4 Dragica Kapko Nana Cajhen Nevenka Drusany Martina Križaj Ortar Marja Bešter Turk
Gradim te imam, slovenski jezik Rešitve – Učbenik
Gradim slovenski jezik 4
1 To sem jaz 2. Na primer (npr.):
Jože Petrič 9 let 17. 4. 1998 Kranjčeva 4, Prebold 541-23-44 043-56-78-11 OŠ Prežihovega Voranca v Preboldu 4. a Nataša Kovač kolesarjenje, plavanje
3. Nina. Matic. Matic. Nina. Matic. Matic. Nina., Nina ima rada glasbeno vzgojo, Matic pa se uči igrati klavir. 5. Miha, Erika, Marko Černigoj, Rogelj Mič, Rolkar, Suhi 6. Skokec, Faronika, Mici, Mac, Koki
2 Kdor molči, desetim odgovori 1. Premisliti moram. To daj sem. Pazi! Strah me je. Užaljena sem. To mi bo teknilo. 2. Po izrazu na obrazu. Ker se oblizuje. Ker si podpira glavo in je zazrta v daljavo. 3. b 4. Npr. Vesel/navdušen sem. Začudena sem. Tišina! Pozdravljena. Navdušeni smo. Skrit odgovor./Ali velja? Tam/tja. Ta jed ni dobra. Na svidenje. Kar misli si! Tega pa ne vem.
3 Tudi piktograme ‘’beremo’’ 1. Grad, cerkev, gledališče, trgovino, lekarno, cvetličarno, restavracijo, informacije, hotel, knjižnico, banko, otroško igrišče, avtobusno postajo, bolnišnico, pošto, javno stranišče. 2. Grad. Cerkev. Javno stranišče za ženske.
Å
‰
Gledališče.
Trgovina.
Hotel.
Lekarna.
Cvetličarna.
Otroško igrišče.
Restavracija.
Informacije.
Avtobusna postaja.
Bolnišnica.
Pošta.
3. 9, 2, 1, 3, 8, 7, 4, 6, 5
2
Ä
Javno stranišče za moške.
Gradim slovenski jezik 4
4. b Ker vidim, česa ne smem. Nebesedno.
4 Koliko stane …? 1. č Da kupec ve, koliko kaj stane. 3. Cene. Ime blaga in cene. 4. Umivanje las, žensko striženje, moško striženje, striženje z aparatom, oblikovanje pričeske s sušilnikom, trajno kodranje las, barvanje las, česanje, striženje brade. Lak za lase, šampon, utrjevalec za lase, barvna pena. Ne. Žensko. Ker je žensko striženje zahtevnejše. Umivanje las, česanje, striženje brade. Trajno kodranje las. Od najdražjega do najcenejšega: lak za lase, utrjevalec za lase, barvna pena, šampon. 5. c
5 Števila pišemo s številkami ali besedami 1. Koliko …? Šest. Koliko …? Ena. V kateri …? V prvi. V kateri …? V V drugi. Na kateri …? Na peti. Na kateri …? Na šesti. 2. Osem. Deset. Dva. Med dvema (smrekama). Tri ure in petindvajset minut. Štirinajst. Prvi. Drugi. Rumeni/tretji. Četrti, peti, šesti, sedmi in osmi. 3. b c 2—1—6 dva, eno, šest KOLIKO? 5. — 3. — 1. peti, tretji, prvi KATERI?
3
Gradim slovenski jezik 4
6 Lepa beseda lepo mesto najde 4. a, d 5. Ne. Moral bi ga pozdraviti in vljudno ogovoriti, ker se ne poznata (npr. Dober dan, gospod policist!). 6. Z besedama teta, stric ogovarjamo svoja sorodnika. Z besedama gospod, gospa ogovarjamo odrasle, ki jih ne poznamo. Če je res moja sorodnica, in sicer teta. Če je res moj sorodnik, in sicer stric. 7. POZDRAVI ob srečanju
ob slovesu
zjutraj
dobro jutro
na svidenje
podnevi
dober dan
na svidenje
zvečer
dober večer
lahko noč
čao, adijo, živijo, zdravo — tako pozdravljamo sošolce, znance, prijatelje, starše; papa — tako pozdravljamo manjše otroke na svidenje 8. prosim hvala oprosti vse najboljše čestitam
10.
