6 Dragica Kapko
Nana Cajhen
Nevenka Drusany Martina Kriæaj Ortar Marja Besˇter Turk
Gradim te imam, slovenski jezik Reπitve DZ
Gradim slovenski jezik 6
1 Lani in letos Besedilo 2. Prvo besedilo je novica. Drugo besedilo je zahvala. Tretje besedilo je vabilo. 3. »lani podjetniπkega kroæka O© Kriæevci pri Ljutomeru so javnosti predstavili 17-kilometrsko pot za peπce in kolesarje. V Kriæevcih pri Ljutomeru. V soboto pred 5. majem. »lani podjetniπkega kroæka in pohodniki (peπci in kolesarji). 4. Ljubljana. 17. 5. 2007 Drage uËenke, dragi uËenci! vaπa razredniËarka Nina HoËevar Lep pozdrav 5. Prirodoslovni muzej Slovenije. Razstavo Narava Slovenije — Mura in Prekmurje. V muzeju na Muzejski 1 v Ljubljani. Od ponedeljka do nedelje med 10.00 in 16.00, ob Ëetrtkih med 10.00 in 20.00. NiË. 7. Zunajπolska dejavnost uËencev; pot za turiste; kdor koga πËiti/varuje/podpira; list potiskanega papirja, ki se zgiba; knjiæica s podatki; zbirka, ki je ves Ëas na ogled; brezplaËen vstop. 8. stalna, zadnja, malo, dolgoËasna/nezanimiva, kratka, naπa, lansko/prihodnje, neurejena/zanemarjena, neprijazni, zaprta 9. kolesarka, Ëlanica, mentorica, pokroviteljica, razredniËarka, peπka 10. SAMOSTALNIK SPOL SAMOSTALNIK SPOL ljubljana æ. bolniπnici æ. uËenke æ. pozdrav m. uËenci m. razredniËarka æ. æelje æ. Nina æ. knjigo æ. HoËevar m./æ. dnevi m. e 11. uËenec razredniËarka gospa HoËevar Ljubljana
OB»NO IME x x x
LASTNO IME
x x
12. drage, dragi, dobre, dolgi, krajπi, prijaznejπi, lep 13. OSNOVNA STOPNJA SREDNJA STOPNJA draæji lep lepπi boljπe daljπi kratek prijazen 14.
16. πiroki, ozki, πiroki, πiroki, ozki, ozki, ozki, ozki
2
NAJVI©JA STOPNJA najdraæji najboljπe najdaljπi najkrajπi najprijaznejπi
Gradim slovenski jezik 6
2 Skupaj v skupini 1. turistiËnega vodnika, policista, zdravnika, gostilniËarja, prodajalko, voznika avtobusa, πolsko kuharico, snaæilko, tajnico ravnatelja, hiπnika, socialnega delavca, pedagoga, psihologa, logopeda 2. Levo: ne; desno: da. Levi naËin ni vljuden. 3. Levo: da, desno: ne. Desni naËin ni vljuden. 4. poËasi/polagoma, niË, hiter/uren, priden/delaven/marljiv, veliko/mnogo, nepotrpeæljiv/nestrpen 5. So se uËenci æe odloËili, o Ëem bodo pripravili plakat? Naslovov si niso zapomnili, ker jih je uËitelj povedal prehitro. UËenci v skupini noËejo, da vodja naredi vse sam. Bi bili zadovoljni, Ëe bi bila vodja Vesna? Povejte mi, kdo bo vodja skupine. Ker je Vesna zelo zaposlena, najprej ni hotela sprejeti nove zadolæitve.
3 Luka je ona — on in jaz sva midva 1. mu, jih, jima, mu, ji, ga, ga ZAIMEK NADOME©»A BESEDO mu Tinetu jih videokasete jima bratoma mu Tinetu ji uËiteljici ga Tineta ga Tineta 2. 3. 4. 5. 6.
Midva. Vidva. Vidve/Vedve. Vidva. Me. Midve/medve. Ve. Vi. Mi. dedkom njim, avtocesti njej, skale jih, laboratoriju njem mu jih; ti ga; nama ga; ti/mu ga; vam jo ji, jih, mu, jima, jih, jim, je jaz, me, mi, me, meni, mano/menoj Ne. Povedi ne bi bile razumljive. 7. ji, mu, naju, nas, ju, me, vam, jih
4 Vsak dan jih beremo 1. 2. 3. 4. 5.
Blaæ O., Joæe G., Policist, Tanja Dodig; Blaæ O.; 6 10 2 3 11 7 8 9 1 5 4 12 b A, A, C, B Ëlovek, ki se s kom vozi; Ëlovek, ki hodi s kom v πolo/razred; Ëlovek, ki s kom dela; Ëlovek, ki s kom igra v isti igri; Ëlovek, ki ima s kom isto/enako ime
6. LASTNOSTNI obupan
VRSTNI telefonsko
SVOJILNI Joæetov
OSEBNI ZAIMEK mu ga nam mi
OSEBA 3. 3. 1. 1.
©TEVILO ed. ed. mn. ed.
