Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju: doba družbenih in verskih sporov 34 37 40 43 46 49
akšno je bilo življenje na prehodu v zgodnji novi vek K Zakaj je imela reformacija velik pomen Kakšne so bile posledice turških vpadov Kaj so zahtevali uporni kmetje Kakšno je bilo gospodarstvo v slovenskih deželah Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah
Kakšno je bilo življenje na prehodu v zgodnji novi vek
Življenje v slovenskih deželah je bilo na prehodu v novi vek podobno kakor v preostali Evropi. Kmet je bil še vedno osebno odvisen od zemljiškega gospoda. Dokončno so se izoblikovale dežele, v katerih si je vladar oblast delil s stanovi. Oblikovala se je narodnostna meja.
Kako pomembni so bili deželni stanovi
Slovensko ozemlje je bilo na prehodu v novi vek razdeljeno med različne države in dežele. 1) Katera imena dežel je bilo treba uporabiti v 15. in 16. stoletju za slovensko ozemlje? A. Vpiši njihova imena v zemljevid ter obseg vsake obarvaj z drugo barvo. Obkroži njihova glavna mesta. B. V katero deželo je spadal tvoj domači kraj?
2.) Oblast v deželi je bila dvojna. S podatki v učbeniku na strani 44 izpolni shemo. skrbeti za mir v deželi, obramba
PRISTOJNOSTI: deželni
PRISTOJNOSTI: dežele, finančne zadeve (izredni davki) DEŽELNI stanovi
KNEZ DVOJNA OBLAST DEŽELA
A. V katerih primerih je moral deželni knez sklicati deželne stanove? Ko je želel vladar vpeljati nove zakone ali je potreboval izredne davke. Istra
B. V katerem obdobju je bila moč deželnih stanov največja? V 15. in 16. stol., v času turških vpadov in zaradi vzdrževanja vojne krajine. 3) A. Primerjaj grbe posameznih slovenskih dežel in izpolni tabelo. Podobnosti med grbi • ŽIVALI
Štajerska
Razlike med grbi
Koroška
• RAZLIČNE BARVE
• VLADARSKI SIMBOLI • ENA BARVA PREVLADUJE
B. Grbe uporabljamo tudi danes. Kje vse jih lahko opazimo?
Kranjska
Avtomobilske tablice, simboli lokalnih in državnih institucij ... Goriška
34
Kakšno je bilo življenje na prehodu v zgodnji novi vek
Kako so živeli prebivalci slovenskih dežel
Večji del ozemlja, kjer je živelo slovensko prebivalstvo, so pridobili Habsburžani. Te pokrajine so bile njihove dedne dežele. 4) A. Katera so bila zadnja ozemlja, ki so jih Habsburžani pridobili in s tem zaključili združevanje slovenskih dežel v svojih rokah? Podčrtaj jih v besedilu. »Ko so Habsburžani v svoji dinastični politiki z dedno pogodbo pridobili večino celjskih posestev v slovenskih deželah in so po smrti ogrskega kralja Matija Korvina (1490) obnovili oblast nad začasno izgubljenim ozemljem, ki ga je ta zasedel, ter si l. 1500 pridobili Goriško, posest Goriških grofov, so postali gospodarji večjega dela slovenskega ozemlja. V vojni z Benečani si je cesar Maksimiljan l. 1509 pridobil še Tolminsko in Bovško /…/« (Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Slovenska matica, Ljubljana, 1991)
B. Kako so Habsburžani dobili ozemlje v slovenskih deželah? Z dednimi pogodbami in vojnami. 5) Med slovenskim in nemškim prebivalstvom je na prehodu v novi vek nastala narodnostna meja, ki se je le malo spremenila vse do 19. stoletja. A. Primerjaj zemljevid, kjer je vrisana današnja slo venska narodnostna meja (zelena črta), z zemljevi dom v učbeniku na strani 42–43. Primerjaj obe narodnostni meji in napiši, ali se je narodnostna meja od takrat veliko spremenila? Ne, meja je ostala podobna. B. V učbeniku na strani 45-46 preberi poglavje o življenju v slovenskih deželah in poveži značilnosti življenja s posameznim slojem prebivalstva. Pred trditve, ki so bile značilne za kmeta, napiši črko K, pred tiste, značilne za plemstvo, pa črko P. K K P K K P P
Sestavljali so okoli 94 odstotkov prebivalstva. Bili so osebno nesvobodni in odvisni od zemljiškega gospoda. Številni so imeli svoje hiše tudi v mestih. Nastali so novi sloji prebivalstva, kajžarji in gostači. Med sabo so se sporazumevali po slovensko. Bili so osebno svobodni. Imeli so pravico sodelovati na zasedanjih deželnih stanov.
Kako so vojne zaznamovale slovenske dežele Glavni cilj spopadov, ki so v 16. stoletju potekali v slovenskih deželah, je bil pridobiti novo ozemlje. Obramba dežele in varnost prebivalstva sta bila v ozadju. 6) A. V deželah so poznali dve vrsti vojske. Kratko razloži, kaj je bilo značilno za vsako. NAJEMNIŠKA VOJSKA
NAJETI VOJAKI, KI SO ZA OPRAVLJENO DELO DOBILI PLAČILO.
ČRNA VOJSKA
SESTAVLJENA IZ PODLOŽNIKOV, VPOKLICANIH OB OBRAMBI DEŽELE.
B. Zakaj so v 17. stoletju začeli opuščati črno vojsko? Zemljiški gospodje so spoznali, da izurjeni in oboroženi kmetje predstavljajo veliko nevarnost uporov.
35
Kakšno je bilo življenje na prehodu v zgodnji novi vek
RADOVEDNEŽ Nariši državni grb Republike Slovenije in razloži njegove značilnosti. Na spletnih straneh in v literaturi poišči, ali so bili predlagani tudi drugačni grbi. Predstavljaj si, da imaš možnost oblikovati slovenski grb. Nariši ga in razloži, zakaj si ga tako predstavljaš.
ZANIMA ME: Več o začetku novega veka na Slovenskem lahko prebereš v Ilustrirani zgodovini Slovencev (1999).
