http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_geografija/6.%20razred/Prirocniki_priprave/geo by Renata Odlazek

Priročnik za učitelje za pouk geografije v šestem razredu osnovne šole

a z i k t o p a N ristične vodiče tu Kdo nima rad potovanj – če ne zares, pa vsaj v domišljiji! Zato je pouk geograﬁje z učbeniškim kompletom Raziskujem Zemljo zasnovan kot namišljeno potovanje v čarobne, skrivnostne in nenavadne kotičke našega planeta. In prvi turisti se že zbirajo. Videti so zelo vedoželjni in zahtevni. Jim boste kos? Boste znali narediti potovanje zabavno? Boste znali odgovoriti na vsa njihova vprašanja? V priročniku smo za vas zbrali nekaj informacij, napotkov, predlogov in zamisli za lažjo izvedbo potovanja. Vsaka tema se začenja z naborom različnih informacij, ki razvrščene v rubrike: cilji poglavja, priporočena literatura za učitelja in učenca ter leposlovje, ﬁlmi, revije in spletne strani, ki si jih je vredno ogledati. Našteta so tudi nekatera učila in metodični pripomočki, ki bodo v pomoč pri izvedbi pouka. Vsaka učna enota (vključno z uvodno in zaključno uro) je predstavljena na dveh straneh. V uvodu so našteti učni cilji in povzetek snovi, za tem so v rubriki od prejšnjič ... predstavljene osnovne ideje prejšnje učne enote. Nadalje si rubrike s predlogi za izvedbo posamezne učne enote sledijo takole: uvodna motivacija, aktivnosti, kritično mišljenje, ustvarjanje in raziskovanje ter ponovitev. Prikazane so tudi ustrezne strani iz učbenika in delovnega zvezka, kjer so vnešene tudi rešitve. Ne manjkajo niti rubirke razširitev teme, medpredmetne povezave in sprehod po spletu, ki prinašajo dodatne informacije za lažjo izvedbo pouka. Zbranih je bistveno več informacij in predlogov, kot jih je moč uporabiti pri pouku, z namenom, da na potovanju izbrete pot, ki vam in vašim učencem najbolj ustreza. Če odkrijete kakšno novo informacijo, skriti kotiček ali neznano pot, nam jo razkrijte, da jo bomo lahko posredovali tudi ostalim popotnikom. Sicer pa srečno poti in uspešno vodenje.

Helena & Vasja

Helena Verdev

Raziskujem Zemljo 6

Založba Rokus Klett Stegne 9b, SI-1000 Ljubljana T 01/513 46 00 S www.rokus-klett.si

Priročnik za učitelje za pouk geograﬁje Strokovni pregled: Andrej Krumpak Jezikovni pregled: Petra Merc Izvedba projekta: Vasja Kožuh

© Založba Rokus Klett, d. o. o., Ljubljana 2008. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

A A1 B B1 B2 B3 B4 B5 B6 B7 B8 C C1 C2 C C3 C4 C5 D D1 D2 D3 D4 D5 E E1 E2 E3 E4 E5

Začetek potovanja Geograﬁja Geograﬁja Vesolje in Zemlja Vesolje Osončje Raziskovanje vesolja Oblika in zgradba Zemlje Kopno in voda Oblike površja Značilnosti celin Poselitev Upodabljanje površja Prikazovanje Zemlje Geografska lega Zemljevidi Uporaba zemljevida Orientacija Gibanje Zemlje Vrtenje in kroženje Vrtenje okoli osi Kroženje okoli Sonca Letni časi Lunin in Sončev mrk Toplotni pasovi Vreme in podnebje Toplotni pasovi Vroči ali tropski pas Zmerno topli pas Mrzli ali polarni pas Povratek domov

4–5 6–7 8–9 10–13 14–15 16–17 18–19 20–21 22–23 24–25 26–27 28–29 30–31 32–33 34–35 36–37 38–39 40–41 42–43 44–45 46–47 48–49 50–51 52–53 54–57 58–59 60–61 62–63 64–65 66–67 68

ZAČETEK POTOVANJA Namen ure: ▶ učenec izve, kaj zajema nov predmet, ▶ učenec spozna učna gradiva in izve, kako se jih uporablja, ▶ učenec izve, kako bo potekalo delo pri predmetu, ▶ učenec izve, kaj se od njega pričakuje pri predmetu, ▶ učenec izve, na kakšen način bo pridobil ocene.

Uvod To je prvo srečanje vedoželjnega šestošolca z novim predmetom – geografijo. Učenci so se sicer že srečali z nekaterimi geografskimi temami v nižjih razredih in preko televizije, vendar je geoografija zanje kljub vsemu nekaj povsem novega. Zelo pomembno je, da učence že na samem začetku pritegnemo in naš čudovit planet prikažemo tako, da ga bo učenec vzljubil, ga želel raziskovati in zanj skrbeti. Pouk geografije v osnovni šoli smo si zamisli kot razburljivo potovanje po planetu Zemlja in odkrivanje njegovih lepot ter zakladov. Z našim pristopom želimo spodbuditi pozitiven odnos do narave, hkrati pa razvijati kritičen odnos do človeške družbe in ravnanja z okoljem.

Uvodna motivacija Učitelj napiše na tablo besedo POČITNICE. Učenci prihajajo k tabli in zapisujejo kraje, države, ki so jih obiskali med počitnicami. Opišejo kraje, s poudarkom na podobnostih in razlikami z domačim krajem. Učitelj njihova razmišljanja sproti zapisuje na tablo. Zapisuje njihova nova spoznanja, kaj je bilo zanimivo, ali bi kraj še obiskali ... Učitelj si njihove ugotovitve zapiše in jih uporabi pri naslednji uri. Vsi skupaj ugotovijo, katera spoznanja so povezana z geograﬁjo.

Ocenjevanje znanja

Snov celotnega predmeta

Snov 6. razreda

Učitelj učencem predstavi načine preverjanja in ocenjevanje znanja pri pouku geograﬁje. Predstavi jim kriterije ustnega in pisnega ocenjevanja.

Učitelj učencem predstavi, kam vse bodo potovali v prihodnjih letih: ▶ 6. razred: Zemlja in vesolje ▶ 7. razred: Evropa in Azija ▶ 8. razred: S. in J. Amerika, Afrika, Avstralija, Antarktika ▶ 9. razred: Slovenija

Učitelj učencem predstavi, kaj vse bodo obiskali na letošnjem potovanju: ▶ A Geograﬁja ▶ B Vesolje in Zemlja ▶ C Upodabljanje površja ▶ D Gibanje Zemlje ▶ E Toplotni pasovi

Predstavi jim tudi druge možnosti pridobivanja ocen: poročila, plakati, geografska mapa, terensko delo … Kriterije ocenjevanja znanja zapiše in jih razstavi na oglasni deski v razredu. × Ena od možnosti za pirdobitev ocene je geografska bralna značka. Učitelj na začetku šolskega leta predstavi knjige, ki jih priporoča učencem v branje in sodijo na seznam geografske bralne značke. Pri sestavi seznama si lahko pomaga s seznamom priporočene leposlovne literature na začetku vsake teme v tem priročniku.

Način dela in pričakovanja Učitelj odpelje učence v šolsko knjižnico. Predhodno učencem s pomočjo knjižničarke pripravi literaturo, ki jo bodo učenci potrebovali pri iskanju različnih geografskih informacij: revije, leksikone, knjige, opozori jih tudi na leposlovje. Knjižničarka jim razloži, kje v knjižnici je shranjena geografska literatura. Učitelj učencem predstavi način dela pri pouku geograﬁje v razredu in doma. Pove, kaj od

učencev pričakuje v šoli in kakšne bodo njihove naloge doma. Predstavi jim delovni zvezek in učbenik. Razloži, kdaj bodo reševali delovni zvezek, opozori jih, da bodo nekatere naloge reševali skupaj. Učenci lahko dobijo nalogo, da skozi celo leto zbirajo različno gradivo oz. urejajo geografsko mapo.

Uporaba delovnega zvezka Delovni zvezek je zasnovan tako, da dopolnjuje učbenik in hkrati odpira številne nove možnosti raziskovanja in nadgrajevanja znanja. Ob uporabi delovnega zvezka običajen zvezek ne bo več potreben.

Z aktivnostmi v delovnem zvezku učenci preverijo poznavanje in razumevanje snovi, jo nadgradijo in se ob tem tudi zabavajo. Namenjen je tako uporabi pri pouku kot za domače delo.

V delovnem zvezku so različne zabavne in lažje naloge, kot so križanka, rebus ipd., ki jih lahko učenci rešujejo samostojno ... Priporočamo, da zahtevnejše naloge kot npr. razmisli, utemelji ipd. učenci rešujejo z učiteljem.

BESEDILO Besedilo je preprosto in jasno, vsi podnaslovi so zapisani v obliki vprašanj. Odstavki so kratki in oblikovno ločeni, pomembni izrazi ali podatki pa so obarvani in napisani s krepko pisavo.

SLIKOVNO GRADIVO Fotograﬁje, zemljevidi, tehnične risbe in sheme so natančno domišljene, skrbno izbrane in izdelane. Slikovno gradivo prinaša dodatne informacije in ima močan motivacijski pomen.

SLOVARČEK Novi in zahtevnejši pojmi so pojasnjeni v posebnem slovarčku, ki se nahaja na spodnjem robu strani.

POVZETEK Na koncu vsakega tematskega podpoglavja je povzetek z zbranimi najpomembnejšimi spoznanji tega dela. Podobne, nekoliko krajše povzetke, najdemo tudi v delovnem zvezku.

Učbenik str. 4-5

Uporaba učbenika Učbenik za 6. razred je razdeljen na pet tem, ki so jasno ločene z barvami. Vsaka tema se nadalje deli na učne enote, ki so vedno predstavljene na dveh sosednjih straneh (ena, dve ali tri šolske ure). Vse učne enota so zgrajene enako in imajo naslednje prepoznavne elemente: UVOD V kratkem uvodnem besedilu je na kratko opisano bistvo in pomen podpoglavja, z namenom, da učenca pritegne k nadaljnjemu branju. KLJUČ Bistvo vsakega podpoglavja je prikazano na velikem osrednjem graﬁčnem prikazu – fotograﬁji, zemljevidu ali shemi.

ZANIMIVOSTI Osnovnemu besedilu so dodane rubrike Aktualno, Osebnosti in Ali veš? V njih so na kratko predstavljene različne zanimivosti, povezane z obravnavano temo.

PONOVI in RAZMISLI S kratkimi vprašanji lahko učenec preveri, ali pozna in razume najpomembnejše vsebine posameznega podpoglavja.

GEOGRAFIJA Cilji poglavja: ▶ učenci znajo uporabiti različne načine zbiranja in prikazovanja geografskih informacij,

Učbenik

▶ učenci se usposabljajo za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih tem na lokalni, regionalni in globalni ravni, ▶ učenci razvijajo sposobnost za osnovno proučevanja in raziskovanja pokrajine ter vključevanje v odločanje o njenem razvoju, ▶ učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezni do njene dediščine, ▶ razlikovanje odgovornega in neodgovornega ravnanja ter pridobivanje izkušenj odgovornosti za prevzete obveznosti.

1 Geografija str. 6-7

Literatura za učitelja ▶ Varley, C. in Miles, L.: Geografija. Zbirka Šolska enciklopedija, TZS, Ljubljana, 1994. ▶ Zemljepis. Pomurska založba, Zbirka Moji prvi koraki, Murska Sobota, 1996. ▶ Geografija, zbirka Tematski leksikoni. Učila, Tržič, 2001. ▶ e.enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Pennigton, P.: Kdo je odkrival svet. Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. ▶ Janez Vajkard Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. ▶ Šorgo, A. in drugi: Okoljska vzgoja, Učbenik za izbirni predmet v 7. 8. in 9. razredu devetletne

osnovne šole. Založba Obzorja, Maribor, 2002. ▶ Vrišer, I.: Uvod v geografijo. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1998. ▶ Wilkinson, P. in Dineen, J.: Ljudje spremenili so svet. Mladinska knjiga, Ljubljana1995. ▶ Grimshaw, C.: Zemlja. Modrijan, Ljubljana, 1996, (zbirka Povezave). ▶ Lah, A.: Vse strani sveta, Slovensko potopisje od Knobleharja do naših dni. Rokus, Ljubljana, 1999.

Literatura za učenca ▶ e.enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Wilkinson, P. in Dineen, J.: Ljudje spremenili so svet. Mladinska knjiga, Ljubljana 1995. ▶ Grimshaw, C.: Zemlja. Modrijan, Ljubljana, 1996, (zbirka Povezave). Leposlovje ▶ Šeruga, Z.: Indijanci brez perja, Otroški potopis, Samozaložba, Ljubljana, 1996. ▶ Šeruga, Z.: Prijazne poti, Z malo Kajo okoli sveta. Samozaložba, Ljubljana, 1996. ▶ Šeruga, Z.: Poti v neznano. Samozaložba, Ljubljana, 1999. ▶ Šeruga, Z.: Nekam daleč. Samozaložba, Ljubljana, 2003 ▶ Pulko, B.: Po Zemlji okoli Sonca. Undara studio, Ljubljana, 2003. ▶ Pulko, B.: Pocestnica. Undara studio, Ljubljana, 2007. ▶ Lenarčič, M.: Okrog edinega sveta. Didakta, Radovljica, 2006. ▶ Cook, J.: Potovanje okrog sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1952. ▶ Dickinskon, C.: Izgubljeni dnevnik oglednika Krištofa Kolumba. Grlica, Ljubljana, 2002. ▶ Verne, J.: V osemdesetih dneh okoli sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. Filmi ▶ Drugačne zvezde 2, Spomin na leto dni Afrike, Zvone Šeruga, RTV Slovenija, Ljubljana, 1991. 6

Revije ▶ Življenje in tehnika ▶ National Geographic (slovenska izdaja) ▶ NG Popotnik

▶ Spika ▶ National Geographic Junior ▶ Geografski obzornik ▶ Gea

▶ Svet in ljudje ▶ PIL ▶ Geo (ne izhaja več)

Delovni zvezek

Spletne strani ▶ Katalog Oko pri ZRC SAZU: www.zrc-sazu.si/oko/Geografija.htm ▶ Igrice spoznavanje držav: www.ferix.uni-mb.si/wiki/index.php/Geografija ▶ Virtualna učilnica: www2.arnes.si/~osngso3s/virt_geogr.htm ▶ E enciklopedija: www.mladinska.com/ee ▶ Geografski inštitut Antona Melika: giam.zrc-sazu.si/inštitut.htm ▶ Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta: www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/index.html ▶ Zveza geografskih društev: www.zrc-sazu.si/zgds/ Učila ▶ Atlas sveta., Monde Neuf, Ljubljana, 2006. ▶ Geografski atlas za osnovno šolo. DZS, Ljubljana, 1998. ▶ Geografska enciklopedija – prosojnice. Učila, Tržič, 1998. ▶ Atlas sveta za osnovne in srednje šole. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. ▶ Veliki slikovni atlas sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. ▶ Moj prvi atlas sveta. Učila International, Tržič, 2002. ▶ Geografski atlas za osnovno in srednjo šolo. Tehniška založba, Ljubljana, 2003. ▶ Atlas sveta za osnovno šolo. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. Metodični pripomočki ▶ Učni načrt Geografija. Zavod RS za šolstvo, 1998. ▶ Ginnis, P.: Učitelj – sam svoj mojster. Rokus, Ljubljana, 2004. ▶ Peklaj, C.: Sodelovalno učenje ali Več glav več ve. DZS, Ljubljana, 2001. ▶ Stradling, R.: Multiperspektivnost – priročnik za učitelje. Svet Evrope, Bruselj, 2004. ▶ Vodopivec, I.: Sodelovalno učenje v praksi. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. ▶ Brvar, R.: Geografija nekoliko drugače, Didaktika in metode pouka geografije za slepe in slabovidne učence. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2002.

▶ Bevc Malajner, V.: Pristopi k poučevanju geografije. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1997. ▶ Rutar Ilc, Z.: Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

▶ Cigler, N.: Primeri pouka izbranih učnih tem geografije v OŠ in SŠ. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

▶ Brinovec, S.: Kako poučevati geografijo. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004. ▶ Zabavne geografske naloge. Gradivo študijskih skupin, Ljubljana, 1996. ▶ geography.about.com/od/teachgeography/Teach_Geography.htm ▶ www.geography.learnontheinternet.co.uk/vgd/links.html 7

1 Geografija str. 4

Povzetek snovi

GEOGRAFIJA

Učni cilji: ▶ učenec spozna, kaj je geografija,

▶ učenec spozna, kaj je predmet poučevanja geografije, ▶ učenec razume pomen geografskega znanja za življenje, ▶ učenec razlikuje med fizičnimi in družbenimi pojavi v naravi in razume odnose med njimi.

Človeku poznavanje in razumevanje pojavov na Zemljinem površju že od pradavnine zelo koristi. Danes te pojave proučuje geografija, ki se deli na fizično in družbeno geografijo.

Učbenik str. 6-7

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Začenjamo štiri leta dolgo potovanje po planetu Zemlja. Najprej jo bomo pogledali od daleč, potem vsako celino od blizu in na koncu spoznali še prelepo deželo Slovenijo.

Učitelj predstavi učencem odlomke iz različnih potopisov. Učenci ugotavljajo, kaj vse so avtorji posameznih potopisov na teh potovanjih doživeli. Učitelj postavi vprašanje: ▶ Kako lahko širimo svoje geografsko znanje? Učence pripelje do spoznanja, da lahko svoje geografsko znanje širijo na različne načine: izlet v okolico, potovanje v bolj oddaljene države ali območja, televizijske oddaje, branje knjig, opazovanje domače okolice, spremljanje pojavov v okolici ... ×

Uvodna motivacija Učitelj napiše na tablo pojem GEOGRAFIJA. Učenci hodijo k tabli in dopisujejo ključne besede, ki so po njihovem kakorkoli povezane s tem pojmom. Med uro učitelj pojme, ki kakorkoli sodijo v okrilje geograﬁje obkroži in jih ustrezno komentira. Pojasni, kdaj bodo izvedeli več o njih. ×

Učenci dobijo nalogo, da dlje časa spremljajo vsebino časopisov in revij, ki jih imajo doma. Iz njih izrežejo ali izpišejo zanimivosti, ki govorijo o pojavih, ki jih obravnava geograﬁja. ×

Učitelj pregleda nalogo 1 na strani 4 v DZ. Učenci opišejo pokrajino, ki so jo narisali. Učitelj na tablo sproti piše pojave, ki jih narekujejo učenci. Na koncu pojave skupaj razvrstijo. Učitelj učencem prebere ali na tablo projicira spodnje besedilo: »Vsako živo bitje je odvisno od okolja, v katerem živi. Njegovo okolje sestavljajo različne kamnine, prsti, vode, ozračje, različne rastline in živali pa tudi človek. Je splet med seboj povezanih živih in neživih dejavnikov.« * in jim postavi vprašanje: ▶ Kako okolje vpliva na naše življenje? × * Šorgo in drugi: Okoljska vzgoja, Učbenik za izbirni predmet v 7. 8. in 9. razredu osnovne šole, Založba Obzorja, Maribor, 2002.

Delovni zvezek str. 4

Razširitev teme Geografsko raziskovanje in odkrivanje neznanega se je začelo v času, ko so živeli stari Grki, torej v antiki. Vendar je vse do 15. stoletja počasi napredovalo. Dokončno smo Zemljo spoznali v zadnjih 400 letih in še vedno jo spoznavamo. Dolgo časa je geografija pomenila predvsem imena krajev, njihove opise in številčne podatke ter odkrivanje novih, neznanih dežel. Poznamo različne znanosti, ki proučujejo posamezne pojave na Zemljinem površju: fizična geografija, geologija, geodezija, geomorfologija, pedogeografija, meteorologija, klimatologija, demografija, sociologija, etnologija … Začetnik geografije v Sloveniji je Janez Vajkard Valvasor. V delu Slava Vojvodine Kranjske, ki je izšlo leta 1689, najdemo veliko geografskih podatkov. Prvi učbeniki za geografijo v slovenskem jeziku so izšli v drugi polovici 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je bil na Univerzi v Ljubljani ustanovljen geografski oddelek in geografija je pri nas doživela velik razmah. Dolgo je bil vodilni geograf Anton Melik. Geografijo delimo tudi na občo in regionalno. Obča geografija raziskuje pojave na vsej Zemlji, medtem ko regionalna geografija raziskuje naravne in družbene pojave v določeni pokrajini. Razmere na Zemlji preučujejo tri znanosti: geologija, geodezija in geografija.

Ustvarjanje in raziskovanje

Medpredmetne povezave

▶ Učenci v zvezek narišejo Zemljo. Ob sliki Zemlje narišejo naravne in družbene pojave na Zemlji. Z ▶ Učenci s pomočjo literature in interneta poiščejo ljudi, ki so raziskovali in še raziskujejo svet.

SLO: doživljajski spis, ustno sporočanje ZGO: geografska odkritja LVZ: risanje pokrajine

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Učitelj učencem pokaže slike različnih dejavnosti (kmetijstvo , ribištvo, popotovanja ...). Učenci ugotavljajo, katera znanja, ki jih ponuja geograﬁja, morajo poznati osebe na slikah. Učitelj postavi učencem vprašanje: ▶ Ali na Zemlji obstajajo območja o katerih malo vemo? ▶ Katera so ta območja?

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.

Danes so bolj kot posameznik pomembne geografske ustanove. Učenci na spletnih naslovih

Zemljo jih povežejo s puščicami. Namesto, da narišejo posamezne pojave jih lahko tudi prilepijo.

Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kako delimo pojave, ki jih proučuje geografija? ▶ Katere pojave proučuje fizična geografija? ▶ Katere pojave proučuje družbena geografija? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

giam.zrc-sazu.si/inštitut.htm, www.ﬀ.uni-lj.si/oddelki/geo www.zrc-sazu.si/zgds poiščejo dejavnosti posameznih ustanov in poskušajo ugotoviti, za kaj skrbijo posamezne ustanove.