7. Blaæ O. denar uredniπtvo Ëasopisa Dnevnik Joæe G.
3
Gradim slovenski jezik 6
8. IMENA BITIJ Blaæ Joæe Tanja Dodig
ZEMLJEPISNA IMENA Ljubljana Celovπki cesti
STVARNA IMENA Dnevnik Kronika Gimnazije ©entvid
Protipomenke, sopomenke, nadpomenke, podpomenke 1. veËera, mraka, konca, zadnje, pet/peta Celoto. 2. star, nesreËen, nepoπten, malo, odgovoriti, prepovedati, odpeljati se, spomniti se 3. smeπno, fotografija, seveda, obraz, dobro, Ëeden, zabava, denar 4. voznik, medmreæje, kamion, zdravnik, nasilen, listopad, frizura 5. Ëeπnja, sladica; Gea, Ëasopis; valËek, πport; kitara, notranji organi 6. sopomenki; nadpomenka, podpomenka; sopomenki; protipomenki; sopomenki; podpomenka, nadpomenka; protipomenki; protipomenki; podpomenka, nadpomenka
5 Nekaj ti moram povedati 1. Brat je rekel sestri: "Napisati moram spis o divjih maËkah." Sestra mu je svetovala: "Pojdi v knjiænico po knjigo o æivalih." Brat je rekel sestri, da mora napisati spis o æivalih. Sestra mu je svetovala, naj gre v knjiænico po knjigo o æivalih. KnjiæniËarka je vpraπala uËenca: "Katero knjigo iπËeπ?" UËenec ji je odgovoril: "Babica v supergah." KnjiæniËarka je vpraπala uËenca, katero knjigo iπËe. UËenec ji je odgovoril, da iπËe knjigo Babico v supergah. 2. Andraæ nas je ves zaËuden spraπeval: "Kje ste hodili toliko Ëasa?" Soπolec me je opozoril: "Reditelj si." Tine mi je zavpil: "Ne premikaj se!" 3. Mama mi je velikokrat dejala, da ne smem obupati. UËiteljica nas je vpraπala, kako se πiri svetloba. Reπevalci so vzpodbujali nesreËnega planinca, naj spleza iz ledene luknje. 4. Andraæ nas je ves zaËuden spraπeval, kje smo hodili toliko Ëasa. Soπolec me je opozoril, da sem reditelj. Tine mi je zavpil, naj se ne premikam. 5. Mami mi je velikokrat dejala: "Ne smeπ obupati." UËiteljica nas je vpraπala: "Kako se πiri svetloba?" Reπevalci so vzpodbujali nesreËnega planinca: "Splezaj iz ledene luknje." 6. Ker je ponavljal besedi je rekel. je rekel, obljubil, je svetoval, je vpraπal, je odgovoril, je predlagal 7. "OËe mi je kupil novo kolo," je Simon povedal Primoæu. "Katero pa?" ga je vpraπal Primoæ. Simon mu je odgovoril: "Gorsko." "Krasno, tudi jaz se bom vozil z njim!" je vzkliknil Blaæ. 8. "Kaj je premi govor?" me je vpraπala Urπa. "Ti bom povedala po pouku," sem ji odgovorila. Urπa mi je predlagala: "Ob petih bom priπla k tebi domov." "Prej me pokliËi po telefonu," sem ji naroËila. 9. "Spet deæuje," se je pritoæevala Metka. Marjana je nagovorila navzoËe: "Spoπtovani planinci in planinke!" "»estitam!" je bil vesel trener. Nekdo iz mnoæice je zaklical: "Bravo, ©pela!"
4
Gradim slovenski jezik 6
10. Uroπ je vpraπal Bredo, ali ve, kaj je Davidova zvezda. Miha je zmedeno priznal, da tega res ni vedel. Mama je naroËila Mojci, naj pride domov ob osmih. Tatjana me je vpraπala, kaj smo gledali v Benetkah. 11. Janu je zaËelo presedati mamino nenehno opozarjanje, zato ji je vËeraj rekel: "Vedno samo kriËiπ name! Vse, kar naredim, je narobe!" "Jan, to pa ni res!" "Pa je! Zmeraj mi teæiπ!" "No, vËasih sem res jezna, ker hiπa ni pospravljena tako, kot smo se zmenili." "Pa saj pospravljam, saj samo pospravljam," je skuπal Jan dopovedati mami. "Vsi mislite, da bom sama vse naredila." "Pa saj bom pospravil svojo sobo! Samo nehaj me kritizirati!"
6 Po mojem mnenju 3. 4. 5. 6. 7.
domiπljija, mladeniË/deËek, mogoËe, premoæen, uËenec, boj dolgoËasen, reven, star, strpen/potrpeæljiv, teæak/teæek, nesposoben sopomenki, protipomenki, protipomenki, sopomenki, protipomenki, protipomenki prevajalka, πolarka, pripadnica, bralka, policistka, stotnica zloËinskega imperija, dublinskega pristaniπËa, zakotnih ulic, tovornih ladij, ploËevink, kokakole, severni Rusiji 8. ©olarji, knjige, vrstnikih, sposobnosti, naËrte, dogodkih, junakih, oroæjem, pametjo SAMOSTALNIK πolarji knjige vrstnikih sposobnosti naËrte
SPOL ©TEVILO moπki mnoæina æenski mnoæina moπki mnoæina æenski mnoæina moπki mnoæina
SAMOSTALNIK dogodkih junakih oroæjem pametjo
SPOL moπki moπki srednji æenski
©TEVILO mnoæina mnoæina ednina ednina
9. odliËna, duhovit, dober, zvit, priljubljen, smeπni, napeta, fina, pameten a
Besedna druæina 1. danes -dannepriËakovanih -ËaknaËrtih -Ërtpogovorih -govor-bol2. zboleti, bolezen, boleËina strah, prestraπiti, straπljiv -strahpoledica, leden, sladoled -ledoglas, glasbenik, glasen -glasoËi, oko, oËala -oksneg, sneæiti, zasneæen -snegpekarna, zapeËek, pripeka -pekzidar, pozidati, prizidek -zid3. Po smislu. a) predpraænik — praπek b) potiti se — znojiti se c) hiπni — pohiπtvo Ë) rokovati se — roænik NE c Besedi sta pomensko sorodni, izhajata iz korena -hiπ-. 4. SAMOSTALNIK igraËa, igra, igriπËe, igralec, igralnica Rad igram badminton. Bereπ pustolovski roman? branje, berilo, bralnica, bralec Mu lahko pripraviπ sok? priprava, pripravnik, pripravnica Zapojmo slovensko himno. petje, pesem Naj danes skuham ægance? kuhanje, kuhar, kuhalnica
