Predlog letne priprave za pouk
SLOVENŠČINE v 7. razredu osnovne šole Dragica Kapko
RAZVRSTITEV ENOT V LETNI PRIPRAVI ENOTA 1. 2. 3. 4., 5. 6. 7., 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.
NASLOV SLOVENIJA, SLOVENCI IN SVET DESKAMO PO TELEVIZIJI IN RAČUNALNIKU NAŠLI SO SKUPNI JEZIK GOSPOD POŠTAR, JE KAJ POŠTE ZAME? NAJ GREM ALI NE? ZGODOVINA NAS UČI VAS Z RIMLJANI IN KROFI CANKARJEV ROJSTNI KRAJ OD ZORE DO MRAKA V DEŽELI VZHAJAJOČEGA SONCA BREZ DELA NI JELA SRCE MI JE PADLO V HLAČE ZDODILO SE JE … KAJ JE MIKROSKOP? NAROČANJE NA DALJAVO VELIKA, NE PA MALA
ŠTEVILO UR 5 5 6 8 4 15 4 5 5 8 7 3 4 5
Število ur za posamezno enoto je le predlog. Učitelj naj prilagaja število ur svoji skupini učencev po lastni presoji – upoštevajoč posebnosti skupine.
___________________________________________________________________________________________________________________________ DELO Z NEUMETNOSTNIMI BESEDILI 84 ur (60 % od 140 ur)
NASLOV TEME TEMELJNA VPRAŠANJA
PREDVIDENO ŠTEVILO UR
1. ENOTA SLOVENIJA, SLOVENCI IN SVET OPIS DRŽAVE, DRŽAVNI IN URADNI JEZIK V REPUBLIKI SLOVENIJI, PRVI IN DRUGI JEZIK, ZAMEJCI IN IZSELJENCI Kako opisujemo države? Kako povzamemo vsebino opisa države s preglednico? Kako pretvorimo preglednico v opis države? Kateri jezik je v Republiki Sloveniji državni in kateri je uradni? Kje v Republiki Sloveniji in zakaj imata italijanščina in madžarščina poseben družbeni položaj? Za koga vse je slovenščina prvi/materni jezik? Kdo so zamejci in kdo izseljenci? 5
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – osebno, narodno in državljansko identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: predstavljanje svojega predznanja o Sloveniji, njenih simbolih, legi ter naravnih in kulturnih znamenitostih, vrednotenje svojega predznanja o Sloveniji, poslušanje/gledanje, razumevanje in povzemanje vsebine opisa Slovenije s preglednico (tj. dopolnjevanje podtem/ključnih besed z bistvenimi podatki), predstavljanje zgradbenih značilnosti opisa države, govorno nastopanje – pretvarjanje preglednice o Sloveniji v ustni opis Slovenije, tvorjenje preglednice za opis poljubne države in njeno pretvarjanje v pisni opis te države, pogovarjanje o jezikih v Republiki Sloveniji in o njihovem družbenem položaju, razumevanje in raba strokovnih izrazov državni jezik, uradni jezik, predstavljanje družbenega položaja slovenščine in italijanščine v delu slovenske Istre oz. madžarščine v delu Prekmurja ter razlogov za to, razumevanje in raba strokovnih izrazov prvi jezik, drugi jezik, tuji jezik, predstavljanje jezikovne situacije pri slovenskih zamejcih in izseljencih, razumevanje strokovnih izrazov zamejec, izseljenec, predstavljanje svoje jezikovne in narodnostne situacije, tudi v razmerju do slovenskega jezika, pisanje zemljepisnih in stvarnih lastnih imen ter imen prebivalcev držav/krajev in pripadnikov narodov, tvorjenje in pisanje vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih lastnih imen,
delo v dvojicah/manjših skupinah individualno delo – samostojno reševanje nalog; upovedovanje preglednice; pisno/ustno opisovanje države; elektronsko dopisovanje z učiteljem/učiteljico frontalno delo – gledanje posnetka
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
delo z računalnikom sodelovalno učenje
delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) poslušanja/gledanja, razumevanja in povzemanja vsebine opisa Slovenije s preglednico delno in celostno preverjanje predstavljanja zgradbenih značilnosti opisa države
problemsko učenje učenje z odkrivanjem procesno učenje
celostno preverjanje (in ocenjevanje) govornega nastopanja – opisa Slovenije
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE geografija
zgodovina
glasbena vzgoja
oddelčna skupnost
državljanska in domovinska vzgoja ter etika
izbirni predmet: turistična vzgoja, šolsko novinarstvo, vzgoja za medije
___________________
državljanska kultura kulturna vzgoja
vzgoja za strpnost
digitalna pismenost
pisanje imen jezikov; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: uporabo znanja, kritičnost do svojega znanja, ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, učenje učenja, informacijsko pismenost, digitalno pismenost (iskanje, obdelava in uporaba podatkov na spletu, elektronsko dopisovanje, oblikovanje besedil z računalnikom), raziskovanje, ustvarjalnost, samoiniciativnost, nebesedno sporazumevanje (znajdenje na raznih tematskih zemljevidih Slovenije), medkulturnost, sodelovanje in podjetnost.
celostno preverjanje tvorjenje preglednice za opis države in njeno pretvarjanje v pisni opis
delno preverjanje razumevanja in predstavljanja družbenega položaja slovenščine
celostno preverjanje predstavljanja svoje jezikovne in narodnostne situacije
delno in celostno preverjanje nebesednega sporazumevanja
delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) digitalne pismenosti
NASLOV TEMA TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
2. ENOTA DESKAMO PO TELEVIZIJI IN RAČUNALNIKU JAVNO OBVESTILO NA TELETEKSTU IN SPLETU Kaj vsebuje teletekst, čemu ga uporabljamo in kako se v njem znajdemo? Kaj vsebuje splet, čemu ga uporabljamo in kako se v njem znajdemo? 5
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo − sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje, selektivno branje teleteksta in spleta, znajdenje na teletekstu in spletu, opazovanje, primerjanje in povezovanje podatkov na teletekstu in spletu, branje teleteksta in spleta z razumevanjem in vrednotenjem, govorno nastopanje – poročanje o svojem delu (tj. o iskanju danega podatka na spletu) ter o svojih ugotovitvah, tvorjenje ustnega opisa izbrane države; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, samoiniciativnost, logično mišljenje, kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, sodelovanje in podjetnost, uporabo znanja v vsakdanjem življenju, digitalno pismenost (iskanje, obdelava in uporaba podatkov na teletekstu in spletu, ozaveščanje in presojanje uporabe in zlorabe digitalne tehnologije, oblikovanje besedil z računalnikom), raziskovanje, učenje učenja. informacijsko pismenost.