ZANIMA ME: Več o življenju plemičev lahko izveš v delu Maje Žvanut, Od viteza do gospoda (1994)
PONOVIMO
DVOJNA UPRAVA
NARODNOSTNA MEJA
STANOVI ODLOČAJO O: • obrambi dežele • notranjih zadevah (davki, zakoni) DEŽELNI KNEZ ODLOČA O: predstavlja deželo
• pojem pomeni: meja med dvema narodoma ŽIVLJENJE V SLOVENSKIH DEŽELAH NA PREHODU V NOVI VEK
• NA ZAHODU: Ob reki Beli do Doberdobske planote
navzven ...
VOJAŠKI SPOPADI
ŽIVLJENJE PLEMIČEV
ŽIVLJENJE KMETOV
z namenom pridobiti nova
• gradovi
• osebno odvisni
ozemlja (boj za celjsko
• hiše v mestih
• dajali dajatve
dediščino, boj z ogrsko-
• velik del posestev zunaj
• opravljali tlako
hrvaškim kraljem, vojne z Benečani)
36
• potekala je: NA SEVERU: Ziljska, Dravska dolina, • Kobansko, Slov. gorice do Radgone
slovenskih meja
• sodelovali v vojski • delitev kmetij - novi sloji
Zakaj je imela reformacija velik pomen
Reformacija se je v slovenskih deželah med meščanstvom in plemstvom hitro širila. Prote stantske cerkve so začele na Slovenskem nasta jati v 60. letih 16. stoletja, ustanovili in vzdrževali so jih deželni stanovi. Med reformacijo je bila izdana prva slovenska knjiga, slovenščina pa je postala knjižni jezik.
Kako se je reformacija razširila v slovenske dežele
Ideje reformacije so kmalu prišle v slovenske dežele. Razširjali so jih ljudje, ki so imeli stike z nemškimi deželami. 1) Med navedenimi skupinami prebivalstva obkroži tiste, ki so med Slovenci širile ideje reformacijskega gibanja. kajžarji plemiči
študentje deželni knez
izobraženci trgovci
uskoki vojaki
2) Kakšen pomen je za širjenje reformacije v slovenskih deželah imela oseba na sliki? Obkroži pravilni odgovor.
A. V krožkih, ki jih je organiziral, je spodbujal kritiko napak cerkve. B. V sodelovanju z nadvojvodo Ferdinandom je vodil protireformacijske komisije. C. Napisal je prvo knjigo v slovenskem jeziku.
3) Reformacija se je v različnih oblikah razširila med vsemi sloji na Slovenskem. A. Kateri sloji prebivalstva so najprej sprejeli novo vero? Duhovščina in meščanstvo B. Kdo je prevzel glavno vlogo pri širjenju protestantizma? Deželni stanovi
škof Bonomo
C. Kmetje so se zatekali k posebnim verskim sektam. Na podlagi virov poimenuj dve. Zavzemali so se za gradnjo novih cerkva in kapel, v katerih so se priporočali Materi Božji ali svetnikom. Mnoge od teh cerkva so se pozneje uveljavile kot zelo obiskana romarska središča. Ime so dobile po nemški besedi Stift, ki pomeni ustanova.
Štiftarji
Krščevali so le odrasle osebe, ki so lahko razumele pomen vere in se spreobrnile. Zavzemali so se za strogo moralno življenje ter demokratično urejanje cerkvenih in življenjskih opravil, nekateri tudi za skupno lastnino.
Prekrščevalci
Kako je nastala prva tiskana slovenska knjiga Z reformacijo so bili postavljeni temelji slovenskega knjižnega jezika. 4) A. Kdo je na fotografiji? Primož Trubar B. V učbeniku na strani 48 si lahko prebereš besedilo o tem znamenitem Slovencu. Katero izmed njegovih del je bilo najpomembnejše? Katekizem - prevod Nove zaveze v slovenski jezik C. Kakšen pomen je to delo imelo za Slovence kot narod? Velja za začetek slovenske knjižne produkcije.
37
Zakaj je imela reformacija velik pomen
5) V učbeniku na strani 49 si oglej preglednico o najpomembnejših ustvarjalcih v času reformacije. Spodaj navedena dela in zapise o tem, kaj je delo pomenilo za Slovence, poveži z avtorjem. OTROČJA BIBLIJA
PRIMOŽ TRUBAR
prva slovenska slovnica
ZIMSKE URICE
SEBASTIJAN KRELJ
prvi slovenski knjigi
KATEKIZEM IN ABECEDNIK
ADAM BOHORIČ
v slovenščino prevedeno sveto pismo
BIBLIJA
JURIJ DALMATIN
abecednik, slovarček in katekizem v petih jezikih
Ali je bila protireformacija na slovenskem uspešna Protireformacija je slovenske dežele zajela konec 16. stoletja. Nadvojvoda Maksimilijan je ustanovil posebne verske skupine, ki so imele nalogo izkoreniniti reformacijo. 6) Med naštetimi trditvami izberi tiste, ki so bile značilne za delovanje posebnih protireformacijskih komisij. Podčrtaj jih. A. Hodili so po deželah in ljudi prepričevali, da bi zapustili novo vero. B. Posebne verske skupine na Slovenskem sta vodila Sebastijan Krelj in Peter Bonomo. C. Po deželi so potovali v spremstvu vojakov. D. Zažigali so protestantske knjige. E. Če so se odpovedali reformacijskim idejam so ljudem dali denar. F. Izganjali so protestantske pridigarje. G. Sežigali so knjige ter rušili protestantske cerkve in pokopališča. H. Ukinjali so protestantske šole. 7) Poleg posebnih verskih skupin so imeli pomembno vlogo pri obnovi katoliške vere tudi jezuiti. »Za dolgoročen uspeh katoliške Preberi besedilo in odgovori na vprašanja. obnove je bil poleg pastoralne- ga dela škofov zlasti pomem- A. Kaj je bilo značilno za delo jezuitov na Slovenskem? Prevzeli so nadzor nad srednjim in višjim šolstvom, vodili so gimnazije na Slovenskem vse do 18. stoletja. B. Zakaj so imeli posebno mesto v cerkvi? Ker so skrbeli za dvig izobrazbe duhovščine, ki bi vernike pripeljala nazaj v pravo vero C.
