Predlog letne priprave za pouk
SLOVENŠČINE v 4. razredu osnovne šole Dragica Kapko
RAZVRSTITEV ENOT V LETNI PRIPRAVI ENOTA 1. 2. 3. 4. 5. 6., 7., 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18.
NASLOV
TO SEM JAZ JEZIKI IN NARODI KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI KOLIKO STANE …? LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE PROSIM! - HVALA! - OPROSTI! HALO, HALO! BESEDA OB BESEDI PRAVOPISNE ZANKE IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA ŠKOKO POMAGAJMO DETEKTIVU DAN ZA DNEM, OD JUTRA DO VEČERA PO POKLICU SEM … BESEDA IZ BESEDE PREMAGAJMO PRAVOPISNEGA ZMAJA!
ŠTEVILO UR 5 4 4 5 6 9 5 6 12 6 7 6 5 6 5 14
Število ur za posamezno enoto je le predlog. Učitelj naj prilagaja število ur svoji skupini učencev po lastni presoji – upoštevajoč posebnosti skupine.
___________________________________________________________________________________________________________________________ DELO Z NEUMETNOSTNIMI BESEDILI 105 ur (60 % od 175 ur)
1. ENOTA NASLOV TEMI TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
TO SEM JAZ PREDSTAVITEV, IZPOLNJEVANJE PREPROSTIH OBRAZCEV Kako se predstavim in na kaj moram pri tem paziti? Kaj so lastna imena bitij in kako jih pišemo? 5
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo − osebno identiteto; − sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje, govorno nastopanje (poročanje o delu skupine, predstavljanje sebe), branje, razumevanje, doživljanje, vrednotenje in povzemanje enogovornih neumetnostnih besedil, izpolnjevanje obrazcev, dopisovanje, pisanje enogovornih besedil o sebi, pisanje lastnih imen bitij; − druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, samoiniciativnost, ustvarjalnost, sodelovanje in podjetnost, kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, digitalno pismenost (iskanje, obdelava in uporaba podatkov na spletu, ozaveščanje in presojanje uporabe in zlorabe digitalne tehnologije, elektronsko dopisovanje, oblikovanje besedil z računalnikom).
delo v manjših skupinah individualno delo – samostojno izpolnjevanje obrazcev; pisanje besedila o sebi delo z računalnikom
VREDNOTENJE REZULTATOV delno preverjanje branja, razumevanja, doživljanja, vrednotenja in povzemanja zapisanih enogovornih besedil
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE družba
celostno preverjanje izpolnjevanja obrazcev
digitalna pismenost
sodelovalno učenje problemsko učenje
oddelčna skupnost ______________________________ državljanska kultura
kulturna vzgoja delno in celostno preverjanje pisanja enogovornega besedila o sebi delno preverjanje pisanja lastnih imen bitij
2. ENOTA NASLOV TEMA TEMELJNA VPRAŠANJA
PREDVIDENO ŠTEVILO UR
JEZIKI IN NARODI PRVI OZ. MATERNI JEZIK IN NARODNA PRIPADNOST Kaj je prvi/materni jezik? Kako pišemo imena jezikov? Kaj je značilno za ljudi iste narodnosti? Kako pišemo imena pripadnikov narodov? Kaj je zate slovenščina? 4
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo − osebno in narodno identiteto; − sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje, govorno nastopanje, branje, razumevanje, doživljanje, vrednotenje in povzemanje enogovornih neumetnostnih besedil, izpolnjevanje preglednic, pisanje enogovornih besedil o sebi, pisanje imen jezikov, pisanje imen pripadnikov narodov, razumevanje in rabo strokovnih izrazov prvi/materni jezik, tuji jezik; − druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: medkulturnost, vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, samoiniciativnost, ustvarjalnost, raziskovanje, sodelovanje in podjetnost, kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, izražanje čustev/občutij, digitalno pismenost (oblikovanje besedil z računalnikom).