11.
13.
14.
4
Kadar kaj želimo od njega. Kadar smo kaj dobili od njega. Kadar česa nismo naredili ali smo kaj naredili narobe. Kadar kaj praznuje (npr. rojstni dan, god). Kadar mu želimo sporočiti priznanje ob njegovem dosežku (npr. ob uspešno opravljenem nastopu/tekmovanju ...). Urša in Nejc. Sta sošolca. Pogovarjala sta se. Srečala sta se v parku podnevi (po pouku). O tem, kaj se je dogajalo v šoli in drugod med Uršino boleznijo. Dobesedno težko. Ker sem si zapomnil premalo podatkov. Nejc. S pozdravom. Odzdravila je. Ali je Urša že zdrava. Ker se mu je pozabila zahvaliti za zvezek, ki ji ga je poslal. Za zvezek. Za zvezek za slovenščino. Ne. Prosila bo Lidijo, naj ji posodi zvezek za slovenščino. Ker je imel uspešen nastop v glasbeni šoli. K zdravniku. S pozdravom. Da. Da. Ker je vljudno gledati človeka, s katerim govorimo. Da. Ne. Da. Vsakokrat se je odzval na njeno govorjenje, jo spraševal … Skomignil je z rameni in odkimal. a, b, d
Gradim slovenski jezik 4
16. Z malo začetnico 17. materni, materni, tuji 19. Neknjižni. Super.
7 Prosim! 2. Da. Posodi mi radirko. Mi lahko posodiš radirko?/Prosim, če mi posodiš radirko. 4. Prvo, drugo in peto. Ker izrekamo prošnjo z besedo prosim. Matej. Mami. Naj ga pokliče. Mami. Hčerki ali sinu. Naj pogleda, če sta likalnik in štedilnik izključena. Po prenosnem telefonu. Po zaslonu in obliki črk. 160. Jure. Miklavžu. Naj mu prinese drsalke in hokejsko palico.
8 Hvala 3. Četrto. Po besedi hvala. Sandi. Boštjanu. Ker mu je poslal videokaseto o delfinih. Po elektronski pošti. Po obliki sporočila. Priključil se je na medmrežje, odprl je elektronsko pošto, napisal Boštjanov elektronski naslov, naslov svojega sporočila („zadeva“) in svojo zahvalo Boštjanu. Na koncu je napisal lep pozdrav in se podpisal.
9 Oprosti! 2. Z besedo oprostite se opravičimo odrasli osebi oziroma osebi, ki je ne poznamo. 4. Tretje. Po besedi oprosti. Oče. Mojci. Ker je ne more peljati k angleščini. Matička mora peljati na urgenco. 6. V rubriko Za. Npr. Opravičilo. Da bo bralec takoj vedel, čemu je besedilo nastalo. V večji prazen prostor. Da. Npr. Draga sestrična!/Draga Mateja! in podobno. Besedilo, ki bo vsebovalo opravičilo in utemeljitev.
5
Gradim slovenski jezik 4
Da. Ker je vljudno. a Ker me sestrična pozna in ker se moj elektronski naslov izpiše sam. Z besedo oprosti. Da. Zaradi vljudnosti. Ni nujno, je pa priporočljivo (vljudno). 7. Da. Sporočilo mora biti zelo kratko. Ker ima prenosni telefon omejeno število znakov. Ne. Ker mora biti sporočilo kratko. Ne. Ker se podatki o pošiljatelju izpišejo sami. Ne. Ne, ker se izpiše sam. Samo opravičilo in utemeljitev.