S pomočjo spletnega naslova jezuiti.rkc.si poišči, s čim se jezuiti ukvarjajo danes.
8) Kateri ukaz deželnega kneza Ferdinanda je pomenil konec reformacije na Slovenskem? Ukaz leta 1628, da se mora protestantsko plemstvo Notranje Avstrije vrniti v katoliško cerkev ali se izseliti.
38
ben dvig izobrazbene ravni duhovščine. Ob zanemarjanju osnovnih šol so skrb nad sred- njim in višjim šolstvom prev- zeli jezuiti. Do šolskih reform v 18. stoletju so obvladovali vse gimnazije na slovenskih tleh /.../. Glavni namen latinskih šestrazrednih jezuitskih gim- nazij je bil izšolati dobre pridi- garje, ki bodo znali prepričljivo razširjati "pravo" vero« (Vir: Ilustrirana zgodovina Slovencev, MK, Ljubljana, 1999, str. 169)
Zakaj je imela reformacija velik pomen RADOVEDNEŽ V spodnji zmešnjavi črk boš našel skrite besede, ki so povezane z reformacijo in protireformacijo na Slovenskem. Izpiši jih.
Ž
U
R
B
A
N
T
E
X
T
O
R
Z
V
U
G
O
D
R
I
N
H
R
E
N
M
A
Ž
L
A
Z
I
M
S
K
E
R
A
U
R
I
C
E
K
L
S
E
K
I
N
D
E
C
E
B
A
S
E
Ž
A
O
K
O
L
R
X
D
A
L
M
A
T
I
N
G
L
G
Š
I
G
P
R
E
K
M
U
R
J
E
K
URBAN TEXTOR
HREN
DALMATIN
ABECEDNIK
PREKMURJE
TRUBAR
ZIMSKE URICE
ZANIMA ME: Na naslovu www.svetizbesed.com v rubriki za 9. razred lahko poslušaš intervju z igralcem Poldetom Bibičem, ki je v nadaljevanki TV Slovenija upodobil Trubarja.
ZANIMA ME: O Primožu Trubarju je TV Slovenija posnela televizijsko nadaljevanko.
PONOVIMO
PRIVRŽENCI REFORMACIJE
ŠIRJENJE V NAŠE KRAJE
Od kod IZ NEMŠKIH DEŽEL Kdo
PLEMSTVO REFORMACIJA NA SLOVENSKEM
IZOBRAŽENCI,
DEŽELNI GLAVAR
TRGOVCI, RUDARJI
• TRST • TRŽAŠKI ŠKOF BONOMA • KRITIČNI DO STALIŠČ CERKVE • KOROŠKA, KRANJSKA
DUHOVŠČINA DEŽELNI STANOVI
ŠTUDENTJE,
PRVI REFORMACIJSKI KROŽKI
MEŠČANSTVO
NAJPOMEMBNEJŠI USTVAR JALCI IN NJIHOVA DELA • PRIMOŽ TRUBAR (Abecednik in Katekizem) • JURIJ DALMATIN (prevod Biblije)
NOSILCI PROTIREFORMACIJE • nadvojvoda FERDINAND • VERSKE KOMISIJE • JEZUITI
• ADAM BOHORIČ (prva slovenska slovnica)
39
Turki so več kot 250 let napadali in ropali sloven ske dežele. Turški vpadi so se vtisnili globoko v spomin prebivalcev slovenskih dežel. Spomin nanje se je ohranil v številnih narodnih pesmih in pripovedkah do danes.
Kakšne so bile posledice turških vpadov
Prvi stiki s Turki Prvi stiki prebivalcev slovenskih dežel s Turki so bili na začetku 15. stoletja, ko so Turki prvič vpadli v slovenske dežele. Veliko informacij o Turkih pa so prebivalci pridobili od beguncev. 1) A. Na podlagi informacij v učbeniku na straneh 51–52 na zemljevidu obkroži območja, kamor so se naseljevali begunci iz jugovzhodne Evrope. B. Zakaj je deželni knez podpiral njihovo naselitev? V zameno za opravljanje vojaške službe.
C. Kako še imenujemo te begunce?
A. prebežniki B. uskoki C. turški emigranti
Kako so turški vpadi ogrožali slovenske dežele Turški vpadi so prizadeli vse dežele s slovenskim prebivalstvom. Prva je njihovo moč čutila Kranjska, najpozneje in najdlje pa Prekmurje. 2) A. Na podlagi podatkov v učbeniku na straneh 51–52 na zemljevidu zgoraj vriši glavne vpadne poti, po katerih so Turki vdirali v slovenske dežele. B. Trditve v desnem stolpcu poveži s posameznimi obdobji vpadov tako, da pred pravilno trditev zapišeš številko obdobja. 1. 1408–1415 2. 1469–1483 3. 1522–1540 4. druga polovica 16. st. in naprej
40
2 2 3 1 2 3 4 3
hitri in nepričakovani napadi Turkov na Koroško so vdirali le ob največjih vpadih čez slovensko ozemlje je šla tudi redna sultanova vojska njihov namen je bilo predvsem plenjenje prekinilo jih je premirje, ki ga je z njimi sklenil Matija Korvin napadi, povezani z osvojevanjem Dunaja razen Prekmurja konec vpadov v slovenske dežele vse dežele so bile enakomerno prizadete
Kakšne so bile posledice turških vpadov
3) Turki niso ljudi le pobijali, ampak so jih tudi veliko zajeli in jih odpeljali s sabo. A. Kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so jih Turki odpeljali s sabo? Postali so sultanova last (predani v harem in janičarske šole); velik del je bil poslan na tržišča s sužnji. B. Kako so, poleg omenjenega v besedilu, turški vpadi še prizadeli slov enske dežele?