delo v manjših skupinah/dvojicah individualno delo – predstavitev v maternem jeziku; samostojno izpolnjevanje preglednic; pisanje besedila o sebi
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE družba
delno preverjanje branja, razumevanja, doživljanja, vrednotenja in povzemanja enogovornih besedil
tuji jezik – angleščina/nemščina/…
sodelovalno učenje
delo z računalnikom
oddelčna skupnost ______________________________ državljanska kultura kulturna vzgoja
celostno preverjanje pisanja enogovornih besedil o sebi
digitalna pismenost vzgoja za strpnost
delno in celostno preverjanje izpolnjevanja preglednic delno preverjanje pisanja imen jezikov in imen pripadnikov narodov
delno in celostno preverjanje govornega nastopanja
NASLOV TEMA TEMELJNI VPRAŠANJI PREDVIDENO ŠTEVILO UR
3. ENOTA KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI NEBESEDNO SPORAZUMEVANJE Kako se ljudje lahko sporazumevamo? Kaj pomenijo dana nebesedna znamenja (npr. kretnje, piktogrami)? 4
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo − sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje, govorno nastopanje, gledanje (in poslušanje), razumevanje, doživljanje, vrednotenje in povzemanje posnetega pogovora, razumevanje in rabo strokovnih izrazov besedno sporazumevanje, nebesedno sporazumevanje, piktogram; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: nebesedno sporazumevanje (razumevanje in tvorjenje vidnih in slušnih nebesednih sporočil), samoiniciativnost, ustvarjalnost, sodelovanje in podjetnost, vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, prepoznavanje in izražanje čustev/občutij, raziskovanje, digitalno pismenost (iskanje, izbiranje, obdelava in uporaba podatkov na spletu).
delo v manjših skupinah individualno delo – samostojno reševanje nalog; izražanje mnenja delo z računalnikom sodelovalno učenje
VREDNOTENJE REZULTATOV delno in celostno preverjanje gledanja/poslušanja, razumevanja, doživljanja, vrednotenja in povzemanja posnetega pogovora
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE naravoslovje in tehnika matematika družba likovna vzgoja oddelčna skupnost ______________________________
problemski pouk državljanska kultura procesno učenje kulturna vzgoja vzgoja za strpnost prometna vzgoja digitalna pismenost
4. ENOTA NASLOV TEMI TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
KOLIKO STANE …? CENIK, ŠTEVILA IN NJIHOVO PISANJE Kaj vsebuje cenik, čemu ga beremo in kako se v njem znajdemo? Kako pišemo z besedo in številko števila (do 100), če po njih sprašujemo s koliko oz. kateri (po vrsti)? 5
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo − sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje, dopolnjevanje preglednic, selektivno branje cenika, znajdenje v ceniku, opazovanje, primerjanje in povezovanje podatkov v besedilu, branje cenika z razumevanjem in vrednotenjem, ločevanje dveh vrst števil (na ravni vprašalnic), pisanje obeh vrst števil (do 100) z besedo in številko, pretvarjanje tvorjenk v (približne) skladenjske podstave, razlaganje pomena danih besed, dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki; – druge vrste zmožnosti, npr.: podjetnost, osnovno matematično pismenost (razvrščanje števil po velikosti, seštevanje), uporabo znanja v vsakdanjem življenju, raziskovanje, zmožnost logičnega mišljenja, izrekanje in utemeljevanje svojega mnenja, digitalno pismenost (iskanje, obdelava in uporaba podatkov na spletu).
delo v manjših skupinah individualno delo – samostojno dopolnjevanje preglednic; iskanje in obdelava podatkov na spletu delo z računalnikom
VREDNOTENJE REZULTATOV delno in celostno preverjanje dopolnjevanja preglednic delno preverjanje selektivnega branja besedila in znajdenja v njem
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE družba oddelčna skupnost matematika ______________________________ državljanska kultura kulturna vzgoja
sodelovalno učenje
delno preverjanje branja cenika delno preverjanje pisanja števil delno preverjanje pretvarjanja tvorjenk v (približne) skladenjske podstave
vzgoja potrošnika vzgoja za strpnost digitalna pismenost
NASLOV TEMA TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
5. ENOTA LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE POGOVOR Na kaj moramo paziti, kadar se pogovarjamo? Kako začnemo in končamo pogovor s prijateljem/sošolcem? Kako pozdravimo in ogovorimo neznanca/uradno osebo? 6
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo − sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje o svojih izkušnjah s pogovarjanjem, ustrezno pozdravljanje, ogovarjanje in tikanje oz. vikanje sošolcev/sorodnikov in neznanih/uradnih oseb, ustrezno pogovarjanje v neuradnih in uradnih okoliščinah (z upoštevanjem načel ustreznega pogovarjanja), poslušanje/gledanje, razumevanje, doživljanje, vrednotenje in povzemanje posnetega neuradnega in uradnega pogovora, navajanje neknjižnih besed iz danega besedila in svoje družine, nadomeščanje neknjižnih besed s knjižnimi, izrekanje besed z nasprotnim pomenom, razumevanje izraza uradni pogovor; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, nebesedno sporazumevanje (razumevanje in vrednotenje vidnih in slušnih nebesednih spremljevalcev govorjenja, izrekanje čustev s končno intonacijo), prepoznavanje družbenih in čustvenih razmerij med sogovorci, prepoznavanje občutij/čustev sogovorcev, vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, sodelovanje in podjetnost, samoiniciativnost, ustvarjalnost, kulturnost.
