http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_spoznavanje_okolja/3.%20razred/Prirocniki_prip by Renata Odlazek

ODKRIVAM SVOJE OKOLJE 3 PriroËnik za uËitelje za predmet spoznavanje okolja za 3. razred devetletne osnovne πole dr. Ana Vovk Koræe, Milena Petauer, Vlasta Prevolπek, Danica ©alej Urednici: Barbara Lemeæ, Jelka PogaËnik Oblikovanje: Æare Kerin Ilustracije: Damjana Brumec Fotografije: Maks Deæman, Drago Mohor, Alenka Mohor MihajloviË, Bernarda Novak, Ana Vovk Koræe, Franci Zidar, Slavko Polak, Reuters picture archive, Fotodokumentacija Dela, Zdravko Petkovπek, Miran Trontelj, Marjan Baæato, Arhiv Tehniπke zaloæbe Slovenije in drugi Fotografija na naslovnici: Igor Modic Prelom: Janez Kotar / Studio Rokus Lektoriranje: Tea Mejak, Tina Kralj

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com  Zaloæba Rokus Klett, d.o.o. Za zaloæbo: Rok Kvaternik Brez pisnega dovoljenja zaloænika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.

Zaloæba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 BrezplaËni telefon: 080 1990 E-poπta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si www.knjigarna.com CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 371.3:502/504(086.034.4) ODKRIVAM svoje okolje 3. PriroËnik za uËitelje za spoznavanje okolja za 3. razred 9-letne osnovne šole [Elektronski vir] / Ana Vovk Korže ... [et al.] ; ilustracije Damjana Brumec ; fotografije Maks Dežman ... [et al.]. - Ljubljana : Rokus Klett, 2007 Dostopno tudi na: http://www.praktik.org ISBN 978-961-209-750-9 1. Vovk Korže, Ana 231767296

Vsebina I. II. III. IV.

O priroËniku.......................................................................................................... 5 Predstavitev uËbeniπkega kompleta Odkrivam svoje okolje 3................................ 6 Podrobnejπa razËlenitev vsebin v uËbeniku in delovnem zvezku............................ 8 Notranja zgradba vsebin v uËbeniku in delovnem zvezku................................... 44

ODKRIVAM SVOJE OKOLJE 3 — Naslovi poglavij 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35.

UËenje je zabavno.............................................................................................. 44 Povezujejo nas skupni interesi............................................................................ 46 Spoznavam poklice............................................................................................. 48 Hodim po sadovnjaku........................................................................................ 50 Kmetije so razliËne............................................................................................. 52 Æivljenje na vasi in v mestu ................................................................................ 54 Rad æivim v urejenem okolju............................................................................... 56 Spoznavam Slovenijo.......................................................................................... 58 S kolesom na pot .............................................................................................. 60 Potujem in spoznavam ...................................................................................... 62 Tudi jaz varujem okolje....................................................................................... 64 Kupim, kar potrebujem...................................................................................... 66 Segrevam in opazujem spremembe . ................................................................. 68 Vse se spreminja................................................................................................ 70 Koliko je ura ..................................................................................................... 72 Voda od izvira do morja .................................................................................... 74 Dihajmo Ëist zrak .............................................................................................. 76 Gibanje v zraku in vodi ..................................................................................... 78 Da bomo zdravi ................................................................................................ 80 Pustni karneval . ................................................................................................ 82 Svetloba in senca .............................................................................................. 84 Prisluhnem zvoku .............................................................................................. 86 Iz malega zraste veliko ...................................................................................... 88 Z rastlinami in æivalmi smo povezani . ................................................................ 90 Æivljenje rastlin in æivali ...................................................................................... 92 Za deæjem posije sonce ..................................................................................... 94 Na vrtu . ............................................................................................................ 96 Ustanove . ......................................................................................................... 98 Preteklost kraja ............................................................................................... 100 Trænica je svet v malem ................................................................................... 102 Ali poznaπ strani neba . ................................................................................... 104 Beremo zemljevid . .......................................................................................... 106 Æivljenje v parku .............................................................................................. 108 Æivljenjska okolja ............................................................................................. 110 Ali morda veπ ... ............................................................................................. 112

V. Vsebina zgoπËenke........................................................................................... 114 VI. DidaktiËna igra................................................................................................. 115 VII. Literatura ........................................................................................................ 116

I. O PRIRO»NIKU Z okoljskimi vsebinami se uËenci sreËujejo pri razliËnih predmetih kakor tudi zunaj πole. Vendar uËenec pogosto ne zmore povezati teoretiËnega poznavanja okolja s praktiËnimi izkuπnjami, ker je razkorak med teorijo in prakso v πoli prevelik. Da bi takπne razkorake omilili in zmanjπali (ali celo odpravili), smo za predmet Spoznavanje okolja za prvo triado pripravili uËbeniπke komplete (prvi razred — delovni uËbenik v dveh delih in priroËnik, drugi razred — uËbenik, delovni zvezek in priroËnik ter tretji razred — uËbenik, delovni zvezek in priroËnik). PriroËnik je namenjen uËiteljem/uËiteljicam in jim pomaga pouËevati okoljske vsebine ob uËbeniku Odkrivam svoje okolje 3 in delovnem zvezku z enakim naslovom. Spoznavanje okolja za prvo triado temelji na dejavnostih, ki uËencem omogoËajo neposredno in izkustveno seznanjanje s prvinami okolja. Za uspeπno vodenje uËencev do okoljskih znanj so v priroËniku zbrane in razloæene dejavnosti s konkretnimi ponazoritvami. Vsebinska zasnova in vizualna podoba priroËnika za spoznavanje okolja 3 sta zasnovani na konceptu priroËnikov Odkrivam svoje okolje 1 in 2. Izkazalo se je, da je priroËnik izredno pomemben pripomoËek za uËitelja/uËiteljico in da je oblikovan pregledno, da se ga dá neposredno uporabiti pri pripravi na izvedbo uËne ure. Dejavnosti, ki so bile v uËbeniku Odkrivam svoje okolje 1 in 2 navedene v glavi posamezne teme, so zdaj vkljuËene v priroËnik, in sicer zato, ker otroci v 3. razredu æe berejo in bi jih dodaten tekst ob naslovu uËne teme motil. Vse dejavnosti, ki so namenjene doseganju operativnih uËnih ciljev, so zbrane v podrobnejπi razËlenitvi vsebin v tabelarni obliki. Podrobnejπa razËlenitev vsebin je pripravljena za vsak teden posebej (35 tednov). Operativni cilji in primeri dejavnosti so prikazani za posamezno temo v uËbeniku in delovnem zvezku. Posamezna tema iz uËbenika je v priroËniku prikazana po naslednjih izhodiπËih: πtevilka in naslov uËne teme, stran uËne teme v uËbeniku in v delovnem zvezku; kratek tekstovni uvod v uËno temo, ki pojasnjuje njeno vsebinsko bistvo uËitelju, da se hitro seznani z obravnavano tematiko; cilji uËne teme izhajajo iz uËnega naËrta; dejavnosti za doseganje uËnih ciljev so zbrane v pregledni obliki in predstavljene s konkretnimi primeri; posebej so predstavljene dejavnosti, ki se nanaπajo na delovni zvezek (ikona delovnega zvezka); vpogled v uËbenik je hitra vizualna orientacija o tem, kakπna je videti tema v uËbeniku; vpogled v delovni zvezek je prav tako namenjen hitri orientaciji v delovnem zvezku; vodilne besede so pomembne besede, ki se pri obravnavi posamezne teme veËkrat omenjajo in so zanjo bistvene; za posamezno uËno temo so navedeni potrebni pripomoËki; medtematska povezava je pri predmetu spoznavanje okolja zelo koristna (izpisani so naslovi tem s podobno vsebino); diferenciacija je vkljuËena pri nekaterih zahtevnejπih vsebinah; uËiteljeva beleæka je prostor, kamor uËitelj/uËiteljica ob posamezni uËni temi vnaπa lastna spoznanja. ● ●

● ●

● ● ●

● ●

II. Predstavitev u»beni©kega kompleta Odkrivam svoje okolje 3 UËbenik in delovni zvezek za predmet Spoznavanje okolja 3 temeljita na konceptu aktivnosti uËencev. Delo ali aktivnost je æe od antike veljalo za dejavno stran Ëlovekovega bivanja. Zato so tudi pedagogi zlasti v novem veku menili, da je uËenec aktiven, kadar dela. Posledica vse veËje kompleksne dinamiËnosti, nestabilnosti in riziËnosti postindustrijske druæbe je nenehno uËenje posameznika, ki je potrebno zaradi njegovega dejavnega odzivanja na probleme in izzive sveta. UËenje poteka danes veËsmerno. Ustvarjalno uËenje postaja pomembnejπe od spominskega in mehanskega. Zaradi naraπËajoËe kompleksnosti izkuπenj z vseh podroËij Ëlovekovega delovanja je potrebno celostno uËenje. UËenje bi moralo biti pravzaprav metodiËno v smislu pridobivanja znanja, kako (know how), in manj izkustveno v smislu vedeti, kaj. V okviru predmeta Spoznavanje okolja 3 je pozornost namenjena kompleksnosti, raznolikosti in preplete nosti dejavnikov, ki souËinkujejo v naravnem in druæbenem okolju. Avtorice podpiramo spontano otroπko raziskovanje bliænjega in bolj oddaljenega okolja ter samostojno odkrivanje prepletenosti in soodvisnosti med pojavi in procesi v okolju. Znanje, ki nastaja iz neposrednih izkuπenj v okolju, se pri pouku razπirja in poglablja. V spoznavanju okolja so zdruæene vsebine razliËnih znanstvenih podroËij, in sicer naravoslovnih, tehniËnih in druæboslovnih. Vsebine so zasnovane na temeljnih pojmih, ki se nadgrajujejo skozi celotno triado. Aktivno spoznavanje okolja temelji na: spoznavanju dejstev in oblikovanju pojmov o naravnem in druæbenem okolju; bogatenju lastnih izkuπenj in razvijanju πirπega spoznavnega podroËja o okolju; razvijanju spretnosti primerjanja, razvrπËanja, urejanja, merjenja, zapisovanja podatkov, napovedovanja, sklepanja, eksperimentiranja in sporoËanja. Posebna pozornost je namenjena obËutljivosti za dogajanje v naravnem in druæbenem okolju, to je zaveda nju o pomembnosti Ëlovekovega premiπljenega ravnanja v odnosu do naravnega in druæbenega okolja. ● ● ●

Ob pomoËi uËbenika in delovnega zvezka bo uËitelj dosegel temeljne cilje pouka, in sicer: spoznavanje samega sebe in drugih; pridobivanje spoznanja, da se ljudje in druæba ves Ëas spreminjajo; odkrivanje in spoznavanje æive in neæive narave, njene raznolikosti, povezanosti in spremenljivosti; odkrivanje in spoznavanje znaËilnosti domaËe pokrajine in Ëlovekovega æivljenja v njej; razvijanje spoznanja o Ëlovekovem spreminjanju okolja; razvijanje sposobnosti za lastno raziskovalno delo; uvajanje v pridobivanje, obdelavo in uporabo podatkov in informacij s pomoËjo informacijske tehnologije; zmožnost gradnje preprostih tehniËnih predmetov; spoznavanje zvez med tehniËnimi principi in naravoslovnimi zakonitostmi in pridobivanje znanja in veπËin grafiËnega sporoËanja. ● ● ● ● ● ● ●

● ● ●

Temeljni standardi znanja predmeta spoznavanje okolja so v uËnem naËrtu v naslednjih tematskih sklopih: JAZ V DRUÆBI PRETEKLOST JAZ IN NARAVA JAZ IN ZDRAVJE POGLEDAM NAOKROG KAJ ZMOREM NAREDITI OBLIKOVNA ZASNOVA U»BENIKA: ● ● ● ●

vsebuje 35 vsebinskih sklopov (za vsak teden po enega), posamezen vsebinski sklop je prikazan na dveh straneh, grafiËno-slikovni del je opremljen s kratkimi razlagami, ki uËencem pojasnjujejo vsebino, v tretjem razredu devetletke je pozornost namenjena dejavnosti otrok, ti naj bi sami sklepali o posledicah doloËenih dogajanj, temu so namenjene fotografije ali ilustracije poskusov in fotografije realnega okolja.

OBLIKOVNA PODOBA DELOVNEGA ZVEZKA Naslovi tematskih sklopov v delovnem zvezku so enaki kot v uËbeniku. Vsebuje 35 vsebinskih sklopov, v vsakem so od dve do πtiri naloge. VkljuËeni so razliËni tipi nalog: interpretiranje slikovnega gradiva, sklepanje ob napisanih trditvah, izdelovanje preglednic, grafov, dopolnjevanje besedil, risanje preprostih predmetov, povezovanje podobnih in razliËnih dejstev, primerjanje po razliËnih kriterijih. ●

● ● ● ● ● ●

Skupne znaËilnosti uËbenika in delovnega zvezka so bogata in raznovrstna grafiËna oprema, sodobni interpretacijski pristopi in æivljenjsko uËenje.

III. Podrobnej©a raz»lenitev vsebin v u»beniku in delovnem zvezku Preglednica kaæe tedensko razporeditev uËnih enot, naslove tem v uËbeniku in delovnem zvezku, operativne cilje, ki izhajajo iz uËnega naËrta, in primere dejavnosti, ki so namenjene doseganju operativnih ciljev.

Razporeditev Ëasa

Pomen znanja

Viri znanja

U»ITELJEVA BELEÆKA:

U»ENJE JE ZABAVNO

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • doæivljajo in spoznavajo pomen znanja za kakovost æivljenja • vedo, da se najveË lahko nauËijo v πoli (in z lastno dejavnostjo, od drugih ljudi, iz knjig, medijev) • spoznajo, da je za uspeπno uËenje nujno pravilno razporediti Ëas • spoznajo pomen znanja za razvoj Ëlo veπtva • znajo uporabljati vsakdanje pripomoËke in naprave za prenos in sprejem informacij (radio, TV, video, telefon, kasetofon, raËunalnik, zgoπËenka)

OPERATIVNI CILJI

• poimenujejo razliËne vire znanja • primerjajo razliËne naËine razporeditve Ëasa za uspeπno uËenje • naredijo urnik πolskega dela in razporedijo prosti Ëas • povezujejo lastne dejavnosti s pridobivanjem znanja

PRIMERI DEJAVNOSTI

RazliËne organizacije

Medsebojna pomoË

Æivim v razliËnih skupnostih

U»ITELJEVA BELEÆKA:

POVEZUJEJO NAS SKUPNI INTERESI

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo nujnost sodelovanja in medsebojne strpnosti med ljudmi • vedo, da vsak Ëlovek æivi v doloËeni skupnosti in da nihËe ne more æiveti sam • vedo, da je dobro, Ëe si ljudje med seboj pomagajo • razumejo, kaj je solidarnost • razvijajo Ëut solidarnosti

OPERATIVNI CILJI

• spoznavajo razliËne skupnosti • pripovedujejo o lastnih izkuπnjah, kako pomagajo drugim ali kako so bili deleæni pomoËi • naπtevajo primere, ko sta potrebni medsebojna pomoË in solidarnost • spoznavajo razliËne organizacije in njihov pomen

PRIMERI DEJAVNOSTI

Utrjevanje

Moj prosti Ëas

Poklic in konjiËek

U»ITELJEVA BELEÆKA:

SPOZNAVAM POKLICE

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznavajo, da moramo ljudje v svojem æivljenju nujno poËeti nekatere dejavnosti • znajo razlikovati med delom kot nujno dejavnostjo in prostoËasno dejavnostjo • vedo, kaj je poklic oz. katere poklice opravljajo njegovi starπi, sorodniki, sosedi ali druæinski prijatelji

OPERATIVNI CILJI

• pogovarjajo se o delu in nagnjenjih za doloËen poklic • opisujejo nekatere poklice • pogovarjajo se o prostoËasnih dejavnostih • prepoznavajo poklice v bliænji okolici

PRIMERI DEJAVNOSTI

KoπËiËasto in peËkato sadje

Sadovnjak v razliËnih letnih Ëasih

Sadovnjak kot æivljenjski prostor

U»ITELJEVA BELEÆKA:

HODIM PO SADOVNJAKU

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznavajo æiva bitja ter okolja, v katerih ta æivijo • dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o znaËilnih okoljih ter æivalih in rastlinah v njih • spoznavajo ponavljajoËe se spremembe (vreme, letni Ëasi) in spremembe, ki jih povzroËa Ëlovek • spoznavajo spreminjanje snovi na zraku, sonËni svetlobi in v vodi

OPERATIVNI CILJI

• na uËnem sprehodu spoznajo sadovnjak kot æivljenjski prostor • naπtevajo sadna drevesa in poimenujejo njihove dele • razvrπËajo sadje na koπËiËasto in peËkato ter po drugih lastnostih

PRIMERI DEJAVNOSTI

Æivali na kmetiji

Obdelovalne povrπine

Na kmetiji

U»ITELJEVA BELEÆKA:

KMETIJE SO RAZLI»NE

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo æivljenje in delo na kmetiji • prepoznajo razliËne obdelovalne povrπine • spoznavajo æiva bitja ter okolja, v katerih ta æivijo

OPERATIVNI CILJI

• spoznajo æivljenje in delo na kmetiji • poimenujejo obdelovalne povrπine in poljπËine • spoznavajo æivali na kmetiji

PRIMERI DEJAVNOSTI

Utrjevanje

Razlike med vasjo in mestom

Æivljenje na vasi in v mestu

U»ITELJEVA BELEÆKA:

ÆIVLJENJE NA VASI IN V MESTU

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo razliËne tipe naselij • spoznajo razlike med vasjo in mestom

OPERATIVNI CILJI

• opisujejo in primerjajo znaËilnosti mest in vasi nekoË in danes • ob slikovnem gradivu spoznavajo pomen naselij

PRIMERI DEJAVNOSTI

LoËeno zbiranje odpadkov

Skrb za urejeno okolje

Urejena uËilnica

U»ITELJEVA BELEÆKA:

RAD ÆIVIM V UREJENEM OKOLJU

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • razvijajo Ëut za varovanje in vzdræevanje okolja • vedo, da moramo grajeno okolje vzdræevati • zavedajo se potrebnosti in pomembnosti skrbi za okolje • spoznajo, kako lahko sami skrbimo za okolje • razumejo in opiπejo naËine in skrb za ohranjanje urejenega okolja v domaËem kraju in bliænji okolici • vedo, da pri delu nastajajo odpadki, za katere je treba poskrbeti, in da nekatere odpadke lahko znova uporabimo

OPERATIVNI CILJI

• opisujejo, kako lahko sami skrbijo za urejeno okolje • spoznajo, da za vsak prostor nekdo skrbi, in ugotavljajo, kakπna je njihova vloga v skrbi za urejeno okolje • pogovarjajo se o loËenem zbiranju odpadkov in ponovni predelavi

PRIMERI DEJAVNOSTI

Simboli slovenske dræavnosti

Raznolikost Slovenije

Æivim v Sloveniji

U»ITELJEVA BELEÆKA:

SPOZNAVAM SLOVENIJO

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo, da æivimo v dræavi Sloveniji • spoznajo, da Slovenija leæi v Evropi in meji na Italijo, Avstrijo, Madæarsko in Hrvaπko • vedo, da v Sloveniji æivijo Slovenci, ki imajo svoj jezik (slovenski) • vedo, da v Sloveniji æivijo tudi pripadniki drugih narodov (Italijani, Madæari idr.) • spoznajo, da smo ljudje, dræave, celine med seboj povezani in soodvisni

OPERATIVNI CILJI

• opiπejo lego Slovenije in poimenujejo sosednje dræave • ob karti naπtevajo znaËilnosti Slovenije • ob slikovnem in zvoËnem gradivu prepoznajo simbole slovenske dræave

PRIMERI DEJAVNOSTI

Utrjevanje

Promet onesnaæuje okolje

Vrste prometa

U»ITELJEVA BELEÆKA:

S KOLESOM NA POT

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • poznajo razliËna prometna sredstva in objekte ter njihovo vlogo v prometu (kolo, motor, avto, avtobus, tovorno vozilo, vlak, letalo, ladja itd.) in okolju • spoznajo, da promet onesnaæuje zrak, vodo, prst (Ëe je moæno, izberemo za pot sredstvo, ki manj onesnaæuje okolje, na pot se odpravimo peπ, s kolesom, z vlakom)

OPERATIVNI CILJI

• poimenujejo in opisujejo prometna sredstva • razvrπËajo prometna sredstva glede na vrsto prometa • izvedo, da so bila prometna sredstva v preteklosti drugaËna • opisujejo, kako promet onesnaæuje okolje

PRIMERI DEJAVNOSTI

Utrjevanje

S Ëim potujemo in zakaj

Potujem naokrog

U»ITELJEVA BELEÆKA:

10.

POTUJEM IN SPOZNAVAM

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo vzroke za potovanja • poznajo razliËna prometna sredstva ter njihovo vlogo v prometu (kolo, motor, avto, avtobus, tovorno vozilo, vlak, letalo, ladja itd.) in okolju • πirijo spoznavanje o drugaËnih povrπin skih oblikah

OPERATIVNI CILJI

• se pogovarjajo, da ljudje potujemo z razliËnimi prometnimi sredstvi • spoznajo vzroke za potovanje • vedo, da potujejo ljudje, æivali in tovor

PRIMERI DEJAVNOSTI

»ista voda — poskus

Varovanje okolja

Onesnaæevalci okolja

U»ITELJEVA BELEÆKA:

11.

TUDI JAZ VARUJEM OKOLJE

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo, kako ljudje vplivajo na naravo in kako lahko prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja • spoznajo najpomembnejπe okoljske probleme in naËine reπevanja nekaterih okoljskih problemov • spoznajo, da promet onesnaæuje zrak, vodo, prst (Ëe ni nujno, izberemo za pot sredstvo, ki manj onesnaæuje, gremo peπ, s kolesom, z vlakom) • spoznajo, kako lahko sami skrbimo za okolje • vedo, da je voda lahko onesnaæena, Ëeprav tega ne vidijo

OPERATIVNI CILJI

• pogovarjajo se o onesnaæevalcih okolja • spoznavajo naËine varovanja okolja in kako lahko sami skrbijo za okolje • naredijo poskus o Ëistosti vode

PRIMERI DEJAVNOSTI

Izdelek iz odpadne embalaæe — izdelam sam

V trgovini

Izdelki, potrebni za æivljenje

U»ITELJEVA BELEÆKA:

12.

KUPIM, KAR POTREBUJEM

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • vedo, da ljudje proizvajajo dobrine, ki so potrebne za æivljenje • vedo, da ob proizvodnji nastajajo tudi odpadki • uporabljajo razliËna gradiva, orodja, obdelovalne postopke in zvezo med lastnostjo gradiv in naËini obdelave; preoblikujejo, reæejo, spajajo • spoznajo nekatere pasti potroπniπtva • vedo, da denar dobimo v zamenjavo za opravljeno delo • spoznajo denar nekaterih sosednjih dræav • spoznajo, da smo ljudje, dræave, celine med seboj povezani in soodvisni

OPERATIVNI CILJI

• seznanijo se s tem, da ljudje izdelujejo izdelke, ki so potrebni za æivljenje • spoznajo plaËilna sredstva in izvedo, da za opravljeno delo dobimo plaËilo • razmiπljajo, kako lahko sami zmanjπajo πtevilo odpadkov pri nakupovanju • izdelajo avto ali robota iz odpadne embalaæe

PRIMERI DEJAVNOSTI

Utrjevanje

Lastnosti snovi pri segrevanju — poskusi

Lastnosti snovi so razliËne

U»ITELJEVA BELEÆKA:

13.

SEGREVAM IN OPAZUJEM SPREMEMBE

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznavajo spreminjanje snovi pri segrevanju • opisujejo lastnosti snovi pred segrevanjem in po njem • napovedujejo spremenjene lastnosti po segrevanju in po ponovnem ohlajanju (za nekatere snovi)

OPERATIVNI CILJI

• ugotavljajo lastnosti snovi pred segrevanjem in po njem • opisujejo lastnosti vode pri segrevanju in ohlajanju • izvedo, da se tudi Ëloveπko telo segreva in ohlaja • izvajajo poskuse

PRIMERI DEJAVNOSTI

Okraski iz slanega testa — izdelam sam

Spreminjanje snovi v vodi

Spreminjanje snovi na zraku

U»ITELJEVA BELEÆKA:

14.

VSE SE SPREMINJA

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznavajo spreminjanje snovi na zraku, sonËni svetlobi in v vodi • vedo, da se nekatere snovi na zraku, soncu ali v vodi spremenijo • vedo, da je voda lahko onesnaæena, Ëeprav tega ne vidijo

OPERATIVNI CILJI

• ugotavljajo, da se snovi na zraku in sonËni svetlobi spreminjajo • izvedo, da se snovi v vodi spreminjajo • izdelajo okraske iz slanega testa

PRIMERI DEJAVNOSTI

Ura — izdelam sam

Koliko je ura

»asovni potek dogodkov v enem dnevu

U»ITELJEVA BELEÆKA:

15.

KOLIKO JE URA

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznavajo Ëasovni potek pojavov, merjenje Ëasa • delijo dan na ure, ure na minute • merijo kratkotrajne dogodke • znajo Ëasovno opredeliti svoje dejavnosti

OPERATIVNI CILJI

• pogovarjajo se o zaporedju dogodkov v enem dnevu • odËitavajo Ëas na uri • spoznavajo vrste ur • pogovarjajo se o dolæini trajanja dogodkov • izdelajo preprosto uro

PRIMERI DEJAVNOSTI

Voda od izvira do izliva

Voda v razliËnih letnih Ëasih

Voda kot æivljenjski prostor

U»ITELJEVA BELEÆKA:

16.

OD IZVIRA DO MORJA

OPERATIVNI CILJI

• seznanijo se s tem, da je voda vir æivljenja • spremljajo porabo pitne vode • izvedo, da voda v naravi nenehno kroæi • spoznajo æiva bitja v vodi in ob njej • spoznajo pojme v povezavi z reko od izvira do izliva

PRIMERI DEJAVNOSTI

Utrjevanje

Lastnosti zraka — poskusi

Zrak je vsepovsod

U»ITELJEVA BELEÆKA:

17.

DIHAJMO »IST ZRAK

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo lastnosti zraka • vedo, da je zrak povsod okoli nas, da je lahko onesnaæen in πkoduje zdravju • znajo naπteti nekaj dejavnikov, ki onesnaæujejo zrak

OPERATIVNI CILJI

• izvedo, da je zrak vsepovsod okoli nas • spoznajo, da æiva bitja porabljajo zrak za æivljenje • spoznajo lastnosti zraka • pogovarjajo se o onesnaæevalcih zraka

PRIMERI DEJAVNOSTI

Utrjevanje

Gibanje v vodi

Gibanje v zraku

U»ITELJEVA BELEÆKA:

18.

GIBANJE V ZRAKU IN VODI

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo, da na gibanje lahko vplivamo • napovedujejo spremembo gibanja glede na zunanji vpliv, doloËijo spremenljivko, ki vpliva na gibanje • spoznajo gibanje teles v vodi in zraku • povezujejo hitrost gibanja in obliko ter velikost telesa

OPERATIVNI CILJI

• spoznajo gibanje teles v zraku in ga opisujejo • spoznajo gibanje teles v vodi in ga opisujejo • pripovedujejo o lastnih obËutkih gibanja v vodi in v zraku

PRIMERI DEJAVNOSTI

Kako ohranim svoje zdravje

Zdravljenje in okrevanje

Bil sem bolan

U»ITELJEVA BELEÆKA:

19.

DA BOMO ZDRAVI

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • seznanijo se s prepreËevanjem bolezni, s pogostimi boleznimi, z zdravljenjem, nego in okrevanjem • spoznajo, da nekatere bolezni povzroËa jo zelo majhna bitja (mikrobi) • spoznajo, da bolezni, ki jih povzroËajo mikrobi, lahko razπirjajo ljudje in æivali • spoznajo, da obstajajo nekatere bolezni, ki jih ljudje lahko dobijo le enkrat, in da mnoge bolezni lahko prepreËujemo z zaπ Ëitnim cepljenjem

OPERATIVNI CILJI

• pogovarjajo se o boleznih, prepreËevanju bolezni in zdravljenju • izvedo, da bolezni povzroËajo mikrobi, πiri jo jih pa ljudje in æivali • izvedo, da bolezni prepreËujemo s cepljenjem, jih zdravimo doma ali v bolniπnici • se pogovarjajo o ohranjanju zdravja

PRIMERI DEJAVNOSTI

Pustna πema velikanka — izdelam sam

Pustovanje v Sloveniji in po svetu

RazliËni prazniki

U»ITELJEVA BELEÆKA:

20.

PUSTNI KARNEVAL

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • πirijo spoznanja o razliËnih praznovanjih • spoznavajo pestrost razliËnih praznovanj doma in po svetu (osebna, lokalna, verska, dræavna, mednarodna) • spoznajo, da so nekateri prazniki pove zani z bojem za doloËene pravice

OPERATIVNI CILJI

• pogovarjajo se o razliËnih praznikih in praznovanjih • spoznajo pustno praznovanje v Sloveniji in po svetu • spoznajo otrokove pravice • izdelajo masko iz papirja in blaga

PRIMERI DEJAVNOSTI

Utrjevanje

Oko — Ëutilo za vid

Lastnosti sonËne svetlobe — poskusi

U»ITELJEVA BELEÆKA:

21.

SVETLOBA IN SENCA

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo lastnosti sonËne svetlobe • vedo, da svetlobo zaznamo z vidom, da je oko Ëutilo za vid

OPERATIVNI CILJI

• spoznajo lastnosti sonËne svetlobe • izvajajo poskuse s svetlobo • izvedo, da je oko Ëutilo za vid

PRIMERI DEJAVNOSTI

Kitara iz gumic — izdelam sam

Uho — Ëutilo za zvok

Zvoki so razliËni

U»ITELJEVA BELEÆKA:

22.

PRISLUHNEM ZVOKU

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo izvore zvoka in Ëutila za sprejemanje • vedo, da zvok nastaja, ko se telesa tresejo • vedo, da je uho Ëutilo za zvok

OPERATIVNI CILJI

• spoznajo izvore zvoka • izvajajo poskuse z zvoki • izvedo, da je uho Ëutilo za zvok • izdelajo kitaro iz gumic

PRIMERI DEJAVNOSTI

Utrjevanje

Razmnoæevanje æivali in rastlin

PriËakujemo dojenËka

U»ITELJEVA BELEÆKA:

23.

IZ MALEGA ZRASTE VELIKO

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo, kako otrok nastane, se razvija v materi, se rodi in raste • odkrivajo, kako se razmnoæujejo druga æiva bitja • spoznavajo sebe ter si oblikujejo predstave o tem, kako ljudje æivijo, rastejo, se hranijo, premikajo in uporabljajo svoja Ëutila • razvijajo sposobnosti za grafiËno komuniciranje v naravoslovju in tehniki

OPERATIVNI CILJI

• spoznajo, kako otrok nastane in se razvija • berejo histogram in odgovorijo na vpraπanja • seznanijo se z razmnoæevanjem drugih æivih bitij

PRIMERI DEJAVNOSTI

Vsi potrebujemo hrano

Povezanost æivih bitij med seboj

Prilagoditev æivih bitij v okolju

U»ITELJEVA BELEÆKA:

24.

Z RASTLINAMI IN ÆIVALMI SMO POVEZANI

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo, kako so æivali, rastline in ljudje povezani med seboj in z neæivo naravo • spoznajo, da se æiva bitja po smrti razgradijo • spoznajo, da imajo rastline, æivali in Ëlo vek lastnosti, ki jim pomagajo æiveti v njihovih okoljih

OPERATIVNI CILJI

• spoznajo, da so se æiva bitja prilagodila okolju, v katerem æivijo • seznanijo se s povezanostjo æivih bitij med seboj in z neæivo naravo • sestavijo preproste prehranjevalne verige

PRIMERI DEJAVNOSTI

Utrjevanje

Æivljenjska doba æivih bitij

Æivljenjske razmere

U»ITELJEVA BELEÆKA:

25.

ÆIVLJENJE RASTLIN IN ÆIVALI

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo, da æiva bitja potrebujejo za æivljenje hrano, vodo in zrak, da morajo izloËati ter da potrebujejo okolje, v kate rem lahko æivijo • spoznajo, da potrebujejo rastline za æivljenje tudi svetlobo ter snovi, ki so v prsti ali vodi • vedo, da hrana oskrbuje telo z energijo in s snovmi za rast in vzdræevanje telesnih delov, neprebavljivi deli hrane pa se izloËijo • spoznajo, da ljudje æivijo dlje kot veËina drugih æivali, toda vsa æiva bitja umrejo

OPERATIVNI CILJI

• povedo, kaj potrebujejo æiva bitja za æivljenje • spoznavajo æivljenjske dobe æivih bitij • vedo, da vsa æiva bitja umrejo • izvedejo poskuse

PRIMERI DEJAVNOSTI

Vetrovna vreËa

Oblike padavin

Vremenski pojavi

U»ITELJEVA BELEÆKA:

26.

ZA DEÆJEM POSIJE SONCE

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo vremenske pojave veter in padavine • povezujejo hitrost vrtenja vetrnice z moËjo vetra • po smeri vetrokaza doloËijo smer vetra • spoznavajo padavine • razvijajo sposobnosti za grafiËno komu niciranje v naravoslovju in tehniki

OPERATIVNI CILJI

• opisujejo vremenske pojave in doæivljanje vremena • izvajajo meritve temperature • naπtejejo in opisujejo oblike padavin in izdelajo deæemer • opazujejo smer in hitrost vetra

PRIMERI DEJAVNOSTI

Poskusi

Vrt v razliËnih letnih Ëasih

Vrt kot æivljenjski prostor

U»ITELJEVA BELEÆKA:

27.

NA VRTU

OPERATIVNI CILJI

• na uËnem sprehodu spoznajo vrt kot æivljenjski prostor • poimenujejo zelenjavo in njene dele • spoznajo koristne in πkodljive æivali na vrtu • seznanijo se z delom na vrtu v razliËnih letnih Ëasih • izvedejo poskus

PRIMERI DEJAVNOSTI

Utrjevanje

Pomen ustanov

Ustanove v mojem kraju

U»ITELJEVA BELEÆKA:

28.

USTANOVE

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo, da so za æivljenje ljudi v dolo Ëenem kraju potrebne nekatere ustanove • razumejo in opiπejo naËine in skrb za ohranjanje urejenega okolja v domaËem kraju in bliænji okolici

OPERATIVNI CILJI

• spoznajo ustanove in njihov pomen • opisujejo delovanje posameznih ustanov • spoznajo poklice v razliËnih ustanovah

PRIMERI DEJAVNOSTI

Utrjevanje

Zgodovinski viri

Æivljenje v preteklosti

U»ITELJEVA BELEÆKA:

29.