PRIDEVNIK razigran, igriv, igralkin bran, prebran, izbran pripravljen, pripraven pet, zapet kuhan, prekuhan
5
Gradim slovenski jezik 6
7 Dobro blago se samo hvali 1. a, b, c, Ë, e, f, h Ne. a) 12.000. b) 880. c) Trda vezava. 2. Ë Ë 3. Sploπni πolski multimedijski slovar. Ne. Z x-om. Ime, priimek, naslov, poπtno πtevilko, telefon, elektronski naslov, datum, podpis. 4. NE, DA, DA, NE, NE, DA 5. NEPREKLICNO NARO»AM. c c Z besedama ≈PlaËal bom«. Ne. 9. a) poπta, poπtar, poπtenjak, poπtarski b) trdosrËen, trdnjava, trd, tepsti c) zabaviπËe, zabaven, zabavati, zaboj Ë) æepnina, æepar, æerjav, æepek 10. OSEBNI ZAIMEK OSEBA ©TEVILO KDO JE POIMENOVAN? me 1. ednina naroËnik/kdor izpolnjuje naroËilnico 11. SAMOSTALNIK slovar razliËice besed besediπËe
SPOL moπki æenski æenski srednji
©TEVILO ednina mnoæina mnoæina ednina
SAMOSTALNIK oblika obroki obresti Mesto
SPOL æenski moπki æenski srednji
©TEVILO ednina mnoæina mnoæina ednina
12. Simon se je lotil izpolnjevanja naroËilnice. Nenadoma je vpraπal mamo: "Naj naroËim tudi zgoπËenko?" Mama mu je odgovorila: "Zaenkrat naroËi samo slovar." Simonu to sicer ni bilo vπeË, vendar je bil tiho in je naredil, kot mu je naroËila mama. OËe, ki je priπel mimo, pa je dodal: "PlaËali ga bomo v dveh obrokih." In Simon je vpisal znak v Ëetrti kvadratek. b Na zaËetku povedi. "Naj naroËim tudi zgoπËenko?" je Simon nenadoma vpraπal mamo. "Zaenkrat naroËi samo slovar," mu je odgovorila mama. "PlaËali ga bomo v dveh obrokih," je dodal oËe, ki je priπel mimo. Simon je nenadoma vpraπal mamo, ali naj naroËi tudi zgoπËenko. Mama mu je odgovorila, naj zaenkrat naroËi samo slovar. OËe, ki je priπel mimo, pa je dodal, da ga bodo plaËali v dveh obrokih. 13. OSEBNI ZAIMEK OSEBA ©TEVILO KDO JE POIMENOVAN? mu 3. ednina Simon mu 3. ednina Simon ga 3. ednina slovar
8 Zaradi Ëe Ëebula ni bula
6
1. Zaradi narasle reke so gasilci pripeljali vreËe s peskom. Zaradi moËne otoplitve ozraËja se je v gorah sproæilo veliko plazov. Zaradi strahu pred viπino se nisem povzpel na Eifflov stolp. Zaradi goste megle nad Ljubljansko kotlino je brniπko letaliπËe zaprto. Ne Da
Gradim slovenski jezik 6
2. Posledico. Ne Da 3. Ker je bil potres, … Ker je bila suπa, … Ker sem zbolel, … Ker se je zgodila prometna nesreËa, … 4. Zaradi zemeljskega plazu so zaprli cesto. Zaradi podvodnih potresov nastanejo cunamiji. Zaradi hude prometne nesreËe so uredili obvoz. 5. Na primer: »e se boπ nauËila zgodovino, boπ lahko πla v kino. »e boπ babici pomagala pospraviti stanovanje, boπ lahko gledala film. »e boπ pospravila svojo sobo, boπ lahko povabila Mojco, da bo prespala pri tebi. Da Da 6. Ker je desna roka pri veËini ljudi spretnejπa od leve, se rokujemo z desnico. Svetloba zvezd je podnevi πibkejπa od SonËeve, zato jih ne vidimo. Na zemljiπËu so zgradili namakalne naprave, da bi pridelali veË zelenjave. Ko smo se sprehajali po parku, smo videli veverico. »e se bom izuËil za avtomehanika, bom lahko delal v oËetovi delavnici. 7. Ne, s posledico. Da Da 8. »e se jeæ prestraπi, se zvije v bodeËo kroglo. »e boπ jemal zdravila, boπ ozdravel. Ne 9. PrezraËi sobo. Le tako boπ dobro spala. Ne pretepaj soπolcev. Le tako boπ imel veliko prijateljev. S Ëe. »e boπ prezraËila sobo, boπ dobro spala. »e ne boπ pretepal soπolcev, boπ imel veliko prijateljev. 10. Npr. Ana bo postala zdravnica, ker si to æe dolgo æeli. Ana bo postala zdravnica, zato si æe zdaj kupuje medicinske priroËnike. Ana bo postala zdravnica, Ëe bo pridno πtudirala.
9 VËasih gre tudi brez zdravnika 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.
ozkolistni trpotec, suliËasti trpotec, πpiËasti trpotec, volËji jezik, ælebinec, æilnjak, kozja rebrca, pripotec Ë NE, NE, NE, DA b, Ë 7253164 πirok, poslabπati, zdravje, spodnji, tema, pogosto, tuj, prvi astma, zemlja, redko tak, ki ima modre oËi; tak, ki ima dolge lase; tak, ki ima dolge noge; tak, ki ima rdeËa lica; tak, ki ima mleËne zobe; tak, ki je bosih nog; tak, ki ima trdo glavo 9. Npr. oteËen, opeklina, ugriznjen, vnet, bolan, prehlad. 10. bezgov sok, timijanov Ëaj, koprivji poparek, regratov sok, trpotËev sirup, kamiliËin Ëaj, baldrijanove kapljice 11. SAMOSTALNIK oko pljuËa dlan jetra ledvica kost
©TEVILO ed mn. ed. mn. ed. ed.
SPOL sr. sr. æ. sr. æ. æ.
SAMOSTALNIK moægani lice usta obrv grlo ærelo
©TEVILO mn. ed. mn. ed. ed. ed.
SPOL m. sr. sr. æ. sr. sr.
