Predlog letne tematske priprave za pouk ZGODOVINE v 8. razredu osnovne šole (70 ur) IME IN PRIIMEK __________________________________________________________ ŠOLA _____________________________________________________________________
Uèbenik: Anita Mirjaniæ, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan, Raziskujem preteklost 8, Rokus, Ljubljana, 2006. Delovni zvezek: Anita Mirjaniæ, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan, Raziskujem preteklost 8, Rokus, Ljubljana, 2006. Priroènik za uèitelje: Anita Mirjaniæ, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan, Raziskujem preteklost 8, Rokus, Ljubljana, 2006. Standardi znanj se nahajajo v uènem naèrtu.
UVODNA URA Skupaj: 1 ura VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI Uèenec: • se seznani z vsebino, cilji in metodami pouka zgodovine v 8. razredu, • se seznani z naèini preverjanja in ocenjevanja znanja.
Uèna tema: EVROPA IN SVET V 15. IN 16. STOLETJU Skupaj: 12 ur LITERATURA: • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •
2000 let kršèanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelaè, Ljubljana, 1991. Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006. Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, I-III, DZS, Ljubljana, 1996. Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana, 1994. Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. Maurice Keen, Srednjeveška Evropa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993. Joseph Ki-Zerbo, Zgodovina Èrne Afrike, Borec, Ljubljana, 1977. Milko Kos, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska èitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1978. Kronika èloveštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. Kronika kršèanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. Bartolomé de Las Casas, Unièevanje Indijancev in evangelizacija, Celje, Mohorjeva založba, 1993. Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. Michela Mullet, Luther, Znanstveno in publicistièno središèe, Ljubljana, 1995. Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995.
• • • • • •
Stephen J. Lee, Tridesetletna vojna, Znanstveno in publicistièno središèe, Ljubljana, 1995. Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999. Vikingi, vladarji morja, DZS, Ljubljana, 1997, Zbirka Mejniki. Ignacij Voje, Nemirni Balkan, DZS, Ljubljana, 1994. Ignacij Voje, Slovenica Balcanica, Slovenska matica, Ljubljana, 2005. Zbirka Èlovek in èas: o 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. o 5. knjiga: Pozni srednji vek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. o 6. knjiga: Renesansa, Mladinska knjiga , Ljubljana, 1998. • Zbirka Kako so živeli: o V èasu Majev, Aztekov in Inkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. o V èasu velikih odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. o V èasu Vikingov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. o Na krovu velikih jadrnic 18. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Zbirka Veliki raziskovalci: o Krištof Kolumb, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994. o Marco Polo, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994. o Magellan in da Gama, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994. • Zgodovina cerkve, III. knjiga: Reformacija, katoliška prenova in protireformacija, Družina, Ljubljana, 1994. • Zgodovina èloveštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina èloveštva: 4. knjiga (1300–1775), DZS, Ljubljana, 1974. • Zgodovina kršèanstva, Ognjišèe in DZS, Koper, Ljubljana, 1992. UÈNE OBLIKE UÈNE METODE UÈNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali raèunalnik z DVD Geografija, glasbena vzgoja, fizika, individualna, skupinska, metoda demonstracije, predvajalnikom, likovna vzgoja, slovenski jezik, delo v dvojicah. metoda grafiènih izdelkov, platno, grafoskop, angleški jezik, državljanska vzgoja metoda izkustvenega uèenja, uèbenik Raziskujem preteklost 8 in etika, državljanska kultura. metoda dela z zgodovinskimi (str. 6–41), besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 8, 1 del (str. 6–32). metoda dela z informacijskokomunikacijsko tehnologijo.
UÈNE ENOTE 1. Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek
2. Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo
3. Kakšno je bilo življenje v Afriki in Aziji
4–5. Kakšno je bilo življenje v Ameriki
6. Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI Uèenec: • obnovi bistvene znaèilnosti srednjega veka, • razloži položaj posameznih družbenih skupin v srednjem veku, • pojasni vzroke za nemiren konec srednjega veka, • našteje obmoèja, ki so bila Evropejcem poznana ob prehodu v novi vek, • sklepa o razlogih za potovanja Marca Pola in Ibna Batute. Uèenec: • ob karti opiše širjenje osmanske države, • zna razložiti ime Osmani in Osmansko cesarstvo, • zna našteti najpomembnejše turške sultane ter njihove osvojitve, • primerja vojaško moè evropskih sil in Osmanskega cesarstva, • sklepa o vzrokih za upad moèi Osmanskega cesarstva, • zna opisati janièarje. Uèenec: • zna ob karti opisati obseg najpomembnejših držav v Afriki, • opiše trgovino med notranjostjo in afriškimi obalami, • primerja življenje v Afriki in Evropi, • pozna delovanje japonske in kitajske države, • pojasni japonski sistem fevdalizma in ga primerja z evropskim. Uèenec: • zna ob karti opredeliti prostorsko razširjenost ameriških staroselcev, • primerja življenje staroselcev v Severni, Srednji in Južni Ameriki, •zna opisati življenje v pueblih, • spozna znanstvene in kulturne dosežke Majev, Aztekov in Inkov, • se seznani s staroselskimi verskimi obredi in državno organizacijo. Uèenec: • zna razložiti pojem Stari svet, • pozna vzroke, ki so pripeljali do odkritja èezmorskih dežel, • ve, kateri tehnièni pripomoèki so omogoèili geografska odkritja, • zna utemeljiti (ne)uspešnost Kolumbovega potovanja, • poimenuje raziskovalce in na karti omeji podroèja njihovega raziskovanja,