PRETEKLOST KRAJA

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznavajo pomen naπe dediπËine • spoznavajo in vrednotijo spremembe v svojem kraju • vedo, da so s krajem povezane nekatere znane osebe

OPERATIVNI CILJI

• spoznavajo æivljenje v preteklosti in ga pri merjajo z danaπnjim • ugotavljajo spremembe v svojem kraju • spoznajo, da preteklost odkrivajo razliËni zgodovinski viri • izdelajo ljudsko glasbilo

PRIMERI DEJAVNOSTI

Napitek

PlaËujemo z denarjem

Ponudba na trænici

U»ITELJEVA BELEÆKA:

30.

TRÆNICA JE SVET V MALEM

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo trænico in ponudbo na njej • spoznajo pomen denarja • razlikujejo med osnovnimi vrednostmi denarja (bankovci, kovanci) • spoznajo denar nekaterih sosednjih dræav • spoznajo, da smo ljudje, dræave, celine med seboj povezani in soodvisni

OPERATIVNI CILJI

• obiπËejo trænico in spoznavajo ponudbo na njej • poimenujejo sadje iz drugih deæel • spoznavajo pomen in vrednost denarja • pripravijo napitek

PRIMERI DEJAVNOSTI

Kam pada senca

Strani neba

Orientacija po soncu

U»ITELJEVA BELEÆKA:

31.

ALI POZNA© STRANI NEBA

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznavajo nebo in obzorje ter glavne smeri • spoznajo navidezno dnevno gibanje Sonca • znajo opisati pot Sonca po nebu, poveæejo gibanje Sonca z dnevom in noËjo • v svojem kraju znajo doloËiti vzhod in zahod na odprtem prostoru

OPERATIVNI CILJI

• opazujejo Sonce na nebu in njegovo gibanje • poimenujejo glavne smeri neba • opazujejo obliko in velikost sence

PRIMERI DEJAVNOSTI

Utrjevanje

Riπem zemljevid

Zemljevidi so razliËni

U»ITELJEVA BELEÆKA:

32.

BEREMO ZEMLJEVID

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • πirijo spoznavanje o drugaËnih povrπin skih oblikah • spoznajo razliËne vrste skic in zemljevidov • znajo povedati, Ëemu so zemljevidi namenjeni • riπejo preproste skice, obiskane kmetije, vasi in trænice ter oblikujejo legende

OPERATIVNI CILJI

• spoznavajo razliËne vrste naËrtov in zem ljevidov ter njihov pomen • berejo razliËne zemljevide s pomoËjo legen de • riπejo preproste skice, naËrte ali zemljevide

PRIMERI DEJAVNOSTI

Utrjevanje

Park v razliËnih letnih Ëasih

Park kot æivljenjski prostor

U»ITELJEVA BELEÆKA:

33.

ÆIVLJENJE V PARKU

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznavajo æiva bitja ter okolja, v katerih ta æivijo • dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o znaËilnih okoljih ter æivalih in rastlinah v njih • spoznavajo ponavljajoËe se spremembe (vreme, letni, Ëasi) in spremembe, ki jih povzroËa Ëlovek • razvijajo sposobnosti za grafiËno komuniciranje v naravoslovju in tehniki

OPERATIVNI CILJI

• na uËnem sprehodu spoznajo park kot æiv ljenjski prostor • poimenujejo rastline in æivali v njem • seznanijo se z delom v parku v vseh letnih Ëasih

PRIMERI DEJAVNOSTI

Primerjava razliËnih æivljenjskih okolij

Æivljenje v razliËnih okoljih

Æivljenjska okolja v Sloveniji

U»ITELJEVA BELEÆKA:

34.

ÆIVLJENJSKA OKOLJA

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznavajo æiva bitja ter okolja, v katerih ta æivijo • dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o znaËilnih okoljih ter æivalih in rastlinah v njih • spoznavajo ponavljajoËe se spremembe (vreme, letni, Ëasi) in spremembe, ki jih povzroËa Ëlovek • spoznajo, da imajo rastline, æivali in Ëlo vek lastnosti, ki jim pomagajo æiveti v njihovih okoljih

OPERATIVNI CILJI

• spoznajo gore, kraπke jame, vinograd in polje kot æivljenjski prostor • poimenujejo in primerjajo rastline in æivali v razliËnih æivljenjskih okoljih • opisujejo prilagoditve æivih bitij na æivljenj sko okolje

PRIMERI DEJAVNOSTI

Utrjevanje

Prikazovanje in branje podatkov

Prenos informacij

U»ITELJEVA BELEÆKA:

35.

ALI MORDA VE© …

NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN DELOVNEM ZVEZKU • spoznajo razliËne naËine prenosa in obdelave informacij • znajo uporabljati vsakdanje pripomoËke in naprave za prenos in sprejem informacij (radio, TV, video, telefon, kasetofon, raËunalnik, CD) • razvijajo sposobnosti za grafiËno komuniciranje v naravoslovju in tehniki • znajo shraniti podatke in informacije na razliËne medije • znajo prebrati obdelane in shranjene podatke in informacije iz tabel in histo gramov in obratno

OPERATIVNI CILJI

• pogovarjajo se o razliËnih naËinih prenosa informacij • izdelajo tabelo in nariπejo graf • razvrπËajo podatke po razliËnih merilih

PRIMERI DEJAVNOSTI

IV. Notranja zgradba vsebin v u»beniku in delovnem zvezku

1. U»ENJE JE ZABAVNO

str. 4/4

Hiter razvoj postavlja pred nas vse veËje zahteve. Svojim uËencem poskuπamo dati ËimveË koristnega znanja. Posredovanje znanja je odvisno od opremljenosti uËilnice, tehniËne opreme in predvsem od modernih pristopov pouËevanja. UËenje je bistven sestavni del æivljenja, πe zlasti v otroπtvu. UËne vsebine lahko poveæemo z zgodbami, s praktiËnim delom in interdisciplinarnim pristopom. UËenje pri pouku spoznavanja okolja naj bo povezano z novimi doæivetji in s skrivnostmi narave, z okoljskimi dejavnostmi, igrami in lastnim pripovedovanjem. UËenec naj zaËuti, da se uËi iz razliËnih situacij in da uËenje ni vezano zgolj na uËilnico ali njegovo sobo. OmogoËimo mu, da bo z veseljem sprejemal nove informacije in do njih razvijal lasten odnos. Dopustimo mu, da se sam odloËa, kdaj in na kakπen naËin bo spoznaval okolje. Lastna ustvarjalnost ima v procesu uËenja neprecenljivo vrednost.

Cilji uËne teme: UËenci: ● doæivljajo in spoznavajo pomen znanja za kakovost æivljenja; ● vedo, da se najveË lahko nauËijo v πoli (prek lastne dejavnosti, od drugih ljudi, iz knjig in medijev); ● spoznavajo, da je za uspeπno uËenje nujno pravilno razporediti Ëas.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● poimenujejo razliËne vire znanja; ● primerjajo razliËne naËine razporeditve Ëasa za uspeπno uËenje; ● naredijo urnik πolskega dela in razporedijo prosti Ëas; ● povezujejo lastne dejavnosti s pridobivanjem znanja. Poimenujejo razliËne vire znanja. UËence vzpodbudimo, da pripovedujejo o tem, od koga so se Ëesa nauËili (od starπev, bratov, bliænjih sorodnikov), in ob slikovnem gradivu v uËbeniku primerjajo razliËne moænosti uËenja. Preberejo besedilo o Maji in Æanu ter pripovedujejo o njunih naËinih uËenja. S pomoËjo slikovnega gradiva v uËbeniku in delovnem zvezku poimenujejo razliËne vire znanja. UËenci razvrπËajo vire znanja po priljubljenosti in ugotavljajo, kateri so jim najbliæji in zakaj. ●

Reπijo vajo v delovnem zvezku, tako da k trem fotografijam pripiπejo razliËne dejavnosti, ki jih opravljajo otroci. UËitelj povpraπa uËence, kaj poËenjajo na igriπËu, v razredu in v naravi, ter se pogovarja z njimi o tem, ali se uËijo tudi zunaj uËilnice. Primerjajo razliËne naËine razporeditve Ëasa za uspeπno uËenje. UËenci spoznajo, da je za uspeπno uËenje nujno pravilno razporediti Ëas. Opiπejo urnika tedenske in meseËne razporeditve Ëasa v uËbeniku in ju primerjajo ter ugotavljajo, zakaj je treba razporediti Ëas. Iz lastnih izkuπenj pripovedujejo, kaj so poËeli v razliËnih delih dneva in v razliËnih letnih Ëasih, lani in podobno, s Ëimer utrjujejo tudi Ëasovno predstavo. ●

Naredijo urnik πolskega dela in razporedijo prosti Ëas. Ob pomoËi uËitelja, ki jih seznani z dejavnostmi, ki jih bodo opravljali v πoli, skupaj sestavijo urnik πolskega dela. ●

V urnik vpiπejo tudi dejavnosti, ki jih opravljajo ob sobotah in nedeljah ter po pouku, za nasvet lahko vpraπajo starπe ali odrasle osebe, ki posredno vplivajo na Ëasovno porazdelitev otrokovega Ëasa. Povezujejo lastne dejavnosti s pridobivanjem znanja. Pomen znanja za kakovost æivljenja spoznavajo na primeru lastnega urnika. UËenci ugotavljajo, kako imajo razporejen Ëas (dopoldan in popoldan, dnevi v tednu) in katere dejavnosti opravljajo med tednom. Razmiπljajo o Ëasu in dejavnostih, ko se uËijo in pridobivajo nova znanja. ●

Iz urnika izpiπejo dejavnosti, ki jih opravljajo najpogosteje, in ugotavljajo, katere so njihove dopoldanske in popoldanske tedenske dejavnosti. Nato v urniku obkroæijo tiste dejavnosti, ob katerih se uËijo, in sklepajo, ali se uËijo le v πoli ali tudi doma. Vaja je pomembna zato, ker uËenec ob njej spozna, da se lahko uËi ob razliËnih dejavnostih kjer koli in kadar koli. Pogled v uËbenik: 1

U»ENJE JE ZABAVNO Imenuj glasbila, na katera igrajo otroci. Igraπ na katero tudi ti?

Doma pogosto listam atlase. V πoli vsak dan izvem kaj novega. Po televiziji najraje gledam otroπke oddaje in se zabavam.

Atlase pregleduje tudi moja mama. Na plavalnem teËaju se uËim plavati. Na medmreæju je veliko podatkov. Najraje grem v naravo in prisluhnem pticam, πumenju potoka in tiπini.

Posluπaj, kako igram.

V πoli tudi raziskujemo. Tako uËenje je zanimivo, hkrati pa nam pomaga, da stvari bolje razumemo.

Poglejta, stiropor plava na vodi. Zakaj? Dejavnosti si ponavadi razporedimo.

Se Æan in Maja uËita le v πoli? Kako in kje se ti najraje uËiπ?

Razporedi si jih πe ti. V delovnem zvezku je æe pripravljena tabela.

Pogled v delovni zvezek:

2. Razporedi Ëas za uËenje in igro. V tabelo vpiπi dneve od ponedeljka do nedelje ter vpisuj, kaj poËneπ posamezni dan dopoldan in kaj popoldan.

U»ENJE JE ZABAVNO 1. Opazuj slike in v prazne okvirËke vpiπi, kaj prikazujejo. Kako se uËenci v teh okoljih uËijo?

DAN

DOPOLDNE

POPOLDNE

ponedeljek

3. Iz tabele izpiπi dejavnosti, ki jih opravljaπ najpogosteje.

4. V zgornji tabeli obkroæi, kdaj se uËiπ. Se uËiπ le v πoli ali tudi doma?

Vodilne besede: znanje, uËenje, lastne dejavnosti, informacije, razporeditev Ëasa, urniki. PripomoËki: slikovno gradivo, urniki. Medtematska povezava: Spoznavam poklice, Æivljenje na vasi in v mestu, Spoznavam Slovenijo, Ustanove, Ali morda veπ ...

U»ITELJEVE BELEÆKE:

2. POVEZUJEJO NAS SKUPNI INTERESI

str. 6/6

Ljudje æivimo v razliËnih skupnostih, kjer se druæimo, se dogovarjamo in si pomagamo. V zaËetnem delu usmerimo pozornost na poËutje, razpoloæenje v socialnih sistemih, kot so druæina, oddelËna skupnost, πolska skupnost itd. Posebej poudarimo medsebojne odnose, medsebojno sodelovanje in pomen pravil v vseh oblikah skupnosti, saj smo ljudje med seboj povezani in odvisni drug od drugega. V nadaljevanju pa naj se uËenci seznanijo s pomenom sodelovanja in medsebojnih odnosov med ljudmi v πirπem pomenu, ne glede na oddaljenost, barvo koæe ali jezik. Pozornost posvetimo tudi humanitarnemu delu. Spodbujanje teh dejavnosti je tudi eden od naπih ciljev. Gre za ozaveπËanje naπega ravnanja v Ëisto vsakdanjih okoliπËinah, s katerimi se vsi sreËujemo: odstopiti sedeæ starejπemu, ponuditi roko, pomoË, zaπËititi mlajπega itd. Pri tem naj prevladuje vzgojni vidik in osebno doæivetje posameznika, pri Ëemer naj uËenci spoznajo, da so dobri medsebojni odnosi in medsebojno sodelovanje pogoj za kakovostno æivljenje v vseh oblikah skupnosti. Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznajo nujnost sodelovanja in medsebojne strpnosti med ljudmi; ● vedo, da vsak Ëlovek æivi v doloËeni skupnosti; ● vedo, da je dobro, Ëe si ljudje med seboj pomagajo; ● razumejo, kaj je solidarnost; ● razvijajo Ëut solidarnosti.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● spoznavajo razliËne skupnosti; ● pripovedujejo o lastnih izkuπnjah, kako pomagajo drugim, in o tem, ali so bili deleæni pomoËi; ● naπtevajo primere, ko je potrebna medsebojna pomoË in solidarnost; ● spoznavajo razliËne organizacije in njihov pomen. Spoznavajo razliËne skupnosti. UËenci s pomoËjo vodenega pogovora, slikovnega gradiva ali videofilma spoznavajo razliËne skupnosti in se pogovarjajo o njih ter o poËutju, o medsebojnih odnosih in o pomenu pravil v posameznih skupnostih. Ugotavljajo naj tudi, da imajo v teh skupnostih tudi sami razliËne vloge. ●

V delovnem zvezku zapiπejo, s kom se najraje igrajo, gledajo televizijo in kdaj so najraje sami. Svoje odgovore tudi utemeljujejo. Pripovedujejo o lastnih izkuπnjah, kako pomagajo drugim, in o tem, ali so bili deleæni pomoËi. Iz lastnih izkuπenj pripovedujejo o svojih dobrih delih ali o tem, ali so bili sami deleæni pomoËi. Organiziramo pomoË ljudem iz okolice, za katere vemo, da jo potrebujejo. »e imamo moænost, skupaj z uËenci obiπËimo dom za ostarele. Z vodstvom doma se dogovorimo in ostarelim pripravimo kakπno dramatizacijo, jim preberemo pesmi, zgodbe, razstavimo likovne izdelke itd. ●

Naπtevajo primere, ko je potrebna medsebojna pomoË in solidarnost. UËenci naπtevajo primere, ko ljudje potrebujejo medsebojno pomoË (poæari, prometne nesreËe, potresi, poplave, vojne itd.). Povedo, ali so sami doæiveli take izkuπnje in ali so sami kdaj komu pomagali. (Na primer: pomoË ljudem, ker jim je zgorela hiπa, poplavljeno stanovanje, udar strele, nakup Unicefovih voπËilnic za pomoË bolnim otrokom itd.). ●

Primere medsebojne pomoËi in solidarnosti uËenci spremljajo tudi v Ëasopisih. Ustrezno fotografijo nalepijo v delovni zvezek. Spoznavajo razliËne organizacije in njihov pomen. Z uporabo razliËnega slikovnega gradiva poimenujejo organizacije, ki jih æe poznajo, in spoznavajo tudi nove (RdeËi kriæ, Zveza prijateljev mladine, Unicef, Unesco). Ugotavljajo njihov pomen. »e imamo moænost, z uËenci obiπËemo nekatere za delovanje kraja pomembne organizacije, da se seznanijo z njimi (RdeËi kriæ, gasilsko druπtvo, policijska postaja itd.). Spoznajo naj delo gasilcev, ki je zelo raznoliko. Spodbudimo tiste uËence, ki so vkljuËeni v gasilsko organizacijo, da sami predstavijo njihovo dejavnost. ●

V delovnem zvezku oznaËijo trditve, ki opisujejo delo gasilcev. 46

Pogled v uËbenik: 2

POVEZUJEJO NAS SKUPNA NAGNJENJA

Rad imam urejeno okolje, zato pomagam pri ËiπËenju.

V πoli se imenitno poËutim. Radi si pomagamo.

Manja je povabila Klemna na Ëistilno akcijo.

Zakaj rad hodiš πolo?

Pri kroæku smo izdelovali letala. Zakaj se nekateri soπolci vËlanijo v gasilsko druπtvo?

Ljudje æivimo v razliËnih skupnostih, kjer se druæimo, se dogovarjamo in si pomagamo. Katere skupnosti poznaπ?

Nekatere organizacije pomagajo ljudem v stiski.

Klemen s starπi rad igra monopoli.

Zakaj nekateri ljudje in otroci potrebujejo pomoË? Kako lahko ti pomagaπ drugim? Kadar ljudem, ki so v teæavah, pomagamo, smo z njimi solidarni.

Pogled v delovni zvezek:

2. Delo gasilcev je pestro in zahtevno. S kljukico oznaËi pravilne trditve.

POVEZUJEJO NAS SKUPNI INTERESI 1. V obroËke vpiπi imena soπolcev, s katerimi se najraje igraπ. Zakaj se radi igrate skupaj?

Gasilci: Gasijo poæare. Zdravijo ponesreËence. Pomagajo ob naravnih nesreËah, kot so poplave in potresi. V kriæiπËih usmerjajo promet. Iz zmeËkane avtomobilske ploËevine reπujejo ponesreËence. 3. Pod sliki vpiπi, katera organizacija pomaga ljudem, ki jih je prizadel potres, in katera pri razdeljevanju hrane.

S kom najveËkrat gledaπ televizijo? Vpiπi imena. Kaj najrajši gledate?

4. Vzemi Ëasopis in v njem poiπËi fotografijo o naravni nesreËi. Prilepi jo. Opremi jo z napisom, kje se je to zgodilo (preberi naslov slike v Ëasopisu).

Kdaj si najraje sam? Opiπi, kako se takrat poËutiπ. 6

Vodilne besede: druæina, oddelËna skupnost, πolska skupnost, organizacija, sodelovanje, pomoË, solidarnost, nesreËa, RdeËi kriæ, gasilsko druπtvo, Unicef, Unesco. PripomoËki: slikovno gradivo, Ëasopisi. Medtematska povezava: Spoznavam poklice, Ustanove. U»ITELJEVE BELEÆKE:

3. SPOZNAVAM POKLICE

str. 8/8

Z besedo poklic oznaËujemo podroËje dela in dejavnosti, ki jih opravlja Ëlovek in po veËini pomenijo vir za njegovo preæivljanje. V starejπih druæbenih ureditvah ni bilo mogoËe prosto izbirati poklica, danes pa je izbira poklica popolnoma individualna odloËitev posameznika. Vendar πe obstajajo dræave, kjer na izbiro otrokovega poklica vplivajo starπi. UËenci spoznavajo, da Ëlovekova nagnjenja, æelje in sposobnosti pomembno vplivajo na izbiro poklica. Seznanijo se z razlikami med poklici in pomagamo jim utrditi spoznanje, da je za uspeπno opravljanje poklica potrebna volja do dela. Pri pogovoru o poklicih je treba posebno paziti na to, da jih ne predstavljamo spolno stereotipno ter da uËencev in uËenk ne spravimo v neroden in neprijeten poloæaj. Poklicev nikakor ne smemo vrednotiti. Poudarek naj bo na raznolikosti del in poklicev. UËenci predstavijo tudi svoje hobije in poveæemo jih s poklici.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo, da moramo ljudje v svojem æivljenju nujno poËeti nekatere dejavnosti; ● znajo razlikovati med delom kot nujno dejavnostjo in prostoËasno dejavnostjo; ● vedo, kaj je poklic ali katere poklice opravljajo njihovi starπi, sorodniki, sosedi ali druæinski prijatelji.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● pogovarjajo se o delu in nagnjenjih za doloËen poklic; ● opisujejo nekatere poklice; ● pogovarjajo se o prostoËasnih dejavnostih; ● prepoznavajo poklice v bliænji okolici.

Pogovarjajo se o delu in nagnjenjih za doloËen poklic. UËitelj organizira pogovor o poklicih na osnovi prinesenega materiala: uËence prosi, naj prinesejo razliËne pripomoËke (πkarje, glavnik, poveËevalno steklo, bel plaπË, mornarsko Ëepico ipd.), ob katerih se pogovarjajo o poklicih. UËenci iz poznavanja svoje bliænje okolice sklepajo, kaj delajo njihovi starπi, sorodniki ali znanci, in spoznanja povezujejo s poklici. Izraæajo lastna nagnjenja za doloËen poklic ter pripovedujejo o tem, kaj æelijo postati. ●

V delovnem zvezku dopolnijo govorne oblaËke, tako da iz konteksta delno posredovanih misli otrok poskuπajo ugotoviti, kaj si le-ti æelijo postati. Zapiπejo naj osebna sklepanja, uËitelj pa v pogovoru utemelji posamezen poklic. Opisujejo nekatere poklice. Uporabijo slikovno gradivo v uËbeniku in opisujejo prikazane poklice. UËenci poimenujejo poklice na πoli, uËitelj jih spomni na znano zgodbo in naπtejejo poklice, ki so omenjeni v njej; uËence pozovemo, naj posluπajo radio ali TV in si zapiπejo poklice. Vzpodbudimo jih, naj si zapiπejo raznovrstne poklice. ●

V delovnem zvezku opiπejo sliko, ki prikazuje gradnjo hiπe, in razmiπljajo o poklicih ljudi, ki sodelujejo pri tej dejavnosti. V delovnem zvezku reπijo tudi nalogo, ob kateri razmiπljajo o prijetnih in manj prijetnih straneh uËiteljskega poklica, in se ob tem pogovarjajo z uËiteljem, postavljajo vpraπanja. UËitelj uËenecem odgovarja konkretno in s primeri, tako dobijo uËenci pravilno predstavo o prednostih in slabostih uËiteljskega poklica. Pogovarjajo se o prostoËasnih dejavnostih. Ob uËbeniku uËencem predstavimo nekatere druge dejavnosti (ukvarjanje z glasbo, plesom, modeliranjem, zbiranjem starega denarja, igranjem), uËenci opisujejo slike in povedo, katere dejavnosti veselijo tudi njih. Spoznajo, da so nekateri poklici lahko tudi konjiËki ali hobiji. UËenci pripovedujejo, v katere dejavnosti so vkljuËeni, in navajajo razloge, zakaj so se vkljuËili vanje. ●

Prepoznavajo poklice v bliænji okolici. PriporoËljivo je, da uËitelj organizira ogled npr. trgovine in uËenci neposredno spoznajo poklice ljudi, ki so tam zaposleni. Poklice spoznavajo kompleksno, npr. kakπno obleko zahtevajo doloËeni poklici, kaj se trgovci pogovarjajo s kupci, kaj je v doloËenem poklicu prijetno in kaj manj prijetno. ●

Ko se uËenci seznanijo z razliËnimi poklici, razmiπljajo tudi o tem, kaj veseli njih, in to zapiπejo v delovni zvezek. Nato jim dopustimo, da poskusijo povezati dejavnosti s poklicem, in jih tako skuπamo pripeljati do spoznanja, da je za vsak poklic potrebno doloËeno znanje.

Pogled v uËbenik: SPOZNAVAM POKLICE

Ob sluæbi in πoli se ukvarjamo πe z drugimi dejavnostmi. Opiπi jih.

Opazuj prodajalke in prodajalce v trgovini. Kaj poËnejo? Kako so obleËeni?

Za uspeπno opravljanje poklica ali druge dejavnosti potrebujemo znanje, izkuπnje in veselje do dela ali konjiËka.

O Ëem se pogovarjaπ z njimi?

Za poklic opernega pevca je treba imeti doloËene sposobnosti. Katere?

KonjiËek lahko preraste v poklic. Poimenuj πe katero dejavnost, ki je lahko ali konjiËek ali poklic.

Oglej si opero po televiziji ali v opernem gledaliπËu. Kdo se odloËi za poklic opernega pevca? Primerjaj ta poklic s poklicem prodajalca.

S katerimi dejavnostmi se ti in tvoji soπolci ukvarjate v prostem Ëasu?

Pogled v delovni zvezek:

2. Poimenuj in zapiπi poklice ljudi, ki sodelujejo pri gradnji hiπe. Poklice vpiπi v okvirËke.

SPOZNAVAM POKLICE 1. Poglej slike in preberi besedila. Vpiπi na Ërto, kaj bi radi postali otroci, ko odrastejo.

Z mikrofonom bom hodil po ulici in spraπeval ljudi, kaj o Ëem mislijo. Rad bi postal

3. Opazuj uËitelja/uËiteljico pri delu. Kaj dela? Kaj je v tem poklicu prijetno? Kaj pa manj prijetno? Vpiπi v tabelo. Kaj je v tem poklicu prijetno?

Kaj je v tem poklicu manj prijetno?

Rad OdloËil sem se, da bom uËitelj. NatanËno riπem mostove, stolpnice, naËrte hiπ. Æelim si postati

4. Kateri poklic te veseli? Napiπi v spodnje obroËe vsaj tri besede in z njimi izrazi to, kar resniËno rad delaπ. Kateri poklici zahtevajo opravila, ki si jih napisal?

Vodilne besede: poklic, znanje, delo, prostoËasne dejavnosti (konjiËek, hobi). PripomoËki: slikovno gradivo, garderoba nenavadnih poklicev npr. mornarska Ëepica, pripomoËki za doloËen poklic, kot npr. komplet πkarij, glavnikov, sponk za lase za frizerski poklic. Medtematska povezava: UËenje je zabavno, Ustanove, Æivljenje na vasi in v mestu. U»ITELJEVE BELEÆKE:

4. HODIM PO SADOVNJAKU

str. 10/10

Sadovnjaki so se v zadnjih letih precej spremenili zaradi uvajanja preizkuπenih sort sadja v plantaæno proizvodnjo ter zaradi novih in proti πkodljivcem bolj odpornih sort. Intenzivna pridelava sadja s kemijskim poseganjem v naravno rast in razvoj rastlin ter æivali je povzroËila opustoπenje naravnega prehranjevalnega procesa. Otroke je treba navajati na vzdræevanje harmonije med naravo in Ëlovekom. Rastlinska pestrost pogojuje æivalsko, zaradi æuæelk v sadovnjaku gnezdijo tudi ptice, kot so sinice, kosi, πoje, srakoperji, Ërnoglavke, svoj dom pa tam najdejo tudi glodavci, krti, podlasice in druge æivali. Æivalske in rastlinske vrste skrbijo druga za drugo in druga drugi omogoËajo æivljenjske pogoje. Ptice so za sadovnjak neprecenljive vrednosti, ker se hranijo s πkodljivci. Umetna gnojila v sadovnjaku πkodujejo æuæelkam, ki æivijo v njem, in s katerimi se hranijo ptice. UËenec naj bi z opazovanjem uvidel povezavo med rastlinami in æivalmi v naravnem sadovnjaku ter zaznal πkodljive posledice pretirane kemizacije pridelave sadja (plantaæni sadovnjaki so ograjeni z mreæo, ne omogoËajo vstopa æivalim, drevesa so nasajena v ravnih vrstah in vsa podobno visoka).

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznajo æiva bitja ter okolja, v katerih æivijo; ● dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o znaËilnih okoljih ter rastlinah in æivalih v njih; ● spoznajo ponavljajoËe se spremembe (vreme, letni Ëasi) in spremembe, ki jih povzroËa Ëlovek; ● spoznajo spreminjaje snovi na zraku, sonËni svetlobi in v vodi.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● na uËnem sprehodu spoznajo sadovnjak kot æivljenjski prostor; ● spoznajo opravila v sadovnjaku med letom; ● razvrπËajo sadje na koπËiËasto in peËkato ter po drugih lastnostih.

Na uËnem sprehodu spoznajo sadovnjak kot æivljenjski prostor. UËitelj organizira krajπi sprehod skozi sadovnjak. UËenci opazujejo rastline in æivali v njem. Seznanijo se s plantaænim sadovnjakom in ugotavljajo, kako se tak sadovnjak razlikuje od naravnega. Tako vidijo posledice Ëlovekovega vpliva na oblikovanje tega æivljenjskega prostora. UËenci opisujejo sadna drevesa in bliænjo okolico. ●

V delovni zvezek nariπejo rastline in æivali, ki so jih opazili v sadovnjaku, ter jih opiπejo. UËenci so ustvarjalni in naj sadovnjak z rastlinami in æivalmi nariπejo, kot ga opazijo s svojimi oËmi. Spoznajo opravila v sadovnjaku med letom. UËenci æe na uËnem sprehodu opazijo razliËne vrste sadnih dreves. Le-te poimenujejo; Ëe je treba, pomaga uËitelj. S pomoËjo slik v uËbeniku in opazovanja poimenujejo tudi dele drevesa in se seznanijo z æivljenjem pod zemljo v sadovnjaku. Pazimo, da uËenec pravilno poimenuje sadna drevesa. Ob slikovnem gradivu spoznajo podobo sadovnjaka v vseh letnih Ëasih. ●

RazvrπËajo sadje na koπËiËasto in peËkato ter po drugih lastnostih. UËenci prinesejo v πolo razliËne vrste sadja in jih med seboj primerjajo. Sadje opisujejo po videzu. Nato sadje razpolovijo in ugotavljajo njegove ≈notranje« lastnosti (okus, barva sadnega mesa in videz). Sadje razvrπËajo na koπËiËasto in peËkato ter utemljijo razlike med skupinama. ●

Poleg loËevanja sadja na peËkato in koπËiËasto loËijo sadje tudi po barvi, okusu, obliki, videzu in reπijo vajo v delovnem zvezku. PriporoËljivo je, da uËitelj organizira reπitev vaje, tako da prinese zabojnik in koπarice, uËenci pa nato razvrπËajo sadje, ki so ga prinesli od doma, po doloËenih lastnostih in rezultate vpiπejo v delovni zvezek.

Pogled v uËbenik: 4

HODIM PO SADOVNJAKU listi

Drevesa imajo razliËno koπate kroπnje.

vejice vrabec

V sadovnjaku so sadna drevesa nasajena v vrstah. Opiπi sadovnjak na sliki. Primerjaj ga s sadovnjaki, ki jih opaziπ v okolici πole ali doma.

Sadna drevesa πkropijo pred πkodljivci.

veja Ëebela Deblo je olesenelo steblo.

Ali poznaπ razliko med πkropljenimi in neπkropljenimi jabolki?

kunec Pretirano πkropljenje sadnega drevja je πkodljivo za zdravje.

deæevnik

koreninice

S koreninami drevo Ërpa vodo in mineralne snovi iz prsti. Æivali v njej pripomorejo k veËji rodovitnosti.

Pogled v delovni zvezek:

2. Vsi v razredu v πolo prinesite sadje, ki ga vidite na spodnji sliki. Razvrsti ga v koπare od 1 do 5, tako da ustrezno vrsto sadja s puπËico poveæeπ z ustrezno koπarico. Pri tem upoπtevaj lastnosti sadja, napisane pod koπaricami.

HODIM PO SADOVNJAKU 1. Sprehodi se po sadovnjaku in ga opazuj. Nariπi rastline in æivali, ki si jih opazil.

rumene barve

kisel okus

okrogle oblike

koπËiËasto

peËkato

Izpiπi sadeæe, ki si jih uvrstil v posamezno koπarico. Katera sadna drevesa rastejo v sadovnjaku?

1 2 3 4 5 V kateri koπarici je najveË vrst sadja? Opiπi ga.

Vodilne besede: sadovnjak, sadje, koπËiËasto sadje, peËkato sadje, drevo. PripomoËki: razliËne vrste sezonskega sadja, slikovno gradivo, koπarice, zabojnik, veje, listi, korenine. Medtematska povezava: Kmetije so razliËne, Æivljenje na vasi in v mestu, Spoznavam Slovenijo, Tudi jaz varujem okolje, Z rastlinami in æivalmi smo povezani, Æivljenje rastlin in æivali, Trænica je svet v malem, Æivljenjska okolja.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

5. KMETIJE SO RAZLI»NE

str. 12/12

ZemljiπËe s stanovanjsko hiπo in gospodarskim poslopjem imenujemo kmetija. Ljudje na kmetiji se ukvarjajo z obdelavo zemlje, rejo æivine, pridelavo sadja, z vinogradniπtvom ali Ëebelarstvom, lahko pa tudi z gojitvijo rib in domaËo predelavo kmetijskih pridelkov (sirarstvo, kisanje pridelkov, suπenje sadja, priprava zeliπË in izdelava suhe robe). Poznamo veË vrst kmetij in njihove lastnosti so odvisne predvsem od znaËilnosti pokrajine. Tako poznamo v ravnini drugaËne kmetije kot na strmih poboËjih. UËencem pribliæamo raznolike znaËilnosti kmetij ter jim poskuπamo prikazati, kako poteka æivljenje na kmetiji. V ta namen obiπËejo kmetijo in si ogledajo opravila na njej, njivske povrπine in namembnost razliËnih prostorov.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznajo æivljenje in delo na kmetiji; ● prepoznajo razliËne obdelovalne povrπine; ● spoznavajo æiva bitja in okolja, v katerih æivijo.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● spoznajo æivljenje in delo na kmetiji; ● poimenujejo obdelovalne povrπine in poljπËine; ● spoznavajo æivali na kmetiji.

Spoznavajo æivljenje in delo na kmetiji. PriporoËljivo je, da organiziramo ekskurzijo v bliænje vaπko naselje, kjer si uËenci ogledajo kmetijo. »e te moænosti ni, si uËenci v uËbeniku ogledajo plakata o kmetiji na Pohorju in kmetiji pri Murski Soboti. S pomoËjo besedila na plakatu pripovedujejo o lastnostih kmetij. Primerjajo obe kmetiji po podobnosti in razlikah. ●

V delovni zvezek napiπejo razlike in podobnosti med obema kmetijama. Seznanijo se tudi z opravili na kmetiji v razliËnih letnih Ëasih. K slikam pripiπejo kmeËko opravilo in letni Ëas, ko se opravlja. Poimenujejo obdelovalne povrπine in poljπËine. Pri ogledu kmetije se seznanijo tudi z obdelovalnimi povrπinami. Poudarek je na poznavanju in razlikovanju med njivami, travniki, gozdovi, sadovnjaki in vinogradi. Opazujejo tudi stroje, s katerimi si kmetje pomagajo pri delu. Naπtevajo kmetijske pridelke in jih opisujejo. Pri opisovanju in primerjanju obdelovalnih povrπin in poljπËin uporabijo tudi plakata v uËbeniku ter delovni zvezek. ●

V delovni zvezek vpiπejo izdelke, ki jih dobimo iz posameznih poljπËin. Kmetijske pridelke, ki si jih ogledajo na kmetiji, prinesejo v razred. Prinesejo lahko tudi embalaæo od polente, Ëipsa in olja ter preberejo, iz Ëesa so narejeni ti izdelki. ●

Spoznavajo æivali na kmetiji in njihovo oglaπanje. Namen vaje je, da se uËenci seznanijo tudi z oglaπanjem æivali. Ko uËenci posluπajo oglaπanje æivali, zapiπejo v delovni zvezek vrsto æivali in njeno oglaπanje. S tem jim omogoËimo posreden stik z æivalskimi glasovi. »e je mogoËe, naj uËenci glasove posluπajo na kmetiji.