10 755-19-51 ali 755-19-15? 3. Iz telefonskega imenika. Kadar iščemo telefonsko številko naročnika. O telefonskih številkah naročnikov. Priimek, ime, naslov, klicno številko naročnika in včasih še podatek o tem, s čim se ukvarja. Ker so te nujni. 4. Omrežna skupina je 05, številka pa 879 57 75. Na Dolinski cesti 75 d. Andreja Starič. 5. d Da hitro najdemo telefonsko številko naročnika. 6. c 7. 04, 03 8. Če bi želel vedeti točen čas. Če bi hotel obvestiti gasilce, reševalce …, da se je zgodila nesreča … Če bi želel obvestiti policijo o čem. Ženskam in otrokom v stiski. 9. Pokličemo lahko telefonsko številko 1188 — informacije o telefonskih naročnikih.
11 Halo, halo …! 1. 2, 3, 1 Ogovor. Ker vemo, koga kličemo. 2. Sošolca bi drugače pozdravil, ogovoril in drugače bi se predstavil. Sošolca bi tikal. 4. Živinozdravnik Dejan Miklič in Janja. Janja je poklicala živinozdravnika. Ker je njen maček zbolel. Ne. Ker ga ni pregledal. Naj prinese mačka pokazat. Da. 6. Živinozdravnik. Da tisti, ki kliče, ve, da je poklical pravo številko. Dejan Miklič, živinozdravik. Janja. Ne. Pozabila se je predstaviti. Živinozdravnik. Opravičila se je in povedala svoje ime in priimek. Vikala. Ker je živinozdravnik nepoznana odrasla oseba. Ker je še otrok. Vikal bi jo.
6
Gradim slovenski jezik 4
Na svidenje. Tako se lahko pozdravljajo med seboj le vrstniki. 8. knjižničarko pozdravil z imenom in priimkom vikal tikala se je knjižničarki zahvalil s pozdravom 9. Svojega vrstnika in svoje najbližje. Odraslega obiskovalca knjižnice. Svojega prijatelja, sošolca, brata, sestro. Sorodnikom, prijateljem, znancem.
12 Beseda ob besedi Dve besedi – nasproten pomen 1. Ravnilo je kratko. Ravnilo je dolgo. Srajca je bela. Srajca je črna. Ženska je mlada. Ženska je stara. Otrok je žalosten. Otrok je vesel. Hiša je visoka. Hiša je nizka. Nasproten pomen 2. mlajše, starejše cenejši, dražji največji, najmanjši ponoči, podnevi; nizke, visoke zjutraj, zvečer; vzhodu, zahodu 3. len, pospravljeno, globoka, mrzlo, neprijazna, odkopana, nevarna, debel, moker, stoječa, jutranja, star
Dve besedi − enak pomen 1. K babici na Turjak. Žival. Kuža. Cucek, mrcina. Enak. 2. stara mama, oči, mami, keks, hosta, smrklja, 3. boječ/plašen, radosten, čudovit/krasen, trapast, tečen, ubog, delaven/priden, pameten
Dve besedi − ožji in širši pomen 1. SADJE
ZELENJAVA
CVETJE
pomaranče
kumare
nageljne
jabolka
korenje
vrtnice
jagode
paprika
narcise
hruške
paradižnik
tulipane
banane
peteršilj
šmarnice
2. Sadje. Zelenjava. Cvetje. 3. Beseda sadje ima širši pomen. Besede jabolko, hruška, pomaranča, banan, grozdje imajo ožji pomen.
7
Gradim slovenski jezik 4
4. bolezen, gora, mesto, reka, cvetje, priimek 5. npr. violina, bobni, kitara poletje, jesen, zima gledališče, operna hiša, muzej 6. slaščica, pisalo, iglavec, obutev, plovilo, kos jedilnega pribora, prometni znak, drobnica
13 Izgovorim, napišem, preberem Blaž, Primoš … 1. b Ker rečemo Tomaža in ježa, ne pa Tomaša in ješa. 3. glasbo, nadstropje, nizka, sladkarije, težka, risba 4. V juho je natresel sol. V živalskem vrtu imajo pet sov. Kopalke si je pral. Kopalke so mi prav. Krožnik je razbit, kozarec pa je ostal cel. Delavci so odmašili vodovodno cev.