»Petina skupnega števila vojnih ujetnikov je postala sultanova last. Bistri lepo raščeni fantje so bili poslani v janičarske šole, lepo razvita dekleta pa v sultanov ha- rem. Ostali del plena in ujetnikov je bil razdeljen tako, da je en del pripadal vojaškim komandantom, en del pa sandžakbegom, ki so sodelovali v vojaških akcijah. Velik del je bil potem poslan na tržišča s sužnji. Sužnje so izkoriščali kot delovno silo v poljedelstvu, živinoreji, obrti in kot hišno služinčad.« (Ignacij Voje, Migracijski procesi v slovenskem prostoru v turškem obdobju, Zgodovinski časopis, letnik 46, 1992, št. 3)
Ropali in plenili so slovenske dežele, pobijali ljudi, zaradi obrambe pred njim so bili uvedeni višji davki in povečana tlaka (gradnja obzidja).
Kako je vojna krajina branila slovenske dežele Slovensko prebivalstvo je zaradi turškega nasilja zelo trpelo. Pripadniki različnih slojev so se pred njihovimi vpadi zavarovali različno. 4) A. Pod ustrezno ilustracijo dopiši, kako se je zavaroval posamezen sloj:
GRAD - PLEMSTVO
MESTNO OBZIDJE
TABOR - KMETJE
B. Obkroži mesta, ki so dobila mestne pravice v času turških vpadov.
Ptuj
Lož
Celje
Kočevje
Ljubljana
Višnja Gora
Krško
C. Kateri del prebivalstva je nosil največje breme turških vpadov? Razloži, zakaj. Kmetje. Večji davki, nezavarovanost v primeru turškega vpada, morali so tudi v vojsko. 5) Za boljšo obrambo pred Turki so Habsburžani na meji z Osmanskim cesarstvom ustanovili posebno obrambno enoto. S črtami jo označi na zemljevidu na prejšnji strani in zapiši njeno ime. A. Kako je bila ta enota organizirana? » Velik del /…/ davkov je šel za vzdrževanje Kot sistem trdnjav s stalno vojaško posadko. B. Kdo je zagotavljal denar za Vojno krajino? Dedne hasburške dežele: Štajerska, Koroška, Kranjska 6) Pomembno vlogo pri obrambi je imelo tudi obveščanje. A. Kako so se prebivalci obveščali o prihodu Turkov? S pomočjo signalne službe: prižiganjem ognja, grmad na daleč vidnih vzpetinah in s streli iz topov.
Vojne krajine, vladar je namreč največji delež bremen za obrambo proti Turkom prenašal na svoje dedne dežele /…/. Občasna podpora je postala stalna obveznost. Hrvaške dežele same teh stroškov niso zmogle. Sredi stoletja je bila Štajerska dolžna vzdrževati Slavonsko krajino, Koroška in Kranjska pa sta imeli v oskrbi Hrvaško krajino. /…/ Po podatkih naj bi /…/ do leta 1594 za Vojno krajino odo- brili 17,2 milijona goldinarjev /…/. Toda v tem času deželni stanovi niso več vedno zbrali dovolj davkov za odobreno vsoto in so se zato zadolževali. /…/ Posojila so najemali pri domačih bankirjih za 6–7 % obresti.«
(Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapita lizem, Slovenska matica, Ljubljana, 1991)
41
Kakšne so bile posledice turških vpadov
B. Razloži, kateremu načinu obveščanja bi lahko rekli tudi »goreči telefon«. Nariši ga v prazen prostor na desni. Goreči telefon bi lahko rekli prižiganju grmad.
RADOVEDNEŽ Pri pouku slovenščine si gotovo spoznal legendo o kralju Matjažu. Ena od legend je na desni. Katere omembe v legendi in pesmih o kralju Matjažu imajo zgodovinsko podlago? Navedi jih.
»V krvavem boju so pokon- čali njegovo vojsko do sto zvestih vojakov. Ker pa je bil pravičen kralj, ni bil ubit, ampak ko ga je na begu sovražnik že mislil zajeti, se je odprla skala v Rečicah, do katerih je pobegnil, in ga skrila pred sovražnikom. Tam sedaj počiva s svo- jimi junaki in kadar mu bo brada zrasla devetkrat okoli mize, ga bo gora dala nazaj, da bo srečno vladal sloven- skemu rodu.« (Ljudska)
ZANIMA ME: Na naslovu www.crna.si lahko izveš več o votlini kralja Matjaža.
ZANIMA ME: Več o turških vpadih lahko prebereš v knjigi Vaska Simonitija, Turki so v deželi že (1990).
PONOVIMO
OBDOBJA VPADOV
POSLEDICE
1. 1408 - 1415 2. 1469 - 1483 3. 1522 - 1540 4. druga polovica 16.
• TURŠKI VPADI NA SLOVENSKEM
prazna in zapuščena ozemlja
•
opostošenje
•
številni odpeljani v
stoletja in naprej
suženjstvo •
OBRAMBA
številne žrtve
VOJNA KRAJINA
•
gradovi
•
1550 - 1881
•
mestna obzidja
•
sistem trdnjav s stalno
•
tabori, gozdovi, jame
•
signalna služba
vojaško posadko •
ozemlje ob meji s Turki (Slavonija, Ogrska, Hrvaška)
42
Kaj so zahtevali uporni kmetje
Položaj podložnikov, najštevilnejšega sloja, se je od konca srednjega veka neprestano poslabševal. Posledica vedno težjega preživetja so bili kmečki upori. Na ozemlju, kjer je živelo slovensko prebivalstvo, so se pojavljali od 15. do 18. stoletja. Razen začetnih uspehov so bili vsi upori kmalu zadušeni.
Zakaj so se uprli kmetje na Slovenskem Kmečko življenje je bilo v srednjem veku obremenjeno s številnimi bremeni. Bili so tudi osebno nesvobodni. 1) Kmetje so v skupne zveze vstopali tako, da so izrekli prisego. A. Član katere zveze je postal kmet s prisego? Kmet je s prisego postal član kmečke zveze. B. Kaj je kmet prisegel? Prisegel je, da ne prizna zemljiškemu gospodu nobene dajatve in tlake ter da se bo ob uporu le tega udeležil.
