Rokusovo Rokusovo
o v t s jstvo j odin gosp n i d o p s o g vvoo ss nn oo vv nn i iš š oo l il i 10 š oš o l slks ok ol el teot o2 02 00 90 /91/ 0
Znanje nas dela velike
www.rokus-klett.si www.praktik.org www.knjigarna.com www.devetletka.net
Spoštovane učiteljice, spoštovani učitelji! Živimo v svojem domu, ki si ga uredimo tako, da se v njem počutimo kar se da dobro. Tu počivamo, se prehranjujemo, pogovarjamo in delamo. Vso to bivanje vključuje nešteto na videz drobnih opravil: čiščenje, pomivanje, pranje, likanje, kuhanje, preskrbo z živili, načrtovanje izdatkov, plačevanje položnic, varčevanje, skrb za zdravje, okolje … Vsi smo vpleteni v te vsakodnevne opravke in dejanja. In z dobrim ter uporabnim znanjem je tudi gospodinjstvo lažje obvladljivo. Avtorjem učbeniških kompletov Založbe Rokus Klett Gospodinjstvo 5 in Gospodinjstvo 6 je uspelo svoja osebna spoznanja in spoznanja stroke predstaviti na ustrezen, otrokovi starostni stopnji primeren način. Upoštevali so otrokov celostni razvoj in pripravili gradivo, s katerim aktivirajo čustveni, motorični, socialni in kognitivni razvoj. Vabimo vas, da prelistate katalog, se seznanite z zasnovo in podobo Rokusovih učbeniških kompletov za gospodinjstvo in jih, če jih še ne poznate, ob obisku naših zastopnikov tudi podrobneje pregledate. Veseli bomo, če vam bodo naši učbeniški kompleti pomagali oblikovati zares dinamične in zanimive učne ure gospodinjstva, pri katerih bodo vaši učenci z veseljem sodelovali na poti do zastavljenih ciljev.
Maruša Kmet, direktorica prodaje in marketinga, Založba Rokus Klett, d.o.o.
ZASNOVA učbeniških kompletov
Avtorji gradiva so poskušali vzpostaviti čim bolj oseben stik z učenci, zato jih nagovarjajo osebno. Na zanimiv in duhovit način jim poskušajo približati učne teme, ki so večinoma povzete iz vsakdanjega življenja. Avtorji vabijo učence, naj izhajajo iz svojih izkušenj in nato eksperimentirajo, zbirajo podatke, načrtujejo, raziskujejo, rezultate pa analizirajo ter vrednotijo. Učbeniška kompleta na ta preprost način spodbujata k samostojnemu in aktivnemu pridobivanju znanja in veščin ter k širšemu razmišljanju. Vsebine so podane na enostaven način – v preprostem jeziku in s številnimi popestritvami, kot so rubrike Izdelaj, Premisli, Ali veš?, intervjuji, nazorne fotografije ter ilustracije. V besedilo so vključene tudi informacije, ki učence posredno vzgajajo tudi v smislu sodobnih načel prehranjevanja in ekologije. Vsi primeri, uporabljeni v učbenikih in delovnih zvezkih, so predlogi, ki jih učitelj lahko uporabi za uresničevanje ciljev, lahko pa so tudi odlično izhodišče za lastno zasnovo dela.
Glavne značilnosti učbeniških kompletov:
Učne priprave
Da bi učiteljem olajšali delo pri načrtovanju in pripravi učnih ur, smo v sodelovanju z učitelji praktiki sestavili letne učne priprave za poučevanje po Rokusovih učbenikih za gospodinjstvo. Dostopne so na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva.
• celostni pristop • aktivno vključevanje učencev v učni proces • povezanost vsebin z vsakdanjim življenjem • pregledno oblikovana poglavja • fotografije in ilustracije, ki čustveno motivirajo, sporočajo in pojasnjujejo
Gospodinjstvo 5 Za učence
Za učitelje Porazdelitev vsebin: Tekstilni izdelki in obutev CILJI
POJMI
9. TEKSTILNI IZDELKI IN OBUTEV (0,5 ure) - Opredelijo pomen obleke Oblaèila, obutev, in obutve za èloveka, zavese, preproge, - razvršèajo znane tekstilne posteljnina, brisaèe, izdelke v skupine oblaèil, jadra, nahrbtniki, vrvi, skupine za dom, za šport, nepremoèljiva za industrijo, za promet … pregrinjala, jermeni, oblazinjeno pohištvo… 10. OD VLAKNA DO OBLAÈILA (9.5 ur) KDO JE - Obnovijo poznavanje Volna, mikanje, NAPRAVIL pravljice Frana Levstika, pramen, predenje, VIDKU - spoznajo osnovne pojme o tkanje, blago, krojenje, SRAJÈICO? (0,5 tekstilijah in njihovem šivanje. ure) nastanku. TEKSTILNA - Razlikujejo med naravnimi Naravna vlakna, VLAKNA (2 uri) in kemiènimi vlakni, kemièna vlakna, - razvršèajo in poimenujejo živalska vlakna, volna, živalska in rastlinska dlake, svila, rastlinska vlakna, vlakna, bombaž, lan, - razlikujejo med razliènimi vlakna predelana iz vrstami kemiènih vlaken, naravnih surovin, sintetièna vlakna, - razumejo pomen dolžine, dolžina, debelina, debeline, trdnosti, trdnost, upogljivost, upogljivosti vlaken, - razumejo pomen pojma tekstilije, tekstilije, - razlikujejo izvor vlaken s gorljivost. preskusi sežiga naravnih vlaken, - pripravijo mapo vzorcev, - izpopolnjujejo zbirko tekstilij v mapi vzorcev, - izdelajo slikovni miselni vzorec. PREJA - Razlikujejo prejo od Preja, preslica, SUKANEC (1 ura) sukanca, kolovrat, predivo, - med prsti izdelajo konèek pramen, sukanec, preje, kablana preja. - izdelajo sukanec, - izpopolnjujejo zbirko tekstilij v mapi vzorcev.
Stran VAJA v Stran v uèben DZ iku CD Vaja 1, 2
CD
Vaja 3 Vaja 4 DN Vaja 6 DN Vaja 5 Vaja 7 Vaja 8, Vaja 9
Vaja 10 DN Vaja 11, Vaja 12
5
učbenik
delovni zvezek (z didaktično igro in dvema predlogama za tkanje)
računalniška zgoščenka
priročnik za učitelje*
komplet tekstilij za učitelje
letna tematska priprava*
Gospodinjstvo 6 Za učence
Za učitelje 6. Mi hrana lahko škoduje? (6 ur)
–
–
–
7. Kaj moram vedeti, preden zaþnem kuhati? (6 ur)
–
–
–
učbenik
delovni zvezek (s kartonskima polama za sestavo prehranske piramide in didaktične zloženke)
*Brezplačno na www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva
računalniška zgoščenka
priročnik za učitelje*
letna tematska priprava*
UČBENIK
Osebne storitve
Gospodinjstvo 5 Avtorja: Gregor Torkar in Polonca Bratož Opaškar
2 Zdravstvene storitve so ene izmed najdragocenejπih storitev, ki so nam na voljo.
Učbenik prinaša: • 96 barvnih strani • 103 ilustracije • 171 fotografij
1
V kozmetiËnih in frizerskih salonih poskrbijo za lepo priËesko ter nego koæe in nohtov, lahko pa te tudi naliËijo.
Veπ, da med osebne storitve lahko uvrstimo tudi storitve, ki jih ponujajo æenitne posvetovalnice, vedeæevalci, bioenergetiki in astrologi?
Bi ti prijala sprostitev v savni ali kopeli?
Gospodinjstvo 6 Avtor: Stojan Kostanjevec
Starejπi pogosto potrebujejo pomoË na domu.
Za zadovoljevanje potreb po zdravju, dobrem poËutju in lepem telesnem videzu najveËkrat uporabljamo osebne storitve.
Učbenik prinaša: • 96 barvnih strani • 90 ilustracij • 182 fotografij
Telefonske storitve Uporabljaπ telefon? Poznaπ ime podjetja, ki ti ponuja to storitev? Reπi nalogo v delovnem zvezku (vaja 8). Potrebe po izmenjavi informacij so v razvitem svetu vedno veËje. Telefon in telefonske storitve so danes zelo sploπna dobrina Slovencev. Informacije pa si lahko izmenjujemo tudi po poπti in internetu.
Učbenik je napisan tako, da se izogiba strogemu definiranju pojmov in vzpodbuja predvsem k praktičnemu razmišljanju in spoznavanju okolice. Besedila nazorno dopolnjujejo dialogi, fotografije in ilustracije ter sheme, ki zelo popestrijo gradivo.
Razmisli, katere storitve ponuja Poπta Slovenije. ObiπËi internetno stran www.posta.si. Res potrebujem mobilni telefon?
V poglavja so vtkane tudi rubrike Izdelaj, Premisli, Ali veš?, na koncu poglavij oziroma podpoglavij pa so še vprašanja za ponavljanje in utrjevanje znanja.
12
Kaj vse potrebujem?