Lonec, zvonc, serce … 1. zajec, piščanec, zvonec, pes, popek, robec 2. b 3. gobec, rilec, lonec, trobec, c 4. hlebec, teden, torek, Koper, 5. c Pred glasom r. 6. srna, grb, grm, krt, srce, vrč Polglasnika pred r ne pišemo. 6. konec, zajtrka, jadrnica, zajec, rjav
Naša marjetica nabira marjetice 2. Marija, Piki, Breda, Solzice, Niko Grafenauer, Nebotičniki, sedite!, Matej, Primož, Portorož, Opera, Hrestač Z veliko začetnico. 3. soseda Breda, ustanova Opera, knjiga Solzice, babica Marija, predstava Hrestač, vnuk Matej, zbirka pesmi Nebotičniki, sedite, pesnik Niko Grafenauer, prebivalec Dalmacije, tj. Hrvaške — Dalmatinec, pes Piki, mesto Portorož V levem so občna, v desnem lastna imena. 4. Anja, Petra, Mariboru, Pohorju, Triglavu, Velenju, Moj dežnik je lahko balon, Vile, Kekec nad samotnim breznom, Petra Bernik LASTNA IMENA BITIJ
ZEMELJPISNA LASTNA IMENA
STVARNA LASTNA IMENA
Anja
Mariboru
Moj dežnik je lahko balon
Petra
Pohorju
Vile
Petra
Triglavu
Kekec nad samotnim breznom
Bernik Velenju 5. Npr. Dnevnik, Večer, Delo, Nedeljski dnevnik, Nedelo ... Gea, Ciciban, Smrklja, Jana … 7. Z veliko. 8. Z veliko. 9. Slovenija. Z veliko. 10. 1. januar − novo leto, 8. februar − Prešernov dan, 27. april − dan upora, 1. maj − praznik dela, 25. junij − dan državnosti, 1. november − dan spomina na mrtve, 26. december − dan samostojnosti in enotnosti Z malo začetnico. Prešernov dan. Z malo začetnico.
8
Gradim slovenski jezik 4
Ponedeljek, torek, sreda, četertek, petek, sobota, nedelja. z malo začetnico. 12. Moja mačka Rosa ima kožuh sive, rjave in bele barve. V torek bomo šli v knjižnico po nove knjige. Moja sestra Darja in moj brat Luka sta se rodila marca. Najprej smo živeli v Kranju, potem pa smo se preselili na Bled. Od božiča do novega leta nas ne bo doma.
14 Izvedel sem nekaj novega 2. Novico, da so deklico Lucijo že našli. Tri leta. Ne. Ker je vprašal Evo, kaj je slišala. Da. Ker je hotel zvedeti, kaj se je zgodilo z Lucijo. Lahko bi prebral novico v časopisu, poslušal poročila po radiu ali gledal po televiziji. Preberemo jih v časopisu, poslušamo jih po radiu ali gledamo po televiziji. Po radiu. Ker jih sporočijo še isti dan. 5. Lucija Pečnik. Karel Ferlež. V ponedeljek 12. julija. V jarku ob cesti. 6. Lucija je že doma. Najbolj pomemben podatek. Ker je najpomembneje, da so deklico našli. Podnaslov. Kdo je deklico našel. Da si dogodek lahko bolj živo predstavljamo. Lucija, mamica in verjetno babica. Srečo. Da. Ker si lažje predstavljamo, kdo so bili udeleženci dogodka. 7. Delo 13. julija 2001, ponedeljek Primož Škerl Primož Škerl 9. Prav. Ko vstopimo v pisarno, pozdravimo. Ko napišemo domačo nalogo, gremo na igrišče. Prav. Ko začne deževati, odprem dežnik. Ko je pogrešano deklico v jarku našel K. F., so končali naporno iskanje. Ko se je Marko vrnil domov, je začel kuhati večerjo. 10. Ko grem v trgovino, kupim mleko. Ko pojem večerjo, si umijem zobe. Ko ugasnem luč, zaspim. Ko preberem besedilo, odgovarjam na vprašanja. 11. Npr. razmišljam si pojem pesmico jem berem knjigo klepetam s sošolko
9
Gradim slovenski jezik 4
15 Poslušam, gledam 3. Kaj se je zgodilo? Kdo je metal hrano? Kdaj so to delali? Kje so jo metali? 4. Otroci. Ko so smučali pri bližnji skakalnici. / Pred štirinajstimi dnevi. Tonček. Potočani. Táko, ki jo uživajo ljudje. / Kruh in razno sadje. Da. Ne. Do razdalje enega ali dveh metrov. Z njim je bila tudi medvedka. Ne. Da. Lahko bi jih napadla. Ko bi odrastel, bi postal napadalen. Vračal bi se po hrano, ker bi ga ljudje nanjo navadili. Novinarka, ki je novico pripravila, in člani lovske družine. Iz izkušenj z medvedi. Ne. Medvedka bodo morali ustreliti. Prebivalci Loškega Potoka. Ne. Ker so navajeni živeti z medvedi in se jim krmljenje ne zdi nič nenavadnega. 6. Novinarka. Novinarka. V Loškem Potoku. Na televiziji. Da. Neki moški, verjetno lovec (glede na to, kar je povedal). Ker se ukvarja z gozdnimi živalmi in veliko ve o njih. 9. S Kraškega roba se je utrgala skala. Minerci. Ko so minerci pripravljali traso za avtocesto. / Včeraj popoldan. Nad Gabrovico pod Črnim Kalom. Zaradi miniranja.
