5
Gradim te imam, slovenski jezik Rešitve
Dragica Kapko
Nana Cajhen Nevenka Drusany Martina Križaj Ortar Marja Bešter Turk
Resitve 01.indd 1
4/2/07 1:30:53 PM
Gradim slovenski jezik 5
1 Prosim, da odgovoriš na naslednja vprašanja 3. Uredniški odbor šolskega glasila Solzice. Da bi izvedeli, koliko in kaj berejo anketiranci. Bralcem šolskega glasila Solzice. Na pet. Ne. Zapišejo ga le pri zadnjem. Ob 1., 2., 3. in 4. vprašanju. Z obkroževanjem. Da napišejo odgovor, drugačen od možnih. Ne. Obkrožiti DA ali NE. Pri Polonca Kovač: Urške so brez napak mora obkrožiti NE. 4. vprašanja
2 Večina vprašanih je odgovorila, da ... 1. Besedno in nebesedno. Ne. z vodoravnimi stolpci; v obliki torte; z navpičnimi stolpci; z navpičnimi stolpci; v obliki torte 2. Ker zaznamujejo različno število odgovorov učencev. Najbolj branje knjig, najmanj igranje računalniških igric. Branje knjig je navedlo 32 učencev, igranje računalniških igric pa 10 učencev. Stopnja priljubljenosti Kaj so učenci najraje delali? Število učencev 1. Brali knjige. 32 2. Družili se. 27 3. Igrali nogomet ali odbojko. 18 4. Gledali televizijo. 16 5. Pomagali staršem. 13 6. Drugo. 11 7. Igrali računalniške igrice. 10 3. b Ker je vijoličasti del diagrama največji. 4. b Ker je število odgovorov različno. Največ učencev je dobilo knjige v javni knjižnici, nato na domačih policah, nato so si jih izosodili pri prijatelju/-ici, najmanj učencem pa so knjige kupili starši. 5. Deset. Rumeni stolpec pove, koliko učencev je že prebralo knjigo, modri pa, koliko jih je še ni. Stopnja Naslov knjige Število učencev 1. Nikec 49 2. Lukec in njegov škorec 47 3. Drejček in trije Marsovčki 47 4. Čarovnice 41 5. Kekec 32 6. Snežna kraljica 28 7. Urške so brez napak 25 8. Butalci 16 9. Nebotičniki, sedite 10 10. Jurček 0 b 6. Drejček in trije Marsovčki ter Nikec. c Knjigo Nikec je izbralo 27 učencev, knjigo Drejček ... pa 25.
2 Resitve 01.indd 2
4/2/07 1:30:57 PM
Gradim slovenski jezik 5
2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 62 64
NIKEC DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI DRUGO 7. bralo knjige; izposodilo v javni knjižnici; kupili starši; Čarovnice, Nebotičniki, sedite, Kekec; Nikec, Drejček in trije Marsovčki 11. knjižničarka, prijateljica, kraljica, čarovnica, prodajalka, sorodnica, sodelavka, anketiranka, sošolka, knjižni 12. Lukec, Jurček, Urška, Drejček, Franček/Franci, Nikec, Polonca, Marsovček 13. zimski, umazan, vojna, prvi, bolan, sovraštvo 14. raje, najraje najljubša
3 Vse najboljše! — Iskrene čestitke! 2. Kadar komu voščimo, mu izrazimo lepe želje za prihodnost. Kadar komu čestitamo, mu izrazimo priznanje za njegov dosežek. 4. Levo besedilo je voščilo. Desno besedilo je čestitka. 5. Majdi. Sonja. V Logu. 5. 9. 2007. 15. 9. 2007. Ob rojstnem dnevu. Da bi dobila perzijsko mačko in se dobro uvrstila na likovnem natečaju. Ob prejemu likovnega priznanja. Sonja in Sonjini starši. Draga Majda! Ker sta prijateljici. Majda! Ljuba Majda! ... Tikala. Sonja. Tvoja Sonja. Tvoja prijateljica Sonja. Prijateljica Sonja. ... 6. Voščilo. Pisec je voščil za božične praznike in novo leto. Jože Podgoršek. Gospod Bregar. V Retečah. 22. 12. 2007. Spoštovani gospod Bregar! Ne. V Sonjinem voščilu je nagovor Draga Majda!, v Podgorškovem je Spoštovani gospod Bregar. Ker gospod Bregar in Jože Podgoršek nista zelo dobra znanca in nista v enakovrednem razmerju. Vikal. Da. Osebe, ki jih ne poznamo dobro ali s katerimi nismo v enakovrednem razmerju, vikamo. Z imenom in priimkom. Ker samo ime Jože gospodu Bregarju ne bi povedalo dovolj. Prijetne božične praznike in veliko poslovnih uspehov v novem letu. Sodelovanja. Klicaj. Z veliko. Da. Vašim. Gre za izraz spoštovanja. 7. Npr. Spoštovana gospa učiteljica! Dragi Peter! Spoštovana gospa knjižničarka! Ljuba babica! 8. b, d Spoštovana gospa ravnateljica! Spoštovani gospod zobozdravnik!
Resitve 01.indd 3
3
4/2/07 1:30:57 PM
Gradim slovenski jezik 5
9. Z imenom. Z imenom in priimkom. Enako kot babici tudi drugim sorodnikom, prijateljem ...; enako kot šolskemu zdravniku pa osebam, ki jih ne poznam dobro ali s katerimi nisem v enakovrednem razmerju. 10. Sorodnikom in prijateljem izrekamo ali pišemo neuradna voščila in čestitke. Osebam, ki jih ne poznamo dobro ali s katerimi nismo v enakovrednem razmerju in jih zato vikamo, izrekamo ali pišemo uradna voščila in čestitke. 11. URADNI NAGOVOR NEURADNI NAGOVOR Draga mami! x Spoštovana gospa ravnateljica! x Ljubi Peter! x Jure! x Gojc, živijo! x Spoštovani gospod Verovšek! x Ravnateljici, gospodu Verovšku. 12. 1 voščilo, uradno; 2 voščilo, neuradno; 3 čestitka, neuradna; 4 voščilo, uradno 13. Vam, te, Vaša, vama, Vaš Na oba načina. 18. 3, 4, 2, 1 19. božične, novo; dnevom; novo; dan; božič, novem letu; velikonočni
4 Prišlo je pismo 1. Naslov. V spodnjem desnem kotu. Kosec. V Zgornjih Pirničah. Ne. Po poštni številki in kraju ob njej. Medvode. Znamka in žig. Kje in kdaj je bilo pismo oddano. 3. Maruša. Iz podpisa. Blažu. V nagovoru. V Smledniku. 20. 8. 2003. Da bi se Maruša in Blaž ponovno srečala ali slišala. Da. Post skriptum: pripis v pismu. Spomnila se jih je, ko je pismo že končala. Fotografijo svojega psa. 4. NE, DA, DA, NE, DA, NE, NE, NE, NE, DA 5. Ker pisma ni pričakoval. Maruša. Ne. ... Ime in priimek, starost, šolo, kje je bila julija. ... 6. Npr. Ker je hitrejše. 7. Razmišljaš/premišljuješ; deklica/dekle 8. ž, ž, ž/d; ž, ž, g; ž, ž, b 9. Kadar stoji za nagovorom klicaj, začnemo besedilo z veliko začetnico. Kadar stoji za nagovorom veji ca, začnemo besedilo z malo začetnico.
Zasebno in javno pismo 1. Da. Po nagovoru. 2. b, č
4 Resitve 01.indd 4
4/2/07 1:30:57 PM
Gradim slovenski jezik 5
3. zasebno, javno 4. Marušino pismo je zasebno. Darkovo pismo je javno. 5. NAGOVOR JAVNO PISMO Drage bralke, dragi bralci! x Ljuba teta! Metka! Cenjena gospa Bohinc! Dragi dedek, 6. zasebno, javno 7. Draga teta, ali Draga teta! Draga Maša, sporočam ti ... Ljubi Ljubo! Hvala za pismo ... 12. 12. 2007 Novo mesto, 24. 9. 2007 Npr. Bovec, 17. 9. 2007
ZASEBNO PISMO x x x x
Oblika pisma 1. 2 cm
Pošiljanje pisem 2. NE, NE, NE, DA, DA, DA, DA, NE, DA
5 Živijo, oči! — Dober dan, gospod Kocijan! 3. c skrben Ne. V prvi. miren, mrtev Žaljiv je, kadar govori ali dela kaj, kar prizadeva čast, ugled koga. Užaljen je, kadar je prizadeta njegova čast, ugled. 5. V prvem oče in Simon, v drugem pa oče in učiteljica. Da. Na parkirišču pred šolo; v učilnici. O tem, čemu je prišel oče v šolo; o učnem uspehu in disciplini. Drugi. ... 6. NE, NE, NE, NE, NE, DA, DA, NE 8. Sin očeta. Pozdravil ga je. Živijo, Simon. Adijo! Čao! Tikal. Da. 10. Potrkal je in vprašal, ali sme vstopiti. Da. Kadar vstopimo v uradni prostor, moramo to storiti. Zaradi spoštovanja/vljudnosti. Da. Kadar kdo vstopi, je prav, če vstanemo, ko ga pozdravimo. Dober dan. Da. Ponudila mu je roko. Jaz sem Andrej Kocijan, oče Vašega učenca Simona. Da je učiteljica vedela, kdo je. Ne. Ker je oče vedel h komu mora iti na govorilno uro. Učiteljica se je staršem predstavila že na prvem roditeljskem sestanku. Da bi se v miru pogovorila; oba sta si vzela čas za pogovor. Ker ji je povedal, čemu je prišel. Da je Simon priden in vesten učenec.