NOVI POJMI • èrna smrt • stoletna vojna • Marko Polo
• Osmani • Mehmed Osvajalec • Sujeman Velièastni
• Mansa Musa • dinastija Ming • šoguni
• Maji • Azteki • Inki
• kompas • geografska odkritja • novi svet • Krištof Kolumb
7–8. Kakšne so bile posledice geografskih odkritij
9. Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa
10. Kako je reformacija razdelila Evropo
11.–12. Kako so verske vojne prizadele Evropo
• ve, kako sta si Portugalska in Španija razdelili odkriti svet. Uèenec: • ovrednoti posledice geografskih odkritij za staroselce in Evropejce, • zna pravilno razvrstiti dobrine, ki sta si jih izmenjala Stari in Novi Svet, • zna razložiti pojma Stari in Novi svet, • opiše delo misijonarjev, • pojasni vzroke za pojav trgovine s sužnji in vzroke za njeno razširitev, • sklepa o spremembah, ki so jih v gospodarstvo vnesla geografska odkritja. Uèenec: • zna razložiti bistvene znaèilnosti humanizma, • pojasni vzroke za pojav renesanse in zna opisati njene znaèilnosti, • zna poimenovati najpomembnejše renesanène umetnike in njihova dela, • se seznani z napredkom razliènih znanosti v èasu humanizma, • ovrednoti pomen tiska in vlogo tiskane knjige za širjenje novih idej. Uèenec: • pojasni razmere, ki so privedle do pojava reformacije, • pojasni zahteve Martina Luthra in utemelji reakcije na nanje, • zna razložiti širjenje reformacije med razliènimi družbenimi skupinami, • opiše nastanek anglikanske cerkve. Uèenec: • pozna razširjenost reformacije po Evropi in zna ob karti opisati versko podobo Evrope sredi 16. stoletja, • pojasni nastanek kalvinistiène cerkve v Švici, • razloži reforme, ki jih je uvedla katoliška cerkev, • našteje vojne, ki so izbruhnile zaradi verskih vzrokov in pozna njihove posledice, • našteje sklepe tridentinskega koncila in ovrednoti pomen vestfalskega miru za nadaljnje dogajanje v Evropi.
• konkvistadorji • misijonarji • svetovna trgovina • trgovina s sužnji
• humanizem • renesansa • tisk
• reformacija • protestantizem • Martin Luther • anglikanska cerkev
• kalvinizem • protireformacija • verske vojne
Uèna tema: SLOVENSKE DEŽELE V 15. IN 16. STOLETJU Skupaj: 6 ur LITERATURA: • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •
Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994. Enciklopedija Slovenije (ustrezni pojmi), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 – 2002. Peter Fister, Arhitektura slovenskih protiturških taborov, Slovenska matica, Ljubljana, 1975. Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Slovenska matica, Ljubljana, 1991. Dorothy Gies Macguian, Habsburžani privatno, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1970. Mihael Glavan, Prve slovenske knjige: slovenski reformacijski tiski v izvirnikih in v ponatisih: ob 450. obletnici prve slovenske knjige: razstavni katalog, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana, 2000. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zv., DZS, Ljubljana, 1970. • Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. Zv., Družbena razmerja in gibanja, DZS, Ljubljana, 1980. Bogo Grafenauer, Kmeèki upori na Slovenskem, DZS, Ljubljana 1962. Bogo Grafenauer, Migracije v jugoslovanskih deželah od 15. do 18. stoletja in njihov pomen za nadaljnji narodnostni razvoj, Zgodovinski èasopis št. 45, Ljubljana, 1991, str. 203 – 209. Bogo Grafenauer, Razvoj programa slovenskih kmeèkih uporov od 1473 do 1537, Situla št. 13, Ljubljana, 1973. Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, Ljubljana, Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Mohorjeva družba, Celje, 1992. Sigismund Herbestein, Moskovski zapisi, Slovenska matica, Ljubljana, 2001. Eva Holz, S koèijo od Alp do morja, Mladika, Ljubljana, 1997, Zbirka ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke. Eva Holz, Henrik Costa, Ljubljanski kongres 1821, Nova Revija, Ljubljana, 1997. Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1918, Družba sv. Mohorja, Celovec, 1978. Jože Javoršek, Primož Trubar, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1986. Katoliška prenova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah 1564–1628, Celovec, Mohorjeva založba, 1994. Jože Koropec, Mismo tu: veliki punt na Slovenskem, KDO, KJE, KDAJ. • Dušan Kos, Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja, Viharnik, Ljubljana, 1997. Dušan Kos, Urbarji za Belo krajino in Žumberg, SAZU, Znanstveno raziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Ljubljana, 1991. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. Irena Laèen Benedièiè, Zgodovina železarstva in rudarstva, Gornjesavski muzej, Jesenice, 2003. Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice, KDO, KJE IZDAL, 1971 Walter Pohl, Habsburžani: zgodovina evropske rodbine, Mladinska knjiga, 1994.