VESOLJE IN ZEMLJA Cilji poglavja: ▶ učenci znajo uporabiti različne načine zbiranja in prikazovanja geografskih informacij,

Učbenik 1 Vesolje str. 6-7

▶ učenci razlikujejo med odgovornim in neodgovornim ravnanjem s prostorom, ▶ učenci spoznavajo osnovne zakonitosti položaja Zemlje v vesolju, ▶ učenci spoznavajo kontinente, morja in njihovo geografsko lego, ▶ učenci spoznavajo različne načine življenja ljudi in prilagoditve na prevladujoče reliefne oblike, ▶ učenci obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije in spoznavajo njeno naravno ter kulturno dediščino, ▶ učenci se usposabljajo za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih tem na lokalni , regionalni in globalni ravni, ▶ učenci razvijajo sposobnost za osnovno proučevanje in raziskovanje pokrajine (lokalne, regionalne), ▶ učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, razvijajo občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezni do njene naravne in kulturne dediščine.

Literatura za učitelja

2 Osončje str. 8-9

3 Raziskovanje vesolja str. 10-11

4 Oblika in zgradba zemlje str. 12-13

▶ Kambič, B.: Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom. Spika, Ljubljana, 2007. ▶ Božič, D. in drugi: Meteor ali topova krogla. v: Življenje in tehnika, LVIII/10, str. 40 – 49. ▶ Singh, S.: Veliki pok – najpomembnejše znanstveno odkritje vseh časov. Učila, Tržič, 2007. ▶ Sarah, A.: Podatki na dlani. MK, Ljubljana, 2007. ▶ Graham, I.: E.raziskovalec, Pot v vesolje. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. ▶ Zorec, M.: Zvezde in ozvezdja. Karantanija, Ljubljana, 2006. ▶ Aubelj, B.: Vesolje. Modrijan, Ljubljana, 2006. ▶ Planet Zemlja in vesolje. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Emmerich, M.: Čudovito vesolje, opazovanje planetov, zvezd in galaksij. Narava, Kranj, 2006. ▶ Galičič, M.: Nebo, premazano z zvezdami. Učila, Tržič, 2003. ▶ Staguhn, G.: Skrivnosti vesolja. Učila International, Tržič, 2002. ▶ Grimshaw, C.: Zemlja, zbirka Povezave. Modrijan, Ljubljana, 1996. ▶ Varley, C. in Miles, L.: Geografija. Tehniška založba Slovenija, Ljubljana, 1994. ▶ Vodnik po naravni geografiji. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2005. ▶ Zemljepis, Zbirka Moji prvi koraki. Pomurska založba, Murska Sobota, 1996. ▶ VanCleave, J.: Geografija za vsakega otroka. Učila, Tržič, 1997. ▶ Lambert, D. in Redfern, M.: Najlepša knjiga o svetu. Učila, Tržič, 2001. ▶ Lambert, D.: Najlepša knjiga o oceanih. Učila, Tržič, 1999. ▶ Redfren, M.: Najlepša knjiga o vesolju. Učila, Tržič, 1999. ▶ Hočevar, M. in drugi: Geografija – shematski pregledi. TZS, Ljubljana, 2000. ▶ Zemlja, Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Prosen, M.: Raziskujemo vesolje. DZS, Ljubljana, 1999. ▶ Prosen, S.: Od kod zvezdam imena. Mladinska knjiga, 1999. ▶ Moore, P.: Atlas vesolja. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. ▶ Sels, D.: Zemlja podolgem in počez. Tehniška založba Slovenje, Ljubljana, 1998. ▶ Gautier, Y.: Zemlja, delujoč planet. Educa, Nova Gorica, 1998. ▶ Delalandre, B.: Moj atlas sveta. Erimas, Ljubljana, 2005. ▶ Day, T.: Neverjetno potovanje v središče atoma. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1997. ▶ Oblak, T. in drugi: Moj prvi atlas. DZS, Ljubljana, 1980. ▶ Košak, M. in drugi: Atlas za spoznavanje družbe. DZS, Ljubljana, 1995. ▶ Brinovec, S.: Atlas Slovenije za šolo in dom. GZS, TERRA in Mladinska Knjiga, Ljubljana, 1994. ▶ Reid, S.: Iznajdbe in odkritja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1992. ▶ Kemp, R.: Veliki slikovni atlas sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992. 10

Literatura za učitelja (nadaljevanje) ▶ Lenarčič, M.: Okrog edinega sveta. Didakta, Radovljica, 2006. ▶ Mitton, S. in J.: Astronomija. Didakta, Radovljica, 1999. ▶ Whitelaw, I.: Vesolje, Kvizmojster. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. ▶ Day, T.: Neverjetno potovanje na rob vesolja. Tehniška založba, Ljubljana, 1997. ▶ Vancleave, J: Astronomija za vsakega otroka. Učila, Tržič, 1997. ▶ Farndon, J.: 4000 stvari, ki jih morate vedeti. Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. ▶ Geografija, Zbirka Tematski leksikoni. Učila, Tržič, 2001. ▶ Tola, J.: Šolski astronomski atlas. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2004. ▶Grošelj, V.: Antarktika: južno od vsega. Modrijan, Ljubljana, 1997. ▶ Enciklopedija svetovne geografije. Pisanica, Ljubljana, 1997. ▶ Otroci vsega sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. ▶ e. enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Svet v rekordih, Atlas presežnikov. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. ▶ Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij. DZS, Ljubljana, 1997. ▶ Gaia Modri planet. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. ▶ Pavlovec, R.: Iz življenja kontinentov. Pelikan, Ljubljana, 1977. ▶ Hawking, S. W.: Kratka zgodovina časa. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1996. Literatura za učenca ▶ Zorec, M.: Zvezde in ozvezdja. Karantanija, Ljubljana, 2006. ▶ Zorec, M.: Sonce, luna in planeti. Karantanija, Ljubljana, 2006. ▶ Zorec, M.: Vesolje. Založba Karantanija, Ljubljana, 2006. ▶ Hughes, D. W. in Stott, C.: Naše osončje. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2008. ▶ Stoot, C.: Zakaj neki zvezde mežikajo in druga vprašanja o vesolju. Pomurska založba, MS, 1995. ▶ Kolaczek, M.: Vesolje. Modrijan, Ljubljana, 2005. ▶ Osborne, W. in M. P.: Vesolje, zbirka Čarobna hišica na drevesu. Grlica, Ljubljana, 2004. ▶ Osborne, W. in M. P.: Polnoč na Luni, zbirka Čarobna hišica na drevesu. Grlica, Ljubljana, 2004. ▶ Vancleave, J.: Astronomija za vsakega otroka. Učila, Tržič, 1997. ▶ Redfen, M.: Najlepša knjiga o vesolju. Učila, Tržič, 1999. ▶ Bussolati, M.: Pogled v vesolje. Učila, Tržič, 2001. ▶ Prosen, M.: Spoznavamo Zemljo in vesolje. DZS, Ljubljana, 2001. ▶ Prosen, M.: Raziskujmo vesolje. DZS, Ljubljana, 1999. ▶ Sauvain, P.: Reke in doline. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. ▶ Sauvain, P.: Gore. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. ▶ Sauvain, P.: Morja in oceani. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. ▶ Slikovni slovar Zemlje. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. ▶ Na vrhovih sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992. ▶ e.enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Mahoney, T.: Astronomija. Grlica, Ljubljana, 2006. ▶ Matthews, R. O.: Atlas naravnih čudes. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. ▶ Pince, H. in R.: Zgodovina znanosti in tehnike. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2007. ▶ Guidoux, V.: Voda, zbirka Brihtnež, Učila, Tržič, 2000. ▶ Ganeri, A.: Zakaj neki je morje slano. Pomurska založba, Murska Sobota, 2001. ▶ Kuščer, S. in Podreka, E.: Živa Zemlja. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994. ▶ Grimshaw, C.: Zemlja. Modrijan, Ljubljana, 1996, (zbirka Povezave). ▶ Morris, N.: Gorovja, Prvih deset na svetu. Založba Modena, Grosuplje, 1998. 11

Delovni zvezek 1 Vesolje str. 5

2 Osončje str. 6-7

3 Raziskovanje vesolja str. 8

4 Oblika in zgradba zemlje str. 9

Učbenik 5 Kopno in voda str. 16-17

6 Oblike površja str. 18-19

Leposlovje ▶ Gore, A.: Neprijetna resnica. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. ▶Spyri, J.: Haidi. Karantanija, Ljubljana, 1997. ▶ Stevenson, R. L.: Otok zakladov. Karantanija, Ljubljana, 1994. ▶ Ingolič, A.: Potopljena galeja. Karantanija-Pisanica, Ljubljana, 1998. ▶ Weis, C.: Na morju. Zbirka Mladi Robinzon, MK, Ljubljana, 1997. ▶ Lenarčič, M.: Okrog edinega sveta. Didakta, Radovljica, 2008. ▶ Verne, J.: Potovanje v središče Zemlje. Ljubljana, 1970. ▶ Pečjak, V.: Drejček in trije Marsovčki. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. ▶ Pavček, T.: Pesem o zvezdah, v: Izbrana poezija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. ▶ Defoe, D.: Robinson Crusoe. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971. ▶ Verne, J.: V osemdesetih dneh okoli sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. ▶ Osborne, M. P.: Polnoč na Luni. Grlica, Ljubljana, 2002. Revije ▶ Življenje in tehnika ▶ National Geographic (slovenska izdaja) ▶ NG Popotnik

7 Značilnosti celin str. 20-21

8 Poselitev str. 22-23

▶ Spika ▶ National Geographic Junior ▶ Geografski obzornik ▶ Gea

▶ Svet in ljudje ▶ PIL ▶ Geo (ne izhaja več)

Filmi ▶ Enciklopedija vesolja 1, Zemlja. Media film, Dnevnik, Kranj, 2006. (60 minut) ▶ Enciklopedija vesolja 2, Sonce, Mars, Jupiter. Media film, Dnevnik, Kranj, 2006. ▶ Enciklopedija vesolja 3, Prostrano vesolje. Media film, Dnevnik, Kranj, 2006. ▶ Enciklopedija vesolja 4, Osvajanje vesolja. Media film, Dnevnik, Kranj, 2006. ▶ Zgodba o soli. Pomorski muzej Sergej Mašera, Piran, 2004. ▶ Pot skozi vesolje [radijska oddaja]. RTVS, Ljubljana, 2000. (dostopno na www.rtvslo.si) ▶ Tektonika plošč. Videofon, Blejska Dobrava, 1998. ▶ Vse o Zemlji. Videofon, Blejska Dobrava, 2002. Spletne strani ▶ spreminjanja površine ledu: www.arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/sea.ice.movie.2007.mov ▶ sprotno spremljanje stanja ledenikov na Zemlji: http://www.arctic.atmos.uiuc.edu.cryosphere ▶ Evropska vesoljska agencija: http://www.esa.int ▶ zemljevid površja Lune: ww.google.com/moon ▶ slovensko poljudnoznanstveno središče o vesolju: www.vesolje.net ▶ seminar: daljnogledi in planeti: fizika.uni-mb.si/observatorij/gradiva/rr2006astroseminar_ SonceLunaZemlja1.pdf ▶ satelitski posnetki Zemlje: www.fourmilab.ch/cgi-bin/Earth ▶ mulitmedijsko potovanje po Osončju: www.nineplanets.org ▶ prikaz Luninih men: tycho.usno.navy.mil/vphase.html ▶ elektronski zemljevidi: maps.live.com/?vendor=msn&pkw=earth ▶ spletni kviz o vesolju: www.uciteljska.net/kvizi/HotPot/Zemljepis/Vesolje.html ▶ simulacija kroženja planetov: jove.geol.niu.edu/faculty/stoddard/planetarium.html ▶ enciklopedija astronavtike: www.astronautix.com

Delovni zvezek

Spletne strani (nadaljevanje) ▶ prispevki o raziskovanju vesolja: www.space.com ▶ prikaz trenutnega položaja satelitov: www.heavens-above.com ▶ seznam slovenskih astronomskih društev: www2.arnes.si/~gljsentvid10/drustva.html ▶ astronomske vsebine na wikipediji: sl.wikipedia.org/wiki/Vesolje ▶ učenje kartografije in fotografije: earth.google.com ▶ satelitski posnetki: science.nationalgeographic.com/science/photos/earth-moon-gallery.html ▶ prikaz Osončja: science.nationalgeographic.com/science/space/solar-system ▶ množica fotografij in podatkov o Zemlji: earthobservatory.nasa.gov ▶ gradiva za učitelje: www.nasa.gov/audience/foreducators ▶ fotografije vesolja: www.nasa.gov/multimedia/videogallery ▶ podatki o oceanih in morjih: www.factmonster.com/ipka/A0001773.html ▶ podatki o največjih jezerih: www.factmonster.com/ipka/A0001777.html ▶ podatki o najdaljših rekah: www.factmonster.com/ipka/A0001779.html ▶ števec celotnega prebivalstva na Zemlji: www.worldometers.info/population ▶ Agencija RS za okolje: www.arso.gov.si ▶ podatki o prebivalstvu Slovenije: www.stat.si/preb_ura.asp

5 Kopno in voda str. 10-11

6 Oblike površja str. 12-13

Učila ▶ Atlas sveta. Monde Neuf, Ljubljana, 2006. ▶ Geografski atlas za osnovno šolo. DZS, Ljubljana, 1998. ▶ Geografska enciklopedija – prosojnice. Učila, Tržič, 1998. ▶ Atlas sveta za osnovne in srednje šole. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. ▶ Veliki slikovni atlas sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. ▶ Moj prvi atlas sveta. Učila International, Tržič, 2002. ▶ Geografski atlas za osnovno in srednjo šolo. Tehniška založba, Ljubljana, 2003. ▶ Atlas sveta za osnovno šolo. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. Metodični pripomočki ▶ Učni načrt Geografija. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1998. ▶ Ginnis, P.: Učitelj – sam svoj mojster. Rokus, Ljubljana, 2004. ▶ Peklaj, C.: Sodelovalno učenje ali Več glav več ve. DZS, Ljubljana, 2001. ▶ Stradling, R.: Multiperspektivnost – priročnik za učitelje. Svet Evrope, Bruselj, 2004. ▶ Vodopivec, I.: Sodelovalno učenje v praksi. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. ▶ Brvar, R.: Geografija nekoliko drugače. Didaktika in metode pouka geografije za slepe in

slabovidne učence. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2002. ▶ Bevc Malajner, V.: Pristopi k poučevanju geografije. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1997. ▶ Rutar Ilc, Z.: Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. ▶ Cigler, N.: Primeri pouka izbranih učnih tem geografije v OŠ in SŠ. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. ▶ Brinovec, S.: Kako poučevati geografijo. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004. ▶ Zabavne geografske naloge. gradivo študijskih skupin, Ljubljana, 1996. ▶ geography.about.com/od/teachgeography/Teach_Geography.htm ▶ www.geography.learnontheinternet.co.uk/vgd/links.html

7 Značilnosti celin str. 14-15

8 Poselitev str. 16-17

Povzetek snovi

VESOLJE

Učni cilji: ▶ učenec spozna, kaj je vesolje,

▶ učenec s pomočjo slikovnega gradiva razlikuje različne vrste vesoljskih teles (zvezda, planet, luna ali satelit, meteor, meteorit, Sonce, Luna, Rimska cesta), ▶ učenec razlikuje pojme vesolje, galaksija.

Učbenik str. 8-9

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Geograﬁja je veda, ki zbira spoznanja o Zemlji in nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo.

Učenci preberejo uvodno besedilo k poglavju Vesolje na strani 8 v učbeniku.

Uvodna motivacija Učitelj napiše na tablo besedo VESOLJE. Naloga učencev je, da povedo vse, o čemer razmišljajo, ko pomislijo na vesolje. Vse, kar učenci povedo, učitelj zapiše na tablo. V tej fazi komentarji povedanega in zapisanega niso dobrodošli! Učitelj nato v razgovoru z učenci predstavlja posamezne besede zapisane na tabli in napove novo temo.

Učitelj jim prikaže predstave starih ljudstev s pomočjo slik in pisnih virov. Npr. predstava Egipčanov o vesolju: Starodavni Egipčani so verjeli, da se nad Zemljo boči njihova boginja Nut. Njeno telo je bilo narejeno iz zvezd, na nebu pa se je kazalo kot pot Rimske ceste. Nut je podpiral Šu, bog svetlobe in zraka. Pod njima pa je bil Geb, bog Zemlje. × Učitelj učencem postavi naslednje vprašanje: ▶ Kaj vidimo, ko pogledamo v vesolje? Učenci naštevajo, kaj vse vidimo, ko pogledamo v vesolje. ×

Vesolje je velikanski prostor, v katerem se nahajajo različna nebesna telesa. Galaksije so sestavljene iz zvezd. Okrog nekaterih zvezd krožijo planeti – manjše in hladnejše plinaste ali kamnite krogle, ki so pogosto obdane z lunami.

Učitelj pokaže učencem slike različnih ozvezdij. Učenci odgovarjajo na vprašanja: ▶ Kaj prikazujejo slike? ▶ Ali poznate ime kakšnega od teh ozvezdij ali katerega drugega? ▶ Ali veste, od kod izvirajo imena posameznih ozvezdij? ▶ Ali poznate kakšno zgodbo, povezano z imeni teh ozvezdij? × Učenci si ogledajo odlomek iz dokumentarnega ﬁlma: Enciklopedija vesolja 3. × Učenci skupaj z učiteljem obiščejo najbližji observatorij ali se sestanejo zvečer in z daljnogledi ali teleskopom opazujejo nebo. ×

Delovni zvezek str. 5

Razširitev teme Zvezde niso ves čas enake. Tako kot ljudje se rodijo, razvijajo in umrejo, le da je njihov življenjski cikel precej daljši. Merimo ga v milijardah let. Katere zvezde vidimo na nebu, je odvisno od tega, s katerega dela Zemlje in v katerem delu leta jih opazujemo. Če bi živeli na ekvatorju, bi skozi leto videli vsa ozvezdja vidna iz Zemlje. Ker živimo severno od ekvatorja, je na jugu določeno območje, ki je vedno pod obzorjem. Enako je na južni polobli. Prva imena ozvezdij so si izmislili Grki in Babilonci. Zarisali so črte med najsvetlejšimi zvezdami. To so storili z namenom, da bi na nebu lažje iskali vesoljska telesa. Eden izmed največjih kraterjev, za katerega so dokazali, da ga je povzročil padec meteorita, je v ameriški zvezni državi Arizona. Večina zvezd, ki jih vidimo v vesolju, je od nas oddaljena svetlobna leta, zato jih ne vidimo takšnih, kot so danes, ampak takšne, kot so bile v preteklosti. Vsak dan na Zemljo pade več milijonov ton meteoritskega prahu. Med vsemi vesoljskimi telesi in pojavi je najtežje napovedati tire in prihode kometov. Prihajajo namreč iz zunanjega dela Osončja. Najbolj znan je Halleyev komet, ki se vrača vsakih 76 let. Naslednjič bo viden leta 2061. Nazadnje nas je obiskal leta 1986. Nepovratni kometi nas obiščejo le enkrat.

Ustvarjanje in raziskovanje

Medpredmetne povezave

▶ Zakaj je Luna svetla? Naredimo preizkus s pomočjo zadnje odbojne luči na kolesu in baterijske svetilke. Poskus moramo narediti ponoči ali v temi. Z baterijsko svetilko posvetimo v odbojno luč. Ugotovimo, da odbojna luč sama ne sveti, temveč le odbija svetlobo. Enako je tudi z Luno.

MAT: merske enote SLO: grška mitologija ZGO: stare kulture (visoke civilizacije)

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Učitelj da učencem nalogo, da narišejo zvezdo. Eden izmed učencev jo nariše na tablo.

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.

Na spletni strani www.vesolje.net/astro/astrofoto.htm si učenci ogledajo fotograﬁje različnih vesoljskih teles in vesoljskih pojavov.

Učenci poskušajo odgovoriti na vprašanje: ▶ Zakaj rišemo zvezdaste zvezde in ne okrogle, kot so v resnici?

Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj so zvezde in kaj planeti? ▶ V čem se zvezde razlikujejo od planetov? ▶ Kaj je galaksija? V kateri galaksiji se nahaja Zemlja? ▶ Katera nebesna telesa še najdemo v vesolju? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Na slovenski podstrani spletne enciklopedije wikipedia učenci vpišejo pojem vesolje.

Povzetek snovi

OSONČJE

Učni cilji: ▶ učenec razlikuje med pojmi Osončje, svetlobno leto in galaksija,

▶ učenec razlikuje vrste vesoljskih teles (planet, Sonce, Luna, Rimska cesta, Mars, Merkur, Venera, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton).

Sonce je Zemlji najbližja zvezda. Skupaj z nebesnimi telesi, ki krožijo okoli njega, sestavlja naše Osončje. Zemlja je eden izmed osmih planetov v našem Osončju. Zemlji najbližje vesoljsko telo je Luna.

Učbenik str. 10-11

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Zemlja je vesoljsko telo v ogromnem sestavu, ki ga imenujemo vesolje. Vesolje je vse, kar je.

Na en komplet kart narišemo ali nalepimo slike planetov našega Osončja in še kakšnih drugih vesoljskih teles. Na drug komplet napišemo imena. Učenci iščejo pare. Zmaga tisti, ki odkrije največ parov. ×

Uvodna motivacija Učenci v učbeniku na strani 10 preberejo uvodno besedilo k učni enoti Osončje. Učitelj jih nato vpraša: ▶ Zakaj so številna ljudstva že v preteklosti pripisovala Soncu tako velik pomen?

Iz kosa debelega kartona izdelamo galaksijo. Sprednjo stran pobarvamo s temno barvo, ki predstavlja vesolje. Nato na temno podlago s svetlim lepilom narišemo nekaj vrtinčastih črt in jih posujemo z bleščicami ali soljo. Na koncu odvečne bleščice ali sol odpihnemo in tu je naša galaksija. ×

Učenci dobijo nalogo, da naselijo enega od planetov našega osončja. Svojo izbiro utemeljijo. Na pot lahko vzamejo samo deset stvari. Vsak naredi svoj seznam stvari in ga primerja s sošolci. Učenci pojasnijo, zakaj so se odločili za posamezne predmete. × Učenci v učbeniku na strani 11 preberejo besedilo pod Ali veš? S pomočjo podatkov izračunajo, v kolikšnem času bi pripotovali do Sonca ali Lune, če bi potovali 130 km/h. × Učenci preberejo nalogo 4 na strani 7 v DZ in skušajo na vprašanje odgovoriti.

Ustvarjanje Izdelava modela Osončja. Manjše planete lahko naredimo iz stiropornih kroglic. Večje planete pa naredimo tako, da napihnemo balon in ga obdamo s papirno kašo. Ko se papir posuši, balon spustimo. Vse planete pobarvamo, skoznje napeljemo vrvice in jih obesimo.