»Pred troedinim bogom in sveto Božjo jezo prisegam pri tem meču, da stopam v Kmečko zvezo. Da ne priznam gospodi nobenega denarja, ne tlake in ne bere, le davek za ce- sarja. Da bom za staro pravdo in puntarsko svobodo, ko sel mi glas prinese, šel v vojsko nad gospodo.« (prisega kmetov ob vstopu v kmečko zvezo)
C. Komu je v prisegi obljubil zvestobo? Zvestobo obljublja cesarju. 2) Preberi odlomke iz pisnih virov in pod njimi izpiši vzrok za kmečki upor, ki ga v besedilu ugotoviš. »Kmetje so se pritoževali cesarju ter svetnim in cerkvenim knezom zaradi velikih davščin, prekomernih dajatev, tlake in drugih bremen«
(Arhiv Republike Slovenije, Vicedomski arhiv, fasc. 58a, XXVII-9, V: Kmečki punti na Slovenskem, Situla, Razprave narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1973)
»Bohinjski kmeti se pritožujejo /…/, ker blejsko gospostvo, ki mu pripadajo, zahteva od njih ve- dno večje davke, noče jim plačevati tovornine za prevoz blaga, prepoveduje jim ribolov, zahteva dajatev v siru od planinske paše /…/.«
(Arhiv Republike Slovenije, Vicedomski arhiv, fasc. 52, XXVII-9, V: Kmečki punti na Slovenskem, Situla, Razprave narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1973)
Veliko dajatev, tlake
Visoki davki,
in drugih bremen.
neplačevanje dejavnosti,
»/…/ poslali drugo pritožbo, v kateri mu naznanjajo, da so se uprli zaradi radovljiških meščanov, ki jim preprečujejo kmečko trgovino in obrt /…/«
(Arhiv Republike Slovenije, Vicedomski arhiv, fasc. 52, XXVII-9, V: Kmečki punti na Slovenskem, Situla, Razprave narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1973)
Prepoved kmečke trgovine.
prepoved ribolova, dajatve v siru.
3) Razloži pomen naslednjih besed, ki so se pojavile med kmečkimi upori: le vkup, le vkup, uboga gmajna
POZIV KMETOM (UBOGI GMAJNI) DA SE ZBEREJO.
boj za staro pravdo
ZA STARE, V URBARJIH ZAPISANE DAJATVE IN TLAKO (OBVEZNOSTI).
43
Kaj so zahtevali uporni kmetje
Največji kmečki upori
Največja kmečka upora na Slovenskem sta se zgodila v 16. stoletju. Na njun izbruh je vplivalo, da so kmečki dohodki od trgovanja in drugih dodatnih kmečkih dejavnosti upadali zaradi posegov plemstva. Stara in nova kmečka bremena so postala prevelika. 4) A. Trditve se nanašajo na velike kmečke upore na Slovenskem. Ugotovi, na katere, in jih poveži, tako, da pred posamezno trditev vpišeš črko, s katero je označen posamezen prostor. Če trditev velja za vse upore, ji pripiši vse črke. vodja je bil Matija Gubec
C
najbolje organiziran upor
C
v upor je bilo vključenih okoli 80.000 kmetov v Zagrebu so želeli ustanoviti cesarjevo namestništvo napadali in uničevali so gradove
B
C
A. UPOR NA KOROŠKEM B. VELIKI SLOVENSKI KMEČKI UPOR C. HRVAŠKO-SLOVENSKI KMEČKI UPOR
A B C Č
spodbujali so se z bojnimi klici: B Le vkup, le vkup, uboga gmajna.
Č. DRUGI VELIKI SLOVENSKI UPOR
upor so zatrli Turki
A
na Krškem polju so kmete premagali uskoki
C
po porazu je sledilo maščevanje plemičev
A B C Č
poslali so pismo cesarju Maksimiljanu in pričakovali njegovo pomoč
B
uporniki so si kot znamenje upora pošiljali petelinje pero
C
središče upora je bilo v okolici Beljaka
A
B. Med največjimi kmečkimi upori sta samo dva presegla slovensko narodnostno mejo. Obkroži ju med zgoraj navedenimi.
Zakaj kmečki upori niso uspeli Plemiška vojska je uporne kmete hitro premagala, potem pa z njimi kruto obračunala. 5) A. Kateri so bili vzroki za kmečke poraze? Podčrtaj jih med spodaj naštetimi.
A. Kmetje so bili neenotni. B. Kmetje so bili nepovezani, bojevali so se vsak v svoji deželi. C. Plemiška vojska je bila slabo opremljena. Č. Kmetje so bili slabo oboroženi, saj so bile njihovo glavno orožje vile, kose in sekire. D. Plemiči so bili neenotni. E. Kmetje so bili neizkušeni v bojevanju, saj so bili izurjeni predvsem za obrambo, ne pa za napad. B. Na podlagi slike opiši orožje upornih kmetov. Vile, kose, koli, predelano kmečko orodje ... C. Zakaj so oblasti okrutno ravnale z uporniki? Da bi jih ustrahovale in tako preprečile nadaljne upore.
44
Kaj so zahtevali uporni kmetje
RADOVEDNEŽ Krutost fevdalcev po zatrtju kmečkih uporov marsikdaj ni imela meja. Pesem opisuje enega najbolj odmevnih pro cesov proti upornim kmetom.
Zvonovi zagrebški pojó, pojó, da še nikdar tako. Le vkup, le vkup, gospod, tlačan! Oznanjamo slovesen dan! Široko ori se naš glas V poslednjo slovensko vas! V poslednjo tja hrvaško vas Naj slišijo seljaki nas. Razlegaj se do daljnih dalj: Matija Gubec je naš Kralj! /…/ Le vkup, le vkup, oj Zagreb ves! Seljakov kralj se krona dnes! /../ Kjer cerkev Marka stoji, tja gledat kronanje zdaj vsi! Kjer Marka svetega je hram, Pred njim železen prestol tam!
• O katerem dogodku govori pesem? O maščevanju nad upornimi kmeti, o kaznovanju enega izmed voditeljev. • Zakaj so glavnega voditelja kaznovali na okruten način? Da bi ustrahovali kmete in preprečili nadaljne upore. • Ali danes kmete, ki se uprejo, še kaznujejo?