• • • • • • • • • • • • • •
Jože Pogaènik, Reformacijsko slovstvo, Izbrano delo, Mladinska knjiga, 1971. Miha Preinfalk, Auspergi, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005. Branko Reisp, Podobe iz kmeèkih puntov, Narodni muzej, Ljubljana 1973. Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, Tiskovna zadruga, Ljubljana, 1934. Bogdan Sajovic, Turki pred Dunajem, v: Radar, 2001, št. 273, str. 32-43. Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem, Slovenska Matica, Ljubljana, 1979. Vasko Simoniti, Obrambna organizacija Vasko Simoniti, Turki so v deželi že, Mohorjeva založba, Celje, 1990. Vasko Simoniti, Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju, Slovenska matica, Ljubljana, 1991. Slovenci skozi èas, Mihelaè, Ljubljana, 1999. Stanko Škaler, Boj za staro pravdo, DZS, Ljubljana, 1973. Stanko Škaler, Po poteh slovensko-hrvaškega kmeèkega upora 1573, Maribor, Založba Obzorja, 1971. Peter Štih, Vasko Simoniti: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995. Ignacij Voje, Migracijski procesi v slovenskem prostoru v turškem obdobju (16. do 18. stoletje), v: Zgodovinski èasopis, 1992, št. 3, letnik 46, str. 323-333. • Ignacij Voje, Nemirni Balkan, DZS, Ljubljana, 1994. • Ignacij Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1996 • Ignacij Voje, Slovenica Balcanica, Slovenska matica, Ljubljana, 2005. • Marijan Zadnikar, Hrastovlje: romanska arhitektura in gotske freske, Družina, Ljubljana, 1995. • Drago Zduniè, Matija Gubec: monografija o spomeniku Matiji Gubcu i muzej Seljaèkih buna u Gornoj Stubici, Spektar, Zagreb, 1975. • Zgodovina cerkve na Slovenskem, Mohorjeva založba, Celje, 1991. • Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. • Josip Žontar, Obvešèevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju, SAZU, Ljubljana, 1973. • Maja Žvanut, Slovenci v šestnajstem stoletju, Narodni muzej, Ljubljana, 1986. • Maja Žvanut, Od viteza do gospoda, Ljubljana, Viharnik, Znanstveni inštitut FF, Ljubljana, 1994. UÈNE OBLIKE UÈNE METODE UÈNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali raèunalnik z DVD Geografija, slovenski jezik, likovna individualna, skupinska, metoda demonstracije, predvajalnikom, vzgoja, glasbena vzgoja, delo v dvojicah. metoda grafiènih izdelkov, platno, grafoskop, državljanska vzgoja. metoda izkustvenega uèenja, uèbenik Raziskujem preteklost 8 metoda dela z zgodovinskimi (str. 42–63), besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 8, 1.del (str. 34–51).
metoda dela z informacijskokomunikacijsko tehnologijo. UÈNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI 1. Kakšno je bilo življenje na Uèenec: prehodu v zgodnji novi vek • spozna življenje na prehodu v novi vek v slovenskih deželah, • zna poimenovati države, katerim je pripadalo ozemlje današnje Republike Slovenije, • ve, na katere zgodovinske dežele je bilo razdeljeno ozemlje, kjer so živeli Slovenci, • spozna upravo dežel in njihove pristojnosti, • s pomoèjo geografske ali zgodovinske karte opiše potek narodnostne meje, • spozna, kako so na prehodu v novi vek živeli prebivalci slovenskih dežel, • seznani se s pomenom vojn za združevanje slovenskih dežel. 2. Zakaj je imela reformacija velik Uèenec: pomen • spozna razmere na Slovenskem, ki so sprožile reformacijo, • zna poimenovati najpomembnejše reformatorje in njihova dela, • utemelji pomen reformacije za slovenski kulturni in narodni razvoj, • navede vzroke za protireformacijo na Slovenskem, • utemelji posledice protireformacije za slovenske dežele. 3. Kakšne so bile posledice turških Uèenec: vpadov • ve, da je bilo slovensko ozemlje izpostavljeno turškim vpadom, • pozna obdobje v katerem so na slovensko ozemlje vpadali Turki, • zna navesti posledice turških vpadov, • ve, kako so življenje posameznih slojev prizadeli turški vpadi, • zna opisati razliène naèine obrambe in obvešèanja pred turškimi vpadi, • utemelji vlogo Vojne krajine pri obrambi slovenskih dežel. 4. Kaj so zahtevali uporni kmetje Uèenec: • pozna glavne zahteve kmeèkih upornikov oziroma pozna razmere, ki so pripeljale do uporov, • zna našteti najveèje kmeèke upore na Slovenskem, navede jih v pravilnem kronološkem zaporedju, • ob zemljevidu ugotovi razširjenost kmeèkih uporov,
NOVI POJMI • deželni stanovi • narodnostna meja • centralni uradi
• protestantski krožek • knjižni jezik • Primož Trubar
• begunci • tabori • obrambna organizacija • Vojna krajina
• punt • kmeèka zveza • stara pravda
5. Kakšno je bilo gospodarstvo v slovenskih deželah
6. Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah
• zna utemeljiti vzroke za neuspehe kmeèkih uporov, • pozna posledice kmeèkih uporov za delo in življenje kmetov. Uèenec: • pozna osnovne znaèilnosti življenja v mestih, • pozna osnovne znaèilnosti življenja na podeželju, • utemelji pomen razvoja trgovine, • pozna bistvene znaèilnosti gospodarstva, • zna poimenovati dejavnosti na Slovenskem, v katerih so se uveljavljale nove oblike proizvodnje. Uèenec: • spozna cerkvene razmere na Slovenskem, • pozna pomen in posledice humanizma in renesanse na Slovenskem, • zna utemelji pomen delovanja izobražencev, ki so izhajali iz slovenskega ozemlja in so bili pomembni v evropskem merilu, •razume pomen dela Slava Vojvodine Kranjske v èasu nastanka in danes.