Razširitev teme Sonce je sestavljeno iz vodika (73 %), helija (25 %). Vodik je gorivo, iz katerega Sonce dobiva energijo. Na površju Sonca je temperatura okoli 6000 ºC, v notranjosti pa okoli 15 milijonov ºC. Sonce je staro okoli 5 milijard let.

Premer Sonca je 109-krat večji kot premer Zemlje, masa pa in 330.000-krat večja od Zemljine. Protuberanca je orjaški izbruh vročih plinov, ki sežejo tudi več tisoč kilometrov nad Sončevo površje. Ti izbruhi vplivajo tudi na Zemljo.

Plimovanje je dviganje in spuščanje gladine morja zaradi privlačnosti Lune. Plima pomeni dvigovanje gladine morja, oseka padanje. Med plimo in oseko mine 6 ur in 12 minut. Razlika med plimo in oseko je od 10 cm do 20 m.

Delovni zvezek str. 6-7

Raziskovanje

Medpredmetne povezave

▶ Kako je temperatura odvisna od oddaljenosti od Sonca? Za poskus potrebujemo dva termometra, namizno svetilko in meter. Pod prižgano svetilko v različni oddaljenosti, npr. 10 cm in 100 cm, postavimo dva termometra. Po nekaj minutah na termometrih odčitamo temperaturo.

MAT: velikostna razmerja NAR: Sonce je vir energije

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Učitelj da učencem nalogo, da razmislijo o vprašanju: ▶ Kakšno vlogo ima Sonce pri nastanku in obstoju življenja na Zemlji? V nadaljevanju ure učence vzpodbudi k razmišljanju, kaj bi bilo, če bi Sonce prenehalo svetiti oziroma bi karkoli zastrlo njegovo svetlobo.

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.

Na spletni strani jove.geol.niu.edu/faculty/ stoddard/planetarium.html si ogledamo simulacijo kroženja planetov.

Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj je središče našega Osončja? ▶ Kako merimo razdalje v vesolju? Kaj je svetlobno leto? ▶ S kakšno hitrostjo potuje svetloba? ▶ Ali ima Luna kakršen koli vpliv na Zemljo? Kakšen? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Na spletni strani vesolje.net učenci obiščejo spletni planetarij. Na podstrani preleti/ prelet.php si lahko ogledajo, kdaj lahko s prostim očesom opazujejo prelete Mednarodne vesoljske postaje (MVP).

RAZISKOVANJE VESOLJA

Učni cilji: ▶ učenec spozna načine raziskovanja vesolja v preteklosti in danes, ▶ učenec razume pomen raziskovanja vesolja, ▶ učenec razmišlja o možnosti za obstoj življenja drugje v vesolju.

Povzetek snovi Prva raziskovanja vesolja so bila omejena na opazovanje neba s prostim očesom. Velik napredek v raziskovanju vesolja se je začel z odkritjem teleskopa v 17. stoletju in poleti v vesolje v drugi polovici 20. stoletja.

Učbenik str. 12-13

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Od vseh vesoljskih teles ima na Zemljo največji vpliv Sonce – povsem običajna zvezda, ki je središče našega osončja.

Učenci dobijo priložnost, da v vesolje pošljejo vesoljsko sondo. Kam bi jo poslali, kaj bi skušali odkriti. V spisu z naslovom Moja vesoljska misija opišejo namen misije, kako dolgo bi trajala, kakšno opremo bi potrebovali ... ×

Uvodna motivacija Spoznanja o vesolju pri posameznih starih ljudstvih. Zapis o prvih poletih v vesolje. × Učitelj na spletni strani nasa.gov/mission prikaže odlomek, povezan z raziskovanjem vesolja in učence vzpodbudi k razmišljanju o pomenu raziskovanja vesolja. × Učitelj predstavi projekt SETI in učence spodbudi k razpravi z vprašanji: ▶ Kako si predstavljate vesoljce?

Učenci izdelajo maketo vesoljske postaje s pomočjo škatel, kartonskih tulcev in drugih odpadnih predmetov iz gospodinjstva. × Učitelj učencem prebere besedilo v knjigi Vesolje* na strani 111 do 115, ki govori o življenju astronavtov v vesolju. Nato se z učenci pogovori o tem, kaj so prebrali. × * Will Osborne, Mary Pope Osborne, Vesolje, Zbirka Čarobna hišica na drevesu, Grlica, Ljubljana, 2004, stran 111 do 115.

Pomembni dogodki, letnice v astronomiji. pr. n. š: 1600: Prvi katalog zvezd. 270: Aristarh – Zemlja se giblje okoli Sonca. 230: Eratosten izmeri obseg Zemlje. 127: Ptolemaj – Zemlja je središče vesolja. n. št: 1543: Kopernik – središče vesolja je Sonce. 1609: Galilej prvič uporabi teleskop. 1687: Newton objavi teorijo gravitacije. × Učenci si ogledajo fotograﬁjo v učbeniku na strani 13, ki prikazuje polet »vesoljskega taksija« Space Shuttle). Učenci poimenujejo, kaj prikazuje, in poskušajo odgovoriti, zakaj je vesoljski taksi poenostavil polete v vesolje.

Delovni zvezek str. 8

Razširitev teme Optični teleskopi za zbiranje svetlobe uporabljajo steklene leče ali zrcala. Radijski teleskopi zbirajo radijske valove iz vesolja. Vsi radijski valovi se zberejo v gorišču, kjer je postavljena sprejemna antena. V njej nastajajo električni signali, ki jih nato prenesejo v računalnik, ki iz signalov sestavi sliko opazovanega telesa. Program SETI je program za iskanje zunajzemeljske inteligence (SETI = Search for Extra Terestial Inteligence). V vesolje pošiljajo sporočila in poskušajo ujeti radijska sporočila drugih živih bitij v vesolju. Za to uporabljajo radijski teleskope. Za vstop v vesolje mora vesoljsko telo uiti Zemljini gravitaciji. Leteti mora s hitrostjo nad 40 000 kilometrov na uro. Prvi umetni satelit so v vesolje poslali leta 1957, to je bil Sputnik. Prvi človek v vesolju je bil Jurij Gagarin. To se je zgodilo leta 1961. V vesolju je bil manj kot dve uri, v tem času pa je enkrat obkrožil Zemljo. Leta 1963 je v vesolje odpotovala prva ženska Valentina Tereškova. Okrog Zemlje je krožila tri dni. Space Shuttle je vesoljsko plovilo, ki ga lahko uporabijo večkrat. Po vrnitvi na Zemljo pristane kot letalo.

Raziskovanje

Medpredmetne povezave

Obisk astronomske opazovalnice. Učenci skupaj z učiteljem obiščejo najbližji observatorij ali se sestanejo zvečer in z daljnogledi ali teleskopom opazujejo nebo.

NAR: začetki znanosti – astronomija TIT: izdelava makete ZGO: iznajdbe

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Debata na temo: ▶ Ali obstaja življenje še kje v vesolju razen na Zemlji? Učitelj razdeli učence v dve skupni. Prva skupina zagovarja tezo, da obstaja življenje tudi drugje. Druga skupina trdi, da razen na Zemlji življenja ni. Učitelj lahko pripravi tudi razne članke, mnenja strokovnjakov …

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Do katerih spoznanj o vesolju so prišla stara ljudstva? ▶ V kolikšni meri so jim ta spoznanja pomagala v vsakdanjem življenju? ▶ Kako se imenuje znanost o vesolju in vesoljskih telesih? ▶ Kateri je osnovni pripomoček pri proučevanju vesolja? ▶ Čemu so namenjeni umetni sateliti? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Astronomski observatorij Univerze v Ljubljani: www.ﬁz.uni-lj.si/astro/indexslo.html

Astronomska društva in opazovalnice: www2.arnes.si/~gljsentvid10/ drustva.html.

OBLIKA IN ZGRADBA ZEMLJE

Učni cilji: ▶ učenec s pomočjo slikovnega gradiva opiše obliko Zemlje, ▶ učenec spozna zgradbo Zemljine notranjosti, ▶ učenec se seznani s silo težnosti (gravitacijo).

Povzetek snovi Zemlja ima obliko nepravilne krogle. Na ekvatorju je izbočena, na tečajih pa sploščena. Zgrajena je iz jedra, plašča, skorje, vodovja in ozračja. Vse predmete na svojem površju privlači z gravitacijsko silo.

Učbenik str. 14-15

Od prejšnjič ...

Kritično mišljenje

Ljudje že od nekdaj iščejo odgovore na številna vprašanja o vesolju. Za lažje raziskovanje vesolja so iznašli številne pripomočke.

Učitelj prebere (lahko ga prebere tudi kdo od učencev) ali projicira naslednje besedilo.

Uvodna motivacija Učitelj na kateder postavi globus. Učenci dobijo nalogo, da opišejo obliko Zemlje. Učitelj jim poda razlike med polmerom od središča Zemlje do najjužnejše ali najsevernejše točke in od središča Zemlje do ekvatorja, ki znaša 21 kilometrov. ▶ ekvatorialni polmer: 6 378 137,000 m ▶ tečajni polmer: 6 356 911,752 m

»Kot kaže, je naš planet v vesolju edini daleč naokrog, kjer so pogoji za življenje, kakršnega živimo zemljani, primerni. Zelo težko je razumeti, da na njem prebiva več milijard ljudi, ki se sploh ne zavedajo, da nimajo kam zbežati, če ga uničijo. Skupaj se peljemo na okrušku vesolja v razsežnost, kjer naša umska in materialna naprezanja ne pomenijo nič. Ujeti smo v minljivosti in drvimo zanesljivemu koncu naproti. Vse nas čaka enaka usoda. Biti prvi ali zadnji ne pomeni nič. Pomenita samo ljubezen in spoštovanje do sebe in drugih. Pomenijo lahko samo naša dejanja, ki ostanejo zapisana v srcu zanamcev. Zato bi moral vsak od nas enkrat na potovanje

okoli sveta, da bi spoznal, da smo ujeti v čudoviti kletki, iz katere ni izhoda. Vsako dejanje, dobro ali slabo, ostaja v njej.« * Učitelj zastavi učencem naslednja vprašanja: ▶ Kaj nam je želel avtor povedati? ▶ Ali ljudje res uničujemo planet, na katerem živimo? * Matevž Lenarčič, Okrog edinega sveta, Didakta, Ljubljana, 2006, str. 11

Delovni zvezek str. 9

Razširitev teme Temperatura notranjega jedra Zemlje se povzpne tudi do 5000 ºC. Petino Zemljinega ozračja predstavlja kisik, ki je nepogrešljiv za večino živih bitij na Zemlji. Je brez barve in vonja. Silo težnosti je razložil Isaac Newton, ko je opazoval jabolko, ki je padlo z drevesa. Ugotovil je, da sila težnosti Zemlje privlači Luno, ki zato kroži okoli Zemlje. V bistvo je težnost sila, ki nas zadržuje na površini Zemlje. Pravzaprav drži skupaj celo vesolje. Trda Zemljina skorja je nastala pred 4,5 milijardami let. Aristotel je že pred več kot 2000 leti opazil, da ladja, ki se oddaljuje iz pristanišča deluje kot, da bi se potopila za obzorjem. Poleg tega je ugotovil tudi, da je Zemljina senca na Luni ob mrku vedno krožna. Obe dve spoznanji sta ga pripeljali do prepričanja, da Zemlja ni ravna plošča, temveč da je Zemlja okrogla. Eratosten je poleg tega, da je izračunal obseg Zemlje, opisal 44 ozvezdij in 675 zvezd stalnic in naredil prvi zemljevid z vzporedniki in poldnevniki. Geoid je geometrijsko telo, ki najbolj ustreza obliki Zemlje. Zemlja je najgostejše znano telo v našem osončju. Kemična sestava Zemlje po masi: 34,6 % železo, 29,5 % kisika, 15,2 % silicija, 12,7 % magnezija, 2,4 % niklja ...

Raziskovanje

Medpredmetne povezave

Kako lahko dokažemo, da je Zemlja okrogla? Opazujemo lahko ladjo, ki odhaja iz pristanišča. Če jo bomo opazovali dlje časa, bomo opazili, da bo najprej izginil spodnji del ladje. Če bi bila Zemlja ravna, bi ladjo vseskozi videli v celoti do trenutka, ko bi bila predaleč, da bi jo sploh še videli.

NAR: človek je sestavni del narave ZGO: odkritja

Aktivnosti

Ponovitev

Sprehod po spletu

Učenci izdelajo osebno izkaznico Zemlje. Učitelj jim pomaga z opornimi točkami: starost, kraj rojstva, velikost ... ×

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.

Na spletnih straneh

Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kateri so dokazi, da je Zemlja okrogla? ▶ Kateri je bil prvi dokaz, s katerim so dokazali, da je Zemlja okrogla? ▶ Kaj nam pomaga pri proučevanju notranjosti Zemlje?

science.nationalgeographic.com/science/ photos/earth-moon-gallery.html

Učitelj prebere poljuben odlomek iz knjige Julesa Verna Potovanje v središče Zemlje. × Učenci iz balona in papirja ali stiropora izdelajo model Zemlje.

Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

earthobservatory.nasa.gov si učenci ogledajo posnetke Zemlje iz vesolja, na katerih se lepo vidi okrogla oblika Zemlje.

Povzetek snovi

KOPNO IN VODA

Zemljino površje sestavljata voda (70 %) in kopno (30 %). Velike sklenjene vodne površine imenujemo oceani, manjše pa morja. Veliki deli kopnega so celine ali kontinenti, manjši pa otoki in otočja.

Učni cilji: ▶ učenec s pomočjo grafičnega prikaza ugotovi, kolikšen delež Zemlje je pokrit z vodo, ▶ učenec razume kroženje vode, ▶ učenec imenuje in pokaže celine in oceane na globusu in zemljevidu sveta, ▶ učenec primerjajo celine in oceane glede na velikost.

Učbenik str. 16-17

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Trden dokaz o obliki Zemlje so z obplutjem Zemlje prinesli šele Magellanovi mornarji leta 1521.

Učenci na zemljevidu pokažejo in poimenujejo posamezne celine in oceane ter poiščejo Slovenijo. ×

Uvodna motivacija

Učenci s pomočjo zemljevida in graﬁčnega prikaza na strani 16 in 17 v učbeniku primerjajo velikost Evrope z ostalimi celinami. ×

Učitelj pred učence postavi zemljevid sveta in globus. Naloga učencev je, da opišejo, kaj vidijo na zemljevidu in globusu. Učitelj jih usmerja tako, da na koncu pridejo do odgovora kopno in voda. Učenci nato poskušajo ugotoviti razmerje med kopnim in vodo.

Učenci sposkusijo sami narisati zemljevid sveta. ×

Učitelj učence razdeli v več skupin. Vsaka skupina iz debelejšega kartona izdela sestavljanko Zemljevid sveta (obrisi celin in oceanov). Obrise lahko narišejo sami ali pa na karton nalepijo preprost zemljevid sveta. × Učitelj projicira učencem na tablo preglednico, ki prikazuje razporeditev vode in kopnega na Zemlji. Naloga učencev je, da jo izpolnijo. ×

Porazdelitev oceanov in kopnega po posameznih poloblah Skupna površina

Površina oceanov

510 100 000 km²

360 700 000 km²

149 400 000 km²

Severna polobla 255 050 000 km²

149 004 350 km²

106 045 650 km²

Južna polobla

211 695 650 km²

43 354 350 km²

Zemlja

255 050 000 km²

Površina kopnega

Razširitev teme Voda je naravni vir, brez katerega življenje ne bi bilo mogoče. Vodo uporabljamo za pitje, daje nam življenjski prostor, hrano, uporabljamo jo v kmetijstvu za namakanje, v industriji, z njeno pomočjo pridobivamo energijo.

Kroženje vode ne poteka enako hitro na vsej Zemlji. V deževnih gozdovih ob ekvatorju voda zakroži v enem dnevu. Voda v ozračju se zamenja vsakih 10 do 12 dni, voda v vseh oceanih se obnovi v približno 3000 letih.

Človeško telo sestavlja okrog 65 % vode. Pri meduzi predstavlja voda 95 % in lubenici 91 %. Če bi se stopil ves led na Zemlji, bi se gladina morij dvignila za približno 1,5 metra.

Delovni zvezek str. 10-11

Raziskovanje

Medpredmetne povezave

Kako kroži voda? Učenci doma (s pomočjo staršev ali pa v šoli pod nadzorstvom učitelja) zavrejo vodo v pokriti posodi. Opazujejo, kaj se zgodi, ko dvignejo pokrov in to aplicirajo na kroženje vode. Pri pouku poročajo o svojih opažanjih in ugotovitvah.

NAR: kroženje vode MAT: grafični prikaz – branje grafov LVZ: risanje pokrajine

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Učenci naštejejo dejavnosti človeka, ki so odvisne od vode. Odgovorijo na vprašanje: ▶ Kaj bi se zgodilo, če bi se stopil ves led? ▶ Kakšne posledice bi imelo to za človeštvo? Naštejejo nekaj ukrepov, s katerimi bi lahko človek preprečil taljenje ledu, ki smo mu priča.

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kako imenujemo velike sklenjene vodne površine? ▶ Kaj povezuje morja in oceane? ▶ Kako imenujemo velike dele kopnega? ▶ Kaj ločuje posamezne celine med sabo? ▶ Katera celina je največja in katera najmanjša? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Na spletni strani

www.raziskujem.si učenci rešijo vajo, s pomočjo katere poimenujejo celine in oceane.

Povzetek snovi

OBLIKE POVRŠJA

Učni cilji: ▶ učenec obnovi znanje o nadmorski višini,

▶ učenec razlikuje med absolutno in relativno višino, ▶ učenec našteje in opiše osnovne reliefne oblike na Zemljinem površju, ▶ učenec ob slikovnem gradivu primerja prevladujoče reliefne oblike na Zemljinem površju.

Zemljino površje ni povsod enako, ampak ga sestavljajo zelo različne reliefne oblike. Ponekod je površje bolj ali manj ravno (ravnine), drugod ga sestavljajo različno visoke vzpetine (gričevje, hribovje in gorovje) in vmes rečne doline.

Učbenik str. 18-19

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Naš planet Zemlja zaradi velike količine vode na površju pogosto imenujemo tudi modri planet.

S pomočjo zemljevida Slovenije opišejo površje Slovenije. V preglednico zapišejo primere za posamezne reliefne oblike v Sloveniji. ×

Učenci dobijo nalogo, da razmislijo kako izmerimo višine gora in izmerimo globine oceanov in morij. ×

Na zemljevidu poiščejo najvišje vrhove v SLO. ×

Učenci po skupinah iz gline ali papirja in mavca izdelajo makete posameznih reliefnih enot. ×

Uvodna motivacija Učitelj učencem projicira fotograﬁje različnih reliefnih enot. Ob njih se z učenci pogovori o tem, kaj prikazujejo. Pokaže jim fotograﬁje, ki so učencem blizu: Triglav, Celjska ali Ljubljanska kotlina, Slovenske gorice, Logarska dolina, Pohorje, Pokljuka ... Učitelj učence pripelje do odgovorov: dolina, gora. Nato učenci poskušajo odgovoriti, kaj si predstavljajo pod pojmi gora, hrib, dolina, kotlina ...

Reliefne oblike v Sloveniji reliefna oblika

kje jih najdemo v Sloveniji

nižina dolina kotlina gričevje hribovje gorovje

Razširitev teme Povprečna globina oceanov je 3700 metrov. V takšni globini je hrana skromna, svetloba namreč seže le 200 m globoko. Tlak pa izjemno velik, saj na vsakih 100 m globine naraste za 10krat v primerjavi z običajnim zračnim tlakom.

Eden od načinov merjenja globine po vodo je uporaba zvoka. Naprave na ladji (sonar) oddajajo zvočne signale, ki se v obliki valov gibljejo skozi vodo. Na dnu se zvočni valovi odbijejo in se vračajo k napravam na ladji.

Ozračje se ogreva od tal in oceanov. Na vsakih 100 metrov nadmorske višine se temperatura ozračja zniža za približno pol stopinje. Na vrhu Mt Everesta znaša temperatura zraka okoli –40ºC. Veter občutek mraza še poveča.

Delovni zvezek str. 12-13

Raziskovanje

Medpredmetne povezave

Spoznavanje površja v bližnji okolici. Učitelj pripravi zemljevide občine ali krajevne skupnosti, v kateri leži šola. Skupaj rešijo nalogo 6 na strani 13 v DZ. Nato s pomočjo zemljevida poiščejo najvišjo in najnižjo točko v bližnji okolici. Nato določijo relativno nadmorsko višino med njima.

TIT: izdelava makete SLO: opis dogajanja v naravi

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Učenci v učbeniku na strani 19 preberejo besedilo pod aktualno. Nato odgovorijo na vprašanja: ▶ Na kakšen način ljudje ogrožajo gorski svet? ▶ Kateri so še drugi posegi v gorski svet, ki rušijo naravno ravnovesje? ▶ Kakšno vlogo imajo alpinisti?

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj je relief? ▶ Kaj je absolutna nadmorska višina? ▶ Kaj je relativna nadmorska višina? ▶ Kakšna je izoblikovanost oceanskega dna? ▶ Katero visokogorje imamo v Sloveniji?

Na spletni strani

Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

www.raziskujem.si učenci poiščejo vaje o oblikah površja. K posameznim reliefnim oblikam dodajajo prave fotograﬁje ali poimenujejo posamezne reliefne oblike.

Povzetek snovi

ZNAČILNOSTI CELIN

Učni cilji: ▶ učenec opiše razčlenjenost celin in jih primerja med sabo,

▶ učenec našteje prevladujoče reliefne oblike na posameznih celinah, ▶ učenec reliefne oblike posameznih celin s pomočjo slikovnega gradiva primerja med sabo.

Učbenik str. 20-21

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Zemlja je nastala pred približno 4,5 milijardami let. Od takrat naprej se njeno površje nenehno spreminja.

Učenci s pomočjo zemljevida sveta in učbenika na strani 20 in 21 spoznajo razčlenjenost posameznih celin. ×

Uvodna motivacija

S pomočjo zemljevida sveta učenci v parih iščejo odgovore na vprašanje, kje na Zemlji so največje nižine in kje najvišja gorovja. ×

Učitelj na tablo projicira obris Afrike in Evrope. Učenci ugotovljajo, v čem se celini razlikujeta. Nato napove, da je tema današnje enote značilnost celin. Pove, da bodo primerjali posamezne celine, pri čemer jih ne bo zanimala le razčlenjenost celin, ampak tudi nadmorske višine. Učenci poskušajo poiskati najvišje vrhove na posameznih celinah. Pomagajo si lahko s podatki v rubriki Ali veš? v DZ na strani 15.

Učenci rešijo nalogo 2 na strani 14 in 15 v DZ. Učitelj jim pri tem pomaga, saj nekatere povezave niso povsem preproste. × Učenci poskušajo brez zemljevida ugotoviti, kakšna dežela je Slovenija glede na nadmorsko višino? × Učenci poiščejo otoke in polotoke, nato pa s pomočjo zemljevida v učbeniku na str. 17 presodijo, h kateri celini spadajo. ×

Celine se med seboj razlikujejo tudi po razčlenjenosti obal in izoblikovanosti površja. Na razčlenjenost celine vpliva število otokov, polotokov in zalivov. Tudi površje celin ni enotno, temveč gre za menjavanje večjih in manjših ravnin, kotlin in vzpetin.

Učenci si ogledajo spodnjo preglednico in jo ob zemljevidu sveta komentirajo. × Povprečne nadmorska višina celin* celina

povprečna nadmorska višina

Antarktika

2400 m

Evropa

340 m

Azija

960 m

Afrika

750 m

S. Amerika

730 m

J. Amerika

580 m

Avstralija

340 m

* Atlas sveta, Mond Neuf, Ljubljana, 2006, str. 29.

Razširitev teme Najvišje ležeče glavno mesto La Paz (Bolivija) leži na 3630 metrov nadmorske višine. × Nadmorska višina in razčlenjenost vplivata na podnebje, poselitev, vodovje na kopnem ...

V Evropi pripada nižinam 57 % površine celine (to je površje do 200 metrov nadmorske višine). Otoki in polotoki skoraj četrtino površja Evrope, zato ima Evropa, ki je po površini trikrat manjša od Afrike, 25 % daljšo obalo.

Razčlenjenost morskih obal je precej večja na severu kot na jugu. × Prvi vzpon na Mt Everest – najvišjo goro na svetu je uspel leta 1953 Edmundu Hillaryju in Tenzingu Norgayju.

Delovni zvezek str. 14-15

Raziskovanje

Medpredmetne povezave

Kdo je osvajal najvišje vrhove celin? Učenci na svetovnem spletu poiščejo podatke o osvajanju najvišjih vrhov posameznih celin in pripravijo kratka poročila. Posebno pozornost posvetijo slovenskim (jugoslovanskim) alpinističnim odpravam. Učenci svoja poročila predstavijo v razredu.

SLO: ustno sporočanje TJA: pisanje in izgovarjava angleških zemljepisnih imen

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Učitelj projicira sliko barvnih olimpijskih krogov. Učenci odgovorijo na vprašanji: ▶ Kaj simbolizirajo krogi in njihove barve? ▶ Ali se v današnjem času res še ohranja duh olimpizma?

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj vpliva na razčlenjenost celin? ▶ S pomočjo zemljevida sveta opiši razčlenjenost celin. ▶ Katera je najbolj in katera najmanj razčlenjena celina? ▶ Na kateri celini leži najvišje gorovje na Zemlji? ▶ Katera celina ima najbolj ravno površje? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Na spletni strani

www.facka.si/gradiva/geo/relief si ogledajo, kako nastane relief. Poskušajo odgovoriti na vprašanje: ▶ Ali se relief s časom spreminja? ▶ Kako so nastale različne reliefne oblike?

Povzetek snovi

POSELITEV

Na poselitev vpliva mnogo dejavnikov: podnebje, relief, zaloge pitne vode, možnost prometa, rodovitnost tal ... Življenje ob morju, rekah in jezerih je večinoma lažje kot v notranjosti celin, zato je poselitev ob stiku kopnega in vode največja.

Učni cilji: ▶ učenec opiše pogoje za življenje ljudi ob in na morjih, rekah, jezerih in v notranjosti, ▶ učenec opiše pogoje za življenje ljudi v odvisnosti od reliefnih oblik, ▶ učenec s pomočjo zemljevida našteje najgosteje naseljena območja na Zemlji, ▶ učenec opiše pogoje za življenje ljudi v odvisnosti od naravnih razmer v Sloveniji.

Učbenik str. 22-23

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Raziskovanje

Celine se ne razlikujejo le po velikosti, temveč tudi po razčlenjenosti, nadmorskih višinah, reliefu, podnebju, prebivalstvu ...

Učenci si v atlasu ogledajo zemljevid poselitev Slovenije. Zemljevid poselitve primerjajo s površjem in naštejejo območja, ki so v Sloveniji med najgosteje poseljenimi. ▶ V katerih reliefnih enotah živi največ ljudi?

Učenci s pomočjo preglednice izračunajo hitrost naraščanja števila prebivalcev. Novejše podatke sami poiščejo na spletu. Naraščanje prebivalstva*

Uvodna motivacija Učitelj predstavi učencem pojem gostota poselitve. Učitelj poda učencem podatke o gostoti poselitve posameznih kontinentov, držav … Učenci ugotavljajo, zakaj se gostota poselitve med državami oziroma tudi med celinami razlikuje. Pri tem poskušajo odgovoriti na vprašanji: ▶ Kateri so razlogi za različno gostoto poselitve? ▶ Kako bi se dalo pospešiti oziroma zavreti rast števila prebivalstva?

Učenci izračunajo gostoto poselitve v Sloveniji. Na spletni strani www.stat.si poiščejo podatke o številu prebivalstva v Sloveniji in njeni površini. Na istem spletnem naslovu poiščejo tudi podatke za svoj domači kraj, krajevno skupnost in občino, v kateri živijo. × Učenci z učiteljevo pomočjo rešijo nalogo 3 na strani 17 v DZ. Učitelj naj za lažje delo učencem po možnosti priskrbi večje zemljevide, kot so v delovnem zvezku. ×

leto

povprečna nadmorska višina

2000 pr. n. š.

110 milijonov

okoli 0

230 milijonov

1000 n. š.

280 milijonov

1500

450 milijonov

1900

1567 milijonov

1950

2525 milijonov

2000

6064 milijonov

* Atlas sveta, Mond Neuf, Ljubljana, 2006, str. 45.

Razširitev teme Mnoge države sploh ne poznajo točnega števila prebivalcev, saj ne opravljajo rednih popisov prebivalstva. Za izračun gostote prebivalstva potrebujemo dva podatka: velikost države in število prebivalstva.

Število prebivalstva se v zadnjih letih povečuje v povprečju za 1,14 %, torej v tem primeru bi se število prebivalstva v 61 letih podvojilo. Največ otrok je že rojenih v manj razvitih državah.

Posledice rasti prebivalstva so: naraščanje nasprotij med bogatimi in revnimi, težave pri oskrbi s hrano in pitno vodo, velik vpliv na okolje in ne nazadnje bo ogrožena tudi stabilnost vlad v posameznih državah.

Delovni zvezek str. 16-17

Kritično mišljenje

Ponovitev

Medpredmetne povezave

Učitelj učencem zastavi vprašanje: ▶ Zakaj se število prebivalstva v manj razvitih državah tako hitro povečuje? ▶ S kakšnimi težavami se srečujejo v državah s hitrim naraščanjem prebivalstva? Učitelj se z učenci pogovori o posledicah, s katerimi se srečujejo v državah s hitrim naraščanjem prebivalstva (prenaseljenost, brezposelnost, revščina, problem infrastrukture, onesnaženost). Naraščanje števila prebivalstva vpliva tudi na okolje.

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj omogoča in predstavlja morje ljudem? ▶ Zakaj se ljudje že od nekdaj naseljujejo ob morju? ▶ Kako morje vpliva na življenje ljudi? ▶ Kaj vpliva na gostoto poselitve? ▶ Zakaj so za poselitev privlačna območja ob jezerih? ▶ Zakaj je gorati svet zelo redko poseljen? ▶ Zakaj so pogoji za življenje v gorah težki? ▶ Kateri so razlogi za neenakomerno gostoto poselitve?

MAT: zbiranje podatkov

Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Sprehod po spletu S pomočjo spletne strani www.stat.si učenci poiščejo podatke, v katerem višinskem pasu živi največ ljudi v Sloveniji. × S pomočjo spletne strani www.worldometers.info/population poiščejo podatek o številu prebivalstva na Zemlji. ×

UPODABLJANJE ZEMLJE

Učbenik 1 Upodabljanje Zemlje str. 24-25

2 Zemljevidi str. 26-27

Cilji poglavja: ▶ učenci znajo uporabiti različne načine zbiranja in prikazovanja geografskih informacij, ▶ učenci se znajo samostojno orientirati na zemljevidu in gibati v pokrajini, ▶ učenci spoznavajo pomen zdravega gibanja v naravi pri izvajanju terenskega dela in pri ekskurzijah, ▶ učenci se usposabljajo za uporabo različnih vrst zemljevidov, ▶ učenci spoznavajo geografsko lego, ▶ učenci obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije in spoznavajo njeno dediščino, ▶ učenci razlikujejo med odgovornim in neodgovornim ravnanjem s prostorom, ▶ učenci se usposabljajo za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih tem na lokalni , regionalni in globalni ravni, ▶ učenci razvijajo sposobnost za osnovno proučevanje in raziskovanje pokrajine ter sposobnost za vključevanje v odločanje o njenem razvoju.

Literatura za učitelja ▶ Radovan, D. : Slovensko omrežje referenčnih postaj GPS. v: Življenje in Tehnika, Letnik LVIII, št.

3 Uporaba aemljevida str. 28-29

4 Uporaba zemljevida str. 30-31

10, leto 2007, str. 22 – 27. ▶ Chancellor, D.: Zemljevidi. Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. ▶ Varley C. in Miles, L. Geografija. Tehniška založba Slovenija, Ljubljana, 1994. ▶ Vodnik po naravni geografiji. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2005. ▶ Zemljepis, Zbirka Moji prvi koraki. Pomurska založba, Murska Sobota, 1996. ▶ VanCleave, J.: Geografija za vsakega otroka. Učila, Tržič, 1997. ▶ Geografija, zbirka Tematski leksikoni Duden. Učila, Tržič, 2001. ▶ Lambert, D. in Redfern, M.: Najlepša knjiga o svetu. Učila, Ljubljana, 2001. ▶ Hočevar, M. in drugi: Geografija-–shematski pregledi. Tehniška Založba Slovenije, Ljubljana, 2000. ▶ Zemlja, Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Atlas sveta. Dnevnik, Ljubljana, 2006. ▶ Lenarčič, M.: Okrog edinega sveta. Didakta, Ljubljana, 2006. ▶ e.enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Kunaver, J. in drugi: Domača pokrajina, Priročnik za geografsko spoznavanje domače pokrajine, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. ▶ Bahar, I. in drugi: Raziskujem domači kraj. Delovni zvezek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. ▶ Ivanšek, D.: Spoznavanje domače pokrajine, Priročnik za učitelje. Rokus, Ljubljana, 1999. ▶ Ivanšek, D.: Spoznavanje domače pokrajine, Delovni zvezek. Rokus, Ljubljana, 1999. ▶ Brinovec, S.: Geografija – domača pokrajina, Delovni zvezek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. ▶ Bevc, V.: Pouk geografije v naravi. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1997. ▶ Prosen, M. in drugi: Orientiranje v naravi. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981.

Literatura za učenca 5 Orientacija str. 32-33

▶ e.enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Chancellor, D.: Zemljevidi. Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. ▶ Varley C. in Miles, L. Geografija. Tehniška založba Slovenija, Ljubljana, 1994. ▶ Zemljepis, zbirka Moji prvi koraki. Pomurska založba, Murska Sobota, 1996. Filmi ▶ Orientacija. Ministrstvo za obrambo, Služba za publicistiko, TV Studio, 2003. (29 minut) ▶ Globus. Coronet film – ZDA, Založba Jaka, Ljubljana, 1993. (12 minut) 30

Revije ▶ Življenje in tehnika ▶ National Geographic (slovenska izdaja) ▶ NG Popotnik

▶ Spika ▶ National Geographic Junior ▶ Geografski obzornik ▶ Gea

▶ Svet in ljudje ▶ PIL ▶ Geo (ne izhaja več)

Delovni zvezek 1 Upodabljanje Zemlje str. 18

Spletne strani ▶ virtualno potovanje po Zemlji in kartografija: www.earth.google.com ▶ slovensko omrežje stalnih postaj GPS: www.gu-signal.si ▶ Geodetska uprava RS: www.gu.gov.si ▶ vse o GPS sistemu: sl.wikipedia.org/wiki/GPS ▶ satelitski sistem Galileo: en.europa.eu/dgs/energy_transport/galileo/index_en.htm ▶ kartografija in orientacija: www.o-4os.ce.edus.si/projekti/geo ▶ ure po svetu: www.timeanddate.com ▶ zemljevidi: maps.google.com ▶ e-atlas: plasma.nationalgeographic.com/mapmachine ▶ delovni listi Kako daleč je?: www.teachingideas.co.uk/geography/files/mapwork.pdf ▶ GPS in digitalna kartografija v Slovenijih: www.ctk.uni-lj.si/users/Kunaver/GPS

2 Geografska lega str. 19

3 Zemljevidi str. 20-21

4 Uporaba zemljevida str. 24

Metodični pripomočki ▶ Učni načrt Geografija. Zavod RS za šolstvo, 1998. ▶ Ginnis, P.: Učitelj – sam svoj mojster. Rokus, Ljubljana, 2004. ▶ Peklaj, C.: Sodelovalno učenje ali Več glav več ve. DZS, Ljubljana, 2001. ▶ Stradling, R.: Multiperspektivnost – priročnik za učitelje. Svet Evrope, Bruselj, 2004. ▶ Vodopivec, I.: Sodelovalno učenje v praksi. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. ▶ Brvar, R.: Geografija nekoliko drugače. Didaktika in metode pouka geografije za slepe in slabovidne učence. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2002.

▶ Bevc Malajner, V.: Pristopi k poučevanju geografije. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1997. ▶ Rutar Ilc, Z.: Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. ZRSŠ, Ljubljana, 2003. ▶ Cigler, N.: Primeri pouka izbranih učnih tem geografije v OŠ in SŠ. ZRSŠ, Ljubljana, 2003. ▶ Brinovec, S.: Kako poučevati geografijo. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004. ▶ Zabavne geografske naloge. Gradivo študijskih skupin, Ljubljana, 1996. ▶ geography.about.com/od/teachgeography/Teach_Geography.htm ▶ www.geography.learnontheinternet.co.uk/vgd/links.html 31

5 Orientacija str. 25

Povzetek snovi

UPODABLJANJE ZEMLJE

Učni cilji: ▶ učenec spozna različne načine upodabljanja površja,

▶ učenec opiše načine upodabljanja Zemlje, ▶ učenec opiše uporabnost posameznih načinov upodabljanja Zemlje (globus, zemljevid, relief).

Celotno Zemljo ali del njenega površja lahko prikažemo z globusom, zemljevidom ali reliefom. Globus je »pomanjšana Zemlja«. Zemljevid je pomanjšan prikaz Zemljinega površja na ravni ploskvi.

Učbenik str. 24-25

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Ljudje smo raziskali že skoraj celotno Zemljo. Naselili pa smo se predvsem tam, kjer so za življenje najboljši pogoji.

Globus ponavadi opazujemo s strani. Učenci naj pogledajo nanj tudi od zgoraj in spodaj ter opišejo, kaj vidijo. ×

Uvodna motivacija Učitelj učencem pokaže različne zemljevide, globuse, relief in panoramske risbe, fotograﬁje pokrajine. Nato učencem postavi vprašanja: ▶ Kaj prikazujejo posamezni predmeti? ▶ Kaj lahko iz njih razberemo? ▶ Kateri prikaz se jim zdi najbolj razumljiv?

Učitelj nauči učence uporabljati atlas. Predvsem jih seznani s kazalom in načinom iskanja krajev s pomočjo zapisa v kazalu. Učitelj seznani učence s koordinatno mrežo na zemljevidu in kako z njeno pomočjo na zemljevidu najdemo določen kraj. × Učenci skupaj z učiteljem obiščejo najbližji geodetski zavod RS, ker se seznanijo z delom geodetov. × Učitelj učencem pripravi panoramsko sliko, na osnovi katere učenci poskušajo narisati panoramsko risbo. ×

Učitelj učencem razdeli atlase. Naloga učencev je da povedo, kaj vse najdejo v atlasu. × Učenci sami izdelajo zemljevid. Začnejo lahko z izdelavo zemljevida svoje sobe ali vrta. Pomagajo si lahko z metrom ali koraki. S pomočjo metra ali korakov izmerijo dolžino vrta ali sobe. Potem se odločijo za merilo zemljevida, npr. 1 cm je en korak ali 1cm je 1 meter. Najprej narišejo rob vrta ali sobe, nato večje predmete; če rišejo sobo, ne smejo pozabiti vrisati oken in vrat. Nazadnje narišejo še manjše predmete. Na koncu vse predmete na zemljevidu poimenujejo (ker se še ne seznanijo z merilom in legendo, posamezne predmete poimenujejo kar na zemljevidu). Nato vpišejo še, v kakšnem razmerju je zemljevid narisan. ×

Delovni zvezek str. 18

Razširitev teme Prvi globus so izdelali leta 1492. Na njem zaman iščemo Severno in Južno Ameriko ter Avstralijo, saj ju takrat še niso odkrili. Zemljevid Mappa Mundi (Znani svet) iz 13. stoletja prikazuje Azijo na severu, Evropo na zahodu in Afriko na vzhodu. Celine so med sabo ločene s Sredozemskim morjem ter rekama Don in Nil. Oceani so vrisani kot tanek obroč, ki obdaja kopno. V muzeju Sergeja Mašera v Piranu hranijo 500 let star atlas. Kartografija ima svoje temelje v antiki, čeprav so številna spoznanja prispevale že stare civilizacije. Najpomembnejši antični geograf in kartograf je bil Klavdij Ptolemaj iz Aleksandrije. V 2. stoletju našega štetja je v delu Geografija povzel vse znanje o znanem svetu in njemu poznani svet tudi upodobil na zemljevidih. Objavil je 27 zemljevidov, med njimi zemljevid sveta in 10 zemljevidov Evrope. Za nas je posebej zanimiv 5. zemljevid, ki prikazuje območje med Sredozemljem in Alpami, torej tudi naše kraje. V srednjem veku se kartografija ni dosti izpopolnila, še najbolj so bile izpopolnjeni t. i. portulani, pomorske karte, ki so prikazovali morske poti, pristanišča in druge značilnosti posameznih območij.

Ustvarjanje

Medpredmetne povezave

Izdelava reliefa. Učenci lahko pri pouku geograﬁje ali pri pouku tehnike in tehnologije iz stiropora ali gline izdelajo relief domače pokrajine. Pri izdelavi reliefa si učenci pomagajo s TTN 1: 5000, panoramsko risbo in fotograﬁjo. Model potem pobarvajo, naredijo hiše ...

LVZ: izdelava reliefa TIT: izdelava reliefa

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Ob razgovoru o zemljevidih učitelj učencem postavi vprašanji: ▶ Zakaj na prvem globusu, iz 15. stoletja, nista vrisani Severna in Južna Amerika in Avstralija? ▶ Zakaj so nekatera območja na zemljevidih sveta tako na vzhodu kot na zahodu?

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj je globus? ▶ Kaj je relief? ▶ Kaj je atlas? ▶ Kateri pripomoček je najprimernejši za upodobitev oblike Zemlje? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Učenci obiščejo spletno stran Geodetskega zavoda v Sloveniji

www.gzs-dd.si/izdelki.htm in si ogledajo, s čim se ukvarjajo na Geodetskem zavodu Slovenije. Razmislijo, v kakšni povezavi je njihovo delo z upodabljanjem površja.

Povzetek snovi

GEOGRAFSKA LEGA

Učni cilji: ▶ učenec spozna stopinjsko mrežo in našteje značilnosti vzporednikov in poldnevnikov,

▶ učenec na zemljevidu in na globusu pokaže in poimenuje Zemljine poloble, ▶ učenec na zemljevidu in na globusu pokaže ekvator, severni in južni tečaj ter začetni poldnevnik, ▶ učenec opredeli lego posameznih celin in izbranih krajev glede na ekvator in začetni poldnevnik.

Geografsko lego določamo s pomočjo stopinjske mreže, ki jo sestavljajo vzporedniki in poldnevniki. Začetni vzporednik se imenuje ekvator. Zemljo deli na severno in južno poloblo. Za začetni poldnevnik je izbran greenwiški poldnevnik.

Učbenik str. 26-27

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Zemljino površje upodabljamo z različnimi pripomočki. Največjo težavo pri upodabljanju predstavlja oblika Zemlje.

S pomočjo zemljevida sveta učenci ugotovijo, čez katere celine potekata začetni poldnevnik in ekvator. Poiščejo lahko tudi države in večja mesta. ×

Uvodna motivacija Učitelj na tablo projicira fotograﬁje karte za gledališče ali kino, različne naslove (hišne številke). Učitelj učence vpraša pri čem nam pomagajo prikazane stvari. × Učitelj v razredu označi vrste s številkami, stole pa s črkami. Učencem ob prihodu z vstopnico (kombinacija črke in številke) dodeli sedež. Učitelj učence vpraša, kje se tako posedamo in enako načelo prenese na geografsko lego.