(Anton Aškerc, Kronanje v Zagrebu))
Ne.
ZANIMA ME: Posavski muzej na naslovu www.posavski-muzej.si/pun tarija.htm predstavlja svojo zbirko o kmečkih uporih.
ZANIMA ME: O kmečkih uporih lahko prebereš več v delu Boga Grafenauerja Kmečki upori na Slovenskem (1962).
PONOVIMO
VZROKI KMEČKI UPORI NA SLOVENSKEM
• • • • •
zaščita pred turškimi vpadi stare dajatve svoboda v trgovini plačevanje dajatev v denarju prosta trgovina zmanjšanje davkov
JI EČ JV I NA OR UP
E TEV ZAH OV ET KM
•
• • • • •
PO ZA SLE KM DIC ET E E
UPOR NA KOROŠKEM (1478) VELIKI SLOVENSKI KMEČKI UPOR (1515) HRVAŠKO-SLOVENSKI KMEČKI UPOR (1573) DRUGI VELIKI SLOVENSKI UPOR (1635) TOLMINSKI UPOR (1713)
• • • • • • •
• •
•
•
povečevanje dajatev nove dajatve povečevanje tlake omejevanje dodatnih dejavnosti turški vpadi vojne padanje vrednosti denarja, spreminjanje denarnih dajatev v naturalne
morali nadomestiti povzročeno škodo požgane in upostošene vasi, ki so bile središča uporov usmrtitev vodij uporov in telesne kazni za uporne kmete stari davki + puntarski davek
45
Na Slovenskem so rasla mesta, ki so postala središča trgovine in obrti. Pojavila sta se založništvo in manufaktura. Kmetje so se zaradi iskanja dodatnih prihodkov za preživetje vključevali v mnoge nekmetijske dejavnosti. Na Slovenskem sta bili takrat pomembni dejavnosti rudarstvo in fužinarstvo.
Kakšno je bilo gospodarstvo v slovenskih deželah
Razvoj mest in naraščanje meščanstva
Mesta so se hitro širila. Povečala sta se tudi vloga trgovine in število prebivalcev, ki so živeli v mestih. 1) A. Oglej si ilustracijo in zapiši značilnosti novoveškega mesta, ki ga prikazujejo posamezni kvadrati.
STRNJENE,
MESTNO OZIDJE
VISOKE HIŠE
TLAKOVANE ULICE, MESTNA VRATA
(NEUREJENA KANALIZACIJA)
B. Obkroži dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali meščani:
poljedelstvo
živinoreja
trgovina
obrt
tovorništvo
2) V učbeniku na strani 58 si oglej zemljevid, na katerem so označene najpomembnejše trgovske poti na Slovenskem. A. Vriši te poti na zemljevid. B. Zapiši v spodnjo tabelo po dva izdelka, s katerima so trgovali na Slovenskem. IZVOZ V ITALIJO IN NEMČIJO
UVOZ IZ ITALIJE, OGRSKE, HRVAŠKE
ŽIVILA,
LES, VINO,
SUROVINE,
SOL,
ŽIVINA,
KOLONIALNO
ŽITO, ŽELEZO,
BLAGO,
PLATNO,
OLJE,
KOŽE,
JUŽNO SADJE,
KOŽUHOVINA
DRAGOCENI IZDELKI
46
Kakšno je bilo gospodarstvo v slovenskih deželah
Pojav zgodnjega kapitalizma
Na prehodu v novi vek je bilo ozemlje slovenskih dežel še vedno zgolj podeželje. Vendar pa se je vedno bolj razvijala tudi trgovina in uveljavljale so se nove oblike proizvodnje. 3) Katera je bila v tem času najpomembnejša nekmetijska gospodarska dejavnost? rudarstvo
Na zemljevidu na prejšnji strani označi območja te dejavnosti v slovenskih deželah.
4) Rudnik živega srebra v Idriji je bil takrat največji rudnik v Evropi. Na podlagi virov opiši življenje rudarjev v idrijskem rudniku: A. Kako dolg je bil delovni dan rudarjev: V jami so bili rudarji po šest ur na dan.
B. Katere bolezni so bile pogoste med idrijskimi rudarji: Tresenje glave, rok, celega telesa, jetika
»Ponekod priteka živo srebro kot studenčnica, a tistemu, ki ga najde, navadno škoduje in slabo prija zdravju, za- kaj strupeni merkurjevi hlapi vdirajo v človeka in ga tako prepoje, da se mu, ko spet pride na zrak, tresejo glava, roke, noge in vse telo; potemtakem je za katero koli delo brez moči in nesposoben /.../ do smrti. Odslej mora beračiti in se hraniti z miloščino /.../. Vendar ne zdrže dolgo; čeprav nihče ne ostane na dan dalj ko šest ur v jami, postanejo v kratkem /.../ vsi skupaj protinasti in pomro za jetiko« (Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, 1689)
»V Idriji so vsi pokvečeni in hromi, nekoliko zadušeni, nekoliko ozebli, nikoli več prav zdravi.« (zapis zdravnika Paracelsusa v 16. stoletju)
C. Učitelja kemije povprašaj o značilnostih živega srebra in jih zapiši. Edina kovina, ki je tekoča pri sobni temperaturi (tališče pri -38,9 0C); zelo strupeni hlapi. 5) Kratko razloži spodnja pojma. FUŽINARSTVO
PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA ŽELEZA.
PLAVŽ
VISOKA TALINA PEČ.