Gospodinjstvo6uc-vsebina.indd 12
mreza gospod 3v
18/08/2003
13:39
Page 20
mreza gospod 3v
18/08/2003
13:39
Page 21
Zajtrk je najpomembnejπi dnevni obrok
Telovadba S telovadbo razvijamo in krepimo svoje telo. Redna vadba je najboljπa pot do zdravja, krepkih miπic in dobrega poËutja.
Hrana, ki jo pojeπ, da tvojemu telesu hraniva. Dajo ti potrebno energijo za igro, uËenje in rast. PonoËi, ko spiπ, zdræiπ dolge ure brez hrane. Zjutraj pa, ko se zbudiπ, ima telo na zalogi malo energije — kot avto, ki mu primanjkuje bencina. S krepkim zajtrkom dobiπ potrebno energijo za zagon in za vse dopoldne.
18/08/2003
16:25
Page 54
mreza gospod 3v
Preja
Zakaj telovadimo? Zapiπi v delovni zvezek (vaja 29).
Ali je pomembno, kaj zajtrkujeπ? Zapiπi v delovni zvezek (vaja 28) in opiπi svoj zajtrk.
Primeren zajtrk (sadni kosmiËi z mlekom, jabolko)
mreza gospod 3v
Spanje in poËitek
8/9/06 8:25:59 AM
Æenske so vËasih predle prejo z roËnim vretenom, preslico, kasneje pa s kolovratom, kjer se vreteno vrti na noæni pogon.
predpreja na navitku
Danes v tekstilnih tovarnah, ki jim reËemo predilnice, predejo prejo na sodobnih strojih. Skupino urejenih vlaken podobne dolæine imenujejo predivo. Predivo zdruæujejo v pramen. Tega vijejo, da se vlakna poveæejo v prejo. Stroj jo navije na navitek.
Vitamini in mineralne snovi Ali veπ, kakπno je lepo vedenje pri mizi?
Ali veπ, kje so potekale prve olimpijske igre?
Vitamini in minerali so snovi, ki jih dobimo v najrazliËnejπih vrstah hrane. OmogoËajo zdrav razvoj in pravilno rast. V limoni je vitamin C, ki poveËuje naπo odpornost za bolezenske mikrobe. V mleku je mineral kalcij, ki utrjuje naπe zobe in kosti. V nobeni hrani ni vseh pomembnih vitaminov in mineralov, zato jej razliËno hrano, tudi zelenjavo. 20
ekonomika gospodinjstva
Veπ, kam je treba odpeljati neuporaben hladilnik, πtedilnik, omaro, avto ali kolo?
tanjπanje preje navitek se vrti
prstan
tanjπanje pramena
V povpreËju Ëlovek porabi tretjino svojega æivljenja za spanje in poËitek. VeËina med nami najveË Ëasa spi doma. Nekateri radi spijo tudi v πolskih klopeh, vendar ti to odsvetujem, ker lahko presliπiπ veliko zanimivega in tudi uËiteljica te ne bo ravno vesela. Dnevno potrebujeπ od osem do deset ur spanja. S tem premagaπ utrujenost in si nabereπ novih moËi za igro in uËenje.
vodilo se vrti
»e dve enojni preji zdruæijo in ju spet vijejo, dobijo sukanec. Izdelajo ga na stroju, ki se imenuje sukalnik. Sukanec je v primerjavi z enojno prejo trdnejπi. Debelejπe sukance, ki jim pravijo sukana preja, uporabljajo za izdelavo blaga, zelo tanke pa za πivanje in vezenje.
INTERVJU Gospod Joæe Struænik je æe vrsto let odgovoren za urejanje odlagaliπËa odpadkov v Tenetiπah pri Kranju.
»e zdruæujejo dva ali veË sukancev in jih pri tem πe vijejo, dobijo kablano prejo. Tako izdelajo moËnejπe vrvi.
Kam potujejo gospodinjski odpadki?
navijanje predpreje na navitek
Gospodinjske odpadke odlagamo v domaË zabojnik, odvaæa pa jih komunalna sluæba na odlagaliπËe odpadkov.
Izdelava vrvi ∑ kablane preje
S soπolcem lahko izdelata sukanec. Navodila preberi v delovnem zvezku, v vaji πtevilka 12.
»emu je namenjeno odlagaliπËe odpadkov v Tenetiπah in kako veliko je?
Shematski prikaz predenja
Ali zdaj vem?
Vpraπanja za ponavljanje: V mapo vzorcev vpni: — vzorËke volne za roËno pletenje, ki jih poiπËeπ doma, — sukanec, s kakrπnim πiva mama, — sukano vrvico, ki sta jo naredila s soπolcem.
1. Kdaj obiπËeπ zdravnika? 2. Zakaj se cepiπ? 3. Miha si velikokrat ne umije zob. Kaj se mu lahko zgodi? 4. Zakaj tvoje telo potrebuje hrano? 5. Kaj so vitamini in minerali? 6. Koliko ur dnevno potrebujemo za spanje in poËitek? ekonomika gospodinjstva
5. razred
21
54
Odpadkov nikoli ne odlagaj v gozd oziroma na druga neprimerna mesta. Takπna odlagaliπËa imenujemo divja odlagaliπËa odpadkov. Poznaπ kakπno divje odlagaliπËe odpadkov v vaπem kraju?
preja dobi zavoje
predivo
Zapisuj, koliko Ëasa porabiπ za spanje in poËitek. Ali spiπ vse dni v tednu enako dolgo? Zapisuj v preglednico v delovni zvezek (vaja 31). Svoje ugotovitve primerjaj s soπolci.
VeËje kosovne odpadke odpeljemo v zbirni center za loËeno zbiranje odpadkov, kjer bodo poskrbeli za ustrezno predelavo. V vsakem veËjem naselju pa vsako leto poteka tudi zbiranje kosovnih odpadkov. Prebivalci lahko na zbirno mesto v naselju pripeljejo kosovne odpadke; delavci komunalne sluæbe jih razvrstijo in poskrbijo tudi za odvoz.
tekaË - vodilo
Predica za kolovratom / Fotografija iz knjige: Tatjana Angerer, Od ovce do preje, preproge, odeje ... / Mohorjeva zaloæba Celovec
mikanje
Zakaj potrebujemo spanje in poËitek? Zapiπi v delovni zvezek (vaja 30).
Æe stari Grki so se zavedali, da sta πport in rekreacija pomembna za zdravje Ëloveka. Leta 776 pred naπim πtetjem so v Atenah, prestolnici stare GrËije, potekale prve olimpijske igre. Na poletnih olimpijskih igrah se πportniki in πportnice z vsega sveta pomerijo v razliËnih πportnih disciplinah, kot so npr. tek, dviganje uteæi, kolesarjenje, plavanje, lokostrelstvo, veslanje …
Page 55
Poskusi spresti prejo po navodilih v delovnem zvezku v vaji 11. Prikaz izdelave sukanca
Lakota in æeja nas pogosto priganjata k jedi. Vendar kar lepo poËasi. Najprej si umij roke in dokaæi, da se znaπ pri mizi lepo vesti. Tiho in brez ropota se usedi. Na stolu se sedi pokonËno, in ne zvit kot kakπna kaËa. Ne naslanjaj se nad mizo in med jedjo ne blebetaj. Komolcev ne podpiramo na mizo kot kakπni telebani. Roke nasloni na mizo le do Ëlenkov. Pri jedi ne srebaj, mlaskaj in cmokaj kot kakπen sestradan pujsek, saj ti jed ne uteËe. Z ælico in vilicami nosiπ hrano k ustom. Jedilni noæ ne sodi v usta, z njim si zgolj pomagamo pri razkosavanju jedi. Nikar ne oblizuj noæa kot kakπne lizike. Jedi se ne dotikaj z roko, razen kruha, peciva in sadja. Zobotrebec te reπi koπËkov hrane, ki se zataknejo med zobe. Pri ËiπËenju zob z zobotrebcem nikar ne pozabi zakriti ust z dlanjo ali prtiËkom.
16:25
Sukanec
ALI VE©
V vlakna se ne moreπ odeti, obleËi. Tudi oblaËil ne morejo izdelati kar iz vlaken. OblaËila izdelujejo iz blaga, ki ga naredijo iz niti. Te niti, ki jih imenujemo preja, naredijo iz vlaken s predenjem.
18/08/2003
1. Zakaj so vËasih uporabljali kolovrat in kaj so z njim izdelovali? 2. Kako nastane sukanec? 3. Za kaj vse lahko uporabimo sukanec? Kaj lahko naredijo iz njega? tekstil, oblaËenje in obutev
5. razred
55
OdlagaliπËe odpadkov v Tenetiπah obratuje æe 30 let in je namenjeno odlaganju nenevarnih komunalnih in industrijskih odpadkov. OdlagaliπËe je veliko pribliæno 8 ha, pri Ëemer je okoli 5,5 ha povrπine zapolnjene z odpadki. »e bomo poskrbeli za pravilno ravnanje z odpadki in veËji del odpadkov loËili ter reciklirali, bomo na to povrπino odlagaliπËa lahko odlagali odpadke πe naslednjih πest let. Trenutno je mogoËe izkoristiti πe 28
220 000 m3 prostornine. To pomeni, da bomo na deponijo lahko sprejeli πe pribliæno 14 700 tovornjakov stisnjenih smeti. Kaj je hektar? Enota za hektar je ha. 1 ha = 10 000 m2 Kaj storite z gospodinjskimi odpadki?