16 Škoko 3. Rdečo rožo in rdeč podbradek, majhne oči ter kljun. Koničast in trd. Z barvastim perjem in puhom. Majhne. Ne. Več daljših peres. Z luskami. Štiri. Krempelj. Človek ima poleg glave, telesa in nog še roke. Z raznim zrnjem, z zelenimi deli rastlin in majhnimi živalmi. Hrane ne prežveči, ampak jo pogoltne, nato pa melje v mlinčku. Ker nima zob.
10
Gradim slovenski jezik 4
Tista, ki jo oplodi petelin. Ker vali. Po enaindvajsetih. Ne. Ker ne nesejo jajc, iz katerih bi se izvalili mladiči. Na kmečkem dvorišču. V kokošnjaku. Na kmetijah in farmah. Zaradi jajc in mesa. 4. Iz petih. 5. Prvi del govori o zunanjosti. Drugi del govori o prehranjevanju. Tretji del govori o razmnoževanju. Četrti del govori o bivališču. Peti del govori o uporabnosti.
ZUNANJOST
6.
— glava: UPORABNOST
rdeča roža,
— jajca,
rdeč podbradek,
— meso
majhne oči, trd, koničast kljun
BIVALIŠČE
KOKOŠ
— telo:
— kmetije,
pokrito s perjem in puhom,
— farme
peruti, rep — noge: pokrite z luskami,
RAZMNOŽEVANJE
štirje prsti,
— koklja vali jajca, — piščanci po treh tednih
PREHRANJEVANJE
kremplji
— z zrnjem, — zelenimi deli rastlin, — majhnimi živalmi, — pogoltne neprežvečeno hrano, nato jo melje v mlinčku 7. kokoš Kokoš zoblje hrano s koničastim kljunom. Nima zob. Hrano kar pogoltne. Kljuva tudi drobno kamenje. Pri hrani ni izbirčna. b Ker smo se izognili ponavljanju iste besede.
11
Gradim slovenski jezik 4
8. UPORABNOST
ZUNANJOST
— meso,
— glava:
— mast,
rilec,
— kri,
usta,
— koža,
majhne oči,
— ščetine
mahedrava ušesa — telo: pokrito z grobimi dlakami (ščetinami), PRAŠIČ
majhen rep, — noge: štiri, s parklji
BIVALIŠČE RAZMNOŽEVANJE
— svinjak na kmetiji, — na farmah
— svinja skoti 8 do 12 mladičev dvakrat letno,
PREHRANJEVANJE — vsejed: ostanki hrane, sadje, zrnje …
— mladiči sesajo pri materi 12. Šestnajst. Po piki na koncu povedi. a) … podbradek. … brska po zemlji. … ne nese jajc. Piko. Vprašaja ne, ker s temi povedmi nismo spraševali, klicaja pa ne, ker jih nismo izgovorili glasneje, veselo, navdušeno … b) Npr. Koliko kokoši imate na kmetiji? Ali tudi kokoši zbolijo? S čim jih hranite? Vprašaj. Ker s temi povedmi sprašujemo. c) Npr. Ti presneta kokoš! Pazi, kokoš! Ko ko ko! Klicaj. Ker jih preberemo glasneje, veselo, z njimi opozarjamo …
17 Ejž 2. O ježu. Gozdna. 3. Glava, telo in noge. 4. Dolg in zašiljen. S smrčkom. Hrano in nevarnost. č 5. Mišičasto. 6. Jež ima na zgornji strani telesa bodice. Jež ima na spodnji strani telesa dlake. 7. Majhen. Kratke. 8. c
12
Gradim slovenski jezik 4
9. Prespi jo. Jeseni. Odebeli se, pod listjem ali vejevjem si nastelje počivališče. 10. Enkrat ali dvakrat. c 11. RAZMNOŽEVANJE
ZUNANJOST
— 3—8 mladičev
— glava:
— enkrat ali dvakrat letno
majhne oči, majhna uhlja, dolg, zašiljen gobček,
PREHRANJEVANJE
smrček
— vsejed:
— telo:
deževniki, polži,
mišičasto,
pajki,
zgoraj poraslo z bodicami,
žuželke,
spodaj z dlakami,
žabe,
JEŽ
slepci,
majhen rep — noge: dva para,
ptičja jajca,
pet prstov na vsaki nogi,
mlade miši,
krempelj na vsakem prstu
kače, sadje, gobe, korenine
BIVALIŠČE — pod listjem ali vejevjem v gozdu ali na polju
12. Ne. Ker sta kokoš in prašič domači živali, jež pa ne. Ne, ker se živali razlikujejo druga od druge. Po ježevem. Ker je gozdna žival.
18 Omara 3. O omarici. V našem domu, in sicer na hodniku. Za odlaganje ključev, mobitelov, denarnic, časopisov, čevljev ipd. Dolga je 2 metra, visoka 80 centimetrov, globoka 45 centimetrov. V srednjem delu. Vrata. Šest. Ne. Za časopise, papirnate robce, zložljive dežnike ipd. Na vsaki strani sta dve polici. Za shranjevanje čevljev in copat. Lesena. Je svetlo rjava. Kovinski. Kovinsko sivi. Na vratih in predalih. Ne. Stoji na šestih kratkih nogah. Ne. Besedilo govori o omarici, visoki 80 centimetrov.
13
Gradim slovenski jezik 4
4. PROSTOR — hodnik
OMARICA
SNOV — bukov les Dvoje. Štiri. Šest. Osem. 6.
19 Kolo 3. zvonec krmilo bela luč blatnik sprednje kolo
ročni zavori
pedal
sedež rdeča luč blatnik zadnje kolo
5. b, c, a, b, b, c, a, a 6. kolesar z njim (ko pritisne nanj) opozarja na nevarnost kolesarja ščiti pred blatom kolesarja laže (hitreje) opazijo drugi udeleženci v prometu 7. Ne. 9. Za vožnjo. Kolo poganjamo z nogami, in sicer tako, da pritiskamo na pedala in kolesa se tako vrtijo. 10. Besedilo je napisano v knjižnem jeziku, te besede pa so pogovorne. zavora, krmilo, (zračna) tlačilka
14
Gradim slovenski jezik 4
20 Po poklicu sem … 3. Živinozdravnik. Veterinar. V ambulanti. Lastniki. Navadno v kletkah. V čakalnici. Opazuje bolno žival, kako se obnaša. Vpraša lastnika o obnašanju bolne živali. Nagobčnik, šivalnik, otoskop, stetoskop. Če zboli konj ali krava. Ker s cepljenjem preprečujemo širjenje nalezljivih bolezni. Divje živali. Uspava jih s pomirjevali. 4. KJE DELA?
ŽIVINOZDRAVNIK
KAJ DELA?
— v ambulanti,
— zdravi hišne ljubljence,
— živalskem vrtu,
— živali na kmetiji,
— na kmetiji
— živali v živalskem vrtu KATERE PRIPOMOČKE UPORABLJA PRI DELU? — nagobčnik, — stetoskop, — otoskop, — toplomer
5. Nagobčnik uporablja za svojo varnost. Termometer uporablja za merjenje telesne temperature. Stetoskop uporablja za pregled srca. Otoskop uporablja za pregled ušes.
21 Rana ura, zlata ura 2. Orje njivo. Kosi travo. Hranita živali. Molze kravo. Grabita seno. Gnoji njivo. Sadi krompir. Obirata sadje. Pleve na njivi. 3. vile, kosa, motika, grablje, obračalnik; puhalnik, traktor; kosilnica, sejalnik, cisterna za mleko Z vilami gnoji. S koso kosi. Z motiko okopava. Z grabljami grabi. Z obračalnikom obrača posušeno travo/zemljo. S puhalnikom meče seno. S traktorjem dela na polju. S kosilnico kosi. S sejalnikom seje. S cisterno prevaža(jo) mleko. 4. V hlevu, svinjaku, kokošnjaku, na travniku, v sadovnjaku, vinogradu, na Polju. V hlevu, svinjaku in kokošnjaku skrbi za živali. V sadovnjaku in vinogradu prideluje sadje. Na polju prideluje poljske pridelke. Na travniku kosi travo. 5. krompir, zelje, žitarice, koruzo … korenje, peteršilj, čebulo, česen …
15
Gradim slovenski jezik 4
jabolka, slive, češnje, hruške … grozdje 6. narobe, prav, narobe, prav, narobe, prav, prav, prav, prav
22 V kuhinji 3. Polona in Jure. V kuhinji. Ni vedel, kaj naj pripravi za babičin rojstni dan. Naj pripravi bananino mleko. Pijača. Da. Kavno žličko, žlico, vilice, nož, krožnik, malo višjo posodo, mešalnik in metlico za stepanje snega. Polona. Zbral je potrebne sestavine in pripomočke ter opazoval pripravo bananinega mleka. 5. 1 banano, vrečko, 2 žlički, 2 lončka. 6. Ne. Ne. Ker zaporedje korakov priprave ni pravilno. 3, 6, 1, 8, 2, 4, 5, 7 Banano olupimo, narežemo jo na kolesca, pretlačimo z vilicami, prilijemo mleko in mešamo, da nastane gosta bananina kaša, tej primešamo vanilijev sladkor in med, damo v posodo, dobro stepemo z metlico za stepanje snega. 7. b č 11. Prvi deček pravi, da je to dobra pijača. Deklica sprašuje, ali je to dobra pijača. Drugi deček je navdušen nad dobro pijačo. Ne. Prvo poved sem prebral umirjeno, z drugo sem spraševal, tretjo pa sem prebral z navdušenjem. Poved v prvem oblačku je pripovedna. Poved v drugem oblačku je vprašalna. Poved v tretjem oblačku je vzklična.
23 Beseda iz besede 1. 2. 3. 4.
srčast, jajčast, paličast, špičast, rebrast jabolčni sok, lipov čaj, zelenjavna juha, jabolčna čežana, oljčno olje, ovseni kruh, pšenični zdrob, orehova potica, janeža, trpotca, soje, marelic, masla, tak, ki ima bose noge tak, ki ima široke liste tak, ki ima dolge prste tak, ki ima kodre v laseh tak, ki ima dobro dušo 5. lenoba, samota, toplota, osamljenost, 6. črnec, suhec, lenuh, samec, velikan,
24 Izgovorim, napišem, preberem Prijateljica knjiga 2. Ker ima tam prijatelje, ljubeznivo učiteljico in prijaznega knjižničarja. Branje. Enciklopedija živali. Pravljice ali druge domišljijske zgodbe.
16
Gradim slovenski jezik 4
3. L in j. Ne vseh. Ker ju v nekaterih primerih pišemo drugače, kot izgovarjamo. N in j. Ne vseh. Ker ju v nekaterih primerih pišemo drugače, kot izgovarjamo. Morala bi biti v obeh seznamih. Ker ima lj in nj. domišljijski
branje
dovolj
knjiga
ljubezniv
knjižnica
mandeljni
knjižničar
najbolj
konjiček
pisateljica
zadnji
postelja pravljice prijatelji učiteljica veselje 4. Zaradi črk lj in nj. 5. zemeljski, prijateljski, življenjski, pravljično, slovensko
Z očmi in s kljunom 1. Z in s. Začenjajo se na m, r, o. Začenjajo se na p, k, t. Ne. 2. Prvi stolpec: z, z, z, z, z, z, z. Drugi stolpec: z, z, z, z, z, z, z, z, z, z, z. Tretji stolpec: s, s, s, s, s, s, s, s, s, s. s t, s, h, š, k, f, c, p, š, č 3. z nožem, z vilicami, z žlico, s svinčnikom, z glavnikom, z likalnikom, s šivanko, s pletilkami, s kleščami, z vodo, z brisačo, z zobno krtačko, z zobno pasto, z žogo, z žogico, s koso, s kosilnico, z vozom, s traktorjem, z ladjo, z letalom b a
K Ani, h Katji, h Gregorju 1. Frančišku, k Štefanu, k Domnu, k Ani, k Marku, k Heleni, k Cenetu, k Bojanu, k Manici, h Katji, h Gregorju K in h. H. Na k in g. 2. Pravilno: k počitku, h kravi, h gobam. 3. a b
Nevem, ni sem 1. Zanikal je. 2. Petra. Z besedo ja. Jure. Z besedo ne.
17
Gradim slovenski jezik 4
3. Povedi, s katerimi kaj pritrdimo, so trdilne. Povedi, s katerimi kaj zanikamo, so nikalne. 4. c, č, d, e, g, h, l Narava se ne prebuja. Živali ne spijo v svojih brlogih. Nebo se ni zjasnilo. Gozdovi niso uničeni. Žuželke ne letijo proti nebu. Veter ne piha vseskozi z enako močjo. 5. Nikalne. ne b 6. Povedi iz vaje so nikalne. niso, ni, nočejo, nima 7. … kavbojke. Nataša ni oblekla kavbojk. … pulover. Babica mi ni spletla puloverja. … torbo. Nisem ti pripravila torbe. … mačko. Moja sošolka nima mačke. … čevlje. Aleš ni obul čevljev. … zlato ribico. V akvarij nismo dali zlate ribice. … radirko. Zakaj mi nisi posodil radirke? … svinčnik. Anja pod klopjo ni našla svinčnika.
To je Natašin nemški ovčar 1. 2. 3. 4. 7.
očetov, mamino, sestrine, babičin, bratov, dedkova, tetino Petrovega, Matejevo, Matičevega, Markovega, Blaževega, Natašinega, Katjino, Aninega, Mojčinega Nežino, Primoževo, Tjašin, Tinin, Bojanov, Rokovo, Špelino, Jernejevo angleški, italijanski, avstrijski, španski, madžarski, ameriški mariborsko, celjski, kranjskem, jeseniški, bohinjskega, blejski, portoroškem
Pika, vprašaj, klicaj, vejica 1. Kukavica leže jajca v gnezda drugih manjših ptic. Kosovo glasno veselo prepevanje nam naznanja prihod pomladi. Koliko jajc ležejo golobi? Pazi, orel! Kukavičji mladič takoj potisne iz gnezda druga jajca ali druge mladiče. Katera ptica je to? Naštej mi tri ptice pevke. Kuku! Piko, vprašaj, klicaj c 2. Vejico. b Enote, ki jih naštevamo. 3. 2, 1, 1, 1 Da. 4. Letni časi so pomlad, poletje, jesen in zima. Okoli Sonca krožijo Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton. Bor, smreka, jelka in macesen so iglavci. Na borovnicah, malinah, robidnicah in jagodah je včasih zelo nevaren droben zajedalec. 5. vejico. 6. Na televiziji lahko celo vidimo oblake, ki se premikajo med državami. Pazite, da vas na plaži ne opeče sonce! Položaj zvezd se spreminja vse leto, ker se Zemlja vrti okoli Sonca. Velikega detla lahko opazujemo jeseni in pozimi, ko si išče hrano po vrtovih. Ptičje jajce mora biti čim bolj neopazno, da ga ne bi opazili plenilci.
18