Razmere na podeželju V kmetijstvu na Slovenskem je imelo glavno vlogo poljedelstvo. Še vedno so se trudili pridobiti nova obdelovalna zemljišča, vendar je šlo le za manjše površine. Zemljiški gospodje so »Zadnji stan je tisti, ki živi na deželi, v vaseh in na pris- skrbeli tudi za poselitev opustelih kmetij. tavah in tam dela in zato se ti imenujejo kmetje. Njihov 6) Kmečka hrana ni bila zelo raznovrstna. položaj je precej težak in vreden pomilovanja. Živijo samotno drug z drugim, ponižno s svojci in živino. A. V besedilu podčrtaj najznačilnejše vsakdanje jedi kmetov. Njihove hiše so koče iz ilovice in lesa, vzdignjene malo B. Zapiši tri živila, ki so se redko znašla na mizi kmetov. nad tlemi in krite s slamo. Njihova hrana je pičel kruh, Meso, sladkor, sol, divjačina.
ovsena kaša ali kuhana zelenjava; njihova pijača voda in sirotka. Platnena suknja, par čevljev, rjav klobuk je njihova obleka.« (Vasko Simoniti, Turki so v deželi že, Mohorjeva založba, Celje, 1990)
C. Denarno gospodarstvo, ki se je razširilo tudi na podeželje, je med kmeti povzročilo premoženjske razlike. Zakaj so se bili kmetje prisiljeni ukvarjati z dodatnimi dejavnostmi? Zaradi povečevanja dajatev.
47
Kakšno je bilo gospodarstvo v slovenskih deželah
Č. V vrstnem redu od najrevnejšega do najbogatejšega zapiši pripadnike naslednjih treh skupin na podeželju: KAJŽAR, POLGRUNTAR, GRUNTAR. Gruntar, polgruntar, kajžar.
RADOVEDNEŽ Predstavljaj si, da se piše leto 1609 in si pravkar kupil(a) manjšo fužino na Gorenjskem. Tvoja naloga je, da pripraviš načrt za začetek proizvodnje v naslednjem letu. V petih točkah pojasni vsebino svojega načrta, ki mora upoštevati tudi tedanje gospodarske razmere (na primer razvitost cestnega omrežja, nahajališča surovin, razpoložljivost delovne sile, možnost prodaje izdelkov itd.).
ZANIMA ME: Na naslovu www.kropa.si, pod rubriko Zgodovina, lahko izveš več o zgodovini kovaštva v Kropi, pa tudi o kovaškem šmarnu. Rudnik Idrija, ki je danes turistična zanimivost, se predstavlja na naslovu www.rlv.si/muzej/muzeji/body.htm.
ZANIMA ME: Več o zgodovini pridobivanja železove rude v Železnikih lahko izveš v delu Doba železarstva v Železnikih (2002).
PONOVIMO
Ob vsaki ilustraciji zapiši tri dejstva, na katera se ilustracija navezuje. MEŠČANI
TRGOVSKE POTI
•
osebno svobodni
•
ljubljanska cesta
•
ukvarjali so se s
•
turska pot
trgovino in obrtjo
•
razmah trgovanja na dolge
•
pisana jezikovna sestava
in kratke razdalje •
do italijanskih mest in nazaj
•
z nemškimi in hrvaškimi deželami
PODEŽELJE v povprečju • •
•
vrhunec v 16. stoletju
(povprečno 7-8 ha)
•
najpomembnejša
skupni pašniki, začasni in dedni zakupi
48
RUDARSTVO
kmetija
gozdovi •
GOSPODARSTVO V SLOVENSKIH DEŽELAH V 15. IN 16. STOLETJU
proizvodnja železa •
rudnik živega srebra
Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah
V 15. stoletju so slovenske dežele dobile prvo samostojno cerkveno središče, podre jeno neposredno papežu. Posamezniki so se začeli zavedati pomena slovenske besede. V humanizmu in renesansi je na Slovenskem de lovalo mnogo ustvarjalcev, katerih dela so bila pomembna tudi v evropskem merilu.
Cerkvene in duhovne razmere
Škofije na Slovenskem niso bile samostojne, ampak so bile podrejene drugim cerkvenim oblastem. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije se je položaj spremenil. 1) Izpiši napačne besede v besedilu v levi stolpec in jih dopolni s pravilnimi besedami v desnem. Cerkveno oblast v slovenskih deželah sta si dolga stoletja delila Maribor in Ljubljana. Meja med njunima vplivnima območjema je bila reka Sava. Prva samostojna cerkvena uprava v slovenskih deželah je bila ustanovljena v 17. stoletju, to je bila koprska škofija. Bila je teritorialna celota.
NEPRAVILNE BESEDE
PRAVILNE BESEDE
MARIBOR
SALZBURG
LJUBLJANA
OGLEJ
SAVA
DRAVA
V 17. STOLETJU
1461
KOPRSKA ŠKOFIJA
LJUBLJANSKA ŠKOFIJA
TERITORIALNA CELOTA
NI BILA TERITORIALNA CELOTA
Kakšna je bila zapuščina humanizma in renesanse v slovenskih deželah
Humanizem in renesansa sta se v slovenske dežele razširila iz Italije. 2) Preberi zapise o pomembnih ustvarjalcih iz slovenskih dežel, ki so delovali v času humanizma in renesanse. ANDREJ PERLAH študiral na Dunaju in postal astronom, medicinec in matematik dunajske univerze; napisal številna dela o astronomiji
JURIJ SLATKONJA študiral na dunajski artistični fakulteti; leta 1513 ime- novan za dunajskega škofa; bil tudi cesarjev svetnik in vodja dvorne glasbene ustanove; tudi skladatelj
TOMAŽ PRELOKAR študiral na Dunaju in v Italiji; pridobil humanistično, retorično in pravno izobrazbo; opravljal pomembne državne funkcije; v imenu cesarja se udeležil številnih diplomatskih odprav; bil tudi škof
ŽIGA (SIGISMUND) HERBESTEIN po študiju na Dunaju opravljal pomembne državne posle; kot odposlanec nemškega cesarja poslan v Rusijo; v nemščini napisal mnogo del o svojih potovanjih
BENEDIKT KURIPEČIČ javni notar v Ljubljani; prevajalec avstrijske delegacije pri turškem sultanu (1530), o tem obisku napisal knjigo, ki velja za najstarejši potopis po Balkanu; napisal tudi knjigo o razmerah v Turčiji, Nemčiji in Avstriji
MATIJA HVALE učitelj filozofije na Dunaju in v Benetkah
49
Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah
A. Kje so se izobraževali navedeni humanisti? Izobraževali so se na Dunaju in v Italiji. B. Kakšne službe so opravljali? Izpiši jih. Matematik, astronom, diplomat, skladatelj, učitelj, notar, škof C. Kateri od njih se ti zdi najpomembnejši? Zakaj? Učenci lahko izberejo različne izobražence. 3) Med ustvarjalci renesančne glasbe je bil pomemben Jakob Gallus. Preberi zapis o njem v učbeniku na strani 62 in odgovori na vprašanja. A. Kakšna je bila Gallusova glasba? Drugačna, spevna, zvočni kontrasti. B. Kje je Gallus deloval? Kateri so bili njegovi največji dosežki? Na Dunaju in v Pragi. Izdal je številna dela ...