Učitelj učencem razdeli delovne liste, na katerih je vrisana stopinjska mreža s poudarjenim začetnim poldnevnikom in ekvatorjem. Naloga ima dva dela: a) V mreži so že vrisane izbrane točke, ki jim morajo učenci določiti lego glede na začetni poldnevnik in ekvator. b) Podane so lege izbranih točk, ki jih morajo učenci pravilno vrisati v mrežo. ×

Na zemljevidu sveta poiščejo Slovenijo in določijo njeno lego glede na začetni poldnevnik in začetni vzporednik (ekvator). × Učenci izbranim svetovnim prestolnicam določijo lego glede na začetni poldnevnik in ekvator. Vajo izvedemo tudi v obratni smeri: učitelj pove geografsko lego prestolnice, učenci pa jo morajo poiskati na zemljevidu sveta. ×

Delovni zvezek str. 19

Razširitev teme Določanje položaja posameznih točk na Zemlji je povezano z geodezijo. Geodezija je veda o merjenju oblike in velikosti Zemlje. Do izuma satelitske tehnologije so to delo opravljali le geodeti. Greenwiški poldnevnik, ki poteka skozi astronomsko opazovalnico v londonskem predmestju Greenwich, je bil za začetni poldnevnik izbran po mednarodnem dogovoru leta 1884. Pred tem so kot začetni poldnevnik uporabljali druge poldnevnike, ki so potekali skozi različna večja mesta. Kraljevi observatorij Greenwich je leta 1675 ustanovil kralj Karl II., ki je sočasno ustanovil mesto kraljevega astronoma, ki je bil prvotno predstojnik Greenwiškega observatorija. Njegova naloga je bilo natančno opazovanje gibanja nebesnih teles ter položajev zvezd stalnic, odgovoren pa je bil tudi za izboljševanje postopkov navigacije. Greenwiški srednji čas (GMT) je do leta 1954 temeljil na opazovanjih, izvedenih na Kraljevem observatoriju. GMT se sedaj običajno imenuje univerzalni čas in se izračunava iz opazovanj zunaj galaktičnih radijskih virov ter pretvarja v več oblik. Za časovno usklajenost ur na GMT je leta 1833 kraljevi astronom v observatorij namestil časovno kroglo. Krogla je še vedno v uporabi in vsakodnevno označuje natančni trenutek ure 1 (13:00) pozimi in v zahodnoevropskem poletnem času (BST) poleti.

Kritično mišljenje

Ponovitev

Medpredmetne povezave

Učitelj učencem postavi vprašanja: ▶ Zakaj gre začetni poldnevnik skozi Greenwich? ▶ Zakaj pri določanju začetnega vzporednika nismo imeli podobnih težav kot pri določanju začetnega poldnevnika? ▶ Zakaj je pomembno poznati geografsko lego? ▶ Ali je lahko določanje geografske lege življenjskega pomena? ▶ V katerih poklicih je navigacija življenjskega pomena?

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kako se imenuje najdaljši in začetni vzporednik? ▶ Kako še drugače imenujemo začetni poldnevnik? ▶ Kako označujemo vzporednike in poldnevnike? ▶ Kaj sestavljajo vzporedniki in poldnevniki? ▶ Kje leži Slovenija glede na začetni poldnevnik in začetni vzporednik? ▶ Na kateri točki na Zemlji se stikajo vsi poldnevniki? ▶ V čem se vzporedniki in poldnevniki razlikujejo? ▶ Katera je najbolj severna točka na Zemlji? ▶ Katera je najbolj južna točka na Zemlji? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

MAT: koordinatni sistem geometrijske oblike, merjenje kotov

Sprehod po spletu Učenci obiščejo slovensko podstran spletne enciklopedije wikipedija in vpišejo ključni besedi observatorij in Greenwich in si ogledajo vse o Kraljevem observatoriju v Greenwichu.

Povzetek snovi

ZEMLJEVIDI

Učni cilji: ▶ učenec se seznani z načinom nastanka zemljevida v preteklosti in danes, ▶ učenec spozna pomen kartografskih znakov, ▶ učenec naredi besedni opis pokrajine s pomočjo dogovorjenih znakov, ▶ učenec opiše različne načine prikazovanja reliefa na zemljevidu.

Zemljevide izdeljujejo kartograﬁ na podlagi posnetkov iz zraka in podatkov s terena. Pri tem je potrebno ukrivljeno Zemljino površje prenesti na papir. Izoblikovanost površja lahko prikažemo s senčenjem, plastnicami ali barvami.

Učbenik str. 28-29

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Geografsko lego posamezne točke na Zemljinem površju lahko določimo s pomočjo stopinjske mreže, ki jo sestavljajo poldnevniki in vzporedniki.

Učitelj pripravi učencem določen zemljevid. Naloga učencev je, da: ▶ ugotovijo, kaj zemljevid prikazuje, ▶ opišejo pokrajino, ki jo prikazuje. ×

Uvodna motivacija

Učitelj skupaj z učenci izbere določen zemljevid v atlasu in preveri razumevanje branja zemljevida pri učencih. Učitelj učence sprašuje, kaj pomeni določen znak, npr.: ▶ Kako so označena naselja? ▶ Kako je označeno glavno mesto? ▶ Kako je označena meja med državama?

Učenci dobijo v prejšnji uri domačo nalogo, da prinesejo v šolo pomarančo, na katero lahko že doma narišejo obrise kontinentov. V šoli olupek pomaranče razrežejo in ga poskušajo zravnati. Opišejo, kaj so pri tem opazili.

V zvezek ali na list papirja narišejo znake, ki jih najdejo na zemljevidu 1.25 000. ×

Učitelj učencem projicira ali jim pokaže v atlasu dva različna zemljevida: splošnega in tematskega. Učenci poskušajo sami ugotoviti, v čem se razlikujeta. × Učitelj v atlasu poišče zemljevide, ki prikazujejo relief na različne načine. Učenci potem ugotovijo, na kakšne načine je prikazan relief na zemljevidih. × Učitelj razdeli učencem zemljevid (A4 format), na katerem je relief prikazan s plastnicami. Naloga učencev je, da s pomočjo plastnic določijo nadmorsko višino posameznih točk na zemljevidu. Ugotovijo lahko tudi, kje gre za strmejše ali bolj položno pobočje ... ×

Razširitev teme Najstarejši zemljevid so odkrili na arheološkem najdišču najstarejše znane naselbine Catal Hüyük v današnji Turčiji. Zemljevid je narisan na steni in prikazuje tloris naselja z ulicami in hišami.

Kitajski zemljevidi so že od 12. stoletja dalje zelo natančni, medtem ko je v Evropi kartografija po antiki doživela zaton in so bili zemljevidi daleč od resničnosti. Kitajci so bili tudi prvi, ki so postavili sever na vrh zemljevida.

Nemški kartograf Max Eckert je ob neki priložnosti dejal: » Kartograﬁja je krasna mešanica znanosti in umetnosti«. Relief lahko prikažemo tudi s prečnim proﬁlom.

Delovni zvezek str. 20-21

Kritično mišljenje

Ustvarjanje

Medpredmetne povezave

Učitelj poskuša izboljšati predstavo o merilu (kdaj je razdalja v naravi bolj ali manj pomanjšana) z vprašanji: ▶ Kolikokrat je na zemljevidu z merilom 1:25 000 oziroma 1:2 500 000 pomanjšano površje? ▶ Na katerem od teh dveh zemljevidov lahko razberemo več podrobnosti? ×

Izdelava glinenega zemljevida. Učenci s konico svinčnika v ploščico vlažne gline vrišejo zemljevid. Simboli morajo biti takšni, da jih bomo razumeli.

LVZ: delo z glino ZGO: razvoj pisave

Ponovitev

Sprehod po spletu

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kdo so kartografi? Kaj je kartografija? ▶ Katere podatke kartografi zbirajo na terenu? Zakaj? ▶ Kaj so kartografski znaki? Kaj prikazujejo? ▶ Katere barve uporabljamo za prikaz reliefa z barvami? ▶ Kaj so plastnice? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Na spletni strani

Učenci odgovorijo na vprašanje: ▶ Kje drugje razen na zemljevidih še uporabljamo slikovno pisavo?

www.o-4os.ce.edus.si/projekti/geo izberejo kartograﬁjo in spoznajo zgodovino kartograﬁje, zemljevide, nastanek, opremo in vrsto zemljevidov.

UPORABA ZEMLJEVIDA

Učni cilji: ▶ učenec našteje, kaj vse mora imeti zemljevid in ga zna brati,

▶ učenec naredi besedni opis pokrajine s pomočjo dogovorjenih znakov, ▶ učenec zna razlikovati med splošnimi in tematskimi zemljevidi, ▶ učenec pozna različne vrste meril in jih zna uporabiti v praksi.

Povzetek snovi Zemljevid mora imeti razlago znakov, naslov, legendo in merilo. Zemljevidi se med seboj razlikujejo. Delimo jih na splošne in tematske zemljevide. Razmerja med razdaljami v naravi in na zemljevidu prikazuje merilo.

Učbenik str. 30-31

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Današnji zemljevidi so zapletene upodobitve, ki jih je treba znati »brati«. Zemljevidi zato vsebujejo dodatna pojasnila.

V atlasu poiščemo različne zemljevide. Učenci ugotavljajo, ali gre za tematske ali splošne zemljevide. Učenci za vsak zemljevid poiščejo naslov, merilo in legendo. Učijo se »brati zemljevide«. ×

Učenci izpišejo merilo zemljevida Slovenije. Poiščejo najbolj severno, južno zahodno oziroma vzhodno točko v državi in izračunajo dolžino Slovenije v smeri sever-jug, vzhodzahod. ×

Učitelj učencem razdeli zemljevid domače pokrajine. Ko učenci dobijo delovni list, odgovorijo na vprašanja: ▶ Naslov zemljevida je … ▶ Kje je na zemljevidu sever? ▶ Kaj zemljevid prikazuje? ▶ Nariši in zapiši merilo zemljevida. ▶ Izpiši 10 kartografskih znakov iz legende. ×

Učitelj učence razdeli v skupine. Vsaki skupini da zemljevid domače okolice z različnim merilom. Merilo prikažejo na vse tri načine in izračunajo dejansko zračno razdaljo med posameznimi točkami (npr. od doma do šole, trgovine). Svoje ugotovitve preverijo, tako da s kolesom (ali avtom) izmerijo razdaljo. ×

Uvodna motivacija Na začetku ure učitelj na tablo nariše preprost zemljevid učilnice. Enak zemljevid dobijo učenci tudi na delovnem listu. Naloga učencev je, da pobarvajo enake predmete v učilnici z enako barvo. Nato ob robu delovnega lista zapišejo, kaj pomeni katera barva. Delovni list še poimenujejo. Tako jim na preprost način povemo, kaj mora vsebovati zemljevid, da ga razumemo.

Učenci s pomočjo različnih zemljevidov ugotavljajo, ali imajo vsi zemljevidi enake dogovorjene znake. ×

Učenci z učiteljevo pomočjo rešijo nalogo 1 na strani 24 v DZ tako, da najprej naredijo izračun za razdaljo od doma do šole. ×

Delovni zvezek str. 24

Razširitev teme S pomočjo zemljevida lahko ocenimo čas hoje po ravnem. Razdaljo od izhodišča do cilja delimo s hitrostjo človeka pri hoji, ki v povprečju znaša 5 km/h. Pri hoji navkreber moramo za vsakih 600 višinskih metrov dodati času za hojo po ravnem približno eno uro. Medtem ko se pot navzdol računa enako kot po ravnem. Lahko pa računamo tudi obratno: v eni uri pridobimo približno 300 višinskih metrov. Zemljevidi igrajo pomembno vlogo v politiki. Z napačnimi zemljevidi je moč zavesti sovražnika. Najbolj znan primer napačnih zemljevidov izvira iz Nemške demokratične republike, ko so zaradi varnosti ceste in ostalo infrastrukturo namerno “premaknili” na zemljevidu za nekaj kilometrov stran od resnične lege.

Ustvarjanje Izdelava zemljevida. Učenci imajo na strani 22 in 23 v delovnem zvezku navodila in prostor za izdelavo zemljevida okolice šole. Kljub temu bodo potrebovali pomoč učitelja. Projekta se lahko lotimo v štirih korakih: ▶ Uvodna navodila: najprej natančno razložimo, kaj, zakaj in kako bomo delali. ▶ Odtis zemljevida: v računalniški učilnici vsak učenec poišče in odtisne zemljevid. ▶ Preris zemljevida: vsak učenec zase preriše zemljevid ter ga dopolni in opremi. ▶ Predstavitev: učenci predstavijo zemljevide, ki jih sproti ustrezno komentiramo.

Kritično mišljenje

Ponovitev

Medpredmetne povezave

Učenci v atlasu poiščejo zemljevidE, ki imajo relief prikazan na različne načine, in odgovorijo na vprašanja: ▶ Kateri prikaz reliefa se ti zdi najboljši in zakaj? Zakaj se ti zdi najbolj jasen? ▶ Kateri najbolj točno poda nadmorske višine? ▶ Na katerem se že od daleč vidi reliefna izoblikovanost? ▶ Zakaj so na zemljevidu uporabljene različne barve?

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj nam pove merilo na zemljevidu? ▶ Katere vrste meril poznamo? ▶ Katere vrste zemljevidov poznamo? ▶ Kaj nam prikazujejo splošni zemljevidi? ▶ Kaj nam prikazujejo tematski zemljevidi? ▶ Za kaj potrebujemo posebne zemljevide? ▶ Kako vemo, kaj nam prikazujejo barve na zemljevidu?

MAT: merske enote, velikostna razmerja TIT: tloris

▶ V atlasu poišči nekaj splošnih zemljevidov. Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Sprehod po spletu Na spletni strani* kremen.arso.gov.si/NVatlas si učenci ogledajo Interaktivni naravovarstveni atlas Slovenije. Interaktivni naravovarstveni atlas Slovenije najde ter prikaže skoraj vsako hišo v Sloveniji in je uporaben tudi za merjenje razdalj med poljubnimi točkami na zemljevidu. * Za brezplačno uporabo se je potrebno registrirati.

Povzetek snovi

ORIENTACIJA

Učni cilji: ▶ učenec našteje in uporablja različne načine orientacije v naravi,

▶ učenec zna s pomočjo kompasa določiti strani neba, ▶ učenec zna orientirati zemljevid in ga skupaj s kompasom uporabljati za orientacijo v naravi, ▶ učenec spozna pomen orientacije v vsakdanjem življenju.

Orientacija je določanje položaja točke in ugotavljanje strani neba. Najnatančnejše se orientiramo s pomočjo kompasa in zemljevida. Če zemljevida in kompasa nimamo, si lahko v naravi pomagamo s položajem sonca ali zvezd.

Učbenik str. 32-33

Od prejšnjič ...

Aktivnosti 1

Zemljino površje je na zemljevidu vedno prikazano manjše, kot je v resnici. Kolikokrat je pomanjšano, pove merilo zemljevida.

Učenci dopolnijo delovni list Načini orientiranja v naravi.

Uvodna motivacija Učitelj vpraša učence, kako se orientirajo v šoli, na potovanju, v trgovini, kako vedo, kaj je na televiziji, kako se orientirajo v času? × Učitelj učencem razdeli različne zemljevide. Nato učitelj vpraša, kako pa nam lahko zemljevid pomaga v naravi. Kaj še potrebujemo, če želimo orientirati zemljevid. Ko učenci ugotovijo, da potrebujejo še kompas, jim učitelj razdeli kompase. Nato s pomočjo učitelja orientirajo zemljevide. ×

Načini orientiranja v naravi

× Učenci sami izdelajo kompas. Po šivanki nekajkrat podrgnemo z eno stranjo magneta, vedno v isto smer. V posodo natočimo vodo, vanjo damo majhen kos plute s šivanko. × Vaje za orientacijo. Učencem damo karirast papir, na katerega bodo s pomočjo navodil narisali zanimive like. Npr. dva kvadratka proti vzhodu itn. ×

Učitelj razdeli učence v skupine po štiri. V skupini si vsak izbere eno stran neba. Nato učitelj pokaže v eno stran razreda in pove, katera stran neba je to. Vsi učenci se morajo pravilno postaviti, glede na to, katero stran predstavljajo. × Na spodnjo skico učenci vpišejo: smeri neba, imena vzpetin ali krajev v okolici, paziti morajo na strani neba, poleg imena napišejo tudi nadmorsko višini. Pomagajo si z atlasom Slovenije ali zemljevidom. šola

Delovni zvezek str. 25

Razširitev teme Zemljevid lahko orientiramo tudi z uskladitvijo prometnih poti, vodovja ali objektov v pokrajini s tistimi na kartami. Razdalje v naravi ocenimo glede na podrobnosti, ki jih vidimo, npr. osamljeno hišo prepoznamo na razdalji do 5 kilometrov, okna na hiši do 4 kilometrov, osamljeno drevo ali človeka na razdalji do 2 kilometra, listje na drevju do razdalje 150 metrov ... Za orentacijo ponoči je zelo primerno tudi ozvezdje Orion, ki na nebu zariše lok, katerega središče kaže proti jugu. Ponoči se lahko orientiramo tudi s pomočjo Lune. Polna Luna je najvišje opolnoči. Tedaj je na jugu. Kompasi kažejo magnetni severni pol, medtem ko se zemljevidi orientirajo po pravem severnem polu. Razlika med njima je deklinacija. Pri natančni orentaciji s kompasom in zemljevidom je potrebno magnetne koordinate pretvoriti v prave koordinate in obratno. Športni piloti, ki vidijo površje od zgoraj, se pri preletih najraje orientirajo po železniških progah, cestah, rekah in naseljih.

Raziskovanje

Medpredmetne povezave

Orientacija v naravi s pomočjo zemljevida in kompasa. Učitelj razdeli učence v skupine po tri. Vsaka skupina dobi kompas in TTN v merilu 1: 5000 z vrisano potjo, označenim stojiščem in opazovalnimi točkami, kjer jih čakajo vnaprej pripravljene naloge.

ŠVZ: gibanje v naravi

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Čas, ko je senca najkrajša se imenuje pravo poldne. ▶ Ali je pravo poldne natanko takrat, ko ga kaže tvoja ura? ▶ Kako bi dokazal svojo trditev?

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Katere so glavne strani neba? ▶ Kako orientiramo zemljevid? ▶ Kako se lahko orientiramo s pomočjo Sonca? ▶ Kako poiščemo zvezdo Severnico na nebu? ▶ Pri katerih poklicih je uporaba kompasa nujna? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Na spletni strani

www.o-4os.ce.edus.si/projekti/geo si izberejo orientacijo. Stran poleg teorije vsebuje tudi praktične naloge in skice.

GIBANJE ZEMLJE

Učbenik 1 Vrtenje in kroženje str. 34-35

Cilji poglavja: ▶ učenci znajo uporabiti različne načine zbiranja in prikazovanja geografskih informacij, ▶ učenci spoznavajo osnovne zakonitosti gibanja Zemlje v vesolju, ▶ učenci spoznavajo osnovne posledice rotacije in revolucije ter njihov vpliv na življenje ljudi, ▶ učenci razvijajo sposobnost za osnovno proučevanje in raziskovanje pokrajine (lokalne, regionalne) ter sposobnost za vključevanje v odločanje o njenem razvoju, ▶ razvijajo pozitivna čustva do domovine, razvijajo občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezni do njene naravne in kulturne dediščine.

Literatura za učitelja

2 Vrtenje okoli osi str. 36-37

3 Kroženje okoli Sonca str. 38-39

▶ Varley, C. in Miles, L.: Geografija. Zbirka Šolska enciklopedija, TZS, Ljubljana, 1994. ▶ Vodnik po naravni geografiji. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2005. ▶ Zemljepis, Zbirka Moji prvi koraki. Pomurska založba, Murska Sobota, 1996. ▶ Walpole, B.: Zakaj neki sonce vzhaja in druga vprašanja o času. Pomurska založba, Murska

Sobota, 2001. ▶ Prosen, M. in Vehovec, M.: Od Zemlje do Sonca. Jutro, Ljubljana, 2005. ▶ Asimov, I.: Zakaj imamo različne letne čase. Co Libri, Ljubljana, 1996. ▶ Prosen, M.: Skrivnosti dneva in noči. Založništvo Jutro in Založba Branko, Ljubljana in NG, 1999. ▶ Lenarčič, M.: Okrog edinega sveta. Didakta, Ljubljana, 2006. ▶ e.enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Šegota, T.: Klimatologija za geografe. Školska knjiga, Zagreb, 1998.

Literatura za učenca

4 Letni časi str. 40-41

▶ e.enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Mccormick, R.: Jesenska pravljica, Zlato rumen list. Grlica, Ljubljana, 2006. ▶ Mccormick, R.: Zimska pravljica, Ples snežink. Grlica, Ljubljana, 2006. ▶ Mccormick, R.: Pomladanska pravljica, Znanilci pomladi. Grlica, Ljubljana, 2006. ▶ Mccormick, R.: Poletna pravljica, Zlatice in marjetice. Grlica, Ljubljana, 2006. ▶ Asimov, I.: Zakaj imamo različne letne čase. Co Libri, Ljubljana, 1996. ▶ Zemljepis, Zbirka Moji prvi koraki. Pomurska založba, Murska Sobota, 1996. ▶ Walpole, B.: Zakaj neki sonce vzhaja in druga vprašanja o času. Pomurska založba, MS, 2001. ▶ Prosen, M. in Vehovec, M.: Od Zemlje do Sonca. Jutro, Ljubljana, 2005. ▶ Prosen, M.: Skrivnosti dneva in noči. Založništvo Jutro in Založba Branko, Ljubljana in Nova Gorica, 1999.

Zvočni zapisi 5 Lunin in Sončev mrk str. 42-43

▶ Kosovel, S.: Iz dna zavesti, Jesen. Dokumentarna, Ljubljana, 1988. ▶ Robežnik, J.: Na vrhu nebotičnika, Orion. ZKP RTV Slovenija, Ljubljana, 1995. ▶ Zemlja pleše, Zimzelene melodije. ZKP RTV Slovenija, Ljubljana, 2000. Revije ▶ Življenje in tehnika ▶ National Geographic (slovenska izdaja) ▶ NG Popotnik

▶ Spika ▶ National Geographic Junior ▶ Geografski obzornik ▶ Gea

▶ Svet in ljudje ▶ PIL ▶ Geo (ne izhaja več)

Delovni zvezek

Spletne strani ▶animacija gibanja Zemlje: esminfo.prenhall.com/science/geoanimations/animations/01_

EarthSun_E2.html ▶ Lunine mene: aspire.cosmic-ray.org/labs/moon/lunar_phases_main.html#part2 ▶ Lunine mene: jove.geol.niu.edu/faculty/stoddard/JAVA/moonphase.html ▶ Lunine mene: tycho.usno.navy.mil/vphase.html ▶ virtualni planetarij: www.chabotspace.org/vsc/planetarium/themoon/moonphases ▶ gibanje planetov: www.materialworlds.com/sims/SolarSystem ▶ Nasa za otroke: ww.nasa.gov/audience/forkids/home ▶ Zemljevid lune: www.google.com/moon ▶ satelitski posnetki: science.nationalgeographic.com/science/photos/earth-moon-gallery.html ▶ prikaz Osončja: science.nationalgeographic.com/science/space/solar-system ▶ zemljevidi: maps.google.com ▶ e-atlas: plasma.nationalgeographic.com/mapmachine ▶ delovni listi Kako daleč je?: www.teachingideas.co.uk/geography/files/mapwork.pdf ▶ GPS in digitalna kartografija v Slovenijih: www.ctk.uni-lj.si/users/Kunaver/GPS

1 Vrtenje in kroženje str. 26

2 Vrtenje okoli osi str. 27

3 Kroženje okoli Sonca str. 28

4 Letni časi str. 29

VRTENJE IN KROŽENJE

Učni cilji: ▶ učenec spozna vrste gibanja Zemlje,

▶ učenec pojasni, zakaj ljudje ne čutimo gibanja Zemlje.

Povzetek snovi Zemlja se vrti okoli svoje osi, zaradi česar se izmenjujeta dan in noč. Za en vrtljaj potrebuje 24 ur. Hkrati se giblje tudi okoli Sonca – en obhod traja eno leto. Posledica gibanja Lune okrog Zemlje so lunine mene in občasno tudi mrki.

Učbenik str. 34–35

Uvodna motivacija

Od prejšnjič ...

Učitelj prebere učencem naslednje besedilo:

Orientacija pomeni določanje svojega položaja glede na strani neba ali znane pojave in objekte v okolici.

»Neki znanstvenik je nekoč predaval, kako Zemlja kroži okrog Sonca, Sonce pa okrog /…/ Na koncu predavanja je vstala ženička in rekla: »Kar ste nam povedali, je oslarija. V resnici je svet ravna plošča, ki stoji na hrbtu velikanske želve.« Znanstvenik se je nasmehnil in odvrnil: Na čem pa potem želva stoji? » /…/. Ampak gre za to, da so spodaj same želve, želva na želvi. /…/* Nato se z učenci pogovori o starih predstavah o Zemlji in o njenem položaju v vesolju. Pogovorijo se tudi o razlogih za takšne predstave. × * Hawking, S. W.: Kratka zgodovina časa. DMFA, Ljubljana, 1996.

Aktivnosti Učenci dobijo nalogo, da teden dni spremljajo vzhod in zahod Sonca, in oboje zapišejo v tabelo. Pomagajo si lahko tudi s teletekstom RTVSLO, stran 165/3. × Učenci ponovijo znanje o Osončju. V pomoč jim je lahko učbenik na strani 10 in 11. × Učenci uprizorijo gibanje Zemlje in Lune. Eden izmed učencev predstavlja Sonce (baterijska svetilka), eden Zemljo in eden Luno. ×

Da se Zemlja vrti, lahko dokažemo s pomočjo navideznega premikanja zvezd. Učenci dobijo nalogo, da si zvečer izberejo svetlo zvezdo na nebu in jo opazujejo vsaj 30 minut. Zvezda naj navidezno leži v bližini kakšnega drevesa ali hiše. Že po 15 minutah bodo ugotovili, da se je zvezda premaknila. Navidezna premaknitev zvezde pomeni, da se je v tem času premaknila Zemlja, in sicer v nasprotno smer kot se navidezno premakne zvezda. ×

Delovni zvezek str. 26

Razširitev teme Pri obhodnih časih moramo razlikovati siderični in sinodični čas. Siderični čas je podan glede na zvezde stalnice, sinodični pa glede na bližnje telo (zvezdo, planet). Siderični dan (gibanje Zemlje okrog osi) znaša 23 ur, 56 minut in 4,09 sekund, siderični mesec (gibanje Lune okrog Zemlje) je dolg 27 dni, 7 ur in 43 minut, medtem ko je siderično leto (gibanje Zemlje okrog Sonca) enako 365 dnem, 6 uram, 9 minutam in 9,54 sekundam. Luna naredi en obhod okrog Zemlje v 27,3 dneh, ker pa se tudi Zemlja giblje okrog Sonca, traja 29,5 dni, da se Lunine mene ponovijo. Mnogi stari koledarji so temeljili na luninih mesecih, ki so predstavljali obdobje med dvema polnima lunama. Ker ta čas znaša 29,5 dni, so se izmenjevali meseci, ki so imeli 29 oziroma 30 dni. Leta 1633 se je Galileo Galilej zaradi širjenja heliocentrične slike znašel pred cerkvenim sodiščem, ki je zahtevalo, da prekliče svoje ideje.Galileo je svoje ideje res preklical, vendar naj bi, ko je zapuščal sodno dvorano, zamrmral »In vendar se vrti«. Čeprav večina zgodovinarjev zavrača resničnost tega izreka, naj bi ta stavek našli zapisan na portretu Galileja, ki je bil naslikan okoli leta 1640.

Raziskovanje

Medpredmetne povezave

Kako je Kopernik prišel do ideje, da je Sonce središče vesolja? Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo odgovore na zastavljeno vprašanje. Poskušajo odkriti še kakšne “velike” zamisli (npr. teorija relativnosti, evolucijska teorija ...).

ZGO: razvoj znanosti - astronomija MAT: merske enote

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Učenci v učbeniku na strani 35 preberejo besedilo o Nikolaju Koperniku. Učitelj jim zastavi vprašanji: ▶ Zakaj so ljudje v preteklosti težko sprejeli zamisel, da Zemlja ni v središču vesolja? ▶ Ali tudi danes nasprotujemo kakšnim znanstvenim dosežkom in teorijam?

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kako se giblje Zemlja? ▶ Okoli česa kroži Zemlja? ▶ Kaj kroži okoli Zemlje? ▶ Kolikokrat je v tvojem življenju Zemlja obkrožila Sonce? Kaj pa Luna Zemljo? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Na spletni strani

esminfo.prenhall.com/science/ geoanimations/animations/ 01_EarthSun_e2.html si učenci ogledajo animacijo, ki prikazuje vrtenje Zemlje okoli svoje osi in kroženje Zemlje okoli Sonca. S pomočjo animacije lahko učenci sami spoznajo, kako se giblje Zemlja.

Povzetek snovi

VRTENJE OKOLI OSI

Učni cilji: ▶ učenec opiše, razloži in zna ponazoriti gibanje Zemlje okoli svoje osi, ▶ učenec našteje in opiše posledice vrtenja, ▶ učenec razume vzroke za spreminjanje dolžine dneva in noči v letu, ▶ učenec spozna, zakaj imamo na Zemlji različne časovne pasove.

Učbenik str. 36-37

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Zemlja je kot nekakšna vesoljska vrtavka. Zaradi njenega gibanja se zdi, kot da se gibljeta Sonce in celotno nebo.

S pomočjo zemljevida časovnih pasov v učbeniku na strani 37 in s pomočjo zemljevida, ki prikazuje politično sliko sveta, učenci poiščejo, čez katere države poteka več časovnih pasov. Poiščejo tudi, ali ima katera velika država le en časovni pas. Na zemljevidu sveta poiščejo, katera država je to in čez koliko stopinj se razširja. ×

Uvodna motivacija Učitelj na tablo zapiše vprašanje: ▶ Zakaj Sonce zjutraj vzide? Učenci poskušajo razložiti. Učitelj jim nato pove, da v resnici Sonce sploh ne vzide, kajti Zemlja je tista, ki se vrti. × Učitelj učencem zastavi vprašanje: ▶ S kakšnimi težavami se soočamo pri potovanju v oddaljene kraje?

Učenci preberejo zapis pod Ali veš v učbeniku na strani 37. Učitelj jih vpraša, če znajo to razložiti. Pomaga jim lahko s podvprašanji. Lahko jih spomni na predmet zgodovino, pri kateri obravnavajo čas in omenijo tudi julijanski in gregorijanski koledar. ×

Zemlja se vrti okoli svoje lastne osi, ki je nagnjena za 23,5°. Da se enkrat zavrti, potrebuje 24 ur oziroma en dan. Posledica vrtenja je menjavanje dneva in noči. Zemlja je razdeljena na 24 časovnih pasov. V posameznem časovnem pasu imajo vsi kraji enak čas.

Učenci z učiteljevo pomočjo rešijo nalogo 2 na strani 27 v DZ. Prvi primer rešijo skupaj (pozor: Slovenija leži v pasu +1!), ostale poskušajo učenci rešiti sami. Na koncu se lahko pogovorijo, kdaj bi lahko preko Skypa najlažje govorili s prijatelji iz predstavljenih mest. Pri tem upoštevamo čas za šolo, spanje ... × Učenci s pomočjo zemljevida na strani 37 razložijo kaj je datumska meja. Kaj to pomeni v dnevih? (razlaga na www. raziskujem.si) × Učitelj s pomočjo baterijske svetilke in glubusa prikaže simulacijo vrtenja Zemlje in izmenjave dneva in noči. ×

Delovni zvezek str. 27

Razširitev teme Stari Grki so verjeli, da je Sonce bog. Imenovali so ga Helios in si ga predstavljali, kako v ognjeni kočiji drvi čez nebo. V krajih blizu ekvatorja Sonce vzide in zaide skoraj vsak dan ob istem času. Tako sta dan in noč dolga približno 12 ur. Sonce vzhaja točno na vzhodu in zahaja točno na zahodu le dva dni v letu in sicer 21. marca in 23. septembra. Iz praktičnih razlogov meje časovnih pasov ne potekajo vedno po poldnevnikih, ampak se držijo političnih meja. Posamezne države so tako sprejele časovni pas, v katerem leži večji del države. Nekatere večje države pa imajo več časovnih pasov: ZDA 5 (brez Havajev), Kanada 6 in Rusija kar 10, medtem ko ima celotna Kitajska kljub temu da se razteza kar na 62º, samo en časovni pas. V Evropi Grčija in Turčija “prehitevata” večino držav za eno uro, medtem ko Združeno kraljestvo in Portugalska “zaostajata” za eno uro. Mednarodna datumska meja, ki poteka po 180. poldnevniku, teče večinoma preko Tihega oceana, nekajkrat pa se približa tudi kopnemu, denimo pri Kiribatiju, Tuvaluju, Fidžiju, Novi Zelandiji in Antarktiki.

Raziskovanje

Medpredmetne povezave

Ali se Zemlja res vrti? Učenci dobijo nalogo, da si v zvečer izberejo svetlo zvezdo na nebu in jo opazujejo vsaj 30 minut. Zvezda naj navidezno leži v bližini kakšnega drevesa ali hiše. Že po 15 minutah bodo ugotovili, da se je zvezda premaknila. V resnici se je zavrtela Zemlja v nasprotni smeri.

ZGO: časovna obdobja MAT: kot in krog

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Ljudje, ki živijo na ekvatorju, prepotujejo vsakih 24 ur 40 000 kilometrov. S kolikšno hitrostjo (v kilometrih na uro) potujejo? Mi prepotujemo krajšo pot, to je 28 317 kilometrov. S kolikšno hitrostjo se torej gibljemo mi? ▶ Ali vse točke na Zemlji naredijo v 24 urah krožno potovanje?

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj je krajevni čas? ▶ Kateri čas velja v Sloveniji? ▶ Koliko časa potrebuje Zemlja, da se zavrti okoli osi? ▶ Zakaj Sonce vzhaja na vzhodu? ▶ Zakaj se vse točke na Zemlji ne vrtijo z enako hitrostjo? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Učenci ogledajo simulacijo vrtenja in kroženja Zemlje na spletni strani

esminfo.prenhall.com/science/ geoanimations/animations/ 01_EarthSun_E2.html

Povzetek snovi

KROŽENJE OKOLI SONCA

Učni cilji: ▶ učenec opiše kroženje Zemlje okoli Sonca,

▶ učenec razume vzroke za nastanek polarnega dneva in noči, ▶ učenec spozna, zakaj imajo posamezni vzporedniki posebna imena in zna na zemljevidu pokazati severni in južni tečajnik ter severni in južni povratnik.

Zemlja obkroži Sonce v 365 dneh in 6 urah. Koledarsko leto ima 365 dni (prestopno leto pa 366 dni). Zaradi nagiba Zemljine osi je na tečajih polovico leta noč in polovico leta dan. Nekateri vzporedniki imajo zaradi nagiba osi posebna imena.

Učbenik str. 38-39

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Zemlja vsak dan naredi en obrat okrog svoje osi. Ob tem se izmenjata noč in dan.

Učitelj s pomočjo učencev v razredu izvede poskus, ki kaže razlike v osvetljenosti Zemlje. Za poskus potrebujemo baterijsko svetilko in stiroporno kroglo (uporabimo lahko tudi grafoskop in globus), ki jo prebodemo z iglo ali palico. Eden izmed učencev drži kroglo, paziti mora, da je os, ki jo v tem primeru prikazuje igla ali palica, nagnjena za 23,5 stopinj. Drug učenec sveti z baterijsko svetilko. Učenec, ki drži kroglo, mora krožiti okoli Sonca. Ob tem učenci v razredu opazijo, da je enkrat bolj osvetljena severna, drugič južna polobla ... Še boljšo predstavo dobijo, če na kroglo narišemo obrise celin in glavne vzporednike. ×

Uvodna motivacija Učitelj pred učence postavi koledar in učencem postavi naslednja vprašanja: ▶ Koliko dni ima leto? ▶ Zakaj ima leto prav toliko dni? ▶ Ali ima vsako leto toliko dni? ▶ S čim je povezano naše koledarsko leto?

Z enakim poskusom lahko prikažemo tudi

simulacijo polarnega dneva in noči. Pri tem moramo na stiroporni krogli ali globusu poudariti severni in južni tečajnik. Pri poskusu učenci opazujejo, koliko časa so osvetljeni oziroma zasenčeni polarni predeli. × Učenci na zemljevidu sveta poiščejo severni in južni povratnik ter severni in južni tečajnik. Imenujejo celine, preko katerih potekajo posamezni vzporedniki. × Učenci v učbeniku na strani 39 preberejo zapis pod Aktualno. Nato se pogovorijo o prestopnih letih. Na koncu preberejo še zapis Ali veš na strani 24, kjer je natančno razloženo, katera leta so prestopna in katera ne. ×

Delovni zvezek str. 28

Razširitev teme Dolžina leta (siderično leto) je 365 dni, 5 ur, 48 minut in 46 sekund. Južni povratnik imenujemo tudi kozorogov povratnik. Tako so ga pred več kot 2000 leti poimenovali stari Grki, saj se je Sonce v času zimskega obrata nahajalo v ozvezdju Kozoroga. Danes se, zaradi premikov Zemlje, nahaja v ozvezdju Strelca. Južni povratnik prečka ozemlje 12 držav. Drugo ime za severni povratnik je rakov povratnik. Poimenovanje temelji na enakem principu kot za južni povratnik, le da se je Sonce v času poletnega obrata nahajalo Rakovem ozvezdju. Danes se nahaja v ozvezdju Dvojčkov. Prečka ozemlje 19 držav. V vsakem tisočletju sedem let, ki so sicer deljiva s štiri, ni prestopnih. To so leta X100, X200, X300, X500, X600, X700, X900. Pravoslavni božič je dva tedna po katoliškem, in sicer 7. januarja, ker pravoslavna cerkev še vedno uporablja julijanski koledar. Julij Cezar je lunino leto nadomestil s sončevim letom: 1. januarja leta 45 pr. n. š. je imelo leto 365 dni in ¼ dneva. Uvedel je tudi prestopna leta. Julijanski koledar je veljal do leta 1573, ko ga je zamenjal gregorijanski koledar. Mesec avgust se imenuje po rimskem cesarju Avgustu. Mesec ima 31 dni, tako kot mesec julij, ker Avgust ni hotel v ničemer zaostajati za Julijem Cezarjem.

Kritično mišljenje

Ponovitev

Medpredmetne povezave

V letu 2008 po zahodnem koledarju se je 10. januarja začelo leto1429 po islamskem koledarju. Po kitajskem koledarju se je leto 4704 začelo 7. februarja 2008. Židovsko leto 5769 je nastopilo 30. septembra 2008.

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kako bi morala biti postavljena Zemljina os, da na Zemlji ne bilo letnih časov? ▶ Kolikokrat je Zemlja obkrožila Sonce v času tvojega življenja? ▶ Ali se podnebni letni časi, tisti, ki jih zaznamo s čutili, začnejo točno 21. marca, 21. junija, 23. septembra in 21. decembra? ▶ Kje lahko opolnoči vidiš Sonce? ▶ Kaj označujeta severni in južni povratnik? ▶ Kaj označujeta severni in južni tečajnik? ▶ Na katerih celinah lahko doživimo polarni dan ali noč?

MAT: merske enote NAR: Sonce je vir energije; svetloba

Učitelj na osnovi zgornjega uvoda zastavi vprašanji: ▶ Zakaj obstajajo tako različni koledarji in letnice? ▶ Kateri koledar je torej pravi?

Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Sprehod po spletu Na spletni strani http://www.materialworlds.com/sims/ SolarSystem si učenci ogledajo simulacijo kroženja Zemlje okoli Sonca.

Povzetek snovi

LETNI ČASI

Učni cilji: ▶ učenec opiše posledice kroženja Zemlje in nagnjenosti njene osi,

▶ učenec našteje letne čase, ▶ učenec razloži vzroke za spreminjanje letnih časov skozi leto, ▶ učenec razloži povezanost med letnimi časi in dolžino dneva in noči v Sloveniji.

Zaradi kroženja Zemlje okoli Sonca in nagnjenosti njene osi posamezna območja na Zemlji prejemajo različno količino sončnega sevanja. Posledica tega so letni časi. Začetek letnih časov je vezan na posebne položaje Zemlje na poti okoli Sonca.

Učbenik str. 40-41

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Če Sonce opazujemo dlje časa, opazimo, da spreminja svoj položaj. To je povezano s kroženjem Zemlje okoli Sonca.

Uvodna motivacija

Na žogico za namizni tenis narišejo obris Zemlje. Žogico nato prebodemo s šivanko in jo osvetlimo z baterijsko svetilko. Žogico počasi vrtimo in opazujemo, kaj se dogaja. Poskus lahko naredimo z nagnjeno Zemljo in navpičnim položajem in ugotavljamo razlike. ×

Učence vprašamo, kateri letni čas imajo najraje? Nato učence razdelimo v štiri skupine, glede na to, kateri letni čas imajo najraje. Vsaka skupina pripravi kratko poročilo o značilnostih posameznega letnega časa. Za pripravo poročila jim damo 5 minut. Nato vsaka skupina predstavi svoje poročilo.

Učenci s pomočjo literature poiščejo ljudsko izročilo, povezano s posameznimi letnimi časi, npr. kresovanje, odganjanje zime – jurjevanje ipd., in jih opišejo. Npr. božič so ljudje praznovali že v prazgodovini, seveda takrat ni bil tako poimenovan ... ×

Učenci uprizorijo gibanje Zemlje okoli Sonca. Eden iz med njih je Sonce, drugi pa Zemlja. × Učenci opišejo spreminjanje gozda v posameznih letnih časih. V katerem gozdu opazijo največje spremembe? Kako se živali prilagodijo na spreminjanje letnih časov? × Učenci rešijo nalogo 1 na strani 29 v DZ. Učitelj po opravljenem delu spodbudi učence, da povedo čim več značilnosti posameznih letnih časov in jih poskušajo povezati s položaji Zemlje. ×

Delovni zvezek str. 29

Razširitev teme V grški bajki je Had, bog podzemlja odpeljal Perzefono s seboj v podzemlje, da bi tam živela. Vrhovni bog Zevs ji je dovolili vrnitev na Zemljino površje, vendar pod pogojem, da v Podzemlju ni ničesar pojedla. A ker je pojedla šest semen, mora od takrat naprej šest mesecev preživeti v podzemlju, v tem času pa je na Zemlji Zima. Veliko prebivalcev severne poloble je navajenih, da okoli božiča sneži ali pa tla že prekriva sneg, na južni polobli božič praznujejo poleti in tam nikoli ne sneži za božič. Koledar, ki ga uporabljamo še danes, je pred več kot 2000 leti uzakonil rimski vladar Julij Cezar. Po njem se imenuje julijanski koledar. Pred tem je bil v veljavi gregorijanski koledar, ki ga je uzakonil papež Gregor. Najvišje dnevne temperature običajno niso ob 12. uri, ko je sonce najvišje na obzorju, temveč okrog 14. ure. Prav tako ni najhladneje opolnoči, temveč tik pred sončnim vzhodom. Podobno velja tudi za najvišje letne temperature. Najtopleje je pri nas v drugi polovici julija, ko je vpadni kot sončnih žarkov največji in dan najdaljši, temveč približno mesec dni kasneje. Razlog za zamik je v veliki toplotni kapaciteti Zemlje, zaradi katere se naš planet in s tem tudi ozračje počasi segreva in ohlaja. Tudi najhladnejši del leta nastopi šele v drugi polovici januarja.

Ustvarjanje

Medpredmetne povezave

Učenci za domačo nalogo rešijo nalogo v delovnem zvezku na strani 29, kjer narišejo, kaj najraje počnejo v posameznih letih časih. Nato se učitelj z njimi pogovori o splošnih značilnostih posameznih letnih časov.

NAR: opazovanje narave v različnih letnih časih SLO: opis dogajanja v naravi; igra vlog ZGO: koledar LVZ: risanje

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Pri nas dogajanje v naravi sledi letnim časom. Jeseni odpade listje in spomladi drevesa na novo ozelenijo. Nekatere živali zimo prespijo, nekatere ptice odletijo v toplejše kraje. ▶ Ali se narava enako obnaša tudi tam, kjer imajo drugačne letne čase?

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kdaj je severna polobla nagnjena k Soncu? ▶ Kdaj je na severni polobli najdaljši oz. najkrajši dan? ▶ Kdaj je k Soncu nagnjena južna polobla? ▶ Kdaj padajo Sončevi žarki navpično na ekvator? Kateri letni čas imamo takrat na severni polobli? ▶ Kdaj sta dan in noč povsod na Zemlji enako dolga? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Na spletni strani

www.materialworlds.com/sims/ SolarSystem si učenci ogledajo položaj Zemlje v posameznem letnem času.

LUNIN IN SONČEV MRK

Učni cilji: ▶ učenec spozna, kakšne mrke poznamo,

▶ učenec se seznani z vzroki za nastanek Sončevega ali Luninega mrka, ▶ učenec s pomočjo opazovanja Lune spozna njeno različno podobo – lunine mene.

Povzetek snovi Kadar se Zemlja postavi med Luno in Sonce,nastopi Lunin mrk. Kadar Lunina senca pade na Zemljino površje, nastopi Sončev mrk. Večina mrkov je delnih, popolni mrk so redki. Med kroženjem Lune okoli Zemlje vidimo lunine mene.