Pogled v uËbenik: Pozimi drevje poËiva.

Jeseni obiramo sadje roËno ali strojno.

peËkato sadje 5

pecelj

lupina

KMETIJE SO RAZLI»NE

JE SE

ZIM

Opiπi delo na kmetiji.

meso

ML AD

LE E TJ

PO Cvetovi jablan se spremenijo v majhne zelene plodove.

peπËiπËe (peπke)

koπËiËasto sadje lupina

koπËica

meso

Sadno drevje spomladi cveti.

Naπtej πe drugo koπËiËasto sadje.

Suho sadje je bogat vir vitaminov.

Kmetija na Pohorju ima veliko gozdov. Njiv je malo. Na travnikih se pase govedo. Glavna vira dohodka sta les in mleko.

Kakπno sadje πe poznaπ? 12

Pogled v delovni zvezek:

3. Zapiπi ime æivali in kako se oglaπa. Ime æivali

Oglaπanje æivali

KMETIJE SO RAZLI»NE 1. V uËbeniku najdeπ ilustracijo kmetije na Pohorju in fotografijo kmetije pri Murski Soboti. Izpiπi znaËilnosti. ZnaËilnosti kmetije na Pohorju

ZnaËilnosti kmetije pri Murski Soboti

Najdi razlike in podobnosti med njima. Razlike oznaËi z rdeËo barvo in podobnosti z modro. 2. Poimenuj poljπËine in napiπi, kaj pridobivamo iz njih.

4. Zapiπi kmeËka opravila in jih poveæi z letnimi Ëasi. Obkroæi z rdeËo barvico tista opravila, pri katerih si æe sodeloval. Opiπi jih. POMLAD

POLETJE

JESEN

ZIMA

Vodilne besede: kmetija, njiva, travnik, gozd, sadovnjak, vinograd, æivali, kmetijski stroji. PripomoËki: plakati, primeri poljπËin, primeri embalaæe æivil, ki so izdelana iz izbranih pridelkov, zgoπËenka z glasovi æivali. Medtematska povezava: Hodim po sadovnjaku, Æivljenje na vasi in v mestu, Iz malega raste veliko, Prisluhnem zvoku, Z rastlinami in æivalmi smo povezani, Æivljenje rastlin in æivali, Æivljenjska okolja. Diferenciacija: na osnovi poznavanja znaËilnosti kmetije na Pohorju in pri Murski Soboti naj sposobnejπi uËenci primerjajo, kako æivita Tadej in Sara. UËitelj naj spremlja primerjavo, s katero bodo ugotavljali podobnosti in razlike v æivljenju na obeh kmetijah. ●

U»ITELJEVE BELEÆKE:

6. ÆIVLJENJE NA VASI IN V MESTU

str. 14/14

Obstaja veliko razlogov, zakaj ljudje æivimo ravno na doloËenem mestu in zakaj so se naπi predniki æe v preteklosti naselili ravno v teh krajih. Danes æivimo v razliËnih naseljih, kraj bivanja je odvisen predvsem od tega, kje delamo ali hodimo v πolo. Vasi so veËje skupine kmetij in drugih hiπ. Imajo trgovino in cerkev, veËje vasi pa tudi πolo in razliËne ustanove, kot so poπta, zdravstveni dom, vrtec. V mestih æivi veliko ljudi predvsem v stanovanjskih blokih. V mestih so podjetja, banke, bolniπnice, πole, trgovinski centri in πportni objekti. Pomembno vlogo imajo prometne povezave. UËencem omogoËimo, da ob ogledu vasi in mesta spoznavajo razliËne tipe naselij ter razlike med njimi.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo razliËne tipe naselij; ● spoznavajo razlike med vasjo in mestom; ● primerjajo pomen naselij.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● opisujejo in primerjajo znaËilnosti mest in vasi nekoË in danes; ● pripovedujejo o razlikah med vasjo in mestom; ● ob slikovnem gradivu spoznavajo pomen naselij.

Opisujejo in primerjajo znaËilnosti mest in vasi nekoË in danes. Slikovno gradivo v uËbeniku je namenjeno opisovanju mest in vasi. »eprav imajo uËenci æe lastno izkuπnjo o tem, kakπna je vas in kakπno je mesto, jih vzpodbudimo k natanËnemu opazovanju razliËnih tipov naselij. ●

Na fotografiji v delovnem zvezku prepoznajo znaËilnosti vasi in jih obkroæijo s Ërno barvo (npr. gozdovi, stanovanjske hiπe, kmeËka poslopja, travniki). Nato prilepijo fotografijo mesta in oznaËijo tudi njegove znaËilnosti, kot so npr. blokovna zazidava, πiroke prometne poti, veliki trgovinski centri. Pripovedujejo o razlikah med vasjo in mestom. V uËbeniku in delovnem zvezku si podrobno ogledajo fotografsko gradivo. Nato pripovedujejo o prednostih bivanja v mestu in o prednostih bivanja na vasi. ●

Ob slikovnem gradivu spoznavajo pomen naselij. Primerjajo slike naselij v uËbeniku ter opisujejo dejavnosti, po katerih so naselja znana. Povedo naj tudi lastne izkuπnje iz mest, ki so jih obiskali. ●

Napiπejo prednosti in slabosti æivljenja v mestu oziroma na vasi. UËenci naj sami sklepajo o njih, ne ponujajmo jim reπitev. S tem jim omogoËimo izraæati lastno voljo.

Pogled v uËbenik:

Kmetija na Pohorju

Kmetija pri Murski Soboti

Moje ime je Sara. Doma sem blizu reke Mure. Vse naokoli je ravnina.

Hiše so ob cesti. Po tej cesti grem v šolo. Hodim peš, saj imam do šole le 10 minut hoje.

Ime mi je Tadej in sem doma na Pohorju.

Pri nas je veliko njiv, na katerih raste pšenica.

Ko pšenico požanjejo, ostane slama za steljo živini.

Krave se ves dan pasejo na prostem.

Dajejo veliko mleka. Molzemo z molznimi stroji in mleko hladimo v hladilnici.

Poleti imamo veliko dela. Skoraj vse delamo s stroji.

Za delo na kmetiji potrebujemo stroje. Ker so poboËja strma, veliko opravil delamo roËno.

Stroje shranimo pod streho.

OËe vsak dan kosi travo in jo pripelje kravam v hlev.

Našo hišo obdajajo obsežni gozdovi.

Naša hiša stoji blizu hleva. Od sosedov smo oddaljeni pol ure hoje. V šolo se vozim s šolskim kombijem.

Pogled v delovni zvezek:

4. V spodnjem okvirËku opiši, kako živiš v svojem kraju ali mestu.

ÆIVLJENJE NA VASI IN V MESTU 1. Na fotografiji prepoznaj znaËilnosti vasi in jih opiπi.

5. Napiπi po tri prednosti in slabosti æivljenja v mestu oziroma na vasi. prednost - MESTO

slabost - MESTO

prednost - VAS

slabost - VAS

2. Prilepi fotografijo mesta in opiπi njegove znaËilnosti.

3. Primerjaj vas in mesto ter napiπi, v Ëem se razlikujeta. Napiπi vsaj pet razlik.

Vodilne besede: mesto, vas, naselje, prebivalci, promet, hiπe, stanovanjski bloki. PripomoËki: slikovno gradivo, razglednice. Medtematska povezava: Spoznavam Slovenijo, Potujem in spoznavam, Ustanove, Preteklost kraja, Beremo zemljevid. ●

Diferenciacija: primerjajo vas in mesto ter izpiπejo vsaj pet razlik.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

7. RAD ÆIVIM V UREJENEM OKOLJU

str. 16/16

V okolju je pomembno ohranjati ravnovesje med tem, kar prejemamo iz njega, in tem, kar vanj izloËamo. Nujna je skrb za varovanje gozdov, voda in rodovitne prsti. Skrbimo za primerno urejeno æivljenjsko in delovno okolje, za racionalno ravnanje z vodo, energijo in za omejitev nastajanja odpadkov. Otroci doæivljajo okolje z vsemi svojimi Ëutili. Le tisto, kar bodo odkrili ali spoznali z veseljem, jim bo priraslo k srcu. Pripravljeni bodo prevzeti odgovornost le za tisto, v Ëemer bodo spoznali vrednost. Zato jim moramo pomagati in jih pri varovanju okolja usmerjati ter razvijati njihov Ëut za odgovornost.

Cilji uËne teme: UËenci: ● razvijajo Ëut za varovanje in vzdræevanje okolja; ● vedo, da moramo grajeno okolje vzdræevati; ● zavedajo se, da je skrb za okolje pomembna in potrebna; ● spoznajo, kako lahko sami skrbimo za okolje; ● razumejo in opiπejo naËine in skrb za ohranjanje urejenega okolja v domaËem kraju in bliænji okolici; ● vedo, da pri delu nastanejo odpadki, da je zanje treba poskrbeti in da nekatere odpadke lahko znova uporabimo.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● opisujejo, kako lahko sami skrbijo za urejeno okolje; ● spoznajo, da za vsak prostor nekdo skrbi, in ugotavljajo, kakπna je njihova vloga v skrbi za urejeno okolje; ● se pogovarjajo o loËenem zbiranju odpadkov in vnoviËni predelavi.

Opisujejo, kako lahko sami skrbijo za urejeno okolje. Z uËenci se odpravimo raziskovat bliænjo okolico. Pri tem opazujemo njeno urejenost, ugotavljamo, ali je postavljenih dovolj koπev za odpadke, kje so posebni smetnjaki za steklo, papir in plastiko. Po uËnem sprehodu se pogovorimo, kako bi lahko sami uredili in polepπali okolico. UËence spodbudimo, da sami razmiπljajo in predlagajo, kaj bi lahko popravili in kako. Za uËni sprehod jim lahko pripravimo tudi delovne liste. UËenci ugotavljajo, kdo πkoduje naravi in okolju in da tudi sami kdaj povzroËajo πkodo, ko hodijo po travnikih, nabirajo roæe in gobe. Dogovorimo se, da lahko v okolici πole poslikajo stene, smetnjake, zabojnike za odpadke. V razredu ali na πolskem hodniku lahko skrbijo za rastline, jih zalivajo in presajajo. Skrbijo lahko tudi za æivali, ki jih hranijo in jim Ëistijo bivaliπËe. ●

V delovnem zvezku zapiπejo, kako sami skrbijo za urejeno uËilnico. Spoznajo, da za vsak prostor nekdo skrbi, in ugotavljajo, kakπna je njihova vloga v skrbi za urejeno okolico. UËenci si ogledajo ilustracijo v uËbeniku in ugotavljajo, kako posamezniki skrbijo za urejeno okolje. Pripovedujejo, kako doma pomagajo pri urejenosti okolja ali kako sami skrbijo zanjo. Sprehodimo se tudi okrog πole, v park ali bliænjo okolico in opisujemo, kdo skrbi za πolsko okolico, za bliænje zemljiπËe, za park, odvoz odpadkov. Pogovarjamo se, da je za vsako povrπino ali za vsak prostor nekdo odgovoren in da mora zanj tudi skrbeti. Spoznajo sluæbo, ki skrbi za odvoz in loËevanje odpadkov. ●

Na πolskem dvoriπËu prisluhnejo dogajanju okoli sebe in v delovni zvezek riπejo moË zvokov in πumov v okolju. Pogovarjajo se o loËenem zbiranju odpadkov in vnoviËni predelavi. Z uËenci se pogovarjamo, kateri odpadki so razgradljivi in kateri nerazgradljivi. UËenci naj naπtevajo predmete, ki se ne morejo razkrojiti (jogurtov lonËek, baterije, plastiËne vreËke, plastiËni kroæniki, otroπke igraËe ...). S pomoËjo uËbenika poimenujejo tudi odpadke, ki so razgradljivi (bioloπki odpadki ...). Opozorimo jih, da lahko odpadke znova predelamo in tako tudi uporabimo. V ta namen moramo odpadke zbirati loËeno. Naπtejejo odpadke, ki jih je mogoËe znova uporabiti. Pogovarjamo se tudi o tem, ali doma odpadke odlagamo loËeno in ali je za to poskrbljeno v njihovem kraju. ●

UËenci doma pogledajo v koπ in zapiπejo sestavo odpadkov, ki so v njem, in ugotavljajo, katerih odpadkov je najveË.

Pogled v uËbenik: 7

RAD ÆIVIM V UREJENEM OKOLJU

Kako posamezniki pomagajo varovati okolje? Preberi besedila na sliki.

PooblaπËena podjetja odvaæajo odpadke.

Uredil bom sobo, da se bom laæje uËil.

Kateri dan v tednu odvaæajo odpadke pri vas doma?

»eprav se mi mudi, bom ostanke hrane odloæila med bioloπke odpadke.

meπani odpadki BIOLO©KI ODPADKI: - ostanki hrane, - trava, plevel, - odpadni les.

loËevanje odpadkov (papir, steklo, plastika)

Odpadke iste vrste stisnejo in odpeljejo v predelavo.

Kaj lahko storiπ, da bo meπanih odpadkov Ëim manj?

kompostnik

Rad bi izvedel kaj veË o varovanju okolja. Ko pokosim travo, bom uredil πe vrt. 18

Odpadke, ki jih ni mogoËe predelati, odpeljejo na odlagaliπËe in zasujejo z zemljo. Nekatere odpadke tudi seægejo.

Neuporabna zdravila, prazne baterije, ostanke barv in druge nevarne odpadke odlagamo v posebne zabojnike.

Pogled v delovni zvezek:

2. S soπolci poskrbite za urejeno uËilnico. Kako boste to storili? Zapiπi. —

RAD ÆIVIM V UREJENEM OKOLJU

—

1. S soπolci stopite na πolsko dvoriπËe. Prisluhnite dogajanju okoli sebe. Vsak naj v spodnjem okvirËku s svinËnikom povleËe Ërto, ki bo ponazarjala spreminjanje glasnosti zvokov in πumov v okolici. Ni zvoka ali πuma:

— — —

MoËan zvok ali πum: Srednje moËan zvok ali πum:

3. Doma poglej v koπ. Kaj vse opaziπ v njem? Zapiπi.

ZVOK

Katerih odpadkov je najveË? Kako bi jih lahko zbiral loËeno? (zaËni tu)

»AS (5 minut)

Primerjajte Ërte med seboj. Ste narisali podobne? Sliπiπ πume in glasove okoli sebe, tudi Ëe jih ne posluπaπ namenoma?

NAUK: Prisluhni okolici in zaznal boπ dogajanje okoli sebe.

Vodilne besede: urejeno okolje, skrb za okolje, vrtnarji, komunalni delavci, policisti, varnostniki, odpadek. PripomoËki: delovni list. Medtematska povezava: Tudi jaz varujem okolje, Kupim, kar potrebujem, Dihajmo Ëist zrak, S kolesom na pot, Prisluhnem zvoku.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

8. SPOZNAVAM SLOVENIJO

str. 18/18

Slovenija leæi na stiku vzhodnih Alp, Panonske niæine, Dinarskega gorstva in Jadranskega morja. V naravnem pogledu je ena najbolj raznolikih dræav v Evropi. Izredna raznolikost in prehodnost pa ne veljata le za naravnogeografsko, ampak tudi za druæbenogeografsko podobo Slovenije. Slovenci æivimo v prostoru, kjer so se stoletja prepletali kulturni in civilizacijski vplivi razliËnih evropskih narodov, ki pripadajo veË jezikovnim skupinam in kulturam. Slovenija je bila tako vseskozi nekakπno stiËiπËe razliËnih kultur in vplivov, kar se kaæe tudi v njeni danaπnji podobi. Zaradi tako razliËnega naravnega okolja in kulturnih vplivov naπih sosedov so tudi slovenske pokrajine razliËne, kar se kaæe v tipih naselij, gospodarski usmerjenosti, nareËjih in navsezadnje v znaËaju ljudi. Sodoben naËin æivljenja pa je kulturne razlike med slovenskimi pokrajinami moËno zmanjπal.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznajo, da Slovenija leæi v Evropi in meji na Italijo, Avstrijo, Madæarsko in Hrvaπko; ● vedo, da v Sloveniji æivijo Slovenci, ki imajo svoj jezik (slovenski); ● vedo, da v Sloveniji æivijo tudi pripadniki drugih narodov (Italijani, Madæari idr.); ● spoznajo, da smo ljudje, dræave, celine med seboj povezani in soodvisni. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● opiπejo lego Slovenije in poimenujejo sosednje dræave; ● ob karti v uËbeniku naπtevajo znaËilnosti Slovenije; ● prepoznajo simbole slovenske dræave.

Opiπejo lego Slovenije in poimenujejo sosednje dræave. Z uËenci se pogovarjamo o tem, da æivimo v dræavi Sloveniji, in jo pokaæemo na zemljevidu Evrope. Primerjamo jo z drugimi evropskimi dræavami po velikosti, naπtejemo sosednje dræave, ugotavljamo, s katero dræavo imamo najdaljπo ali najkrajπo mejo. S pomoËjo karte v uËbeniku uËenci ugotovijo, da v Sloveniji æivijo tudi pripadniki drugih narodov, ki govorijo svoj jezik. ●

Ob karti v uËbeniku naπtevajo znaËilnosti Slovenije. UËenci zbirajo razglednice, spominke, slikovno gradivo o Sloveniji. Pripovedujejo, katere kraje v Sloveniji so æe obiskali, kaj jim je bilo vπeË, kraje lahko poiπËejo tudi na zemljevidu. Na tablo nariπemo Slovenijo in lepimo zbrano gradivo v obris Slovenije. UËitelj poskrbi, da bosta v vsaki naravnogeografski enoti prilepljeni vsaj dve sliki. UËitelj jih opozori, da so pokrajine v Sloveniji raznolike, in jih vzpodbuja, da pripovedujejo, kako bi Slovenijo predstavili tujcu. Ob karti v uËbeniku ter z legendo naπtevajo znaËilnosti Slovenije. Pripravijo tudi razstavo. ●

V delovnem zvezku se uËenci orientirajo po zemljevidu, odgovorijo na vpraπanja in oznaËijo svoj domaËi kraj. Prepoznajo simbole slovenske dræave. UËenci s pomoËjo uËbenika in slikovnega materiala naπtevajo in opisujejo simbole slovenske dræave. Izvedo, da ima vsaka dræava svojo zastavo in svoj grb, ki se razlikujeta od zastav in grbov drugih dræav. Pogovorimo se, ob katerih priloænostih uporabljamo zastavo in pojemo slovensko himno. UËenci lahko v πolo prinesejo tudi razliËne znamke, opisujejo, kaj prikazujejo, in poskuπajo ugotoviti njihovo povezanost s Slovenijo. Opiπejo lahko tudi slovenski potni list. Na zemljevidu Slovenije poiπËemo glavno mesto. Ogledajo si sliko parlamenta in povedo, kaj se v njem pomembnega dogaja. ●

Pogled v uËbenik: 8

SPOZNAVAM SLOVENIJO

Ljubljana je glavno mesto Slovenije.

O svoji dræavi vem, da: - leæi v Evropi, - je uradni jezik slovenπËina, - v njej poleg Slovencev æivijo tudi pripadniki drugih narodov.

Avstrija Opiπi simbole slovenske dræavnosti.

Madæarska

Italija

SLOVENIJA Hrvaπka

Jadransko morje

Zapoj slovensko himno.

Pogled v delovni zvezek:

Na kateri slovenski reki je edini plavajoËi mlin?

V votlini pod katero goro poËiva kralj Matjaæ?

SPOZNAVAM SLOVENIJO 1. Oglej si zemljevid in zapiπi odgovore.

Radenci

Maribor Kje æivijo gamsi?

Peca

Dr av Bled

vin

Sa v

ja Po kateri maski najbolj poznamo ptujski karneval?

Ëa

Celje Ljubljana

Poimenuj kraπko jamo, v kateri se lahko peljeπ z vlakom. Nova Gorica

Poimenuj kraje ob morju.

Breæice Postojna

Pri katerih krajih so oznaËena zdraviliπËa?

Novo mesto

Koper Izola Piran

lpa

Reka Kolpa teËe po dræavni meji. Katera dræava je na drugi strani?

Vodilne besede: dræava Slovenija, sosednje dræave, slovenski jezik, glavno mesto, zastava, grb, himna, raznolikost Slovenije. PripomoËki: slikovno gradivo o Sloveniji, zemljevid Evrope in Slovenije, znamke, potni list. Medtematska povezava: Potujem in spoznavam, Beremo zemljevid, Preteklost kraja, Ali poznaπ strani neba, Pustni karneval.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

9. S KOLESOM NA POT

str. 20/20

Promet je prevoz potnikov in blaga s prevoznimi sredstvi iz enega kraja (dræave, pokrajine, obmoËja) v drug kraj. Prometne poti potekajo po kopnem, zraku in vodi. Nekatera vozila so hitra, druga poËasna, nekatera peljejo skoraj v vsak kraj, druga pa le v doloËene oziroma veËje kraje. Vozila delimo tudi na javna in osebna. Pri osebnih prevoznih sredstvih voznik in potniki doloËajo, kdaj, kam in kako hitro se bodo peljali. Javna prevozna sredstva vozijo po voznem redu in doloËenih pravilih, ki jih moramo upoπtevati. Med najstarejπa in najpomembnejπa prevozna sredstva sodijo Ëolni in ladje. Promet z izpuπnimi plini vse bolj onesnaæuje okolje, in to ne le zrak, ampak tudi vodo in prst. Vse bolj se zavedamo tega problema, zato uporabljamo vozila, ki manj onesnaæujejo in uniËujejo okolje, gremo peπ, s kolesom ali vlakom.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznajo razliËna prometna sredstva in njihovo vlogo v prometu (kolo, motor, avto, avtobus, tovorno vozilo, vlak, letalo, ladjo itd.) in okolju; ● spoznavajo, da promet onesnaæuje zrak, vodo, prst (Ëe je mogoËe, izberemo za pot sredstvo, ki manj onesnaæuje okolje, na pot se odpravimo peπ, s kolesom, vlakom); ● spoznajo, da smo ljudje, dræave, celine med seboj povezani in soodvisni.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● poimenujejo in opisujejo prometna sredstva; ● razvrπËajo prometna sredstva glede na vrsto prometa; ● izvejo, da so bila prometna sredstva v preteklosti drugaËna; ● opisujejo, kako promet onesnaæuje okolje. Poimenujejo in opisujejo prometna sredstva. UËenci s pomoËjo slikovnega gradiva, videoposnetka in igraË poimenujejo prometna sredstva in jih opisujejo. Igrajo se lahko tudi igro Kdo sem. UËenec ima v mislih izbrano vozilo, drugi pa s postavljanjem vpraπanj ugotavljajo, katero vozilo je to. Na zastavljena vpraπanja lahko uËenec odgovarja le z da ali ne. Ugotavljajo, od Ëesa je odvisno, katero vozilo izberemo za prevoz. ●

S puπËico poveæejo potnike z ustreznim vozilom in utemeljijo, zakaj je pomembna pravilna izbira prometnega sredstva. Prometna sredstva razvrπËajo glede na vrsto prometa. UËenci razvrπËajo prometna sredstva glede na to, kje vozijo (po zraku, kopnem in vodi). Na tablo pritrdimo ilustracije, ki predstavljajo kopno, vodo in zrak. UËenec izvleËe sliko vozila, ga poimenuje in pritrdi na ustrezno ilustracijo. Pri tem smo pozorni na to, da pripravimo tudi slike vozil, ki jih uËenci ne vidijo pogosto ali pa jih ne poznajo. ●

Izvejo, da so bila prometna sredstva v preteklosti drugaËna. UËence spodbudimo, da prinesejo v πolo slikovno gradivo s prometnimi sredstvi iz preteklosti. Ugotavljajo, kakπna in iz Ëesa so bila vozila nekoË, kje so vozila, kako hitra so bila in kako so spremenila naËin æivljenja. ●

Opisujejo, kako promet onesnaæuje okolje. Pogovarjamo se, kaj poganja avto, tovornjak, kolo, zmaja. UËenci ugotavljajo, katera vozila najbolj onesnaæujejo okolje, kako to zaznamo (smrad pri voænji za tovornjakom), kdaj je zrak najbolj onesnaæen in kako bi prispevali k manjπemu onesnaæevanju okolja v prometu. Pripovedujejo o izkuπnjah z voænjo s kolesom in opisujejo njene prednosti. UËence razporedimo na razliËna mesta v okolici πole. Pri tem zagotovimo varnost. UËenci πtejejo vozila, ki peljejo mimo. ●

V tabelo v delovnem zvezku zapiπejo πtevilo vozil, ki so peljala mimo mesta opazovanja.

Pogled v uËbenik: 9

S KOLESOM NA POT

Voænja s kolesom ima veliko dobrih strani. Opiπi jih. Uporabi spodnje besede.

GIB

ANJ

E GOR

ON PAR PRO KIRN STO I R

IVO

ESN A OK ÆEVAN OLJ A JE

GAR

AÆA

Na letaliπËu Brnik pristajajo tudi letala iz drugih dræav.

Izpuπni plini prevoznih sredstev so zdravju πkodljivi in onesnaæujejo vodo, prst in zrak. Kako lahko pripomoreπ k manjπemu onesnaæevanju okolja v prometu?

Zakaj je bilo v preteklosti kolo cenjeno prevozno sredstvo?

Naπtej vrste koles.

V pristaniπËih pristajajo potniπke in tovorne ladje. Katero je najveËje pristaniπËe v Sloveniji?

Pogled v delovni zvezek:

2. S puπËico poveæi, kdo potuje z motornim zmajem, kdo s helikopterjem in kdo z letalom.

S KOLESOM NA POT 1. V tabelo vpiπi mesto, Ëas ter trajanje opazovanja. Vpiπi πtevilo prometnih sredstev, ki jih opaziπ. Na koncu v tabelo vpiπi ugotovitve, katerih prometnih sredstev si opazil najveË in katerih najmanj ter kako dolgo si opazoval promet. ©TETJE PROMETA Mesto opazovanja prometa: Datum: Vrsta prometnih sredstev

ob ___ uri

Trajanje: Število

avtomobili avtobusi motorna kolesa kolesa traktorji drugo Ugotovitve:

Zakaj je izbira pravilnega prometnega sredstva pomembna?

Vodilne besede: promet, vozila, prometna sredstva, promet po kopnem, promet po vodi, promet po zraku. PripomoËki: slikovno gradivo, videoposnetki, ilustracije kopnega, zraka in vode, kartonËki z imeni vozil. Medtematska povezava: Æivljenje v mestu in na vasi, Rad æivim v urejenem okolju, Potujem in spoznavam, Tudi jaz varujem okolje, Dihajmo Ëist zrak.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

10. POTUJEM IN SPOZNAVAM

str. 22/22

Ljudje potujemo v drug kraj, drugo dræavo zaradi æelje po zanimivejπem in popolnejπem preæivljanju prostega Ëasa, zaradi skrbi za svoje zdravje pa tudi zaradi poslovnih namenov. Nekateri ljudje na poËitnicah lenarijo, drugi so raje dejavni in se ukvarjajo z razliËnimi πporti. ©tevilni turisti si ogledujejo naravne lepote, muzeje, turistiËne znamenitosti, spoznavajo obiËaje in navade ljudi ter uæivajo v njihovi kulinariki. Izletniki obiπËejo turistiËne kraje le za nekaj ur, turisti pa v kraju zunaj svojega stalnega bivaliπËa prenoËijo vsaj enkrat. Ljudje potujemo z razliËnimi prevoznimi sredstvi. Na izlete se ponavadi odpeljemo z avtomobilom ali avtobusom, tudi z vlakom. Z letalom se odpravimo na poËitnice v bolj oddaljene kraje. V zadnjih letih se veliko mladih odloËa za potovanja z nahrbtnikom v manj znane kraje, stran od turistiËnih mnoæic. S potovanji so povezane turistiËne agencije, hotelska podjetja in letalske druæbe, ki skupaj predstavljajo pomemben del gospodarstva.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo vzroke za potovanja; ● poznajo razliËna prometna sredstva ter njihovo vlogo v prometu (kolo, motor, avto, avtobus, tovorno vozilo, vlak, letalo, ladja) in okolju; ● vedo, da je promet onesnaæevalec okolja.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● se pogovarjajo o tem, da ljudje potujemo z razliËnimi prometnimi sredstvi; ● spoznajo vzroke za potovanje; ● vedo, da potujejo ljudje, æivali in tovor.

● Pogovarjajo se o tem, da ljudje potujemo z razliËnimi prometnimi sredstvi. UËenci naπtevajo razliËna prometna sredstva in jih razvrπËajo po razliËnih kriterijih (vozijo samo po kopnem, zraku, vozila, ki manj onesnaæujejo okolje, primerna vozila za razliËna potovanja). Delo lahko nadaljujemo v skupini ali v dvojicah. En uËenec opisuje prometno sredstvo, drugi ugotovijo, katero vozilo je bilo opisano. Izbirajo naj tudi manj obiËajna prevozna sredstva (koËija, balon, jadrnica, padalo).

Spoznajo vzroke za potovanje. UËenci pripovedujejo in opisujejo svoja doæivetja s potovanj. Spodbujamo jih, da povedo, kdaj so πli prviË na daljπe potovanje, s Ëim so potovali, kaj je bilo zanje najzanimivejπe, kaj manj prijetno, kako in s kom so potovali, za koliko dni, zakaj so odπli na potovanje. Preberejo lahko tudi krajπi opis kakπnega potovanja ali si ogledajo videoposnetek. UËenci prinesejo od doma razglednice in ugotavljajo razlog potovanja. ●

V delovni zvezek prilepijo razglednici in odgovorijo na vpraπanja. Opiπejo tudi svoje potovanje.

Vedo, da potujejo ljudje, æivali in tovor. Z uËenci se pogovarjamo o tem, da razliËna prometna sredstva uporabljamo tudi za prevoz tovora. Izbira prevoznega sredstva je odvisna od velikosti, teæe in koliËine blaga. Pri nekaterih vrstah blaga je pomembna tudi hitrost dostave. Opozorimo jih, da tovorni promet precej vpliva na okolje. Pogovarjamo se tudi o prevozu æivali. UËenci razmiπljajo, kaj bi morali narediti, da bi bilo æivalim Ëim udobneje. ●

Pogled v uËbenik: 10

POTUJEM IN SPOZNAVAM

Potujemo z razliËnimi prevoznimi sredstvi.

Izberi, kateri naËin potovanja je ustreznejπi za varovanje narave. Poglej razglednice. Poslali so mi jih prijatelji in teta. Preberi, kaj so napisali.

Opiπi sliko. Kam so namenjeni potniki?

Zakaj so Æanovi prijatelji in teta potovali? Poveæi cilj potovanja z datumom in opazil boπ vpliv letnih Ëasov na potovanja.

Pogled v delovni zvezek:

2. Opiπi potovanje, ki se ga sam najbolj spominjaπ.

POTUJEM IN SPOZNAVAM 1. Doma poiπËi dve razglednici in ju prilepi, tako da boπ lahko videl tudi zadnjo stran.

Kdo je razglednici poslal? Od kod sta prispeli? Ali lahko ugotoviπ, zakaj so poπiljatelji razglednic odπli na potovanje? 22

Vodilne besede: potovanje, prometna sredstva, potniki, tovor. PripomoËki: slikovno gradivo, razglednice, videoposnetki. Medtematska povezava: S kolesom na pot, Gibanje v zraku in vodi, Dihajmo Ëist zrak, Pustni karneval, Spoznavam poklice.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

11. TUDI JAZ VARUJEM OKOLJE

str. 24/24

UËenci so seznanjeni s problemi onesnaæevanja okolja, kot so onesnaæena pitna voda, prekoraËena koncentracija πkodljivih snovi v zraku, neurejena odlagaliπËa odpadkov in podobno. Pri tem velja upoπtevati, da se je ta generacija otrok æe rodila v takem okolju in da drugaËnega pravzaprav sploh ne poznajo. Otroci sprejemajo to kot dejstvo: na primer v reki, ki je preveË umazana, se ne morejo kopati. Ne vedo pa, da je bila ta reka nekoË Ëista in je morda privabljala πtevilne kopalce. Vloga uËitelja je razvijati sposobnost zaznavanja problemov v njihovem okolju, razvijati spretnosti in veπËine (iniciativnost, samostojnost, komunikativnost, timsko delo), ki so potrebne za uËinkovito reπevanje okoljskih problemov. Hkrati pa spodbujamo razmiπljanje posameznika, da je osebno odgovoren za globalne probleme, ki æe pestijo Ëloveπtvo. Posebno pozornost bomo posvetili razvijanju spretnosti, ki nam omogoËajo, da v neposrednem bivalnem in socialnem okolju uresniËimo ideje, ki sledijo trajnostnemu razvoju in s tem prispevajo k ohranjanju naravnega okolja.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo, kako ljudje vplivajo na naravo in kako lahko prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja; ● spoznavajo najpomembnejπe okoljske probleme in naËine reπevanja nekaterih med njimi; ● spoznavajo, da promet onesnaæuje zrak, vodo, prst (Ëe je mogoËe, izberemo za pot sredstvo, ki manj onesnaæuje okolje, na pot se odpravimo peπ, s kolesom, vlakom); ● spoznajo, kako lahko sami skrbimo za okolje; ● vedo, da je voda lahko onesnaæena, Ëeprav tega ne vidijo.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● se pogovarjajo o onesnaæevalcih okolja; ● spoznajo naËine varovanja okolja in kako lahko sami skrbijo za okolje; ● naredijo poskus Ëistosti vode.