Uèna tema: EVROPA IN SLOVENSKE DEŽELE V 17. IN 18. STOLETJU Skupaj: 14 ur LITERATURA:
• Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995. ƒ Alan Bullock, Zgodovina: od zaèetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. ƒ Fernand Braudel, Strukture vsakdanjega življenja: mogoèe in nemogoèe, II, ŠKUC, Ljubljana, 1988. • Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994. • 2000 let kršèanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelaè, Ljubljana, 1991. • Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006. • Enciklopedija Slovenije (ustrezni pojmi), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 – 2002. ƒ Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. • • • • •
Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Slovenska matica, Ljubljana, 1991. Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska èitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1986. Dorothy Gies Macguian, Habsburžani privatno, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1970. Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zv., DZS, Ljubljana, 1970.
• mesta • fužinarstvo • tovorništvo
• ljubljanska škofija • J. V. Valvazor • Slava vojvodine Kranjske
• Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. Zv., Družbena razmerja in gibanja, DZS, Ljubljana, 1980. • Eva Holz, S koèijo od Alp do morja, Mladika, Ljubljana, 1997, Zbirka ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke. • Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Irena Laèen Benedièiè, Zgodovina železarstva in rudarstva, Gornjesavski muzej, Jesenice, 2003. • Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1918, Družba sv. Mohorja, Celovec, 1978. • Izumi, Pomurska založba, Murska sobota, 1994. • Vasja Klavora, Predel 1806, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Kronika èloveštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. • Walter Markov, Albert Soboul, 1789 – Velika revolucija Francozov, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1989. • Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana, 1997. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • Walter Pohl, Habsburžani: zgodovina evropske rodbine, Mladinska knjiga, 1994. • Slovenci skozi èas, Mihelaè, Ljubljana, 1999. • Markov Soboul, 1789–velika revolucija Francozov, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1989. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • Jože Šorn, Zaèetki industrije na Slovenskem, Založba Obzorja, Maribor, 1984. • Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995. ƒ Janez J. Švajncer, Vojna zgodovina, DZS, Ljubljana, 1998. • Michel Vovelle, Francoska revolucija, Komunist, Ljubljana, 1989. • Zbirka Èlovek in èas: o 7. knjiga: Absolutizem; Napoleonova doba, Mladinska knjiga , Ljubljana, 1998. • Zbirka Kako so živeli: o Na krovu velikih jadrnic 18. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Zbirka Veliki raziskovalci: o James Cook, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994. • Zgodovina èloveštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.
• Zgodovina èloveštva: 4. knjiga (1300–1775), DZS, Ljubljana, 1974. ƒ Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. UÈNE OBLIKE UÈNE METODE UÈNA SREDSTVA Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali raèunalnik z DVD individualna, skupinska, metoda demonstracije, predvajalnikom, delo v dvojicah. metoda grafiènih izdelkov, platno, grafoskop, metoda izkustvenega uèenja, uèbenik Raziskujem preteklost 8 metoda dela z zgodovinskimi (str. 64–99), besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 8, 1. del (str. 55–85). metoda dela z informacijskokomunikacijsko tehnologijo. UÈNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI 1.–2. Kako so Evropi vladali Uèenec: absolutisti • opiše pojem absolutizem in našteje znaèilnosti absolutizma, • našteje glavne absolutiste in jih primerja med seboj, • opiše vladavino Ludvika XIV. In njegovo življenje, • pozna glavne vzroke za izbruh angleške državljanske vojne ter njene posledice. 3. Ko so v Evropi preganjali Uèenec: èarovnice • opiše glavne vzroke, zakaj je bilo vraževerje tako razširjeno, • zna našteti glavne znaèilnosti baroka, • s pomoèjo slikovnega gradiva prepozna znaèilnosti baroène arhitekture, • opiše, kako se je barok širil na Slovenskem in našteje glavne baroène umetnine. 4. Kako so želeli razsvetljenci Uèenec: spremeniti svet • opiše razvoj znanosti v 17. in 18. stoletju, • našteje glavne izume in njihove izumitelje, • zna obrazložiti pojem razsvetljenstvo in pojasniti, za kaj so se zavzemali razsvetljenci, • pozna glavne razsvetljence in njihove ideje,
MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, glasbena vzgoja, fizika, likovna vzgoja, slovenski jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska kultura.