Učbenik str. 42-43

Od prejšnjič ...

Aktivnosti 1

Zaradi kroženja okoli Sonca in nagiba Zemljine osi imamo pri nas letne čase.

Poskus, s katerim ugotovimo, zakaj lahko na nebu opazujemo različne oblike Lune. Potrebujemo stiroporno kroglico (v velikosti jabolka), svinčnik in svetilko. Kroglico na sredini prebodemo s svinčnikom. Svetilko postavimo čim bližje vratom. Postavimo se v drugo sobo, kjer je tema. Kroglico dvignemo predse tako, da na njo pada svetloba. Počasi jo vrtimo, pri tem je ves čas dvignjena pred nami. Ko smo obrnjeni proti svetlobi, je kroglica temna. Bolj se obračamo od svetlobe, večji del kroglice je osvetljen, ko smo obrnjeni k vratom z obrazom, je velik del kroglice neosvetjen. ×

Uvodna motivacija Učitelj ali eden od učencev prebere uvodno besedilo v učbeniku na strani 42. Učitelj ob tem na tablo projecira fotograﬁjo Sončevega mrka. Nato se o prebranem pogovori z učenci. Učitelj učencem pripoveduje o predstavah starih ljudstev o mrkih in jih poveže z uvodnim besedilom v učbeniku na strani 10.

Učenci uprizorijo kroženje Zemlje okoli Sonca in kroženje Lune okoli Zemlje. × Učitelj izvede simulacijo Sončevega mrka. Uporabi baterijsko svetilko, ki predstavlja Sonce, večjo žogo, ki predstavlja Sonce, in žogico za tenis, ki predstavlja Luno. Žogo postavi za nekaj decimetrov proč od svetilke. Med svetilko in žogo postavi tenis žogico. Učence vpraša, kaj opazijo na žogi (Zemlji). ×

Dodatna razlaga

Razširitev teme

Luna potrebuje za en obhod okrog Zemlje približno 27,3 dni (siderični mesec). Med kroženjem Lune okrog Zemlje tudi Zemlja prepotuje del poti okoli Sonca (in s tem seveda tudi Luna). Zaradi tega se čas, ki ga Luna potrebuje, da doseže enak položaj glede na Zemljo in Sonce in s tem pride v isto fazo, podaljša približno za dva dni. Tako znaša čas med dvema polnima lunama približno 29,5 dni (sinodični mesec).

Lunin mrk lahko traja skoraj štiri ure. Pri popolnem Luninem mrku traja faza popolne zatemnitve približno uro in tričetrt.

Če bi Lunina krožnica ležala v isti ravnini kot Zemljina krožnica, bi vsakem luninem obhodu nekje na Zemlji ob polni Luni videli Lunin in ob mlaju Sončev mrk. Ker pa je Lunina orbita glede na Zemljino nagnjena za približno 5 stopinj, so mrki veliko redkejši. Luna namreč pri prehodu med Zemljo in Soncem večinoma potuje pod ali nad njuno zveznico (daljico, ki ju povezuje). Tako vsa tri nebesna telesa niso povsem poravnana na isti črti (pogled od zgoraj tega ne razkrije). Zaradi tega Lunina senca ne pade na Zemljino površje in ne pride do Sončevega mrka. Prav tako Luna pri prehodu za Zemljo ne zaide v njeno senco in ne pride do Luninega mrka. V povprečju dvakrat letno se vendarle zgodi, da Luna zaide v Zemljino senco in takrat nastopi delni ali redkeje popolni Lunin mrk. Natančneje je moč Lunine mrke določati s Sarosovim ciklom, ki je dolg 18 let 11 dni in 8 ur. To je čas, v katerem se ponovi enaka geometrijska postavitev Zemlje, Sonca in Lune, kar z drugimi besedami pomeni tudi ponavljanje Luninih mrkov. Sončev mrk se zgodi v povprečju vsako leto in pol, vendar se na istem mestu ponovi le vsakih 370 let. Geometrijska postavitev vseh treh nebesnih teles se vsakih 18 let ob preteku Saorosovega cikla sicer ponovi, vendar je Zemlja zaradi dodatka 8 ur okrog svoje osi zasukana malce drugače. Zaradi tega Lunina senca ne pade na isto področje Zemljinega površja.

Popolni Sončev mrk traja v najboljšem primeru nekaj manj kot osem minut, običajno pa je ta čas precej krajši (okrog 2 minuti). Ko je Sonce popolnoma zakrito, lahko vidimo njegovo zunanjo atmosfero. Takrat se za hip stemni in ohladi, živali postanejo nemirne ... Zadnji popolni Sončev mrk, ki smo ga lahko videli v Sloveniji, je bil 11. avgusta 1999, ponovno ga bomo lahko videli šele leta 2081. Čez 600 milijonov let na Zemlji ne bodo več vidni popolni Sončevi mrki, ker Luna zaradi prevelike oddaljenosti od Zemlje ne bo več mogla v celoti zakriti Sonca. Najbolj znan Sončev mrk je iz leta 1919, ob katerem so opazili ukrivljanje svetlobe in tako dokazali Einsteinovo teorijo relativnosti.

OPOZORILO Opazovanje Sonca s prostimi očmi ali skozi sončna očala je škodljivo. Uporaba kakršnih koli optičnih pripomočkov (daljnogled, teleskop) pa ima lahko trajne posledice. Za opazovanje Sonca je potrebno uporabiti posebej za ta namen izdelana očala oziroma ﬁltre iz Mylar folije. Kakršna koli doma izdelana očala ali ﬁltre, četudi iz omenjene folije, močno odsvetujemo.

Ustvarjanje

Medpredmetne povezave

Lunin dnevnik. Na list papirja si narišejo tabelo s sedmimi stolpci, ki ima toliko praznih prostorov, kot je dni v mesecu. Vsak večer v prazen prostor narišejo obliko Lune, kot jo vidijo tisti dan. Opazili bodo, da se oblike ponavljajo v določenem zaporedju.

MAT: velikostna razmerja; zbiranje podatkov; beleženje meritev; NAR: svetloba

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Učitelj učencem postavi naslednja vprašanja: ▶ Zakaj so Lunini in Sončevi mrki v preteklosti burili duhove ljudem? ▶ Zakaj lahko danes napovedujemo mrke do sekunde natančno, celo več tisoč let v naprej?

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj so lunine mene? ▶ Ali ima Luna vpliv na življenje na Zemlji? ▶ Na kateri pojav na Zemlji vpliva Luna? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Na spletni strani

www.solarviews.com/eng/ moon.htm#movie si lahko učenci ogledajo različne animacije Lune.

TOPLOTNI PASOVI

Učbenik 1 Vreme in podnebje str. 44-45

2 Toplotni pasovi str. 46-47

Cilji poglavja: ▶ učenci znajo uporabiti različne načine zbiranja in prikazovanja geografskih informacij; ▶ učenci razlikujejo odgovorno in neodgovorno ravnanje ter pridobivanje izkušenj odgovornosti za prevzete obveznosti; ▶ učenci spoznavajo osnovne zakonitosti oblike, položaja in gibanja Zemlje v vesolju; ▶ učenci razumejo osnovne značilnosti toplotnih in rastlinskih pasov; ▶ učenci spoznavajo različne načine življenja ljudi in njihove prilagoditve na prevladujoče reliefne oblike, podnebje in rastlinstvo; ▶ usposabljajo se za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih tem na lokalni, regionalni in globalni ravni; ▶ razvijajo sposobnost za osnovno proučevanje in raziskovanje pokrajine (lokalne, regionalne) ter sposobnost za vključevanje v odločanje o njenem razvoju; ▶ razvijajo pozitivna čustva do domovine, razvijajo občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezni do njene naravne in kulturne dediščine.

Literatura za učitelja ▶ Ardley, N.: Vreme, Zbirka Spoznavajmo znanost. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. ▶ Varley, C. in Miles, L.: Geografija, Zbirka Šolska enciklopedija. Tehniška založba Slovenija, Ljublja-

3 Vroči ali tropski pas str. 48-49

4 Zmerno topli pas str. 50-51

5 Mrzli ali polarni pas str. 52-53

na, 1994. ▶ Vodnik po naravni geografiji. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2005. ▶ Zemljepis, Zbirka Moji prvi koraki. Pomurska založba, Murska Sobota, 1996. ▶ VanCleave, J.: Geografija za vsakega otroka. Učila, Tržič, 1997. ▶ Geografija, zbirka Tematski leksikoni Duden. Učila, Tržič, 2001. ▶ Lambert, D. in Redfern, M.: Najlepša knjiga o svetu. Učila, Tržič, 2001. ▶ Hočevar, M. in drugi: Geografija – shematski pregledi. TZS, Ljubljana, 2000. ▶ Zemlja, Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Davies, N.: Puščave, zbirka Zakladnica znanja. Pomurska založba, Murska Sobota, 2005. ▶ Sels, D.: Zemlja podolgem in počez. Tehniška založba Slovenje, Ljubljana, 1998 ▶ Gaff, J.: Zakaj neki je na gorskih vrhovih sneg in druga vprašanja o gorah. Pomurska založba, Murska Sobota, 2002. ▶ Bennett, P.: Gostoljubna puščava. Grlica, Ljubljana, 2003. ▶ Taylor, B.: Od pola do pola. Grlica, Ljubljana, 2003. ▶ Lenarčič, M.: Okrog edinega sveta. Didakta, Radovljica, 2006. ▶ e.enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Baumer, H.: Človek in vreme. Založba Obzorja, Ljubljana, 1989. ▶ Cegnar, T.: Temperatura zraka. Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998. ▶ Mandell, M.: Mladi vremenoslovec, Preprosti vremenski poskusi z vsakdanjimi pripomočki. Didakta, Radovljica, 2000. ▶ Pučnik, J.: Velika knjiga o vremenu. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980. ▶ Roth, G. D.: Vremenoslovje za vsakogar: Kaj moramo vedeti o vremenu. DZS, Ljubljana, 1992. ▶ Kajfež Bogataj, L.: Vpliv napovedanih klimatskih sprememb v 21. stoletju na proizvodnjo hrane in gozdne ekosisteme. v: Geografija v šoli, letnik12, številka 3, 2004, str. 3 – 12. ▶ Kajfež Bogataj, L.: Atmosfera se vse bolj spreminja, v: Gea, letnik 12, številka 2, str. 14 – 15. ▶ Matthews, R.O.: Atlas naravnih čudes. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. ▶ Kemp, R.: Veliki slikovni atlas sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. ▶ Petkovšek, Z. in Trontelj, M.: Skice vremena, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 1987.

Literatura za učitelja (nadaljevanje) ▶ Zbirka Dežele in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana. Jugozahodna in Južna Evropa; Srednja in Zahodna Evropa; Severna in Vzhodna Evropa, Arktika; Jugozahodna in Južna Azija; Indokitajski polotok, srednja in vzhodna Azija; Jugovzhodna Azija, Avstralija, Oceanija, Antarktika; Severna Afrika in Arabski polotok; Afrika Južno od Sahare; Severna in Srednja Amerika, Veliki Antili; Južna Amerika in Mali Antili

Delovni zvezek 1 Vreme in podnebje str. 30-31

Literatura za učence ▶ e.enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Davies, N.: Puščave, zbirka Zakladnica znanja. Pomurska založba, Murska Sobota, 2005. ▶ Zemljepis, Zbirka Moji prvi koraki. Pomurska založba, Murska Sobota, 1996. ▶ VanCleave, J.: Geografija za vsakega otroka. Učila, Tržič, 1997. ▶ Sels, D.: Zemlja podolgem in počez. Tehniška založba Slovenje, Ljubljana, 1998. ▶ Gaff, J.: Zakaj neki je na gorskih vrhovih sneg in druga vprašanja o gorah. Pomurska založba,

2 Toplotni pasovi str. 32

Murska Sobota, 2002. ▶ Bennett, P.: Gostoljubna puščava. Grlica, Ljubljana, 2003. ▶ Taylor, B.: Od pola do pola. Grlica, Ljubljana, 2003. ▶ Gramfors, B.: Naš planet Zemlja. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.

Leposlovje ▶ Sienkiewicz, H.: V puščavi in goščavi. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994. ▶ Grošelj, V.: Antarktika: južno od vsega. Modrijan, Ljubljana, 1997. ▶ Porle, S.: Črni angel, varuh moj. Beletrina, Ljubljana, 1998. ▶ Kipling, R.: Knjiga o džungli. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. ▶ Gradišnik, B.: Na Irskem. Debora, Ljubljana, 2001. ▶ Osborne, M. P.: Tigri ob mraku. Grlica, Ljubljana, 2005. ▶ Osborne, M. P.: Delfini ob svitu. Grlica, Ljubljana, 2002. ▶ Osborne, M. P.: Polnoč na Luni. Grlica, Ljubljana, 2002. ▶ Osborne, M. P.: Severni medvedi pozno ponoči. Grlica, Ljubljana, 2003. ▶ Osborne, M. P.: Levi v času kosila. Grlica, Ljubljana, 2003. ▶ Osborne, M. P.: Počitnice pod ognjenikom. Grlica, Ljubljana, 2003. ▶ Osborne, M. P.: Dingi v času večerje. Grlica, Ljubljana, 2005. ▶ Osborne, M. P.: Bizoni med zajtrkom. Grlica, Ljubljana, 2004.

3 Vroči ali tropski pas str. 33

4 Zmerno topli pas str. 34

Filmi ▶ Globalne temperature in podnebje. Videofon, Blejska Dobrava, 2000. (16 min) ▶ Podnebje v Evropi. Videofon, Blejska Dobrava, 1997. ▶ Sahara, Potovanje v peščene širjave. Jack in ZRSŠ, Ljuubljana, 1992. (21 min) ▶ Vse o podnebju in letnih časih. Videofon, Blejska Dobrava, 2002. ▶ Modri planet, Discovery planet. Blitz film & video, Škofljica, 2007 (štirje DVD – ji). ▶ Planet Zemlja 4, Gozdovi zmernega pasu. BBC, Blitz film & video, Škofljica, 2007. ▶ Arktika in Antarktika. Zbirka Očividec, Fun Video, 1997. ▶ Planet Zemlja 1, Od pola do pola. BBC, Blitz film & video, Škofljica, 2007. ▶ Planet Zemlja 2, Puščave, kraljestvo ledu. BBC, Blitz film & video, Škofljica, 2007. ▶ Planet Zemlja 3, Velike ravnice, Džungla. BBC, Blitz film & video, Škofljica, 2007. 55

5 Mrzli ali polarni pas str. 35

Revije ▶ Življenje in tehnika ▶ National Geographic (slovenska izdaja) ▶ NG Popotnik

▶ Spika ▶ National Geographic Junior ▶ Geografski obzornik ▶ Gea

▶ Svet in ljudje ▶ PIL ▶ Geo (ne izhaja več)

Spletne stran ▶ Vremenska napoved: www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki ▶ www.pro-vreme.net ▶ radar.meas.ncsu.edu/education/education.html ▶ www.epa.gov/climatechange/kids/climateweather.html ▶ www.ljudmila.org/sef/stara/Clarity_SLO/content-pages/activities.htm http://www.ljud-

mila.org/sef/stara/Projekt_resevanje_podn_mularijo.htm ▶ www.climateprediction.net ▶ Učenje kartografije, fotografije: earth.google.com ▶ Delovni listi za opazovanje vremena: www.nasa.gov/audience/foreducators/topnav/materials/listbytype/ICS_Weather.html ▶ O življenjskih okoljih: science.nationalgeographic.com/science/earth/habitats ▶ Predstavitev posameznih podnebij: www.meteorologyclimate.com/index.htm ▶ Tropski deževni gozd: www.blueplanetbiomes.org/rainforest.htm ▶ Puščave po svetu: www.factmonster.com/ipka/A0778851.html ▶ Stepe po svetu: technorati.com/tag/Steppe ▶ Gozdno rastlinstvo po svetu: www.ucmp.berkeley.edu/exhibits/biomes/forests.php ▶ www.radford.edu/~swoodwar/CLASSES/GEOG235/biomes/taiga/taiga.html ▶ Power point o puščavah: www.teachingideas.co.uk/geography/files/deserts.ppt#262,6 What can you find out about deserts? ▶ Polarna območja: www.grida.no/geo2000/english/0116.htm ▶ Polarna območja: images.google.si/images?q=Polar+regions&num=100&hl=sl&sa=X&oi= images&ct=title () ▶ www.42explore.com/polar.htm ▶ www.lib.utexas.edu/maps/polar.html ▶Raziskovanje polarnih območij: southport.jpl.nasa.gov/polar

Učila ▶ Atlas sveta. Monde Neuf, Ljubljana, 2006. ▶ Geografski atlas za osnovno šolo. DZS, Ljubljana, 1998. ▶ Geografska enciklopedija – prosojnice. Učila, Tržič, 1998. ▶ Atlas sveta za osnovne in srednje šole. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. ▶ Kemp, R.: Veliki slikovni atlas sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. ▶ Moj prvi atlas sveta. Učila International, Tržič, 2002. ▶ Geografski atlas za osnovno in srednjo šolo. Tehniška založba, Ljubljana, 2003. ▶ Atlas sveta za osnovno šolo. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. Metodični pripomočki ▶ Učni načrt Geografija. Zavod RS za šolstvo, 1998. ▶ Ginnis, P.: Učitelj – sam svoj mojster. Rokus, Ljubljana, 2004. ▶ Peklaj, C.: Sodelovalno učenje ali Več glav več ve. DZS, Ljubljana, 2001. ▶ Stradling, R.: Multiperspektivnost – priročnik za učitelje. Svet Evrope, Bruselj, 2004. ▶ Vodopivec, I.: Sodelovalno učenje v praksi. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. ▶ Brvar, R.: Geografija nekoliko drugače. Didaktika in metode pouka geografije za slepe in

slabovidne učence. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2002. ▶ Bevc Malajner, V.: Pristopi k poučevanju geografije. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1997. ▶ Rutar Ilc, Z.: Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. ZRSŠ, Ljubljana, 2003. ▶ Cigler, N.: Primeri pouka izbranih učnih tem geografije v OŠ in SŠ. ZRSŠ, Ljubljana, 2003. ▶ Brinovec, S.: Kako poučevati geografijo. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004. ▶ Zabavne geografske naloge. Gradivo študijskih skupin, Ljubljana, 1996. ▶ geography.about.com/od/teachgeography/Teach_Geography.htm ▶ www.geography.learnontheinternet.co.uk/vgd/links.html

Povzetek snovi

VREME IN PODNEBJE

Vreme je trenutno stanje v ozračju. Podnebje je značilno vreme v daljšem časovnem obdobju. Človek s svojim ravnanjem negativno vpliva na spreminjanje podnebja.

Učni cilji: ▶ učenec zna pojasniti, kaj je vreme in kaj podnebje ter ju zna razlikovati, ▶ učenec našteje osnovne vremenske parametre, ▶ učenec spozna, kako se spremlja in napoveduje vreme, ▶ učenec spozna vpliv človeka na podnebje, ▶ učenec razume, da je življenje ljudi odvisno od vremena.

Učbenik str. 44-45

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Kadar so Sonce, Zemlja in Luna poravnani na isti črti, vidimo na Zemlji Lunin oziroma Sončev mrk. To je relativno redek pojav.

Učenci dobijo nalogo, da spremljajo pojavljanje naravnih nesreč v časopisu, televizijskih ali radijskih poročilih. Izdelamo tabelo in vanjo zapisujemo naravne nesreče. ×

Učenci dobijo nalogo, da s pomočjo literature in interneta poiščejo pesmi in pregovore o vremenu. Odkritja nato predstavijo v razredu. Ob njih se pogovorijo o vsebini in sporočilu. ×

Uvodna motivacija

Učenci na svetovnem spletu poiščejo podatke za temperature in padavine za domači kraj in narišejo klimogram. ×

Učenci z učiteljevo pomočjo rešijo nalogo 2 na strani 30 v DZ. Učenci predstavijo svoje rešitve, ki jih učitelj ustrezno komentira. ×

Učitelj se z učenci pogovori o tem: ▶ Kaj si predstavljajo pod pojmom vreme? ▶ Zakaj se toliko pogovarjamo o vremenu? ▶ Ali vreme vpliva na naše razpoloženje? ▶ Kateri poklici so življenjsko odvisni od vremena? ×

Naravne nesreče po svetu Naravna nesreča

Datum

Učitelj na tablo zapiše trditev: Podnebje spreminjamo ljudje. Sledi razprava o resničnosti in pomenu te trditve. ×

Država

Vzrok za nesrečo

Posledice

Razširitev teme Nasa je za opazovanje podnebja oblikovala Sistem za opazovanje Zemlje (EOS). V okviru sistema deluje veliko satelitov, številni vremenski baloni in senzorji na Zemlji, ki spremljajo dogajanje v ozračju.

Kitajci so zelo zgodaj opazili nenavadno vroča poletja in hladne zime. Od leta 1216 dalje beležijo podatke o dežju, vetru in snegu. Izumili so tudi prvi merilec vlage.

Od leta 1958 znanstveniki nadzirajo količino ogljikovega dioksida v zraku. Ugotovili so, da se koncentracija ogljikovega dioksida stalno narašča.

Delovni zvezek str. 30-31

Raziskovanje

Medpredmetne povezave

Merjenje temperatur in padavin. Merijo temperaturo zraka 14 dni, zapisujejo oblačnost, veter, padavnine. Spremljajo dnevni časopis oziroma vremensko napoved v njem. Poskušajo ugotoviti, ali so vremenoslovci pravilno napovedali vreme.

LVZ: izdelava pripomočkov za opazovanje vremena SLO: opis vremena

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Učenci razpravljajo o vprašanjih: ▶ Ali se lahko zaradi ravnanja ljudi spremeni podnebje posameznega območja na Zemlji? ▶ Kakšne so lahko posledice človekovih posegov v okolje? ▶ Kaj lahko stori posameznik, da omili te posledice?

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj je meteorologom v pomoč pri napovedovanju vremena? ▶ Kateri kazalce spremljamo pri vremenu? ▶ Kaj vpliva na oblikovanje določenega podnebja? ▶ Kaj povzroča izgorevanje fosilnih goriv v naravi? ▶ Ali se podnebje spreminja? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Na spletni strani www.arso.gov.si si učenci lahko ogledajo različne meteorološke podatke, kako se podnebje spreminja v lokalnem in svetovnem merilu.