Pogovarjajo se o onesnaæevalcih okolja. UËenci se postavijo v vlogo novinarjev. Spraπujejo, raziskujejo in odkrivajo primere onesnaæenja v svojem domaËem kraju. Ugotovitve predstavijo, razloæijo in opiπejo svoja priËakovanja. Zbirajo tudi informacije o svojem kraju v preteklosti, prepoznavajo spremembe in ugotavljajo vzroke zanje. Te so lahko nastale zaradi naravnih pojavov ali pa jih je povzroËil Ëlovek. UËenci ugotavljajo, kako spremembe poslediËno vplivajo na naravo, ljudi in æivali. S πiritvijo naselij in poveËanim prometom Ëlovek onesnaæuje zrak, vodo, prst, podtalnico, skratka spreminja naravno okolje in s tem zmanjπuje in slabπa æivljenjski prostor za æiva bitja, ki tam æivijo. UËence spodbujamo, da razmiπljajo o vzrokih in posledicah sprememb. Zbirajo tudi razne prispevke, fotografije onesnaæevalcev okolja in uredijo razstavo. ●

Spoznajo naËine ohranjanja okolja in kako lahko sami skrbijo za okolje. Ugotavljajo, kako lahko sami prispevajo k ohranjanju okolja (zbirajo star papir, baterije odvræejo v posebne zabojnike za nevarne odpadke itd.). ●

V delovni zvezek zapiπejo ugotovitve, kako skrbijo za urejeno πolo in kako lahko sami prispevajo k varovanju okolja. Naredijo poskus Ëistosti vode.

●

Po navodilih v delovnem zvezku uËenci izvedejo poskus. Ugotovitve lahko primerjajo z razliËnimi vzorci vode (voda iz mlake, voda iz reke, voda iz vodovodne pipe). Poskus lahko izvedemo v veË skupinah, Ëe imamo na voljo dovolj pripomoËkov, tudi v dvojicah. Svoje ugotovitve nariπejo in razloæijo. UËence opozorimo, da je lahko voda onesnaæena, Ëeprav tega ne vidimo.

Pogled v uËbenik: 11

TUDI JAZ VARUJEM OKOLJE

Kako za varovanje okolja poskrbijo v tovarnah?

Onesnaæen zrak prizadene rastline, æivali in ljudi.

Onesnaæeno vodo je mogoËe delno oËistiti s Ëistilnimi napravami. Za pitje πe ni primerna.

Zaradi onesnaæene vode pogine mnogo rib.

PREVIDNO NA OBMOËJIH S PODTALNICO!

Z loËenim zbiranjem odpadkov lahko veliko pripomorem k varovanju okolja.

Kmetijstvo onesnaæuje podtalnico in prst nad njo. »ista voda in rodovitna prst sta pomembni za življenje rastlin, živali in Ëloveka.

Pogled v delovni zvezek:

3. Naredi poskus. Ali je voda Ëista? Potrebujeπ:

TUDI JAZ VARUJEM OKOLJE 1. Sprehodi se po razredu in po hodniku do vhodnih vrat πole. Opazuj, kako uËenci skrbite za urejeno πolsko okolje. Napiπi, kaj si opazil. lijak

filtrirni papir

steklen kozarec

poveËevalno steklo

plastenko vode iz potoka

Postopek: Filtrirni papir poloæi v lijak.

Vodo iz plastenke poËasi vlivaj skozi lijak s filtrom.

Lijak postavi v kozarec. 2. S kljukico oznaËi, kako lahko pripomoreπ k varovanju okolja.

Razgrni filtrirni papir. Nariπi in opiπi, kaj si opazil.

Filtrirni papir opazuj πe s poveËevalnim steklom. Nariπi in napiπi, kaj si opazil.

Peljem se s kolesom ali peπaËim. Kupujem izdelke, ki jih sploh ne potrebujem. Odpadke loËeno odlagam v zabojnike. Roæe zalivam z vodo, ki je ostala od pranja solate. Samo takrat, ko me nihËe ne vidi, ne odlagam papirËkov v koπ. Ugasnem televizor, Ëe je priægan æe dlje Ëasa. Berem zloæenke o varovanju okolja. V parku s prijatelji hrupno igramo nogomet. 24

POZOR! Voda je lahko onesnaæena, Ëeprav tega ne vidimo. 25

Vodilne besede: onesnaæevanje okolja, onesnaæevanje podtalnice in prsti, Ëistilna naprava, varovanje okolja, zbiranje odpadkov. PripomoËki: slikovno gradivo, Ëasopisi, lijak, filtrski papir, steklena Ëaπa, poveËevalno steklo, plastenka. Medtematska povezava: Rad æivim v urejenem okolju, S kolesom na pot, Voda od izvira do morja, Kupim, kar potrebujem, Dihajmo Ëist zrak, Da bomo zdravi, Preteklost kraja, Æivljenjska okolja.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

12. KUPIM, KAR POTREBUJEM

str. 26/26

Ljudje pridelujemo ali izdelujemo dobrine, ki jih uporabimo sami ali so primerne za prodajo. Potrebe niso samo materialne, temveË lahko z razliËnimi izdelki urejamo okolje ali si bogatimo æivljenje πe na druge naËine. Paziti pa moramo, da ne poruπimo ravnoteæja med tem, kar potrebujemo, in tem, kar kupujemo. Vsak otrok pozna nakupovanje, saj je gotovo æe velikokrat spremljal starπe po nakupih. Pestra ponudba izdelkov v trgovinah zelo hitro pritegne otrokovo pozornost, saj proizvajalci pripravljajo vedno nove naËine, da privabijo zanimanje najmanjπih potroπnikov. Tako otroci postanejo potroπniki, πe preden se zavejo pasti potroπniπke druæbe. Otroci tudi niso tako kritiËni kot odrasli. Pomembno je, da otroku Ëim prej vzbudimo zavest o ekoloπkem in kritiËnem nakupovanju, saj ne smemo pozabiti, da kakovost ponudbe doloËajo potroπniki.

Cilji uËne teme: UËenci: ● vedo, da ljudje proizvajajo dobrine, ki so potrebne za æivljenje; ● vedo, da ob proizvodnji nastanejo tudi odpadki; ● uporabljajo razliËna gradiva, orodja, obdelovalne postopke ter ugotavljajo zvezo med lastnostjo gradiv in naËini obdelave; preoblikujejo, reæejo, spajajo; ● spoznavajo nekatere pasti potroπniπtva; ● vedo, da denar dobimo v zamenjavo za opravljeno delo; ● spoznavajo denar nekaterih sosednjih dræav; ● spoznajo, da smo ljudje, dræave, celine med seboj povezani in soodvisni.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● se seznanijo s tem, da ljudje izdelujejo stvari, ki so potrebne za æivljenje; ● spoznajo plaËilna sredstva; ● razmiπljajo o tem, kako lahko sami zmanjπajo πtevilo odpadkov pri nakupovanju; ● iz odpadne embalaæe izdelajo avto ali robota.

Seznanijo se s tem, da ljudje izdelujejo stvari, ki so potrebne za æivljenje. Z uËenci se pogovarjamo, kaj proizvajajo v njihovem kraju, Ëemu rabijo ti izdelki, kateri odpadki pri tem nastanejo. »e je mogoËe, naj obiπËejo bliænji proizvodni obrat in si ogledajo proizvodnjo in kako skrbijo za okolje. Opozorimo jih, da je veliko izdelkov narejenih tudi v drugih dræavah. ●

V delovni zvezek uËenci vpiπejo razliËne izdelke in dræavo, v kateri so jih izdelali. Ugotovijo tudi, iz Ëesa so izdelki narejeni. Spoznajo plaËilna sredstva. Pogovarjamo se o pomenu denarja. Imamo ga zato, da lahko kupimo tisto, Ëesar ne moremo sami narediti. Denar moramo zasluæiti. Spoznavanje pomena denarja lahko poteka tudi prek igre vlog. UËenci si izdelajo denar in kreditne kartice, s katerimi se igrajo trgovino ali banko. Spoznajo tudi, da ima denar razliËno vrednost. ●

Razmiπljajo o tem, kako lahko sami zmanjπajo koliËino odpadkov pri nakupovanju. Z uËenci spregovorimo o tem, na kaj moramo biti pozorni pri nakupovanju, da bomo zmanjπali koliËino odpadkov (kupujemo le stvari, ki jih potrebujemo, uporabljamo vreËke iz tkanine, ne plastiËnih, kupujemo pijaËo v steklenicah, kupujemo ekoloπke in sveæe izdelke ...). Organiziramo skupen ogled trgovine. UËenci naj bodo pozorni na izdelke, ki jih ponujajo brez embalaæe, na vrsto in poreklo izdelka ter na oznako ≈bio«. V trgovini lahko tudi vpraπajo trgovce, zakaj πe vedno prodajajo plastiËne vreËke, kaj storijo za zaπËito okolja, ali pazijo na kakovost izdelkov, ali sprejemajo steklenice za veËkratno uporabo. Raziskavo moramo pred tem temeljito pripraviti in tudi trgovino skrbno izbrati ter se vnaprej dogovoriti za ogled. Z uËenci se lahko igramo tudi igro, tako da uËenci reklamirajo izdelke, ki so ekoloπki, sveæi ali brez embalaæe. Iz kartonaste πkatle naredimo televizijo. UËenec za ekranom skuπa Ëim bolj zanimivo predstaviti izdelek. Drugi uËenci si reklamo kritiËno ogledujejo. UËenci dobijo nalogo, da pri nakupovanju s starπi prinesejo domov Ëim manj odpadkov (embalaæe). O akciji obvestimo starπe, razloæimo jim njen pomen in jih skuπamo pritegniti k sodelovanju. ●

Iz odpadne embalaæe izdelajo avto ali robota.

●

Po navodilih v delovnem zvezku uËenci izdelajo avto ali robota iz odpadne embalaæe.

Pogled v uËbenik: 12

KUPIM, KAR POTREBUJEM

Kako želijo trgovci pritegniti Ëim veË kupcev?

V velikih nakupovalnih srediπËih lahko na enem mestu kupim skoraj vse.

NE KUPUJMO STVARI, KI JIH NE POTREBUJEMO.

NE I GA , O, K O BLAG EBUJEM EK. POTR E ODPAD N TA S PO

Naπtej velika nakupovalna srediπËa.

KUPLJE LAHKO NO BLAGO NA VE PLA»AMO » NA»I NOV.

Kje kupujejo tvoji starπi? Kaj ti je vπeË v velikih nakupovalnih srediπËih? V trgovskih srediπËih opazuj, kako je zloæeno blago na policah.

Nedavno smo plaËevali s slovenskimi tolarji, danes z evri.

Pogled v delovni zvezek:

IZDELAM SAM: AVTO

KUPIM, KAR POTREBUJEM

1. Na πkatlico nariπi trikotnika in ju izreæi, ostanek pa zapogni in zlepi.

1. Napiπi imena razliËnih izdelkov in iz etikete izdelka ugotovi, kje so jih izdelali (kot kaæe primer). Izdelki

Dræava izdelave

sonËniËno olje

Slovenija 2. Z æebljem preluknjaj plastiËne pokrovËke in v πkatlico naredi πtiri luknjice.

Izdelaπ lahko tudi robota. 2. Naπa nakupovalna koπarica: napiπi, kaj v vaši družini najpogosteje kupite. Primerjaj zapisano s soπolci.

3. Iz Ëasopisnega papirja izreæi okna, iz papirja revij pa oblikuj æaromete.

Potrebujeπ: πkatlico, v kateri je bil Ëaj, πtiri plastiËne pokrovËke, Ëasopis, revije, lesena nabodala, æebelj, kladivo in πkarje. 26

Vodilne besede: trgovina, proizvodnja, izdelek, odpadek, embalaæa, nakupovanje, prodajalec. PripomoËki: odpadna embalaæa (veËja kartonasta πkatla, Ëajna πkatlica, πtirje plastiËni pokrovËki), Ëasopis, revije, lesena nabodala, æebelj, kladivo, nabodalo, πkarje, reklamni material. Medtematska povezava: Rad æivim v urejenem okolju, Tudi jaz varujem okolje, Z rastlinami in æivalmi smo povezani, Trænica je svet v malem.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

13. SEGREVAM IN OPAZUJEM SPREMEMBE

str. 28/28

Snovi se nahajajo v treh agregatnih stanjih: trdnem, tekoËem ali plinastem. Tako se npr. neko telo lahko nahaja v trdnem (led), tekoËem (voda) ali plinastem stanju (vodna para). Pri tem se ne spremeni narava snovi, temveË njena notranja struktura. Agregatno stanje neke snovi je odvisno od tega, kakπen poloæaj zavzemajo njeni sestavni delci drug do drugega. Pri segrevanju trdne snovi njena temperatura naraπËa in energija molekul v njej se veËa, dokler snov ne doseæe taliπËa. Delci imajo dovolj energije, da se odtrgajo drug od drugega in se zaËnejo prosto gibati. Trdna snov se stali. Pri nadaljnjem segrevanju temperatura nastale tekoËine spet naraπËa, dokler ne doseæe vreliπËa, ko se delci povsem loËijo drug od drugega in tekoËina preide v plin. Pri ohlajanju snovi pa poteka obraten proces. Organske snovi se pri segrevanju spremenijo, πe preden spremenijo agregatno stanje. V naravi se snovi nenehno spreminjajo, spreminja se tudi Ëlovek. Ob teækem delu ali fiziËni obremenitvi je Ëloveku vroËe, to pa zato, ker miπice spreminjajo energijo iz hrane v toplotno energijo. »loveπko telo se ohlaja s potenjem.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo spreminjanje snovi pri segrevanju; ● opisujejo lastnosti snovi pred segrevanjem in po njem; ● napovedujejo spremenjene lastnosti po segrevanju in po vnoviËnem ohlajanju (za nekatere snovi).

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● ugotavljajo lastnosti snovi pred segrevanjem in po njem; ● opisujejo lastnosti vode pri segrevanju in ohlajanju; ● izvedo, da se tudi Ëloveπko telo segreva in ohlaja; ● izvajajo poskuse.

Ugotavljajo lastnosti snovi pred segrevanjem in po njem. Na podlagi razliËnih poskusov gnetejo plastelin, glino, talijo Ëokolado. UËenci opazujejo in opisujejo spreminjanje lastnosti. Ugotavljajo, da snovi pri segrevanju spreminjajo lastnosti. Pri taljenju se spremeni trdota, pri segrevanju pa oblika in velikost. UËenci spremembe lastnosti tudi napovedujejo. Opredelijo trajanje spremembe. ●

Opisujejo lastnosti vode pri segrevanju in ohlajanju. UËenci opazujejo poskus segrevanja in ohlajanja vode ter opisujejo lastnosti pri segrevanju, ko se tekoËina spremeni v paro in obratno. PoiπËejo podoben primer v naravi. ●

Izvedo, da se tudi Ëloveπko telo segreva in ohlaja. Ugotavljajo, kdaj jim je vroËe in se potijo. DoloËene situacije predstavijo, bodisi iz lastnih izkuπenj ali pa iz pripovedovanja odraslih. Izvedo, da se tudi Ëloveπko telo segreva in ohlaja, tako da izgublja toploto s potenjem. Segrevajo se tudi æivali (napor, barva koæe) pa tudi skale v naravi, ki se pri segrevanju πirijo, pri ohlajanju pa krËijo, zato pokajo, se kruπijo in drobijo. ●

V delovnem zvezku obkroæijo dejavnosti, ki segrevajo Ëloveπko telo.

●

Izvajajo poskuse. UËenci segrevajo maslo, ga ohlajajo in ugotavljajo, kako se njegove lastnosti spreminjajo. Postopek ponovijo pri segrevanju sladkorja. Opaæanja zapiπejo v tabelo.

Pogled v uËbenik: 13

SEGREVAM IN OPAZUJEM SPREMEMBE

Tudi Ëloveπko telo se segreva in ohlaja.

Primerjaj fotografiji.

Kaj se je zgodilo s koruzo pokovko? Poglej.

Ko teËem, mi je vroËe.

segrevanje

Nato se potim.

Opiπi, kako ti obËutiπ segrevanje in ohlajanje. Primerjaj se s soπolci. Se vsi enako hitro segrejete?

sprememba sprememba

SEG

REVANJE

OHL

sprememba

AJANJE

Voda (tekoËina) se pri segrevanju spremeni v paro (plin). Para pa se pri ohlajanju spet spremeni v vodo. 34

Naredi poskus, zapisan v delovnem zvezku. Kaj se zgodi z maslom, sladkorjem in koruzo, Ëe jih po segrevanju ohladiπ?

Tudi æivali se segrevajo. Pomembno je, da imajo sveæo vodo in senco. Opazuj psa, ko mu je vroËe.

Tudi skale v naravi se podnevi segrejejo zaradi sonËne toplote, ponoËi pa ohladijo. Opazuj posledice segrevanja in ohlajanja skal.

Pogled v delovni zvezek:

2. Obkroæi dejavnosti, s katerimi se Ëlovekovo telo segreje (moænih je veË odgovorov).

SEGREVAM IN OPAZUJEM SPREMEMBE

UMIVANJE SPANJE

1. Naredi poskus. Spremljaj lastnosti snovi pred segrevanjem in po njem. Opiπi, kaj se zgodi pri segrevanju in kaj pri ohlajanju.

UÆIVANJE TOPLE JUHE IGRANJE ©AHA

GLEDANJE TELEVIZIJE IZPOSTAVLJANJE SONCU

PITJE VRO»EGA »AJA

POGOVOR S PRIJATELJI

OBLA»ENJE V TOPLA OBLA»ILA

ZADRÆEVANJE V KLIMATIZIRANIH PROSTORIH

Pri katerih dejavnostih se tvoje telo segreje?

Napiπi kratko zgodbico o tem, kako se najraje segrejeπ.

Primerjaj lastnosti masla in sladkorja. V tabelo vpiπi lastnosti, ki si jih opazil. Pred segrevanjem

Med segrevanjem

Po ohlajanju

maslo sladkor Zmeπaj maslo in sladkor, dodaj kakav. Kakπnega okusa je namaz? 28

Vodilne besede: segrevanje, ohlajanje, sprememba tekoËine, para, plin, potenje, znojenje, taljenje. PripomoËki: glina, plastelin, Ëokolada, sladkor, maslo. Medtematska povezava: Hodim po sadovnjaku, Voda od izvira do morja, Vse se spreminja, Na vrtu, Trænica je svet v malem.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

14. VSE SE SPREMINJA

str. 30/30

Snovi se nenehno spreminjajo, spremembe se dogajajo povsod, na zraku, sonËni svetlobi, v vodi. Spremembe so kemijske: gorenje, gnitje, rjavenje, in fizikalne: spremembe temperature, velikosti, oblike. Glede na hitrost spremembe lahko potekajo zelo hitro, npr. pri plesnenju, taljenju ali segrevanju. Gnitje ali spreminjanje barve pa poteka poËasi. S spreminjanjem snovi se spremenijo tudi njihove lastnosti. Pred spremembami snovi se lahko zavarujemo ali jih upoËasnimo. Pri spreminjanju snovi v vodi gre za ugotavljanje, kako voda deluje na razliËne snovi. Pri raztapljanju se snovi pri meπanju z vodo razgradijo in delci se pomeπajo z delci vode. Tako nastane raztopina. Snov, ki se raztaplja, mora imeti podobne lastnosti kot voda. Z meπanjem raztapljanje πe pospeπimo. Delci snovi, ki so zdrobljeni, se hitreje raztopijo. »e pustimo raztopino na odprtem, bo voda iz nje izhlapevala; koliËina snovi, ki smo jo raztopili, bo ostala ista. Raztopljena snov v vodi ne izgine. Nekatere snovi so strupene, a nevidne. Tako je voda pogosto onesnaæena ali pa so v njej bakterije. V vodi se vse snovi ne raztapljajo, ampak tvorijo zmesi. Trdne, prahu podobne snovi tvorijo suspenzije, razliËne tekoËine pa emulzije. So snovi, ki se v vodi razgradijo, vodoodporne snovi pa ostanejo nespremenjene. Na zraku in sonËni svetlobi se snovi suπijo in spreminjajo barvo. Pri suπenju gre za zmanjπanje koliËine vode.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo spreminjanje snovi na zraku, sonËni svetlobi in v vodi; ● vedo, da se nekatere snovi na zraku, soncu ali v vodi spremenijo; ● vedo, da je voda lahko onesnaæena, Ëeprav tega ne vidijo.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● ugotavljajo, da se snovi na zraku in sonËni svetlobi spreminjajo; ● izvejo, da se snovi v vodi spreminjajo; ● izdelajo okraske iz slanega testa.

Ugotavljajo, da se snovi na zraku in sonËni svetlobi spreminjajo. UËenci pripovedujejo o spremembah, ki nastanejo zaradi zamrzovanja, suπenja in kuhanja. Ugotavljajo, kaj se zgodi s sadjem in zelenjavo, Ëe sta v toplem in svetlem prostoru, kakπen je kruh, Ëe ga imamo æe nekaj Ëasa … Pri tem si pomagajo s slikami v uËbeniku. Lahko pa izvedemo tudi nekaj poskusov: suπimo jabolka, kruh, liste. UËenci ugotavljajo lastnosti, napovedujejo spremembe, primerjajo lastnosti pred spreminjanjem in po njem ter ugotovitve zapisujejo. ●

V delovni zvezek prilepijo list rastline in opazujejo spremembe. Po enem tednu nariπejo, kakπen je list rastline, in zapiπejo spremembo. Pripravijo rezine sadja in ga suπijo na toplem in mrzlem zraku. Ugotavljajo, kje se sadje prej posuπi, kakπne so razlike med koπËki. Izvedo, da se snovi v vodi spreminjajo. UËenci izvedejo poskuse in ugotavljajo, kaj se s snovmi zgodi v vodi. RazliËne snovi v prahu raztapljajo v vodi in ugotavljajo, ali se snov v vodi raztopi ali ne, kakπna je raztopina, ali je voda motna … Skupaj pripravimo razliËne raztopine (sladkor, sol, citronska kislina) in opazujemo spremembe. V vodo stresejo razliËne snovi in ugotavljajo, kaj se je s snovjo zgodilo (ali je potonila, se raztopila, ali je razpadla, se ni spremenila). V okolici πole opazujemo vodo v potoku, reki, mlaki … »e je varno, jo zajamemo in opazujemo bistrost, vonj, barvo. ●

Izdelajo okraske iz slanega testa.

●

Po navodilih v delovnem zvezku zgnetejo slano testo in naredijo okraske. Ugotovijo lastnosti snovi in spremembe.

Pogled v uËbenik: 14

VSE SE SPREMINJA

Travo prekrij z neprozorno folijo.

Kaj se zgodi, Ëe travi primanjkuje svetlobe?

Iz posuπenih cvetov kamilice, lipe in listov mete pripravimo Ëaj.

Zakaj se je na kruh naselila plesen?

V vodi so raztopljene πtevilne snovi, ki jih v taki obliki ne moremo videti.

Pitna voda je brez barve, vonja in okusa.

Kako se spremenijo snovi, Ëe jih sušimo na zraku? Voda iz živil izhlapi in tako se podaljša njihova uporabnost.

SVEÆA BANANA SVEÆE MESO 36

V kozarec z vodo stresi žlico soli. Opazuj, kaj se je zgodilo.

Ko voda izhlapi iz kozarca, ostanejo na dnu kristalËki soli. Navedi podoben primer v naravi.

SUHA BANANA SUHO MESO

Se spomniπ πe katerega primera? Suπimo sadje, meso, zaËimbe in drugo.

Pogled v delovni zvezek: IZDELAM SAM. OKRASKI IZ SLANEGA TESTA

14 VSE SE SPREMINJA 1. V spodnji okvirËek poloæi drevesni list ali rastlinico.

Recept za slano testo: •1

soli

•2

moke

•1

vode

Potrebujeπ: slano testo modele za kekse, leseno palËko, vodene barvice.

Vse sestavine zameπaj v testo.

Opazuj, kaj se je zgodilo v enem tednu. Nariπi v desni okvirËek.

2. Pripravi suho sadje. Jabolka, limone in pomaranËe nareæi na koπËke. VeËino posuπi na toplem zraku, nekaj pa na hladnem. Kje se sadje prej posuπi?

Dopolni. Narezano sadje se prej posuπi na Posuπeno sadje je na otip

. , napol posuπeno pa

Vodilne besede: izhlapevanje, meπanje, raztapljanje, suπenje, plesen, motno, bistro, sprememba. PripomoËki: slikovno gradivo, lonËki, razne snovi (æivila, Ëistila, mivka, pesek, papir), voda, sol, sladkor, rezine sadja, kruh, list rastline. Medtematska povezava: Hodim po sadovnjaku, Kmetije so razliËne, Rad æivim v urejenem okolju, Segrevam in opazujem spremembe, Na vrtu.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

15. KOLIKO JE URA

str. 32/32

»as pomeni sosledje dogajanj in ga doæivljamo kot preteklost, sedanjost ali prihodnost. Po Aristotelu je pojmovan kot niz zaporednih trenutkov. V vsakdanjem æivljenju doloËamo Ëas po navideznem gibanju Sonca okoli Zemlje (sonËni Ëas — dan) in po gibanju Zemlje okoli Sonca (leto). Za merjenje Ëasa uporabljamo ure — mehanske, digitalne, sonËne ... UËenci se nauËijo uporabljati razliËne ure kot pripomoËke za meritev Ëasa. Spoznavajo Ëasovni potek pojavov, delijo dan na ure in ure na minute. Merijo kratkotrajne dogodke. Vzpodbudimo jih k opravljanju posameznih dejavnosti ob doloËenem Ëasu.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo Ëasovni potek pojavov, merjenje Ëasa; ● delijo dan na ure, minute; ● merijo kratkotrajne dogodke; ● znajo Ëasovno opredeliti svoje dejavnosti.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● se pogovarjajo o zaporedju dogodkov v enem dnevu; ● odËitavajo Ëas na uri; ● spoznavajo vrste ur; ● se pogovarjajo o tem, koliko Ëasa trajajo dogodki; ● izdelajo preprosto uro. Pogovarjajo se o zaporedju dogodkov v enem dnevu. Ob slikah v uËbeniku se pogovarjajo, kaj poËenjajo ob razliËnih delih dneva. Povezujejo posamezno dejavnost s Ëasom (npr. zajtrkujejo zjutraj okoli 7. ure, malico imajo ob 9.30, pouk se konËa ob 13. uri ipd.). Zapiπejo si opravilo in Ëas izvajanja ter primerjajo Ëasovne razmike med opravili. Opravila primerjajo tudi glede na Ëas, kdaj jih izvajajo. ●

OdËitavajo Ëas na uri. UËitelj lahko povabi uËence, naj prinesejo v πolo razliËne vrst ur. Ure opiπejo ter jih primerjajo med seboj (videz, naËin delovanja, uporabnost). Vadijo odËitavati ure in minute. ●

Vajo v delovnem zvezku reπijo tako, da uporabljajo ure in z njih odËitavajo Ëas ter ga zapiπejo. Nato premikajo kazalce na uri in jih vriπejo v delovni zvezek (npr. ura je devet). Spoznavajo vrste ur. Ogledajo si npr. zbirko ur v muzeju ali se sprehodijo po mestu in si ogledajo razliËne ure na zvonikih, stolpih, v izloæbah trgovin in podobno. Uporabijo tudi slikovno gradivo v uËbeniku. UËence seznanimo s tem, da so razliËne vrste ur namenjene za merjenje Ëasa, in jim predstavimo tudi ≈sodobne ure«, npr. na dlanËniku, elektronskem organizatorju in mobilnem telefonu. ●

Pogovarjajo se o tem, koliko Ëasa trajajo dogodki. Dogodki so Ëasovno omejeni, eni se hitro konËajo (npr. obisk knjiænice, nakup v trgovini ipd.), drugi trajajo dlje (πolski pouk, izlet ipd.). UËence seznanimo s tem, kako pomembno je upoπtevanje Ëasa pri naËrtovanju in izvajanju dejavnosti. ●

V delovnem zvezku dopolnijo besedilo, ki ponazarja Ëasovni razpored dejavnosti v enem dnevu. UËenci razmiπljajo o Ëasu v urah (1 ura), minutah (45 minut), o trajanju dogodka od ... do. Izdelajo preprosto uro. UËenci si najbolje zapomnijo to, kar naredijo sami. Iz papirne πkatle za topljeni sir izdelajo preprosto uro, naredijo kazalce in πtevilËnico ter oznaËijo ure in minute (na petnajst ali pet minut natanËno). ●

Iz papirne πkatle in s preprostimi pripomoËki izdelajo uro, ki jo opremijo s kazalci in πtevilkami, ter tako utrdijo poznavanje merjenja Ëasa z uro.

Pogled v uËbenik: 15

KOLIKO JE URA NekoË so se ljudje preæivljali z lovom in nabiranjem sadeæev. Ur niso imeli. Vstali so ob sonËnem vzhodu, spat pa so πli, ko je sonce zaπlo.

Opoldne jem kosilo. Ob pol desetih jem malico.

Med 14. in 15. uro berem knjigo. SonËna ura je najstarejπa ura. Sestavljena je iz ploπËe in palice, ki meËe senco na πtevilËnico.

Pouk se zaËne ob osmih zjutraj.

Ker sonËna ura ob slabem vremenu in ponoËi ne more kazati Ëasa, so izumili najprej vodno in nato πe peπËeno uro. Pri urah s πtevilËnico ugotavljamo Ëas glede na poloæaj obeh kazalcev. Pri digitalnih urah pa ga preberemo kot πtevilko. Vse ure imajo poseben mehanizem, ki omogoËa, da kaæejo toËen Ëas.

Ura je sedem. Zajtrkujem.

Ob petih popoldne imam plesne vaje.

Marsikdaj kdo reËe, da nima Ëasa. Kaj to pomeni?

Oglej si ure na fotografijah. Najdeπ uro tudi na raËunalniku? Danes veliko ljudi prebujajo prenosni telefoni.

Pogled v delovni zvezek:

3. Dopolni. Od doma grem ob 7.40, v πolo pridem ob 8.00. Za pot porabim

KOLIKO JE URA

Pouk se zaËne ob osmih in konËa ob dvanajstih. Traja

1. Zapiπi, koliko je ura.

©olska ura traja ©olsko kosilo je med

Traja Televizijo gledam med Zobe si umivam ob 4. Izdelaj uro.

. uro. . in

uro. . Potrebujeπ: okroglo πkatlico od topljenega sira, buciko ali tanek æebljiËek, plutovinast zamaπek, karton, barvni papir in barvico.

2. Nariπi kazalce na uri.

Ura je 9.

Ura je pol petih.

Ura je 6 in 15 minut.

Ura je dvajset minut do enih.

Ura je 20:15.

Ura je 18:45.

Vodilne besede: ura, Ëas, sedanjost, preteklost, prihodnost, dogodek. PripomoËki: razliËne vrste ur, slikovno gradivo in pripomoËki za izdelavo ure iz papirja. Medtematska povezava: UËenje je zabavno, Da bomo zdravi, Preteklost kraja, Ali poznaπ strani neba, Ali morda veπ ...

U»ITELJEVE BELEÆKE:

16. VODA OD IZVIRA DO MORJA

str. 34/34

Voda je odloËilnega pomena za naπ planet in za æivljenje na njem, saj jo potrebujejo vse æivali, rastline in tudi Ëlovek. VeË kot 70 odstotkov zemeljske povrπine prekriva voda. Voda v naravi nenehno kroæi. Ko se v oblakih nabere dovolj vodnih hlapov, zaËne deæevati. Najpogosteje si vodo predstavljamo kot tekoËino, vendar se pojavlja πe v dveh agregatnih stanjih — kot led in plin. UËenci poleg razπirjenosti in pomena vode za æivljenje spoznavajo vodo kot æivljenjski prostor. OsredotoËijo se na vode v svojem kraju, se seznanijo z izvorom pitne vode in z okoljskimi problemi, povezanimi z vodo, ter z naËini varovanja voda. Pridobijo naj Ëim bolj celovito predstavo o vodi in njenem pomenu za vsa æiva bitja.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo æiva bitja ter okolja, v katerih æivijo; ● dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o znaËilnih okoljih ter æivalih in rastlinah v njih; ● spoznavajo ponavljajoËe se spremembe (vreme, letni, Ëasi) in spremembe, ki jih povzroËa Ëlovek.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● se seznanijo s tem, da je voda vir æivljenja; ● spremljajo porabo pitne vode; ● izvedo, da voda v naravi nenehno kroæi; ● spoznajo æiva bitja v vodi in ob njej; ● spoznajo pojme, povezane z reko od izvira do izliva. Seznanijo se s tem, da je voda vir æivljenja. Uvod v vsebino lahko zaËnemo z igro, na kaj vse pomislimo ob besedi ≈voda«. Druga skupina lahko iπËe pregovore in reke, ki so povezani z vodo. Za nasvet naj vpraπajo starπe in stare starπe (na primer: lije kot iz πkafa itd.). Naslednja skupina si zapiπe pesmi in zgodbe o vodi (na primer: Ob bistrem potoku je mlin, Mamica Dravica itd.) UËenci izdelajo reklamo ali slogan za ≈vodo kot vir æivljenja«. Delo izvedemo v skupini. UËenci naj dojamejo, da je pitna voda dragocenost, brez katere ne moremo æiveti. ●

Seznanijo se tudi s problemi, povezanimi z vodo. Na primer: premalo vode (suπa), preveË vode (poplava) ali onesnaæena voda, ki ogroæa zdravje ljudi in okolje. Izvedo, da voda v naravi nenehno kroæi. Voda v naravi nenehno kroæi, njena koliËina pa je vedno enaka. UËence Ëim bolj spodbujamo k razmiπljanju in oblikovanju predstav o kroæenju vode kot procesu. Spodbujamo jih z vpraπanji: od kod dobimo vodo, kam voda odteËe, ko deæuje, zakaj voda izhlapeva itd. Ogledajo si proces kroæenja vode v uËbeniku. ●

Svoje znanje o kroæenju vode utrdijo tudi ob nalogi v delovnem zvezku.

Spoznajo æiva bitja v vodi in ob njej. UËenci spoznavajo æiva bitja ob vodi in v njej neposredno na uËnem sprehodu ob potoku, mlaki itd. Pri spoznavanju æivih bitij uËence vodimo in jih usmerjamo v opazovanje podrobnosti ter jih spodbujamo k natanËnosti pri opazovanju in prepoznavanju. Pri tem uporabljamo roËne lupe in druga optiËna pomagala. Æiva bitja lahko uËenci spoznavajo tudi ob pomoËi videofilma in slikovnega gradiva (na primer: æivljenje v potoku, æivljenje v morju itd.). ●

Spoznajo pojme v povezavi z reko od izvira do izliva. UËenci naj v svojem okolju spoznavajo razliËne oblike tekoËih in stojeËih voda in jih razlikujejo med seboj. Utrdijo pojme: izvir, potok, reka, izliv, desni pritok itd. Pojme lahko utrdijo tudi z uporabo razliËnega slikovnega gradiva. UËitelj nariπe reko od izliva do izvira (na tablo ali plakat), uËenci pa na ustrezna mesta pritrdijo vnaprej pripravljene kartonËke s pojmi. ●

Spremljajo porabo pitne vode. UËenci ugotavljajo, da ljudje potrebujemo vodo za razliËne namene. Iz lastnih izkuπenj pripovedujejo, za kaj potrebujejo vodo in za kaj vse jo potrebujejo njihovi starπi. Porabo vode primerjajo. Primerjajo naj tudi porabo vode v razliËnih letnih Ëasih. Ugotovijo naj, v katerem letnem Ëasu so porabili najveË vode in zakaj. ●

UËenci spremljajo dnevno porabo pitne vode in opaæanja zapisujejo v delovni zvezek. Rezultate ugotovitev predstavijo in primerjajo med seboj. 74

Seznanijo se tudi s tem, da voda na Zemlji ni enakomerno porazdeljena. Ponekod je je v izobilju, ponekod pa premalo. Zaradi tega jo ljudje razliËno vrednotijo. Tudi v Sloveniji v poletnih mesecih kdaj primanjkuje vode. Pomembno je, da se nauËimo vodo uporabljati bolj gospodarno. UËenci zapiπejo nekaj predlogov za varËevanje z vodo.

