Učna priprava:
KAKO JE ALEKSANDER MAKEDONSKI POSTAL VELIK VLADAR
IME IN PRIIMEK ________________________________________ ŠOLA ________________________________________________ KRAJ IN DATUM ________________________________________ Učbenik: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Rokus, Ljubljana, 2009. Delovni zvezek: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Rokus, Ljubljana, 2009. Priročnik za učitelje: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Rokus, Ljubljana, 2007.
Raziskujem preteklost 7: učna priprava OSNOVNI PODATKI: Šola: Razred: Datum: Predmet: Zgodovina DIDAKTIČNO-METODIČNI PODATKI: Učna tema: ANTIČNA GRČIJA: izumitelji demokracije in občudovalci lepote Učna enota: Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar Učne oblike: netradicionalna frontalna, individualna Učne metode: metoda razlage, metoda razgovora, metoda demonstracije, metoda grafičnih izdelkov, metoda dela z zgodovinskimi besedili, metoda dela s slikovnim gradivom, metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učne tehnike: mreža Motivacijske tehnike: slikovna demonstracija, besedna demonstracija Učna sredstva: računalnik, platno, tabla, grafoskop, učbenik, delovni zvezek, zgodovinski atlas, zgodovinski viri, učni list, slike, prosojnice, zemljevid, film Učna načela: nazornost, postopnost, sistematičnost, aktualizacija, vzgojnost, ustreznost, socializacija, ekonomičnost, aktivnost Medpredmetne povezave: geografija, slovenski jezik, angleški jezik Novi pojmi: ► Filip Makedonski ► Aleksander Veliki ► Aleksandrija Domače delo: ► dopolnijo časovni trak. 2
Raziskujem preteklost 7: učna priprava Literatura: ► Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7: učbenik, Rokus, Ljubljana, 2009. ► Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7: delovni zvezek, Rokus, Ljubljana, 2009. ► Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7: priročnik za učitelje, Rokus, Ljubljana, 2009. ► Za dodatno literaturo: GLEJ LETNO PRIPRAVO Priloge: ► Mreža UČNI CILJI: Glavni ali kompleksni cilj: ► Učenec zna opisati vzroke za vzpon makedonske države in pozna obseg države Aleksandra Velikega. Vsebinski: Učenec: ► navede vzroke, ki so makedonski državi omogočili vzpon v velesilo, ► opredeli obseg države Aleksandra Velikega, ► oceni pomen Aleksandrove države. Delovni (procesni): Učenci: ► komunicirajo in odgovarjajo na vprašanja, ► aktivno poslušajo, opazujejo in pišejo, ► izdelujejo različne pisne in grafične izdelke, ► uporabljajo sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ► rešujejo različne tipe nalog, ► razvijejo sposobnost uporabljanja različnih virov in razbiranja informacij v njih. Vzgojni: Učenci: ► se navajajo na medsebojno pomoč in prostovoljno delo, ► se navajajo na razumevanje in spoštovanje različnih ver, kultur in skupnosti, ► znajo vrednotiti kulturno dediščino in preteklost, ► pridobivajo vrednote kot so svoboda, pravičnost, solidarnost, kritičnost, spoštovanje drugih, primeren odnos do sebe, okolja, države in narodov, ► se pripravljajo na demokratično sodelovanje in državljanstvo.
POTEK VZGOJNOIZOBRAŽEVALNE URE:
3
Raziskujem preteklost 7: učna priprava 1. UVODNI DEL (5 minut) Učitelj UVODNA MOTIVACIJA: odlomek filma
Učenci
-
-
učenci gledajo odlomek
-
odgovarjajo na vprašanja in sodelujejo v pogovoru
Učitelj predvaja odlomek iz filma Aleksander Veliki, na primer ko se mladi Aleksander prvič sreča s konjem Bukefalom. - učence povpraša o imenu otroka/vladarja, njegovi državi in dosežkih …. 2. GLAVNI DEL (35 minut) Učitelj 1. poudarek: KAKO JE USPEL VZPON MAKEDONIJE - učencem da navodila za delo
-
-
Učenci -
učenci preberejo poglavje Kako je uspel vzpon Makedonije, učbenik (str. 47) in pojasnijo vzroke za uspešnost makedonske vojske, pri čemer so pozorni na: - vlogo Filipa II. Makedonskega, - značaj makedonskih vojakov, - grške zglede.
učitelj pove učencem anekdoto o Filipu II.: Filip II. Makedonski je na višku svoje moči poslal Špartancem sporočilo: »Če pridem v Šparto, bom vse pobil in požgal!« Špartanci so mu odgovorili samo z eno besedo: »Če …«. Učitelj lahko učencem zastavi vprašanje: Kaj lahko sklepamo iz anekdote?
poslušajo anekdoto in odgovarjajo na vprašanja
vodi učence skozi reševanje nalog v delovnem zvezku, preverja in popravlja njihove odgovore preveri, ali so vsi učenci zapisali pravilne rešitve
rešijo nalogi v delovnem zvezku (str. 41)
učitelj nato razloži razliko med makedonskim in grškim pojmovanjem imena Makedonija. -
učenci preberejo rubriko Aktualno v učbeniku (str. 47). učenci na zemljevidu Balkanskega polotoka poišče Republiko Makedonijo in grško pokrajino Makedonijo.
2. poudarek: KAKO JE ALEKSANDER PORAZIL PERZIJO - učencem da navodila in jim pomaga pri reševanju
učenci preberejo poglavje Kako je Aleksander porazil Perzijo, učbenik (str. 4
Raziskujem preteklost 7: učna priprava 47 in 48). Izdelajo kronološko tabelo o Aleksandrovem pohodu; vsakemu spopadu dodajo pridobitev. -
vodi učence skozi reševanje nalog v delovnem zvezku, preverja in popravlja njihove odgovore preveri, ali so vsi učenci zapisali pravilne rešitve
3. poudarek: KAJ SE JE ZGODILO Z VELIKO ALEKSANDROVO DRŽAVO - učitelj s pomočjo zemljevida v delovnem zvezku (str. 42) in zgodovinskem atlasu vodi razgovor o razpadu Aleksandrove države -
rešijo naloge v delovnem zvezku (str. 41 in 42)
učenci ob razlagi rešujejo naloge v delovnem zvezku (str. 42)
vodi učence skozi reševanje nalog v delovnem zvezku, preverja in popravlja njihove odgovore preveri, ali so vsi učenci zapisali pravilne rešitve
-
Ko se učenci seznanijo z razpadom Aleksandrove države, jih učitelj pozove k razmisleku o tem, kako pomemben je bil dober voditelj države v starem veku. Pri tem jim učitelj pomaga s - odgovarjajo na vprašanja in sodelujejo v podvprašanji: pogovoru - Katere odlike je moral imeti dober voditelj države? - Kje se je moral najbolj izkazati? - Kako si je zagotovil ustrezno nasledstvo po smrti? - Kaj se je pogosto zgodilo po njegovi smrti? - Učitelj opozori na slabitev držav po koncu dolgotrajne vladavine enega človeka v sodobni zgodovini, na primer razpad Jugoslavije po smrti Tita … 3. ZAKLJUČNI DEL (5 minut) Učitelj Učenci - učencem za ponovitev razdeli delovni list - rešujejo mrežo z mrežo
5
Raziskujem preteklost 7: učna priprava PRILOGA: mreža Dopolni mrežo in dobil boš ime kralja, katerega država je obsegala ozemlja od Sredozemlja do Indije. 1. Pokrajina, ki je na severu omejevala antično Makedonijo. 2. Kako se imenujejo slavni govori proti Filipu II.? 3. Kako se imenuje mesto, ki ga je ustanovil Aleksander, v Nilovi delti? 4. Polotok, ki je omejeval antično Makedonijo na vzhodu. 5. Zveza, ki je združevala vse grške države razen Šparte. 6. Kakšne vrste oblast je hotel vzpostaviti Aleksander v svoji državi? 7. Bogastvo, ki je dajalo antični Makedoniji velike dohodke. 8. Sprva je bila makedonska družba slabo razvita in podobna družbi v arhaičnem obdobju. Saj so vladale ______________ ________________, ki so se upirale centralizaciji oblasti. 9. Vodja protimakedonske stranke, ki je bil znan kot največji grški govornik. 10. Kraj bitke, kjer je makedonski kralj leta 338 pr. Kr. dokončno porazil Grke. 11. Najvišji grški bog. 12. Glavno mesto antične Makedonije. 13. Ena od štirih držav, ki so nastale po smrti Aleksandra Makedonskega, je obsegala severni del Egipta. To je država _____________. 14. Aleksandrovi vojaški poveljniki, ki so si razdelili državo. 15. Kraj bitke, kjer sta se prvič spopadli perzijska in Aleksandrova vojska. 16. Skupaj z nastajanjem novih grških mest, se je širil tudi ________ ________.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16
6