delo v manjših skupinah in dvojicah
individualno delo – branje javnih obvestil, samostojno reševanje nalog ter govorno nastopanje
sodelovalno učenje
problemsko učenje
procesno učenje
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE geografija
delno preverjanje selektivnega branja javnih obvestil in znajdenja v njih
tehnika in tehnologija
oddelčna skupnost
izbirni predmeti: vzgoja za medije šolsko novinarstvo računalništvo ______________________________
delno preverjanje opazovanja, primerjanja in povezovanja podatkov v javnih obvestilih ter vrednotenja podatkov delno preverjanje govornega nastopanja celostno preverjanje (in ocenjevanje) tvorjenja ustnega opisa države
vzgoja za strpnost
digitalna pismenost
knjižnično informacijska znanja
vzgoja potrošnika
NASLOV TEME TEMELJNA VPRAŠANJA
PREDVIDENO ŠTEVILO UR
3. ENOTA NAŠLI SO SKUPNI JEZIK POGAJALNI POGOVOR, KNJIŽNI IN NEKNJIŽNI JEZIK, SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA Kdaj in kako se pogajamo? Kdaj uporabljamo knjižni jezik in kdaj neknjižnega? Kdaj uporabljamo zborni jezik in kdaj knjižni pogovorni jezik? Čemu in kako uporabljamo Slovar slovenskega knjižnega jezika? 6
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – osebno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: poimenovanje delnih dejanj pri sporazumevanju, razumevanje in rabo strokovnih izrazov sporočevalec, prejemnik, pogovarjanje, izrekanje mnenja o danih trditvah, govorno nastopanje – poročanje o delu in sklepih skupine, poslušanje/gledanje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje posnetega pogajalnega pogovora, predstavljanje značilnosti pogajalnega pogovora, vrednotenje vljudnosti/ustreznosti raznih načinov izrekanja prošnje, pogajanje (z upoštevanjem načel ustreznega pogovarjanja), razumevanje strokovnega izraza protipomenka in poimenovanje nasprotij s protipomenkami, razumevanje strokovnega izraza samostalnik, navajanje samostalnikov iz besednih zvez in določanje njihovega spola, razumevanje strokovnega izraza osebni zaimek, navajanje osebnih zaimkov iz zvez povedi ter določanje njihove vloge, razumevanje strokovnega izraza stopnjevani pridevnik in dopolnjevanje povedi z obrazilno stopnjevanimi pridevniki, prepoznavanje nekončne intonacije v glasno prebranih povedih in njeno pisno zaznamovanje z vejico, razumevanje in rabo strokovnih izrazov knjižni jezik, neknjižni jezik, razumevanje strokovnih izrazov zborni jezik, knjižni pogovorni jezik, predstavljanje rabe knjižnega in neknjižnega jezika ter zbornega in knjižnega pogovornega jezika, ustrezna raba knjižnega in neknjižnega jezika, nadomeščanje neknjižnih povedi/replik s knjižnimi,
frontalno delo – gledanje/poslušanje posnetka individualno delo – samostojno reševanje nalog delo v manjših skupinah – pogajalni pogovor, igra vlog delo z računalnikom sodelovalno učenje problemski pouk
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE geografija
delno preverjanje pogovarjanja in govornega nastopanja
oddelčna skupnost
delno in celostno preverjanje poslušanja/gledanja, razumevanja, vrednotenja in povzemanja posnetega pogajalnega pogovora celostno preverjanje predstavljanja značilnosti pogajalnega pogovora
državljanska in domovinska vzgoja ter etika
izbirni predmeti: vzgoja za medije retorika turistična vzgoja filozofija za otroke gledališki klub ______________________________ državljanska kultura knjižnično informacijska znanja
procesno učenje
delno preverjanje vrednotenja vljudnosti
delno preverjanje ustrezne rabe knjižnega in neknjižnega jezika delno in celostno preverjanje (in
kulturna vzgoja okoljska vzgoja vzgoja za strpnost digitalna pismenost
pogovarjanje v domačem neknjižnem jeziku, razvrščanje besed po abecedi, opisovanje strategije iskanja besed/danih podatkov v SSKJ, selektivno branje SSKJ, znajdenje v SSKJ, opazovanje, primerjanje in povezovanje podatkov iz SSKJ, predstavljanje pomena/pomenov danih besed; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr. kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, sodelovanje in podjetnost, samoiniciativnost, kulturnost, vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, uporabo znanja v vsakdanjem življenju, digitalno pismenost (iskanje, izbiranje, obdelava in uporaba podatkov na spletu), raziskovanje, učenje učenja.