Pogled v uËbenik: VODA OD IZVIRA DO MORJA

Reko opazujem od izvira do izliva.

Voda ni æiva, pa vseeno kroæi. Poglej, zakaj.

Tukaj reka izvira.

1. Sonce ogreje vodo, zato ta hlapi v ozraËje.

Reka dobi pritok.

2. Vodni hlapi se ohladijo in spremenijo v kapljice, ki na zemljo padejo kot deæ, sneg ali toËa.

Tukaj je æe πirπa. jezero

desni pritok

3. Voda teËe po povrπju, nekaj je ponikne.

kaluænica lokvanj vrba

mokriπËe 3

kaËji pastir

topol

PoiπËi povezavo med naslednjimi pojmi in vodo. VERSTVA

BENETKE

ENERGIJA

HIGIENA

SU©A PRANJE

Reka se izliva v morje.

RIÆ

Tu reka odlaga drobne delce.

KOPANJE SOL

Energijo tekoËe vode ljudje izrabljamo. POPLAVA

Pogled v delovni zvezek:

2. »lovek vsak dan rabi vodo za razliËne namene. Spremljaj svojo porabo vode v enem dnevu in jo opiπi.

VODA OD IZVIRA DO MORJA 1. Preberi besedilo in s puπËicami ponazori, kako voda kroæi. Sonce segreva vodo, zato ta izhlapeva v ozraËje v obliki pare. Vodna para se z viπino ohlaja in spreminja v kapljice. V obliki padavin pada na zemljo. Nekaj padavin izhlapi takoj, nekaj jih odteËe in nekaj ponikne v zemljo. Del vode porabijo æivali, rastline in Ëlovek. Ura

Namen porabe

KoliËino porabljene vode lahko zavestno zmanjπamo.

3. Vode je ponekod veliko, drugod pa premalo. Razmisli, kaj voda pomeni Ëloveku v puπËavi in kaj Ëloveku, ki ima vode v izobilju.

Vodilne besede: kroæenje vode, vodni hlapi, podtalnica, vodovod, izvir, pritok, izliv, stojeËa, tekoËa voda, studenec, potok, reka, jezero, morje, slap, poplava, onesnaæena voda. PripomoËki: slikovno gradivo, videokasete, lupe, mikroskop. Medtematska povezava: Spoznavam Slovenijo, Tudi jaz varujem okolje, Gibanje v zraku in vodi, Æivljenje rastlin in æivali, Za deæjem posije sonce.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

17. DIHAJMO »IST ZRAK

str. 36/36

Zrak je zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavljajo ozraËje. Je okoli nas, vendar ga redkokdaj opazimo, ker ga ni mogoËe videti, otipati ali okusiti. Opazujemo lahko le posledice njegovega delovanja. Vidimo, kako plujejo jadrnice z vetrom v jadrih, kako nebo nosi zmaje in jadralna letala. V vetru se zrak giblje mimo nas in na koæi Ëutimo zraËni tok. Gibanje zraka zaËutimo, kadar je koæa vlaæna, npr. Ëe se preznojimo ali pa Ëe smo priπli iz kopalne kadi. Zrak vdihavamo vsa æiva bitja in je nujno potreben za æivljenje. Æivali in ljudje vdihavamo iz zraka kisik, izdihavamo pa ogljikov dioksid. Rastline jemljejo iz zraka ogljikov dioksid in oddajajo kisik. Brez Ëistega zraka ne bi mogli æiveti. Med zelo πkodljivimi snovmi, ki so v zraku, je ogljikov oksid, ki nastaja pri nepopolnem zgorevanju in z izpuπnimi plini v motorjih z notranjim izgorevanjem. V Sloveniji je veË deset krajev, v katerih so potrebna redna opazovanja kakovosti zraka zaradi stalnih emisij ali πirjenja onesnaæenosti z drugih obmoËij. Z letnimi Ëasi in z vremenom se koncentracija in sestava onesnaæujoËih snovi v zraku spreminja. Namen poglavja je, da uËence nenehno spodbujamo, da razvijajo svoje sposobnosti in razumevanje v naravoslovju ob poskuπanju in lastnem raziskovanju.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo lastnosti zraka; ● vedo, da je zrak povsod okoli nas; ● vedo, da je zrak lahko onesnaæen in πkoduje zdravju; ● znajo povedati nekaj primerov, kaj vse onesnaæuje zrak.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● izvedo, da je zrak vsepovsod okoli nas; ● spoznajo, da æiva bitja za æivljenje porabljajo zrak; ● spoznajo lastnosti zraka; ● se pogovarjajo o onesnaæevalcih zraka. Izvedo, da je zrak okoli nas. UËenci izvedejo poskuse in dokazujejo, da je okoli nas zrak. Primerni so preprosti poskusi: drug drugemu pihajo v roke, s pihanjem premaknejo lase, vrtijo roke po zraku in zaËutijo veter, mahajo s pahljaËami, teËejo z iztegnjenimi rokami, teËejo in v rokah dræijo plastiËno vreËko, ki se napolni z zrakom, odpirajo in zapirajo vrata. UËenci spoznajo, da zrak zaËutijo le takrat, ko se giblje. Opazujejo lahko tudi upogibanje trav, drevesnih vej, vidijo gibanje dima, zaznajo vonj cvetlic. Opisujejo ilustracijo v uËbeniku in se pogovarjajo o tem, kako sami lahko obËutijo in zaznajo zrak. ●

Po navodilih v delovnem zvezku naredijo poskus s sveËami. Ugotovijo, da je okoli nas zrak. S pomoËjo gobe, ki jo potopijo v vodo in stisnejo, spoznajo, da je zrak tudi v vodi. Opazujejo zraËne mehurËke, saj so iz gobe iztisnili zrak. Spoznajo, da æiva bitja za æivljenje potrebujejo zrak. Z uËenci spregovorimo o tem, da je zrak nujno potreben za vsa æiva bitja. Izvedemo preprost poskus, tako da se primemo za nosnici in ugotavljamo, kako dolgo zdræimo brez zraka. UËitelj lahko meri Ëas. Smiselno je omeniti zelene rastline, ki so za æivljenje zelo pomembne, ker oddajajo kisik. Procesa fotosinteze na tej stopnji πe ne omenjamo. S pomoËjo slik v uËbeniku uËenci spoznajo, kako si ljudje pomagajo visoko v gorah, pri potapljanju, v vesolju, kjer ni dovolj zraka. ●

Spoznajo lastnosti zraka. UËenci spoznajo, da zrak nima vonja, da ga ne sliπimo in ne vidimo. Vonjamo lahko le vonjave, ki jih nosi zrak. Tako lahko vonjamo cvetlice, sveæe pokoπeno travo, smrekove iglice. Vse te vonjave prihajajo v nos z zrakom. Brez zraka ne bi niËesar zavohali. Zrak pa ne prinaπa samo vonjav, ampak tudi zvoke. Sliπimo razliËne glasove, glasbo, πelestenje listja. Vsi zvoki prihajajo v naπa uπesa po zraku. Brez zraka bi bila popolna tiπina. Z uËenci lahko izvedemo tudi preprost poskus, pri katerem z zaprtimi oËmi sledimo soπolcu, ki nam kaæe pot s pihanjem. Zrak tudi nima svoje barve. Celo kadar je nebo modro, ni zrak tisto, kar je modro. Saj bi potem morali vse stvari videti modre, kakor jih vidimo skozi modro steklo. ●

Izvedejo poskus iz delovnega zvezka. S pihanjem zraka v balon, ki je pod knjigami, lahko premaknejo knjige. »e je koliËina zraka veËja, lahko premaknemo teæje predmete. UËitelj lahko izvede tudi poskus s plastiËno vreËko ali balonom in suπilcem za lase. UËenci spoznajo, da zrak postane laæji in se dviga, ko se segreje. UËitelj jih opozori, da tako delujejo tudi baloni. Sodobni baloni imajo plinske gorilnike za segrevanje zraka. V πtevilnih primerih nam bodo uËenci iz lastnih izkuπenj znali pripovedovati o voænji z baloni in njihovem delovanju. Z veseljem jim prisluhnimo. Pogovarjajo se o onesnaæevalcih zraka. UËitelj vodi pogovor o onesnaæevanju zraka. UËenci naj navedejo primere, ki jih poznajo iz svojega okolja. Spodbujamo jih, da razmiπljajo in poskuπajo odgovoriti, kako onesnaæen zrak πkoduje Ëloveku in vsem æivim bitjem. Seznanimo jih s tem, da so poglavitni viri onesnaæevanja industrija, gospodinjstva in promet. Danes se proti onesnaæevanju zraka bojujemo na razliËne naËine, zlasti z uvajanjem Ëistilnih naprav. ●

Pogled v uËbenik: DIHAJMO »IST ZRAK

Opazuj æivali, ki letajo po zraku. Posnemaj njihovo gibanje. Kaj Ëutiπ? Visoko v gorah je v zraku manj kisika. Kako si pomaga alpinist pri plezanju?

Nekatere roæe Ëudovito diπijo. VËasih pa vonjamo smrad. Kaj ga povzroËa? Veter je posledica gibanja zraka. Ali ga lahko vidimo?

VeËina industrijskih objektov ima Ëistilne naprave. Danes zrak najbolj onesnaæuje promet. Kako bi lahko zmanjπali onesnaæevanje zraka?

Ker Ëlovek pod vodo ne more dihati, potapljaËi uporabljajo kisik v jeklenki.

Dvigni glavo, zapri oËi in globoko dihaj. Opazuj, kako vdihavaπ in izdihavaπ zrak. Nato s prstom stisni nosnici. Kaj se zgodi?

Kaj storiπ, preden se potopiπ v vodo?

Pogled v delovni zvezek:

17 DIHAJMO »IST ZRAK

Z odgovornim odnosom do okolja ohranimo Ëist zrak.

1. Na tri goreËe sveËke povezni kozarce razliËnih velikosti.

Razgled z balona je zanimivo doæivetje.

Katera sveËka gori najdlje? Katera ugasne najprej?

Razmisli, zakaj se balon dvigne.

Kaj si s poskusom ugotovil? 3. Gobo potopi v vodo in jo stisni. Kaj se zgodi? 2. Kaj se zgodi s knjigami, Ëe pod njimi napihneπ balon? Balon postavi na rob mize in nanj poloæi knjige.

Vodilne besede: zrak, kisik, lastnosti zraka, zraËni mehurËki, zrak v jeklenkah, onesnaæenost. PripomoËki: slikovno gradivo, papirnata pahljaËa, baloni, plastiËna vreËka, sveËe, trije stekleni kozarci razliËnih velikosti, suπilec za lase, knjige. Medtematska povezava: Rad æivim v urejenem okolju, Tudi jaz varujem okolje, Vse se spreminja, Gibanje v zraku in vodi.

U»ITELJEVE BELEÆKE: 77

18. GIBANJE V ZRAKU IN VODI

str. 38/38

S pojmom gibanje oznaËujemo spreminjanje lege telesa. »e se telo giblje s stalno hitrostjo, gibanje oznaËujemo kot enakomerno, v nasprotnem primeru pa kot pospeπeno. Razdalja med zaËetnim in konËnim poloæajem gibanja je pot. GibajoËi se predmeti v zraku morajo zrak odriniti, in ker se zrak upira, padajo predmeti z razliËno hitrostjo. Padalo npr. ne odriva zraka, ampak ga celo zajema, zato drsi poËasi. Zrela semena so oblikovana tako, da se πirijo okrog rastline in da jih lahko raznaπa veter (npr. regratova). Æelezna ladja plava, ker spodriva vodo — voda pa od spodaj pritiska na ladjo, in zato ladja ne potone. Kolikor veË vode telo izpodrine, toliko veËji je vzgon. Voda pritiska na telo z vseh strani, tudi od spodaj navzgor. »e stojimo v bazenu, nas voda kar dviga in obËutimo vzgon.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo gibanje teles v zraku in v vodi; ● spoznavajo, da na gibanje lahko vplivamo; ● napovedujejo spremembo gibanja glede na zunanji vpliv, doloËijo spremenljivko, ki vpliva na gibanje; ● povezujejo hitrost gibanja in obliko ter velikostjo telesa.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● spoznajo gibanje teles v zraku in ga opisujejo; ● spoznajo gibanje teles v vodi in ga opisujejo; ● pripovedujejo o lastnih obËutkih ob gibanju v vodi in v zraku.

Spoznajo gibanje teles v zraku in ga opisujejo. V uËbeniku si ogledajo slike letala in dirkalnega avtomobila in sklepajo, kako oblika telesa vpliva na gibanje. Spoznanje podkrepijo s pripovedovanjem o tem, kateri avtomobili vozijo najhitreje, npr. na dirkah, in kakπna so sodobna letala. Zunaj si lahko ogledajo tudi, kako padajo regratova semena ali javorjevo seme, semena primejo v roke, si jih ogledajo, jih primerjajo po teæi, obliki in preizkuπajo, kako padajo. ●

Gibanje teles po zraku spoznavajo s poskusi, ki jih izvajajo po navodilu v delovnem zvezku: gibanje lista papirja, lista papirja, zmeËkanega v kroglico, letala iz papirja in letala iz papirja, obteæenega s sponko. Spoznajo gibanje teles v vodi in ga opisujejo. Iz plastelina oblikujejo razliËne predmete, kot je prikazano v delovnem zvezku. Opisujejo in izvajajo poskuse o gibanju teles v vodi: plastenka, ribe v akvariju. Razmiπljajo, zakaj ladja ne potone, zakaj se nam zdi, da smo v vodi laæji kot na suhem. ●

V delovnem zvezku so navedeni poskusi za ugotavljanje plovnosti predmetov, ki jih uËenci oblikujejo iz plastelina. Poskuse naj uËenci izvedejo ter reπitve zapiπejo. Vajo opravijo v parih ali manjπih skupinah in nato primerjajo rezultate plovnosti predmetov. Pripovedujejo o lastnih obËutkih ob gibanju v vodi in v zraku. Izkoristimo razliËne priloænosti, kot sta npr. plavalni teËaj, smuËanje. UËenci naj povedo, kaj so obËutili, ko so npr. skakali z veËje viπine, plavali v vodi, in naj natanËno opiπejo, kako so se poËutili. ●

Pogled v uËbenik: 18

POSKUS List papirja vrzi na tla. Povrπina papirja izpodriva zrak. Kako list pada? Nato papir zmeËkaj v kroglico in jo vrzi na tla. Kako pade?

GIBANJE V ZRAKU IN VODI

Oglej si, kako je oblikovano letalo. Zakaj ima takπno obliko?

POSKUS V umivalnik nalij vodo in na gladino poloæi zamaπeno prazno stekleniËko. Kaj se zgodi? Nato jo napolni z vodo in poloæi nazaj. Kaj se zgodi zdaj?

Ali oblika avtomobila vpliva na njegovo hitrost?

Zakaj lahko regratova semena ostanejo dlje Ëasa v zraku?

Opiπi javorjevo seme.

Primerjaj ljudi, ribe in ladjo v vodi. Kako se gibljejo? Se ti zdi, da si v vodi laæji ali teæji?

Pogled v delovni zvezek:

DVIGANJE VRE»KE

GIBANJE V ZRAKU IN VODI LETENJE PO ZRAKU 1. List papirja vrzi na drugo stran prostora. ©tej od 1 do 10. Obkroæi pravilni odgovor:

• Papir leti poËasi. • Papir leti hitro. VreËko napolni s kamenjem in jo dvigni.

VreËko s kamenjem poloæi v posodo z vodo in jo dvigni.

V katerem primeru si vreËko laæje dvignil in zakaj?

2. List zmeËkaj v kroglico in jo vrzi na drugo stran prostora. ©tej od 1 do 10. Obkroæi pravilni odgovor:

• Kroglica leti poËasi. PLAVANJE IN POTAPLJANJE

• Kroglica leti hitro. 1.

3. Naredi letalo po naËrtu. Vrzi ga na drugo stran prostora.

Iz enake koliËine plastelina zgneti telesa razliËnih oblik. Preizkusi, ali plavajo. Obkroæi, ali plava ali ne.

4. 3.

©tej od 1 do 10. Obkroæi pravilni odgovor:

• Letalo leti poËasi. • Letalo leti hitro.

• da • ne

4. Listu, kroglici in letalu dodaj sponko in ponovi poskus. Sponko pripni na konico letala. Kaj se zgodi?

• da • ne

• da • ne • da • ne

5. Oblikuj letalo z oæjim trupom. Ali leti dlje?

Ali oblika teles vpliva na njihovo plovnost?

Vodilne besede: zrak, voda, gibanje, hitrost, velikost, plovnost, potapljanje. PripomoËki: stekleniËka, papir, vreËka s kamenjem, plastelin. Medtematska povezava: UËenje je zabavno, Segrevam in opazujem spremembe. DidaktiËna igra: plastelin U»ITELJEVE BELEÆKE:

19. DA BOMO ZDRAVI

str. 40/40

Da bomo ostali zdravi in da bomo æiveli v sozvoËju s samim seboj in z drugimi, nam bo uspelo le, Ëe bomo v to vloæili lasten trud in hotenje. Zdravje tudi ni za zmeraj dana vrednota, Ëeprav mladi pogosto mislijo tako, ker so v tem obdobju relativno zdravi. Bistvena znaËilnost pouka o zdravju je promocija kakovosti æivljenja in telesne, duπevne in druæbene blaginje posameznika. Vsebuje informacije o tem, kaj je dobro in kaj je πkodljivo, ter vkljuËuje razvoj veπËin, ki bodo posameznikom omogoËile uËinkovito rabo znanj. UËence ozaveπËamo o njihovem zdravju, da ga lahko razumejo in zanj tudi sami skrbijo. UËenci spoznavajo vzroke za nekatere bolezni in se seznanijo z zaπËitnimi ukrepi, ki prepreËujejo nastanek in πirjenje bolezni. Pomembno je, da si Ëlovek pridobi in utrdi zdrave æivljenjske navade v mladosti, zato je sistematiËna vzgoja za sprejemanje odloËitev o zdravem naËinu æivljenja izjemno pomembna. Pouk o zdravju pa je hkrati odgovornost, ki jo πole delijo z druæino in tudi s πirπo skupnostjo.

Cilji uËne teme: UËenci: ● seznanijo se s prepreËevanjem bolezni, s pogostimi boleznimi, zdravljenjem, nego in okrevanjem; ● spoznavajo, da nekatere bolezni povzroËajo mikrobi; ● spoznajo, da bolezni, ki jih povzroËajo mikrobi, lahko razπirjajo ljudje in æivali; ● spoznajo, da obstajajo nekatere bolezni, ki jih ljudje lahko dobijo le enkrat, in da πtevilne bolezni lahko prepreËujemo z zaπËitnim cepljenjem.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● se pogovarjajo o boleznih, prepreËevanju le-teh in zdravljenju; ● izvedo, da bolezni povzroËajo mikrobi, πirijo pa jih ljudje in æivali; ● izvedo, da bolezni prepreËujemo s cepljenjem in da jih zdravimo doma ali v bolniπnici; ● se pogovarjajo o ohranjanju zdravja. Pogovarjajo se o boleznih, prepreËevanju le-teh in zdravljenju. Z uËenci se pogovarjamo o tem, kaj je bolezen in kako se poËutimo, kadar smo bolni. Pouk naj vodi k razumevanju nekaterih znakov bolezni, vendar se ne spuπËamo v veËje podrobnosti in od uËencev ne priËakujemo poznavanja bolezenskih znakov. Zagotovo pa nam bodo iz lastnih izkuπenj povedali, kako so se poËutili, ko so zboleli, kakπno bolezen so imeli, kolikπna je bila njihova telesna temperatura, koliko Ëasa so bili v postelji, katera zdravila so jemali itd. ●

Vpraπajo svoje soπolce, katere bolezni so preboleli, in ugotovitve zapiπejo. Analizirajo podatke s pomoËjo vpraπanj v delovnem zvezku.

Izmerijo si telesno temperaturo in podatek zapiπejo v delovni zvezek. Izvedo, da bolezni povzroËajo mikrobi, πirijo pa jih ljudje in æivali. UËencem poskuπamo preprosto pojasniti, da so okrog nas drobna bitja — mikrobi, ki jih s prostim oËesom ne vidimo, in da nekatera med njimi lahko povzroËijo bolezni, Ëe pridejo v naπe telo. Mikrobi najlaæe pridejo v naπe telo skozi usta, nos, prek rane ali ob piku komarjev in drugih æuæelk. Za prepreËevanje bolezni posebno poudarimo pomen umivanja rok in osebne higiene nasploh ter to, da moramo ostati doma, da ne bi okuæili πe drugih ljudi. Posebej poudarimo tudi jemanje zdravil, kot jih predpiπe zdravnik. »e jih predËasno nehamo jemati, se znaki bolezni lahko znova pojavijo. ●

Izvedo, da bolezni prepreËujemo s cepljenjem, jih zdravimo doma ali v bolniπnici. UËence seznanimo s tem, da πtevilne bolezni lahko prepreËimo s cepljenjem. Tudi sami naj pripovedujejo o svojih izkuπnjah v zvezi s cepljenjem. ●

Iz knjiæice o cepljenju uËenci v delovni zvezek izpiπejo, proti katerim boleznim so bili cepljeni. Pomagajo jim starπi. Spomnimo jih, da tudi æivali cepimo proti nekaterim boleznim, in jih ob tem spodbudimo, da bodo pripovedovali tudi o boleznih svojih ljubljencev.

Z uËenci se pogovarjamo tudi o tem, da nekatere bolezni prebolimo doma, za nekatere pa je potrebno zdravljenje v bolniπnici, ker imajo tam vso opremo in pripomoËke za zdravljenje najrazliËnejπih bolezni. Spodbudimo otroke, da iz lastnih izkuπenj (Ëe jih imajo) pripovedujejo o zdravljenju v bolniπnici. Pogovarjajo se o ohranjanju zdravja. Ob slikah v uËbeniku uËenci utemeljujejo, kako poskrbimo za svoje zdravje. Da bo dejavnost zanimivejπa, lahko uËenci spraπujejo svoje domaËe ali pa anketirajo uËence niæjih razredov v zvezi s tem, kako oni skrbijo za svoje zdravje in za to, da bi ga Ëim bolje ohranili. ●

Pogled v uËbenik: Se lahko obvarujemo vseh povzroËiteljev bolezni?

Z ÆBE OKU IJAMI R BAKTE IRUSI IN V

PIK IN D I KO RUG MAR J IH ÆUÆ EV ELK

A ILN RAV NA NEP EHRA PR

OK UÆ M BE IZ IKR S © HR OO KO AN RG DL E A AN JI LI IZM VIM VO I I DE

DA BOMO ZDRAVI

Kako lahko sami poskrbimo za dobro zdravje? S cepljenjem prepreËimo marsikatero bolezen.

»e nismo popolnoma zdravi: · · · · ·

imamo vroËino (telesno temperaturo nad 37 stopinj Celzija), se slabo poËutimo, Ëutimo boleËine in napetost na obmoËju trebuha, muËijo nas vrtoglavica, omotiËnost ali slabost, Ëutimo rdeËico, srbenje ali oteklino.

Si tudi ti æe obËutil katero od naπtetih teæav? Kako si se poËutil?

POMO» =

· · · ·

Zdravila moramo uporabljati tako, kot piπe v navodilih. Poznaπ katero otroπko zdravilo?

ZeliπËni Ëaji blaæijo teæave pri prehladu.

poËitek obkladki pitje tekoËine zdravila, ki jih predpiπe zdravnik

Kako si pomagaπ, Ëe zboliπ?

Kako lahko še poskrbiš za svoje zdravje?

Pogled v delovni zvezek:

2. Katere bolezni so preboleli tvoji soπolci? Vpiπi ime bolezni in ime soπolca ali soπolke.

DA BOMO ZDRAVI 1. Poglej v knjiæico o cepljenju in izpiπi, proti katerim boleznim si bil cepljen (pri tem naj ti pomagajo starπi).

GRIPA

Katere bolezni si prebolel? Katero bolezen je prebolelo najveË otrok? Preπtej in zapiπi.

Katero bolezen je prebolelo najmanj otrok? Si znaπ izmeriti telesno temperaturo? Izmeri si jo in vpiπi na oznaËeno mesto. Primerjaj s podatkom, proti katerim boleznim si bil cepljen.

temperatura

Ali si dobil tudi katero od teh bolezni?

Kdaj pravimo, da imamo vroËino? 40

Vodilne besede: zdravje, bolezen, mikrobi, bakterije, virusi, cepljenje, zdravljenje, temperatura, toplomer, prepreËevanje, okuæba. PripomoËki: knjiæica o cepljenju, elektronski termometer, lupa, mikroskop. Medtematska povezava: Spoznavam poklice, Rad æivim v urejenem okolju, Tudi jaz varujem okolje, Dihajmo Ëist zrak.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

20. PUSTNI KARNEVAL

str. 42/42

Mnogi praznujemo in se veselimo praznikov. S praznovanjem krepimo lastno in skupno samozavest. Prazniki æe tisoËletja napolnjujejo Ëloveπko æivljenje in ga hkrati razbremenjujejo, osmislijo in lajπajo. Vsebine praznikov imajo oseben, zgodovinski, dræavni, verski, filozofski in ljudski pomen. Nekateri ljudski prazniki so ohranili nekaj svojih izvirnih vsebin. Med njimi je tudi pust kot praznovanje konca zime in zaËetka pomladi. V Sloveniji se je ohranilo najmanj sto petdeset tradicionalnih mask iz starega πemskega izroËila, ki so povezane s πegami, navadami, verovanji, prerokovanji, reki, pesmimi in tudi z jedili. V nekaterih krajih imajo pustne maske stalno obliko in ime. Na Ptujskem polju so se ohranili kurenti, v Brkinih πkoromati, na Cerkljanskem laufarji, na Dobrepolju jajËarji, na Gorenjskem pa je doma Pehtra baba.

Cilji uËne teme: UËenci: ● πirijo spoznanja o razliËnih praznovanjih; ● spoznajo pestrost razliËnih praznovanj doma in po svetu (osebna, krajevna, verska, dræavna, mednarodna); ● spoznajo, da so nekateri prazniki povezani z bojem za doloËene pravice.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● se pogovarjajo o razliËnih praznikih in praznovanjih; ● spoznajo pustno praznovanje v Sloveniji in po svetu; ● spoznajo otrokove pravice; ● izdelajo masko iz papirja in blaga.

Pogovarjajo se o razliËnih praznikih in praznovanjih. Pred prazniki in pred prostimi dnevi se pogovarjamo o prihajajoËem prazniku. UËenci pripovedujejo, kaj æe vedo o prazniku, kako ga praznujejo, kako ga sami doæivljajo. Uporabimo πe videoposnetke, filme, fotografije, koledarje in se s tem pripravimo na praznovanje. Pogovarjamo se tudi o krajevnih praznikih in obiËajih. Do vseh praznovanj je treba izkazovati strpen in spoπtljiv odnos. ●

V delovni zvezek zapiπejo praznik in datum praznovanja, ki ga prikazuje slika.

Spoznajo pustno praznovanje v Sloveniji in po svetu. UËenci si v uËbeniku ogledajo slike, ki prikazujejo pustno praznovanje. Spoznajo, da v razliËnih slovenskih pokrajinah praznujejo pust na razliËne naËine, ki so povezani z obiËaji, tradicijo, versko in zgodovinsko vsebino. Opiπejo pustovanje v domaËem kraju. S pomoËjo videoposnetkov spoznajo, da pust praznujejo po vsem svetu in da praznovanje lahko traja tudi veË dni. ●

Spoznajo otrokove pravice. Z uporabo razliËnega slikovnega gradiva uËenci spoznavajo, da imajo vsi otroci, ne glede na spol, raso, jezik, vero, pravico odraπËati zdravo, svobodno in dostojanstveno. Pogovarjajo se o tem, da ima vsak otrok pravico do imena in dræavljanstva, pravico, da æivi v zdravih okoliπËinah in do kakovostne prehrane, pravico do prebivaliπËa, zdravstvene nege in zaπËite. Pravico ima do igre, brezplaËnega πolanja, ob nesreËah in teæavah mora biti deleæen pomoËi. Zavarovan je pred okrutnostjo in izkoriπËanjem. Ne sme opravljati dela, ki bi ogroæalo njegovo zdravje in zaviralo njegov telesni in duπevni razvoj. Tako uËenci spoznavajo, da so prazniki povezani tudi z bojem za pravice ljudi pri nas in drugod po svetu. ●

UËenci si v delovnem zvezku ogledajo fotografije in zapiπejo nekaj otrokovih pravic.

Izdelajo masko iz papirja in blaga. Po navodilih uËitelja lahko uËenci izdelajo razliËne maske ali oblikujejo skupinsko razredno masko. Uporabijo tudi razliËna gradiva, ki jih oblikujejo, lepijo, spajajo. Pri delu morajo skrbeti za varnost, po koncu naj pospravijo. ●

Po navodilih v delovnem zvezku izdelajo pustno πemo velikanko. Pustno πemo velikanko lahko polepπajo tudi s klobukom ali ruto. Ko je glava oblikovana, jo nataknemo na konico deænika in jo dobro priveæemo. Na isto mesto pritrdimo tudi blago, ki naj okrog in okrog prekrije deænik. Na spoju blago seπijemo. V viπini oËi naredimo odprtine. Namesto blaga lahko uporabimo tudi barvne trakove iz krep papirja. 82

Pogled v uËbenik: 20

PUSTNI KARNEVAL

NekoË so se ljudje πemili v zimskem Ëasu, da bi pregnali zimo.

Pust v slovenskih pokrajinah

Na Gorenjskem je doma Pehtra baba, ki je zavita v belo rjuho in predstavlja zimo.

Cerkljanski laufarji nosijo doma narejene maske. Opiπi kurenta s Ptujskega polja.

Danes se veËinoma πemimo samo v pustnem Ëasu.

©koromati izhajajo iz Brkinov, spremlja pa jih Ërna maska.

Po vsem svetu je znan karneval v Riu de Janeiru. Traja veË dni.

V Dobrepolju jajËarji od hiπe do hiπe zbirajo jajca.

Na pustni dan organiziramo pustne karnevale, prirejamo pustna rajanja in zbiramo najlepπe ali najbolj nenavadne maske. Opiπi pustovanje v domaËem kraju.

Kitajsko novo leto praznujejo po kitajskem koledarju konec januarja ali v zaËetku februarja.

Pogled v delovni zvezek: IZDELAM SAM: ©EMA VELIKANKA

20 PUSTNI KARNEVAL

Potrebujeπ: Ëasopisni papir, tanko vrvico, lepilo, barvice, kos blaga, krep papir, deænik.

1. Zapiπi ime praznika in datum praznovanja. Praznik:

Praznik:

Datum:

Praznik:

Datum:

2. Otroci preæivljajo otroπtvo na razliËne naËine. Opiπi slike.

»asopis zmeËkaj v trdno kroglo primerne velikosti. To bo glava. Katere pravice naj bi imeli vsi otroci? Pomagaj si s slikami. 42

Kroglo poveæi z vrvico ter jo obleci v krep papir. Nariπi oËi in usta ter jih prilepi. Nos ovij v papir druge barve in ga prilepi. Blago in glavo pritrdi na deænik.

Vodilne besede: praznik, prireditev, pust, karneval, maska, otrokove pravice. PripomoËki: Ëasopisni papir, vrvica, lepilo, barvice, kos blaga, krep papir, volna za lase, deænik, na katerega pritrdimo glavo, πkarje, flomastri, koledar, slikovni material, videoposnetki. Medtematska povezava: Povezujejo nas skupni interesi, Spoznavam Slovenijo, Potujem in spoznavam. U»ITELJEVE BELEÆKE:

21. SVETLOBA IN SENCA

str. 44/44

Brez svetlobe æivljenje na Zemlji ne bi bilo mogoËe. Sonce je najveËji vir svetlobe na Zemlji. SonËna svetloba daje energijo, ki omogoËa rastlinam rast in ohranja æivljenje. Svetloba je oblika energije, ki se πiri kot valovanje. Lahko potuje, se odbija ali lomi. O lomu govorimo takrat, kadar svetloba ob prehodu iz enega sredstva v drugo spremeni smer. Zato se nam zdijo predmeti, ki segajo v vodo, popaËeni ali zlomljeni. Svetlobo pa oddajajo tudi ogenj in razliËna umetna svetila. Za predmet, ki oddaja svetlobo, pravimo, da sveti. VeËina predmetov ne sveti in jih lahko vidimo le zato, ker se svetlobni æarki od njih odbijajo. UËenci se ob razliËnih poskusih uËijo razlagati pojave in se seznanijo s tem, da je svetloba pomembna za æivljenje in da s pomoËjo nje zaznavamo oziroma vidimo okolico.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo lastnosti sonËne svetlobe; ● vedo, da svetlobo zaznamo z vidom, Ëutilo za vid je oko.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● spoznajo lastnosti sonËne svetlobe; ● izvajajo poskuse s svetlobo; ● izvedo, da je oko Ëutilo za vid.