Vse odpadke, ki jih pripeljejo na odlagaliπËe, najprej stehtamo. VeËji tovornjaki odpadke stresejo na odlagaliπËe, kjer jih s posebnim strojem (kompaktorjem) stisnemo, da se zmanjπa njihova prostornina. Nekatere odpadke, ki jih je mogoËe reciklirati, delavci tudi roËno loËujejo. Stisnjene odpadke sproti zasipavamo z zemljo.
Moj odnos do okolja
Gospodinjstvo6uc-vsebina.indd 28
8/9/06 8:27:02 AM
BanËne storitve Imaπ kaj svojih prihrankov? Razmisli, kje jih lahko shraniπ.
1
PrivarËevani denar lahko shranimo v banki, lahko pa si ga v banki tudi sposodimo. V banki lahko plaËamo tudi raËun za elektriko, komunalne storitve ter druge raËune. Storitve, ki jih ponuja banka, imenujemo banËne storitve.
Nazorne fotografije dopolnjujejo in dodatno raz lagajo besedila, hkrati so izhodišče za razmišljanje In pogovor med učenci. Vsebine, ki jih je s fotografijo težje prikazati, so na nazoren način predstavljene z ilustracijami ali shemami.
2
Veπ, da banke omogoËajo plaËevanje raËunov tudi po internetu? To je storitev, ki nam omogoËa, da plaËamo raËun s pomoËjo domaËega raËunalnika in nam ni treba zaradi tega iti v banko.
Izobraæevalne storitve
Rubrika Veš ... predstavlja številne zanimivosti, ki bogatijo učenčevo znanje in vabijo, da učenec poišče več informacij iz drugih virov.
Gotovo poznaπ glasbeno πolo, avtoπolo, jezikovno πolo in druge πole. Obiskujeπ tudi ti katero od ustanov, ki ponuja izobraæevalne storitve?
Ikona označuje povezave učbenika z delovnim zvezkom.
Svetovalne storitve Marsikdaj se znajdemo v teæavah in potrebujemo nasvet ali pomoË. Kje lahko poiπËeπ pomoË? RazliËne sluæbe in organizacije nam ponujajo svetovalne storitve. Ugotovi, kdo na vaπi πoli dela v svetovalni sluæbi.
SOS telefon TOM v stiski 080 12 34 za otroke in mladostnike SAMARIJAN 080 11 13 pomoË v duπevni stiski ZAVOD PELIKAN 080 12 21 ah informacijski telefon o drog LNEMU ZDRUÆENJE PROTI SPO
ZLORABLJANJU anja 080 28 80 za ærtve spolnega nadlegov NO ©TEVILKO TELEFONSKI KLICI NA KLIC 080 SO BREZPLA»NI
Rubrika Premisli zastavlja učencem vprašanja iz vsakdanjega življenja in jih vabi, da o njih razmislijo in poskušajo poiskati odgovore. Rubrika spodbuja tudi k pogovoru med učenci.
Kadar smo v osebni stiski ali v razliËnih teæavah, lahko pokliËemo SOS telefon. Oglej si nekaj telefonskih πtevilk, kjer pomagajo ljudem v razliËnih stiskah.
Zdaj vem
3
1. Katere dobrine uporabljaπ v vsakdanjem æivljenju? 2. Kaj potrebujemo, da pridobimo dobrino? 3. Kaj je proizvodnja? 4. Naπtej in opiπi razliËne storitve.
Kaj vse potrebujem?
Moj odnos do okolja
Ikona označuje tiste vsebine, ki so poglobljeno predstavljene na računalniški zgoščenki.
13
8/9/06 6. razred
Gospodinjstvo6uc-vsebina.indd 13
8:26:04 AM
Goriva (nafta, premog, zemeljski plin) so nastala iz ostankov rastlin in æivali in jih zato imenujemo fosilna goriva.
Nam lahko opiπete ekoloπke novosti na odlagaliπËu?
Da bi zmanjπali obremenjevanje okolja, smo na odlagaliπËu zgradili zbirni center za loËeno zbiranje odpadkov, kamor obËani loËeno odlagajo papir, steklo, gume, belo tehniko, les, kovine, gradbeni material, baterije, akumulatorje ter druge odpadke, ki so jih pripeljali na deponijo. Tako meseËno zberemo 122 t razliËnih odpadkov, ki jih je mogoËe skoraj v celoti reciklirati. Pri odlaganju bioloπkih odpadkov, ki gnijejo, kot stranski produkt nastaja plin, ki je preteæno iz metana in ogljikovega dioksida. Zaradi nevarnosti
eksplozije ali poæara ga je treba previdno obdelati. Plin, ki nastaja v zemlji, Ërpalka po ceveh, ki so dolge veË kot 2 km, sesa do bakle, v kateri izgoreva. S pomoËjo plina bomo proizvajali tudi elektriËno energijo. Pomembna novost Bakla naπega odlagaliπËa pa je nov sistem za zajemanje izcedne vode, ki nastaja ob razkroju odpadkov in je moËno onesnaæena. Izcedno vodo sedaj odvajamo v Ëistilno napravo, kjer se oËisti.
Kako lahko zmanjπam koliËino odpadkov? Razmisli, zakaj je za okolje bolj prijazno kupovati pijaËe v steklenicah kot pa v ploËevinkah.
Nekaj praktiËnih nasvetov Kupuj izdelke v embalaæi, ki jo lahko vraËamo. Kupuj pijaËo v steklenici namesto v ploËevinki in plastenki. Ne kupuj nakupovalnih vreËk ob vsakem nakupu. Uporabljaj nakupovalno torbo, ki jo lahko uporabiπ veËkrat. Kupuj izdelke v embalaæi, ki je razgradljiva ali pa jo je mogoËe reciklirati. Upoπtevaj simbole na embalaæi.
Ozon je plin, ki nastaja zlasti v viπjih plasteh ozraËja (10 do 50 km nad povrπino Zemlje) in je pomemben ’plaπË’ okrog Zemlje, saj nas πËiti pred ultravijoliËnimi æarki. Ozonska plast zadræi veËji del ultravijoliËnih æarkov, ki πkodijo æivljenju na Zemlji. Raziskovalci so ugotovili, da se plast ozona tanjπa, na nekaterih mestih pa celo izginja. Vzrok so odkrili v onesnaæevanju okolja zlasti s snovmi, ki se imenujejo klorofluoroogljikovodiki oziroma krajπe CFC. CFC so snovi, ki so se v preteklosti najveË uporabljale pri izdelavi kozmetiËnih sredstev v obliki razprπilcev ter pri izdelavi pen. Veliko pa so ga porabili tudi za izdelavo hladilnikov in klimatskih naprav. Danes se CFC uporablja le πe redko.
Veπ, da se ozon pojavlja tudi v mestih? Avtomobilski izpuπni plini v vroËih poletnih dneh prispevajo k temu, da se v mestnem zraku pojavi ozon. Kadar se ozon pojavi v niæjih plasteh, je nevaren za organizme. V veËjih mestih merijo koliËino ozona v zraku in o koncentracijah obveπËajo prebivalce.
Veπ, da naπa koæa porjavi in se poπkoduje zaradi ultravijoliËnih æarkov?
Opiπi okolje, v katerem æiviπ. Se je v zadnjih letih kaj spremenilo? Ugotovitve zapiπi v delovni zvezek (vaja 9).
Naπe prednike je mnogokrat pestila lakota, v zadnjih desetletjih pa v naπih krajih hrane ne primanjkuje veË. Zakaj je tako? Razmisli, kakπne so razlike v pridelovanju hrane nekdaj in danes. Odgovor zapiπi v delovni zvezek (vaja 16). Danes lahko kmetje v kratkem Ëasu obdelajo veËje povrπine zemlje in tudi koliËina pridelka je veËja kot nekdaj. Z uporabo modernih strojev in kakovostnih semen, z dodajanjem umetnih gnojil ter z uporabo sredstev za zatiranje in uniËevanje plevelov in πkodljivcev pridelovalci hrane dosegajo veËji pridelek. S takπnim kmetovanjem onesnaæujejo tla in podtalnico.
Ozon prepreËuje πkodljivim sonËnim æarkom dostop na povrπje Zemlje.
Veπ, da so v tleh tudi snovi, ki vsebujejo kovine, πkodljive za zdravje ljudi in æivali? Kovine lahko prehajajo v rastline in nato v Ëloveka. V Sloveniji vsebujejo veË snovi s kovinami tla v okolici æelezarn in rudnikov. Tla v okolici Idrije vsebujejo veË æivega srebra, v Meæiπki dolini pa vsebujejo veË snovi s svincem in cinkom.
V Ëasopisu sem prebral, da zaradi tanjπanja ozonskega plaπËa vedno veË ultravijoliËnih æarkov doseæe povrπje Zemlje. Zato vedno veË ljudi zboli za koænim rakom. Torej ne smeva pretiravati s sonËenjem.
Zdaj vem »lovek z razliËnimi dejavnostmi onesnaæuje vodo, zrak in tla. Glavni vir onesnaæevanja vode so odpadne vode, ki se iz tovarn in drugih stavb izlivajo v okolje. Z uporabo gnojil in razliËnih pesticidov v kmetijstvu onesnaæujemo vodo in tla. Deæevnica iz razliËnih povrπin izpira prah in πtevilne snovi, ki se nato lahko pojavijo tudi v pitni vodi. Zrak je onesnaæen predvsem s plini, ki nastanejo ob izgorevanju fosilnih goriv.
Vpraπanja za ponavljanje 1. Kateri so glavni viri onesnaæevanja vode, zraka in tal v kraju, kjer æiviπ? 2. Igor in Polona pripravljata seminar o πkodljivih vplivih onesnaæevanja na okolje. Katere posledice onesnaæevanja bi morala omeniti v seminarju? 3. Reπi kriæanko v delovnem zvezku (vaja 17).
Simbol, na katerem je narisan smetnjak, te opozarja, da je treba embalaæo odvreËi na mesto, kjer se zbirajo odpadki.
Moj odnos do okolja Gospodinjstvo6uc-vsebina.indd 29
Gaπper æivi v hiπi na podeæelju. Pred hiπo je travnik, za hiπo sadovnjak. V vasi imajo majhno trgovino, kjer se ljudje pogosto sreËujejo in pogovarjajo. S svojimi prijatelji se igra na bliænjih travnikih, v zimskem Ëasu pa popoldneve preæivljajo v novi πportni dvorani. Gaπper in drugi prebivalci vasi se bojijo, da bodo v prihodnjih letih priËeli graditi avtocesto, ki bi potekala tik ob vasi. Podrli naj bi celo nekaj hiπ, katerih prebivalci bi se morali preseliti v drug kraj.
PuπËice v obliki trikotnika oznaËujejo izdelke, ki jih lahko recikliramo.
Embalaæa, primerna za recikliranje, oziroma embalaæa iz æe recikliranih materialov je oznaËena s simbolom treh zelenih puπËic.
Kdo onesnaæuje tla?
Kaj je ozon?
Zbirni center Kompaktor ∑ stroj za stiskanje odpadkov
Rubrika Zdaj vem povzema bistvena spoznanja, zajeta v poglavju. Sledijo ji vprašanja za utrjevanje in sprotno preverjanje znanja.
Rubrika Izdelaj/naredi spodbuja k izdelavi preprostih izdelkov, raziskovanju različnih procesov in k reševanju dodatnih zanimivih nalog.
Vpraπanja za ponavljanje
Ljudje imamo razliËne potrebe. Zadovoljimo jih z dobrinami in storitvami. Dobrine so navadno izdelki, ki nastanejo v proizvodnji. Njihovo porabo pa imenujemo potroπnja. Z osebnimi storitvami zadovoljimo potrebe, ki so povezane predvsem z zdravjem, telesnim videzom in poËutjem. Komunalne storitve zagotavljajo ustrezne æivljenjske razmere v naseljih, kjer prebivamo. Svoje potrebe pa lahko zadovoljimo tudi s telefonskimi, 3 banËnimi, izobraæevalnimi in svetovalnimi storitvami.
Besedilo je nazorno, posamezni odstavki pa so oblikovno ločeni.
6. razred
29
8/9/06 8:27:05 AM
14
Moj odnos do okolja
Moj odnos do okolja
Gospodinjstvo6uc-vsebina.indd 14
8/9/06 8:26:08 AM
Gospodinjstvo6uc-vsebina.indd 15
6. razred
15
8/9/06 8:26:16 AM
22
Moj odnos do okolja
Moj odnos do okolja
Gospodinjstvo6uc-vsebina.indd 22
8/9/06 8:26:43 AM
Gospodinjstvo6uc-vsebina.indd 23
6. razred
23
8/9/06 8:26:46 AM
DELOVNI ZVEZEK
Je pomembno, kaj jem? Vaja 34 Odgovori na zastavljena vpraπanja in primerjaj svoje odgovore z odgovori soπolk in soπolcev.
Zajtrkujeπ vsak dan?
Gospodinjstvo 5
Kaj najpogosteje zajtrkujeπ?
Avtorja: Gregor Torkar in Polonca Bratož Opaškar
Katere obroke hrane zauæijeπ vsak dan?
Delovni zvezek prinaša: • 72 barvnih strani • 37 ilustracij • 101 fotografija
Naπtej jedi, ki jih najveËkrat jeπ.
Katerih jedi ne maraπ? Koliko sadja in zelenjave pojeπ na dan? Katere pijaËe najraje pijeπ?
Gospodinjstvo 6
Koliko vode popijeπ na dan?
Avtor: Stojan Kostanjevec
S katerimi πportnimi dejavnostmi se ukvarjaπ in kolikokrat na teden?
Delovni zvezek prinaša: • 64 barvnih strani • 63 ilustracij • 53 fotografij
Meniπ, da se zdravo prehranjujeπ? Odgovor utemelji.
Delovni zvezek sledi zasnovi učbenika, zato tudi obsega enako število sklopov. Vsebuje različne dejavnosti, ki učenca aktivno vodijo do novih znanj. Naloge so različno zahtevne – od takih, pri katerih je potrebno naštevanje, do preizkusov, analiz, sintez in vrednotenj. Učenci svoje ugotovitve in razmišljanja vpisujejo v temu namenjen prazen prostor in ne potrebujejo navadnega zvezka.
Vaja 35 ˝Prazen æakelj ne stoji pokonci.˝ Napiπi svoje razmiπljanje ob tem pregovoru.
26
Gospodinjstvo 6 DZ Notranjost 0226 26
Vaja 38 Zakaj moramo imeti svoje stvari urejene?
Vaja 40 Napiπi, kaj vse æeliπ poËeti v prihodnjem letu. Svoje cilje primerjaj s cilji soπolcev!
Vaja 39 Polonina prijateljica Eva bo jutri praznovala rojstni dan. Na zabavo je povabljena tudi naπa Polona, ki pa ima manjπo teæavo. ©e vedno ni izbrala darila za svojo prijateljico. Eva rada bere knjige, zbira kamne, posluπa glasbo in trenira koπarko. Svetuj Poloni pri odloËitvi o nakupu darila za Evo!
8/13/07 12:33:28 PM
OblaËila in tekstilni izdelki za dom
Vaja 21
Vaja 18 Iz kakπnega blaga so vrhnja oblaËila, ki nas varujejo pred mrazom, vroËino, sonËnimi æarki, vetrom in deæjem?
Po svoji zamisli nariπi zase model oblaËila za izbrano priloænost. Izberi najprimernejπe barve in opiπi, iz kakπnega blaga naj bi bilo oblaËilo seπito.
Lastnosti blaga
Oblikovanje oblaËila
Vaja 22 Preskuπanje lastnosti blaga Z nekaj vzorci blaga, ki jih zbiraπ v mapi vzorcev, naredi preskuse razliËnih lastnosti blaga. Napiπi svoja opaæanja v razpredelnico! Tja prilepi vzorce, doloËi vrsto blaga in za vsakega posebej vpiπi, kaj opaziπ pri posameznem preskusu. Oceni: — videz povrπine blaga (gladka, hrapava, dlakava, luknjiËasta, barvasta, enobarvna …), — otip (potipaπ, ali je blago mehko ali grobo).
1. Problem: Darilo za Evo.
Preskus lastnosti
2. Premislim: Kaj Eva rada poËne?
©T.
3. IπËem reπitve: Polona bi Evi podarila: a) novo æogo b) knjigo c) glasbeno zgoπËenko Ë) note za flavto d) lepe barvne kamenËke
VZOREC
Gospodar svojega Ëasa
VIDEZ POVR©INE BLAGA
OTIP
ME»
Vaja 41 Napiπi, kaj vse poËneπ od jutra do naslednjega jutra (med tednom). URE
4. Izberem reπitev:
DEJAVNOSTI od jutra do jutra (med tednom)
Vaja 19 Kako negujeπ izdelke, s katerimi je opremljena tvoja postelja? Katere pereπ, katere stepaπ, zraËiπ, sesaπ s sesalnikom?
6∑8 8∑10
Dobro premisli in pojasni svojo izbiro:
10∑12 12∑14 14∑16 16∑18
OblaËila in moda
18-20
Vaja 20 Kakπne vrste oblaËil nosiπ najpogosteje (πportna, udobna, otroπka, vsakdanja, slavnostna …)?
20∑22 OdloËim se! 22∑24 0 ∑2 2 ∑4 4 ∑6 20
ekonomika gospodinjstva
Gospodinjstvo 5 DZ Notranjost 0120 20
ekonomika gospodinjstva
8/29/07 2:36:12 PM
Gospodinjstvo 5 DZ Notranjost 0121 21
5. razred
21
8/29/07 2:36:13 PM
54
tekstil, oblaËenje in obutev
Gospodinjstvo 5 DZ Notranjost 0154 54
tekstil, oblaËenje in obutev
8/29/07 2:36:51 PM
Gospodinjstvo 5 DZ Notranjost 0155 55
5. razred
55
8/29/07 2:36:51 PM
56
tekstil, oblaËenje in obutev
Gospodinjstvo 5 DZ Notranjost 0156 56
8/29/07 2:36:51 PM
PRILOGE Vaja 36 Oglej si piramido in dopolni stavek z ustrezno besedo.
Prilepi na lepenko in izreæi listiËe!
.
.
Potrebujeπ nov pulover za zimske dni? Porabi 5 cekinov ali se vrni 3 polja nazaj.
Æeliπ nove raËunalniπke igrice? Porabi 5 cekinov ali pojdi 1 polje nazaj.
Potrebujeπ denar za πolsko malico? Porabi 5 cekinov ali pojdi 5 polj nazaj.
Potrebujeπ æivila iz trgovine? Porabi 4 cekine ali pojdi 5 polj nazaj.
Stroπki za vodo znaπajo 3 cekine. Porabi jih ali pojdi 5 polj nazaj.
Æeliπ nov lopar za namizni tenis? Porabi 3 cekine ali pojdi 1 polje nazaj.
»ET
PE PET
SOB
NED
PON
OT KR E SR
SRE
TOR
DOBITEK NA SRE»O 5 CEKINOV
»ET PET
Igrajmo se e druæinski meseËni proraËun
Æeliπ s prijatelji v kino? Porabi 3 cekine ali pojdi 1 polje nazaj.
Æeliπ veliko porcijo sladoleda s smetano? Porabi 2 cekina ali pojdi 1 polje nazaj.
Æeliπ obiskati cirkus? Porabi 3 cekine ali pojdi 1 polje nazaj.
NED
Æeliπ na lutkovno predstavo? Porabi 3 cekine ali pojdi 3 polja nazaj.
SOB
SRE PON
PON
31 30 29 28 27
TOR
10 11 12 13 14 15 16
TOR
Potrebujeπ par nogavic za planinske Ëevlje? Porabi 2 cekina ali pojdi 3 polja nazaj.
Porabi 5 cekinov ali pojdi 3 polja nazaj.
CILJ
Vaja 37 S pomoËjo prehranske piramide sestavi jedilnik za jutriπnji dan. Upoπtevaj priporoËeno πtevilo enot. Pri vsakem obroku napiπi, koliko enot posameznega æivila bo v obroku.
Stroπki za ogrevanje znaπajo 10 cekinov. Porabi jih ali pojdi 5 polj nazaj.
1 2 3 4 5 6 7 8 9
Æeliπ nove igraËe? Porabi 3 cekine ali
pojdi 1 polje nazaj. START DOLO»ANJE VI©INE OSEBNEGA Æeliπ nove DOHODKAmoderne hlaËe?
Potrebujeπ sadje s trænice? Porabi 3 cekine ali pojdi 5 polj nazaj.
Potrebujeπ novo zobno πËetko? Porabi 1 cekin ali pojdi 5 polj nazaj.
Potrebujeπ uËbenik Æeliπ novo glasbeno za gospodinjstvo? zgoπËenko? Porabi 4 cekine ali Porabi cekine alinazaj. se 3 vrni 1 polje pojdi 1 polje nazaj.
N BA
Æeliπ nova smuËarska oËala? Porabi 5 cekinov ali pojdi 1 polje nazaj.
Stroπki za elektriko znaπajo 5 cekinov. Porabi jih ali pojdi 5 polj nazaj.
Æeliπ nove rolerje? Porabi 5 cekinov ali pojdi 1 polje nazaj.
PON
Poloni je oËe izdelal leseno piramido s πtirimi policami. Polona bo na police zloæila razliËna æivila. Razmisli, na katero polico bo lahko naloæila najveË æivil in na katero najmanj.
Stroπki za stanarino znaπajo 15 cekinov. Porabi jih ali pojdi 5 polj nazaj.
TOR
NED
JA DI V EN O IP KIN ©T CE OB 5 S
Zajtrk
26 25 24 23 22 21 20 19 18 BANKROT
PET
»ET
SRE
TOR
PO PON
NED
SOB
PET
17
V spodnjem delu je piramida najoæja/ najπirπa
Potrebujeπ nove πportne copate? Porabi 5 cekinov ali pojdi 3 polja nazaj.
Potrebujeπ topel obrok hrane? Porabi 2 cekina ali pojdi 5 polj nazaj.
PO D DE EDO SR NAR VAN E
V zgornjem delu je piramida najoæja /najπirπa
Prilepi na lepenko in izreæi listiËe!
»ET
V delovni zvezek za peti razred so vključene didaktična igra Igrajmo se družinski mesečni proračun in dve predlogi za učenje tehnik tkanja.
Dopoldanska malica
Kosilo Izreæi kvadrat in ga prepogni tako, kot prikazujejo slike.
Vaja 66 Pripravi karamelno mreæo, s katero lahko okrasiπ sadno kupo.
Mleko in mleËni izdelki 3 ENOTE NA DAN
Prigrizki
Meso, mesni izdelki, jajca, stroËnice 3 ENOTE NA DAN
Ime naprave
Vaja 17 Reπi kriæanko in izpiπi geslo.
Opravi preskuse: — meËkavosti (blago zmeËkaj v pesti in ugotovi, ali je ostalo zmeËkano), — vpojnosti in vodoodbojnosti (na blago kani kapljico vode in oceni, ali jo je blago vpilo ali je ostala na povrπini), — trdnosti, razteznosti, proænosti (vzorce povleci na obeh koncih narazen; blago je trdno, Ëe se ne strga, raztegljivo, Ëe ga lahko raztegnemo, in proæno, Ëe se povrne v prvotno obliko), — odpornost proti drgnjenju (blago podrgni z drugim kosom enakega blaga, navitim na radirko, oceni poπkodbe).
u
Zaradi uravnoteæene prehrane se pojavi debelost. a) da b) ne
Sestavine 1/2 zavitka zamrznjenega listnatega testa 1 jajce Priprava 1 kivi Oprane pomaranËe prereæi Ëez polovico in z ælico 1 pomaranËa izdolbi sredico. Lupino shrani. Izdolbeno vsebino in 1 jabolko olupljena jabolka razreæi na manjπe kocke. Jabolka ne 1 hruπka porjavijo, Ëe jih pokapaπ z limoninim sokom. Zeleno 1/2 skodelice sladke smetane olupi in jo nastrgaj. Rozine operi v topli vodi. Sesekljaj Potrebujeπ tudi aluminijasto folijo. orehe. Vse sestavine zmeπaj in z njimi napolni poma-
b) sadje in b) eno jabolko zelenjava
o
p
47
ranËne lupine.
57
V delovnem zvezku za šesti razred so objavljeni recepti za pripravo jedi, ki jih imajo učenci radi in jih lahko pripravijo samostojno. Priložena sta tudi kartonski poli za sestavo prehranske piramide in didaktične zloženke.
4
Koliko Ëasa na dan jo uporabljaπ?
Vaja 55 Nariπi tloris mize s kroæniki, kozarci in jedilnim priborom, kakrπnega uporabljate, kadar doma postreæete kosilo.
Jadra 1. Prepogni prtiËek od spodaj navzgor, da nastane pravokotnik. 3. Levi spodnji kot prepogni prek diagonale, da nastane trikotnik 4. Trikotnik postavi tako, da bo na vrhu trikotnika veË plasti prtiËka.
dodajanje hranilnih snovi v zemljo
5. Desni in levi rob trikotnika zapogni navznoter, do sredine. Nastane lik deltoid. 6. Levi in desni spodnji del zapogni navznoter in dobro stisni ter prepogni po sredini.
1 8
odpiranje oken med πolskim odmorom
6
nafta, premog, zemeljski plin
7
10 2
3
7. PrtiËek poloæi na mizo in konice potegni navzven, kot kaæe slika.
n
plin v viπjih plasteh ozraËja
ODPORNOST PROTI DRGNJENJU 2
Kako pogosto jo uporabljaπ?
sredstva za uniËevanje plevela 5
1
©tevilo naprav v stanovanju
2. Pravokotnik prepogni Ëez sredino v levo stran.
11
9
TRDNOST RAZTEZNOST PROÆNOST
t
8/13/07 12:33:28 PM 6. razred
Gospodinjstvo 6 DZ Notranjost 0227 27
VPOJNOST VODOODBOJNOST
q
b) veËkrat na dan b) ne
Vaja 68 Rog izobilja
Sestavine 4 pomaranËe 3 jabolka 1 manjπi gomolj zelene 50 g rozin 50 g orehovih jedrc 1 limona 100 g pistacij
s
Kako pogosto je priporoËljivo uæivati sadje: a) vsaj enkrat na dan b) veËkrat na dan
n
Sadna solata v pomaranËi / 2 osebi
27
»KAVOST
Vaja 67 Labod iz jabolka Priprava Zelenjavo dobro operi in po potrebi olupi ter odstrani semena. Paradiænike zreæi RdeËe jabolko prereæi Ëez polovico. Na vrhu najprej na krhlje. Papriko zreæi na pol centimeizreæi manjπi koπËek, kot prikazuje prva fotografija, tra πiroke rezance. Kumare in sir zreæi na nato pa zareæi πe dvakrat, da dobiπ koπËek v obliki kocke, Ëebulo pa na listiËe. Vse sestavine Ërke V. Enak postopek ponovi na levi in desni tretjini zmeπaj v stekleni posodi. Solato prelij jabolka. Posamezne koπËke razporedi, kot prikazuje s kisom in oljem. druga fotografija. Iz nerazrezane polovice jabolka izreæi krhelj ter oblikuj vrat in glavo laboda. Pomagaj si z zobotrebcem. OËi oblikuj iz klinËkov (zaËimba).
r
Katera skupina æivil v Koliko piramidi vsebuje jabolk moraπ najveË vitaminov in pojesti, da zauæijeπ mineralnih snovi? eno enoto sadja? a) mleko in mleËni izdelki a) polovico jabolka b) sadje in zelenjava b) eno jabolko c) meso in stroËnice c) dve jabolki
Priprava OËiπËeno korenje in olupljen krompir zreæi na manjπe kocke (1 cm x 1 cm). V majhni koliËini vode ali v sopari skuhaj korenje, krompir in grah. Trdo skuhaj tudi jajce. Po kuhanju zelenjavo in jajce ohladi. Kisle kumarice in trdo kuhano jajce zreæi na enako velike kocke kot zelenjavo. Majonezi primeπaj gorËico in zaËimbe ter prilij vodo, v kateri so bile vloæene kisle kumarice. Tako pripravljeno majonezo narahlo vmeπaj k preostalim sestavinam. Ne pozabi: francosko solato shranjujemo v hladilniku!
p
a) πkroba a) πkodljivih mikroorganizmov
Sadje 3 ENOTE NA DAN
VeËerja
Sestavine 3 paradiæniki 1 kumara 1 zelena Priprava paprika 1 rumenaPolovico paprikapomaranËe zavij v folijo. Sladkor ob meπanju segrevaj v 1 srednjeponvi velikatoliko Ëebula Ëasa, da se stali in porjavi. 10 oliv S karamelom oblij pomaranËo in postavi na hladno, da se karamel strdi. 1/2 skodelice kisa strani, kjer pomaranËa ni oblita s karamelom, razvij folijo in Na spodnji 1/2 skodelice olivnega previdno izvleciolja pomaranËo. S karamelne mreæe previdno odstrani πe folijo. 200 g sira Oglej si fotografije, ki prikazujejo postopek priprave. sol
o
Varna Krompir hrana ne vsebuje veliko: sme vsebovati: a) πkroba a) πkodljivih b) vitaminov in mikroorganizmov mineralnih snovi b) mikroorganizmov c) beljakovin c) preveË πkroba
Zelenjava — kuhana 4 ENOTE NA DAN
Sestavine 1 skodelica korenje 1 skodelica graha 1 skodelica kislih kumaric 2 skodelici krompirja 1 jajce 150 g majoneze 1 Ëajna æliËka gorËice poper sol 5 velikih ælic tekoËine, v kateri so bile vloæene kisle kumarice
n
c) hrane a) Ëokolada, æivalskega margarina, izvora olje
Popoldanska malica
KoliËina 30 g (pol rezine) 2 veliki ælici srednje velik (80 g) 2 veliki ælici (50 g) 2 veliki ælici (60 g) 1 lonËek (100 g) 1/2 lonËka (40 g) 2 lonËka (100 g) 1 lonËek (150 g) srednje veliko (150 g) trije plodovi (150 g) srednje velika (150 g) 1 plod (200 g) 2 polovici (20 g) 1 lonËek (2 dl) 1 lonËek (2 dl) 25 g (2 rezini) 3 velike ælice 1 4 velike ælice pol manjπega zrezka (40 g) 2 rezini (40 g)
Solata s sirom / 2 osebi
Katera Strogi æivila sodijo vegetarijanci v vrh prehranske ne uæivajo: piramide? a) sadja in zelenjave a) Ëokolada, margarina, olje b) mesa in jajc b) riæ, kosmiËi, kruh c) hrane æivalskega izvora c) hruπka, jabolko, pomaranËa
Æivilo kruh misliji krompir kuhan riæ testenine cvetaËa grah korenje πpinaËa jabolko kivi banana pomaranËa posuπene marelice mleko (3,2 %) jogurt sir skuta jajce kuhana soja, fiæol meso mortadela
©krobna æivila 12 ENOT NA DAN
Sestavine sladkor Potrebujeπ tudi aluminijasto folijo.
Francoska solata / 4 osebe
U
4
M
GESLO 5 6
7
8
9
o
p
sistem cevi za odvajanje odpadnih voda 3
10
naprava za ËiπËenje odpadnih voda
Vaja 56 Napiπi, katere jedi najpogosteje uæivaπ ob posameznih priloænostih. Rojstni dan:
11
q
BoæiË: Vaja 19 Naπtej odpadke, ki nastajajo doma, in napiπi, kam odlagate posamezni odpadek.
Ime naprave
©tevilo naprav v stanovanju
Kako pogosto jo uporabljaπ?
Koliko Ëasa na dan jo uporabljaπ?
radio
3
vsak dan
5 ur
r
s
t
Novo leto:
Vaja 18 Pripravi seznam vseh elektriËnih naprav, ki jih uporabljate doma. Napiπi tudi, kako pogosto in koliko Ëasa uporabljaπ posamezno napravo.
Pust: Cvet
Velika noË:
1. PrtiËek po diagonali zapogni od spodaj navzgor, da dobiπ trikotnik. 2. Levi in desni konec zapogni proti sredini tako, da nastane kvadrat. 3. Spodnjo konico kvadrata zapogni navzgor do ene tretjine, nato pa zgornjo konico zavihanega
Vaja 57 Z lepo zloæenim prtiËkom lahko olepπaπ pogrinjek. Poskuπaj zloæiti prtiËek, kot prikazujejo slike. Najlepπe se prtiËki oblikujejo iz blaga.
dela zapogni navzdol do spodnjega roba. 4. Levi in desni rob zapogni nazaj in robova globoko vstavi enega v drugega, da nastane okrogla oblika 5. Sprednji zgornji konici zapogni navzdol in ju zatakni za spodnji rob.
Harmonika
p
1. Prepogni prtiËek od zgoraj navzdol. 2. Zgornja kota zapogni navzdol proti sredini, tako da nastane trikotnik.
n
o
n q
3. Pritisni na oba pregiba, da dobi prtiËek prvotno obliko. 4. Levi zgornji rob potisni navznoter, da nastaneta dva trikotnika. 5. Desni zgornji rob potisni navznoter, da nastaneta dva trikotnika. 6. PrtiËek prepogni na polovico, da nastane trikotnik s πtirimi gubami.
o
p
r
q
r
PrtiËek primi na konici, ga razpri in postavi na kroænik.
s tekstil, oblaËenje in obutev
Gospodinjstvo 5 DZ Notranjost 0157 57
5. razred
57
8/29/07 2:36:51 PM
14
Gospodinjstvo 6 DZ Notranjost 0214 14
15
8/13/07 12:33:23 PM
Gospodinjstvo 6 DZ Notranjost 0215 15
6. razred
8/13/07 12:33:23 PM
38
Gospodinjstvo 6 DZ Notranjost 0238 38
39
8/13/07 12:33:33 PM
Gospodinjstvo 6 DZ Notranjost 0239 39
6. razred
8/13/07 12:33:33 PM
RAČUNALNIŠKA ZGOŠČENKA
K obema delovnim zvezkoma sta na voljo računalniški zgoščenki, ki vsebujeta video posnetke težje predstavljivih postopkov in procesov, didaktične igre, s pomočjo katerih učenci utrjujejo in poglabljajo znanje ter slovarček z obrazložitvijo pojmov. Zgoščenka za peti razred ponuja tudi elektronske prosojnice, kjer so dodatno pojasnjeni pojmi o tekstilu in obutvi. Prosojnice je mogoče natisniti, podobno kot recepte za pripravo jedi, ki so del vsebine računalniške zgoščenke za šesti razred. Zgoščenko je mogoče naročiti npr. z naročilnico, ki je priložena delovnemu zvezku.
Video posnetki
Prosojnice
Didaktične igre
Recepti
Slovarček
Priročniki ZA UČITELJE
V priročniku za učitelje avtorji predstavijo svoje zamisli in predloge, kako lahko učitelj realizira učne cilje vseh enot Rokusovih učbeniških kompletov za gospodinjstvo. V priročniku je predstavljena ena od poti, po kateri je mogoče doseči zastavljene cilje učnega načrta, ob branju pa se vam bo gotovo porodilo še mnogo idej in zamisli, ki jih boste prilagodili učencem glede na okolje, iz katerega prihajajo. S pomočjo priročnika boste prihranili čas za pripravo ur in se tako lahko bolj ustvarjalno posvetili svojemu delu z učenci.
Gregor Torkar
: Gospodinjstv
o za 5. razred
Re¹itev kri¾a
nke v delovnem
zvezku (vaja
7):
Priroçnik za
?
MO©KI OB POROKI
® E N I N T E T A T A © È A B R A T R A N E C D E D E K S T R I C S V A K I N J A V N U K I N J A B A B I Geslo (?): NEÈA C A KINJA (hçi brata SESTRA OÈETA ALI MATERE
®ENINA ALI MO®EVA MATI
SIN STRICA ALI TETE
Priroçnik za uçitelje Gregor
Torkar: Gospodinjstvo za 5. razred
POGLAVJA OD 1 DO 8: Modul
48 črno-belih strani
Ekonomika gospodinjstva
STARI OÈE
OÈETOV ALI MATERIN BRAT
1. POGLAVJE:
Dom
in dru¾ina pod drobnogledom
BRATOVA ®ENA
HÈI SINA ALI HÈERE
U 6Ñ10 in DZ 6Ñ9 4 ¹olske ure
ji pri predmetu gospodinjstvo vsakdanjega ¾ivljenja ljudi, zato V ¹ir¹em Dru¾ina je ena temeljnih oblik za dru¾ino sorodstveno razmerje. spoznapreteklosti in danes je osnova poroka ali posvojitev. V dru¾ini namenjamo vodilno mesto. V Lukasova oseb, ki jih povezuje krvno sorodstvo, pomenu je dru¾ina skupnost komuniciranja in dru¾benih pravil. medsebojne odnose, se uçimo za ¾ivvamo pravila in naçine vedenja, kar jih imamo, pomeni zavetje varnosti, zemeljske kraj najveçje na tem svetu prostor, (1993) govori o dru¾ini, ki pomeni pomeni torej vedeti, da imamo Dru¾ina umiranje. biti vredno pomeni se v dru¾ini lahko uçi, kaj ljenje in zavetje za çloveka kjer smo vedno dobrodo¹li. Otrok Cilji te ki ga ne moremo izgubiti, mesto, za drugega (Zalokar Divjak, 1996). za nekoga in kaj biti tu drug tu za nekaj, kaj pomeni biti tu je okolja. predmetih dru¾ba in spoznavan tematike se dosegajo tudi pri
Vsako poglavje priročnika vsebuje:
STARA MAMA
ali sestre)
ZAKAJ POTR EBUJEMO DOM Uçence vpra IN DRU®INO ¹amo, zaka j potrebujejo ? nari¹ite razp dom in dru¾ redelnico in ino. v prvo vrsto zapi¹ite mo¾n Vaja 8 v DZ. Njihove misli osti Ñ varn ost, pripadnos zapi¹emo na tablo. Na tablo t, za¹çita in varnost osebni razvo j.
pripadnost
Operativni cilji Uçenci: priimka ter domaçega naslova, sti v dru¾ini in domu, ¥ razumejo pomen imena in usmerjenost in obçutek odgovorno ¥ razvijajo vrednostno-çustveno , varnost, za¹çita, razvoj, ¥ interpretirajo pojme: pripadnost in pomoç v dru¾ini. ¥ so zavzeti za sodelovanje
• teoretično ozadje • operativne cilje • ključne besede • pojasnila in predloge za izvedbo učne ure • odgovore na vprašanja za ponavljanje • dodatne ideje za popestritev pouka • seznam pripomočkov za izvedbo dejavnosti • seznam dodatne literature
Kljuçne besede razvoj, medsebojni odnosi pripadnost, varnost, za¹çita, ime, priimek, naslov, dom, dru¾ina,
Sledi razvr¹çan je odgovoro voj. v v razprede
lnico in razla
o domu in Pojasnila in predlogi za izvedbo u o svojih izku¹njah in predstavah mu in aktivnemu razmi¹ljanj Uçence spodbujamo k samostojne in nadgradijo z novimi. dru¾ini, ki jih poglobijo, raz¹irijo Vaja
imena, priimka in naslova 1 v DZ. Uçenci razmi¹ljajo o pomenu
MOJE IME, PRIIMEK IN NASLOV
jnih odnosih
bivali¹ça.
a drevesa zahteva nekaj veç
çasa, zato priporoçamo, da nalogo
besedi KO BIVALI©ÈE POSTANE DOM napi¹ejo, na kaj pomislijo ob bivali¹ç v uçbeniku str. 8. V DZ Uçenci si ogledajo fotografije za obravnavo podpoglavja. Njihova razmi¹ljanja so izhodi¹çe
doko-
dom.
besedi KAK©NA JE TVOJA DRU®INA napi¹ejo, na kaj pomislijo ob dru¾ine v uçbeniku str. 9. V DZ Uçenci si ogledajo risbo Polonine za obravnavo podpoglavja. na. Njihova razmi¹ljanja so izhodi¹çe ni razliçni tipi V uçbeniku na strani 9 so predstavlje Vaja 7 v DZ. Uçni naçrt
STAR©I IN OTRO CI Izhodi¹çe za pogovor o med sebo
BIVALI©ÈA
Vaja 2 v DZ. Izdelovanje dru¾inskeg nçajo doma.
dru¾in. Uçenec analizira svojo
dru¾i-
14
dru¾ino.
o va¹i presoji. , zato izvajanje vaje 7 prepu¹çam poznavanja teh pojmov ne predvideva
Kakπen zrak vdihavam? (1 πolska ura)
U 14—31 in DZ 11—18 7 πolskih ur
Vaja 13 v DZ: UËenci si ogledajo fotografijo v uËbeniku (str. 19) in ugotavljajo, ali je zrak v gorah Ëistejπi od zraka v urbanem okolju. Svoje ugotovitve primerjajo s soπolci in jih po potrebi dopolnijo.
Poglavje je namenjeno spoznavanju onesnaæevanja okolja. UËenci se seznanijo z razliËnimi vplivi Ëloveka na okolje. Poglavje obravnava onesnaæevanje vode, tal in zraka. UËence opozorite, da lahko vsak posameznik prispeva k varovanju okolja. Zlasti poudarite, kako lahko postanejo ekoloπko osveπËeni potroπniki.
Vaja 14 v DZ: Doma ogrevamo stanovanje in vodo na razliËne naËine. Z uËenci ugotovite, na koliko razliËnih naËinov ogrevajo stanovanje in vodo. NaËine ogrevanja poveæite z onesnaæevanjem zraka.
Operativni cilji UËenci: — ocenijo koliËino dnevne porabe vode v gospodinjstvu in razmiπljajo o pravilnem ravnanju z vodo — naπtejejo glavne vire in snovi, ki onesnaæujejo vodo, ter spoznajo, kako je moË Ëistiti odpadne vode — naπtejejo glavne vire onesnaæevanja zraka — razumejo, da so spremembe vremena povezane z onesnaæevanjem okolja — poznajo povezavo med uporabo umetnih gnojil ter pesticidov in onesnaæevanjem tal — opiπejo razliËne naËine varËevanja z energijo — znajo pravilno ravnati z odpadki
KljuËne besede komunalne odpadne vode, industrijske odpadne vode, pesticidi, fosilna goriva, katalizator, topla greda, ozonska luknja, umetna gnojila, ekoloπko ËiπËenje, “zeleno” nakupovanje, nevarni odpadki, Ëistilni pripomoËki, Ëistila
Pojasnila in predlogi za izvedbo UËenci æe dobro vedo, kako onesnaæujemo zrak in vodo; nekoliko manj poznajo onesnaæevanje tal. Pomagajte jim, da spoznajo, kako pomembno je za naπe okolje pravilno ravnanje z odpadki. Pojme, ki jih æe poznajo, le ponovite in pojasnite tiste, ki jih ne poznajo dovolj dobro. Z vajami poglobite ekoloπko osveπËenost uËencev.
Moj odnos do okolja (uvod v poglavje — 1 πolska ura) Vaja 9 v DZ: UËenci kot uvod v poglavje najprej opiπejo spremembe, ki so se zgodile v kraju, kjer æivijo. Njihova opaæanja so uvodna motivacija za razgovor o okolju. UËence opozorite, naj bodo pozorni na nove stavbe, odstranjena drevesa, nove ceste …
Voda je bogastvo (1 πolska ura) Skupaj z uËenci preberite Ëlanke o onesnaæevanju vode (U str. 16, 17: Pomor rib v Cerknem, Pogin rib v Ljubljanici) in komentirajte fotografijo o izpustu vode iz tovarne v reko. Z uËenci se pogovorite o komunalnih in industrijskih odpadnih vodah ter snoveh, ki vodo onesnaæujejo. »e je blizu πole Ëistilna naprava, si jo lahko uËenci ogledajo. Vaja 10 v DZ: UËenci razmislijo, kako bi æiveli, Ëe bi nas prizadelo daljπe pomanjkanje vode. Svoje ugotovitve zapiπejo v DZ. Vaja 11 in 12 v DZ: UËenci najprej ocenijo dnevno porabo pitne vode v gospodinjstvu in opiπejo, za kaj jo potrebujejo, nato pa pojasnijo, kam se odvaja odpadna voda. Dopolnijo skico v DZ.
12
Bivanje in okolje
Vaja 15 v DZ: Vaja je primerna za zakljuËek ure. UËenci so seznanjeni z onesnaæevalci zraka in vplivom onesnaæenega zraka na spremembe podnebja; to pomeni, da vedo, kakπen vpliv ima promet za onesnaæevanje.
Kdo onesnaæuje tla? (1 πolska ura) Vaja 16 v DZ: UËenci naj se doma pogovorijo, kako so nekoË pridelovali hrano, pri pouku pa podatke primerjajte s sodobnim naËinom pridelave. Ugotovitve poveæite z onesnaæevanjem tal. Umetna gnojila, ki se uporabljajo predvsem za gnojenje kmetijskih povrπin, vsebujejo nitrate. Pri spiranju gnojenih povrπin nitrati prehajajo v podtalnico; pitje onesnaæene podtalnice πkoduje zdravju ljudi. Pesticidi so snovi za uniËevanje plevelov in drugih nezaæelenih rastlin in æivali na razliËnih povrπinah (polja, travniki, parki, ceste, pokopaliπËa …).