7
Gradim slovenski jezik 6
12. ki, o kateri, s katerim, ki, ki, iz katerega, ki Ne. Vpisoval sem razliËne oblike besede kateri. 13. velikan, starec, suhec, zaspanec, dolgoËasneæ, veseljak, duhoviteæ, debeluh, zapravljivec, hudomuπneæ 14. ta, ki je bolan; ta, ki je skop; ta, ki je omahljiv; ta, ki je trmoglav; ta, ki je domiπljav; ta, ki je mlad; ta, ki je srborit; ta, ki je divji; ta, ki je ognjevit; ta, ki je strahopeten 15. pljuËih, kaπlju, ledvice, zdrave, jetrom 16. æajbelj, bezeg, sladki, sladkor, πkodljiv, premiπljeno, otrocih, bronhijev, oddelek, pljuËne, odkritju, antibiotikov
Viπji primerja — najviπji presega 1. starejπi, primernik; najstarejπi, preseænik; laæji, primernik; najboljπi, preseænik; najlepπi, preseænik; globlji, primernik; novejπe, primernik; slajπa, primernik; najhitrejπi, preseænik; teæja, primernik; najbolj vroËedni, preseænik; najmirnejπi, preseænik; poloænejπega, primernik 2. zanimivo; najtanjπo, najkrajπo; previdnejπi; najnovejπo; daljπa; najkrajπi; topla osnovnik: zanimivo, topla primernik: previdnejπi, daljπa preseænik: najtanjπo, najkrajπo, najnovejπo, najkrajπi 3. OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEÆNIK hud hujπi najhujπi debel debelejπi najdebelejπi mlad mlajπi najmlajπi prijazen prijaznejπi najprijaznejπi glasen glasnejπi najglasnejπi divji bolj divji najbolj divji strm strmejπi najstrmejπi
10 Prva je za koncerte, druga za pusta 1. glava — zgornji del telesa, zeljnata glava, glava v dopisu ... vrat — del telesa, balonËka, peπËene ure ... trup — del telesa, kitare, ladje ... kobilica — æival, del ladje ... VeËpomenke. 2. glasbilo, uglaπevalni, uglaπevalne, glasbenih zvoËnica, zvok, zvoËne brenkamo, brenkala 3. brenkalo, godalo, pihalo, tolkalo 4. Limona, Pes, KljuËnica a 5. pripomoËek, rastlina, beseda b 6. ki ima mehke tanke igle v πopih in ti mu jeseni odpadejo v kateri izvajajo odrska dela v kateri shranjujemo pokvarljivo blago c 7. 4 7 8 5 1 6 2 3 11 10 9 9. Ples, na katerem nosijo plesalci maske. Na obraz nanesena obloga iz kumar za nego koæe. Maska za gledanje pod vodo. Maska, ki se da na obraz za zaπËito oz. varovanje dihalnih organov pred strupenimi plini. 10. maskerski, maskiranjem, masker, maskirnici, maskiranec DA NE
8
Gradim slovenski jezik 6
11. PRIDEVNIKI DVOJINA tanki
EDNINA dolg
MNOÆINA teæki lepi debele visoki
a a 12. daljπi, najdaljπi tanjπi, najtanjπi teæji, najteæji lepπi, najlepπi debelejπi, najdebelejπi viπji, najviπji 13. njo 3. , ed., æ. sp., odprtina 14. Da se ena beseda ponovi. c Kurent je Ëlovek, ki je preobleËen v posebna oblaËila. Iz ust mu visi dolg rdeË jezik, ki je narejen iz blaga ali usnja. Kviπku πtrlita dve tanki palici, ki sta okraπeni s πopi perja. Jeæevka je palica, ki je na koncu ovita z jeæevo koæo. c Da 15. ohranjanje, dogajanje, truπËem, zvoncev, priljubljena, Strokovnjaki 16. Slovenija, zaËetek, Beli, Osrednji, brezovo zelenje odetega Zelenega, okraπenega drevesa »rko e.
Slovenija zaËetek Beli osrednji
BESEDA Z OZKIM E S ©IROKIM E brezovo zelenje odetega zelenega drevesa okraπenega
Prodam — kupim 1. V obeh se prodaja kolo. V prvem je veË podatkov o kolesu. Prvo. Vsebuje veË podatkov o kolesu. Brezhiben brezhibno. 2. Iz prve naloge: 1. besedilo: Glasbila, 2. besedilo: Razno, 3. besedilo: OblaËila, 4. besedilo: Stanovanjska oprema. Iz sedme naloge: 1. in 2. besedilo: ©portni pripomoËki. 3. SporoËevalec iπËe nekaj, kar je izgubil. Veliko mu pomeni. Ker si predmet zelo æeli dobiti nazaj.
11 Soseda s sosedo o sosedi 1. soπolec soπolca soπolcu soπolca soπolcu soπolcem 2. Gregorjem, Izolo, postaji, strica Jerneja, avtom, marino, jadrnic, pomolu, ribiËev, ribe, dneh, cerkev, Piranu, soline, SeËovljah, bratrancem, Mihom/Miho, prijatelji, Janijem, Jakom/Jako, Brankom, Anæetom in Primoæem
9
Gradim slovenski jezik 6
3. Metka, knjige — Kdo? Kaj? babica, maËke, psa — Kdo? »esa? Kaj? Tinetu, sreËa — Komu?, Kaj? voznikom — S kom? Kaj? 4. IME SKLONA VPRA©ALNICI 1. imenovalnik Kdo ali kaj? 2. rodilnik Koga ali Ëesa? 3. dajalnik Komu ali Ëemu? 4. toæilnik Koga ali kaj? 5. mestnik O kom ali o Ëem? 6. orodnik S kom ali s Ëim? 5. MoËerad æivi v gozdu. Naloge πe nisem reπila. Trava je ozelenela. Imela sem lepe sanje. Rad se pogovarjam z dedkom. SreËala sem prijateljico. Tina pomaga soπolki. Otroci se sankajo. »asopisi poroËajo o potresu.
VPRA©ALNICA Kaj? »esa? Kaj? Kaj? S kom? Koga? Komu? Kdo? O Ëem?
SKLON imenovalnik rodilnik imenovalnik toæilnik orodnik toæilnik dajalnik imenovalnik orodnik
6. Veroniki je pokazal obvestilo o izgubljenem psu. Komu? Kaj? O Ëem? Veselim se æe poËitnic. »esa? Rastline proizvajajo kisik za dihanje. Kaj? Kaj? Za kaj? Trubar je Slovencem podaril prvo knjigo. Kdo? Komu? Kaj? S sosedo sem πla nakupovat. S kom? Ali res πe nisi prebral Ëlanka o Martinovem kolesarskem uspehu? »esa? O Ëem?