Spoznajo lastnosti sonËne svetlobe. Preden zaËnemo natanËneje opazovati svetlobo, je smiselno ugotoviti, kakπne predstave imajo o njej uËenci. Na primer: uËenci tvorijo povedi, v katerih uporabijo besedo svetloba, nariπejo lahko nekaj stvari ali predmetov, za katere mislijo, da oddajajo svetlobo. Da predmet vidimo, so potrebni izvir svetlobe, predmet in naπe oko. Svetloba, ki jo oddaja svetilo, se na predmetu odbije, in Ëe pride v oko, potem predmet vidimo. Del pouka izvajamo na prostem, izkoristimo lep sonËen dan, da uËence seznanimo z nekaterimi lastnostmi, kot so gibanje svetlobe, odboj svetlobe, toplota, vidljivost itd. Gibanje svetlobe ponazorimo z besedami: potuje, gre, se odbije. Da se svetloba odbije, lahko uËencem posebej dobro predstavimo, Ëe smo v bliæini vode, saj vodna povrπina deluje kot zrcalo. Zaradi odboja svetlobe vidimo na vodni povrπini zrcalno sliko okolice ob vodi (npr. dreves, ljudi). ●

UËenci opaæanja odboja sonËne svetlobe v vodi nariπejo v delovni zvezek. UËenci izvedo, da svetloba prehaja skozi zrak, vodo in steklo. Svetloba pa ne more prodreti skozi veËino trdnih teles, zato nastane senca. UËenci opazujejo in opisujejo lastnosti sence najrazliËnejπih predmetov in ugotavljajo, kdaj je senca dolga, kdaj kratka in zakaj. V delovnem zvezku poveæejo senco in predmete, ki jo oddajajo. Z uËenci pojdimo v zatemnjen prostor v πoli. V temi naj poskuπajo gledati in opisovati, kaj vidijo. V temi predmetov ne vidimo, ker ni svetlobe, ki bi padala nanje in se od njih odbila. Nato prostor osvetlimo z razliËnimi svetili (s sveËo, z baterijskimi svetilkami razliËnih moËi). UËenci naj ugotavljajo, katero svetilo oddaja veË svetlobe. Z rokami lahko oblikujejo razliËne oblike æivali in predmetov. Koliko in katere znajo upodobiti, zapiπejo v delovni zvezek. Izvajajo poskuse s svetlobo. UËenci opazujejo lastnosti z odbito svetlobo: slike v zrcalu, na okenskem steklu, zajËke na steni. Spoznajo, da lahko isti pojav zaznajo popolnoma drugaËe, Ëe se spremenijo okoliπËine, ki vplivajo na opazovanje. Na primer: Ëe podnevi od zunaj pogledamo v okensko steklo, zagledamo v njem svoj obraz, in to zaradi svetlobe, ki od obraza pade na steklo in se od njega odbije. Zaradi svetlobe, ki jo steklo prepuπËa, pa vidimo tudi predmete v prostoru. Pojav zaznamo drugaËe, Ëe poskus izvedemo z notranje strani prostora. Takrat zaradi svetlobe, ki jo prepuπËa steklo, vidimo le predmete zunaj, svoje podobe v njem pa zdaj ne vidimo, ker od zunaj prihaja preveË moteËe svetlobe. UËence spodbudimo, da pojav opazujejo tudi doma, ko je v prostoru luË, zunaj pa je tema. Ugotovili bodo, da je pojav ravno obraten. UËenci se lahko igrajo s svetlobo in senco tudi tako, da si iz kartona izreæejo podobo maËke. Pritrdijo jo na paliËico. Potrebujejo tudi baterijsko svetilko, ki predstavlja izvir svetlobe. Igrajo se tako, da maËko premikajo ali da poveËajo maËko na steni. Za naslednjo dejavnost potrebujejo dve maËki in dve svetilki. Izvedejo lahko: dve enaki muci gresta ●

druga za drugo, za malo muco hodi velika muca in obratno. UËenci utemeljujejo, kako so poskuse izvedli. UËenci izvajajo tudi poskuse z ≈zajËki«. Nastanejo tako, da sonËno ali umetno svetlobo z zrcalom preusmerijo na steno. Ugotavljajo naj, kdaj bo zajËek veËji (Ëim veËji je, tem manj je osvetljen). Opozorimo jih, da odbite svetlobe ne usmerjajo v oËi svojih soπolcev, da ne bi priπlo do poπkodb oËi. Ugotavljajo, da so lastnosti sence na zaslonu odvisne od lastnosti svetila, lastnosti osvetljenega telesa in zaslona ter od medsebojnih razdalj med sodelujoËimi telesi. Z lastnostmi sence pojav opiπemo, z lastnostmi svetila in osvetljenega telesa pa ga razloæimo. Izvedo, da je oko Ëutilo za vid. UËenci spoznajo, da je oko pomembno Ëutilo. Z njim sprejmemo mnogo veË informacij o naπem okolju kot z drugimi Ëutili. UËence spodbudimo, da nam pripovedujejo, kaj vse zaznavamo z oËmi (velikost, barvo obliko, oddaljenost predmetov itd.). ●

UËenci ugotovijo, da samo z enim oËesom vidijo slabπe. Po navodilh v delovnem zvezku v dvojicah izvedejo poskus in zapiπejo ugotovitve. UËence opozorimo na primerno zaπËito pred sonËnimi æarki pa tudi pred nekaterimi opravili. Pogovarjamo se tudi o tem, kako vidijo æivali, katere æivali vidijo ponoËi, katere imajo dobro razvit vid in katere vidijo slabo ali pa sploh ne. Spodbudimo jih, da zbirajo slikovno gradivo o æivalih in njihovih oËeh. Opozorimo jih, da nekateri ljudje ne vidijo. Slepi ljudje berejo knjige, ki so natisnjene v posebni, Braillovi pisavi. Vsaka Ërka te pisave je vzorec izboËenih pik. Pogled v uËbenik: 21

Svetloba prehaja skozi zrak, vodo in steklo. Nekatere snovi pa svetlobe ne prepuπËajo, zato nastane senca.

SVETLOBA IN SENCA

≈Sonce, nikdar nisi bilo sodnik, sijeπ vsem ljudem brez razlik.«

Opazuj sence dreves. Ali je senca popolnoma enake oblike kot drevo?

Izdelaj papirnata oËala in natanËno opazuj okolico.

Odlomek pesmi nosi sporoËilo. Svetloba pripotuje do Zemlje s Sonca in je nujno potrebna za æivljenje. Zakaj rastline, æivali in ljudje potrebujemo svetlobo? Opiπi, kaj si videl. Zakaj tega pogosto sploh ne vidiπ? Oko je Ëutilo za vid.

V temi ne vidimo, zato si pomagamo s svetlobo, ki jo oddajajo svetila.

Opazuj in ugotovi, katero svetilo oddaja veË svetlobe.

Sova lovi ponoËi. Zakaj ima velike oËi?

Tudi slepi lahko berejo. Kako?

Pogled v delovni zvezek:

3. V zatemnjenem prostoru usmeri svetilko na belo steno. Z rokami oblikuj razliËne oblike æivali in predmetov. Koliko jih znaπ upodobiti in katere?

SVETLOBA IN SENCA 1. SonËna svetloba se odbija od vodne gladine. Nariπi odsev pokrajine na vodni gladini.

4. Ali z enim samim oËesom vidiπ slabπe kot z obema? 2. Poveæi predmete z njihovo senco.

S soπolcem postavita kozarec na sredino mize. Pokrij si eno oko. Soπolec naj dlan z gumbom premika nad kozarcem. Ko se ti bo zdelo, da je gumb tik nad kozarcem, mu reci, naj ga izpusti. Poskusi znova z odprtimi oËmi. Kdaj pravilno ugotoviπ poloæaj gumba nad kozarcem?

Vodilne besede: Sonce, svetilo, odboj svetlobe, senca, oko, Ëutilo za vid. PripomoËki: slikovno gradivo, razna svetila (baterijske svetilke, sveËa), ogledala. Medtematska povezava: Æivljenje rastlin in æivali, Ali poznaπ strani neba, Æivljenjska okolja, Vse se spreminja. U»ITELJEVE BELEÆKE: 85

22. PRISLUHNEM ZVOKU

str. 46/46

Ljudje zaznavamo najrazliËnejπe zvoke, od prometnega hrupa do igranja na klavir, pasjega lajanja, πumenja listja itd. Zvoki so lahko prijetni in manj prijetni. Hrup je zvok, ki uπesu ni prijeten. Njegovo glasnost merimo v decibelih, pri Ëemer zvoki nad 120 decibelov lahko povzroËajo boleËino ali celo poπkodujejo naπe uho. Zvok nastane zaradi nevidnih valov v zraku. Zasliπimo ga, kadar zvoËni valovi pridejo v naπe uho. Zunanje uho usmerja nihanje zraka v notranje uho, od tod vodi Ëutni æivec v moægane, ki razberejo zvok. Zvok se πiri le po sredstvu: zraku, vodi in trdnih snoveh, ne pa tudi po praznem prostoru. Zvok bolje sliπimo, Ëe se πiri po tekoËini in trdnih snoveh. Zvok se tudi odbija. Pojav imenujemo odmev. Valovanje pride do naπih uπes malo pozneje kot osnovni zvok. Z razliËnimi poskusi bodo uËenci podrobneje spoznali zvoËne pojave in skuπali na preprostih primerih odkriti nekaj zakonitosti o svetu zvoka.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo izvore zvoka in Ëutila za sprejemanje; ● vedo, da zvok nastaja, ko se telesa tresejo; ● vedo, da je uho Ëutilo za zvok.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● spoznajo izvore zvoka; ● izvajajo poskuse z zvoki; ● izvedo, da je uho Ëutilo za zvok; ● izdelajo kitaro iz gumic.

Spoznajo izvore zvoka. UËenci v razredu ali na πolskem dvoriπËu z razliËnimi dejavnostmi spoznavajo in odkrivajo zvoke okrog sebe. Ugotavljajo, od kod zvok prihaja, trajanje, glasnost in smer zvoka. Na sprehodu v okolici πole ali doma lahko s kasetofonom posnamejo razliËne zvoke in jih zapiπejo. ●

Prisluhnejo zvokom v okolju in zapiπejo izvore zvoka. Zapiπejo, kateri zvok je bil najbolj prijeten. UËitelj se mora zavedati, da bodo ocene zelo subjektivne, in jih na to tudi opozori. UËenci z lastnimi primeri utemeljujejo, zakaj je nekomu doloËen zvok bolj prijeten, drugemu manj. Tudi s pomoËjo slike v uËbeniku odkrivajo izvore zvoka. Izvajajo poskuse z zvoki. UËenci ugotavljajo sliπnost zvoka, kadar potuje po razliËnih snoveh. Na primer: s svinËnikom udarjajo po πolski klopi (les), po ceveh radiatorja (kovina) in po okenski πipi (steklo). Zvok delajo πe z drugimi predmeti, na primer s kovinsko æliËko, leseno palËko itd., in ugotovitve primerjajo. ●

UËenci spoznajo, da nekatere snovi zvok duπijo. V πkatlo postavijo budilko ali mobilni telefon in prisluhnejo zvonjenju. ©katle nato oblagajo z najrazliËnejπimi materiali (pena, guma, blago, vata itd.) tako dolgo, da se zvonjenje budilke ali prenosnega telefona ne sliπi veË. Poskus izvedejo v skupinah in svoje ugotovitve predstavijo. Valovanje zraka ali zvoËne tresljaje lahko uËenci obËutijo na balonu v bliæini radia, saj se ti prek zraka prenaπajo na balon. Poskus izvedejo tako, da vkljuËijo radio in dræijo balon pribliæno 10 cm stran od njega. UËenci iz napihnjenega balona poskuπajo izvabiti zvok in ugotovijo, koliko razliËnih zvokov lahko dobijo z natezanjem ali popuπËanjem ustja balona. Izvedo, da je uho Ëutilo za zvok. Uhelj je vidni del naπega uπesa. Lovi zvoËne valove in jih usmerja v drobno uπesno luknjico v notranjost uπesa. Tresljaji potujejo po sluhovodu do tanke koæice, ki se imenuje sluπni bobniË. To je del uπesa, ki ga ne vidimo in se imenuje notranje uho. Nato tresljaji potujejo po sluπnem æivcu v moægane, ki zvok razberejo. Spregovorimo tudi o negi in varovanju uπesa in uËence πe posebej opozorimo na ostre predmete, ki lahko uho poπkodujejo. Uho teæko prenaπa moËne zvoke, zato si ga ljudje zaπËitijo s πËitniki. Nekateri ljudje pa æal ne sliπijo. Zanje pravimo, da so gluhi. Sporazumevajo se z rokami. ●

Izdelajo kitaro iz gumic.

●

Na podlagi navodil v delovnem zvezku uËenci izdelajo kitaro iz gumic. Primerjajo zvoke. Ugotavljajo, kakπne tone oddajajo debelejπe gumice in kakπne tanjπe. Gotovo bodo priπli do sklepa: Ëim debelejπa je gumica, tem niæji ton oddaja, in obratno. UËenci lahko za poskus uporabijo πe druge razliËne πkatle ali posode, za strune pa uporabijo tudi elastiko, vrvico, laks. V tem primeru jih bomo usmerjali z naslednjimi vpraπanji: iz katerega materiala je πkatla najtiπjega instrumenta, kako dolga je struna, ki oddaja najniæji ton?

Pogled v uËbenik: 22

PRISLUHNEM ZVOKU Kakπno Ëutilo je uho?

Odpri okno v uËilnici in vsaj pet minut posluπaj. Od kod so prihajali posamezni zvoki? Kako dolgo so trajali? Kdo ali kaj jih povzroËa?

Glasilke v naπem grlu zanihajo in ustvarjajo zvok.

Z zunanjim delom uπesa, uhljem, zbiramo zvok. Potipaj se za uhelj, ga s prstom potisni naprej in posluπaj. Si bolje ujel zvok iz okolice? Prisluhni zvokom v pokrajini.

Gluhi se sporazumevajo z dogovorjenimi znaki.

Zvoki glasbil nas pomirjajo.

Z nekaterimi opravili povzroËamo zelo glasen hrup. Ali te ta moti?

Ko se zvok odbije, nastane odmev. Kje se pojavi?

Psi sliπijo zvoke, ki jih Ëlovek ne zazna.

Na sliki poiπËi predmete, æivali in pojave, ki oddajajo zvoke. Od Ëesa je odvisna glasnost zvoka?

Pogled v delovni zvezek: IZDELAM SAM: KITARA IZ GUMIC

22 PRISLUHNEM ZVOKU

Potrebujeπ: razliËno debele gumice, tri pisala, manjπo ploËevinasto posodo.

1. Prisluhni zvokom okrog sebe in zapiši njihove vire. -

Gumice po dolgem napni Ëez posodo.

Kateri zvok se ti je zdel najbolj prijeten? 2. V bliæini radia lahko zvok Ëutiπ. VkljuËi radijski sprejemnik in deset centimetrov od zvoËnika podræi balon. Kaj Ëutiπ?

Brenkaj po gumicah in prisluhni zvoku. 3. Napihni balon. Stisni njegov vrat, da zrak ne bo uhajal. Nato vrat balona popusti ali pa ga πe bolj napolni. Zaradi uhajanja zraka iz balona nastaja zvok. Koliko razliËnih zvokov sliπiπ?

Pod gumicami na obeh straneh podloæi pisalo. Znova pobrenkaj in prisluhni zvoku. Kaj opaziπ?

S tretjim pisalom pritisni na gumice. Medtem ko brenkaπ, potegni s pisalom gor in dol ter prisluhni zvoku. Primerjaj zvoke in obkroæi: Debelejπe gumice oddajo

• niæje tone. • viπje tone.

Vodilne besede: zvok, izvor zvoka, Ëutilo, uho, hrup, gluhi in gluhonemi ljudje. PripomoËki: slikovno gradivo, zgoπËenke, kovinska posoda, gumice razliËnih debelin, pisala, razliËne πkatle, vata, blago, guma, pena, budilka, mobilni telefon. Medtematska povezava: Potujem in spoznavam, Rad æivim v urejenem okolju. Da bomo zdravi.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

23. IZ MALEGA ZRASTE VELIKO

str. 48/48

Vsa æiva bitja rastejo in se razmnoæujejo. Zelene rastline zrastejo iz semen. Za nastanek semena je potrebna opraπitev. Æivali leæejo jajËeca, iz oplojenih jajËec se razvijejo nove æivali. Vedo, da sta za nastanek potomcev potrebna samec in samica. Nekatere æivali imajo enega ali veË mladiËev, druge pa zelo veliko. Nekateri mladiËi so takoj, ko se izleæejo, podobni svojim starπem ali pa se od njih moËno razlikujejo in πele Ëez Ëas postanejo podobni odraslim æivalim. Nekateri mladiËi so takoj sposobni hoditi in slediti odraslim æivalim. Novo Ëloveπko æivljenje pa nastane z zdruæitvijo oËetove semenËice in materinega jajËeca. V materinem telesu se razvija devet mesecev. Otrok je sprva odvisen od starπev in potrebuje veliko nege. Ni sposoben samostojnega hranjenja, mati ga doji, zato mu pravimo dojenËek. SËasoma se nauËi hoditi in govoriti, skratka spoznavati svet okrog sebe in si nabirati prve izkuπnje.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo, kako otrok nastane, se razvija v materi, se rodi in raste; ● odkrivajo, kako se razmnoæujejo druga æiva bitja; ● spoznavajo sebe ter si oblikujejo predstave o tem, kako ljudje æivijo, rastejo, se hranijo, premikajo in uporabljajo svoja Ëutila; ● razvijajo sposobnosti za grafiËno komuniciranje v naravoslovju in tehniki.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● spoznajo, kako otrok nastane in se razvija; ● berejo histogram in odgovorijo na vpraπanja; ● se seznanijo z razmnoæevanjem drugih æivih bitij.

Spoznajo, kako otrok nastane in se razvija. Pri izvajanju dejavnosti izhajamo iz pripovedovanja uËencev o njihovem rojstvu. UËenci prinesejo v πolo fotografije o svojem rojstvu ali pa slikovno gradivo na to tematiko. ●

Pri starπih se pozanimajo o nekaterih osnovnih podatkih v zvezi s svojim rojstvom in jih zapiπejo v delovni zvezek. Spregovorimo o tem, kako nastane otrok in kako se razvija v materinem telesu. Nastanek in razvoj otroka si lahko ogledajo tudi na videofilmu. Izhajamo iz njihovih predstav ter si pomagamo s slikovnim gradivom in knjigami. UËenci v delovni zvezek zapiπejo nekaj opravil, ki so znaËilna za nego in zdrav razvoj dojenËka. Pomagajo si s slikovnim gradivom v delovnem zvezku. UËenci, ki imajo doma mlajπe bratce ali sestrice, pripovedujejo o svojih obËutkih, negi in hranjenju dojenËka. Berejo histogram in odgovorijo na vpraπanja. UËenci vedo, da se otroci praviloma rodijo v porodniπnici. ●

V delovnem zvezku si ogledajo histogram, ki prikazuje πtevilo rojstev v porodniπnici po posameznih mesecih, in odgovorijo na vpraπanja. Seznanijo se z razmnoæevanjem drugih æivih bitij. UËenci se seznanijo z razmnoæevanjem rastlin in æivali. Ponovimo lansko snov in jih opomnimo, da se rastline razmnoæujejo s semeni, Ëebulicami, gomolji ali potaknjenci. Pomagamo si z vpraπanji: Iz Ëesa zraste nova rastlina? Zakaj se razvija? Kaj potrebuje za to, da raste? UËenci sami izberejo rastlino in jo posadijo ter opazujejo njeno rast. Z uporabo slikovnega gradiva, videofilmov in z opazovanjem æivali v gojilnicah (paliËnjaki, morski praπiËki, gosenice itd.) se uËenci seznanijo tudi z razmnoæevanjem æivali. Ugotavljajo, katere æivali se izleæejo iz jajca in katere se skotijo iz materinega telesa. Katere æivali so takoj podobne svojim starπem in katere bodo πele Ëez Ëas, katere æivali so æe ob rojstvu samostojne, katere pa πe potrebujejo pomoË in nego starπev. Poimenujejo tudi Ëlane æivalskih druæin. ●

Predstavnike konjske (konj, kobila, ærebe) in kokoπje druæine (petelin, kokoπ, piπËanec) zapiπejo tudi v delovni zvezek. 88

Pogled v uËbenik: 23

IZ MALEGA ZRASTE VELIKO

Ljudje in æivali rojevajo potomce, da se æivljenje nadaljuje. SpoËenjanje potomcev imenujemo razmnoæevanje. Tudi rastline se razmnoæujejo.

Otrok se zaËne razvijati, ko se v materinem telesu zdruæita moπka semenËica in æensko jajËece.

Krava bo skotila mladiËa. Kako se imenuje kravji mladiË?

Otrok se razvija v materinem telesu. Po devetih mesecih je otrok dovolj razvit, da se lahko rodi.

Vrtni polæ odloæi oplojena jajËeca v jamico, ki jo izkoplje v zemljo. Mladi polæi se izleæejo æe s hiπico.

KunËji mladiËi so ob rojstvu goli in slepi. Sesajo materino mleko. ©ele Ëez Ëas postanejo podobni starπem.

Kokoπ in petelin se parita. Kako se imenuje mladiË?

Seme vzkali in zraste v novo rastlino.

Pomisli, koliko koruze zraste iz enega zrna.

Kdo skrbi za dojenËka in kako?

Pogled v delovni zvezek:

3. Stolpci ponazarjajo πtevilo rojstev v posameznih mesecih. Oglej si stolpce in odgovori na vpraπanja.

IZ MALEGA ZRASTE VELIKO

Legenda: 2 otroka

1. Prilepi svojo fotografijo, ko si bil dojenËek. Zapiπi nekaj podatkov o svojem rojstvu. Datum rojstva: Ura rojstva: Teæa: Dolæina: Barva las: Barva oËi: FOTOGRAFIJA »e veπ za kakπno zanimivost o svojem rojstvu, jo zapiπi.

Jan

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

V katerem mesecu se je rodilo najveË otrok? Koliko? V katerem mesecu se je rodilo enako πtevilo otrok kot septembra? Koliko otrok se je rodilo v prvi polovici leta?

4. Napiπi poimenovanja za Ëlane æivalskih druæin. 2. Kako starπi skrbijo za dojenËka? K vsaki sliki pripiπi po eno poved.

Vodilne besede: rojstvo, porod, dojenËek, starπi, oploditev, potomci, semenËica, jajËece, semena, Ëebulice, gomolji, potaknjenci, vzkaliti, kalitev, izleËi se, roditi, skotiti se, razvoj, razmnoæevanje. PripomoËki: slikovno gradivo, videofilmi, fotografije, gojilnice æivali, steklene posode. Medtematska povezava: Z rastlinami in æivalmi smo povezani, Æivljenje rastlin in æivali. U»ITELJEVE BELEÆKE:

24. Z RASTLINAMI IN ÆIVALMI SMO POVEZANI

str. 50/50

Ekosistem sestavljata æivljenjski prostor in skupnost bakterij, gliv, rastlin in æivali, ki æivijo v njem. V njem æiva bitja in njihovo neæivo okolje, to so voda, toplota, zrak, vlaænost, vplivajo drugo na drugo in so med seboj povezani. Æivljenje rastlin in æivali se spreminja z letnimi Ëasi. RazliËno se prilagajajo na spremembe: lastovka odleti v toplejπe kraje, nekatere æivali zimo prespijo, spremeni se barva in gostota dlake, listi dreves odpadejo. Rastline in æivali so med seboj povezane zaradi prehranjevanja. Rastline so proizvajalci, ker s pomoËjo sonËne energije proizvajajo hrano, ki daje æivalim energijo za æivljenje. Æivali in Ëlovek so porabniki, saj porabijo tisto, kar so rastline proizvedle. Æivali, ki se hranijo z rastlinami, so primarni porabniki, s temi pa se hranijo druge æivali — sekundarni porabniki. To je prehranjevalna veriga, v katero so vkljuËeni πe razkrojevalci. To so bakterije, glive, ki razkrajajo mrtve ostanke rastlin in æivali v rudninske snovi in humus v prsti. Prehranjevalne verige so razliËne in se med seboj prepletajo v splet, ker se æivali prehranjujejo z razliËno hrano, tudi iz razliËnih ekosistemov.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo, kako so ljudje, rastline in æivali povezani med seboj in z neæivo naravo; ● spoznavajo, da se æiva bitja po smrti razgradijo; ● spoznavajo, da imajo rastline, æivali in Ëlovek lastnosti, ki jim pomagajo æiveti v njihovih okoljih.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● spoznajo, da so se æiva bitja prilagodila okolju, v katerem æivijo; ● seznanijo se s tem, kako so æiva bitja povezana med seboj in z neæivo naravo; ● sestavijo preproste prehranjevalne verige. Spoznajo, da so se æiva bitja prilagodila okolju, v katerem æivijo. Z uporabo slikovnega gradiva, videoposnetkov in uËbenika uËenci spoznavajo, kako se æivali in rastline prilagodijo okolju, v katerem æivijo, predvsem pa podnebnim razmeram. ©tevilne æivali se neugodnemu letnemu Ëasu izognejo in se zaËasno preselijo tja, kjer ne primanjkuje hrane. Nekatere puπËavske æivali se pred vroËino skrijejo v podzemne rove, rastline pa imajo dolge korenine, liste pogosto preobraæene v trne in povoπËena stebla, da prepreËijo izhlapevanje. Pred mrazom pa se æivali zaπËitijo z gosto dlako druge barve ali zimo prespijo. Pri æirafi se je razvil dolg vrat, da laæe obira liste z visokih vej. ●

Preberejo navodila za igro v delovnem zvezku in prevzamejo vlogo æivali ali rastlin, ki jim πkoduje onesnaæen zrak, voda ali prst. Seznanijo se s tem, kako so æiva bitja povezana med seboj in z neæivo naravo. UËence spodbujamo, da razmiπljajo, kako smo æiva bitja povezana med seboj in z neæivo naravo. PoiπËejo naj konkretne povezave z neæivo naravo (pijemo vodo, dihamo zrak). ●

Reπijo nalogo v delovnem zvezku, pri Ëemer s puπËicami poveæejo, kar sodi skupaj.

Sestavijo preproste prehranjevalne verige. Na konkretnih primerih v gojilnicah ali v naravi odkrivajo, s Ëim se prehranjujejo rastline in æivali. Igramo se tako, da uËenec pove rastlino ali æival, naslednji pa ugotovi, katera æival se z njo hrani, in igro spet nadaljujemo. Tako uËenci sestavljajo preproste prehranjevalne verige. Pojma prehranjevalna veriga ne smemo uporabljati. ●

Pogled v uËbenik: 24

Z RASTLINAMI IN ÆIVALMI SMO POVEZANI

Rastline, æivali in ljudje smo med seboj æivljenjsko povezani.

kanja Zaradi pomanjkanja hrane in mraza se nekatere æivali selijo v druge kraje. vrabec

list

gosenica Nekatere æivali se popolnoma prilagodijo okolju. Takπen primer je planinski zajec. Kako se prilagodi?

galeb

lisica

zelje

kunec

riba

Pomisli, kaj si jedel vËeraj. Opiπi, kako si ti povezan z rastlinami in æivalmi. Poglej tudi svoja oblaËila, obutev, torbo. Vidiπ povezavo z rastlinami in æivalmi?

Kako so se æivali in rastline prilagodile okolju?

Pogled v delovni zvezek:

Z RASTLINAMI IN ÆIVALMI SMO POVEZANI

ÆIVLJENJE RASTLIN IN ÆIVALI

1. Pomisli na rastlino ali æival, ki jo imaπ rad, in se za trenutek væivi v njeno æivljenje. S soπolci, ki naj prav tako prevzamejo imena rastlin in æivali, se primite za daljπo vrvico in naredite krog. Drug drugemu povejte, kdo ste.

1. Naredi poskus. V plastiËne lonËke nasuj malo prsti in nanje poloæi semena kreπe. LonËke postavi na razliËna mesta. Kakπne æivljenjske razmere ima kreπa v posameznih lonËkih?

»ez nekaj Ëasa naj trije soπolci zaigrajo, da so strup, in zastrupijo vodo. Vrvico naj izpustijo soπolci, ki predstavljajo rastlino ali æival, ki ji zastrupljena voda πkodi. Kaj se zgodi z vrvico? Tudi rastline in æivali so ærtve onesnaæenega okolja. Kako jim lahko pomagaπ? 2. Poveæi, iz Ëesa je kaj. Ëevelj

bombaæ

papir

volna

pulover

celuloza

perilo

koæa

pivo

hmelj

plaπË

pπenica

preproga

lan

3. Ali prepoznaπ rastline in æivali v nekaterih izdelkih? V katerih in kako?

V katerem lonËku kreπa ne more uspevati? Zakaj?

Vodilne besede: prilagoditev, povezanost, hrana. PripomoËki: slikovno gradivo, videoposnetki. Medtematska povezava: Hodim po sadovnjaku, Kmetije so razliËne, Æivljenje na vasi in v mestu, Rad æivim v urejenem okolju, Æivljenje rastlin in æivali, Na vrtu, Voda od izvira do morja, Za deæjem posije sonce, Æivljenjski prostori, Æivljenje v parku.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

25. ÆIVLJENJE RASTLIN IN ÆIVALI

str. 52/51

Naπ æivljenjski prostor obdajajo raznovrstna æiva bitja, rastline in æivali. Rastline potrebujejo za æivljenje prst, vodo, svetlobo in zrak. Velika veËina rastlin je zakoreninjena v prst in izkoriπËa energijo sonËne svetlobe za izdelovanje organske hrane iz vode in ogljikovega dioksida. Rastline potrebujejo organske snovi za delovanje, rast in razvoj. Glede na æivljenjsko dobo preæivijo lahko tudi veË sto let (drevesa), lahko so enoletnice, veËletnice ali trajnice. Rastline æivijo in umrejo veËinoma na istem kraju. Æivali in tudi Ëlovek pa potrebujejo za æivljenje vodo, hrano in zrak. Voda sodeluje v πtevilnih biokemijskih reakcijah v celicah. Organske snovi, ki jih æivali potrebujejo za rast in dejavnost, pridobivajo s prehranjevanjem z rastlinami in æivalmi. Za iskanje hrane uporabljajo posebej razvita Ëutila, pri tem pa se gibljejo naokrog. Hrana, ki jo pojejo, se v prebavilih razkroji. Neprebavljeni deli se izloËijo v obliki iztrebkov, prebavljeni pa pridejo v kri. Tudi æivali æivijo razliËno dolgo. »lovek prav tako potrebuje za æivljenje hrano, ki jo prebavi ter z urinom in blatom izloËi neprebavljene dele. Æivljenjska doba Ëloveka je odvisna od æivljenjskih razmer, krajπa je v revnih dræavah in daljπa v bogatejπih.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo, da æiva bitja potrebujejo za æivljenje hrano, vodo in zrak, da morajo izloËati ter da potrebujejo okolje, v katerem lahko æivijo; ● spoznajo, da potrebujejo rastline za æivljenje tudi svetlobo ter snovi, ki so v prsti ali vodi; ● vedo, da hrana oskrbuje telo z energijo in snovmi za rast in vzdræevanje telesnih delov, neprebavljeni deli hrane pa se izloËijo.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● povejo, kaj potrebujejo æiva bitja za æivljenje; ● spoznavajo æivljenjsko dobo æivih bitij; ● utrdijo spoznanje, da vsa æiva bitja umrejo; ● izvedejo poskus. Povejo, kaj potrebujejo æiva bitja za æivljenje. UËenci iz lastnih izkuπenj pripovedujejo, kaj potrebuje njihov hiπni ljubljenec za æivljenje in kako skrbijo zanj. Lahko obiπËejo kmetijo, æivalski vrt, rastlinjake ali pa kakπno farmo in ugotavljajo, kako tam skrbijo za æivali in rastline. Tudi v razredu si pripravimo gojilnico æivali, najbolje paliËnjakov, in lonËke, v katere uËenci posejejo rastline in skrbijo zanje. Pri tem ugotavljajo, kaj potrebujejo æivali in rastline za æivljenje. Pogovarjamo se tudi o vrstah hrane, ki jo zauæijejo, o zdravi hrani in o potrebi po hrani. ●

Spoznavajo æivljenjsko dobo æivih bitij. Æivali v gojilnicah ali njihovi hiπni ljubljenci lahko tudi poginejo, kar otroke prizadene. Z uporabo literature ugotavljajo in zapisujejo, kako dolgo æivijo æiva bitja. Æivljenjsko dobo rastlin in æivali primerjajo z æivljenjsko dobo ljudi. ●

Utrdijo spoznanje, da vsa æiva bitja umrejo. Pogovarjajo se, da vsa æiva bitja umrejo, in iπËejo vzroke za to. UËenci spoznajo, da tudi Ëlovek s svojimi posegi v naravo povzroËi smrt æivali in rastlin. Tudi Ëlovek umre, toda pri teh pogovorih moramo biti zelo previdni, da uËencev ne prizadenemo. ●

Izvedejo poskus.

●

UËenci pripravijo lonËke s prstjo in posejejo kreπo. Izberejo razliËna mesta in nanje postavijo lonËke. Opiπejo prostore, kamor so postavili lonËke. Predvidevajo, kje kreπa ne bo mogla uspevati, in utemeljijo, zakaj.

Pogled v uËbenik: ÆIVLJENJE RASTLIN IN ÆIVALI

Æivljenjsko dobo æivih bitij merimo v letih. Primerjaj, kako dolgo æivijo æiva bitja.

SVETLOBA Hiπna muha æivi le tri tedne.

Poljski mak raste eno leto.

HRANA VODA

ZRAK Opiπi æivljenjski okolji srne in drevesa. V Ëem se razlikujeta in v Ëem sta si podobni?

Lisica æivi osem let.

Slon æivi 75 let.

Hrast uspeva 1500 let.

Življenje vsakega živega bitja se enkrat konËa.

S posegi v pokrajino spreminjamo æivljenjsko okolje.

PRST (mineralne snovi)

Zakaj se smreka suπi?

Kaj ljudje potrebujemo za æivljenje?

VODA

Kje bodo bivale æivali, ki so zaradi gradnje ceste izgubile svoje æivljenjsko okolje?

Pogled v delovni zvezek:

Z RASTLINAMI IN ÆIVALMI SMO POVEZANI

ÆIVLJENJE RASTLIN IN ÆIVALI

1. Naredi poskus. V plastiËne lonËke nasuj malo prsti in nanje poloæi semena kreπe. LonËke postavi na razliËna mesta. Kakπne æivljenjske razmere ima kreπa v posameznih lonËkih?

bombaæ

papir

volna

pulover

celuloza

perilo

koæa

pivo

hmelj

plaπË

pπenica

preproga

lan

3. Ali prepoznaπ rastline in æivali v nekaterih izdelkih? V katerih in kako?

V katerem lonËku kreπa ne more uspevati? Zakaj?

Vodilne besede: zrak, voda, svetloba, hrana, izloËanje snovi, æivljenjska doba, smrt, pogin. PripomoËki: knjige, lonËki s prstjo, kreπa. Medtematska povezava: Hodim po sadovnjaku, Kmetije so razliËne, Rad æivim v urejenem okolju, Z rastlinami in æivalmi smo povezani, Na vrtu, Æivljenje v parku.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

26. ZA DEÆJEM POSIJE SONCE

str. 54/52

Vreme je skupek vremenskih pojavov. Pogojeno je s πtevilnimi meteoroloπkimi elementi in atmosferskimi pojavi: temperaturo, zraËnim tlakom, vetrom, vlaænostjo, oblaËnostjo, mnoæino in razporejenostjo padavin itd. Vreme se nenehno spreminja in vpliva tudi na naπe æivljenje. »e je sonËno, gremo ven, Ëe deæuje, smo raje pod streho. Kmetje posejejo polja, ko je prst dovolj topla in mokra. »e vemo, kakπno bo vreme, se na spremembe lahko pripravimo. Vreme, njegove spremembe in napoved vremena prouËuje veja znanosti, ki jo imenujemo vremenoslovje. Vremenoslovci zbirajo podatke o vremenu na najrazliËnejπe naËine. UËenci ob razliËnih dejavnostih spoznavajo preproste oblike terenskega in laboratorijskega dela in urijo osnovna znanja raziskovalnega dela, kot so merjenje, zapisovanje in urejanje podatkov ter analiza in sinteza ugotovitev.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo vremenske pojave, veter in padavine; ● povezujejo hitrost vrtenja vetrnice z jakostjo vetra; ● po smeri vetrokaza doloËijo smer vetra; ● spoznavajo padavine; ● razvijajo sposobnosti za grafiËno komuniciranje v naravoslovju in tehniki.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● opisujejo vremenske pojave in doæivljanje vremena; ● merijo temperaturo; ● naπtejejo in opisujejo oblike padavin in izdelajo deæemer; ● opazujejo smer in hitrost vetra.