Na spletni strani commons.wikipedia.org/wiki/Category: Climate_diagrams si učenci ogledajo različne klimograme.

Povzetek snovi

TOPLOTNI PASOVI

Učni cilji: ▶ učenec razloži vzroke za nastanek toplotnih pasov,

▶ učenec določi lego posameznih toplotnih pasov na karti sveta, ▶ učenec spozna osnovne značilnosti posameznih toplotnih pasov, ▶ učenec zna razbrati podatke iz klimograma.

Toplotni pasovi so posledica neenakomernega sončnega sevanja. Zemlja je razdeljena na pet osnovnih toplotnih pasov: vroči, severni in južni zmerno topli in severni in južni mrzli pas. Meje med pasovi niso ostre.

Učbenik str. 46-47

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Vreme se nenehno spreminja. Toda če ga spremljamo dlje časa, ugotovimo, da se v posameznih delih leta pojavlja podobno vreme.

S pomočjo naslednjega poskusa učitelj učencem razloži, zakaj so kraji ob ekvatorju, kjer Sončevi žarki padajo večji del leta skoraj navpično, bolj topli kot tisti na severu ali jugu. Učenci izvedejo naslednji poskus. Potrebujejo baterijo in list papirja. Z baterijo posvetijo naravnost na list papirja. S svinčnikom zarišejo rob do koder je segala svetloba. Nato baterijsko svetilko prestavijo tako, da svetloba na papir pada od strani in zopet zarišejo krog. Z vajo bodo učenci odkrili, da je krog svetlobe na papirju večji takrat, ko so žarki padli na papir s strani. Svetloba takrat na papirju naredi večjo, bolj motno obliko. V obeh primerih je na papir padla enaka količina svetlobe, le da je svetloba iz strani je padla na večjo površino. ×

Uvodna motivacija Učitelj učencem s pomočjo eksperimenta prikaže padanje Sončevih žarkov na Zemljino površje. Razred je potrebno čim bolj zatemniti. Nekaj centimetrov stran od globusa postavimo karton z dvema ali več odprtinama. Nato s svetilko eden izmed učencev posveti proti globusu (učenec stoji za kartonom z luknjami).

Učenci s pomočjo zemljevida na strani 46 in 47 v učbeniku ugotovijo naslednje: ▶ V katere toplotne pasove sega Evropa? ▶ V katerem toplotnem pasu je Slovenija? ▶ Katera celina ne leži v mrzlem pasu? ▶ Katera je najbolj tropska celina? ▶ Katera celina leži v celoti v mrzlem pasu? ▶ Od česa je odvisno, pod kakšnim kotom padajo Sončevi žarki na Zemljo? × Učenci s pomočjo klimograma na strani 46 in 47 v učbeniku ugotovijo naslednje: ▶ Kateri mesec je v Bovcu največ padavih? ▶ Kolikšna je najvišja mesečna povprečna temperatura v Bovcu? ×

Delovni zvezek str. 32

Razširitev teme Zrak se segreva posredno od površja. Površje vpije del Sončevega sevanja in del prejete energije nato odda nazaj v ozračje kot toploto. Zaradi tega nastane zamik v segretosti zraka. Temperatura zraka ni najvišja opoldne, ko je sicer vpadni kot Sončevih žarkov največji ampak okoli 14. ure. Prav tako ni najhladneje sredi noči, ampak tik pred Sončevim vzhodom, kajti površje se še ne segreva, vso noč pa se je ohlajalo. V poletnih mesecih je največja globina segrevanja tal do 1 metra. Koliko Sončeve energije absorbirajo tla, je odvisno predvsem od sestave in s tem povezane prevodnosti tal. Več je zraka v tleh, počasneje se toplota prevaja v nižje sloje. Voda ima 27-krat večjo prevodnost kot zrak. Različna naravna okolja so prispevala k razvoju različnih ras.

Raziskovanje

Medpredmetne povezave

Vpadni kot žarkov. Učenci opravljajo meritve dolžine sence v različnih letnih časih. V ta namen si v svoji okolici izberejo manjše drevo ali drog. Opazovanje začnejo jeseni. Dolžino sence izmerijo vedno v istem delu dneva, npr. opoldne, in jo skupaj z datumom zapišejo v preglednico.

NAR: toplotni prevodniki in izolatorji Sonce je vir energije

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Učitelj učencem zastavi naslednja vprašanja: ▶ Kakšne toplotne pasove bi imeli na Zemlji, če Zemljina os ne bi bila nagnjena? ▶ Zakaj med posameznimi toplotnimi pasovi ni ostrih meja? ▶ Zakaj meje med pasovi niso ravne (ne potekajo vzdolž poldnevnikov)?

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Naštej toplotne pasove. ▶ Kaj je značilno za posamezne pasove? ▶ Poimenuj prehodne pasove in opiši kje ležijo. ▶ Kaj je klimogram? ▶ V katerih toplotnih pasovih leži Evropa?

Na spletni strani

Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/ podnebje-os si učenci ogledajo značilnosti posameznih toplotnih pasov.

VROČI ALI TROPSKI PAS

Učni cilji: ▶ učenec loči osnovne temperaturne in padavinske značilnosti posameznih podnebij, ▶ učenec s pomočjo fotografij spozna rastlinstvo in živalstvo posameznih podnebij, ▶ učenec opiše pogoje za življenje ljudi v vročem pasu.

Povzetek snovi Vroči toplotni pas ima vse leto visoke temperature. Letnih časov, kot jih poznamo mi, nimajo. Njihovi letni časi se razlikujejo v količini prejetih padavin. Razlike med posameznimi podnebji so predvsem v količini in razporeditvi padavin.

Učbenik str. 48-49

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

Toplotni pasovi so območja s podobnimi temperaturami. Meje med pasovi niso ostre, znotraj pasov so določene razlike.

Pokažejo območja tropskega ali vročega toplotnega pasu na Zemljevidu sveta. Pomagajo si z učbenikom na strani 48. ×

Uvodna motivacija

Na zemljevidu pokažejo in poimenujejo večje puščave na Zemlji. Opiši kako se človek prilagaja na življenje v puščavi. ×

Učitelj učencem projicira fotograﬁje različnih tropskih sadežev. Naloga učencev je, da jih poimenujejo in odgovorijo na vprašanje: ▶ Kje rastejo posamezni tropski sadeži? Učitelj postavi podvprašanja: Kaj potrebujejo za svojo rast? Zakaj ne rastejo pri nas? ×

Učitelj učencem pripravi odlomek iz knjige Porle, S.: Črni angel, varuh moj (str. 86 – 87) ali Bennett, P.: Gostoljubna puščava (str. 4). Prvi odlomek govori o drevesu Baobab in njegovih prilagoditvah na pomanjkanje vode drugi pa o razmerah v puščavi? ×

Pripravimo lahko degustacijo različnih tropskih sadežev. Učenci za vsak sadež pripravijo “osebno izkaznico”. ×

Učenci doma poiščejo prehrambene izdelke, ki izvirajo iz tropskih območij. Ugotovijo državo izvora in opišejo naravne pogoje na tem območju.

Učitelj pripravi kotičke z literaturo. Učence razdeli v 5 skupin; vsaka mora opisati eno podnebje. Predstavitev poteka s pomočjo plakatov. ▶ Ekvatorialno podnebje: značilnosti tropskega deževnega gozda, ljudje in živali njem, uničevanje tropskega deževnega gozda in posledice ... ▶ Savansko podnebje: kaj raste v savani, katere živali živijo tu, ljudje v savani ... ▶ Puščavsko podnebje: rastline v puščavah, živali, ljudje ... ▶ Monsunsko podnebje: ljudje, naravne nesreče, živali, rastline ... ▶ Sredozemsko podnebje: sredozemske rastline, ljudje, turizem ... ×

Delovni zvezek str. 33

Razširitev teme Tropski deževni gozd pokriva manj kot desetino Zemljinega površja, v njem pa naj bi živelo kar 90 odstotkov vseh živali in rastlin na Zemlji. Poleg tega vplivajo na celotni planet. Ustvarjajo veliko kisika, so dom številnim odmaknjenim ljudstvom, katerih življenje se še ni spremenilo in živijo tako, kot so živeli pred stoletji. V monsunskem gozdu nekatera drevesa odvržejo liste in gozd postane svetlejši, več je podrasti. Za gospodarsko izrabo sta pomembna tikovina in bambus. Puščave zavzemajo 20 % kopnega. Med vsemi naravnimi okolji so puščave največji izziv za živa bitja. Preživetje v puščavi je odvisno od tega, ali najdejo dovolj vode ali ne. Tako živali kot ljudje so se naučili preživetja v puščavi. Ljudje živijo v bližini oaz ali pa so nomadi in se nenehno selijo skupaj s svojimi čredami. Človek bi v puščavi brez hrane, vode in sence umrl že v enem dnevu – zvečer bi njegova telesna temperatura znašala 46 ºC, kar človeško telo ne prenese. Kamele zdržijo brez vode tudi več dni. Ko pridejo do vode, lahko v nekaj minutah spijejo tudi do 100 litrov vode. Živi kamni so rastline, ki rastejo v puščavah. Imajo dva mesnata lista, polna vode. Videz, ki spominja na kamen, jih varuje pred tem, da bi jih pojedle živali.

Raziskovanje

Medpredmetne povezave

Zbiranje slikovnega gradiva o življenju v tropskem pasu. Poiščejo podatke o gojenju riža in poskušajo odgovoriti na vprašanje, zakaj imajo lahko na nekaterih območjih na Zemlji več kot eno žetev riža na leto. Učitelj jih usmerja s podvprašanji, npr. Kaj potrebujejo rastline za rast?

NAR: življenjska okolja SLO: poročilo GOS: prehrambene navade

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Učitelj učencem pokaže sliko uničevanja tropskega deževnega gozda. Ob njej sproži debato o pomenu tropskega deževnega gozda za ljudi, ki živijo ob ali v njem, in za celotno človeštvo.

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kje so najboljši pogoji za življenje v vročem pasu? ▶ Naštej podobnosti in razlike podnebij v tropskem pasu. ▶ Zakaj je v bližini ekvatorja zmeraj vroče? ▶ Zakaj je sredozemsko podnebje zanimivo za turizem? ▶ Zakaj živijo največje živali na območju savane? ▶ Kako so živali prilagojene na pomanjkanje vode? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Na spletni strani

www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/ podnebje-os/vrste-tropski.htm si učenci ogledajo značilnosti posameznih podnebij v vročem ali tropskem pasu.

Povzetek snovi

ZMERNO TOPLI PAS

Učni cilji: ▶ učenec primerja osnovne temperaturne in padavinske značilnosti posameznih podnebij, ▶ učenec s pomočjo fotografij spozna rastlinstvo in živalstvo posameznih podnebij, ▶ učenec opiše pogoje za življenje ljudi v zmerno toplem pasu, ▶ učenec spozna podnebne tipe v Sloveniji.

Za zmerni pas so značilna precejšnja letna nihanja temperature, ki naraščajo z geografsko širino in oddaljenostjo od obale. V notranjosti je manj padavin, temperaturne razlike med zimo in poletjem pa so večje.

Učbenik str. 50-51

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

V celotnem vročem pasu so vse leto visoke temperature, količina padavin pa se zmanjšuje od ekvatorja proti robu pasu.

Učenci ugotavljajo vpliv podnebja na pridelavo hrane in prehrambene navade ljudi. Katere so slovenske narodne jedi? ×

Uvodna motivacija Učitelj na tablo projicira fotograﬁje različnih bivališč. Učenci opišejo stavbe (material, način gradnje) in odgovarjajo na vprašanje: ▶ Kako sta oblika in gradnja hiš povezani z vremenom oziroma podnebjem?

Učenci na spletni strani www.arsogov.si/ed/ izbrani_meteo_podatki poiščejo podatke o padavinah in temperaturah domačega kraja oziroma najbližjega kraja, ki ima meteorološko opazovalnico. Nato s pomočjo podatkov narišejo klimogram. ×

Učenci preberejo v učbeniku na str. 51 besedilo o podnebjih v Sloveniji. S pomočjo prebranega in znanja iz 4. in 5. razreda odgovorijo na vprašanja: ▶ Kje v Sloveniji je poleti najbolj vroče? ▶ Kje v Sloveniji je najhladneje in kje je pozimi najbolj mrzlo? ▶ Katera podnebja imamo v Sloveniji? ▶ V kateri toplotni pas spada sredozemsko podnebje? ×

Učenec opiše značilnosti vremena v posameznem letnem času v podnebju, v katerem živi (podnebje, značilno vreme spomladi, poleti, jeseni, pozimi). Našteje značilnosti rastlinstvo in živali ter opiše značilnosti kmetijstva. ×

Učenci v domači kuhinji popišejo rastline in vse kuhinjske pripomočke, ki so rastlinskega izvora (krpe, plutovinasti zamaški, lesene kuhalnice ...). Nato skušajo s pomočjo interneta in literature poiskati njihov izvor. ×

Delovni zvezek str. 34

Razširitev teme Stepe zmerno toplega pasu so po svetu različno poimenovane. V Evraziji so to travnate stepe ali pušče, V Severni Ameriki prerije in v Južni Ameriki pampe. Območja travniškega rastja je človek spremenil v obdelovalna zemljišča. Človek se je posameznim podnebjem prilagodil z različnimi tipi bivališč. Na območjih s sredozemskim podnebjem so hiše svetle in tesno skupaj, zato so ulice ozke. Hiše, ki stojijo tesno skupaj, dajejo druga drugi senco, njihova svetla barva pa odbija sončno svetlobo. Žita so prve rastline, ki so jih začeli ljudje gojiti in so še danes zelo pomembna v prehrani. Že samo tri vrste žita: pšenica, koruza in riž zagotovijo več kot polovico vse hrane na Zemlji. Najpomembnejša pridelovalna območja žitaric, z izjemo riža, so v zmerno toplem pasu.

Raziskovanje

Medpredmetne povezave

Raziskovalna škatla. Učenci načrtno zbirajo različne predmete (fotograﬁje, predmeti, sadje, začimbe, slike hiš, …), ki so povezani z določenim podnebjem. Poudarek naj bo na gradivu o življenju v Sredozemlju, ki je skoraj vsem dostopno.

GOS: prehrambene navade

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Žita so prve rastline, ki so jih začeli ljudje gojiti, in so še danes izjemno pomembna, pravzaprav nenadomestljiva v prehrani. Učitelj na osnovi zgornjega uvoda zastavi vprašanji: ▶ Zakaj raste pšenica skoraj povsod na svetu? ▶ Katere so poleg pšenice še pomembne vrste žita?

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kje so najboljši pogoji za življenje v zmernem pasu? ▶ Naštej podobnosti in razlike podnebij v zmerem pasu. ▶ Kje v zmerno toplem pasu so najslabši pogoji za kmetijstvo in zakaj? ▶ Primerjaj celinsko in oceansko podnebje, v čem se razlikujeta? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Na spletni strani

www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/ podnebje-os/vrste-zmtpl.htm si učenci ogledajo značilnosti posameznih podnebij v zmerno toplem pasu.

Povzetek snovi

MRZLI ALI POLARNI PAS

Najhladnejša območja na Zemlji so na skrajnem severu in jugu ter na najvišjih gorovjih. Na vseh teh območjih je poselitev redka.

Učbenik str. 52-53

Od prejšnjič ...

Aktivnosti

V zmerno toplem pasu, kjer živimo tudi mi, se letni časi redno menjujejo. Največji vpliv na razlike med podnebji ima oddaljenost od morja.

Učenci dobijo nalogo, da napišejo 10 kvizovskih vprašanj z odgovori da in ne o mrzlem pasu. ×

Uvodna motivacija Učenci si ogledajo odlomek iz risanega ﬁlma Vesele nogice ali kakšnega dokumentarnega ﬁlma o Antarktiki npr. Potovanje cesarskega pingvina in se pogovorijo o življenju na teh območjih. × Učitelj učencem prebere odlomek, ki opisuje življenje na Antarktiki. Nato se pogovorijo o življenju na teh območjih. ×

Učenci raziščejo, kako so se ljudje prilagodili na podnebja v posameznih toplotnih pasovih s poudarkom na mrzlem pasu. × Učenci s pomočjo literature in spletnih naslovov poiščejo, katere živali živijo v vodah okoli Antarktike, in jih opišejo. × Učenci s pomočjo interneta in literature poiščejo podatke o najvišji poselitvi pri nas in v svetu. × Učenci iz majhnih stiropornih kvadrov izdelajo model igluja. ×

Učenci preberejo besedilo o Inuitih v učbeniku na strani 53. V besedilu je zapisano, da je telesna zgradba Inuitov prilagojena podnebju. Nato poskušajo odgovoriti na vprašanje: ▶ V čem se Inuiti razlikujejo od nas? ▶ Kako se ljudje še prilagajajo na življenje v mrzlem toplotnem pasu? × Učenci s pomočjo igre vlog opišejo življenje v posameznih toplotnih pasovih. × Učenci v kozarec vode položijo ledeno kocko in opazujejo, koliko kocke je potopljene ter kako hitro se tali. Ob tem se pogovorijo o ledenih gorah in pomenu polarnega ledu za življenje na Zemlji. ×

Delovni zvezek str. 35

Razširitev teme Cesarski pingvini so med redkimi živalskimi vrstami, ki preživijo v ledeno mrzlem podnebju Antarktike, kjer je najnižja izmerjena temperatura - 89 ºC. Ob tako nizki temperaturi se topi celo jeklo. Na Arktiki, ki obdaja severni tečaj, se površina in debelina ledu spreminja glede na letni čas. V času zime ga je veliko več. Povprečna debelina ledu na Antarktiki je 2500 m. Nekatere države zahtevajo Antarktiko zase, zato so sprejeli sporazum o Antarktiki. Prvi raziskovalec, ki je prispel na južni tečaj, je bil leta 1911 Norvežan Roald Amundsen. Le 34 dni za njim naj bi na južni tečaj prispel Anglež Scott. O resničnosti njegovega podviga marsikdo utemeljeno dvomi. Nekatera območja Antarktike so danes za 3 °C toplejša, kot so bila sredi 20. stoletja. Posledica je, da se led južne celine topi. Po mnenju meteorologov naj bi se temperature zraka na Zemlji dvignile za okrog 3 °C že do leta 2030. Dvig temperatur ne bi bil povsod enak – ponekod bi se dvignile več, drugje manj. Z dvigom temperature bi se povečalo tudi izhlapevanje. Za primerjavo, kaj 3 °C pomenijo, je primerjava z zadnjo ledeno dobo, takrat je temperatura padla za 5 °C.

Ustvarjanje

Medpredmetne povezave

GOS: prehrana po svetu TIT: gradnja igluja NAR: fazne spremembe

Kritično mišljenje

Ponovitev

Sprehod po spletu

Učitelj spodbudi razmišljanje in razpravo z vprašanjem: ▶ Kako je mogoče, da polarne živali preživijo v takšnih ekstremnih razmerah? ×

Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku. Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kakšni so pogoji za življenje ljudi v mrzlem pasu? ▶ Zakaj je na severnem in južnem polu zelo mrzlo? ▶ Kje na Zemlji imajo gorsko podnebje? ▶ Zakaj je poselitev na območjih z gorskim podnebjem redka? ▶ Zakaj je poselitev na območju mrzlega pasu zelo redka? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.

Na spletni strani

Učitelj zastavi vprašanje: ▶ Zakaj postaja z nadmorsko višino zrak vse hladnejši?

www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/ podnebje-os/vrste-polarni.htm si učenci ogledajo značilnosti posameznih podnebij v mrzlem pasu. science.nationalgeographic.com/science/earth/habitats/tundra-map.html

Povzetek snovi 6. razreda

POVRATEK DOMOV To je zadnja ura geograﬁje v tem letu, zato je zelo pomembno kako jo zaključimo. Ker smo vse skozi potovali, je prav, da obudimo spomine na potovanje in se hkrati pripravimo na nove izzive. Učenci s pomočjo igre vlog obnovijo pridobljeno znanje. V pomoč so jim lahko knjige iz zbirke Čarobna hišica na drevesu. Z njimi so lahko pomagajo predvsem pri vesolju in toplotnih pasovih. Učence razdelimo v 6 skupin. Vsaka od njih dobi eno temo, ki smo jo obravnavali. Temo Vesolje in Zemlja razdelimo na dva dela: Vesolje in Zemlja. Učitelj jim lahko da tudi oporne točke oz. en primer igre vlog.

Zemlja je eden izmed osmih planetov našega osončja. 70 % površja pokriva voda, kopno pa je zelo različno oblikovano in poseljeno. Za lažje upodabljanje in orientacijo smo površje razdelili s stopinjsko mrežo. Zemlja se vrti okoli svoje osi in kroži okoli Sonca, zaradi česar se izmenjujeta dan in noč, ter letni časi. Nagib osi povzroča neenakomerno segretost tal in toplotne pasove.

3. skupina: Planet Zemlja

1. skupina: Geograﬁja

2. skupina: Vesolje

pripovedovanje o potovanju. Učenci tistega, ki pripoveduje, sprašujejo o ljudeh, hrani, podnebju ..., ki jih je spoznal na potovanju.

Učenci obiščejo observatorij, ki ga izdelajo sami s pomočjo učitelja likovne vzgoje. V observatoriju se jim predstavijo posamezna vesoljska telesa.

Potovanje po Sloveniji in opisovanje posameznih reliefnih enot. Lahko tudi predstavitev različnih reliefnih enot, npr. gorovje: pozimi privabim številne turiste, ki uživajo na ledenih strminah …Lahko se tudi reliefne enote med sabo primerjajo, katera je bolj »privlačna za ljudi« - povezovanje reliefa in poselitve.

4. skupina: Zemljevidi

5. skupina: Gibanje Zemlje

6. skupina: Toplotni pasovi

Učenca se izgubita in razmišljata, kaj bosta naslednjič potrebovala, da se to ne bo ponovilo.

Zemlja je utrujena od vsakodnevnega in letnega vrtenja ter posledic tega. Učenci ji prigovarjajo, da se mora vrteti in naštevajo razloge za to.

Učenci predstavijo življenje v posameznih toplotnih pasovih (ljudje, živali …).

Učbenik str. 54-55

Helena Verdev

Raziskujem Zemljo 6

Priročnik za učitelje za pouk geograﬁje Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d.o.o. Za založbo: Rok Kvaternik Urednik: Vasja Kožuh Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Vasja Kožuh Prva verzija Ljubljana, junij 2008