ocenjevanje) selektivnega branja SSKJ in opisovanja strategije iskanja besed v SSKJ
NASLOVA TEME TEMELJNA VPRAŠANJA
PREDVIDENO ŠTEVILO UR
4. IN 5. ENOTA GOSPOD POŠTAR, JE KAJ POŠTE ZAME? NAJ GREM ALI NE? URADNO PISMO, SVOJILNI ZAIMKI, POVRATNI SVOJILNI ZAIMEK URADNO VABILO, VPRAŠALNI ZAIMKI Kako pišemo uradno pismo in uradno vabilo ter na kaj moramo pri tem paziti? Katere podatke moramo navesti v vabilu? Kaj poimenujemo s svojilnimi zaimki? Kdaj uporabljamo povratni svojilni zaimek? Kaj delamo z vprašalnimi zaimki? 8
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo − sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje, branje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje neuradnega pisma in vabila ter uradnih pisem, uradnega vabila in javnega vabila, predstavljanje pragmatičnih, zgradbenih in oblikovnih značilnosti neuradnega in uradnega pisma, uradnega vabila ter javnega vabila, razumevanje in uporabo strokovnih izrazov neuradno pismo, neuradno vabilo, uradno pismo, uradno vabilo in javno vabilo, odpravljanje napak v tujem pismu – pretvarjanje neuradnega pisma v uradno (in pri tem upoštevanje načel uradnega dopisovanja) in v uradnih vabilih, pisanje uradnega pisma in uradnega vabila, nadomeščanje neknjižnih besed s knjižnimi, razumevanje strokovnega izraza protipomenka in poimenovanje nasprotij s protipomenkami, razumevanje strokovnega izraza sopomenka in poimenovanje nasprotij s sopomenkami, razumevanje strokovnega izraza besedna družina in navajanje besed iz iste besedne družine, spraševanje po danih podatkih iz povedi, dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki, razumevanje strokovnega izraza osebni zaimek, navajanje osebnih zaimkov iz besedila in določanje njihove vloge, izražanje svojine/pripadnosti s svojilnimi zaimki, predstavljanje vloge svojilnih zaimkov,
delo v dvojicah in manjših skupinah individualno delo – tiho/glasno branje; samostojno reševanje nalog; ustno upovedovanje preglednice; pisanje uradnega pisma in uradnega vabila na računalniku
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE geografija
delno preverjanje pogovarjanja
oddelčna skupnost
učenje z odkrivanjem
delno in celostno preverjanje razumevanja ter predstavljanja pragmatičnih, zgradbenih in oblikovnih značilnosti uradnega in neuradnega pisma ter modnega vabila
sodelovalno učenje
delo z računalnikom
problemsko učenje procesno učenje elektronsko dopisovanje z učiteljem
delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) pisanja modnega pisma in modnega vabila z računalnikom
državljanska in domovinska vzgoja ter etika izbirni predmeti: vzgoja za medije retorika računalništvo šolsko novinarstvo ______________________________ državljanska kultura kulturna vzgoja okoljska vzgoja vzgoja za strpnost digitalna pismenost
delno in celostno preverjanje (in
nadomeščanje ponovljenih besed s (tretjeosebnimi) svojilnimi zaimki, razumevanje in raba strokovnega izraza svojilni zaimek, izražanje osebkove svojine/pripadnosti s povratnim svojilnim zaimkom, odpravljanje napak v zaimenskem izražanju svojine/pripadnosti, dopolnjevanje vprašalnih povedi z ustreznimi vprašalnimi zaimki, predstavljanje vloge vprašalnih zaimkov, razumevanje in raba strokovnega izraza vprašalni zaimek, spraševanje po danih podatkih iz povedi, odpravljanje napak v rabi vprašalnih zaimkov in v obliki besed, dopolnjevanje povedi z vprašalnimi zaimki v pravilni obliki, raba vprašalnih zaimkov kateri in kakšen, kakšen in kako, kam, od kod in kje, sklanjanje vprašalnih zaimkov, razumevanje strokovnih izrazov osebni zaimek, svojilni zaimek ter navajanje osebnih in svojilnih zaimkov iz povedi, razumevanje strokovnega izraza podpomenka in poimenovanje predstavnikov skupine s podpomenkami, razumevanje strokovnih izrazov glagol, preteklik, sedanjik, prihodnjik in navajanje glagolov iz povedi v določeni časovni obliki, raba namenilnika in nedoločnika, izražanje logičnega razmerja med dejanjema/stavkoma z ustreznimi vezniki, izražanje istočasnosti z veznikom medtem ko in s predlogom med, izražanje vzročno-posledičnega razmerja z veznikom ker in s predlogom zaradi; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr. kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, prepoznavanje in izražanje čustev/občutij, vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, samoiniciativnost, ustvarjalnost, estetskost, logično mišljenje, digitalno pismenost, (oblikovanje besedil z računalnikom), uporabo znanja v vsakdanjem življenju.
ocenjevanje) pisanja pisma in vabila delno in celostno preverjanje razumevanja, vloge in rabe svojilnih, povratnih svojilnih in vprašalnih zaimkov
delno preverjanje izražanja istočasnosti in vzročnoposledičnega razmerja
NASLOV TEMA TEMELJNI VPRAŠANJI PREDVIDENO ŠTEVILO UR
6. ENOTA ZGODOVINA NAS UČI UČENJE UČENJA (IZ STROKOVNIH KNJIG) Kako se učimo iz strokovnih besedil in kaj vse moramo pri tem opazovati? 4
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje, branje, razumevanje in povzemanje vsebine učbeniškega besedila z miselnim vzorcem, pretvarjanje miselnega vzorca v ustno obnovo prebranega besedila, tvorjenje vprašanj o prebranem besedilu, pisanje lastnih imen bitij in zemljepisnih lastnih imen, razumevanje strokovnega izraza protipomenka in izražanje nasprotij s protipomenkami, razumevanje strokovnega izraza besedna družina in navajanje besed iz iste besedne družine, uporaba Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega etimološkega slovarja, razumevanje strokovnega izraza samostalnik, navajanje samostalnikov iz povedi in določanje njihovega spola, razumevanje strokovnega izraza osebni zaimek, navajanje osebnega zaimka iz povedi ter določanje njegove vloge, razumevanje strokovnih izrazov glagol, preteklik, sedanjik, prihodnjik in navajanje glagolov iz povedi v določeni časovni obliki, pisanje obeh vrst števnikov z besedami, spraševanje po danih podatkih iz besedne zveze/povedi, izražanje vzroka in namena z veznikom ker oz. da (bi) ter s predlogom zaradi oz. s predložno zvezo zaradi želje po, izražanje vzročno-posledičnega razmerja z veznikom zato, branje in razumevanje okrajšav, odpravljanje napak v povedih, govorno nastopanje; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: nebesedno sporazumevanje, samoiniciativnost, ustvarjalnost, sodelovanje in podjetnost,
delo v manjših skupinah/dvojicah individualno delo – samostojno reševanje nalog; tiho branje; upovedovanje miselnega vzorca; govorno nastopanje – besedilo o znani osebnosti
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE zgodovina
delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) branja, razumevanja in povzemanja vsebine učbeniškega besedila z miselnim vzorcem ter pretvarjanja miselnega vzorca v ustno obnovo
geografija
sodelovalno učenje problemsko učenje
delno preverjanje govornega nastopanja
učenje z odkrivanjem
procesno učenje delo z računalnikom
delno preverjanje uporabe SSKJ in Slovenskega etimološkega slovarja
državljanska in domovinska vzgoja ter etika oddelčna skupnost izbirni predmeti: računalništvo turistična vzgoja srečanja s kulturami in načini življenja ______________________________
knjižnično informacijska znanja digitalna pismenost
delno in celostno preverjanje izražanja vzroka in namena ter vzročno-posledičnega razmerja
državljanska kultura
medkulturnost, kritičnost do svojega sporazumevanja in do sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, logično mišljenje, uporabo znanja v vsakdanjem življenju, učenje učenja, digitalno pismenost (iskanje, obdelava in uporaba podatkov na spletu, oblikovanje besedil z računalnikom), informacijsko pismenost.