delo v manjših skupinah in v dvojicah individualno delo – samostojno reševanje nalog, pisanje krajšega besedila – pogovora
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE družba
delno in celostno preverjanje pogovarjanja v neuradnih in uradnih okoliščinah
oddelčna skupnost ______________________________ državljanska kultura kulturna vzgoja
frontalna oblika – poslušanje/gledanje posnetka sodelovalno učenje problemsko učenje procesno učenje
delno preverjanje gledanja/poslušanja, razumevanja, doživljanja, vrednotenja in povzemanja posnetega neuradnega in uradnega pogovora delno preverjanje razlikovanja knjižnih besed od neknjižnih
delno preverjanje nebesednega sporazumevanja
vzgoja za strpnost
NASLOVI TEME TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
6., 7., 8. ENOTA PROSIM! – HVALA! – OPROSTI! PROŠNJA, ZAHVALA, OPRAVIČILO Kako izrekamo prošnjo, zahvalo in opravičilo? Na kaj moramo pri tem paziti? Kaj vse napišemo v prošnji, zahvali in opravičilu? 9
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje o svojih izkušnjah z ustnim/pisnim izrekanjem prošnje, zahvale in opravičila, izrekanje prošnje, zahvale in opravičila na razne načine ter vrednotenje njihove vljudnosti/ustreznosti, neuradno pogovarjanje po telefonu, govorno nastopanje (poročanje), branje, razumevanje in povzemanje neuradnih dopisov ter doživljanje in vrednotenje neuradnih opravičil, pisanje neuradnih besedil – prošnje, zahvale, opravičila, odpravljanje napak v uradni pisni prošnji, v zapisani neuradni zahvali, opravičilu, izpolnjevanje pisemske ovojnice, pisanje javne prošnje, predstavljanje vloge obravnavanih besedilnih vrst in zanje značilnih izrazov, pisanje lastnih imen bitij, preprostih zemljepisnih lastnih imen, imen pripadnikov narodov in jezikov, pisanje besed z lj in nj, pisanje obeh vrst števil (do 100) z besedo; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, sodelovanje in podjetnost, samoiniciativnost, ustvarjalnost, kulturnost, estetskost, digitalno pismenost (branje SMS-a, pošiljanje SMS-a, oblikovanje besedil z računalnikom, elektronsko dopisovanje).
celostni pouk delo v manjših skupinah delo v dvojicah – igra vlog (učenec – učenec, učenec – učitelj)
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE družba
delno in celostno preverjanje izrekanja obravnavanih vrst besedil
oddelčna skupnost
individualno delo – samostojno reševanje nalog; samostojno pisanje prošnje, zahvale, opravičila in pisemske ovojnice sodelovalno učenje
delno in celostno preverjanje neuradnega pogovarjanja po telefonu delno in celostno preverjanje digitalne pismenosti
problemsko učenje procesno učenje delo z računalnikom
delno in celostno preverjanje branja, razumevanja, vrednotenja in povzemanja neuradnih dopisov
celostno preverjanje pisanja obravnavanih neuradnih besedil in javne prošnje ter pisemske ovojnice delno preverjanje
tuji jezik – angleščina/nemščina/… ______________________________ kulturna vzgoja vzgoja za strpnost digitalna pismenost
pisanja obravnavanih pravopisnih tem
9. ENOTA NASLOV TEMI TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
HALO, HALO! TELEFONSKI IMENIK, TELEFONSKI POGOVOR Kaj vsebuje telefonski imenik, čemu ga beremo in kako se v njem znajdemo? Kako se pogovarjamo po telefonu in na kaj moramo pri tem paziti? 5
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo − sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje in govorno nastopanje o svojih izkušnjah s telefoniranjem, znajdenje v odlomku iz telefonskega imenika, selektivno branje telefonskega imenika v raznih oblikah, opisovanje postopka iskanja telefonske številke v telefonskem imeniku, opisovanje postopka telefoniranja, poslušanje/gledanje, razumevanje, doživljanje, vrednotenje in povzemanje posnetega neuradnega in uradnega telefonskega pogovora, sodelovanje v uradnem in neuradnem telefonskem pogovoru, predstavljanje značilnosti uradnega telefonskega pogovora, spraševanje po danih podatkih iz povedi, dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih, utemeljevanje svojega mnenja, nebesedno sporazumevanje (razumevanje vidnih nebesednih sporočil in nebesednih slušnih spremljevalcev govorjenja). vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, samoiniciativnost, ustvarjalnost, kulturnost, sodelovanje in podjetnost, raziskovanje, uporabo znanja v vsakdanjem življenju, digitalno pismenost (iskanje, obdelava in uporaba podatkov na spletu).