IMENOVALNIKU rastline Trubar
RODILNIKU poËitnic Ëlanka
SAMOSTALNIK V DAJALNIKU TOÆILNIKU Veroniki obvestilo Slovencem kisik dihanje knjigo
MESTNIKU ORODNIKU (o) psu (s) sosedo (o) uspehu
7. Npr. letalom (orodnik), Razstave (rodilnik), trenerju (dajalnik), riæoto (toæilnik), vodo (toæilnik); pravljici (mestnik), raËunalniπtvo (imenovalnik) 8. Ëarovnica, postelja, noË, pravljica, jutro, sanje, palica, strahec, zvezde, dogodek
12 Iz male ne zraste velika 1. Npr. pravljica Volk in sedem kozliËkov, film Na svoji zemlji, trgovina Merkur, knjiga Babica v supergah, oddaja Pod klobukom, Ëasopis Dnevnik, πampon Dan na dan, krema Nivea 2. Npr. Ali veπ, kdaj praznujemo dan dræavnosti? Brat Martin je soπolki Petri za valentinovo poklonil πopek cvetja. Rad bi, da bi bilo za boæiË veliko snega. Vsako leto gremo za martinovo k stricu Joæetu na Dolenjsko. 26. decembra Slovenci praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Poslala mu bom voπËilnico za novo leto.
10
Gradim slovenski jezik 6
3. DRÆAVA Slovenija Avstrija Italija Hrvaπka Madæarska NemËija Francija Velika Britanija ©panija
PREBIVALEC, PREBIVALKA Slovenec, Slovenka Avstrijec, Avstrijka Italijan, Italijanka Hrvat, Hrvatica Madæar, Madæarka Nemec, Nemka Francoz, Francozinja Britanec, Britanka ©panec, ©panka
DRÆAVNI JEZIK slovenπËina nemπËina italijanπËina hrvaπËina madæarπËina nemπËina francoπËina angleπËina πpanπËina
4. slovenski jezik/slovenπËino angleπki jezik/angleπËino … Z malo. 5. Ljubljani, slovensko; Zagrebu, hrvaπËino; Budimpeπti, madæarski; Avstriji, nemπko; Italiji, italijanski; Angliji, angleπko; NemËiji, nemπko; Beogradu, srbsko 6. Nemec, πved, Bolgar, Angleæ angleπËina, Angleπki jezik, slovenski jezik, italijanπËina SlovenπËina, francoπËina, nemπËina, kitajπËina Hrvatica, Slovenka, Poljakinja, rusinja Imena pripadnikov narodov piπemo z veliko zaËetnico, imena jezikov pa z malo. 7. Za Pusta smo si ogledali karneval v Benetkah. — pusta Dvojino poznajo redki jeziki; eden od njih je SlovenπËina. — slovenπËina V slovarju so Angleπke in Slovenske besede. — angleπke, slovenske Bliæajo se novoletni in BoæiËni prazniki. — boæiËni 8. Sredi Avgusta so nas obiskali znanci iz avstrije. Povabili smo jih na kosilo v hotel slon. Govorijo Nemπko, njihov sin pa se uËi slovenπËino, zato se je z menoj pogovarjal slovensko. Dogovorili smo se, da jih Marca prihodnje leto obiπËemo v avstriji. avgusta, Avstrije, Slon, nemπko, marca, Avstriji 9. Evrope, Slovenije, Beli krajini, Zelenega Jurija 10. DOLO»ILO PRED OSEBNIM IMENOM OSEBNO LASTNO IME gospod JakopiË ravnatelj KovaËiË profesorica Borovnik doktor ZdraviË direktor Bernik gospa VerbiË minister Koπir predsednik Bukovnik 11. g., ga., dr., dr., prof., prof., inæ., inæ. Z malo zaËetnico. Piko.
13 Iz Ëasov brez televizije in raËunalnika 1. podeæelju, zimsko, æenske, predice, predle, izdelovanje, preslico, kolovrat, boæiËa, Predice, pripovedovanjem, moπki 2. predle, predice, predivo, preslica, preja
11
Gradim slovenski jezik 6
4. Medtem ko, Ko, ker, da bi, »e, Ker 5. Medtem ko so kurenti tekali po cestah, so potresavali s telesom. Gospodinja je vrgla glinast lonec na tla, da bi kokoπi nesle veË jajc. Kurenti so se veselili, Ëe so na cesti sreËali dekle. 6. slovensko zimsko ovËja lesena laneno noæni pustni glineni/glinast Vrstne. NE 7. predica, tkalka, vezilja, pevka, pisateljica, πivilja, pletilja, klekljarica, plesalka, govorka 8. preja, petje, poskakovanje, potresavanje, hoja, tkanje, æivljenje, tekanje, pozvanjanje, sreËanje 9. ga, jim OSEBNI ZAIMEK OSEBA ©TEVILO SAMOSTALNIK ga 3. ed. opravilo jim 3. mn. æenske 10. OSNOVNIK glasen
PRIMERNIK starejπi
PRESEÆNIK najveËji
11. SAMOSTALNIK pero lonec poπast kurent pas pes dekle
RODILNIK (Ne vidim …) peresa lonca poπasti kurenta pasu psa dekleta
TOÆILNIK (Vidim …) pero lonec poπast kurenta pas psa dekle
ORODNIK (Zabavam se z/s …) s peresom z loncem s poπastjo s kurentom s pasom s psom z dekletom
SAMOSTALNIK vasi sreËanja kurenti spopadi
SPOL æ. sr. m. m.
©TEVILO mn. mn. mn. mn.
SKLON toæ. im. or. or.
IMENA SKLONOV
EDNINSKE OBLIKE PRIDEVNIKA ljudski za moπki spol za æenski spol za srednji spol ljudski ljudska ljudsko ljudskega ljudske ljudskega ljudskemu ljudski ljudskemu ljudski ljudsko ljudsko o ljudskem o ljudski o ljudskem z ljudskim z ljudsko z ljudskim
12.
13.
imenovalnik rodilnik dajalnik toæilnik mestnik orodnik
b 14. lepih maπkar (rod.), Ptujskega polja (rod.), pustnih πem, babjim mlinom (rod., or.), Ziljske doline (rod.), Beli krajini, Zelenega Jurija (mest., toæ.), velikonoËnem Ëasu, ljudskih πeg in navad (mest., rod.), svetega Miklavæa (toæ.) 15. Marjanovem stricu, ob starem drevesu, sosedovemu psu, naπem dedku, starejπemu gospodu 16. Boπ jabolni sok ali jagodnega? Naj naroËim peËen krompir ali praæenega? Pijeπ vroËe mleko ali boπ raje mrzlo? 17. ljudski, nedeljo, æivljenja, roælja, spremlja, ljudmi, priljubil
12
Gradim slovenski jezik 6
18. Znani kurenti s Ptujskega polja, Znameniti cerkljanski lavfarji, »arovnica v pustnem sprevodu v Cerknici 19. Ptujsko polje, Logarska dolina, Podpeπko jezero, Dravsko polje, Ljubljanska kotlina, Træaπki zaliv To so nekrajevna zemljepisna lastna imena; drugo besedo piπemo z malo zaËetnico. 20. Spodnje PrapreËe, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Straæa pri Novem mestu, Vinski Vrh pri ©marju, ©marje pri Jelπah, Medvedje selo, Zgornji Petelinjek To so krajevna zemljepisna lastna imena.; piπemo jih z veliko zaËetnico, razen Ëe ni beseda trg, vas, mesto, selo, ob, pri, v ipd. 21. PtujËan, CerkniËan, DreæniËan, BrkinËan
14 Simon, kaj delaπ?! Le kaj se dogaja s tabo? 1. GLAGOLSKE »ASOVNE OBLIKE PRETEKLIK SEDANJIK PRIHODNJIK sem predstavil predstavim bom predstavil so izdelovali izdelujejo bodo izdelovali so primerjali primerjajo bodo primerjali 2. GLAGOL se imenuje je dobilo so se zaËeli ostaja so bomo ugotovili sta bila odganja
»ASOVNA OBLIKA sedanjik preteklik preteklik sedanjik sedanjik prihodnjik preteklik sedanjik
3. 4. 5. 6.
je priπlo, je bila, so se pokazali, so razkrila, je pogoltnilo bodo … zrasle, bodo, bodo jedle, bodo … odletele, bodo naπle se je zaËelo, bosta priπla, je, se odpira, je bil, omogoËajo, je … naπla, je … rekel, bom Ko bom bila velika, bom bila uËiteljica. Prihodnji teden bom bil æe zdrav. Mama, saj bom bil priden! Si æe najdel kljuË? naπel Ana in Jasna sta bile vpraπane angleπËino. bili vpraπani 7. piπeva, piπejo, piπeta, piπete, piπeta, piπemo OSEBA 1. 2. 3.
EDNINA piπem piπeπ piπe
©TEVILO DVOJINA piπeva piπeta piπeta
EDNINA -m -π -Ø
©TEVILO DVOJINA -va -ta -ta
MNOÆINA piπemo piπete piπejo
b OSEBA 1. 2. 3.
MNOÆINA -mo -te -jo
13
Gradim slovenski jezik 6
9. GLAGOL hitim delata spraπujeva najdete
OSEBA 1. 2./3. 1. 2.
©TEVILO ednina dvojina dvojina mnoæina
GLAGOL je nadaljujejo smo pleπeπ
EDNINA jem jeπ je_
©TEVILO DVOJINA jeva jesta jesta
MNOÆINA jemo jeste jedo/jejo
OSEBA 3. 3. 1. 2.
©TEVILO ednina mnoæina mnoæina ednina
10. OSEBA 1. 2. 3.
b, c grem, greπ, gre; greva, gresta, gresta; gremo, greste, gredo/grejo dam, daπ, da; dava, dasta, dasta; damo, daste, dado/dajo vem, veπ, ve; veva, vesta, vesta; vemo, veste, vedo/vejo b 11. daste, govorita, vesta, jesta 12. sem stal/-a, smo tekli/-e, sva plesala/-i, ste πli/-e, je mlel/-a, sva bila/-i, sta pletla/-i 13. so … opazovali, bova πla, bodo, sta … naπli 14. Kurentovanje ni ljudski obiËaj. Kurenti se ne druæijo v dvojice. Kokoπi ne bodo bolje nesle. To niso pustni obhodi. Kurentov ni spremljal hudiË. Ne bo obleËen v Ërn ali rdeË kombinezon. NoËejo kupiti tudi pohiπtva. Naπa πola nima raËunalniπke uËilnice. 15. ne stanuje, noËe, ne bo, nisi, ne morem 16. nebo, bo, bo, ne bo, bo, ne bo 17. v isti osebi, v istem πtevilu, v istem Ëasu
15 Vse teËe in se spreminja 1. GLAGOL je dojila (je) negovala je skrbel je odloËal so pravili
»ASOVNA OBLIKA pret. pret. pret. pret. pret.
OSEBA 3. 3. 3. 3. 3.
©TEVILO ed. ed. ed. ed. mn.
SPOL æ. æ. m. m. m.
c b Ker gre za pretekla dejanja. V prihodnjiku. 2. dojilja — æenska, ki doji tujega otroka; atrij — osrednji prostor rimske hiπe; mozaik — slika iz raznobarvnih kamnitih ali steklenih ploπËic; freska — slika, narejena na sveæ omet; bakla — svetilo iz lesa ali iz vnetljive snovi na dræalu; oljenka — svetilka na olje; ognjiπËe — prostor z ognjem; tunika — rimsko oblaËilo; toga — rimsko oblaËilo; gamaπe — prevleka za Ëez Ëevlje; pergament — nastrojena æivalska koæa, primerna za pisanje; papirus — tropska rastlina z velikimi listi; filozofija — veda, ki prouËuje naravo sveta in poloæaj Ëloveka v njem; govorniπtvo — spretnost govorjenja; godbenik — kdor igra na pihalo; gladiator — borilec z nasprotnikom ali divjimi zvermi 3. obleka, πport, poklic, kos pohiπtva
14
Gradim slovenski jezik 6
4. Npr. tuna, skuπa, meËarica … jurËek, lisiËka, sivka … svinËnik, kreda, barvica … cvetaËa, solata, zelje … Ëeπnja, jabolko, breskev … 5. smrt, izgubiti/izpustiti, zveËer, premalo, reven/siromaπen, pozno 6. Besedi datelj in sadeæ sta podpomenka in nadpomenka. Besedi premoæen in bogat sta sopomenki. Besedi nikoli in vedno sta protipomenki. Besedi dolg in dolæina sta iz iste besedne druæine. Beseda sadeæ ima πirπi pomen kot datelj. Besedi premoæen in bogat imata enak pomen. Besedi nikoli in vedno imata nasproten pomen. Besedi dolg in dolæina imata enak koren -dolg-. 7. trgovec, slikar, kamnosek, uËitelj, tkalec, tesar 8. Besede se ponavljajo. (S) pisalom Pouk Petnadstropne hiπe Z njim so pisali na povoπËene tablice. Potekal je kar na prostem ali na trænicah. Revnejπi meπËani so stanovali v petnadstropnih hiπah, ki so bile zgrajene na kriæiπËih. 9. Otrok. b SAMOSTALNIK otrok otroka otrok otroka otroka otroka Otroka Otroci
I +
R
SKLON D T +
ED. + +
+ + +
+ + + +
+ +
+
M
O
©TEVILO DV. MN.
+
+
otrok, otroki, otroci, otrocih 10. prostem, potujoËe, mestnih, gladiatorske, gledaliπke, cirkuπke prostem Ëasu, potujoËe godbenike, mestnih ulicah, gladiatorske igre, gledaliπke predstave, cirkuπke igre b Po njih se vpraπamo kateri, -a, -o. 11. OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEÆNIK premoæen premoænejπi najpremoænejπi majhne manjπe najmanjπe veliki veËji najveËji nujno nujnejπe najnujnejπe 12. preprostem ognjiπËu, domaËim uËiteljem, Ljudje, novorojenega otroka, vilic, kovinskim pisalom, ljudi 13. vzgojitelj, opremljen, uporabljati, razsvetljava, suæenj, gospodinjstvo, ognjiπËe, zleknjen, uËitelj, postelja, zemljepis, priljubljen 14. z mlajπo hËerjo, s prijetnim sogovornikom, s toplim vremenom, s hladnim vetrom, z bolnim stricem 15. h, h, h, k, h, h, k, k, k
15
Gradim slovenski jezik 6
16 Simon ji ga je dal zanj 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.
tebe, te, njo, jo, Njiju, ju, meni, njim, mi, jim ga, ga, je, mu, mu, jima, ju, je, jo ga — on, naju — medve, njima — onadva, je — ona, te — ti, z mano — jaz, vas — ve nate, zanju, ponje, Predenj, vame vanjo, ponj, nanj, zanju vanj, Prednjo, vanje, —, pote mu, jih, zanjo OSEBNI ZAIMEK mu jih zanjo
OSEBA 3. 3. 3.
©TEVILO ed. mn. ed.
SKLON daj. toæ. toæ.
BESEDA, NAMESTO KATERE STOJI otrok lasje veËerja
17 PrapraprapraËlovek 1. a, a, a, b, a, a 2. avstralopitek, spretni Ëlovek, pokonËni Ëlovek, misleËi Ëlovek, moderni Ëlovek 3. RAZVOJ »LOVEKA (»LOVE»NJAKI) KDO? KDAJ? KJE? TELESNE POSEBNOSTI NA»IN ÆIVLJENJA avstralopitek pred 4—5 J in V pokonËna hoja, roke daljπe, lovec, æivel na tleh milijoni let Afrike glava podobna opicam in na drevesih, preteæno rastlinojed spretni Ëlovek pred 2 mili- Tanzanija, veËji moægani uporabljal je ostrene jonoma let Kenija, kamne kot orodje Uganda pokonËni Ëlovek pred 1,6 Afrika, naπa velikost, roke in noge odkril je ogenj in ga milijona let Azija Ëloveπke, veËji moægani uporabljal, izdeloval je preprosto orodje lovec moderni Ëlovek pred Afrika, podoben Ëloveku, oblaËil se je v koæe, 120.000 leti Evropa visoke postave uporabljal je kameno in koπËeno orodje in oroæje, oblikoval je glino, poslikaval je jame, prideloval si je hrano 5. se je zadræeval, je risal, (je) vrezoval, svetil je V pretekliku. V tretji. V ednini. 6. gozdni, rastlinski, æivalske, ledena, danaπnji, æivalska, glinena/glinasta kateri, vrstni 7. bitje, æivljenje, moægani 8. Ëloveka, ljudi, Ëloveka, ljudje, Ëlovekom 9. tleh, tla, tal, Tla 10. predniki, Ëloveka, Evropo, vzhoda, dolinah, poljedelstvom, æivinorejo SAMOSTALNIKI SPOL ©TEVILO SKLON predniki moπki mnoæina imenovalnik Ëloveka moπki ednina rodilnik dolinah æenski mnoæina mestnik poljedelstvom srednji ednina orodnik æivinorejo æenski ednina orodnik
16
Gradim slovenski jezik 6
11. Afrika, Azija, Evropa Juænoafriπka republika, Tanzanija, Kenija, Etiopija, Mezopotamija Imena dræav in celin so nekrajevna zemljepisna lastna imena, zato prvo besedo piπemo z veliko zaËetnico, preostale pa z malo. 12. odkril, da; Neandertalci, ki; dobah, so; sadeæi, spadajo; domnevajo, da; takrat, ko
Podatki v oklepaju 1. Pred okrog 160.000 leti so se v Afriki pojavili pripadniki vrste misleËi Ëlovek ( Homo sapiens). Pred okrog 160.000 leti so se v Afriki pojavili pripadniki vrste misleËi Ëlovek (Homo sapiens ). Pred okrog 160.000 leti so se v Afriki pojavili pripadniki vrste misleËi Ëlovek ( Homo sapiens ). Pred okrog 160.000 leti so se v Afriki pojavili pripadniki vrste misleËi Ëlovek (Homo sapiens). 2. PreËrtani: drugi, tretji in Ëetrti primer.