Kako je kranjsko opisal valvazor Janez Vajkard Valvazor je bil zgodovinar, raziskovalec, topograf in umetnik. Prvi je v 17. stoletju izčrpno opisal osrednjo slovensko deželo in njene ljudi. 4) Valvazorjevo najpomembnejše delo je Slava vojvodine Kranjske. A. Zakaj se je odločil za izdajo takšnega dela? Želel je služiti domovini in njeno slavo “poslati v svet.” Želel je, da deželo spoznajo tudi drugi. B. Kaj je v tem delu opisal? Pokrajino, ljudi, zanimivosti, rastline, živali, šege, vero ...
»V razvoju evropske glasbe pomenijo njegova dela prehod iz pozne gotike v renesanso, to je od polifonije k monodiji. Veljava, ki si jo je pridobil v glasbi zaradi razvojnih in umetniških kvalitet, je živa še danes. (Ilustrirana zgodovina Slovencev, MK, Ljubljana, 1999 )
»Imeli so ga za nadarjenega skladatelja. /…/Posebno pozornost je posvetil motetu, glasbeni upodobitvi liturgičnih in bibličnih tekstov./…/ Mnoge njegove skladbe zvenijo drugače kot dela njegovih sodob- nikov. Še zlasti izrazite so v zvočnih kontrastih, v neposredno učinkujoči melodiki, ki je spevna.« (Enciklopedija Slovenije, 3, MK, Ljubljana, 1989, str. 177–178)
»Ako je pošten rodoljub dolžan části svoje domovine v vseh potrebnih primerih kri in življenje, ji je dolžan v prav nič manjši meri služiti s peresom /…/. V svesti si tega, menim, da sem dolžan svojo drago domovino Kranjsko ne le sam zase častiti, marveč žarke njene slave tudi v daljni svet pošiljati, zlasti ker sem opazil, da leži ta odlična vojvodina Kranjska s svojimi imenitnimi lastnostmi, čeprav je lep biser med car- skimi dednimi deželami, vendarle pri mnogih tujcih zavita v globoko nepoznanje /…/. se mi je zdelo /…/ bolje, da bralca ne odpravim le z naravnimi čudesi in zgodbami, ampak ga nasitim s popolnim popisom vo- jvodine, njenih petih delov, pokrajin, rastlin, rudnin, rek, živali itd., šeg, vere, svetnikov, škofov, župnij itd., vlade, rodovin, /…/.« (Janez Vajkard Valvazor, Slava vojvodine Kranjske, 1689)
5) Valvazorjevi zapisi so danes neprecenljiv vir za preučevanje življenja na Kranjskem v 17. stoletju. Zelo poznan je zapis o čarovnicah. A. Če ne bi poznal avtorja, ali bi takšen zapis, pripisal raziskovalcu Valvazorju? Ne. Saj je veljal za naprednega raziskovalca. B. Kje naj bi bilo središče zbiranja kranjskih čarovnic? Središča naj bi bila pri Snežniku, Ložu, Cerknici in Planini (Slivnica). C. Valvazorjevo delo mu je omogočilo članstvo v angleškem kraljevem društvu raziskovalcev in znanstvenikov. Morda veš, nad katerim nara vnim pojavom, ki ga je opisal, so bili člani tega društva navdušeni? Nad njegovim opisom Cerkniškega jezera.
50
»Coprnic in čarovnic je dežela še precèj očiščena, ra- zen pri Snežniku, Ložu, Cerknici in Planini, zakaj v tistih krajih, ki leže med velikanskimi divjinami, je včasih nemalo te golazni. /…/ Na drugi strani jezera se dviga gora Slivnica, na kateri je luknja, ki dela nevihto, kakor je popisano na svojem mestu. Na vrhu imajo coprnice, vešče in grdobe svoje plese in sestan- ke. Vidijo se kot leteče drobne lučce. Sploh je pokra- jina tam okrog s coprnicami dobro založena. Zato jim tam često precej zakurijo in jih mnogo sežgo, tako da pride včasih tod na grmado v enem letu več copr- nic, kakor jih je v vsej deželi od pamtiveka sedlo na grmadnico in bilo upepeljenih.« (Janez Vajkard Valvazor, Slava vojvodine Kranjske, 1689)
Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah
RADOVEDNEŽ V prejšnji nalogi si prebral(a) Valvazorjev zapis o čarovnicah na Slovenskem. Nariši čarovnico, kot si jo lahko zamisliš na podlagi Valvazorjevega zapisa.
ZANIMA ME: O ustanovitvi ljubljanske škofije lahko več prebereš na naslovu www.rkc.si/splošno/zgodovin.html.
ZANIMA ME: Najbolj znano delo Žige Herbersteina Moskovski zapiski (1962) je prevedeno tudi v slovenščino.
PONOVIMO MESTNE, CERKVENE IN ZASEBNE ŠOLE (osnovno znanje)
CESAR FRIDERIK II.
ljubljanska škofija 1461
CERKVENE IN DUHOVNE RAZMERE
Ž. HERBESTEIN T. PRELOKAR ...
glasbeno ustvarjanje J. P. GALLUS J. SLATKONJA
GLAVNA MESTA DEŽEL DOBILA GIMNAZIJE
CERKNIŠKO JEZERO
humanisti
ZAPUŠČINA HUMANIZMA IN RENESANSE
šolstvo
raziskovalec in opisovalec
KULTURNO IN ZNANSTVENO USTVARJANJE V SLOVENSKIH DEŽELAH
JANEZ VAJKARD VALVAZOR
opis dežele in njenih prebivalcev SLAVA VOJVODINE KRANJSKE
51