frontalno delo – gledanje posnetka delo v manjših skupinah individualno delo – samostojno reševanje nalog delo v dvojicah – igra vlog in pisanje telefonskega pogovora delo z računalnikom sodelovalno učenje problemsko učenje
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE družba
delno preverjanje znajdenja v odlomku iz telefonskega imenika
oddelčna skupnost ______________________________ kulturna vzgoja
delno preverjanje opisovanja postopka iskanja v telefonskem imeniku in telefoniranja delno in celostno preverjanje poslušanja/gledanja, razumevanja, doživljanja, vrednotenja in povzemanja neuradnega in uradnega telefonskega pogovora
delno preverjanje sodelovanja v telefonskem pogovoru
vzgoja za strpnost digitalna pismenost
10. ENOTA NASLOV TEMA TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
BESEDA OB BESEDI POMENSKA RAZMERJA MED BESEDAMI Katera beseda ima nasproten pomen od dane besede? Katera beseda ima enak pomen kot dana beseda? Katera dana beseda ima ožji pomen, katera pa širšega? 6
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo − sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: poimenovanje nasprotij s protipomenkami, branje in razumevanje besedila ter prepoznavanje besed z enakim pomenom, poimenovanje enakosti/podobnosti s sopomenkami, poimenovanje predstavnikov dane skupine (s podpomenkami), poimenovanje skupine danih predstavnikov (z nadpomenkami), branje besedil, prepoznavanje vrste pomenskega razmerja med besedami in pomensko povezanih besed, dopolnjevanje povedi z obrazilno stopnjevanimi pridevniki; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: logično mišljenje, samoiniciativnost, ustvarjalnost, podjetnost.
delo v dvojicah/manjših skupinah – pisanje krajšega besedila z besedami z enakim pomenom individualno delo – samostojno reševanje nalog sodelovalno učenje
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja delno preverjanje branja in razumevanja besedila
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE naravoslovje in tehnika ______________________________ okoljska vzgoja vzgoja za zdravje
delno preverjanje poimenovalnih zmožnosti
NASLOV TEMA TEMELJNA VPRAŠANJA
PREDVIDENO ŠTEVILO UR
11. ENOTA PRAVOPISNE ZANKE PRAVOPIS – PISANJE PRAVOPISNO KRITIČNIH BESED IN LASTNIH IMEN Zakaj pišemo veliko besed drugače, kot jih izgovarjamo? Kako si pomagamo pri pisanju takih besed? Zakaj pišemo nekatere besede z malo začetnico, druge pa z veliko? Katera lastna imena poznamo in kako jih pišemo? 12
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo − sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pisanje t. i. pravopisno kritičnih besed (tj. obvladanje strategije za pisanje takih besed), prepoznavanje napačno zapisanih besed, odpravljanje napak in utemeljevanje svojih rešitev, pisanje lastnih in občnih imen, predstavljanje vloge in zapisa občnih in lastnih imen, razumevanje in raba strokovnih izrazov občno ime, lastno ime, lastno ime bitij, zemljepisno lastno ime, stvarno lastno ime, pisanje imen praznikov, mesecev in dni, predstavljanje pravila o pisanju imen praznikov, mesecev in dni; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: logično mišljenje, kritičnost do svojega pisanja in pisanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, samoiniciativnost, ustvarjalnost, sodelovanje in podjetnost, učenje učenja, uporabo znanja v vsakdanjem življenju.