Opisujejo vremenske pojave in doæivljanje vremena. UËenci vremenske pojave predstavijo v pregovorih, pesmih in zgodbah. Doæivljanje vremena lahko poveæejo z dejavnostmi, ki jih poËnejo ob doloËenem vremenskem pojavu, ter z osebnim doæivljanjem vremenskih stanj. UËenci se væivijo v vlogo vremenoslovca in pripravijo vremensko poroËilo. Za izvedbo te naloge morajo naËrtovati in organizirati svoje delo, iskati podatke in informacije, zbrati in pripraviti gradivo in ga ustrezno predstaviti. ●

UËenci opazujejo vremensko karto v delovnem zvezku in odgovorijo na vpraπanja. V dnevnem Ëasopisju zbirajo podatke o vremenu in uredijo razstavo. Merijo temperaturo. V zvezi z opazovanjem vremenskih pojavov predlagamo πe nekaj dejavnosti. S termometrom/toplomerom lahko izmerimo tudi temperaturo zraka, kako vroËe ali hladno je. Temperaturo odËitamo iz razdelkov na termometru in jo izraæamo v stopinjah Celzija. Dovolj je, da termometer deset minut pred odËitavanjem temperature postavimo na ustrezno mesto na okenski polici uËilnice, da sonce ne sije nanj. Meritve lahko opravljamo teden dni vsak dan ob isti uri, Ëe je mogoËe tudi dlje Ëasa (mesec dni). Namen dejavnosti ni toËno izmeriti temperature, temveË pokazati uËencem, kako jo merimo. Pomembno je, da opazijo, da se njena vrednost iz dneva v dan spreminja in da je potrebno redno delo, Ëe hoËemo oblikovati doloËen sklep. Z uporabo podatkov, ki so jih dobili pri merjenju, lahko uËenci izdelajo histogram ali diagram. Iz temperaturnega grafa lahko doloËijo najniæjo ali najviπjo temperaturo, ugotovijo lahko, ali je bilo topleje na zaËetku tedna (meseca), v sredini ali na koncu tedna (meseca), kdaj je bilo nad 15 stopinj Celzija itd. ●

Naπtejejo in opisujejo oblike padavin in izdelajo deæemer. Z uporabo razliËnega slikovnega gradiva poimenujejo razliËne oblike padavin in jih opisujejo. Padavine razvrπËajo tudi glede na letni Ëas. Poimenujejo tudi padavine, ki povzroËajo πkodo (toËa, æled, slana). UËenci utemeljujejo, zakaj. ●

UËenci izdelajo preprost deæemer. Za izvedbo dejavnosti potrebujejo veËji steklen kozarec (lahko kozarec za vlaganje) ali plastenko, plastiËni lijak, ravnilo in alkoholni flomaster. S pomoËjo ravnila in alkoholnega flomastra na kozarec nariπejo milimetrsko merilo. Postavijo ga na prosto. Zapiπejo si datum in trajanje meritve. Izmerijo ali odËitajo viπino vodne gladine v posodi, v katero so prej nalovili deæ. Nalogo lahko veËkrat ponovijo. Tako lahko iz zapisanih podatkov ugotovijo, koliko deæja pade, kadar rahlo prπi, in koliko ga pade v hudem nalivu. V delovni zvezek zapiπejo nekaj osnovnih podatkov o meritvi.

Opazujejo smer in hitrost vetra. UËenci v vetrovnem vremenu ugotavljajo smer in hitrost vetra, tako da opazujejo upogibanje trav, vej na drevesu, suπenje perila, plapolanje zastav, gladino vode itd. Pomagajo si lahko z vetrnicami ali pa si izdelajo preprost vetromer. Pri tem ugotavljajo, kako je hitrost vrtenja vetrnice povezana z jakostjo vetra. UËitelj lahko dejavnost z uËenci izvede veËkrat v letu. ●

Iz najlonske nogavice, ki so ji odrezali stopalo in jo privezali na palico, uËenci izdelajo vetrovno vreËo. Opazujejo konec vetrovne vreËe, ki nakazuje smer, iz katere piha veter (npr. severni veter piha s severa), napolnjenost vreËe pa kaæe njegovo hitrost. »im bolj je vreËa vodoravno in Ëim bolj je polna, tem moËnejπi je veter. Dejavnost lahko izvedejo veËkrat in tako ugotovijo, iz katere smeri piha veter v njihovem kraju najpogosteje, od kod piha najtoplejπi veter, od kod najhladnejπi. Ugotavljajo naj pomen vetrovne ali vetrne vreËe na letaliπËih, na avtocestah itd. »e ne bi bilo vetra, se vreme ne bi spreminjalo. Seznanijo se z razliËnimi vetrovi in spoznajo njihova imena. Pogled v uËbenik: 26

ZA DEÆJEM POSIJE SONCE

Oblike padavin slana

Opiπi, kako se vreme spreminja. rosa

oblaki, veter sneg

Razvrsti oblike padavin glede na letni Ëas. pooblaËitev

sonËno in toplo

Vrste vetrov

ivje

burja

VREME

hurikan

se spreminja.

jugo Kateri od naštetih vetrov v Sloveniji ne piha?

razjasnitev

Kaj pomeni, Ëe vetrovna vreËa miruje?

deæ, moËan veter

blisk, grom

æled

Opiπi sliko. Kako lahko kmetje zavarujejo pridelke?

Kako izrabljamo energijo vetra?

Pogled v delovni zvezek:

2. Izdelaj deæemer, pripomoËek za merjenje koliËine padavin.

Potrebujeπ: plastiËni lijak, velik steklen kozarec, ravnilo.

ZA DEÆJEM POSIJE SONCE 1. Opazuj vremensko karto in odgovori na vpraπanja. Datum meritve: Viπina padavin: Trajanje meritve od

jasno

mm . ure do

. ure.

3. Izdelaj vetrovno vreËo. Potrebujeπ: palico, debelejπo nit, odsluæeno najlonsko nogavico z odrezanim stopalom.

preteæno jasno delno oblaËno preteæno oblaËno oblaËno deæevno nevihta smer vetra

Konec vreËe kaæe smer, kamor piha veter. Kaj pomeni, Ëe vreËa stoji vodoravno?

Kakπno vreme je v Kopru?

NAREDI POSKUS:

Kje sije sonce?

Datum meritve:

V katerem kraju piha veter?

Smer vetra:

V katerem mestu so izmerili enako temperaturo kot v Celju?

Nariπi lego vreËe.

Koliko stopinj so izmerili v Kopru? V katerem kraju so izmerili 18°C?

Obkroæi ustrezno trditev. • Piha moËan veter. • Piha πibak veter. • Piha sapica. • Je brezvetrje.

V katerem mestu je najhladneje? V katerih krajih so izmerili temperaturo, niæjo od 20°C? 52

Vodilne besede: vreme, sprememba, sonËno, oblaËno, blisk, grom, razjasnitev, deæ, sneg, rosa, ivje, slana, æled, veter, burja, vetrovna vreËa. PripomoËki: slikovno gradivo, termometer, steklen kozarec, plastiËni lijak, ravnilo, alkoholni flomaster, vetrnica, palica, debelejπa nit, stara najlonska nogavica. Medtematska povezava: Beremo zemljevid, Ali morda veπ ..., Ali poznaπ strani neba, Dihajmo Ëist zrak. U»ITELJEVE BELEÆKE: 95

27. NA VRTU

str. 56/54

Vrt je æivljenjsko okolje, kjer ljudje pridelujejo vrtnine. Vrtovi so veliki ali majhni. Ograjeni so z ograjami, lesenimi koliËki, æiËnimi mreæami, kamnitimi ogradami, ali pa obdani z æivimi mejami. Ne glede na velikost in ograjenost so vrtovi razdeljeni na grede in gredice. Posajene in posejane so z rastlinami, ki jih Ëlovek goji za prehrano. Na gredicah so vrtnine: peterπilj, korenje, zelena, Ëebula, Ëesen, razne vrste solate, koleraba, πpinaËa, ohrovt, zelje, cvetaËa, zgodnji krompir. Uæivamo plodove vrtnin, gomolje, liste ali korene, in sicer surove ali kuhane. Priljubljena zeliπËa so luπtrek, kreπa, koprc, bazilika. Na vrtu so pogoste gredice z zaËimbami: majaron, melisa, meta, drobnjak, pehtran. Æajbelj, pelin, kamilica, hermelika pa so zdravilne rastline z vrtov. Skoraj pa ni vrta, kjer ne bi bilo cvetliËne gredice. V prsti je mnogo drobnih æivali, vrt pa obiπËejo razliËne æuæelke, ptice in druge manjπe æivali. Nekatere æivali rastline obgrizejo (bramorji, polæi, gosenice), zato jim pravimo πkodljivci. Koristne æivali (ptice, pikapolonice, krastaËe, jeæi) pa se s temi πkodljivci hranijo. PrivlaËnost vrtov je raznovrstnost gojenih rastlin, ki se spreminjajo z letnimi Ëasi.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznajo æiva bitja ter okolja, v katerih æivijo; ● dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o znaËilnih okoljih ter æivalih in rastlinah v njih; ● spoznavajo ponavljajoËe se spremembe (vreme, letni Ëasi) in spremembe, ki jih povzroËa Ëlovek.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● na uËnem sprehodu spoznajo vrt kot æivljenjski prostor; ● poimenujejo zelenjavo in njene dele; ● spoznajo koristne in πkodljive æivali na vrtu; ● seznanijo se z delom na vrtu v razliËnih letnih Ëasih; ● izvedejo poskus. Na uËnem sprehodu spoznajo vrt kot æivljenjski prostor. Na uËnem sprehodu spoznajo vrt kot æivljenjski prostor. Poimenujejo rastline in æivali v njem. Rastline vonjajo, tipajo in tudi okuπajo. Spodbudimo jih, da na vrtu poiπËejo tudi kakπno æival. Z uËenci se pogovarjamo, kako na vrtu pridelujemo hrano in kdaj sejemo ali sadimo posamezne rastline. Ugotovijo, da na vrtu poleg vrtnin rastejo πe zeliπËa, zaËimbe, zdravilne rastline in okrasne cvetlice. ●

Poimenujejo zelenjavo in njene dele. UËenci prinesejo zelenjavo, zeliπËa, zaËimbe in zdravilne rastline z vrta, jih poimenujejo in pripravijo razstavo. Zelenjavo razvrstijo glede na to, kateri del uæivamo. Ko na kartonËke zapisujejo imena zelenjave, ugotovijo, da imajo vrste zelenjave sploπna imena, npr. solata, da pa je solate veË sort, ki se med seboj razlikujejo po obliki, okusu, trdoti in imajo razliËna imena — berivka, ledenka. Okuπajo surovo zelenjavo in izvejo, da nekatere vrste zelenjave kuhamo zato, da izboljπamo njen okus, da jo zmehËamo ali pa tako postane uæitna. Opozorimo jih, da ne smejo uæivati surovega krompirja, ker je strupen. ●

UËenci nariπejo ustrezno zelenjavo in razloæijo, v kakπni obliki jo lahko uæivajo. Narisano zelenjavo poveæejo z ustrezno trditvijo (surovo, kuhano). V preglednici oznaËijo, katere dele zelenjave uæivamo. Spoznajo koristne in πkodljive æivali na vrtu. UËenci poimenujejo razliËne æivali na vrtu in spoznajo njihovo æivljenje. Pomagajo si s slikovnim gradivom. Izvedo, da se nekatere æivali hranijo z rastlinami, ki jih prideluje Ëlovek. S tem mu delajo πkodo, zato so πkodljive. Poleg njih pa na vrtu æivijo πe koristne æivali. ●

Seznanijo se z delom na vrtu v razliËnih letnih Ëasih. S pomoËjo slik v uËbeniku in lastnih izkuπenj pripovedujejo o delu na vrtu v vseh letnih Ëasih. Poimenujejo orodje, s katerim si pomagamo pri delu. Spodbudimo jih, da razmiπljajo, zakaj z vrtnih gredic odstranjujemo plevel, od kod zelenjava pozimi, zakaj rastline v rastlinjakih ne zmrznejo. ●

●

Izvedejo poskus. Zgornji del korenja ali peterπilja postavijo na vlaæno papirnato brisaËo v posodi. Postavijo jo na topel in svetel prostor in ugotavljajo spremembe. UËencu zaveæemo oËi in mu ponudimo kroænik s koπËki sadja in zelenjave, ki jih okuπa. Poskuπa jih prepoznati.

Pogled v uËbenik: NA VRTU

ribez

ohrovt grah

kamilica pikapolonica πpinaËa

Poimenuj vrtna zeliπËa, zelenjavo in okrasne cvetice, ki jih vidiπ na sliki.

cvetaËa Zakaj so æivali v prsti na vrtu koristne?

Ali veš, kako se imenujejo deli rastlin, ki jih uživamo kot zelenjavo?

cinija Zgoraj vidiπ vrt z gredicami. Katero zelenjavo bi nabral, Ëe bi hotel skuhati riæoto?

Pogled v delovni zvezek:

3. V preglednici s kljukico oznaËi, katere dele zelenjave uæivamo. Upoπtevaj, da lahko pri eni rastlini uæivamo tudi veË delov.

NA VRTU

zelenjava solata

1. Nariπi zelenjavo. Uæivamo jo lahko kuhano ali surovo (presno).

korenine

plodovi

steblo

listi

brsti

cvet

korenje Ëebula peterπilj brst. ohrovt cvetaËa jajËevec kamilica grah redkvica

korenje

paprika

kumarice

SUROVA

stroËji fiæol

paradiænik

KUHANA

4. Zgornji del korenja, peterπilja in korenËka postavi na vlaæno papirnato brisaËo, ki si jo položil v posodo. Posodo postavi v topel in svetel prostor. Poskrbi, da bo papir ves Ëas vlaæen.

RazliËne vrste zelenjave poveži s krogcema SUROVA in KUHANA ter razloæi, v kakπni obliki lahko uæivamo narisano zelenjavo. 2. KoπËke sadja in zelenjave poloæi na kroænik. Ponudi soπolcu, ki naj jih okuπa z zavezanimi oËmi.

Kaj se zgodi Ëez nekaj dni? Koliko dni so rastli poganjki? Kaj se zgodi, Ëe je papir premoker?

Je soπolec prepoznal vse vrste sadja in zelenjave? Katere vrste sadja in zelenjave je prepoznal takoj? 54

Vodilne besede: vrt, vrtnine, zeliπËa, zaËimbe, koristne in πkodljive æivali, plod, gomolj. PripomoËki: slikovni material, zelenjava, zeliπËa, zaËimbe, zdravilne rastline, papirnata brisaËa. Medtematska povezava: Hodim po sadovnjaku, Kmetije so razliËne, Æivljenje na vasi in v mestu, Rad æivim v urejenem okolju, Kupim, kar potrebujem, Z rastlinami in æivalmi smo povezani, Trænica je svet v malem.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

28. USTANOVE

str. 58/56

Opravljanje πtevilnih dejavnosti je vezano na ustanove. V njih so zaposleni ljudje, ki opravljajo naloge πirπega druæbenega pomena. Ustanove so javne, kar pomeni, da je tako ustanovo organizirala skupnost za opravljanje neke dejavnosti. Na podroËju vzgoje in izobraæevanja delujejo πole in vrtci. Imamo pa πe ustanove za izvajanje kulturnih dejavnosti (knjiænice, gledaliπËa, muzeji, galerije), znanstvene ustanove, zdravstvene ustanove (zdravstveni dom, lekarne, bolniπnice), obËinske, upravne ustanove (uradi), banke, poπte. Pomembno je, da uËenci vse te dejavnosti spoznavajo ob obiskih in ogledih ustanov v daljπem Ëasovnem zaporedju oziroma ob razliËnih priloænostih.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznajo, da so za æivljenje ljudi v doloËenem kraju pomembne nekatere ustanove; ● razumejo in opiπejo naËine in skrb za ohranjanje urejenega okolja v domaËem kraju in bliænji okolici.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● spoznajo ustanove in njihov pomen; ● opisujejo delovanje posameznih ustanov; ● spoznajo poklice v posameznih ustanovah.

Spoznajo ustanove in njihov pomen. UËenci pripovedujejo o svojih obiskih v razliËnih ustanovah. Opisujejo, kaj so tam poËeli, kaj so æeleli urediti, s kom so bili v ustanovi, kdo jih je sprejel. Po vnaprejπnjem dogovoru organiziramo obiske in predstavitev posamezne ustanove. UËenci lahko nariπejo tudi preprosto skico ustanov v domaËem kraju. ●

V delovni zvezek zapiπejo vsaj tri ustanove, ki so v njihovem kraju. Opisujejo delovanje posameznih ustanov. Z uËenci se pogovarjamo, kaj lahko poËnemo v posameznih ustanovah. Spodbujamo jih, da razmiπljajo, kaj vse opravimo na poπti, v banki, v knjiænici, v bolniπnici. Izvedo, da imajo ustanove svoje simbole, in jih opiπejo. ●

Ogledajo si simbole v delovnem zvezku in napiπejo ime ustanove, ki jo predstavlja doloËen znak.

Spoznajo poklice v posameznih ustanovah. UËenci vedo, da so v ustanovah zaposleni ljudje, ki opravljajo doloËene naloge. Poimenujejo poklice. Z igro vlog uËenci predstavijo razliËne poklice. ●

UËenci poveæejo fotografije ljudi, zaposlenih v ustanovah, s poklici.

Pogled v uËbenik: 28

USTANOVE

Poglej slike in naπtej ustanove. V katero od njih najraje zahajaπ? Opiπi jo.

Kdaj si bil na pregledu v zdravstvenem domu?

Zdravila kupimo ali pa jih dobimo na recept. Kdo ga napiπe?

Katero knjigo si si izposodil v knjiænici?

Naπtej tri opravke na poπti.

V kulturnih ustanovah se spoπtljivo obnaπamo.

Gotovino lahko dvignemo na banki ali na bankomatu.

Poznamo tudi uliËna gledaliπËa.

Pogled v delovni zvezek:

4. V ustanovah so zaposleni ljudje, ki opravljajo razliËne poklice. Poimenuj jih in zapiπi. ZDRAVSTVENI DOM

USTANOVE 1. Katere ustanove v svojem kraju poznaπ? Zapiπi najmanj tri.

2. Preberi trditev in jo poveæi z ustrezno ustanovo. Jutri moram k zobozdravniku.

S prijatelji si bom ogledal pustolovski film.

GLEDALI©»E

Zanimajo me morske æivali. O njihovem æivljenju bi rad izvedel kaj veË.

Babici bom poslal voπËilnico za rojstni dan. 3. Napiπi ime ustanove, ki jo ponazarjajo simboli.

Vodilne besede: ustanova, zdravstveni dom, knjiænica, poπta, obËina, banka, galerija, gledaliπËe, muzej, simbol. PripomoËki: slikovno gradivo. Medtematska povezava: Spoznavam poklice, Æivljenje na vasi in v mestu, Potujem in spoznavam, Da bomo zdravi, Ali morda veπ …

U»ITELJEVE BELEÆKE:

29. PRETEKLOST KRAJA

str. 60/58

V okviru spoznavanja okolja je pomembno pridobivanje spoznanja, da se ljudje in druæba ves Ëas spreminjamo. Z vrednotenjem preteklosti naj uËenci dobijo obËutek, da smo del zgodovine, ki jo tudi oblikujemo in zapuπËamo prihodnjim rodovom. V ta namen jih seznanimo z razliËnimi pisnimi in ustnimi viri ter predmeti, ki so jih uporabljali v preteklosti. V domaËem kraju naj spoznavajo dediπËino in prek nje vrednotijo spremembe v njem. OmogoËimo jih pogovor z ljudmi, ki se spominjajo preteklosti.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo pomen dediπËine; ● spoznavajo in vrednotijo spremembe v kraju; ● vedo, da so s krajem povezane nekatere znane osebe.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● spoznavajo æivljenje v preteklosti in ga primerjajo z danaπnjim; ● ugotavljajo spremembe v svojem kraju; ● vedo, da so s krajem povezane nekatere znane osebe; ● spoznajo, da preteklost odkrivajo razliËni zgodovinski viri.

Spoznavajo æivljenje v preteklosti in ga primerjajo z danaπnjim. UËenci prinesejo v πolo razliËne izdelke iz preteklosti, ki kaæejo na naËin prehranjevanja, oblaËenja, glasbila ... ●

Otroci prepoznavajo stare izdelke s poudarkom na njihovem pomenu.

Spoznajo in vrednotijo spremembe v kraju. Najbolje je, da primerjamo starejπe pisne vire, npr. stare slike, fotografije, z danaπnjim videzom kraja. Naj sami ugotavljajo, da so hiπe drugaËne, da ni bilo avtomobilov, in naj uporabljajo pojme star, vËasih, nekoË ... ●

Vedo, da so s krajem povezane nekatere znane osebe. V domaËem kraju naj poiπËejo imena oseb, ki so jim posveËeni spomeniki ali ploπËe na stavbah, ter povpraπajo starπe, kdo je znana oseba iz njihovega kraja. V uËbeniku ob slikovnem gradivu opiπejo slike ter prepoznajo znano osebo in poveæejo spoznanje npr. s slovenskim jezikom. ●

●

Spoznajo, da preteklost odkrivajo razliËni zgodovinski viri. Na turistiËni karti Ljubljane se v delovnem zvezku skrivata naravna in kulturna dediπËina, ki naj jo uËenci prepoznajo s pomoËjo legende. Po vrstnem redu od 1 do 6 zapiπejo ime dediπËine s karte.

Nato se spomnijo tudi kakπne znamenitosti v svojem kraju in jo zapiπejo. Sklepajo na pomen poznavanja znamenitosti in s tem v njih krepimo spoπtovanje do preteklosti.

100

Pogled v uËbenik: 29

PRETEKLOST KRAJA

Maribor danes

Maribor nekoË

Stavbi univerze in gledaliπËa sta obnovljeni.

Trgovski center Europark privablja veliko ljudi.

Slomπkov trg v Mariboru

V nekaterih mestih so πe ohranjene stavbe iz preteklosti. Kako se razlikujejo od danaπnjih?

Preπernov spomenik v Kranju

Cankarjev dom v Ljubljani

Maribor je nastal ob Dravi. Ostanki prvotnega mesta so vidni na Lentu.

Podatke o preteklosti kraja najdeπ v zgodovinskih knjigah, starih Ëasopisih, v zapisih, ki jih hranijo v knjiænicah, in izveπ iz pripovedovanja starejπih ljudi.

Kulturnozgodovinske znamenitosti so dokaz pomembnosti kraja v preteklosti. Katere poznaπ v svojem kraju?

Pogled v delovni zvezek:

3. Poglej zemljevid mesta Ljubljane in izpiπi oznaËene naravne in kulturne znamenitosti. 6.

PRETEKLOST KRAJA 1. Zapiπi imena predmetov, ki so jih uporabljali v preteklosti. Dopiπi namen uporabe vsakega predmeta. PREDMET NAMEN UPORABE

1 2. Iz zgodovinskih virov veliko izvemo o preteklosti doloËenega kraja. O katerem mestu poroËa ta vir?

2 3 4

Po Ëem sklepaπ, da je ta vir æe star?

5 6 Najdeπ katero znamenitost tudi v domaËem kraju? Kako se imenuje? Pomisli, zakaj je dobro poznati znamenitosti kakega kraja. O preteklosti kraja vedo veliko povedati starejπi ljudje. Povpraπaj jih.

Vodilne besede: preteklost, nekoË, danes, dediπËina, zgodovinski vir. PripomoËki: starejπi Ëasopisi, starejπe razglednice, turistiËne karte, videokaseta. Medtematska povezava: Æivljenje na vasi in v mestu, S kolesom na pot, Vse se spreminja, Pustni karneval, Ustanove, Beremo zemljevid. ●

Diferenciacija: sposobnejπi naj preberejo naslovnico Ljubljanskih novic v delovnem zvezku.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

101

30. TRÆNICA JE SVET V MALEM

str. 62/60

Trænice najdemo povsod po svetu in so ena prvih oblik trgovanja. Na stojnicah ponujajo sveæo zelenjavo, sadje, mleËne izdelke, meso, ribe, roæe, izdelke domaËe obrti. Nekateri pridelki oziroma hrana so zrasli na njivi, v sadovnjaku ali vinogradu, ki so v neposredni bliæini trænice ali pa prihajajo z drugega dela Slovenije. Nekatere vrste sadja, zelenjave, zaËimb v Sloveniji ne uspevajo in jih pripeljejo iz bolj oddaljenih dræav. Spoznavanje ponudbe na trænici lahko razπirimo tudi na trgovine v domaËem kraju. Primerjamo lahko, katero blago prodajajo v trgovinah in od kod ga pripeljejo.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo trænico in ponudbo na njej; ● spoznajo pomen denarja; ● razlikujejo med osnovnimi vrednostmi denarja (bankovci, kovanci); ● spoznajo denar nekaterih sosednjih dræav; ● spoznajo, da smo ljudje, dræave, celine med seboj povezani in soodvisni.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● obiπËejo trænico in spoznavajo ponudbo na njej; ● poimenujejo sadje iz drugih deæel; ● spoznavajo pomen in vrednost denarja; ● pripravijo napitek. ObiπËejo trænico in spoznavajo ponudbo na njej. Z uËenci obiπËemo trænico ali si ogledamo bliænjo stojnico. UËenci spoznajo, kaj prodajajo, od kod je priπlo blago, zakaj od tam. UËenci naj bodo pozorni, da na stojnicah lahko vse leto, ne glede na letni Ëas, kupujemo doloËene vrste sadja in zelenjave. Poprosimo enega izmed prodajalcev, da nam razloæi, kako skladiπËijo takπno sadje oziroma kako pridelujejo zelenjavo. Z uËenci lahko ponudbo na trænici primerjamo s ponudbo v trgovini v domaËem kraju. Igrajo se lahko trænico ali trgovino in se væivijo v vlogo prodajalca in kupca. ●

V delovnem zvezku obkroæijo, kaj vse prodajajo na trænici. Poimenujejo sadje iz drugih deæel. UËenci poimenujejo sadje, ki so ga videli na trænici. RazvrπËajo ga po razliËnih kriterijih (peËkato, koπËiËasto, pridelano v Sloveniji ali zunaj nje). Navedejo tudi vzroke, zakaj nekatere vrste sadja ne uspevajo v vseh delih Slovenije (pomaranËe, limone) ali pa pri nas sploh ne uspevajo. Naπtevajo sadje, ki ne uspeva v Sloveniji, pomagajo si lahko s slikovnim gradivom. Sadje iz drugih deæel (ananas, banano, mango, papajo, kokosov oreh) lahko prinesemo v uËilnico in ga predstavimo. UËenci naj ga poskusijo, ga povonjajo in otipajo. Tudi zaËimbe iz drugih deæel (cimet, nageljnove æbice, vanilja, poper, muπkatni oreπËek) si uËenci ogledajo, jih spoznajo in jih poimenujejo. Kasneje priredimo igro, v kateri bodo prepoznavali diπave po vonju. UËence spodbujamo, da razmiπljajo, s katerimi prevoznimi sredstvi pripeljejo sadje na trænico, πe zlasti sadje iz drugih deæel, in kako hitro. UËenci lahko v πolo prinesejo prazno embalaæo æivilskih izdelkov. Na embalaæi poiπËejo ime izdelka, ime proizvajalca, ime dræave, iz katere je izdelek. Tako se uËijo razumevati podatke na embalaæi. Iz embalaæe pripravijo tudi razstavo. ●

Spoznavajo pomen in vrednost denarja. Pogovarjamo se o menjavi in o plaËevanju z denarjem. UËenci naj pripovedujejo, kaj kupujejo sami, koliko stane, kje hranijo denar, ali so katere stvari zamenjali. Spoznajo osebe na bankovcih in kaj so naredile pomembnega v æivljenju. Denar lahko fotokopiramo in se ga uËimo menjati. Uporabimo ga lahko tudi, ko se igrajo trænico ali trgovino. UËenci æe vedo, da poleg denarja lahko plaËujemo πe s kreditnimi karticami. ●

Pripravijo napitek. UËenci lahko pripravijo mleËni napitek. Potrebujejo eno zrelo banano in pol litra mleka. Banano zreæejo na koπËke, dodajo mleko in zmeπajo z meπalnikom. Napitek nalijejo v kozarce, ki jih lahko okrasijo z rezinami banane, in ga popijejo. Uporabijo lahko tudi drugo sadje. ●

102

Pogled v uËbenik: TRÆNICA JE SVET V MALEM

Kaj prodajajo na trænici poleg sadja in zelenjave?

Oglej si trænico in opiπi ponudbo na njej. Prve Ëeπnje dozorijo v Goriπkih brdih. Se spomniπ pesmi ≈RdeËe Ëeπnje rada jem«?

Na stojnicah ponujajo razliËne vrste sirov in drugih mleËnih izdelkov.

ObiπËi stojnico z zeliπËi in zaËimbami. Zaznaπ razliËne vonjave?

Ananas raste na vlaænih in vroËih obmoËjih. Ima moËne usnjate liste, dolge do 90 cm. Sredi rastline zraste en sam plod. Za rast potrebuje 18 mesecev.

Opazuj prodajalce in prodajalke na trænici. Opiπi jih.

V veËjem delu Evrope plaËujemo z evri.

BrstiËni ohrovt ima majhne, zelju podobne brste, ki pozimi ne zmrznejo. 72

Pogled v delovni zvezek:

2. Na stojnicah ponujajo blago na razliËne naËine. Prisluhni, kako vabijo kupce. Zapiπi.

TRÆNICA JE SVET V MALEM 1. Namesto v trgovino se s starπi lahko odpravite na trænico. Tam prodajajo skoraj vse. Obkroæi, kaj na trænici zagotovo ponujajo.

SON»NA O»ALA

SADJE

RIBE

3. Pomisli, od kod pripeljejo sadje, zelenjavo, obutev, obleko in drugo, kar je na prodaj na trænici.

KEKSI

KNJIGE

ZGOŠ»ENKE

HLA»E

GOBE

IGRA»E 4. Zakaj lahko trænico poimenujemo ≈svet v malem«?

OLJE ZELENJAVA KRUH

RA»UNALNIK COPATI

Vodilne besede: trænica, stojnica, sadje, zelenjava, ponudba, prodajalec, kupec, denar, menjava, kovanec, bankovec. PripomoËki: slikovno gradivo, fotokopije bankovcev in kovancev, prazna embalaæa. Medtematska povezava: Spoznavam Slovenijo, Na vrtu, Kmetije so razliËne, Kupim, kar potrebujem, Potujem in spoznavam, Spoznavam poklice, S kolesom na pot.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

103

str. 64/62

Za Ëloveka iz davnine je bilo Sonce najpomembnejπe telo v vesolju. Dajalo mu je svetlobo in toploto. Njegov vzhod in zahod sta mu doloËala dolæino dneva. Po Soncu se je Ëlovek nauËil ocenjevati Ëas in se orientirati. Beseda orientacija izhaja iz latinske besede oriens, ki pomeni smer neba, na kateri vzhaja Sonce — vzhod. Dobesedno pomeni doloËanje nebesne smeri po vzhajajoËem Soncu, to je vzhodne smeri. Sploπno pa pomeni orientacija doloËanje katere koli nebesne smeri. Tudi Luna je bila zanimiva za opazovanje, predvsem zaradi spreminjanja svojega videza na nebu. »loveka je pritegnilo tudi opazovanje zvezd, ki se kot celota gibljejo v isti smeri prek noËnega neba, kot se vsak dan giblje Sonce po dnevnem nebu. Mnogo stoletij je preteklo, preden so ugotovili, da je to vsakodnevno gibanje zvezd in Sonca le navidezno. Nastane zato, ker se vrti Zemlja. UËenci spoznajo, da smeri potrebujemo za orientacijo in da so nepogreπljiv pripomoËek za oznaËevanje in opisovanje prostora. Poglavja iz astronomije spoznavajo igraje na osnovi neposrednih opazovanj, iz katerih naj bi s pomoËjo uËiteljevega vodenja Ërpali snov za razmiπljanje, usvojili nove pojme in se tudi sami dokopali do doloËenih naravnih zakonitosti.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo nebo in obzorje ter glavne strani neba; ● spoznavajo navidezno dnevno gibanje Sonca; ● znajo opisati pot Sonca po nebu, povezujejo gibanje Sonca z dnevom in noËjo; ● znajo v svojem kraju doloËiti vzhod in zahod na prostem.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● opazujejo Sonce na nebu in njegovo gibanje; ● poimenujejo glavne strani neba; ● opazujejo obliko in velikost sence.

Opazujejo Sonce na nebu in njegovo gibanje. UËitelj se z uËenci ob lepem sonËnem vremenu povzpne na bliænjo vzpetino. Opazujejo okolico in naravo: hiπe, drevesa, gledajo nebo, oblake, Sonce. UËence opozorimo, da s prostimi oËmi in neposredno z daljnogledom Sonca ne smemo opazovati, ker si lahko poπkodujemo vid. Opazujemo ga lahko le v moËni meglici, z varilskim steklom, moËnimi barvnimi filtri. Opazovanje usmerjamo z besedami gor, dol, levo, desno, naprej. Pogled nato usmerimo proti kakπnemu zanimivemu delu obzorja — navideznemu dotiku zemlje in neba. Razloæimo pojem obzorje. UËenci opazujejo navidezno gibanje Sonca in ga nakazujejo z roko. Opazujejo, kje Sonce vzide, kje je sredi dneva, sami pa opazujejo SonËev zaton. Opazujejo, kako visoko je Sonce na nebu, in ugotavljajo viπino Sonca v razliËnih letnih Ëasih. ●

Poimenujejo glavne strani neba. Poimenujejo glavne strani neba in se orientirajo v naravi. UËitelj uËence seznani z razliËnimi naËini orientacije s pomoËjo naravnih znamenj (Sonce, senca, zvezda Severnica) in z razliËnimi pripomoËki, na primer s kompasom. ●

UËenci v delovnem zvezku dopolnijo manjkajoËe smeri neba in povedi. UËenci se orientirajo v uËilnici, na πolskem dvoriπËu in tudi na zemljevidu, kjer so vse karte obrnjene tako, da je sever zgoraj. Reπujejo razliËne naloge v delovnem zvezku. Opazujejo obliko in velikost sence. UËenci ob lepem sonËnem vremenu opazujejo sence dreves, hiπ, avtomobilov. Opazujejo svojo senco in senco svojih soπolcev. UËenci lovijo svojo senco ali sence soπolcev, skaËejo po njih in ugotovijo, da se tudi sence premikajo. UËenci ugotavljajo, zakaj senca nastane, in opisujejo, kakπna je. Dejavnost lahko uËenci izvedejo tudi v razredu, tako da zagrnejo zavese in s pomoËjo umetnih svetil (baterijskih svetilk) ugotavljajo lastnosti sence. Pri poskusih s sonËnimi podobami naj uËenci sami raziπËejo, kako se spreminjajo lastnosti sence, Ëe se spreminjajo lastnosti osvetljenih predmetov. ●

104

Izvedejo poskus s pomoËjo 1 m dolge palice, ki jo zapiËijo navpiËno v tla. UËenci ugotavljajo, kako senca spreminja smer in doloæino. Opazujejo veËkrat na dan: zjutraj, okrog 10. ure in znova okoli 12. ure. Smer in dolæino sence tudi oznaËijo. UËitelj jih spodbuja z vpraπanji, zakaj se senca spreminja, kje leæi senca glede na Sonce, v katero smer pada senca zjutraj, kdaj je senca najkrajπa itd. Ugotovitve poskusa uËenci tudi zapiπejo v delovni zvezek.

