Popotnik | odslej s prilogo nG adventure! Revija za popotnike, turiste in avanturiste
Revija National Geographic Popotnik je najbolj brana popotniška revija na svetu. Je izčrpen vir podatkov za aktivne in radovedne popotnike. Njeno poslanstvo je navdihniti bralce k potovanjem s pomočjo skrbno napisanih besedil in vrhunskih fotografij ter priskrbeti zanesljive, bralcu koristne informacije, ki omogočajo, da se odpravi v nove kraje preudarno in dobro pripravljen. Od marca 2009 v vsaki številki najdete dodatno prilogo NG Adventure. Vsaki številki revije je priložen tudi zemljevid. Najmanj 112 barvnih strani, format 20,5 x 26,6 cm, 4 številke na leto
Več o reviji na www.ng-popotnik.si
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Tel.: 01 513 46 00, faks: 01 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si Založba Rokus Klett je član Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG).