Osnovna šola Majšperk PREDMET:
RAZRED:
SLOVENŠČINA
UČNI SKLOP: UČNA ENOTA:
URA:
5. b 138., 140.
UČITELJICA:
Barbara Rajh
NB – državni in uradni jezik Jezik – državni in knjižni Ponavljanje – jezik (knjižni, neknjižni)
CILJI Učenci: • poznajo in upoštevajo poseben položaj slovenščine v Republiki Sloveniji (tj. državni jezik in uradni jezik), poznajo poseben položaj italijanščine in madžarščine v delu Republike Slovenije (v delu slovenske Istre in delu Prekmurja), ločujejo med knjižnim in neknjižnim jezikom, poznajo in upoštevajo okoliščine rabe knjižnega in neknjižnega jezika, usvojijo strokovne izraze državni jezik, uradni jezik, knjižni jezik, neknjižni jezik. PRIPOMOČKI: SDZ, 42–44, nal. 1–7, UČ, 99–101, nal. 1–5 SDZ, 44–45, 8–12, UČ, 101, nal. 6–9, videokaseta OBLIKE DELA x x
frontalna individualna delo v dvojicah skupinska
TIP UČNE URE: nova snov, ponavljanje
UČNE METODE
pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje
POTEK URE Dejavnosti učitelja
1. ura
Jezik – državni in knjižni Dejavnosti učenca
I. UVOD Z MOTIVACIJO • Fotografije SDZ, 41, UČ, 98
• Državni jezik Učence usmerjam tako, da sami ugotovijo izraz državni jezik. Na fotografiji naj prepoznajo zgradbo slovenskega parlamenta (državnega zbora).
Opazujejo fotografije pod naslovom enote. Nato v pogovoru, ki ga vodim, povedo, da so na njih javni napisi (ime kraja na tabli in kažipot, ime ulice in ime ustanove) in da so dveh vrst: enojezični in dvojezični. Povedo, v katerih jezikih so napisani dvojezični napisi in kje v Sloveniji bi jih lahko našli. Odgovarjajo na vprašanja o rabi slovenščine kot državnega jezika.
II. GLAVNI DEL •
Državni in uradni jezik – delo z DZ SDZ, 42–44, nal. 1–7, UČ, 99–101, nal. 2–5
Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo bistvene značilnosti slovenščine kot državnega jezika. Ogledajo si fotografije z javnimi napisi (ime ustanove, kraja in ulice). Nato povedo, v katerem jeziku so napisani. Povedo tudi, v katerem jeziku je napis na njihovi šoli in v katerih jezikih je napisano ime kraja na spodnji fotografiji. Povedo, kateri jezik je na prvem mestu in kateri na drugem, ter skušajo razložiti, zakaj je tako.
Ogledajo si ilustracijo ob tej nalogi in preberejo besedilo v oblačkih (lahko kot igro vlog). Nato povedo, kaj delata dečka, v katerem jeziku to delata, zakaj je tako in v katerem slovenskem mestu (delu Slovenije) prihaja do Če imajo pri odgovarjanju težave, si ponovno takih govornih situacij; v slovenščino prevedejo odgovor v ogledajo tisti del posnetka, ki govori o prebivalcih italijanščini. Pirana in o njihovem jeziku. Učencem pomagam ugotoviti, da so šole v delu slovenske Istre enojezične, v delu Prekmurja pa dvojezične, ter opisati razliko med enojezično in dvojezično šolo.
Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja, ki se navezujejo na že videni posnetek besedila o Piranu v 18. enoti. Ogledajo si fotografiji v tej nalogi. Povedo, v katerih jezikih sta napisa in zakaj je tako. Ogledajo si zemljevid Slovenije in obarvani območji (v delu slovenske Istre na jugozahodu in Prekmurja na severovzhodu). Povedo, kje se poleg slovenščine kot uradni jezik uporablja tudi italijanščina/madžarščina, na kateri državi mejita ti dve območji in zakaj se tu govorita oba jezika (tj. zaradi avtohtonosti obeh narodnih skupnosti). Ob zemljevidu naštejejo imena krajev, v katerih živita italijanska oz. madžarska manjšina (navedejo obe krajevni imeni, tj. slovensko in italijansko oz. madžarsko). Nato si ogledajo ilustracijo ob tej nalogi in preberejo besedilo v oblačkih (lahko kot igro vlog). Povedo, kaj delata dečka, v katerem jeziku se sporazumevata, zakaj je tako in v katerem slovenskem kraju (delu Slovenije) prihaja do takih govornih situacij; povedo, kaj pomeni besedilo v madžarščini in kako so to ugotovili. S pomočjo staršev in drugih virov skušajo odgovoriti na vprašanja o tem, v katere šole hodijo slovenski in madžarski otroci na dvojezičnem območju Prekmurja, v katerem jeziku poteka pouk v teh šolah in v čem se ločijo piranske šole od lendavskih. Šole ločijo med seboj. Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo – tako povzamejo bistvene značilnosti slovenščine kot uradnega jezika v naši državi in tudi poseben položaj italijanščine in madžarščine na dvojezičnem ozemlju.
III. ZAKLJUČNI DEL • Preverjanje Domača naloga: Opombe: individualna pomoč
Pregledamo rešitve. Ura izvajana kot ura nivojskega pouka.
POTEK URE Dejavnosti učitelja
2. ura
Ponavljanje – jezik (knjižni, neknjižni) Dejavnosti učenca
I. UVOD Z MOTIVACIJO •
Državni in uradni jezik
Odgovarjajo na vprašanja.
II. GLAVNI DEL •
Knjižni in neknjižni jezik – naloge v DZ SDZ, 44–45, nal. 8–12, UČ, 101, 6–9 Verjetno učenci ne bodo razumeli posnetih besedil, torej ne bodo prepoznali teme, zato jim pri tem pomagam.
Pozorno poslušajo posnetek. Sodelujejo v pogovoru; povedo, ali so razumeli posneto besedilo; če ga niso, povedo, zakaj ne. Nato povedo še, o čem so govorile osebe na posnetku. Ogledajo si ilustracijo v tej nalogi, preberejo nepopolno poved v oblačku in jo dopolnijo. Povedo, zakaj so jo dopolnili prav s tem podatkom. Nal. 10: Nekaj dvojic odigra pogovor s posnetka v »domačem«, tj. neknjižnem jeziku (narečju oz. pokrajinskem pogovornem jeziku). Preostali sošolci jih poslušajo in presojajo, ali so govorili »po domače«. Nato sodelujejo v pogovoru – presojajo razumevanje in rabo neknjižnega jezika ter razmišljajo o vlogi knjižnega jezika. Nal. 11: Iste dvojice odigrajo isti pogovor kot v 10. nalogi, vendar v drugačnih okoliščinah (tj. sogovorca nista iz istega kraja, temveč z različnih koncev Slovenije). Preostali sošolci jih poslušajo in presojajo, ali so govorili knjižno. Nato sodelujejo v pogovoru – presojajo razumevanje knjižnega jezika ter odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah s knjižnim jezikom ter o njegovi narodnopovezovalni vlogi. Nal. 12: Preberejo nepopolne poved in jih dopolnijo – tako povzamejo okoliščine in značilnosti rabe slovenskega knjižnega in neknjižnega jezika.
III. ZAKLJUČNI DEL • Dogodek v knjižnem jeziku Domača naloga: Opombe: individualna pomoč
Pripovedujejo o nekem dogodku v knjižnem jeziku.