7. IN 8. ENOTA NASLOVA TEME TEMELJNA VPRAŠANJA
PREDVIDENO ŠTEVILO UR
VAS Z RIMLJANI IN KROFI CANKARJEV ROJSTNI KRAJ SKLANJANJE SAMOSTALNIKOV, SKLANJANJE SAMOSTALNIKOV MOŠKEGA, ŽENSKEGA IN SREDNJEGA SPOLA Ali sklanjamo vse samostalnike enako? Kako sklanjamo samostalnike moškega spola? Kako sklanjamo samostalnike ženskega spola? Kako sklanjamo samostalnike srednjega spola? 15
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje, govorno nastopanje, branje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje neumetnostnih besedil, razlaganje besed/besednih zvez, uporaba Slovarja slovenskega knjižnega jezika, pisanje lastnih imen, razumevanje strokovnega izraza glagol in navajanje glagola iz povedi oz. glagolov iz besedila in predstavljanje njihove časovne oblike, razumevanje strokovnih izrazov stopnjevani pridevnik, osnovnik, primernik, presežnik in navajanje stopnjevanega pridevnika iz besedila, razumevanje strokovnega izraza pridevnik, navajanje pridevnikov iz besednih zvez in spraševanje po njih, izražanje enakosti/podobnosti s sopomenkami, razumevanje strokovnih izrazov nadpomenka, podpomenka, sopomenka, protipomenka, besedna družina in navajanje ustreznic iz besedila, pretvarjanje tvorjenk v približno skladenjsko podstavo, tvorjenje vrstnih pridevnikov iz samostalnikov, razumevanje strokovnega izraza zaimek, navajanje zaimkov iz besedila ter določanje njihove vrste in vloge, spraševanje po danih podatkih iz povedi, razumevanje strokovnih izrazov samostalnik, imenovalnik, ednina, moški spol, ženski spol, srednji spol, navajanje samostalnikov iz besedila in določanje njihovega spola, sklanjanje samostalnikov, razumevanje strokovnih izrazov osnova, končnica in predstavljanje vloge končnice pri sklanjanju,
delo v dvojicah/manjših skupinah individualno delo – samostojno reševanje nalog; tiho/glasno branje delo z računalnikom sodelovalno učenje problemsko učenje
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE geografija
delno in celostno preverjanje branja, razumevanja, vrednotenja in povzemanja neumetnostnih besedil
zgodovina
delno in celostno preverjanje določanja spola samostalnikov
državljanska in domovinska vzgoja ter etika izbirni predmet: turistična vzgoja odkrivajmo preteklost mojega kraja ______________________________ državljanska kultura
učenje z odkrivanjem procesno učenje
delno preverjanje razumevanja osnove in končnice ter predstavljanja vloge končnice pri sklanjanju celostno preverjanje (in ocenjevanje) sklanjanja samostalnikov v vseh treh spolih
digitalna pismenost
navajanje samostalnikov moškega spola iz skupine samostalnikov, sklanjanje t. i. kritičnih samostalnikov moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končajo na soglasnik, sklanjanje samostalnikov moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končajo na -o, sklanjanje samostalnikov moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končajo na -e, sklanjanje samostalnikov moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končajo na -i, sklanjanje samostalnikov moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končajo na -a, sklanjanje kratic moškega spola, sklanjanje t. i. kritičnih samostalnikov ženskega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na samoglasnik -a, sklanjanje samostalnikov ženskega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na soglasnik, sklanjanje samostalnikov ženskega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na samoglasnik -i, sklanjanje pravih samostalnikov srednjega spola, sklanjanje nepravih samostalnikov srednjega spola, dopolnjevanje povedi s samostalniki moškega oz. ženskega oz. srednjega spola v pravilni obliki, spraševanje po danih podatkih iz povedi, odpravljanje napačnih sklonskih oblik; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: nebesedno sporazumevanje, ustvarjalnost, kritičnost do svojega sporazumevanja in do sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, logično mišljenje, uporabo znanja v vsakdanjem življenju, digitalno pismenost, informacijsko pismenost.
9. ENOTA NASLOV TEMI TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
OD ZORE DO MRAKA OPIS ŽIVLJENJA OSEBE, KAZALNI ZAIMKI Kako opisujemo življenje osebe in na kaj moramo pri tem paziti? Kaj delamo s kazalnimi zaimki? 4
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo − osebno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje, branje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje opisov življenja osebe, pisanje opisa življenja poljubno izbrane osebe, predstavljanje zgradbenih značilnosti opisa življenja osebe, razlaganje pomena danih besed/besednih zvez, razumevanje strokovnega izraza sopomenka in poimenovanje istega s sopomenko, razumevanje strokovnega izraza nadpomenka in poimenovanje skupine z nadpomenko, razumevanje strokovnega izraza protipomenka in poimenovanje nasprotja s protipomenko, razumevanje strokovnega izraza besedna družina in navajanje besede iz iste besedne družine, razumevanje strokovnih izrazov pridevnik, osnovnik, primernik, presežnik ter navajanje pridevnikov iz povedi in njihovo stopnjevanje, dopolnjevanje povedi z besedami/besednimi zvezami v pravilni obliki, spraševanje po delih povedi, izražanje vzročno-posledičnega razmerja z veznikom zato in s predlogom zaradi, razumevanje strokovnega izraza zaimek ter navajanje zaimkov iz besedila, predstavljanje njihove vrste in vloge osebnih zaimkov, predstavljanje vloge kazalnih zaimkov, razumevanje in raba strokovnega izraza kazalni zaimek, navajanje kazalnih zaimkov iz povedi; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, samoiniciativnost, ustvarjalnost, sodelovanje in podjetnost,
delo v dvojicah individualno delo – samostojno reševanje nalog; tiho/glasno branje besedil; pisno opisovanje osebe delo z računalnikom sodelovalno učenje
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE športna vzgoja
delno preverjanje pogovarjanja
izbirni predmeti: šolsko novinarstvo vzgoja za medije šport za sprostitev šport za zdravje ______________________________
delno in celostno preverjanje branja, razumevanja, vrednotenja in povzemanja opisov življenja osebe
vzgoja za zdravje digitalna pismenost
delno preverjanje predstavljanja zgradbenih značilnosti opisa življenja osebe
celostno preverjanje (in ocenjevanje) pisanja opisa življenja poljubno izbrane osebe delno in celostno preverjanje predstavljanja vloge, razumevanja in rabe kazalnega zaimka
kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, logično mišljenje, digitalno pismenost, informacijsko pismenost, uporabo znanja v vsakdanjem življenju.
NASLOV TEMI TEMELJNA VPRAŠANJA
PREDVIDENO ŠTEVILO UR
10. ENOTA V DEŽELI VZHAJAJOČEGA SONCA OPIS ŽIVLJENJA SKUPINE LJUDI (NPR. NARODA, LJUDSTVA), OZIRALNI ZAIMKI Kako opisujemo življenje skupine ljudi (npr. naroda, ljudstva) in na kaj moramo pri tem paziti? Kako povzamemo vsebino opisa življenja skupine ljudi z miselnim vzorcem? S čim si pomagamo pri pisanju opisa življenja skupine ljudi? Kaj delamo z oziralnimi zaimki? Kdaj rabimo oziralni zaimek ki in kateri ter kdaj čigar? 5
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE zgodovina
Učenci razvijajo – osebno in narodno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje, branje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje vsebine opisa življenja Japoncev z miselnim vzorcem (tj. dopolnjevanje podtem/ključnih besed in bistvenih podatkov), predstavljanje zgradbenih značilnosti opisa življenja skupine ljudi, pisanje opisa življenja skupine ljudi, govorno nastopanje, dopolnjevanje povedi z besedami/besednimi zvezami v pravilni obliki, razumevanje strokovnih izrazov zaimek, vprašalni zaimek in dopolnjevanje povedi z ustreznimi zaimki oz. vprašalnimi zaimki, razumevanje strokovnih izrazov svojilni zaimek, kazalni zaimek, navajanje svojilnih oz. kazalnih zaimkov v povedih in predstavljanje njihove vloge, pisanje števnikov obeh vrst s številkami in besedami, pisanje zemljepisnih lastnih imen, imen narodov, jezikov in praznikov ter vrstnih imen, izpeljanih iz zemljepisnih lastnih imen, pisanje t. i. pravopisno kritičnih besed, dopolnjevanje povedi s predlogi, predstavljanje oblike in vloge oziralnih zaimkov, razumevanje in rabo strokovnega izraza oziralni zaimek, odpravljanje napak v rabi oziralnih zaimkov, dopolnjevanje povedi z vprašalnimi in oziralnimi zaimki, predstavljanje pomena pregovorov in okoliščin za njihovo rabo, sklanjanje oziralnih zaimkov kdor in kar, odpravljanje napak v rabi oziralnih zaimkov ki in kateri, strnjevanje povedi – pretvarjanje prilastkovega odvisnika v desni prilastek, rabo oziralnih zaimkov ki in kateri,
delo v skupinah – opisovanje življenja skupine ljudi
geografija
individualno delo – samostojno reševanje nalog; tiho/glasno branje besedila
delno preverjanje branja, razumevanja, vrednotenja in povzemanja vsebine opisa življenja z miselnim vzorcem
delo z računalnikom
sodelovalno učenje problemsko učenje
delno preverjanje predstavljanja zgradbenih značilnosti opisa življenje skupine ljudi
državljanska in domovinska vzgoja ter etika izbirni predmeti: sodobnosti z razsežnostmi dediščine ljudski plesi verstva in etika srečanja s kulturami in načini življenje ______________________________ državljanska kultura
celostno preverjanje (in ocenjevanje) pisanja opisa življenja skupine ljudi ter govornega nastopanja
knjižnično informacijska znanja kulturna vzgoja okoljska vzgoja
delno preverjanje predstavljanja oblike in vloge oziralnih zaimkov, razumevanja in rabe
vzgoja za strpnost digitalna pismenost
rabo oziralnih zaimkov za izražanje svojine/pripadnosti; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: medkulturnost, vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, samoiniciativnost, ustvarjalnost, sodelovanje in podjetnost, kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, logično mišljenje, digitalno pismenost, uporabo znanja v vsakdanjem življenju, učenje učenja.
NASLOV TEMI TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
11. ENOTA BREZ DELA NI JELA GLAGOL, GLAGOLSKI NAKLON Kaj poimenujejo glagoli? Kaj izražajo glagoli v povednem naklonu, kaj v velelnem naklonu in kaj v pogojnem naklonu? 5
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje, poimenovanje dejanj na fotografijah, razumevanje strokovnega izraza glagol in predstavljanje njegove poimenovalne vloge, navajanje glagolov iz povedi, predstavljanje njihove vloge in oblikovnih značilnosti, dopolnjevanje povedi z glagoli v pravilni obliki, pisanje zanikanih glagolov, branje in razumevanje pesmi, navajanje glagolov iz nje in predstavljanje njihovih oblikovnih značilnosti, branje in razumevanje navodila za delo, navajanje glagolov iz navodila in predstavljanje njihovih oblikovnih značilnosti, tvorjenje navodila za delo z glagoli v velelniku, tvorjenje besedila z glagoli v pogojniku, predstavljanje vloge treh glagolskih naklonskih oblik, razumevanje in raba strokovnih izrazov povedni naklon, velelni naklon, pogojni naklon, povednik, velelnik, pogojnik, pisanje navodila za pripravo jedi, tvorjenje miselnega vzorca o pomenskih in oblikovnih značilnosti glagolov, govorno nastopanje – pretvarjanje miselnega vzorca v besedilo; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: samoiniciativnost, ustvarjalnost, logično mišljenje, uporaba znanja v vsakdanjem življenju, vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine.
individualno delo – samostojno reševanje nalog učenje z odkrivanjem problemski pouk
skupinsko delo
procesno učenje
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja delno preverjanje pogovarjanja delno preverjanje razumevanja glagola ter predstavljanja njegove poimenovalne vloge in oblikovnih značilnosti delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) predstavljanja vloge treh glagolskih naklonskih oblik ter razumevanja in rabe povednega, velelnega in pogojnega naklona
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE tuji jezik – angleščina/nemščina/…
NASLOV TEME TEMELJNA VPRAŠANJA
PREDVIDENO ŠTEVILO UR
12. ENOTA SRCE MI JE PADO V HLAČE PRIPOVEDOVALNO BESEDILO, STALNE BESEDNE ZVEZE, PREDLOG Na kaj moramo paziti, kadar tvorimo pripovedovalna besedila (npr. doživljajski spis)? Kaj so stalne besedne zveze? Kaj pomenijo dane stalne besedne zveze (tudi pregovori) in kdaj jih uporabljamo? Kaj poimenujemo s predlogi? 8
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – osebno in narodno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: branje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje pripovedovalnega besedila (doživljajskega spisa), predstavljanje zgradbenih značilnosti pripovedovalnega besedila, razumevanje in rabo strokovnih izrazov uvod, jedro, zaključek, predstavljanje faz/korakov tvorjenja pripovedovalnega besedila, tvorjenje ustnega in pisnega pripovedovalnega besedila, poročanje o prvotnem govornem dogodku s premim in odvisnim govorom, razumevanje strokovnih izrazov sopomenka, protipomenka, nadpomenka, podpomenka in besedna družina ter navajanje primerov iz besedila/povedi, razumevanje strokovnega izraza sopomenka in poimenovanje podobnosti/enakosti, spraševanje po danih delih povedi/besednih zvez, dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki, razumevanje strokovnega izraza pridevnik, tvorjenje in stopnjevanje pridevnikov, razumevanje strokovnega izraza zaimek, navajanje zaimkov iz povedi in predstavljanje njihove vloge, predstavljanje pomena stalnih besednih zvez, uporaba SSKJ, razumevanje strokovnega izraza stalna besedna zveza in navajanje stalnih besednih zvez iz besedila, nadomeščanje prostih besednih zvez s stalnimi in obrnjeno, dopolnjevanje pregovorov in predstavljanje okoliščin za njihovo rabo, izražanje položajnih/prostorskih razmerij s predlogi, dopolnjevanje povedi s predlogi, predstavljanje vloge predlogov, razumevanje in raba strokovnega izraza predlog, raba ustrezne različice predloga z/s in k/h,
individualno delo – samostojno reševanje nalog; tiho/glasno branje; tvorjenje pripovedovalnega besedila; pisanja kratkega besedila s stalno besedno zvezo
učenje z odkrivanjem
delo z računalnikom delo v dvojicah in manjših skupinah sodelovalno učenje
VREDNOTENJE REZULTATOV delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) branja, razumevanja, vrednotenja in povzemanja pripovedovalnega besedila ter predstavljanja zgradbenih značilnosti pripovedovalnega besedila
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE geografija naravoslovje izbirni predmeti: turistična vzgoja okoljska vzgoja filozofija za otroke __________________ državljanska kultura kulturna vzgoja
delno in celostno preverjanje in ocenjevanje pisanja pripovedovalnega besedila
okoljska vzgoja vzgoja za strpnost digitalna pismenost
delno preverjanje predstavljanja pomena in rabe stalnih besednih zvez delno preverjanje izražanja položajnih/ prostorskih razmerij s predlogi ter predstavljanja
raba predlogov z/s in iz; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, samoiniciativnost, ustvarjalnost, sodelovanje in podjetnost, kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, logično mišljenje, digitalno pismenost.
vloge predlogov, razumevanja in rabe
NASLOV TEME TEMELJNA VPRAŠANJA
PREDVIDENO ŠTEVILO UR
13. ENOTA ZGODILO SE JE TELEVIZIJSKO/ČASOPISNO POROČILO, POVED IN STEVEK, SESTAVINE STAVKA – STAVČNI ČLENI Čemu beremo/poslušamo časopisna/televizijska poročila in kaj izvemo iz njih? Kaj je poved in po čem jo prepoznamo? Po čem prepoznamo stavek? Iz koliko stavkov je lahko poved? Iz katerih delov/členov je stavek in katere podatke nosijo ti deli? 7
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – osebno in narodno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje, poslušanje/gledanje, razumevanje, vrednotenje in povzemanje televizijskega poročila, razumevanje in rabo strokovnega izraza poročilo, razvrščanje dejanj istega dogodka, razlaganje pomena stalnih besednih zvez, govorno nastopanje – opisovanje narodnega običaja in poročanje o prireditvi, ki ohranja narodni običaj, branje, razumevanje in povzemanje časopisnega poročila, pisanje poročila o prireditvi, razumevanje strokovnih izrazov osebni zaimek, svojilni zaimek, vprašalni zaimek, kazalni zaimek, oziralni zaimek, navajanje zaimkov iz povedi, predstavljanje njihove vrste in poimenovalne vloge, dopolnjevanje povedi z ustreznimi zaimki, skladanje besed v povedi, predstavljanje značilnosti povedi in stavka, razumevanje in raba strokovnih izrazov poved, stavek, branje besedil, določanje števila povedi v besedilih in števila stavkov v povedih, razumevanje in raba strokovnih izrazov enostavčna poved, dvostavčna poved ter njuno ponazarjanje s primeri, tvorjenje dvostavčnih povedi – združevanje zvez povedi v dvostavčne povedi, razumevanje strokovnega izraza veznik in predstavljanje njegove vloge, razumevanje logičnih razmerij med stavki in dopolnjevanje povedi z vezniki, predstavljanje vloge stavčnih členov, povedka, osebka, predmeta in prislovnega določila,
frontalno delo – gledanje/poslušanje posnetka individualno delo – samostojno reševanje nalog; tiho/glasno branje; pisanje poročila delo z računalnikom sodelovalno učenje učenje z odkrivanjem procesno učenje
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE zgodovina
delno n celostno preverjanje poslušanja/ gledanja, branja, razumevanja, vrednotenja in povzemanja televizijskega/ časopisnega poročila
naravoslovje
celostno preverjanje (in ocenjevanje) govornega nastopanja – opisovanja narodnega običaja in poročanja o prireditvi delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) pisanja poročila o prireditvi
tehnika in tehnologija izbirni predmeti: vzgoja za medije klekljanje šolsko novinarstvo okoljska vzgoja sodobnosti z razsežnostmi dediščine ______________________________ državljanska kultura okoljska vzgoja vzgoja potrošnika poklicna orientacija digitalna pismenost
delno in celostno preverjanje določanja števila povedi v besedilih in števila stavkov v povedih
razumevanje in rabo strokovnih izrazov stavčni člen, povedek, osebek, predmet, prislovno določilo, spraševanje po danih stavčnih členih, določanje stavčnih členov, dopolnjevanje stavkov z danimi stavčnimi členi, odpravljanje napak v trditvah o stavčnočlenski sestavi danih stavkov; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, samoiniciativnost, ustvarjalnost, kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, logično mišljenje, digitalno pismenost.
delno preverjanje predstavljanja značilnosti povedi in stavka
celostno preverjanje razumevanja in rabe enostavčnih in dvostavčnih povedi ter tvorjenja dvostavčnih povedi delno preverjanje razumevanja, vloge in rabe veznika
delno preverjanje predstavljanja razumevanja, vloge in rabe stavčnih členov ter določanja stavčnih členov
NASLOV TEME TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
14. ENOTA KAJ JE MIKROSKOP? RAZLAGA BESEDE OZ. DEFINICIJA, POVEDEK, OSEBEK Kako razlagamo/definiramo besede in na kaj moramo pri tem paziti? Kaj je povedek in kako ga prepoznamo? Kaj je osebek in kako ga prepoznamo? 3
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: branje in razumevanje definicije, predstavljanje sestave definicije in vloge njenih sestavin, dopolnjevanje definicije z definiranim pojmom/nadpomenko/razločevalnimi lastnostmi, razlaganje/definiranje danih besed, razumevanje strokovnega izraza nadpomenka in poimenovanje skupin z nadpomenkami, razumevanje strokovnega izraza podpomenka in poimenovanje posameznih predstavnikov skupine s podpomenkami, pogovarjanje, govorno nastopanje, dopolnjevanje stavkov s povedki, razumevanje strokovnega izraza stavčni člen in spraševanje po podčrtanem stavčnem členu, predstavljanje vloge in oblike povedka ter simbola zanj, razumevanje in rabo strokovnega izraza povedek, določanje povedka v stavkih ter predstavljanje oblikovnih/pomenskih značilnosti glagolov v povedku, predstavljanje vloge osebka in simbola zanj, razumevanje in rabo strokovnega izraza osebek, dopolnjevanje stavkov z osebki, določanje povedka in osebka v stavkih, določanje stavčnočlenske vloge obkroženega dela stavka; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: samoiniciativnost, ustvarjalnost, logično mišljenje, kritičnost,
individualno delo – samostojno reševanje nalog delo v manjših skupinah/dvojicah
VREDNOTENJE REZULTATOV delno preverjanje branja in razumevanja definicije ter predstavljanja sestave definicije in vloge njenih sestavin
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE geografija zgodovina naravoslovje
delo z računalnikom sodelovalno učenje
delno in celostno preverjanje pogovarjanja in govornega nastopanja
matematika
tehnika in tehnologija glasbena vzgoja
učenje z odkrivanjem problemsko učenje procesno učenje
delno preverjanje predstavljanja vloge in oblike povedka in osebka ter razumevanja, rabe in določanja povedka in osebka v stavkih
likovna vzgoja športna vzgoja državljanska in domovinska vzgoja ter etika oddelčna skupnost ______________________________ digitalna pismenost
utemeljevanje svojega mnenja, uporabo znanja v vsakdanjem življenju, učenje učenja, sodelovanje in podjetnost, digitalno pismenost, informacijsko pismenost.
NASLOV TEME TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
15. ENOTA NAROČANJE NA DALJAVO NAROČILNICA, PREDMET, PRISLOVNO DOLOČILO Kako naročamo izdelke/storitve in na kaj moramo pri tem paziti? Kaj je predmet in kako ga/jih prepoznamo? Kaj je prislovno določilo in kako ga/jih prepoznamo? 4
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: pogovarjanje, branje, razumevanje in vrednotenje obrazcev (tj. naročilnic), selektivno branje obrazcev (naročilnic), znajdenje v obrazcih (v naročilnicah), izpolnjevanje obrazcev (naročilnic), govorno nastopanje – predstavljanje postopka naročanja po spletu, pisanje naročilnice, odgovarjanje na vprašanja o besedilu/po predmetih v raznih sklonih, dopolnjevanje vprašalnih povedi z vprašalnicami za predmete v raznih sklonih, predstavljanje vloge predmeta, njegove oblike in simbola zanj, razumevanje in rabo strokovnega izraza predmet, dopolnjevanje stavkov s predmeti v raznih sklonih, dopolnjevanje povedi z danimi besedami/besednimi zvezami v pravilni obliki, pretvarjanje trdilnih povedi v nikalne, spraševanje po danih odgovorih (tj. po predmetih v raznih sklonih), spraševanje po danih stavčnih členih, določanje povedka in predmeta v stavkih, odpravljanje napak v določanju stavčnih členov, dopolnjevanje stavkov s prislovnimi določili raznih vrst, določanje povedka in spraševanje po podčrtanem/obkroženem stavčnem členu, predstavljanje vloge prislovnega določila, njegovih vrst in simbola zanj, razumevanje in rabo strokovnih izrazov prislovno določilo, prislovno določilo kraja, prislovno določilo časa, prislovno določilo načina, prislovno določilo vzroka, določanje povedka in spraševanje po prislovnem določilu, spraševanje po podčrtanem prislovnem določilu in določanje njegove vrste, določanje stavčnočlenske zgradbe stavkov; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.:
delo v dvojicah individualno delo – samostojno reševanje nalog; izpolnjevanje obrazcev in pisanje naročilnice
VREDNOTENJE REZULTATOV delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje)branja, razumevanja, vrednotenja in izpolnjevanja naročilnic
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE oddelčna skupnost izbirni predmeti: računalništvo ___________________ državljanska kultura
delo z računalnikom
celostno preverjanje pisanja naročilnice
kulturna vzgoja
sodelovalno učenje problemsko učenje
celostno preverjanje govornega nastopanja – predstavljanja postopka naročanja po spletu delno preverjanje razumevanja in rabe predmeta ter predstavljanja vloge in oblike predmeta delno preverjanje razumevanja in rabe prislovnih določil ter predstavljanja njihove vloge in vrste
celostno preverjanje (in ocenjevanje) razumevanja, rabe,
vzgoja potrošnika digitalna pismenost
uporabo znanja v vsakdanjem življenju, nebesedno sporazumevanje, kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, samoiniciativnost, ustvarjalnost, podjetnost, logično mišljenje, digitalno pismenost.
vloge in vrste stavčnih členov
NASLOV TEMA TEMELJNA VPRAŠANJA PREDVIDENO ŠTEVILO UR
16. ENOTA VELIKA, NE PA MALA LASTNA IMENA BITIJ, ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA, STVARNA LASTNA IMENA Kako pišemo večbesedna lastna imena bitij? Kako pišemo večbesedna zemljepisna lastna imena? Kako pišemo večbesedna stvarna lastna imena? 5
PROCESNO-RAZVOJNI CILJI
DIDAKTIČNI PRISTOPI
Učenci razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: prestavljanje vloge lastnih imen bitij in pravila za pisanje večbesednih lastnih imen bitij, pisanje večbesednih lastnih imen bitij, pisanje imen prebivalcev krajev, pokrajin, držav, celin in planetov, ločevanje naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imen, prestavljanje vloge naselbinskih lastnih imen in pravila za pisanje večbesednih naselbinskih lastnih imen, pisanje večbesednih naselbinskih lastnih imen, prestavljanje vloge nenaselbinskih lastnih imen in pravila za pisanje večbesednih nenaselbinskih lastnih imen, pisanje večbesednih nenaselbinskih lastnih imen, prestavljanje vloge stvarnih lastnih imen in pravila za pisanje večbesednih stvarnih lastnih imen, pisanje večbesednih stvarnih lastnih imen, pisanje imen industrijskih izdelkov (z veliko in malo začetnico), odpravljanje pravopisnih napak raznih vrst, pisanje t. i. pravopisno kritičnih besed; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: samoiniciativnost, ustvarjalnost, logično mišljenje, kritičnost do svojega in tujega sporazumevanja, utemeljevanje svojega mnenja, uporabo znanja v vsakdanjem življenju.
delo v dvojicah/manjših skupinah individualno delo – samostojno reševanje nalog sodelovalno učenje procesno učenje in poučevanje problemski pouk
VREDNOTENJE REZULTATOV preverjanje predznanja delno in celostno preverjanje prestavljanja vloge lastnih imen bitij, naselbinskih in nenaselbinskih lastnih imen, stvarnih lastnih imen ter pravil za pisanje le-teh celostno preverjanje (in ocenjevanje) pisanja večbesednih lastnih imen bitij, naselbinskih in nenaselbinskih lastnih imen ter stvarnih lastnih imen delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) odpravljanja pravopisnih napak raznih vrst celostno ocenjevanje obravnavanih pravopisnih tem
MEDPREDMETNE POVEZAVE KROSKURIKULARNE VSEBINE
Viri Predmetna kurikularna komisija za slovenščino (2002), Učni načrt, Program osnovnošolskega izobraževanja, Slovenščina. Ljubljana: Zavod za šolstvo. Predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta za slovenščino (2008), Predlog posodobljenega učnega načrta, Slovenščina, Osnovna šola. Ljubljana: Zavod za šolstvo. N. Cajhen idr. (2009): Slovenščina za vsak dan 7, Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 7. razredu osnovne šole, Posodobljena izdaja, Založba Rokus Klett. N. Cajhen idr. (2009): Slovenščina za vsak dan 7, Priročnik za učitelje, Založba Rokus Klett.