5 Resitve 01.indd 5
4/2/07 1:30:57 PM
Gradim slovenski jezik 5
Da se Simon v šoli dobro počuti. Naj Simon vsak dan naredi nekaj besedilnih matematičnih nalog. Ker s Simonom ni težav in ker so na pogovor čakali še drugi starši. Na svidenje. Ker je bil pogovor uraden. Vikala. Ne. Nista znanca, nista enakovredna. Med očetom in učiteljico. Med očetom in Simonom. 11. Da. Poklical ga je in pritekel k njemu. Prijazen. Ljubeznivo ga je vprašal, kaj še dela v šoli in zakaj še ni šel domov. Ne. Ne. Ne. Ne. Ne. 13. NEURADNI URADNI POGOVOR POGOVOR Na začetku pogovora se sogovorca pozdravita. x x Rečeta si npr. “Živijo!” x Pozdravi tisti, ki vstopi v prostor. x x Tisti, ki vstopa, lahko reče tudi: “Smem vstopiti?” x Sogovorca se drug drugemu predstavita z imenom in priimkom. x Sogovorca se vikata. x Sogovorca se gledata v oči. x x Sogovorca si med pogovarjanjem ne segata v besedo. x x Na koncu pogovora si rečeta npr.: “Adijo.” x 14. uradno, uradno, neuradno, uradno, neuradno, uradno 15. Npr. oče, na svidenje, matematika/učiteljica matematike; dober dan, učiteljica slovenščine, hitro 16. prijazen, prepočasi, slabo; natančno, len/poreden, nevljuden 17. učiteljica, razredničarka, mama, sestra, Andreja; učenka, sošolka, hči, Simona 18. branje, računanje, znanje, ocenjevanje; pisanje, razumevanje, preverjanje, poslušanje 19. Juretov, učiteljeva, Lukovi, Matejeve; Blažev, učiteljičina, Matičeva, Matejino 20. boljše, vestnejših, živahnejši, slabše, težje 21. spregledal, pregledal, zagledal, pogledal 22. 3, 4, 2, 1 23. Postojna, 20. 12. 2007 Spoštovana gospa Sonja Miklavčič! Prosim Vas, da se čim prej oglasite na dopoldanskih govorilnih urah, da bi se pogovorili o ravnanju Vašega sina Mateja. Ravnokar se namreč izvedela, da so Matej, Jan in Rok pred šolo metali petarde. Ena od njih je v oko zadela Matejevega sošolca Primoža ter ga tako poškodovala, da je moral oditi na pregled k očesnemu zdravniku. Lepo Vas pozdravljam. Mojca Kovač
6 Spet se je zgodilo nekaj novega 3. Ne. Prvo besedilo je napisala Tanja Jaklič, drugo pa J. P. Ne. Prvo v Delu, drugo v Dnevniku. Ne. Prvo 18. 9. 2002, drugo 26. 9. 2002. Ne. Prvo v “Kulturi”, drugo v “Športu”. Ne. Imata samo naslov. Ne. Prvo ima fotografijo, drugo ne. Novici. 4. 1. besedilo Kaj se je zgodilo? Začela se je sezona bralne značke.
2. besedilo Dvema športnikoma so podelili priznanje.
6 Resitve 01.indd 6
4/2/07 1:30:57 PM
Gradim slovenski jezik 5
Kdo je bil udeleženec dogodka? Spodbujevalci branja, mladinski avtorji, osnovnošolci in drugi. Kje je se je to zgodilo? Pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani. Kdaj se je to zgodilo? 17. septembra 2002.
Jure Košir, Andreja Razlag in drugi. Na Ljubljanskem gradu. 25. septembra 2002.
5. kaj, kje, kdaj, kdo V časopisu, reviji, na radiu, televiziji, medmrežju. 6. a, b, c, b 7. Ker je novinar želel besedo poudariti oz. ker je beseda uporabljena v nenavadnem pomenu. Otroci so hitro odšli h knjigam (ker radi berejo). Otroci so začeli brati knjige. Mama in oče. Nenavadna raba — beseda ata ni knjižna. 8. Začela se je Bralna značka. Ker je France Prešeren veliki slovenski pesnik. Pri Tromostovju v Ljubljani. ... Tek na dolge proge. ... Ker ima drug pomen, saj ne pomeni teka na dolge proge. b Pripovedi nastopajočih o branju in glasno branje odlomkov iz knjig. 9. Tekači. Ker ne pomeni tiste, ki tečejo, temveč so z njo poimenovani nastopajoči in tisti bralci, ki veliko berejo. 10. 17. 9. 1890; 17. 9. 1970 80 let. ... ... 11. Da. Otroci se po navadi zgledujejo po starših. 12. a 13. DA, NE, NE, DA 14. c Juretu Koširju, Andreji Razlag 15. b 16. Če si ti prijazen z drugimi, so drugi prijazni s teboj. Takojšnja pomoč je največ vredna. 17. začeti, pobuda, pisatelj/pisec/tvorec besedila; nedovoljen, ata/..., naključno 18. konec, omahljiv, tiho, manj, umreti, najnižji, zjutraj, goljufiv, krivičen, osoren, malomaren, neumen, sebičen 19. predsednica, avtorica, pisateljica, profesorica, pevka, osnovnošolka, tekačica, tekmica, sotekmovalka, športnica, udeleženka, kegljačica, bralka, pesnica, avtorica, doktorica, prijateljica, reprezentantka 20. tak, ki je vsako leto; tak, ki je celo leto; tak ki dela dobra dela; tak, ki ljubi človeka; to, da si rojen; to, da priznaš; to da pomagaš; to, da sodeluješ 21. profesorica doktorica; profesor Poklic, stopnjo izobrazbe. Da prihranimo prostor in čas. Z malo začetnico. ga., g. 22. današnjem; prijatelj; tekmovanj; vprašanj; sodelovanju, tekmovanjih; priljubljeni, pisatelj 23. k, s, k; h, s, s; h, k, z 24. FRANCE, BARBARA, META, MAJA, LJOBA, SLAVKO, TONE, STANKO, TANJA, JURE, ANDREJA, LEOPOLD Na prvem mestu mora biti ime in nato priimek. Ne. Barbara Gregorič, Slavko Pregl, Tone Partljič, Tanja Jaklič, Jure Košir Andreja, Barbara, France, Jure, Leopold, Ljoba, Maja, Meta, Slavko, Stanko, Tanja, Tone Bevk, Gregorič, Grosman, Jaklič, Jenče, Košir, Kotnik, Novak, Partljič, Pregl, Razlag, Suhodolčan 27. Odprli so prenovljeno Prešernovo rojstno hišo. Ministrica za kulturo, domačini in gostje. V Vrbi na Gorenjskem. Danes./Na isti dan, kot se o njem pripoveduje. Na televiziji. Novinar.
7 Resitve 01.indd 7
4/2/07 1:30:58 PM
Gradim slovenski jezik 5
28. NE, NE, NE, NE, DA 29. imeti tako veliko prireditev in obiskovalcev, kot je bilo to ob odprtju da bi se hiša lahko podrla 30. 3. 12. 1800. Odvetnik. Poezije. 8. 2. 1849 v Kranju. V Kranju. 31. Vrbljan, Vrbljanka
7 Katja pripoveduje 3. 4. 5. 6.
b, c enkratni, enkrat Katja pripoveduje o resničnem dogodku. Moje prve palačinke DA 7. Mama je z velikim veseljem pojedla palačinke. 5 Deklice je obiskal stric Žane. 8 Deklice so pospravile kuhinjo. 1 Neža bi rada jedla palačinke. Telefonirale so stricu Žanetu. 4 Same so spekle nekaj palačink. 2 Štiri deklice so se lotile peke palačink. 7 Deklice je naučil metati palačinke v zrak. 3 Najprej so pripravile testo. Prosile so ga, naj jih obišče. 6 Začel je peči palačinke. NE 8. NE, DA, DA, NE, NE, DA, NE 9. (Z rdečo barvo pobarvamo pravokotnik ob 1. odstavku.) Uvod. Eden. Ne. a, b, č, e 10. (Z zeleno barvo pobarvamo pravokotnik ob zadnjem odstavku.) Zaključek. Iz enega. Ne. č 11. Jedro. Štirje. V jedru povemo, kaj vse se je zgodilo. Prvi odstavek govori o pripravah na peko palačink. Drugi odstavek govori o tem, kakšne so bile palačinke na začetku peke. Tretji odstavek govori o peki palačink po prihodu strica Žaneta. Četrti odstavek govori o pospravljanju kuhinje. 13. uvoda, jedra, zaključka, uvodu, o čem, kje, kdaj, jedru, odstavkov, zaključku 14. b 15. so letele, so se prilepile na strop, smo bile presenečene, mojster 16.
8 Resitve 01.indd 8
4/2/07 1:30:58 PM
Gradim slovenski jezik 5
17. Npr. kuhamo: meso, zelenjavo, juho ...; pečemo: krompir, ribe, meso ...; pražimo: čebulo, sladkor ...; cvremo: jajca, piščance, krofe ...; dušimo: riž, zelje, meso ... 18. stric, teta; bratranec, sestrična; nečak, nečakinja 19. žena, sin, dedek, teta, nečakinja, tast; mama, sestra, vnukinja, bratranec, svakinja, zet 20. sladkorja; glasbo; gladko, redko; težko; nizko; sladkarije; sladkosnedka
8 Brez načrta ni ne hiše ne besedila 2. Oče in sin Simon. Simon. Ker ga je zanimalo, ali ima oče kaj časa. Za pomoč pri pisanju domače naloge. Da. Z navodili za pisanje spisa, ki jih je učiteljica dala učencem v šoli. 3. o čem, kaj, kako, s čim/kako, s čim/kako 4. Naslov. Izgubil sem se na smučišču. Miselni vzorec. S številkami. Pisal je po spominu, kot so dogodki potekali v resnici. Na listek, ki ga je prilepil nad miselni vzorec. Na listek, ki ga je prilepil pod miselni vzorec. 5. Da bi si tako pomagal pri pisanju spisa. Na list papirja. Ker bo besedilo treba popraviti. Ne. Ker učitelju oddamo lično napisano besedilo. Prebral ga je še enkrat in odpravil napake. Oče. Da. Na lepo, čitljivo pisavo. Da. Da bralec lažje bere. 7. Simon je smučal z Matjaževim očetom Matjažem. Ob 16. uri so prenehale voziti vse žičnice, zato sta morala iti v dolino peš. Gaženje skozi meter visok sneg ni bilo težko lahko. Ko sta bila preveč utrujena, sta se ustavila in si pod brezo smreko pripravila ležišče. Pot v dolino sta nadaljevala opoldne zjutraj. Okrog 16. ure so ju našli domačini gorski reševalci in policisti. Takoj so ju odpeljali v bolnišnico. 8. 11, 4, 2, 3, 1, 5, 7, 6, 8, 10, 9 10. Glasno ga je bral. Oče ga je prosil, naj prebere svoje besedilo. Da. Ločeno od nje. Ne. Ker besedila ni znal na pamet. ... Ne. Ker je bral. 11. Z, U, U, Z, U, Z, U, Z, Z 12. 1, 5, 2, 3, 6, 9, 7, 10, 8, 4
9 Besedilo potuje od ust do ust 1. ... Volk in sedem kozličkov 6, 3, 4, 1, 5, 7, 2 Npr. a, č, d, e.
9 Resitve 01.indd 9
4/2/07 1:30:58 PM
Gradim slovenski jezik 5
Npr. sta jo obnavljala; obnovi sta krajši od pravljice; izpustila sta podrobnosti; dogodke sta razvrstila, kot so v izhodiščnem besedilu. 2. Maraton je tek, dolg 42 km. Športna disciplina je področje športa/športna zvrst. Sydney je glavno mesto Avstralije. Paraolimpijske igre so igre, na katerih nastopajo invalidi z negibnimi spodnjimi okončinami (paraplegiki). 3. Športnika invalida. 5. Marka Severja, športnika paraplegika. Ker je uspešen športnik. Maratonec na invalidskem vozičku 6. a, b, č, e Ko je bil star 9 let, se je ponesrečil. Ukvarja se s športom, in sicer z maratonom. Na paraolimpijskih igrah je zasedel 28. mesto. 7. Šest. Odstavek O čem govori? Kaj o tem pove? 1. O maratonu. Maraton “vozijo” tudi invalidi na invalidskih vozičkih in eden od njih je Marko Sever. 2. O rojstvu in otroštvu Rodil se je pred 23 leti v Dobravljah in je bil zelo Marka Severja. živahen otrok. 3. O nesreči, ki se mu je pripetila. Pri devetih letih ga je zbil avto in postal je invalid na invalidskem vozičku. 4. O ukvarjanju s športom. Sprva se je ukvarjal z vožnjo na kratke proge, nato pa z vožnjo na dolge proge. V maratonu je tekmoval celo na paraolimpijskih igrah. 5. O treningu in šoli. Trenira šestkrat na teden. Obiskuje tudi srednjo šolo. 6. O prostem času. Skrbi za psa in igra kitaro. 12. Tudi podrobnosti. Podrobna. 13. bistvene, razvrstimo 14. strnjena, podrobna V podrobni obnovi so ohranjeni bistveni podatki in nekaj podrobnih. V strnjeni obnovi so ohranjeni samo bistveni podatki. 15. Tinina obnova bo strnjena, saj knjige ne moremo obnoviti podrobno. Tonetova obnova bo podrobna, saj je smešnica zelo kratko besedilo, v katerem so pomembne podrobnosti. 17. Ne. To je opis divjega petelina. Divji petelin Odstavek O čem govori? Kaj o tem pove? 1. O velikosti in teži. Velik je 90 cm, čez krila meri 140 cm, tehta 5 kg. 2. O zunanjosti oz. delih Na črni glavi so rjave oči, rdeča roža, kratek in zakrivljen telesa. rumen kljun in črna pernata brada. Prsi in vrat so modri in zeleni, trebuh je črn z belimi progami. Na nogah, pokritih s perjem, so kremplji. S kratkimi perutmi leti počasi in ne daleč. Rep je košat in črn z belimi lisami. 3. O življenjskem Živi v velikih in mirnih mešanih ter iglastih gozdovih. prostoru. Podnevi je na tleh, ponoči pa na drevesu. 4. O prehranjevanju. Hrani se s popki, semeni, plodovi, travo, mlado praprotjo, iglicami smrek in borovcev, žuželkami, črvi in polži. 5. O razmnoževanju. Spomladi v mraku poje in pleše pred kurami. Parjenje traja 3 do 4 tedne. 6. O mladičih. Samica znese 6 do 12 jajc. Po 4 tednih se izvalijo piščanci. 7. O sovražnikih. Nevarni so mu lisica, lovci in ljudje, ki izsekujejo gozd. Spada med ogrožene vrste ptic. 21. Življenja se mu je popolnoma spremenilo. Živeti je treba dejavno. Nenehno je kaj delal. Ni imel obstanka. Kljuboval je nesreči. Uspehe dosega zaradi rednih treningov. 22. domači, bel, raven, šibek/slaboten, hitro, blizu, ozek, nemiren/živahen, skromen/reven, višji, ponoči, nizek, pozno, zahod, zvečer 23. nižji, najnižji; večji, največji; težji, najtežji; krajši, najkrajši; močnejši, najmočnejši 24. Marko.
10 Resitve 01.indd 10
4/2/07 1:30:58 PM
Gradim slovenski jezik 5
Ne. Ponavljanju istih besed se izogibamo; nadomeščamo jih z drugimi prvinami. Ko je bil Marko star devet let, ga je podrl avtomobil. V enem samem trenutku se mu je življenje obrnilo na glavo. Zdravniki so mu povedali, da ne bo nikoli več hodil. Drugi. Ponavljanju iste besede smo se izognili z drugo besedo ali pa smo ponavljajočo besedo izpustili. Markova športna disciplina je maraton. Z njim se ukvarja poklicno. Pri njem je zelo uspešen. Marko veliko vadi. Treningi mu vzamejo veliko časa. Kljub temu ga lahko velikokrat srečamo v družbi prijateljev. 25. Ko je bil Marko še otrok, je bil zelo živahen. Ker nikoli ni miroval, je spominjal na delovanje srca. Po nesreči so mu zdravniki povedali, da ne bo več hodil. Odločil se je, da se ne bo vdal v usodo. Najprej se je ukvarjal z vožnjo na kratke proge, nato pa je prešel na dolge. Leta 2000 je bil s štirimi sotekmovalci v Avstraliji, vendar je le on tekmoval v maratonu. Ali te zanima, kolikšno hitrost lahko doseže športnik z invalidskim vozičkom? 26. nepazljivosti, Življenje, ljubiteljsko, naključni, spremlja 27. K, d; d; d; d
10 Med poukom, pred poukom, po pouku 1. B, C, A 3. Npr. Pospravljam sobo in si prepevam najnovejšo popevko. Čakam pri zobozdravniku in premišljujem o svojem zadnjem obisku pri njem. Berem knjigo in ležim v postelji. Vozim se z avtobusom in opazujem pokrajino. 4. Da. Ne. Jaz sem izrazil istočasnost z besedo in. Mojca je izrazila istočasnost z besedama medtem ko. 5. Dve. Dve. Da. Z in. Z medtem ko. Ne. V prvi povedi ni vejice, v drugi pa je. Pred in navadno ne postavimo vejice. 6. Npr. Medtem ko pospravljam sobo, si prepevam najnovejšo popevko. Medtem ko čakam pri zobozdravniku, premišljujejm o svojem zadnjem obisku pri njem. Medtem ko berem knjigo, ležim v postelji. Medtem ko se vozim z avtobusom, opazujem pokrajino. 7. Npr. Medtem ko sem igral nogomet, sta me doma čakala bratranca Jože in Pavel. Medtem ko sem se sprehajala po mestu, se je ulilo kot iz škafa. Medtem ko mi je zobozdravnik vrtal po zobu, sem razmišljal o zdravi hrani. Medtem ko se je oče pogovarjal z učiteljico, je nekaj zabobnelo. Medtem ko je bila mama v službi, smo ji doma pripravljali presenečenje. Medtem ko so dekleta pekla palačinke, je pozvonilo. 9. Dve. Ne. Oblekel bo pižamo. Spat bo šel. 10. b Oblekel bom pižamo, potem bom šel spat. Tisto, ki se je zgodilo za prvim. S potem. Da sledi dejanje, ki se je zgodilo po prejšnjem. 11. zagledal sem Saturn, pogledal sem skozi teleskop arhitekt nam naredi načrt, začnemo zidati hišo mama se je vrnila iz službe, dekleta so pospravila kuhinjo
11 Resitve 01.indd 11
4/2/07 1:30:58 PM
Gradim slovenski jezik 5
PREJ POTEM pogledal sem skozi teleskop zagledal sem Saturn arhitekt nam naredi načrt začnemo zidati hišo dekleta so pospravila kuhinjo mama se je vrnila iz službe Pogledal sem skozi teleskop, potem sem zagledal Saturn. Arhitekt nam naredi načrt, potem začnemo zidati hišo. Dekleta so pospravila kuhinjo, potem se je mama vrnila iz službe. 12. Izdelal sem miselni vzorec, potem sem napisal doživljajski spis. Skakalec je počakal na znak svojega trenerja, potem se je spustil po skakalnici. 13. c Ko bom oblekel pižamo, bom šel spat. Vejica. Tisto, ki se je zgodilo prvo. S ko. Potem. 14. Ko sem pogledal sem skozi teleskop, sem zagledal Saturn. Ko nam arhitekt naredi načrt, začnemo zidati hišo. Ko so dekleta pospravila kuhinjo, se je mama vrnila iz službe. Ko sem izdelal miselni vzorec, sem napisal doživljajski spis. Ko je skakalec počakal na znak svojega trenerja, se je spustil po skakalnici. 15. Ko je učiteljica prišla v razred, je odprla okno. Ko kapljice vode izhlapijo, nastanejo vodni hlapi. Ko je veverica lačna, gre v shrambo po hrano. 16. Npr. Ko sem se naučil brati, sem se vpisal v šolsko knjižnico. Ko boš znala angleško, boš lahko prebrala knjigo v angleščini. Ko je zapadel prvi letošnji sneg, sem se ga zelo razveselil. Ko se bodo začele počitnice, bomo odšli na morje. Ko pade temperatura pod ničlo, nastanejo kristalčki ledu. Ko sem pogledala skozi kukalo, sem pred vrati zagledala strica Žaneta. 17. b, č V obeh povedih se dejanji godita istočasno. 18. in, medtem ko, ko; potem, ko
11 Ker ponoči ne spim, spadam med sove 1. zato spada med ptice. zato spada med plenilce. zato spada med podplatarje. zato spada med glodavce. zato spada med sesalce. 2. Ker lovi plen. Ker ima zobe glodače. Ker ima perje in kljun. Ker hodi po celih podplatih. Ker kot mladič sesa materino mleko. 3. zveri, rastlinojedce, prežvekovalce, kolobarnike, mehkužce Zakaj spada lisica med zveri? Zakaj spada srna med rastlinojedce? Zakaj spada krava med prežvekovalce? Zakaj spada deževnik med kolobarnike? Zakaj spada polž med mehkužce? 4. zato, Ker, zato, Ker, zato, ker 5. Simon in Matjaž sta zamudila zadnjo vlečnico, ker zato sta se peš napotila v dolino. Po treh urah gaženja sta omagala, zato ker je bilo preveč snega. Ponoči na srečo ni bilo zelo mrzlo, ker zato nista huje zbolela. 6. Vejica. Zlomil sem stara očala, zato mi je mama kupila nova. Z zato. b
12 Resitve 01.indd 12
4/2/07 1:30:58 PM
Gradim slovenski jezik 5
7. Deklice so začele peči palačinke, ker so bile lačne. Vejica. S ker. Vzrok. 8. zato, ker 9. posledico, zato; vzrok, Ker; vzrok, ker; posledico, zato; vzrok, ker 10. Ano je zeblo, zato je oblekla jopico. Postovke imajo močna krila, zato lahko mirujejo v zraku. Planinski orel lovi plen podnevi, zato spada med ujede. 11. Ker je Ano zeblo, je oblekla je jopico. Ker imajo postovke močna krila, lahko mirujejo v zraku. Ker planinski orel lovi plen podnevi, spada med ujede. 12. Z rdečo: Ker tako želi moja mama. Ker imam sorodnike v Nemčiji. Ker se bomo preselili na Dunaj. Ker mi je ta jezik zelo všeč. Z zeleno: Da bi znal dva tuja jezika. Da bi se lahko pogovarjala s prodajalci v Gradcu. Da bi si lahko dopisoval s Hansom iz Leipziga. Da bi razumel napise v švicarskih planinskih kočah. 13. Na vprašanje zakaj odgovorimo z besedo ker. Na vprašanje čemu odgovorimo z besedama da bi. 14. Zakaj, Čemu, Čemu, Zakaj, Čemu, Zakaj 15. Zakaj je hišnik zaprl okno? Čemu je oče je zaprl okno? Čemu je šla Irena spat? Zakaj je šla Irena spat? 16. zakaj, čemu 17. Zakaj ti je mama kupila nova sončna očala? Ker mi je nekdo vzel stara. Čemu ti je mama kupila nova očala? Da bi bil čim bolje zaščiten pred sončnimi žarki. Čemu je voznik ustavil avto? Da bi preprečil nesrečo. Zakaj je voznik ustavil avto? Ker se je na cesto usulo kamenje. 18. ker, da bi 19. da bi, ker, ker, da bi, ker, da bi, da bi, ker 20. VPRAŠALNICA BESEDA • za vzrok zakaj ker • za cilj oz. namen čemu da bi
12 Simon, že spet imaš odtrgan jezik! 1. b, c 2. Da. c večpomenska 3. Več. športno orodje, šahovska figura, žival Neroden človek. Ta konj me je pohodil. večpomenska 4. Npr. Na pisalni mizi imam lučko. svetilka sladoled regratov cvet b 5. (gosje) pero — (nalivno) pero; (žensko) krilo — krilo (na letalu); sveča (svetilo) — (ledena) sveča; miška (žival) — miška (pri računalniku); zmaj (pravljično bitje) — zmaj (igrača); glava (del telesa) — glava (zelja) 6. kriva — ni ravna, ni naredila slabega dejanja; lisice — živali, priprava za vklepanje ljudi; pajek — avto za odvoz avtomobilov, žival; starega — ne novega — takega, ki je dosegel določeno starost; je prebrala — je z očmi preletela črke v besedilu, je izločila slabo zrnje; vejice — ločilo, del rastline S sobesedilom. 7. Da. Inštrument. Enega. Predmete. b
13 Resitve 01.indd 13
4/2/07 1:30:58 PM
Gradim slovenski jezik 5
8. Živali. Zebra ima dva pomena, žirafa pa enega. večpomenka, enopomenka 9. enopomenka, večpomenka 10. kazalec, uho, kozolec, ura, pajac, školjka 11. Večpomenk. Več.
13 Ko govorimo in ko pišemo ... 1. glasove 3. žoga xx ❍❍❍❍
balon xx ❍❍❍❍❍
ura xx ❍❍❍
šotor xx ❍❍❍❍ ❍
Slovenija xxxx ❍❍❍❍ ❍❍❍❍❍
lokomotiva xxxxx ❍❍❍❍❍❍❍❍❍❍
telefon xxx ❍❍❍❍ ❍❍❍
Več je glasov. Glasove povezujemo v zloge. 4. Glas b. samoglasniki, soglasniki 5. m — soglasnik, i — samoglasnik, š — soglasnik c — soglasnik, v — soglasnik, e — samoglasnik, t — soglasnik u — samoglasnik, h — soglasnik, o — samoglasnik ž — soglasnik, e — samoglasnik, p — soglasnik r — soglasnik, i — samoglasnik, b — soglasnik, a — samoglasnik s — soglasnik, o — samoglasnik, b — soglasnik, a — samoglasnik 6. a, ozki e, široki e, i, ozki o, široki o, u, polglasnik b osem, a, e, e, i, o, o, u; soglasniki 7. BESEDE BESEDE Z OZKIM O S ŠIROKIM O Z OZKIM O S ŠIROKIM O opica roka uho osel osem noga žoga koza šola voda moka oče 8. Besedi imata različen izgovor (v prvi povedi je široki o, v drugi povedi pa ozki) in tudi pomen. 9. BESEDE Z OZKIM E S ŠIROKIM E S POLGLASNIKOM dve ena ves zvezda žena dež leto zemlja pes cesta sestra robec 10. Besedi imata različen izgovor (v besedi med je v prvi povedi ozki e, v drugi pa široki e; v besedi pet je v prvi povedi ozki e, v drugi pa široki) in tudi pomen. 11. soglasnikov, samoglasnikov 12. dvozložna; trizložna; enozložna; štirizložna; enozložna; dvozložna; petzložna; enozložna; nezložna; osemzložna
14 Resitve 01.indd 14
4/2/07 1:30:59 PM
Gradim slovenski jezik 5
13. črk, 25 a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, l, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž 14. skupaj 15. pozimi, zato jeseni, zalogo hrane ter si, za gnezdo in shrambo za zalogo; ima na glavi, uhlje s čopki, in zobe glodače: je dolg, kot telo in košat 16. NE, DA, DA 17. č 19. pravilih 21. be-se-di-lo; da-nes; pra-vo-pis; te-le-fon; po-zi-mi; po-le-di-ca; ma-te-ma-ti-ka 23.
Italija Amerika Okolica Umazanija Irena Elizabeta
Lahko delimo Ita-li-ja Ame-ri-ka oko-li-ca uma-za-ni-ja Ire-na Eli-za-be-ta
Ne smemo deliti npr. I-talija A-merika o-kolica u-mazanija I-rena E-lizabeta
24. Ana, Amalija, Erika, Eva, Ivan, Irena, opica, Oton, utrujena, Uroš Ama-li-ja, Eri-ka, Ire-na, opi-ca, utru-je-na 26. ve-šča / veš-ča; ce-sta / ces-ta; lad-ja; ža-njica / žan-jica / žanji-ca; po-šta / poš-ta; mo-rje / mor-je; Poljak / Pol-jak; son-ce; polj-ski/poljs-ki 27. slove-nščina sloven-ščina/slovenš-čina mlado-stnik mladost-nik zna-nka znan-ka na-jstnik najst-nik/najs-tnik o-ko šot-or šo-tor zv-ezda zve-zda/zvez-da 28. zlogoma, eno črko, začenja 29. zad-nja, ohra-njali, po-vršja/površ-ja
14 Pri | va | ko in li | tu | pan 1. 2. 3. 5.
češnja, jurčki/gobani, žito, trobentica č Kopriva. Temno zelene barve. Koreniko, steblo, liste in cvetove. Korenika. Steblo. Pokončno. Dolgi in srčasti, imajo ostro nazobčane robove. Grobe dlake, ki rastejo po steblu in listih. Pekočo tekočino. Ker se ob najmanjšem dotiku krhka konica laska zadere v kožo in tam se iz njega pocedi tekočina. Od junija do septembra. Majhni in jih je več skupaj. Svetlo zelene barve. Ob potokih, ograjah, zidovih, jarkih, živih mejah, po robovih poti in gozdov. Vlažna. Ne. Je zelo zdrava. Vsebuje zdravilne snovi. V družino koprivovk. 6. cvet, steblo, listi, korenika
15 Resitve 01.indd 15
4/2/07 1:30:59 PM
Gradim slovenski jezik 5
7. Ime rastline Deli rastline Višina stebla Čas cvetenja Rastišče Uporabnost Družina
kopriva korenika, steblo, listi in cvetovi do metra in pol od junija do septembra ob poteh, jarkih, živih mejah, po robovih poti in gozdov za prehrano in zdravilo koprivovke
8. korenika dolg, tanek, močno razvejan steblo pokončen, štirioglat, visok do 1,5 m listi srčast, dolg, z ostro nazobčanimi robovi cvet majhen, iz štirih cvetnih listov dolga, tanka in močno razvejana pokončno, štirioglata in visoko do 1,5 m srčasti, dolgi, z ostro nazobčanimi robovi majhen, iz štirih cvetnih listov 9. c 10. DRUŽINA - koprivovke KOPRIVA UPORABNOST - zdravilo, - jed
RASTIŠČE - ob poteh, jarkih, živih mejah, po robovih poti in gozdov
DELI RASTLINE - korenika - steblo - listi - cvet ČAS CVETENJA - od junija do septembra
12. O šmarnici. 4, 1, 8, 3, 6, 2, 5, 7, 9 Šmarnica ima podzemno koreniko, steblo, suličasta lista in bele cvetove. Spomladi iz korenike poženejo steblo in dva lista suličaste oblike. Steblo je visoko od 10 do 20 cm; na vrhu stebla se razvije grozd iz majhnih belih cvetov. Cvetovi so povešeni kot zvončki in močno dišijo. Iz njih se razvijejo rdeči plodovi. Šmarnica cveti maja in junija. Raste v gozdu, ponekod tudi v senčnih vrtovih in skalnjakih. Je strupena. Spada v družino lilijevk. 13. Rastlino, cveti, raste, uporabljamo 14. ŠMARNICA VELIKA KOPRIVA Raste ob ograjah, zidovih, živi meji, poteh, jarkih. x Steblo je visoko največ 20 cm. x Plodovi so svetlo zeleni. x Cvetovi močno dišijo. x Ima dva lista. x Na steblu in listih so žgalni laski. x Je strupena. x Uporabljamo jo za prehrano. x 16. Tulipan. 17. Ime rastline Deli rastline Višina stebla Čas cvetenja Rastišče Uporaba Družina
tulipan čebulica, steblo, listi, cvet do 30 cm od februarja do maja v vrtovih, parkih, ob robovih zelenic, v cvetličnih lončkih za okras lilijevka
18. čebulica trajen steblo pokončen, okrogel, visok do 30 cm listi zelen ali modrikast, suličast cvet zvonast ali lijast, pokončen, raznih barv trajna. pokončno, okroglo in visoko do 30 cm.
16 Resitve 01.indd 16
4/2/07 1:30:59 PM
Gradim slovenski jezik 5
zeleni ali modrikasti in suličasti. zvonast ali lijast, pokončen in raznih barv. 21. list: del rastline, list papirja korenine: del rastline, krepak moški/človek popek: neodprt cvet, del telesa zvonček: predmet, rastlina trobentica: rastlina, glasbilo Večpomenke.
15 Kdo ali kaj je to? 1. Npr. človek žival rastlina stvar
Jana, mama, oče pes, mačka narcisa, tulipan, drevo, trava ograja, motika, lopata, grablje, zalivalka, samokolnica, cev
bitje 3. Npr. hči, teta, papagaj, ciklama, riba stol, miza, ležalnik, šotor, knjiga 4. Pojme. 5. mladost starost zdravje bolezen natančnost površnost nežnost grobost noč, zima, sovraštvo, krivica, mir c 6. bitje bukev, zdravnica, volk, močerad stvar dimnik, glavnik, ladja, košara pojem vreme, čas, skrb, svetloba 7. bitja, stvari, pojme 8. Da. Ker z njimi poimenujemo bitja, stvari in pojme. Kdo je to? Kaj je to? 9. Kdo je to? Kaj je to? 10. imeti, slovenski, pozimi, cveteti, enajst, joj Po njih se ne moremo vprašati: Kdo je to? ali Kaj je to? 11. krt, škodljivec, žival, krtinami, svetu, dejavnosti, kupčkov, travnik, krta, vetrnico, voščilnico, krtino, krt, ropotanja, petja, žvižganja
16 Oprostite, katerega spola ste? 1. srna, levinja, šivilja lev, krojač, srnjak Moškega spola so Ženskega spola so Da. 2. gospa stric žena lastnica medved kokoš volk
SPOL ženski moški ženski ženški moški ženski moški
srnjak, lev, krojač srna, levinja, šivilja
gospod teta mož lastnik medvedka petelin volkulja
maček psica zajec oven kobila slon bik
SPOL moški ženski moški moški ženski moški moški
mačka pes zajklja ovca konj slonica krava
17 Resitve 01.indd 17
4/2/07 1:30:59 PM
Gradim slovenski jezik 5
b moškega, ženskega 3. okvir, oblak, okno, cvet, lonček, sonce, kljuka, zvonik, cerkev, hrib, polica Da. Ne. Stvari. okvir — m., oblak — m., okno — m., cvet — m., lonček — m., sonce — sr., kljuka — ž., zvonik — m., cerkev — ž., hrib — m., polica — ž. 4. moškega, ženskega moškega, ženskega, srednjega 5. SPOL SPOL okno srednji oblak moški sonce srednji kljuka ženski okvir moški zvonik moški drevo srednji cerkev ženski cvet moški lonček moški polica ženski hrib moški 6. moškega spola ženskega spola srednjega spola
SAMOSTALNIKI ptič, polh, čmrlj ptica, mravlja, veverica, kost, breskev, ljubezen, sol, dobrota, velikost, obrv jagnje, dekle, mesto, jabolko, pisanje, vreme, leto, prijateljstvo, uho, lice
7. dete, pismo, avto, sedlo, Anči, Jaka, dan 8. Saša — moški spol, Saša — ženski spol; prst — ženski spol, prst — moški spol; pot — ženski spol, pot — moški spol moškega, ženskega, moškega, ženskega, moškega, ženskega, moškega, zemljo, moškega, ženskega, znoj, cesto
17 Eden, dva ali več? 1. eno; dve, tri Po obliki samostalnika knjiga — knjiga, knjigi, knjige. 2. knjiga, knjigi, knjige; dežnik, dežnika, dežniki; ravnilo, ravnili, ravnila Da. Ker se po njih vprašamo: Kaj je to? Ne. Ker gre za različno število. 3. Npr. selotejp, radirka, svinčnik, pero, barvice, flomaster, kulija c DA V ednini so samostalniki: selotejp, radirka, svinčnik, pero, flomaster V dvojini je samostalnik: kulija V množini je samostalnik: barvice 4. ednino, dvojino, množino; ednino, dvojino, množino 5. tri; ednino, množino, dvojine 6. EDNINA DVOJINA MNOŽINA mesto mesti mesta otrok otroka otroci pes psa psi cvet cvetova cvetovi oče očeta očetje zob zoba zobje človek človeka ljudje ime imeni imena dekle dekleti dekleta
18 Resitve 01.indd 18
4/2/07 1:30:59 PM
Gradim slovenski jezik 5
7. okni — dvojina, deklice — množina, luč — ednina, peresi — dvojina 8. Babica je popila tri skodelice mleka. Na trgu je kupil štiri vrste sadja. Bolnica ima dve vrsti bolezni. Mleko, sadje, bolezen so samostalniki, ki jih ne moremo šteti. starost, drevje, olje, sol, veselje 9. ednino 10. očala, očala so, so, so, so, so, so S so. Ker so samostalniki v množini. V množini. Ne. Ne. Ker imajo samo množino. 11. množino, množinski 12. c hiše, luči, pisma, stoli počitnice, tla, jetra, možgani 13. so, je, je, so, so, so, so 14. dve jabolki, pravljici, sestri, minuti, vrbi 15. sončnica, lepoti; ime, cvetovi, soncem SAMOSTALNIK SPOL ŠTEVILO sončnica ženski ednina lepoti ženski ednina ime srednji ednina cvetovi moški množina soncem srednji ednina
18 Povsod je lepo — doma je najlepše 4. O Brezovici pri Ljubljani. Ljubljane. Pet kilometrov. Ne. Leži ob zahodnem delu Ljubljanskega barja. Proti morju in Italiji. Iz Bičevja, Komarije, Postaje, Male vasi in Radne. Tisti ob vznožju Brezoviškega in Debelega hriba. 1800. Veča. Ker se prebivalci priseljujejo iz Ljubljane in od drugod. Z različnimi dejavnostmi v domačem kraju (npr. z gostinstvom, trgovino, delom v obrtnih podjetjih) ali pa se na delo vozijo v Ljubljano. Ne. Vrtec, osnovna šola, občina, pošta, lekarna, gasilski dom in bencinska črpalka. Da. Cerkev, v kateri so slike Iveta Šubica. Močvirski tulipan.
19 Resitve 01.indd 19
4/2/07 1:30:59 PM
Gradim slovenski jezik 5
5.
LEGA — pet kilometrov oddaljena iz Ljubljane — na zahodnem delu Ljubljanskega barja ob avtocesti in železnici
ZNAMENITOSTI — župnijska cerkev v Mali vasi — močvirski tulipan JAVNE ZGRADBE — vrtec, osnovna šola, občina, pošta, lekarna, gasilski dom in bencinska črpalka
BREZOVICA PRI LJUBLJANI
GOSPODARSTVO — veliko gostinskih pod jetij, trgovin, obrtnih podjetij — kmetijstvo, razvita sta poljedeljstvo in živinoreja
SESTAVA — iz petih zaselkov: Bičevje, Komarija, Postaja, Mala vas, Radna PREBIVALCI — približno 1800
7. kje, koliko, ukvarjajo, zgradbe, znamenitosti 11. Ker ga omejujeta morje in vzpetina Moštra. Tartinijev trg. Ozke. Visoke, stojijo druga ob drugi. Povezane so z veznim hodnikom. Cerkev sv. Jurija. Stoji ob cerkvi. Da sta obzidana. Slovenske in italijanske. Javni napisi so v slovenskem in italijanskem jeziku, v obeh jezikih se uraduje v javnih ustanovah. Učenci obeh narodnosti so ločeni. Z gostinstvom, turizmom, kulturo. Mile. Vroča. Na bujno rastje. 12. — Piranski, Strunjanski — Moštra — Tartinijev — Tartini — Benečanka — Jurij — 4800 — gostinstvo, turizem, kultura — občina, pošta, banka, sodišče, gledališče, galerije, pomorski muzej, akvarij, morska biološka postaja LEGA
PROMETNE POVEZAVE — po cesti — po morju — po zraku
— ob morju — na rtu Madona, tj. na koncu Piranskega polotoka
ZNAMENITOSTI — Benečanka — Tartinijev trg in Tartinijev spomenik — cerkev sv. Jurija
JAVNE ZGRADBE — hoteli, restavracije. počitniški domovi, gledališče, galerije, pomorski muzej, akvarij, morska biološka postaja
PIRAN
SESTAVA — osrednji del mesta — Tartinijev trg — vzpetina Moštra
PREBIVALCI GOSPODARSTVO — gostinstvo — turizem — kultura
— 4800 prebivalecev — število se zmanjšuje — Slovenci in Italijani
20 Resitve 01.indd 20
4/2/07 1:30:59 PM
Gradim slovenski jezik 5
14. Lega, sestava, prebivalci, gospodarstvo, javne zgradbe, znamenitosti. Pri Brezovici manjka: prometne povezave. Ker ni turistični kraj. 16. 4, 7, 9, 5, 3, 1, 8, 6, 10, 2 17. Ljubljančan, Mariborčan, Pirančan, Jeseničan, Brezovčan; Celjan, Bovčan, Cerkničan, Ribničan, Novomeščan 19. ŠTEVILO SAMOSTALNIKI ednina Brezovica, središče, železnici, poljedelstvo, živinoreja, krompir, koruzo, pšenice dvojina množina podjetij, trgovin, podjetij, dejavnostmi, zemljišča, polja, travniki, kmetje, buče, sončnice, tleh 20. b Ker besedilo govori o kraju. 21. Piran, Piranskega, Tartinijevem, Tartiniju, Moštre, Jurija, Pirančanov, slovenske, italijanske, slovenščino, italijanščino
19 V državi, na občini, v družini 1. V slovenščini. V slovenščini. V slovenščini. V slovenščini. Slovenski jezik. 2. slovenščina 3. V slovenščini. ... V slovenščini in italijanščini. 4. V slovenščini in italijanščini. Slovenske in italijanske. Ker v Piranu že od nekdaj živijo Slovenci in Italijani. V slovenščini in italijanščini. Ker sta oba jezika uradna. V vrtcu, osnovni šoli in gimnaziji. V italijanskem jeziku. Pri pouku se učijo tudi jezik druge narodnosti, slovenščino. Naučijo pa se je tudi zunaj šole. V slovenščini. Da. Da se lahko sporazumevajo. 5. V slovenskem in madžarskem. Ker v delu Prekmurja že od nekdaj živijo Slovenci in Madžari. 6. V delu Primorske (ob morju) in v delu Prekmurja. Prvo na Italijo in drugo na Madžarsko. Ker tu že od nekdaj živijo ljudje dveh narodnosti. Npr. Piran, Portorož, Koper, Izola; Dolga vas, Lendava, Hodoš. V dvojezične. V obeh jezikih, tj. v slovenskem in madžarskem jeziku. V Piranu so šole enojezične (in ločene za Slovence in Italijane), v Lendavi pa dvojezične. 7. italijanščina, madžarščina 8. slovenskem 12. knjižni, neknjižni, Neknjižni, Knjižni, knjižni, Neknjižnih, neknjižni
21 Resitve 01.indd 21
4/2/07 1:30:59 PM
Gradim slovenski jezik 5
20 Dan za dnem od jutra do večera 3. Ob sedmih. Umije se, obleče, počeše, zajtrkuje in nakrmi morska prašička. V šoli. Okrog dveh. S tremi.
ponedeljek torek sreda četrtek petek
ČAS 16.30—17.00 17.00—18.30 17.00—18.00 16.30—17.00 17.00—18.30
DEJAVNOST klavir atletika nauk o glasbi klavir atletika
Igra košarko ali nogomet, pomaga domačim, se uči, bere, gleda televizijo ali piše na računalnik. Ob devetih. Gleda vremensko napoved in športna poročila na televiziji, bere ali ureja zbirko znamk. 4. 8 Ob 14.00 začne delati domače naloge. 12 Nato ureja zbirko znamk. 2 Približno ob dvajset minut čez sedem zajtrkuje. 13 Ob 21.00 gre spat. 10 Ob sedmih večerja s starši in sestrico. 6 Kosi v šoli. 4 Ob 8. uri se začne pouk. 3 Ob dvajset minut do osmih odide v šolo. 9 Od pol petih do pol sedmih ima zunajšolske dejavnosti. 11 Ogleda si vremensko napoved. 1 Vstane ob sedmih. 5 Dopoldne je pri pouku. 7 Nato gre domov. Da. Iz zaporedja dogodkov zvemo, kako poteka delovni dan. 5. č 6. razvrstimo, delovnega 8. Možnosti je več, npr. 2, 8, 7, 4, 3, 1, 6, 5. 10. Na podeželju. Osem. S kmetijstvom. Da. Ob pol sedmih. Umije se, obleče, počeše in pospravi svojo posteljo, poskrbi za kokoši, nato zajtrkuje. Ob lepem vremenu gre peš, v slabem vremenu pa se pelje s šolskim avtobusom ali pa jo pelje mama. S šolskim avtobusom. Pomaga mami in babici. Pomaga pospraviti kuhinjo. Igra se ali pomaga staršem, največkrat pa se pripravlja za šolo. Da. ... Po večerji. 11. 6 S šolskim avtobusom se pripelje domov. 13 Pred spanjem gleda televizijo ali bere. 1 Ob 6.30 vstane. 4 Peš ali s šolskim avtobusom odide v šolo. 5 Je pri pouku. 15 Gre spat. 10 Dela domače naloge in se uči. 8 Ob 14.30 ima kosilo. 9 Pospravi mizo in kuhinjo. 7 Pripravi mizo za kosilo. 11 Pomaga staršem v hlevu. 14 Umije se, obleče in odide posteljo. 12 Večerja. 2 Nakrmi živali. 3 Ob 7.00 zajtrkuje.
22 Resitve 01.indd 22
4/2/07 1:31:00 PM
Gradim slovenski jezik 5
12. Ne. Ne. Ne. Ne. Ne. Ne. 14. delovni dan, delovni čevlji, delovna obleka, delovni postopek, delovni načrt, delovna miza, delavne roke, delavne učenke, delovni čas, delovno mesto 15. Tam mora biti ob osmih. Tam si je najprej izbral solato. Tja do včasih odpelje mama. Tedaj imajo kosilo. 16. dveh morskih prašičkov, zbiranjem znamk, končanem pouku, pisanja domačih nalog, starim staršem, otroki 17. 5., 10, 2, 7., 40, 20 18. vstane, Vsak, vremenska, vreme, Vzemite, Vsi, vskočil, Včasih, vsem, vratih 19. in, potem, potem, potem, in 20. Ko, potem, in, Medtem ko, in 21. V množini. b
21 Velikanski in hitri valovi 3. c 4. č 5. Pod morjem. Potresi. Zelo hitri in velikanski. Od 700 do 800 km na uro. Ob obali. Opustošenje. 6. KJE NASTANEJO? — na odprtem morju KAJ JE ZANJE ZNAČILNO? CUNAMIJI
— valovi — visoki do 30 m — hitri do 800 km/h — imajo veliko rušilno moč
KAKO NASTANEJO? — potres pod morjem potisne oz. prestavi vodo nad seboj
7. b 8. kako, kje, kaj, opis 11. č, c
23 Resitve 01.indd 23
4/2/07 1:31:00 PM
Gradim slovenski jezik 5
12.
KAJ JE ZANJE ZNAČILNO? — rastejo s tal proti stropu (stalagmiti) ali s stropa proti tlom (stalaktiti) — so raznih oblik, npr. kot stebri, piščali ali zavese — rastejo zelo počasi (nekaj mm na leto)
KAKO NASTANEJO? — podtalna voda, ki vsebuje apnenec, kaplja s stropa in izhlapi na tleh ali na stropu — tam se kopiči apnenec in kapnik začne rasti KAPNIKI
KJE NASTANEJO? — v podzemnih jamah, in sicer na tleh ali na stropu
14. Stalaktit je viseči kapnik, saj raste s stropa proti tlom. Stalagmit je stoječi kapnik, saj raste s tal proti stropu. 15. Postojnska jama, Planinska jama, Škocjanske jame, Taborska jama, Divaška jama, Huda luknja, Jama Pekel ... 16. toploto, vodo, 100, izhlapevati, vodne hlape, Vodni hlapi, ohlajajo, oblaki, pretežki, dežne kaplje, snežinke, toče 17. č 18. 3, 4, 1, 2 20. podzemnih kraških jamah, nepropustno plastjo, veliko količino raztopljenega apnenca, različnih oblik, stare stebre, prozorne zavese, tanke piščali, devetih velikih trdnih plošč, drsenju dveh plošč, morjem, odprtem morju 21. samo Kapnik vsako leto zraste samo za nekaj milimetrov. 22. raztopljen, kapljica, izhlapeti, zemeljski, podtalnica, ponekod, kapljati, sestavljen 23. Potres, škodo, vasi, hiš, prebivalci, strehe, glavo, Reševalci, psi, ponesrečencev SAMOSTALNIKI Potres škodo vasi hiš prebivalci strehe glavo Reševalci psi ponesrečencev
SPOL moški ženski ženski ženski moški ženski ženski moški moški moški
ŠTEVILO ednina ednina ednina množina množina ednina ednina množina množina množina
KAJ POIMENUJEJO? pojem pojem pojem stvar bitje stvar stvar bitje bitje bitje
22 Kakšen, kateri, čigav? 1. Da je žival. največja, kopenska žival, kopenska, največja b kopenska, največja Katera? Kakšna? 2. Trobec dolg č
24 Resitve 01.indd 24
4/2/07 1:31:00 PM
Gradim slovenski jezik 5
3. kakšen, katere vrste, čigav 4. Kakšno telo ima slon? Kakšna ušesa ima slon? Kakšne okle ima slon? Kateri tekač je počasnejši od slona? Čigav stric je fotografiral slone? 5. kakšen, (katere vrste), čigav 6. samostalniki sestra, mladost, mladenič, svetloba, zdravje, veseljak pridevniki sestrin, mlad, svetel, zdrav, zdravilen, vesel 7. tetin — Čigav?; dežni — Kateri?; zelen — Kakšen?
LASTNOST zelen
PRIDEVNIK, KI POIMENUJE VRSTO SVOJINO dežni tetin
lastnost, kakšen; vrsto, kateri; svojino, čigav NE, NE
LASTNOSTNI zelen
VRSTE PRIDEVNIKOV VRSTNI SVOJILNI dežni tetin
8. Pridevniki, pridevnikov, svojilne, lastnost, vrsto, kateri, svojino, čigav 9. okrogla miza, rjava miza, lepa miza Kakšna? Kakšna? Kakšna? b S pridevnikom okrogla poimenujemo obliko predmeta. S pridevnikom rjava poimenujemo barvo predmeta. S pridevnikom lepa poimenujemo svojo oceno predmeta. oblike, oceno 10. poletni čevlji, italijanski čevlji , otroški čevlji Kateri? Kateri? Kateri? c za nošenje poleti, iz Italije, otrokom S pridevnikom italijanski povemo, od kod izvira ta predmet. S pridevnikom otroški povemo, komu ali čemu je predmet namenjen. katere, od kod, komu 11. trojanski — s Trojan; mladinski — za mladino; pasja — za psa; teniški — za tenis 12. gugalni, gugalnik; spalni, spalnik; teptalni, teptalnik; počivalni, počivalnik; hladilni, hladilnik; obračalni, obračalnik pridevniki, samostalnike S tremi, z dvema, z eno. Tretji. Ker je samo iz ene besede. 13. nakladalni stroj, stroj za nakladanje; tiskalni stroj, tiskalnik; ležalni stol, stol za ležanje; sesalni stroj, stroj za sesanje; zamrzovalni stroj, stroj za zamrzovanje; brusilni stroj, stroj za brušenje; varilni stroj, stroj za varjenje; mešalni stroj, stroj za mešanje V levem stolpcu je samostalnik. V srednjem stolpcu sta pridevnik in samostalnik. V desnem stolpcu ni nobenega pridevnika. Naprava za predvajanje zgoščenk. 14. pravokotno — koruzno, delovna — pospravljena, kraška — vroča, umazana — lesena, črne — smučarske, zanimiv — slovenski LASTNOSTNI PRIDEVNIKI pravokotno pospravljena vroča umazana črne zanimiv
VRSTNI PRIDEVNIKI koruzno delovna kraška lesena smučarske slovenski
15. Ne. Odgovoriti bi morali s svojilnimi pridevniki. Andrejin, Matičev, Alešin, Andrejev, Jakov, Mojčin, Tomažev, Mirčev, Markov, Alešev, Cenetov
25 Resitve 01.indd 25
4/2/07 1:31:00 PM
Gradim slovenski jezik 5
Pridevniki. Po njih se vprašamo Čigav?, izražajo svojino. b 16. lastnost, vrsto, svojino 17. moške, Alenkine, umazane, hladnih, vročih, Tomažev, afriških, azijskih, sestrinega, čist, češki
LASTNOSTNI umazane hladnih vročih čist
VRSTE PRIDEVNIKOV VRSTNI SVOJILNI moške Alenkine afriških Tomažev azijskih sestrinega češki
23 Zakaj je Simon zaljubljen, Mojca pa zaljubljena? 1. moškega spola: ženskega spola: srednjega spola:
SAMOSTALNIKI vlak, čoln, slon raketa, ladja, miš letalo, jadro, nebo
ali 2. siv, siva, sivo Ne. Ker so samostalniki, ob katerih stoji pridevnik, različnega spola. 3. zanimiv, zanimiv, zanimiv NE zanimivo, zanimiv, zanimiva moški, zanimiv, ženski, zanimiva, srednji, zanimivo samostalnika, tri 4. dolg, dolgo, dolga; hiter, hitra, hitro; domača, domače, domač č dolga, dolgo hitra, hitro domača, domače 5. tuje, polomljeno, rdeče, vroče, poškodovano 6. zanimiv, zanimiva, zanimivi Ne. Ker so v različnih številih. ednino, zanimiv, dvojino, zanimiva, množino, zanimivi, samostalnika, tri 7. kratke, kratke čiste, čista, čiste poškodovane, poškodovana, poškodovani, poškodovane b Ker so tudi samostalniki ob njih v množini. 8. spol, število, samostalnika, samostalnikom, številu 9. SPOL EDNINA DVOJINA MNOŽINA pridevnik samostalnik pridevnik samostalnik pridevnik samostalnik moški hiter vlak hitra vlaka hitri vlaki ženski hitra raketa hitri raketi hitre raketi srednji hitro letalo hitri letali hitra letala 10. nevidne vodne, drobne vodne, ledene, ledena, odprtem, visoki, obalna, Zemeljska, velikih trdnih, hladnih vročih, nizkimi, novi 11. tuji črki, slovenski imeni, Tjašini sošolki, slovenski mesti, slovenski reki
26 Resitve 01.indd 26
4/2/07 1:31:00 PM
Gradim slovenski jezik 5
24 Je sploh mogoče biti boljši od najboljšega? 1. starejši, najstarejši; mlajši, najmlajši 2. višji, najvišji; nižji, najnižji hitrejša, najhitrejša; počasnejša, najpočasnejši dražje, najdražje; cenejše, najcenejša težji, najtežji; lažji, najlažji 3. mlad mlajši velik večji visok višji nizek nižji hiter hitrejši počasen počasnejši drag dražji poceni cenejši težek težji lahek lažji
najmlajši največji najvišji najnižji najhitrejši najpočasnejši najdražji najcenejši najtežji najlažji
4. a, c, c 5. V prvem stolpcu so pridevniki, ki izražajo osnovno stopnjo lastnosti. V drugem stolpcu so pridevniki, ki izražajo srednjo stopnjo lastnosti. V tretjem stolpcu so pridevniki, ki izražajo najvišjo stopnjo last nosti. 6. lastnostnih, starejši, najstarejši 7. ovalno, dober, rjave Lastnostni. S pridevnikom ovalen poimenujemo obliko. S pridevnikom dober izrazimo svojo oceno oz. svoje mnenje. S pridevnikom rjav poimenujemo barvo. Stopnjujemo lahko samo pridevnik dober. lastnostne, oceno, lastnostnih, barvo, obliko 8. S prvo besedo (tj. bolj) izražamo srednjo stopnjo lastnosti. Z drugo besedo (tj. pridevnikom) poimenujemo lastnost. DA boljši, manjši, lažji, hitrejši 9. težje, starejša, boljša, večji, težji 10. slajši, bolj kisla, zanimivejša, tišje, globlje, bolj umazane, čistejša
OSNOVNA STOPNJA sladek kisla zanimiva tiho globoko umazane čista
STOPNJE LASTNOSTI SREDNJA STOPNJA slajši bolj kisla zanimivejša tišje globlje bolj umazane čistejša
NAJVIŠJA STOPNJA najslajši najbolj kisla najzanimivejša najtišje najgloblje najbolj umazane najčistejša
25 Dober tek! 2. c 4. Jedilni list. Npr. gostilničar Gostom. Da bi goste seznanil s ponudbo gostinskega lokala. Ne.
27 Resitve 01.indd 27
4/2/07 1:31:00 PM
Gradim slovenski jezik 5
Imena jedi in pijač. Cene jedi in pijač ter količina nekaterih pijač. Imena in cene. Jedi in pijače. Po vrstah oz. skupinah. Šest. V ločenih stolpcih. Pripravljene jedi, Jedi po naročilu, Juhe, Priloge, Solate, Sladice 5. Jedilni list, jedi, Solate, cene 6. c, b 7. V ceni in pripravi — pečenica: sveža klobasa; pečenka: jed iz pečenega mesa. V ceni in pripravi — pečenica je iz debelo zrezanega svinjskega mesa, krvavica pa ima nadev, ki mu je primešana kri. Na Primorskem. Kislo zelje ali repa, fižol in krompir. b, c Svinjska pečenka. Goveji golaž, ričet in joto. 8. Mesne. Mesne jedi. Iz telečjega, svinjskega, puranjega. Dunajski zrezek je povaljan v jajcu in drobtinah. Piščanec in lignji. Ocvrte se cvrejo v olju, kuhane pa se kuhajo v vodi. Da. Postrvi. Sladkovodna. Morske živali (glavonožci), podobne sipi. Ocvrt piščanec. 9. Tri vrste juh, pet vrst prilog, pet vrst solat. a 10. Z marmelado, s čokolado, z orehi. Ne. Sestavine. Sadna kupa. Za 1,10 EUR. 11. Sok, kokto, vodo, čaj, kavo. Ne. Ker ni brezalkoholna pijača. Gosti in bistri sadni sok. Bistri sok je prozoren, gosti pa ne. Sadni, kamilični, šipkov, lipov, metin. Radensko in navadno. Po 2 dl. Za 0,34 EUR. Kokto, radensko, vodo ali sok. 12. Najdražji je dunajski zrezek, najcenejše pa juhe (razen gobove), priloge in solate. 6,90 EUR; 2,10 EUR. Ob kavi s smetano; ob vodi. 1,17 EUR; 0,45 EUR. 14. kislim zeljem, rižem, vanilijevim sladoledom in sirovim zavitkom, toplim metinim čajem 15. golaž, jetrca, riž, postrv, svinjski, lignji, sladoled, palačinke s čokolado 16. goveja, vroča, babičina Katera? Kakšna? Čigava? 17. SAMOSTALNIKI PRIDEVNIKI beseda spol število beseda vrsta goveji golaž golaž moški ednina goveji vrstni špinačna juha juha ženski ednina špinačna vrstni dunajski zrezek zrezek moški ednina dunajski vrstni ocvrt piščanec piščanec moški ednina ocvrt vrstni kislo zelje zelje srednji ednina kislo vrstni gosti sok sok moški ednina gosti vrstni vroč čaj čaj moški ednina vroč lastnostni
28 Resitve 01.indd 28
4/2/07 1:31:00 PM
Gradim slovenski jezik 5
sladka smetana vanilijev sladoled jabolčni zavitek
smetana sladoled zavitek
ženski moški moški
ednina ednina ednina
sladka vanilijev jabolčni
vrstni vrstni vrstni
b Zaradi raznih vrst jedi. 18. šest, devetindvajset, šestnajstem, peta 19. 65, 1., 100, 16., 65., 1, 33, 100.
26 Nebo ne bo oblačno 2. dež, megla, oblačno, delno oblačno, sončno, nevihta, pretežno oblačno 4. V časopisu. Strokovnjaki v Agenciji RS za okolje (na Ministrstvu za okolje in prostor). Za tri dni. Za soboto, 18. oktobra. V zahodni. Izboljšalo se bo. Zjutraj bo ponekod oblačno, popoldne pa delno oblačno in sončno. V Novi Gorici, Celju in Novem mestu. Ne. Zjutraj bo 6 °C, popoldne pa 13 °C. 14 °C. Ne. V Kopru. Pretežno jasno. ... Štirje. 19 °C. Morje. Temperatura zraka bo 18 °C, morja pa 19 °C. 5. DA, NE, NE, DA 6.
7. Nič stopinj Celzija. c 8. Ni zrasla. 7. februarja. 5. februarja. — 3 °C. 10. č, b, b 11. a, c, c 14. osrednjo Slovenijo, toplejši, bolj; občutljivi, manjše; kotlinah, megla; nedeljo, ponedeljek, topleje 15. Samostalniki: Evropo — ž., ed.; pritisk — m., ed.; vetrovi — m., mn.; zrak — m., ed. Pridevniki: srednjo — vrstni, vzhodno — vrstni, visok — lastnostni, zračni — vrstni, severnimi — vrstni, toplejši — lastnostni, bolj suh — lastnostni
27 Preberi — izberi — glej 3. Ob 8.00. Španski film Pod žgočim soncem. Več kot 16 ur. Film Skoraj popolna ljubezen ali film Pod žgočim soncem.
29 Resitve 01.indd 29
4/2/07 1:31:00 PM
Gradim slovenski jezik 5
4. NASLOV ODDAJE ZA OTROKE Vetrocvetke V 80 dneh okoli sveta Enajsta šola Poletje v školjki Anja German, klavir Živalski razum Grdi raček Tine
ZAČETEK 8.30 8.45 9.25 10.10 11.25 13.20 18.35
TRAJANJE 15 minut 40 minut 45 minut 75 minut 30 minut 70 minut 25 minut
5. Dve. Mladi virtuozi: Anja German, klavir, in Povabilo med zvezde. Ne. Naglušnim in gluhim. Vetrocvetke in Na vrtu. Ob 13.20. Oddaja je v 7 delih; na sporedu je 3. del. Oddaja prikazuje dosežke znanosti na preprost način, da jo lahko razumejo tudi manj izobraženi ljudje. Nanizanka je televizijski film/igra v nadaljevanjih, sestavljena iz samostojnih, snovno povezanih zgodb. Nadaljevanka pa je televizijski film/igra (zgodba) v nadaljevanjih. Poletje v školjki, Skoraj popolna ljubezen, Pod žgočim soncem. Ne. Poletje v školjki. 6. b, b, a, c, a 7. O nevarnostih, ki prežijo na oceanih. V Južni Afriki. V oddaji so posnetki, narejeni v tistem kraju in času, v katerem se dejanje godi. Z vseh koncev sveta. O zanimivostih v raznih delih sveta. Ne. 8. Trikrat. Ob 13.00, 19.00 in 22.30. Dvakrat. Ob 19. uri. Ob 22.30. Trikrat. Trikrat. 9. ... Z veliko začetnico. 12. b, b 14. Za 15. februar 2007. Agencija Republike Slovenije za okolje. Tistim, ki se ukvarjajo z letalstvom. 15.
Tedenski izbor Kino Kekec Poletje v školjki Sprehodi v naravo Vetrocvetke Grdi raček Tine angleška nadaljevanka Pod žgočim soncem oddaja za mlade radovedneže
SAMOSTALNIKI BESEDA SPOL izbor moški Kino moški Kekec moški poletje srednji školjki ženski sprehodi moški naravo ženski vetrocvetke ženski raček moški Tine moški nadaljevanka ženski soncem srednji oddaja ženski radovedneže moški
ŠTEVILO ednina ednina ednina ednina ednina množina ednina množina ednina ednina ednina ednina ednina množina
BESEDA tedenska
PRIDEVNIKI VRSTA vrstni
grdi
lastnostni
angleški žgoč mlad
vrstni lastnostni lastnostni
30 Resitve 01.indd 30
4/2/07 1:31:01 PM
Gradim slovenski jezik 5
28 Kranjska Gora je kraj, ne pa gora 1. Občna. Z njimi poimenujemo vrste stvari, bitij, pojmov. mesto Celje, vas Koritnica, reka Savinja, gora Škrlatica, dolina Trenta, država Slovenija, planet Zemlja Z veliko začetnico. Ker pišemo lastna imena z veliko začetnico. 2. Lastna imena. Zemljepisne pojave. Zemljepisna lastna imena. Iz ene. Z veliko začetnico. 3. Lastna imena. Zemljepisna lastna imena. Iz več besed. Z veliko začetnico. Po določenih pravilih. 4. več, večbesedna, veliko, veliko 5. Iz več. Poimenovani so kraji, jezero, dolina, planota, morje, jama. LASTNA IMENA KRAJEV Murska Sobota Slovenska Bistrica Zgornje Jezersko Bohinjska Bela Slovenske Konjice
LASTNA IMENA GORA, REK, DRŽAV ... Cerkniško jezero Mirenska dolina Bloška planota Jadransko morje Postojnska jama
veliko, Murska Sobota, malo, Cerkniško jezero 6. Slovenj Gradec, Dolenjske Toplice, Velika planina, Blejsko jezero, Ptujsko polje, Slovenske Konjice Slovenj Gradec, Dolenjske Toplice in Slovenske Konjice so imena krajev, druga pa ne. 7. Kranjska Gora — kraj na Gorenjskem, Šmarna gora — hrib pri Ljubljani; Črni vrh — hrib v Poljanski dolini, Črni Vrh — kraj nad Idrijo. 8. Krajevna. Iz dveh. Z veliko začetnico. Z veliko začetnico. Ker je tako prav. veliko, malo, Novo mesto 9. Bohinjska Bistrica, Orehova vas, Slovenj Gradec, Zgornje Pirniče, Škofja Loka, Mala sela, Veliko Mlačevo, Stari trg, Gornja Radgona, Rogaška Slatina 10. Ne. Ker je na Slovenskem več Cerkelj, več Češnjic, več Brezovic itd. Da. Npr. Cerklje ob Krki; Češnjice pri Moravčah / pri Trebelnem / pri Zagradcu; Brezovica na Bizeljskem / pri Črmošnjicah / pri Metliki / pri Ljubljani; Log pri Brezovici / pri Polhovem Gradcu / pri Žužemberku; Cerklje na Gorenjskem, Češnjice v Tuhinju, Brezovica pri Medvodah, Log pod Mangartom b 11. kje, v, pri, pod 12. Brezovica pri Ljubljani, Polhov Gradec, Nemška vas, Šentjanž nad Štorami, Ivanje selo, Kamnik pod Krimom, Šempeter pri Novi Gorici, Kostanjevica na Krki 13. Nekrajevna. Iz dveh. Z veliko začetnico. Z malo začetnico. Ker je tako prav. 14. malo, veliko, Alpe 15. Grintovec, Kamniških Alpah, Stol, Bleda, Triglav, Sloveniji, Vrhniko, Planina, Vipavska dolina, Save Bohinjke, Save Dolinke 16. c Iz dveh. Z veliko začetnico.
31 Resitve 01.indd 31
4/2/07 1:31:01 PM
Gradim slovenski jezik 5
Z malo začetnico. Če je že sama lastno ime. 17. dele, malo, cesta, veliko, Josipine Turnograjske 18. Ulica Staneta Severja, Cesta na Rožnik, Pot na Drenikov vrh, Slomškov trg, Cesta Cirila Kosmača, Gasilska ulica 19. Lesnim Brdom, Slovenskih Konjicah, Šmarje pri Jelšah, Mosta na Soči, Bohinjske Bele, Srednjo vas, Ivanje selo, Kamniških Alpah, Save Bohinjke, Save Dolinke, Ljubljanske kotline, Škocjanske jame, Škofja Loka, Črnem Kalu, Vipavski dolini, Vrbi na Gorenjskem 20. Vodnikov trg, Višnja Gora, Črna vas, Slap ob Idrijci, Vipavski Križ, Rimske Toplice, Krakovski gozd, Pivška jama, Združene države Amerike, Velika Britanija 21. Gorenjska, Koroška, Štajerska, Prekmurje, Dolenjska, Bela krajina, Notranjska, Primorska Gorenjec, Gorenjka; Notranjec, Notranjka; Dolenjec, Dolenjka; Korošec, Korošica; Štajerec, Štajerka; Prekmurec, Prekmurka; Belokranjec, Belokranjka 22. Vipavec, Vipavka; Velenjčan, Velenjčanka; Bohinjec, Bohinjka; Tolminec, Tolminka; Metličan Metličanka; Ljutomerčan, Ljutomerčanka; Škofjeločan, Škofjeločanka; Kranjskogorčan, Kranjskogorčanka 23. Govorijo nemški (angleški, italijanski, francoski, hrvaški, španski, madžarski) jezik. 24. francoski, švicarska, angleška, španski, italijanske, poljski, hrvaška
29 Knjige, filmi, izdelki ... so stvaritve 1. Občna. Besede poimenujejo razne vrste stvari. knjiga Pestrna, film Sam doma, pesem Cvilimož, slika Sejalec, časopis Delo, revija Ciciban, trgovina Delikatesa Z veliko začetnico. Ker so lastna imena. 2. Lastna imena. Stvaritve. Stvarna lastna imena. Iz ene. Z veliko začetnico. 3. Stvarno 4. Lastna imena. Stvarna lastna imena. Iz več besed. Z veliko začetnico. Z malo začetnico. 5. več, večbesedna, veliko, veliko 6. Moj dežnik je lahko balon, Hišica iz kock, Gospodar prstanov, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Veliki splošni leksikon, Otroška enciklopedija, Zemlja, delujoči planet, Najboljša knjiga o katastrofah 7. Iz več. Z veliko začetnico. Z veliko ali z malo začetnico. Ker so lastna imena. 8. malo, upornik, veliko, Mišmaš 9. Šivilja in škarjice, Kozlovska sodba v Višnji Gori, Skriti dnevnik, Kmečka abeceda, Prigode koze Kunigunde, Kdo je napravil Vidku srajčico 10. Tolovaj Mataj, Maček Muri, Grivarjevi otroci, Besede za sladkosnede, Bratovščina Sinjega galeba, Nebotičniki, sedite, Sreča na vrvici 11. Male sive celice, Mojster Miha, Leteči medvedi, Slonček Benjamin, Pepi ve vse, Radovedni Taček, Pod klobukom 12. Cvetoča jablana, Otroci v travi, Izplačevanje koscev, Pred lovom 15. Lutkovno gledališče Ljubljana, Spet kosovirji!, Pingvin Cofek, Ta veseli dan ali Matiček se ženi 16. Zgodbe iz Amerike; Hudo mravljico, Je živel enkrat en pesjan; Veseli šoli, Druščina iz šestega b, Dober dan, roman; Kreditni banki Maribor; Moj prijatelj Piki Jakob, Zlata ladja
32 Resitve 01.indd 32
4/2/07 1:31:01 PM