Odgovori na vpraπanja za ponavljanje 1. Gospodinjstva, promet, tovarne, kmetijstvo ... 2. Posledice onesnaæevanja so: — onesnaæena voda: pogin rib, poveËana koliËina alg, zmanjπanje koliËine kisika v vodi, zastrupitve z vodo, onesnaæena podtalnica …, — onesnaæevanje zraka: pojav tople grede, ozonska luknja, sprememba podnebja (suπna obdobja, izsuπena tla, manjπi pridelek, teæave z dihanjem …), — onesnaæevanje tal: poveËana koliËina πkodljivih snovi v tleh, ki lahko prehajajo tudi v rastline, æivali in vodo. Vaja 17: Reπitev kriæanke in geslo.
P G P O F 7 K » 1
11
E S T I C 5 4 N O J E N R E Z R A 8 plin v viπjih Z O N plasteh ozraËja 9 O S I L N A N A L I I S T I L
2
3
4
sredstva za uniËevanje
I D I plevela dodajanje hranilnih J E snovi v zemljo 1 » E V A N J E 6
odpiranje oken med πolskim odmorom
nafta, premog,
A G O R I V A zemeljski plin 10 sistem cevi za odvajanje Z A C I J A odpadnih voda 2 3 N A N A P R A V A GESLO 5 6
7
8
9
10
naprava za ËiπËenje odpadnih voda
11
V A R U J M O O K O L J E
Bivanje in okolje
13
ga pojmov varn
v dru¾ini in
osebni razv
ost, pripadnos
oj
t, za¹çita in
osebni raz-
Uçenci najp delitvi dela rej individua je slika v uçbe lno, nato pa razmi¹ljanja niku na stran v skupinah lahko zapi¹ i 10. razpravljajo ejo v delovni o delitvi dela zvezek. v svoji dru¾ ini. Odgovore , Odgovori na vpra 1. Dom je bival ¹anja za ponavljanje i¹çe, kjer staln 2. Da. ©oto o ¾ivim o, od r je 3. Mo¾ in ¾ena lahko dom, çe v njem staln koder izhajamo. o ¹e nista dru¾ 4. Poznamo ina, ker skup ¾ivimo, kot npr. nomadsk 4 vrste dru¾ a ljudstva in: jedrna dru¾ aj ne ¾ivijo çlani dveh Razlikujejo generacij (star v Afriki. ina, se v ¹tevilu ¹i in otroci). 5. Dru¾ina generacij, ¹tevi enostar¹evska dru¾ina, nam zagotavlj raz¹irjena dru¾ a varnost, za¹ç lu star¹ev in oblikovan ina in nova ju zako ito, pripadnos dru¾ina. t in osebni razvo nske zveze. j.
13
Moj odnos do okolja
za¹çita
uçitelje
Komplet tekstilij za učitelje
Komplet tekstilij je pripomoček, ki bo olajšal obravnavo modula Tekstil, oblačenje in obutev v petem razredu. Učiteljem bo koristil pri konkretizaciji obravnavanih pojmov iz tekstilstva, saj je usvajanje pojmov lažje, če so predstavljeni tudi vizualno. Ob opazovanju vzorcev učenci pridobivajo predstavo o tehnoloških postopkih in samih tekstilijah, ki pri tem nastajajo. Vzorce povezujejo in primerjajo z izdelki, ki jih poznajo iz svojega okolja. V registratorju je zbran osnovni komplet tekstilij, ki sledi odstiranju pojmov, predstavljenih v učbeniku, ter nekaj fotografij svilenega kokona in raznih vrst navitkov. Kompletu tekstilij pravzaprav ni mogoče določiti končnega števila vzorcev – pripravljeni so namreč dodatni prazni žepi in vložni listi za vključevanje dodatnih vzorcev.
Znanje nas dela velike Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 Brezplačni telefon: 080 1990 www.rokus-klett.si www.devetletka.net www.praktik.org www.knjigarna.com
Zastopniki Založbe Rokus Klett
Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska
Naročila in informacije Telefon: 01 513 46 45, 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si
Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si
Prodaja vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71, matic.karlovsek@rokus-klett.si Prekmurje in Maribor
koordinatorka za prodajo Nika Mikyška, tel.: 01 513 46 73, nika.mikyska@rokus-klett.si
Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si
referentka za podporo kupcem Renata Odlazek, tel.: 01 513 46 46, renata.odlazek@rokus-klett.si Skladišče vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91, tomaz.vagaja@rokus-klett.si
Celje z okolico, Koroška in Zasavje Marko Hanuš GSM: 041/426 627 E-pošta: marko.hanus@rokus-klett.si
Uredništvo Telefon: 01 513 46 10 Telefaks: 01 513 46 99 Raziskave in razvoj Telefon: 01 513 46 31 Telefaks: 01 513 46 99
Bela krajina in Dolenjska Ksenija Šimnovec GSM: 031/649 783 E-pošta: ksenija.simnovec@rokus-klett.si
Promocije Telefon: 01 513 46 40 Telefaks: 01 513 46 99
Primorska
Založba Rokus Klett
www.devetletka.net/katalogi
Ta katalog je objavljen na spletni strani www.devetletka.net/katalogi. Če želite tiskano različico kataloga, nam to sporočite na telefonsko števiko 01 513 46 40 (ga. Teja Jesenko) ali nam pišite na naslov seminarji@rokus-klett.si.
DN090148
Miran Domajnko GSM: 041/734 603 E-pošta: miran.domajnko@rokus-klett.si
priporočamo Slovenske izdaje revij National Geographica 8-14 let
National Geographic Junior Revija za mlade raziskovalce in pustolovce
Revija povezuje različna področja zanimanja vsakega mladega radovedneža, pritegne pozornost z nenavadnimi podatki in rekordi ter očara z odličnimi fotografijami iz Slovenije in sveta! Mladi radovedneži se s prebiranjem revije tako imenitno zabavajo, da se sploh ne zavedo, kako ves čas pridobivajo nova znanja in hkrati urijo svoje bralne navade. V vsaki številki revije čaka bralce poster živali, nalepke za album živali, občasno pa tudi zgoščenke, koledar, shranjevalnik za revije, zemljevid in druge priloge.
MEHIKA Izgubljena Skrivnost dna MAJEVSKA GLINENIH Nagra IGRA in mesta bojevnikov kuhar ski eksperimenti
52 barvnih strani, format 20,5 x 26,6 cm, 10 številk na leto 9
naslovka 57.indd 1
2/17/09 9:50:22 AM
NATIONAL GEOGRAPHIC MAREC 2009
National Geographic Slovenija Najbolj brana poljudnoznanstvena revija
WWW.NATIONALGEOGRAPHIC.SI | MAREC 2009 | ŠT. 3 | 4,59 EUR
Varcˇevanje
KANADSKA NAFTA • VAR»EVANJE Z ENERGIJO • MISTI»NA KITAJSKA • SINAJ • JAGUARJI • SINJI KITI
z energijo
SLOVENIJA ZACˇNIMO DOMA!
Stopite v svet revije National Geographic Slovenija – revije za vse, ki se želite učiti, širiti svoja obzorja, odkrivati čudežni svet rastlin in živali, spoznavati daljne in neznane kraje, ljudi in običaje, pa tudi Slovenijo. Kar v reviji najbolj navdušuje, so gotovo vrhunske fotografije, ki pripovedujejo zgodbe, kot jih je videl objektiv priznanih fotografov z vsega sveta. Revija pokriva širok spekter znanosti, opisuje zanimiva potovanja, dogodke in pojave. Članki so napisani v poljudnem jeziku in so dostopni bralcem najrazličnejših poklicev in starosti. Vsaj trikrat na leto je reviji priložena tematska karta ali zemljevid. Najmanj 132 barvnih strani, format 17,5 x 25,5 cm, 12 številk na leto
Kanadski naftni bum Mistična Kitajska Sinaj, oaza miru Po sledeh jaguarja Orjaški sinji kiti 9
03-09 COVER.indd 1
Več o reviji na www.junior.si
771581 686013
Več o reviji na www.ngm.si
771854 485008
2/16/09 10:18:46 AM
National Geographic Popotnik | Odslej s prilogo NG Adventure! Revija za popotnike, turiste in avanturiste
Revija National Geographic Popotnik je najbolj brana popotniška revija na svetu. Je izčrpen vir podatkov za aktivne in radovedne popotnike. Njeno poslanstvo je navdihniti bralce k potovanjem s pomočjo skrbno napisanih besedil in vrhunskih fotografij ter priskrbeti zanesljive, bralcu koristne informacije, ki omogočajo, da se odpravi v nove kraje preudarno in dobro pripravljen. Od marca 2009 v vsaki številki najdete dodatno prilogo NG Adventure. Vsaki številki revije je priložen tudi zemljevid. Najmanj 112 barvnih strani, format 20,5 x 26,6 cm, 4 številke na leto
Več o reviji na www.ng-popotnik.si
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Tel.: 01 513 46 00, faks: 01 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si Založba Rokus Klett je član Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG).