Slovenščina – neumetnostna besedila Razred: 1.
Teden:
Ura:
Datum:
Učitelj/vzgojitelj:
Učna enota: KAKO SEM UJEL POSTRV – poslušanje posnetega besedila PRIPOVED O DOGODKU – govorno nastopanje Cilji:
• Razvijajo zmožnost za poslušanje posnetega besedila.
• Zapomnijo si podatke iz besedila. • Razumejo razmerja v besedilu. • Razvijajo zmožnost samostojnega govornega nastopanja. Čas za izvedbo: 2 uri (1. ura poslušanje, 2. ura govorno nastopanje) Učne metode: pogovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, razlaga, demonstracija, grafično delo, branje, pisanje, didaktična igra, sodelovalno učenje, delo z besedilom, opazovanje
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki/sredstva: DZ, stran 21 in 22; zgoščenka, posnetek 75 – Utrinek s počitnic, predvajalnik zgoščenk, barvice, knjige, v katerih so ribe (postrv, klen…) IZVEDBA UČNE URE
Učna enota: KAKO SEM UJEL POSTRV – poslušanje posnetega besedila
Dejavnosti pred poslušanjem
Dejavnosti med poslušanjem
Prvo poslušanje Učence povabimo, da si ogledamo knjige. Vzpodbujamo jih, naj poimenujejo ribe, ki jih poznajo. Slike rib, ki jih učenci ne poznajo, poimenujemo im pojasnjujemo. Učence vzpodbujamo, naj pojasnijo pomen besed: stara mama, plovec, ribič, ribiška palica, klan, postrv, dovolilnica, bratranec, vaba, večerja. Učenci lahko pojasnjujejo besede s sopomenkami, risanjem, opisovanjem, razlaganjem … Učencem povemo, da bomo poslušali posneto besedilo, ki govori o doživljaju na počitnicah. Naročimo jim, naj se umirijo in si izberejo najljubši položaj za poslušanje. Zaprejo naj oči. Tiho poslušamo predvajano besedilo.
1
Dejavnosti po poslušanju
Vodimo pogovor o tem, kaj vse so izvedeli o doživljaju. Učenci ustno odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja. Postavljamo vprašanja o podatkih iz poslušanega besedila, npr.: Pri kom je bil Ladko na obisku? Kdaj je bil tam? Kdo mu je kupil ribiško dovolilnico? S kom je odšel na ribolov? Ali je že kdaj prej lovil ribe? Kaj je dal na trnek? Katero ribo je ujel? Ali je bil vesel? Kaj je z ribo naredila stara mama? Ali mu je oče verjel, da je ujel ribo? Kaj je storil oče? Drugo poslušanje
Razčlenjevanje besedila
Dejavnosti pred poslušanjem
Dejavnosti med poslušanjem Dejavnosti po poslušanju
Učence pozovemo, naj pripravijo DZ, svinčnik in barvice. Vzpodbudimo jih, naj v DZ poiščejo besedilo z naslovom KAKO SEM UJEL POSTRV (lahko napišemo na tablo). Pokažemo jim stran v DZ, ki jo iščejo (stran, 21 in 22). Preverimo razumevanje navodil »Obkrožite.« »Narišite.« Naročimo jim, naj se udobno namestijo in se pripravijo na ponovno poslušanje posnetka. Tiho poslušamo predvajano besedilo. Učence pozovemo k reševanju nalog v DZ na straneh 21in 22. Dajemo navodila za reševanje posamezne. NALOGA
NAVODILO ZA REŠEVANJE NALOGE
Reševanje nalog v DZ, stran 21 in 22
Obkrožite osebo, h kateri je šel Ladko na počitnice. Obkrožite sličico, ki pove, kaj je Ladko delal pri stari mami. Obkrožite krožnik, na katerem je hrana, ki sta jo večerjala Ladko in stara mama. 4. naloga Narišite toliko rib, kolikor oseb je nastopalo v poslušanem besedilu. Opazujemo učence pri delu, rešitve nalog preverjamo po 4. nalogi.
Nasveti
Poiščemo slikovno gradivo, ki bo dovolj jasno predstavilo različne vrste rib.
1. naloga 2. naloga 3. naloga
Učna enota: PRIPOVED O DOGODKU – govorno nastopanje
Cilji: • Pridobivajo si zaupanje do novega okolja. • Razvijajo pripravljenost za govorno nastopanje pred skupino/razredom. • Pripovedujejo o dogodku, ki so ga doživeli. • Med govorjenjem pazijo, da govorijo glasno in razločno. • Utemeljijo svojo izbiro. • Povedo svoje mnenje, opišejo svoje občutke.
2
Učne metode: pogovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, razlaga, demonstracija, grafično delo, branje, pisanje, didaktična igra, sodelovalno učenje, delo z besedilom, opazovanje Uvod v dejavnosti
Najava Govorno nastopanje
Dejavnosti po govornem nastopu
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Pozovemo učence, naj sedejo v krog in se pripravijo na poslušanje. Učitelj pripoveduje o dogodku, ki ga je doživel, npr.: Na poti v šolo… Videl sem… Povabimo učence, naj na kratko povedo, kaj zanimivega se jim je zgodilo (zjutraj/včeraj/med počitnicami, v trgovini ...). Povedo naj, kdaj se je to zgodilo, kje se je zgodilo, kdo je bil z njimi, kaj se je zgodilo in kako se je končalo. Učence pozovemo, naj se spomnijo, kako je svoje doživetje na ribolovu opisal deček v besedilu, ki smo ga poslušali. Učencem povemo, da bodo tudi oni predstavili svoj dogodek. Povabimo posamezne učence, naj pripovedujejo dogodek, ki so ga doživeli. Naročimo jim, naj govorijo dovolj glasno in razločno. Učencem lahko pomagamo z vprašanji, npr.: Kje si doživel nekaj posebnega? Kdaj je bilo to? Povej, kaj je bilo posebno doživetje? Zakaj se ti zdi, da je bilo tvoje doživetje nekaj posebnega? Kdo je bil s teboj? (Vprašanja razvijamo glede na pripoved učencev.) Opomba: O dogodkih učenci lahko pripovedujejo večkrat (jutranji krog). a) Učence spodbudimo, naj utemeljijo svojo izbiro; povedo naj, zakaj so opisali prav ta dogodek. b) Učenci povedo svoje mnenje o govornem nastopu. Spodbujamo jih z vprašanji, npr.: Ali smo izvedeli, kdaj se je zgodilo? Ali smo izvedeli, kje se je zgodilo? Ali smo izvedeli kaj se je zgodilo? Kaj novega smo izvedeli? Ali je govorila razločno? Ali je govorila naravno? Ali je uporabljala narečne besede? Ali je govorila zborno? Ali mu/ji je bilo med nastopanjem nerodno? Ali nas je med nastopom pogledala? Kaj je počela z rokami? .. c) Učenci pripovedujejo o svojih občutkih. Spodbujamo jih z vprašanji, npr.: Ali je bilo pripovedovanje zanimivo? Zakaj? Kaj bi še posebej lahko pohvalili? Kako ste se počutili med pripovedovanjem?
3