NOVI POJMI • absolutizem • merkantilizem • državljanska vojna • parlamentarna monarhija
• èarovništvo • barok • Akademija delavnih Ljubljanèanov
• racionalizem • razsvetljenstvo • razsvetljeni absolutizem
• primerja absolutizem z razsvetljenim absolutizmom ter ugotovi glavne razlike, • zna našteti glavne razsvetljene absolutiste. 5. Kako se je reformirala Uèenec: habsburška monarhija • zna opisati glavne vzroke za reforme v habsburški monarhiji, • opiše glavne reforme in njihov pomen, • navede in oceni posledice reform. 6.–7. Ali so reforme v slovenskih Uèenec: deželah uspele • ob pomoèi zemljevida razloži, kako je bilo slovensko ozemlje razdeljeno v 17. in 18. stoletju, • opiše posledice terezijanskih in jožefinskih reform na Slovenskem (položaj kmeta, podroèje kmetijstva, neagrarnih dejavnosti in šolstva), • s svojimi besedami obrazloži, kaj pomeni beseda narodni preporod, • našteje glavne narodne buditelje in njihova dela, • ovrednoti pomen narodnega prebujanja za Slovence. 8. Kako so razsvetljenske ideje Uèenec: vplivale na nastanek ZDA • zna poimenovati prve naseljence v severni Ameriki, • opiše vzroke, ki so pripeljali do ameriške revolucije, • obrazloži in vrednoti deklaracijo o neodvisnosti, • razloži, kako so bile urejene ZDA, • razume pojem republika, ustava in tri veje oblasti; pojme razloži s pomoèjo aktualizacije, • ve, da so ameriške razsvetljenske ideje imele daljnosežne posledice. 9. Zakaj je v Franciji leta 1789 Uèenec: izbruhnila revolucija • zna opisati znaèilnosti treh stanov, • medsebojno primerja tri stanove, • pozna glavne vzroke, ki so pripeljali do nezadovoljstva prebivalstva in izbruha revolucije. 10. Kako je revolucija spremenila Uèenec: Francijo • razume pomen pojma narodne skupšèine in našteje njene ukrepe, • ovrednoti pomen deklaracije o pravicah èloveka in državljana, • zna našteti nekaj èlovekovih pravic, spoštovanje katerih je zagotovila deklaracije o pravicah èloveka in državljana, • zna opisati obdobje jakobinske diktature,
• fiziokratizem • robotniški patent • nevoljniški patent • toleranèni patent • šolska obveznost • Marko Pohlin • Lublanske novice • narodni preporod
• kolonije • vojna za neodvisnost • republika
• trije stanovi • francoska revolucija • Bastilija
• ustavna monarhija • jakobinci • teror
11.–12. Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij
13. Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah
14. Kako je dunajski kongres preuredil Evropo
• zna opisati spremembe, ki jih povzroèila francoska revolucija. Uèenec: • opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, • opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, • pozna glavne vzroke in posledice napoleonskih vojn, • s pomoèjo zemljevida opiše Napoleonove vojne, naèin vojskovanja in taktiko, • navede tri usodne napake Napoleona in zna pojasniti, zakaj so bile zanj usodne. Uèenec: •ve, kdo in zakaj se je navduševal nad francosko revolucijo na Slovenskem, •poznajo dežele, ki so bile del Ilirskih provinc, • našteje in vrednoti spremembe, ki so jih uvedli Francozi v èasu Ilirskih provinc. Uèenec: • ve, zakaj so se evropski vladarji zbrali na Dunaju in kakšen je bil njihov namen, • razloži, kako se je spremenil evropski zemljevid po dunajskem kongresu, • opiše spremembe, ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi.
Uèna tema: EVROPA IN SVET V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA Skupaj: 14 ur LITERATURA:
• Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995. • Edward de Bono, Heureka: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. ƒ Alan Bullock, Zgodovina: od zaèetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. ƒ Fernand Braudel, Strukture vsakdanjega življenja: mogoèe in nemogoèe, II, ŠKUC, Ljubljana, 1988. ƒ Pierre Courthion, Impresionisti, Didakta, Radovljica, 1992. • Janez Cvirn, Andrej Studen, Ko vihar dirjajo hlaponi. K socialni in kulturni zgodovini železnice v 19. stoletju, Radio Slovenija, III. program, Ljubljana 2001. • Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.
• Napoleonov kodeks • celinska zapora
• Ilirske province • Kraljestvo Ilirija
• dunajski kongres • restavracija • legitimizem • sveta aliansa
• Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006. • Enciklopedija Slovenije (ustrezni pojmi), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 – 2002. ƒ Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •
Marjan Drnovšek, Usodna privlaènost Amerike, Nova revija, Ljubljana, 1998. Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska èitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1986. Dorothy Gies Macguian, Habsburžani privatno, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1970. Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zv., DZS, Ljubljana, 1970. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. Zv., Družbena razmerja in gibanja, DZS, Ljubljana, 1980. Igor Grdina, Habsburška sfinga brez uganke, v: Hans Bankl, Bolni Habsburžani, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, Ljubljana, 2004. Igor Grdina, Ipavci, Založba ZRC, Ljubljana, 2001. Mary Hollingsworth, Umetnost v zgodovini èloveštva, DZS, Ljubljana, 1993. Andrea Iannaccone, Ivano Palmieri, Devetnajsto stoletje; Zaèetek dvajsetega stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, Zbirka Èlovek in èas 9). Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1918, Družba sv. Mohorja, Celovec, 1978. Izumi, Pomurska založba, Murska sobota, 1994. Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. Kronika èloveštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. Charles Moraze, Zgodovina èloveštva: 19. Stoletje, DZS, Ljubljana 1976 (strani: 243–280, 244–252, 289–305, 350–356, 362–363). Lewis Mumford, Mesto v zgodovini, 2, DZS, Ljubljana, 1969. Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana, 1997. Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. Walter Pohl, Habsburžani: zgodovina evropske rodbine, Mladinska knjiga, 1994. Alenka Puhar, Prvotno besedilo življenja, Studia Humanitatis, Ljubljana, 2004. Sila spomina: Dr. France Prešeren v spominih svojih sodobnikov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1986. Slikarstvo in kiparstvo od 13. do 20. stoletja: vodnik, Narodna galerija, Ljubljana, 2005.
• Slovenci skozi èas, Mihelaè, Ljubljana, 1999. • Slovenska kronika XIX. stoletja, 1861-1883, Nova revija, Ljubljana, 2003. • Andrej Studen, Stanovati v Ljubljani: socialnozgodovinski oris stanovanjske kulture Ljubljanèanov pred prvo svetovno vojno, IHS, Ljubljana, 1995. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • France Stele, Slovenski impresionisti, DZS, Ljubljana, 1980. • Jože Šorn, Zaèetki industrije na Slovenskem, Založba Obzorja, Maribor, 1984. • A. J. P. Taylor, Habsburška monarhija 1815–1918, DZS, Ljubljana, 1956. • To in ono o mešèanstvu (veè avtorjev), Pokrajinski muzej, Celje, 1995. ƒ Zgodovina èloveštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina èloveštva: 5. knjiga (Devetnajsto stoletje), DZS, Ljubljana, 1976. ƒ Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. • Zgodovina v slikah: 1790–1850, DZS, Ljubljana, 1978, (knjiga 14). UÈNE OBLIKE UÈNE METODE UÈNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali raèunalnik z DVD Geografija, tehnika in tehnologija, individualna, skupinska, metoda demonstracije, predvajalnikom, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, delo v dvojicah. metoda grafiènih izdelkov, platno, grafoskop, zgodovina umetnosti slovenski metoda izkustvenega uèenja, uèbenik Raziskujem preteklost 8 jezik, angleški jezik, državljanska metoda dela z zgodovinskimi (str. 100–137), vzgoja in etika, državljanska besedili, delovni zvezek Raziskujem kultura. metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 8, 2. del (str. 93–119). metoda dela z informacijskokomunikacijsko tehnologijo. UÈNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI NOVI POJMI 1.–2. Zakaj so se pojavila liberalna Uèenec: • liberalizem in nacionalna gibanja • zna našteti vzroke za izbruh osvobodilnih gibanj in njihove uspehe, • nacionalizem •pozna razloge, zaradi katerih so se uprli Poljaki, Grki in Srbi, • konservativizem •ovrednoti uspešnost svete zveze pri zatiranju osvobodilnih gibanj, • razume in razlikuje nove pojme: legitimizem, liberalizem, konzervatizem, nacionalizem, •ovrednoti pomen nacionalnih gibanj za male narode in boj primerja s
3.–4. Leto 1848 – leto revolucij in narodov
5.–6. Leto 1848 in Slovenci
7. Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj
predhodnim stanjem, • zna opisati razloge za upor proti kolonialnim gospodarjem v Latinski Ameriki, • analizira vlogo ZDA pri osvobodilnih gibanjih v Latinski Ameriki in njen odnos do svete zveze. Uèenec: • pozna vzroke, ki so povzroèili nezadovoljstvo ljudskih množic leta 1848, • razume, zakaj so se nekateri sloji prebivalstva odloèili za upor proti oblasti, • na zemljevidu zna pokazati širitev revolucije, • pozna razliène družbene skupine, njihove motive in cilje odpora, • presodi uspešnost prizadevanj posameznih skupin in narodov, • ovrednoti pomen narodnostnih programov. Uèenec: • opiše znaèilnosti predmarène dobe, • spozna pomen delovanja Bleiweisovega in Prešernovega kroga, • opiše vzroke, ki so vplivali na revolucionarnost posameznih slojev na Slovenskem, • pozna kmeèke zahteve v revoluciji 1848 in pozna pomen zemljiške odveze, • zna navesti slovenske narodnostne zahteve ter sklepa o pomenu programa Zedinjena Slovenija, • oceni pomen revolucije 1848 za Slovence, • zna opisati razmere v èasu Bachovega absolutizma. Uèenec: • opiše, kako je nastala Italija in pozna imena zaslužnih posameznikov, • ovrednoti pomen prizadevanj posameznika pri zgodovinskih dejanjih, • razume razvoj dogodkov, ki so pripeljali do združitve Nemèije, • znati razvrstiti razliène zgodovinske dogodke nastajanja Italije in Nemèije v èasovno zaporedje, • razume razloge za razdelitev Habsburške monarhije v Avstro-Ogrsko ter zna našteti skupne zadeve obeh delov, • zna našteti dežele, ki so spadale v okvir obeh delov Avstro-Ogrske.
• pomlad narodov • zemljiška odveza • velikonemški program • malonemški program
• predmarèna doba • Zedinjena Slovenija • Bachov absolutizem
• italijansko narodno gibanje • realna politika • dualizem • Avstro-Ogrska
8. Revolucija v umetnosti
9. Kdaj se je v Evropi zaèela industrijska revolucija
10.–11. Kako se je industrializacija razširila po svetu
12. Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi
13.–14. Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem
Uèenec: • zna našteti nekatere umetnike romantike, realizma in impresionizma, • razume in zna pojasniti slikovno ali pisno gradivo, vezano na doloèeno obdobje, • zna opisati in primerjati razliène umetniške tokove v 19. stoletju, • zna interpretirati (razlagati) vpliv romantike na nacionalno èustvovanje, •zna oceniti pomen izbranega besedila, slike ali glasbenega dela za zgodovinsko dogajanje v 19. stoletju, •oceni vpliv in pomen razvoja fotografije in posledice njene uvedbe na slikarstvo. Uèenec: • zna navesti dejavnike, ki so vplivali na razvoj industrijske revolucije v Veliki Britaniji, • zna navesti glavne izume prve industrijske revolucije in ovrednotiti njihov pomen, • primerja promet pred in po uvedbi parnega stroja, • ovrednoti vlogo železnice za razvoj, • ovrednoti pomen izumov za zaposlovanje in razvoj, • razlikuje pomen in uporabnost strojev v proizvodnji nekoè in danes. Uèenec: • spozna postopno širjenje industrializacije v Evropi in po svetu, • spozna izboljšave, ki jih je Evropi in ZDA prinesel razmah industrijskega razvoja, • ve, da je industrijski razvoj v ostalih delih sveta potekal poèasneje in so bili ti deli zato manj razviti. Uèenec: • spozna vpliv industrializacije na življenje ljudi, • spozna delo in življenjske razmere razliènih družbenih slojev, • spozna podobo družine v 19. stoletju, • opiše posledice industrijske revolucije za podobo pokrajine. Uèenec: • pozna razlike v razvitosti med avstrijskimi deželami, • pozna dejavnike, ki so vplivali na razvoj industrijske revolucije v
• romantika • realizem • impresionizem
• industrijska revolucija • parni stroj • parnik • železnica
• carinska zveza • èezcelinska železnica • monopoli • trusti
• industrijska mesta • proletariat • buržoazija
• franciscejski kataster • pudlanje • malomešèanstvo
Avstriji, • zna navesti prve pomembnejše industrijske obrate na Slovenskem in ovrednotiti njihov pomen za industrializacijo slovenskih dežel, • primerja promet na Slovenskem pred in po uvedbi parnega stroja, • na primeru izgradnje železnice ovrednoti pomen izumov industrijske revolucije za zaposlovanje in razvoj slovenskih dežel, • zna opisati razlike med posameznimi sloji slovenske družbe 19. stoletja.
Uèna tema: EVROPA IN SVET V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA Skupaj: 14 ur LITERATURA: •
Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995. • Jean Paul Bled, Franc Jožef, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Edward de Bono, Heureka: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. ƒ Bill Bryson, Kratka zgodovina skoraj vsega, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ƒ Alan Bullock, Zgodovina: od zaèetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. ƒ Jnaez Cvirn, Boj za Celje: politièna orientacija celjskega nemštva 1861–1907, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 1988. • Enciklopedija Slovenije (ustrezni pojmi), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 – 2002. ƒ Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. • • • • • • • • • • •
Marjan Drnovšek, Usodna privlaènost Amerike, Nova revija, Ljubljana, 1998. Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska èitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1986. Dorothy Gies Macguian, Habsburžani privatno, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1970. Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zv., DZS, Ljubljana, 1970. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. Zv., Družbena razmerja in gibanja, DZS, Ljubljana, 1980. Igor Grdina, Habsburška sfinga brez uganke, v: Hans Bankl, Bolni Habsburžani, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, Ljubljana, 2004. Igor Grdina, Ipavci, Založba ZRC, Ljubljana, 2001. Mary Hollingsworth, Umetnost v zgodovini èloveštva, DZS, Ljubljana, 1993. Andrea Iannaccone, Ivano Palmieri, Devetnajsto stoletje; Zaèetek dvajsetega stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, Zbirka Èlovek in èas 9). Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •
Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1918, Družba sv. Mohorja, Celovec, 1978. Izumi, Pomurska založba, Murska sobota, 1994. Janez Juhant, Krekovo berilo, Mohorjeva družba, Celje, 1989. Josip Jurèiè, Spomini starega Slovenca, DZS, Ljubljana, 2002. Janez Kajzer, S tramovi podprto mesto, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983. Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. Kronika èloveštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. Charles Moraze, Zgodovina èloveštva: 19. Stoletje, DZS, Ljubljana 1976. Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana, 1997. Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. Walter Pohl, Habsburžani: zgodovina evropske rodbine, Mladinska knjiga, 1994. Alenka Puhar, Prvotno besedilo življenja, Studia Humanitatis, Ljubljana, 2004. Razvoj turizma: zbornik referatov, 28. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 1996. Sandi Sitar, Edvard Rusjan, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1989. Slikarstvo in kiparstvo od 13. do 20. stoletja: vodnik, Narodna galerija, Ljubljana, 2005. Slovenci skozi èas, Mihelaè, Ljubljana, 1999. Slovenska kronika XIX. stoletja, 1861–1883, Nova revija, Ljubljana, 2003. Slovenska kronika XIX. stoletja, 1884–1899, Nova revija, Ljubljana, 2003. Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. A. J. P. Taylor, Habsburška monarhija 1815–1918, DZS, Ljubljana, 1956. To in ono o mešèanstvu (veè avtorjev), Pokrajinski muzej, Celje, 1995. Marta Verginella, Družina v Dolini pri Trsu v 19. stoletju, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 1990. Zastave vihrajo: spominski dnevi in praznovanja na Slovenskem od sredine 19. stoletja do danes, Modrijan, Ljubljana, 1999. Zbirka Veliki raziskovalci: o Stanley in Livingston, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995. • Zgodovina èloveštva: 5. knjiga (Devetnajsto stoletje), DZS, Ljubljana, 1976. ƒ Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. • Ženske skozi zgodovino: zbornik referatov, 32. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2004.
UÈNE OBLIKE Netradicionalna frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah.
UÈNE METODE UÈNA SREDSTVA Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali raèunalnik z DVD metoda demonstracije, predvajalnikom, metoda grafiènih izdelkov, platno, grafoskop, metoda izkustvenega uèenja, uèbenik Raziskujem preteklost 8 metoda dela z zgodovinskimi (str. 138–176), besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 8 , 2. del (str. 121–144). metoda dela z informacijskokomunikacijsko tehnologijo. UÈNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI 1.–2. Katere novosti je prinesla Uèenec: industrijska revolucija v drugi • spozna poglavitne znaèilnosti druge industrijske revolucije, polovici 19. stoletja • pozna glavne znanstvene in tehniène dosežke druge industrijske revolucije, •spozna posledice pojava množiène kulture. 3. Kako je industrializacija vplivala Uèenec: na življenje ljudi • pozna znaèilnosti liberalnega kapitalizma in njegov odnos do delavcev, • pozna ideje socializma, marksizma in komunizma o rešitvi delavskega vprašanja, • spozna izboljševanje higienskih in zdravstvenih razmer v mestih, • ovrednoti pomen šolstva za državo ter širjenje šolske mreže, • pozna vzroke za selitev Evropejcev v tujino ter posledice njihovega preseljevanja. 4.–5. Kako se je utrjevala Uèenec: demokracija • spozna, kako se je izgrajevala demokracija ter ob tem širila volilna pravica, • oceni pomen širjenja volilne pravice, • pozna pojem politièna stranka in zna našteti tri razliène politiène stranke, • pozna vzroke za izbruh državljanske vojne v ZDA ter njene posledice, • razume, kaj je vlivalo na zaostajanje Rusije.
MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, tehnika in tehnologija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, zgodovina umetnosti, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska kultura.
NOVI POJMI • tekoèi trak • radioaktivnost • darvinizem • množièna kultura • laissez faire • kanalizacija • javno šolstvo • izseljevanje
• viktorijanska doba • tretja republika • sionizem • ameriška državljanska vojna
6. Širile so se zahteve po enakopravnosti
Uèenec: • zna razložiti pojem socialno vprašanje, • poza razliène oblike organiziranja delavstva, • pozna razmere, v katerih se je zgodila pariška komuna, • oceni pomen gibanja za žensko volilno pravico in njegove uspehe pred prvo svetovno. 7.–8. Kako je imperializem Uèenec: spremenil podobo sveta • zna navesti velesile ob koncu 19. stoletja v evropskem in zunajevropskem prostoru, • spozna vzroke za pojav imperializma in tekmovanja med evropskimi državami, • pozna najveèje kolonialne države in njihovo kolonialno ozemlje, • zna opisati pozitivne in negativne posledice imperializma, • zna opisati razmere v jugovzhodni Evropi in ve, zakaj je bilo to obmoèje krizno žarišèe. 9.–10. Kako se je krepila slovenska Uèenec: nacionalna zavest • pozna pomen odprave absolutizma za narodno, politièno in kulturno delovanje Slovencev, • opiše delovanje èitalnic in taborov, • ovrednoti pomen delovanja èitalnic in taborov za razvoj slovenske narodne zavesti, • zna našteti najpomembnejše slovenske politiène stranke in opisati njihov odnos do narodnega vprašanja, • pozna pojem jugoslovanska ideja in razume, zakaj se je zavzemanje zanjo okrepilo ob koncu 19. stoletja. 11.–12. Kako je industrijski razvoj Uèenec: vplival na slovenske dežele • ugotovi napredek industrializacije na Slovenskem ter hkrati zaostajanje za razvitejšimi deli Avstro-Ogrske, • ob zemljevidu ugotavlja širjenje železniškega omrežja v slovenskih deželah, • opiše vzroke in posledice propadanja kmetov in malih obrtnikov, • pozna naèine reševanja socialne stiske slovenskega podeželja, • opiše življenje slovenskih izseljencev.
• socialno vprašanje • sindikati • èartistièno gibanje • sufražetke
• imperializem • prerivanje v Afriki • revolucija Mejdži • krizno žarišèe
• èitalnice • tabori • klerikalci in liberalci • jugoslovanska ideja
• slovenski kapital • oderuštvo • izseljenci
13.–14. Kako je potekal kulturni razvoj na Slovenskem
Uèenec: • germanizacija • opiše etièni in kulturni razvoj na Slovenskem, • ženska društva • zna razložiti, zakaj so narašèale napetosti med Slovenci na eni strani • slovenska moderna ter Nemci in Italijani na drugi, • ovrednoti pomen uveljavljanja slovenšèine v kulturi in znanosti, • pozna položaj slovenšèine v posameznih deželah, • spozna uveljavljanje žensk v javnosti, • zna našteti najvidnejše slovenske umetnike, književnike, znanstvenike ter inovatorje na prelomu 19./20. stoletja.
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA Ocenjevanje znanja s pisnim testom
ÈASOVNA RAZPOREDITEV Trikrat po 1 uro
SKUPAJ UR 3 ure
Preverjanje znanja
Pred vsakim pisnim ocenjevanjem
3 ure
Analiza pisnega ocenjevanja znanja
Po vsakem pisnem ocenjevanju
3 ure
SKUPAJ RAZPORED UR: Uvodna ura: 1 ura Obravnava uène snovi: 60 ur Preverjanje znanja: 3 ure Pisno ocenjevanje znanja: 3 ure Analiza pisnega ocenjevanja znanja: 3 ure ____________________________________________________ SKUPAJ: 61 ur + 9 ur = 70 ur