Postavi palico kot na fotografiji in opazuj senco. V katero smer kaæe?

S kompasom doloËamo strani neba.

»e poznaπ strani neba, lahko ugotoviπ, kje si in v katero smer moraπ. Naπtej glavne strani neba. Obesi listke s poimenovanji strani neba tudi v uËilnici.

sever

Opiπi kompasovo roæo.

zahod

vzhod

Zakaj se roæa v kompasu vrti?

Opazuj senco drevesa. V katero smer kaæe popoldne? W

Sonce zaide na zahodu.

Orientiramo se tudi po zvezdah. E

jug

Na kompasu, zemljevidih in v knjigah boπ opazil tudi takπne oznake za strani neba. Kaj pomenijo?

Pogled v delovni zvezek:

3. Pobarvaj kvadratke po navodilih in pripeljali te bodo do zaklada. 1. ZaËni 3 kvadratke proti V. 2. Pojdi 5 kvadratkov proti J. 3. Pojdi 4 kvadratke proti V.

1. Dopiπi strani neba. SEVER

4. Pojdi 3 kvadratke proti S. 5. Pojdi 1 kvadratek proti Z. 6. Pojdi 3 kvadratke proti S.

SEVER

START VZHOD

JUG

Dopolni. Sonce vzhaja na

Nasproti severa je

Smer neba, kamor pri nas pada senca opoldne, je 2. Orientiraj se, πtej narisane korake in upoπtevaj smeri neba. Napiπi pot do posameznih predmetov, kot kaæe primer:

J 4. V sonËnem vremenu zapiËi palico v tla. Vsaki dve uri izmeri dolæino sence in jo zapiπi. Datum opazovanja: Dolæina palice: Ëas

metrov

dolæina sence v metrih

8:00

V katero smer pada senca zjutraj?

Kdaj je senca najkrajπa?

10:00 12:00 Pot do drevesa: 3 koraki vzhodno, 4 koraki juæno Pot do hiπe: Pot do klopi: 62

14:00 16:00 18:00

Pot do igriπËa:

Vodilne besede: obzorje, smeri neba, sever, jug, vzhod, zahod, orientacija, senca. PripomoËki: palica, varilsko steklo, kompas, sonËna oËala, zemljevidi. Medtematska povezava: Iz vasi v mesto, Spoznavam Slovenijo, Potujem naokrog, Svetloba in senca, Z zemljevidom naokrog.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

105

32. BEREMO ZEMLJEVID

str. 66/64

Zemljevid je v doloËenem razmerju pomanjπana in posploπena podoba zemeljskega povrπja. Med drugim nam prikazuje kartografsko projekcijo, merilo, koordinatno mreæo, oblike zemeljskega povrπja, vodovje, rastje, naselja, meje. Po vsebini loËimo sploπne in tematske zemljevide. Sploπni zemljevidi prikazujejo glavne elemente povrπja: vodovje, rastje, naselja, relief. Narejeni so v manjπih merilih, zato prikazujejo veËji del povrπja, a manj natanËno. Posebni ali tematski zemljevidi prikazujejo posebno tematiko v razliËnih merilih. Sem sodijo zemljevidi, ki prikazujejo gostoto prebivalstva, razporeditev padavin, vrste rastlinstva, tipe prsti. Vsak zemljevid ima tudi merilo, ki je lahko πtevilËno, opisno ali grafiËno. Merilo zemljevida nam pove, kolikokrat so razdalje z zemeljskega povrπja na karti zmanjπane. ©tevilËno merilo je napisano v obliki razmerja, npr. 1:50 000. GrafiËno ali linearno merilo je podano v obliki daljice z razdelitvijo doloËenih dolæin iz narave v merilu zemljevida. Pri opisnem merilu je na zemljevidu podatek, ki nam pove, kolikπno razdaljo v naravi oznaËuje 1 cm na zemljevidu.

Cilji uËne teme: UËenci: ● πirijo spoznanje o drugaËnih povrπinskih oblikah; ● spoznavajo razliËne vrste skic in zemljevidov; ● znajo povedati, Ëemu so zemljevidi namenjeni; ● riπejo preproste skice kmetije, ki so jo obiskali, vasi in trænice ter oblikujejo legende.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● spoznajo razliËne vrste naËrtov in zemljevidov ter njihov pomen; ● s pomoËjo legende berejo razliËne zemljevide; ● riπejo preproste skice, naËrte ali zemljevide.

Spoznajo razliËne vrste naËrtov in zemljevidov ter njihov pomen. UËitelj prinese v razred razliËne vrste naËrtov in zemljevidov, lahko tudi atlas. Tudi uËenci naj od doma prinesejo vsaj eno karto ali zemljevid. UËenci jih opazujejo in ugotavljajo razlike med njimi. Ugotovijo, da naËrti prikazujejo obmoËje ali posamezne predmete v velikem merilu. Objekti so prikazani v tlorisu, in ne z znaki. Tudi zemeljsko povrπje je lahko prikazano z naËrtom. ●

S pomoËjo legende berejo razliËne zemljevide. UËenci na zemljevidu poiπËejo in preberejo naslov in legendo. Znake iz legende poiπËejo na zemljevidu. Ugotovijo, kaj zemljevid prikazuje (prometne poti, turistiËne znamenitosti, kolesarske poti, planinske poti) in komu je namenjen (voznikom, turistom, kolesarjem, planincem). Na zemljevidu poiπËejo tudi svoj domaËi kraj in pripovedujejo, kako bi priπli do izbranega kraja. IπËejo tudi pokrajine, mesta. ●

V delovnem zvezku uËenci s pomoËjo legende pobarvajo naËrt kraja in ga opiπejo. OznaËijo pot od æelezniπke postaje do otroπke knjiænice. Riπejo preproste skice, naËrte ali zemljevide. UËenci skicirajo manjπa obmoËja in izdelujejo preproste zemljevide. Skicirajo lahko razporeditev stojnic na trænici ali razporeditev æivil na eni stojnici. Nekateri uËenci æe zmorejo risati v preprostem merilu (en korak je dolæina enega kvadrata na papirju). V merilu lahko nariπejo πolo. Zemljevidi naj bodo opremljeni z naslovom in legendo. Risanje zemljevidov je precej zahtevnejπe od branja, saj morajo uËenci dobro opazovati celoto, prostorska in velikostna razmerja med predmeti, nato pa πe narisati v tlorisu in pribliænem merilu. ●

Nariπejo pravljiËno deæelo Janka in Metke.

106

Pogled v uËbenik: BEREMO ZEMLJEVID

cesta æeleznica reka dræavna meja grad cerkev Kdaj potrebujemo posamezno karto?

Atlas je knjiga zemljevidov.

legenda naslov

merilo

Upodobitev zemeljskega povrπja in objektov v pomanjπanem merilu.

Kako so oznaËene ceste in kako stavbe? Kako je opremljen zemljevid?

ali

1 cm

Objekte v naselju lahko prikaæemo z razliËnimi znaki. Ob ilustracijah opiπi znake za hiπo, cesto in æeleznico.

= 1 km

Zakaj je na zemljevidih vse narisano manjπe, kot je v naravi?

Kako je na naËrtu prikazana soba? Nariπi πe naËrt prostora, v katerem si najraje. 76

KARTA

Povrπje je na zemljevidu ponazorjeno z barvami.

ZEMLJEVID

NA»RT

Imajo naπtete besede enak ali razliËen pomen?

Pogled v delovni zvezek:

3. Nariπi zemljevid pravljiËne deæele Janka in Metke, nato vriπi v zemljevid, kako si predstavljaπ njuno pot od doma do hiπice iz sladkorja.

BEREMO ZEMLJEVID 1. Na podlagi legende pobarvaj zemljevid kraja in ga opiπi.

GOZD

IGRI©»E

ZGRADBE

CESTA

REKA

PREDOR

2. Upoπtevaj navodilo in z rdeËo barvico oznaËi pot od æelezniπke postaje do otroπke knjiænice.

Legenda: dom Janka in Metke hiπica iz sladkorja mesto gozd jasa potok oËetova pot

Pojdi od do glavne ceste, nato zavij proti severu. PreËkaj , pojdi do in zavij proti zahodu. Pri nadaljuj proti jugu, pri drevoredu zavij na zahod in priπel boπ do knjiænice.

pot Janka in Metke 65

Vodilne besede: zemljevid, naËrt, naslov, legenda. PripomoËki: razliËni zemljevidi in naËrti, atlas. Medtematska povezava: Ali poznaπ strani neba, Spoznavam Slovenijo, Potujem in spoznavam, Trænica je svet v malem.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

107

33. ÆIVLJENJE V PARKU

str. 68/66

Park je urejen prostor, v katerem rastejo drevesa, grmiËevje in okrasne cvetlice. »eprav rastejo v parku drevesa, stara veË sto let, je na vsakem koraku Ëutiti Ëlovekovo poseganje v æivljenjsko okolje, predvsem z izbirnim sajenjem æelenih vrst drevja in grmovja. Drevesa so redka in kljub njihovi razvejanosti je πe vedno dovolj svetlobe za rast trave in cvetlic na gredah. Posebnost parkov so eksotiËna drevesa, platane med listavci in sekvoje med iglavci. Priljubljene grmovnice pa so sleËi ali rododendroni. MogoËna stara drevesa dajejo zatoËiπËe pticam (brglez, sivi muhar), netopirju, polhu, veverici. »e je v parku stojeËa ali tekoËa voda, se pestrost rastlinskih in æivalskih vrst poveËa. Urejenost parka in delo vrtnarjev ogroæa æivljenje v njem. S koπnjo zelenic, grabljenjem listja in odvzemom odmrlih ostankov se prekine kroæenje energije v parku ali pa je onemogoËen razvoj rastlinskih in æivalskih vrst. Park ima v mestu pomembno vlogo. Pogosto je edina veËja zelena povrπina, kamor ljudje radi zahajajo, kjer se druæijo, se sprehajajo ali poËivajo v senci velikih dreves. Otroke pa razveselijo igrala, gugalnice, peskovnik.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● na uËnem sprehodu spoznajo park kot æivljenjski prostor; ● poimenujejo rastline in æivali v njem; ● se seznanijo z delom v parku v vseh letnih Ëasih.

Na uËnem sprehodu spoznajo park kot æivljenjski prostor. UËenci gredo na uËni sprehod v park. Opazujejo rastline, urejenost parka, prisluhnejo petju ptic in iπËejo πe druge æivali. Æe vnaprej si pripravimo vpraπanja in uËenci obiskovalce parka povpraπajo, zakaj prihajajo v park, kolikokrat na teden, kaj jim je v parku najbolj vπeË. V parku naj uËenci poiπËejo opozorilne table in ugotovijo njihovo sporoËilno vrednost. Po ogledu parka uËencem povemo, da poznamo razliËne parke: naravne (Triglavski narodni park), krajinske (Logarska dolina), regijske (Kozjanski regijski park). Znanje o parku in æivljenju v njem utrdijo tudi s pomoËjo uËbenika. ●

V delovni zvezek zapiπejo ugotovitve, zakaj ljudje hodijo v park.

Poimenujejo rastline in æivali v njem. UËenci poimenujejo in opisujejo æivali in rastline, ki so jih videli v parku. Pomagajo si s slikovnim gradivom. Ugotovijo, da v parku rastejo drevesa, grmovnice, okrasno cvetje, ki privabljajo πtevilne obiskovalce. Nekatere rastlinske vrste v parkih so redke, zato so zaπËitene. ●

V delovni zvezek zapiπejo imena dreves, ki so jih videli v parku, in ugotovijo, ali je drevo listavec ali iglavec.

Seznanijo se z delom v parku v vseh letnih Ëasih. UËenci opisujejo park v vseh letnih Ëasih in navajajo spremembe. Pogovarjamo se o tem, kaj je treba postoriti v razliËnih letnih Ëasih in s Ëim si pomagamo pri delu. »e imamo moænost, obiπËemo tudi vrtnarje, ki skrbijo za park, in se z njimi pogovorimo o njihovem delu. ●

108

Pogled v uËbenik: 33

ÆIVLJENJE V PARKU vrabec

veverica

lipov list

pajek sprehajalna pot

Park je urejen prostor, v katerem rastejo drevesa, grmiËevje in okrasne cvetice. Zanj skrbijo vrtnarji.

cipresa

vrtnica pampaπka trava greda z roæami Kdo æivi v parku? Kaj ti je v parku najbolj vπeË?

Opiπi park. 78

V Kozjanskem parku spoznavamo preteklost pokrajine.

V VolËjem Potoku vzgajajo rastline z vsega sveta.

Pogled v delovni zvezek:

ÆIVLJENJE V PARKU

ÆIVLJENJSKA OKOLJA

1. V parku so nasadili razliËne vrste dreves. Napiπi imena najmanj petih drevesnih vrst.

1. Poveæi æiva bitja z njihovim æivljenjskim okoljem. Poimenuj, katera æiva bitja æivijo v istih æivljenjskih okoljih. Zakaj?

Zakaj pogosto zahajamo v parke?

Sadovnjak

Gore

Gozd

2. V parku opazuj tudi, kje æivijo æivali. Zakaj æivali v parku æivijo drugaËe kot æivali v gozdu?

Polje

3. V park radi zahajamo tudi mi. Zakaj?

Vodilne besede: park, platana, sekvoja, sprehajalne poti, vrtnar, simboli. PripomoËki: slikovno gradivo, revije, vrtnarjevo orodje. Medtematska povezava: Hodim po sadovnjaku, Kmetije so razliËne, Æivljenje v vasi in v mestu, Rad æivim v urejenem okolju, Æivljenje rastlin in æivali, Na vrtu, Voda od izvira do morja, Æivljenjska okolja.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

109

34. ÆIVLJENJSKA OKOLJA

str. 70/67

Æivljenjsko okolje rastlin in æivali sestavljajo medsebojni odnosi v rastlinskih in æivalskih skupnostih, odnosi med Ëlani æivalske in rastlinske skupnosti in njihovi odnosi do neæive narave. Tako so rastline in æivali odvisne druga od druge in æivljenje vsake vrste je povezano z drugimi vrstami rastlin in æivali. Na njihovo æivljenje vplivajo tudi neæivi dejavniki, kot so temperatura, voda, prst, relief. Æiva bitja so se na æivljenjsko okolje prilagodila. Prilagajati se morajo tudi spremembam, ki nastanejo Ëez leto (letni Ëasi). Spremembe so lahko tako velike, da veËina æivali in rastlin ne more preæiveti (poæar, poplava). Æivali in rastline, ki æivijo v podobnih æivljenjskih okoljih, so bolj podobne druga drugi kot tiste, ki æivijo v zelo razliËnih æivljenjskih okoljih.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo æiva bitja ter okolja, v katerih æivijo; ● dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o znaËilnih okoljih ter æivalih in rastlinah v njih; ● spoznajo ponavljajoËe se spremembe (vreme, letni Ëasi) in spremembe, ki jih povzroËa Ëlovek; ● spoznajo, da imajo rastline, æivali in Ëlovek lastnosti, ki jim pomagajo æiveti v njihovih okoljih.

Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: ● spoznajo polje, vinograd, gore in kraπko jamo kot æivljenjsko okolje; ● poimenujejo in primerjajo rastline in æivali v razliËnih æivljenjskih okoljih; ● opisujejo prilagoditve æivih bitij na æivljenjsko okolje.

Spoznajo polje, vinograd, gore in kraπko jamo kot æivljenjsko okolje. UËenci pripovedujejo, katera æivljenjska okolja poznajo, in jih opisujejo. Spodbujamo jih, da iz lastnih izkuπenj pripovedujejo, kako so se sami poËutili, kaj so sliπali, vonjali v posameznem æivljenjskem okolju. Æivljenjska okolja opisujejo v razliËnih letnih Ëasih. Z uËenci naËrtujemo uËni sprehod in spoznavanje æivljenjskega okolja. Pri tem jih opozorimo, da æivljenjsko okolje spoznavajo s Ëim veË Ëutili naenkrat. S pomoËjo uËbenika uËenci spoznavajo polje, vinograd, gore in kraπko jamo. ●

Poimenujejo in primerjajo rastline in æivali v razliËnih æivljenjskih okoljih. S pomoËjo uËbenika, slikovnega gradiva, videoposnetkov in lastnih izkuπenj poimenujejo razliËne rastline in æivali v æivljenjskih okoljih. Pri rastlini so pozorni na njeno velikost, na obliko in πtevilo listov, na to, ali sta obe strani lista enaki, kako so razporejene listne reæe, na barvo in obliko cvetov, na to, ali cvetovi diπijo, ali rastlina raste posamezno, opisujejo deblo. Prepoznajo tudi æivali in ugotavljajo, katere so najbolj pogoste, kako se oglaπajo, kaj jedo, kje æivijo. Rastline in æivali v razliËnih æivljenjskih okoljih med seboj primerjajo. Ugotavljajo podobnosti in razlike med organizmi. Pozorni so na njihovo gibanje, na obliko in zgradbo njihovih teles. V uËilnico prinesejo nekaj æivali in rastlin ter jih razvrπËajo po svojih kriterijih. Poimenujejo in primerjajo rastline in æivali v razliËnih æivljenjskih okoljih. ●

V delovnem zvezku uËenci poveæejo æiva bitja in njihova æivljenjska okolja.

Ugotovijo, kako se æiva bitja prilagodijo na æivljenjsko okolje. UËitelj vodi pogovor o tem, da so se rastline in æivali na razliËne naËine prilagodile æivljenjskemu okolju. V gorah, kjer so velike temperaturne razlike med dnevom in noËjo, nizke temperature pozimi, moËni vetrovi, suπa, malo prsti, rastejo rastline z nizko rastjo in moËnimi koreninami. Æivali pozimi dobijo gostejπo dlako, ki jih varuje pred mrazom. Tudi barva dlake se spremeni, tako da so æivali v svojem okolju manj opazne. V kraπkih jamah æivi malo rastlin in æivali zaradi pomanjkanja svetlobe in hrane. Æiva bitja se morajo prilagajati tudi letnim Ëasom, vremenskim spremembam in tistim spremembam v okolju, ki jih povzroËi Ëlovek. ●

110

Pogled v uËbenik: 34

ÆIVLJENJSKA OKOLJA

orel gams

sonËnica

krompir Katere æivali in rastline æivijo v gorah? Kako so prilagojene na hladnejπe podnebje? svizec

S Ëim se hranita æivali na fotografijah?

Na fotografiji so poljπËine. Naπtej jih.

sviπË

kapniki koloradski hroπË

zajec moËeril

netopir

Æivljenje v jamah je nekaj posebnega. Zakaj? Ko stopiπ v kraπko jamo, obËutiπ spremembe. Kakπne?

pajek

V vinogradih raste vinska trta. Kaj vse pridobivamo iz grozdja?

Pogled v delovni zvezek:

ÆIVLJENJE V PARKU

ÆIVLJENJSKA OKOLJA

1. V parku so nasadili razliËne vrste dreves. Napiπi imena najmanj petih drevesnih vrst.

1. Poveæi æiva bitja z njihovim æivljenjskim okoljem. Poimenuj, katera æiva bitja æivijo v istih æivljenjskih okoljih. Zakaj?

Zakaj pogosto zahajamo v parke?

Sadovnjak

Gore

Gozd

2. V parku opazuj tudi, kje æivijo æivali. Zakaj æivali v parku æivijo drugaËe kot æivali v gozdu?

Polje

3. V park radi zahajamo tudi mi. Zakaj?

Vodilne besede: æivljenjsko okolje, polje, vinograd, gore, kraπka jama, prilagoditev. PripomoËki: slikovno gradivo, videoposnetki. Medtematska povezava: Hodim po sadovnjaku, Kmetije so razliËne, Voda od izvira do morja, Z rastlinami in æivalmi smo povezani, Æivljenje rastlin in æivali, Na vrtu, Æivljenje v parku.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

111

str. 72/68

RazliËne informacije in pojave lahko predstavimo z risbo, sliko, besedo, zvoËnim zapisom. Ko uËenci zmorejo æe veËje abstrakcije, pa pojave oziroma povezave med spremenljivkami predstavimo s histogrami ali stolpËnimi diagrami in Ërtnimi grafi. V Ërtnem grafu se namesto stolpcev pojavljajo pike, ki jih med seboj poveæemo s Ërto. UËenci lahko iz oblike in lege Ërte grafa ugotavljajo razliËne zakonitosti in pojave predstavljajo ali opredeljujejo z dvema spremenljivkama. Interpretacija (razlaga) podatkov je pomembna veπËina. UËenci naj se urijo najprej ob danih podatkih. Pozneje pa naj podatke zberejo sami. Ta sredstva sodijo med najbolj ustaljene naËine sporoËanja v naravoslovju in znanosti. Brez njih ne more niti dnevni tisk, ko nas obveπËa o medijskih raziskavah, o rezultatih volitev, o gospodarskih gibanjih itd. Z uËenci se pogovorimo tudi o razliËnih naËinih prenosa informacij in uporabi pripomoËkov (medijev) pri tem. Obe dejavnosti, tako predstavitev pojavov kot naËini prenosa, se pri predmetu spoznavanje okolja skozi vso leto prepletata v povezavi z drugimi vsebinami.

Cilji uËne teme: UËenci: ● spoznavajo razliËne naËine prenosa in obdelave informacij; ● znajo uporabljati vsakdanje pripomoËke in naprave za prenos in sprejem informacij (radio, TV, video, telefon, kasetofon, raËunalnik, zgoπËenka); ● razvijajo sposobnosti za grafiËno komuniciranje v naravoslovju in tehniki; ● znajo shraniti podatke in informacije na razliËne medije; ● znajo prebrati obdelane in shranjene podatke in informacije iz tabel in histogramov ter obratno.

Primeri dejavnosti za doseganje uËnih ciljev: UËenci: ● se pogovarjajo o razliËnih naËinih prenosa informacij; ● izdelajo tabelo in nariπejo graf; ● razvrπËajo podatke po razliËnih kriterijih.

Pogovarjajo se o razliËnih naËinih prenosa informacij. UËenci se pogovarjajo in uporabljajo razliËne naËine prenosa informacij (beseda, risba, strip, slika, tabela, graf ...) in njihovega shranjevanja. Pri tem uporabljajo razliËne dejavnosti: snemajo govor, pojejo, se igrajo novinarje, posnamejo lahko zvoke v uËilnici med odmorom, zvoke v naravi, piπejo, riπejo, itd. z besednim napisom, z risbo, s sliko, z zvoËnim zapisom in uporabljajo razliËne shranjene informacije ali naËine prenosa informacij. S pomoËjo slik v uËbeniku se pogovarjajo, kako so si ljudje sporoËila poπiljali vËasih. Tudi predmeti, simboli in doloËeni glasovi (sirene) predstavljajo pomembne informacije ali sporoËila. ●

Izdelajo tabelo in nariπejo graf. Na slikah v uËbeniku si uËenci ogledajo histogram, ki kaæe, iz katerih virov uËenci v 3. a razredu pridobivajo informacije. Ugotavljajo, da lahko predstavimo pojave z razliËnimi oblikami grafiËnih predstavitev (tabela, histogram, Ërtni graf, tortni diagram). RazliËne oblike grafiËnih predstavitev zbirajo tudi iz razliËnega slikovnega gradiva (Ëasopisov, revij) in jih skuπajo brati. ●

V delovnem zvezku sami zapiπejo podatke v tabelo in nariπejo graf. Smiselno je, da otrokom pripravimo mreæo za risanje histogramov ali grafov. RazvrπËajo podatke po razliËnih merilih. UËenci podatke razvrπËajo po razliËnih kriterijih in si ogledajo slike v uËbeniku. Podatki so lahko razvrπËeni po abecedi, po vsebini, po Ëasu. Tudi sami ugotavljajo kriterije za razvrπËanje in navajajo primere. ●

V delovnem zvezku zapiπejo telefonske πtevilke soπolcev.

112

Podatke lahko ponazorimo tudi z drugaËnimi prikazi.

VIDEO

Iz kolaËnika odËitaj, iz katerega vira dobijo uËenci najmanj informacij.

TELEFON KNJIGA

»ASOPIS RADIO

NekoË so sporoËila poπiljali tudi z dimnimi znaki.

V 3. a razredu uËenci dobivajo informacije iz razliËnih virov. MEDIJI

RADIO

»ASOPISI

©TEVILO

RA»UNALNIK

Svetilnik pomaga mornarjem, da ladjo varno pripeljejo v pristaniπËe.

TELEFON TELEVIZIJA 4

KolaËnik virov informacij v 3. a razredu VIDEO

KNJIGE

RA»UNALNIK

Preglednica naprav in pripomoËkov za pridobivanje informacij v 3. a razredu Podatke lahko prikaæemo tudi v obliki besednega ali zvoËnega zapisa, risbe, slike.

πtevilo

9 8

Podatke razvrπËamo.

7 6

Kaj lahko ugotovimo iz grafiËnega prikaza podatkov?

5 4 3 2 1 RADIO

TELEFON »ASOPIS

VIDEO TV

RA»UNALNIK KNJIGA

mediji

razvrπËanje po abecedi

Histogram virov informacij v 3. a razredu

razvrπËanje po Ëasu

razvrπËanje po vsebini

Pogled v delovni zvezek:

Razvrsti soπolce po viπini: cm

πtevilo soπolcev

do 120

1. Kako bi najhitreje izvedel, katero moπtvo je zmagalo na nogometni tekmi?

od 121 do 130 nad 130

Nariπi stolpce: πtevilo

30 28 26 24 22 20 18 16 14

Kako bi informacijo posredoval prijatelju? Kam bi to informacijo shranil?

12 10 8 6

2. Izmerimo se.

4 2

V tabelo vpiπi ime in priimek nekaterih soπolcev in na metru odËitaj njihovo viπino ter jo zapiπi.

do 120 cm

Ime in priimek 1. 2.

Viπina

od 121 do 130 cm

nad 130 cm

viπina

Razloæi stolpce glede na πtevilo soπolcev, ki so po viπini razporejeni v tri skupine. Kam in kako bi shranil te podatke, da bi jih lahko primerjal s podatki, pridobljenimi prihodnje leto?

3. 4.

Bliæa se Ëas poËitnic. Zapiπi tri telefonske πtevilke prijateljev ali znancev, ki jih boπ med poËitnicami poklical.

5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12.

Katere podatke si zapisal?

13. 68

Vodilne besede: informacija, prenos informacij, shranjevanje podatkov, histogram, tabela, graf, kolaËnik. PripomoËki: slikovno gradivo. Medtematska povezava: UËenje je zabavno, Povezujejo nas skupna nagnjenja, Potujem in spoznavam. U»ITELJEVE BELEÆKE:

113

VI. PRILOGA: NAREDI SAM POGLEDAM NAOKROG (plastelin ali modelarska glina) CILJ: Narediti pomanjπan model opazovane pokrajine. POTREBUJE©: mehki plastelin ali modelarsko glino kartonsko podlago ● prosojni papir ali folijo ● Ërno pisalo (za folijo) ● barvila ● ●

POSTOPEK: 1. Z viπje toËke opazuj pokrajino. Primer: fotografija otroka, ki gleda z vrha hriba naokrog. 2. Z levo roko primi folijo in jo dvigni, tako da boπ lahko skozi njo pogledal. Nato s Ërnim pisalom izriπi oblikovanost hribovja, griËevja, ravnine. Primer: fotografija otroka, ki riπe obrise hriba, ravnine. 3. Iz plastelina (gline) izoblikuj hribovja, griËevja in ravnine, kot si jih videl in narisal na folijo. Primer: fotografija otroka, ki z obema rokama oblikuje plastelin/glino v hrib. 4. Primerjaj izoblikovan model s tem, kar vidiπ. Dopolni ga z modro barvo za vode, s sivo za ceste, s Ërno za æeleznico itn. Z rjavo lahko oznaËiπ njive, s temno zeleno gozdove, s svetlo zeleno travnike ipd. Primer: podoba oblikovane pokrajine, npr. hrib je spodaj pobarvan rjavo, zgoraj zeleno.

REZULTAT: Pomanjπan model opazovane pokrajine V Ëem se tvoj model pokrajine razlikuje od opazovane pokrajine?

APLIKACIJA: Kmetije so razliËne, Spoznavam Slovenijo, Beremo zemljevid.

114

VII. Literatura • Allaby, M., 1996: ©olska enciklopedija — spoznavajmo okolje. Tehniπka zaloæba Slovenije, Ljubljana. • Balkovec, B.,1996: Zgodovinski Ëasovni trak (raËunalniπka datoteka): pogled v zgodovino z novim medijem. DZS, Ljubljana.

• Bezenπek, J., 1996: Vloga druæine v razvijanju (ne)strpnosti v (pri)vzgajanju ekoloπke zavesti predπolskega otroka. V: Zbornik radova Meunarodni znanstveni skup, Pedagoπki fakultet u Rijeci.

• Chinery, M., 1989: 1000 (tisoË) idej za naravoslovce: opazujte, zbirajte, shranjujte, spoznavajte okolje s privlaËnimi raziskavami in poskusi. Dræavna zaloæba Slovenije, Ljubljana.

• »eplin, ©., 2001: Predmet spoznavanje okolja v devetletni osnovni πoli. Diplomsko delo, Pedagoπka fakulteta Maribor. • FoπnariË, S., 2000: Nekatera korelacijska izhodiπËa za pouËevanje predmeta spoznavanje okolja. V: DidaktiËni in metodiËni vidiki nadaljnjega razvoja izobraæevanja, Pedagoπka fakulteta Maribor.

• Furlan, M., Muck, D.: Prvi koraki v ekologijo. Delovni zvezek za spoznavanje narave in druæbe v 3. in 4. razredu O©, Zaloæba Rokus, Ljubljana.

• Geister, I., 1999: Izbrana æivljenjska okolja rastlin in æivali v Sloveniji. Zaloæba Modrijan. • Harlow, R., 1992: Letni Ëasi. Pomurska zaloæba. • HasiË, E., 2000: Aktivnost uËencev pri pouku spoznavanja okolja v prvem razredu devetletne osnovne πole. Diplomsko delo, Pedagoπka fakulteta Maribor.

• Ivanπek, D., Spoznavanje domaËe pokrajine. Delovni zvezek za terensko delo pri spoznavanju druæbe v 4. in 5. razredu ter zemljepis v 7. in 8. razredu O© ter priroËnik za uËitelje, Zaloæba Rokus, Ljubljana.

• Van Cleave, J., 1997: Geografija za vsakega otroka. UËila, TræiË. • Jugovec, M., 1988: Uporaba miselnih vzorcev za urejanje in utrjevanje spoznanj o okolju v pripravi na πolo. Diplomsko delo, Pedagoπka fakulteta Maribor.

• Kolenc Kolnik, K., 1996: Umske znaËilnosti mladostnikov in prostorske predstave, pojmovanje ter razumevanje geografskega prostora. V: Pedagoπka obzorja, let. 11, πt. 3—4, str. 146—152.

• Kramer, M., 1999: Jaz in ti, mi in vi: vodnik za obravnavo tematskih sklopov: Jaz in ti, mi in vi — Kdo smo in kako æivimo. Zavod RS za πolstvo in πport, Ljubljana.

• Lapajne, S., 1997: Za okolje: priroËnik za vkljuËevanje varstva okolja v vzgojno-izobraæevalne programe πol. Zavod RS za πolstvo in πport, Ljubljana.

• MarentiË-Poæarnik, B., 1993: Okolje in πolske iniciative. Zavod RS za πolstvo in πport, Ljubljana. • Narava — druæinska enciklopedija, 1996. Mladinska knjiga. • Perπ, J., 2000: Opazujem, raziskujem, razmiπljam o okolju, kjer sem doma: temeljni spoznavni postopki naravoslovnih dejavnosti. Diplomsko delo, Pedagoπka fakulteta Maribor. • Petauer, M., Prevolπek, V., ©alej, D., Vovk Koræe, A., 2000: Odkrivam svoje okolje 1. Delovni uËbenik, Zaloæba Rokus. • Petauer, M., Prevolπek, V., ©alej, D., Vovk Koræe, A., 2000: Odkrivam svoje okolje 1. PriroËnik za uËitelje, Zaloæba Rokus. • Pino, M., 1997: Poskusi v naravi: moja prva knjiga o okolju. Mladinska knjiga, Ljubljana. • Pristovπek, S., 2000: UËinkovito pouËevanje vsebin Kdo smo in kaj delamo pri predmetu spoznavanje okolja. Diplomsko delo, Pedagoπka fakulteta Maribor. • Poskusi v naravi. Moja knjiga o okolju, 1997. Zaloæba Mladinska knjiga. • RopiË, M., 1999: Danes riπem, jutri piπem. Delovni uËbenik za opismenjevanje v 1. razredu devetletne O©, Zaloæba Rokus, Ljubljana. • Spletna stran 1: http://zavratnik.virtualave.net/sola.htm (4. 9. 2002) • Spletna stran 2: http://gape.org/vratavraj/ene...les/sadovnjak_vodnarjeve_dobe.htm (4. 9. 2002) • Tarman, D., 1999: Æivali hodijo. DZS, Ljubljana. • Tisu, N., 1997: Moje prvo Ëudovito raziskovanje sveta (raËunalniπka datoteka). DZS, Ljubljana. • Udir, V., 1999: Vreme. DZS, Ljubljana. • Udir, V., 1999: Gibanje. DZS, Ljubljana. • Udir, V., 1999: TekoËine. DZS, Ljubljana. • UrbanËiË Jelovπek, M., Potovanje — didaktiËna igra. Zaloæba Rokus, Ljubljana. • VerbanËiË, B., 1999: Oblikovanje okolju prijaznih gradiv in aplikacija na spoznavanje okolja. Diplomska naloga, Pedagoπka fakulteta Maribor. • Æunko, A., 2000: DidaktiËne igre pri predmetu spoznavanje okolja v prvem razredu devetletne osnovne πole. Diplomsko delo, Pedagoπka fakulteta Maribor.

115