individualno delo – samostojno reševanje nalog sodelovalno učenje procesno učenje in poučevanje
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) obravnavanega pravopisnega znanja delno in celostno preverjanje obvladanja strategij za pisanje pravopisno kritičnih besed
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE
NASLOV TEMA TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
12. ENOTA IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA NOVICA Čemu beremo/poslušamo novice in kaj izvemo iz njih? Na kaj pazimo, ko sporočamo o dveh ali več dejanjih? 6
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: branje in razumevanje stripa, spraševanje o minulem dogodku, branje, razumevanje in povzemanje časopisnih novic, poslušanje/gledanje, razumevanje, doživljanje, vrednotenje in povzemanje posnetih novic, govorno nastopanje – predstavljanje poljubno izbrane novice iz raznih medijev, razvrščanje dejanj/povedi v logično časovno razmerje in izražanje tega s smiselno/ logično urejeno dvostavčno povedjo, izražanje istočasnosti z veznikom medtem ko, neistočasnosti pa z veznikom ko, dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki, spraševanje po danih podatkih iz povedi; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: vživljanje v druge ljudi, ustvarjalnost, nebesedno sporazumevanje (prepoznavanje vloge nebesednih delov novice, prepoznavanje čustev/občutij s fotografije), kritičnost do ravnanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, samoiniciativnost, uporabo znanja v vsakdanjem življenju (prepoznavanje novice med drugimi besedili), raziskovanje, informacijsko pismenost (iskanje novice po raznih virih), digitalno pismenost (iskanje novice po spletu), logično mišljenje.
frontalno delo – gledanje posnetka delo v manjših skupinah individualno delo – samostojno reševanje nalog; govorno nastopanje (novica iz medijev) delo z računalnikom sodelovalno učenje
VREDNOTENJE REZULTATOV delno in celostno preverjanje branja, razumevanja in povzemanja časopisnih novic delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) poslušanja/gledanja, razumevanja, doživljanja, vrednotenja in povzemanja posnetih novic
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE družba oddelčna skupnost likovna vzgoja ______________________________ informacijska znanja okoljska vzgoja vzgoja potrošnika poklicna orientacija
problemski pouk celostni pouk
celostno preverjanje (in ocenjevanje) govornega nastopa
procesno učenje delno in celostno preverjanje razvrščanja dejanj/povedi v logično/smiselno časovno razmerje
delno preverjanje nebesednega sporazumevanja novic
delno preverjanje
vzgoja za strpnost digitalna pismenost
informacijske pismenosti
13. ENOTA NASLOV TEMA TEMELJNA VPRAŠANJA
PREDVIDENO ŠTEVILO UR
ŠKOKO OPIS ŽIVALI Kako opisujemo živali in na kaj moramo pri tem paziti? Kako povzamemo vsebino opisa živali z miselnim vzorcem/preglednico? Kako pretvorimo miselni vzorec/preglednico v opis živali? Katera ločila so končna in za katerimi povedmi stojijo? 7
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo − sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: branje in razumevanje opisa živali, povzemanje vsebine opisa živali z miselnim vzorcem/preglednico (tj. določanje podtem/ključnih besed in navajanje bistvenih podatkov) predstavljanje zgradbenih značilnosti opisa živali, razvrščanje povedi/podatkov v logično urejeno besedilo, izpuščanje ponovljenih besed v besedilu oz. nadomeščanje ponovljenih besed s svojilnim/osebnim/kazalnim zaimkom, tvorjenje preglednice s ključnimi besedami in bistvenimi podatki po opazovanju dane živali ter pretvarjanje preglednice v pisni opis živali, poslušanje/gledanje, razumevanje in povzemanje opisa živali, govorno nastopanje – opisovanje živali, tvorjenje, izgovarjanje in pisanje pripovednih, vprašalnih in vzkličnih povedi, pisno zaznamovanje končne intonacije s piko, z vprašajem ali s klicajem, dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki, pisanje enakozvočnih občnih in zemljepisnih lastnih imen, pisanje kritičnih besed s črkovnim sklopom lj/nj; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, samoiniciativnost, ustvarjalnost, sodelovanje in podjetnost, kritičnost do sporazumevanja in do sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, logično mišljenje, uporabo znanja v vsakdanjem življenju, digitalno pismenost, informacijsko pismenost,
delo v manjših skupinah individualno delo – samostojno reševanje nalog in govorno nastopanje individualno delo – pisanje in branje miselnega vzorca frontalno delo – gledanje posnetka delo z računalnikom celostni pouk problemski pouk
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) branja in poslušanja/gledanja ter razumevanja opisa živali celostno preverjanje (in ocenjevanje) govornega nastopanja – opisovanja živali celostno preverjanje povzemanja vsebine opisa živali z miselnim vzorcem/preglednico
procesno učenje
sodelovalno učenje
celostno preverjanje tvorjenja miselnega vzorca/preglednice
učenje z odkrivanjem celostno preverjanje rabe obravnavanih ločil celostno preverjanje zmožnosti pisanja besedila na računalniku
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE naravoslovje in tehnika ______________________________ knjižnično informacijska znanja okoljska vzgoja digitalna pismenost
raziskovanje, učenje učenja.
14. ENOTA NASLOV TEMA TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
POMAGAJMO DETEKTIVU OPIS OSEBE Kako opisujemo osebe in na kaj moramo pri tem paziti? Kako povzamemo vsebino opisa osebe s preglednico? Kako pretvorimo preglednico v opis osebe? 6
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – osebno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: poslušanje, razumevanje, doživljanje in vrednotenje opisa osebe, predstavljanje zgradbenih značilnosti opisa osebe, branje, razumevanje in povzemanje vsebine opisa osebe s preglednico (tj. določanje podtem/ključnih besed in navajanje bistvenih podatkov), branje, razumevanje in vrednotenje opisovalnih odlomkov iz časopisnih novic, poimenovanje značilnosti na zunanjosti oseb, tvorjenje preglednice s ključnimi besedami in bistvenimi podatki po opazovanju danih oseb ter pretvarjanje preglednice v pisni opis osebe, razvrščanje povedi v logično urejeno besedilo, izpuščanje ponovljenih besed v besedilu, poimenovanje sorodstvenih razmerij, pisanje opisa osebe, pisanje lastnih imen bitij, poimenovanje oseb s sopomenkami, dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki, pisanje števil z besedami in številkami, odpravljanje napak v pravopisno kritičnih besedah, spraševanje po danih podatkih iz povedi; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, samoiniciativnost, ustvarjalnost, sodelovanje in podjetnost, kritičnost do svojega sporazumevanja in do sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, logično mišljenje, izražanje čustev/občutij,
delo v dvojicah in skupinah
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
individualno delo – samostojno reševanje nalog; pisanje opisa osebe (po fotografiji); iskanje podatkov na spletu
delno in celostno preverjanje poslušanja, razumevanja, doživljanja in vrednotenja opisa osebe
učenje z odkrivanjem
delo z računalnikom
delno preverjanje predstavljanja zgradbenih značilnosti opisa osebe
sodelovalno učenje celostni pouk
procesno učenje
delno preverjanje poimenovanja značilnosti na zunanjost oseb delno in celostno preverjanje branja, razumevanja in povzemanja vsebine opisa osebe s preglednico delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) tvorjenja preglednice in pretvarjanja preglednice
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE likovna vzgoja ______________________________ digitalna pismenost
digitalno pismenost (iskanje, obdelava in uporaba podatkov na spletu, oblikovanje besedil z računalnikom), učenje učenja, uporabo znanja v vsakdanjem sporazumevanju.
v opis osebe
celostno preverjanje (in ocenjevanje) pisanja opisa osebe
celostno preverjanje (in ocenjevanje) pisanja besedila na računalniku
NASLOV TEMA TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
15. ENOTA DAN ZA DNEM, OD JUTRA DO VEČERA OPIS DELOVNEGA DNE Kako opisujemo delovni dan in na kaj moramo pri tem paziti? Kako povzamemo vsebino opisa delovnega dne s preglednico? Kako pretvorimo preglednico v opis delovnega dne? 5
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – osebno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: razvrščanje dejanj v logično zapovrstje in tvorjenje opisa delovnega dne, pogovarjanje o svojem preživljanju delovnih dni, branje, razumevanje in povzemanje vsebine opisa delovnega dne s preglednico (tj. navajanje imena dni, časovnih enot za vsak dan in dejavnosti v danem delu dneva), poslušanje/gledanje in razumevanje posnetega opisa delovnega dne, pisanje opisa delovnega dne, razvrščanje dejanj/stavkov v logično časovno razmerje in izražanje tega s smiselno/logično urejeno dvostavčno povedjo, izražanje istočasnosti z veznikom medtem ko, neistočasnosti pa z veznikom ko ali s prislovom potem, spraševanje po danih podatkih iz povedi; dopolnjevanje povedi z manjkajočim podatkom, izpuščanje ponovljenih besed v zvezi povedi oz. nadomeščanje ponovljenih besed s kazalnimi zaimki, dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki, pisanje obeh vrst števil s številko, pisanje pravopisno kritičnih besed, odpravljanje pravopisnih napak; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, samoiniciativnost, ustvarjalnost, sodelovanje in podjetnost, kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, logično mišljenje,
frontalno delo – poslušanje/gledanje posnetka individualno delo – samostojno reševanje nalog delo v dvojicah/manjših skupinah delo z računalnikom
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE družba
delno preverjanje ustnega opisa delovnika
naravoslovje in tehnika ______________________________
delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) branja in poslušanja/gledanja, razumevanja in povzemanja vsebine opisa delovnega dne
državljanska kultura
sodelovalno učenje učenje z odkrivanjem
celostno preverjanje pisanja opisa delovnega dne celostno preverjanje )in ocenjevanje) pisanja besedila na računalniku delno in celostno preverjanje izražanja istočasnosti in neistočasnosti
delno preverjanje izpuščanja ponovljenih besed v zvezi povedi
okoljska vzgoja vzgoja za strpnost digitalna pismenost
digitalno pismenost (iskanje, uporaba podatkov na spletu) učenje učenja, uporabo znanja v vsakdanjem sporazumevanju.
NASLOV TEMA TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
16. ENOTA PO POKLICU SEM … OPIS POKLICA Kako opisujemo poklice in na kaj moramo pri tem paziti? Kako povzamemo vsebino opisa poklica z miselnim vzorcem? Kako pretvorimo miselni vzorec v opis poklica? 6
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – osebno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: poslušanje/gledanje, razumevanje in povzemanje vsebine opisa poklica z miselnim vzorcem (tj. določanje podtem/ključnih besed in navajanje bistvenih podatkov), prikazovanje vloge danih poklicnih pripomočkov, predstavljanje zgradbenih značilnosti opisa poklica, branje, razumevanje in vrednotenje opisa poklica ter povzemanje podtem s ključnimi besedami, poimenovanje kmečkih opravil, pripomočkov/strojev in delovišč ter dejanj, za katera so namenjeni, tvorjenje miselnega vzorca za opis poklica in njegovo pretvarjanje v zapisano besedilo, poimenovanje članov živalskih družin, poimenovanje posameznih živali iz danih skupin, poimenovanje poklicev moških in ženskih oseb, izpuščanje ponovljenih besed v zvezah povedi oz. nadomeščanje ponovljenih besed z osebnim zaimkom, dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, samoiniciativnost, ustvarjalnost, sodelovanje in podjetnost, kritičnost do svojega sporazumevanja ter do sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, logično mišljenje, digitalno pismenost, informacijsko pismenost, raziskovanje,
delo v manjših skupinah individualno delo – samostojno reševanje nalog frontalno delo – gledanje posnetka delo z računalnikom
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE družba
delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) poslušanja/gledanja ter branja, razumevanja, povzemanja in vrednotenja vsebine opisa poklica
naravoslovje in tehnika ______________________________ okoljska vzgoja vzgoja za zdravje poklicna orientacija
sodelovalno učenje problemski pouk učenje z odkrivanjem
delno preverjanje predstavljanja zgradbenih značilnosti opisa poklica
celostno preverjanje (in ocenjevanje) pisanja opisa poklica z napisanim načrtom (v obliki miselnega vzorca/preglednice) delno preverjanje poimenovalne zmožnosti celostno preverjanje (in ocenjevanje) pisanja
digitalna pismenost
učenje učenja.
besedila na računalniku
17. ENOTA NASLOV TEMA TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
BESEDA IZ BESEDE TVORJENKE S katero besedo zamenjamo dano besedno zvezo (npr. od Marinke)? Namesto katere besedne zveze uporabljamo dano besedo (npr. jabolčni)? 5
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: nadomeščanje besednih zvez s tvorjenkami, razumevanje tvorjenk in predstavljanje njihovega pomena; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: logično mišljenje, ustvarjalnost, uporabo znanja v vsakdanjem življenju.
delo v manjših skupinah individualno delo – samostojno reševanje nalog sodelovalno učenje
VREDNOTENJE REZULTATOV delno preverjanje tvorjenja novih besed (po analogiji) delno preverjanje razumevanja pomena tvorjenih besed
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE
NASLOV TEMA TEMELJNA VPRAŠANJA
PREDVIDENO ŠTEVILO UR
18. ENOTA PREMAGAJMO PRAVOPISNEGA ZMAJA! PRAVOPIS Kdaj pišemo v besedah lj in nj, ne pa l in n? Pred katerimi besedami pišemo z, pred katerimi pa s? Pred katerimi besedami pišemo k, pred katerimi pa h? Kako zanikamo dejanje/stanje in kako to napišemo? Kako pišemo izraze za svojino in vrsto, če so tvorjeni iz lastnih imen? Katera ločila postavimo na koncu povedi? Kdaj uporabljamo vejico? 14
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: branje in razumevanje besedila, pogovarjanje o svojih bralnih interesih in izkušnjah, razvrščanje besed po abecedi, pisanje t. i. pravopisno kritičnih besed s črkovnim sklopom lj/nj (tj. obvladanje strategije za pisanje takih besed), pisanje predložnih zvez s pravilno različico predloga z/s oz. k/h, predstavljanje pravila o rabi različic predloga z/s oz. k/h, prepoznavanje napačne rabe različic predloga z/s oz. k/h in odpravljanje napak, vezano izgovarjanje besednih zvez s predlogom z/s oz. k/h, pisanje zanikanih glagolov na splošni in posebni način (splošni zapis: pisanje nikalnice ločeno od glagola; posebni: pisanje nikalnice skupaj z glagolom – nisem, nimam, nočem), pretvarjanje trdilnih povedi v nikalne in udejanjanje slovničnih (tj. sklonskih) sprememb, prepoznavanje in odpravljanje pravopisnih in slovničnih (tj. sklonskih) napak v nikalnih povedih, pisanje svojilnih pridevnikov iz lastnih imen bitij, predstavljanje pravila o pisanju svojilnih pridevnikov iz lastnih imen bitij, pisanje vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih lastnih imen, predstavljanje pravila o pisanju vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih lastnih imen, pisno zaznamovanje končne intonacije s piko, z vprašajem ali s klicajem, prepoznavanje nekončne intonacije v glasno prebranih povedih in njeno pisno zaznamovanje z vejico (med naštetimi besedami in med stavki – pred vezniki),
sodelovalno učenje problemski pouk individualno delo – samostojno reševanje nalog
delo v dvojicah
VREDNOTENJE REZULTATOV delno preverjanje branja in razumevanja besedila
delno in celostno preverjanje razvrščanja besed po abecedi
delno preverjanje obravnavanih pravopisnih tem celostno preverjanje (in ocenjevanje) obravnavanih pravopisnih tem
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE
dopolnjevanje povedi s podatki dane vrste in postavljanje vejice; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: sodelovanje in podjetnost, samoiniciativnost, ustvarjalnost, logično mišljenje, kritičnost do svojega pisanja in do pisanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, nebesedno sporazumevanje (razumevanje piktogramov), uporabo znanja v vsakdanjem življenju.
Viri Predmetna kurikularna komisija za slovenščino (2002), Učni načrt, Program osnovnošolskega izobraževanja, Slovenščina. Ljubljana: Zavod za šolstvo. Predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta za slovenščino (2008), Predlog posodobljenega učnega načrta, Slovenščina, Osnovna šola. Ljubljana: Zavod za šolstvo. N. Cajhen idr. (2009): Gradim slovenski jezik 4, Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 4. razredu osnovne šole, Posodobljena izdaja, Založba Rokus Klett. N. Cajhen idr. (2009): Gradim slovenski jezik 4, priročnik za učitelje, Založba Rokus Klett.