Na kratko 1. km, ipd., DZ, ha, tj., O©, mm, oz., ZD V drugi. V tretji. V prvi. 2. KC — KliniËnem centru SSKJ — Slovar slovenskega knjiænega jezika SAZU — Slovenska akademija znanosti in umetnosti 3. O©, SNG, NUK 4. inæenir, gospod, tega meseca, in tako naprej 5. Ga., p., prof., stol. p. n. π., sv. 6. 2 m, STA, dr., OZN, npr., idr., p. p.
18 Praskanje prepovedano 1. Pojavijo se znaki bolezni. Spremenijo se v mehurËke. Spremenijo se v kraste. Posuπijo se in odpadejo. Ozdravi. Ni veË kuæen. 2. a, b, d Ker predstavljajo dogajanja, ki se ponavljajo oz. so brezËasna. 4. Oπpice, rdeËke, πkrlatinka. Bolezen. Trajanje. Zdravljenje. Da lahko hitro poiπËemo æeleni podatek. 5. b, Ë 7. pikast izpuπËaj, pikice 8. Nore æenske. Bolezen. Cvetice. 9. Sklepi, miπice, trup, vrat, roke, obraz … Norice, pljuËnica, oπpice, πkrlatinka, rdeËke … 10. nenalezljiva vrnitev/pridobitev, hladni, zniæana, malo, poletja 11. -bol-; boleËina, bolest, bolezenski, bolnik, bolehati, bolehen, boleË, bolniπki, zboleti, preboleti, zaboleti, zobobol, glavobol, obolelost … 12. okuæba, okuæeni 13. Moten — neprozoren, ohlapen — neoprijet. 14. nor, oπpikati/oπpiËiti, πkrlat, rdeË
17
Gradim slovenski jezik 6
15. izbruhom bolezni, prsnem koπu, drobnih luknjicah, bombaænem perilu, ljudmi, srbeËim osipom, rdeËim izpuπËajem 16. oπpice, norice, rdeËke, moægani 17. njih, njih mehurËke, mehurËke 18. ne sme, niso, ne bi, ne damo, ne bo 19. z, z, k, h, z, k, h, k 20. nalezljiv, prebavljiv, srbenje, postelja, srednji, izpuπËaj, zdravnik, zdrav, luknjice, kapljica, posipanje, manj, pljuËnica, odpadejo, vnetje, predpisati
19 Ni Ëasa za dolgËas 1. rokomet - rokometaπica, koπarkar - koπarkaπica, kegljaË - kegljaËica, kolesar - kolesarka, plavalec - plavalka, smuËar - smuËarka, drsalec - drsalka, skakalec - skakalka 2. — pred zaËetkom igre — oblikujejo dvojice — doloËijo vloge — dogovorijo se o usmerjanju — doloËijo zaËetek in cilj — vodja nariπe Ërto — na zaËetku igre — stojijo ob Ërti — vodja preveæe oËi — vodja zapiska na piπËalko — ≈letala« steËejo, ≈piloti« ostanejo na svojem mestu — med zaËetkom in koncem igre — ≈letala« teËejo po igriπËu — vodja opazuje igralce — na koncu igre — prvo ≈letalo« priteËe na cilj — zadnje ≈letalo« priteËe na cilj 3. ker, ko, ki, da, Ëe, da/naj Pobarva se prva poved. Igralcem ne sme drseti, zato so tla navadno lesena. b c Zadnja. Za odvisni govor. To je poroËilo o prvotnem govoru. Trener je igralcem svetoval: ≈Igrajte poËasneje.« 4. Sodnikoma; Tekmo vodita sodnika. Pomagajo jima trije pomoæni sodniki. Mreæa; Po sredini igriπËa je napeta mreæa, ki je visoka 1,55 m. igri; Igra se igra na prostem. V njej sodelujejo igralci in vodja oz. sodnik. Gosja peresa v plutovinasti kapici; Æogica je narejena iz gosjih peres, ki so zataknjena v plutovinasto kapico. V njej je majhna uteæ. 5. jo, jim, njem, njimi, njem, ju OSEBNI ZAIMEK OSEBA ©TEVILO SKLON BESEDA, NAMESTO KATERE STOJI njem 3. ednina mestnik IgriπËe njimi 3. mnoæina orodnik Ërte in krogi njem 3. ednina mestnik sredinski krog ju 3. dvojina toæilnik zaËetek in cilj 6. igrata, sestavlja, je, je, zamenjajo GLAGOL »ASOVNA OBLIKA OSEBA ©TEVILO igrata sedanjik 3. dvojina sestavlja sedanjik 3. ednina je sedanjik 3. ednina je sedanjik 3. ednina zamenjajo sedanjik 3. mnoæina V sedanjiku. Besedilo govori o ponavljajoËih se dejanjih.
18
Gradim slovenski jezik 6
7. PRIDEVNIK tekmovalni πport pravokotno igriπËe lesena tla gumijast podplat kovinski lopar gosja peresa plutovinasta kapica peresna æogica
VPRA©ALNICA Kateri? Kakπno? Katera? Kateri? Kateri? »igava? Katera? Katera?
VRSTA vrstni lastnostni vrstni vrstni vrstni svojilni vrstni vrstni
BESEDNA ZVEZA za tekmovanje kot pravokotnik iz lesa iz gume iz kovine od gosi iz plute iz peres
8. Ë, c, a, b 9. lesenih tleh, πestnajstih peres, lahkim loparjem, igralcev/igralk, tremi otroki 10. STOPNJE PRIDEVNIKA OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEÆNIK velik veËji najveËji 11. oz. — oziroma, tj. — to je, ipd. — in podobno 12. Ë, b, k, i malo
20 HoËeπ ali noËeπ — moraπ se iti uËit 1. imeti, smuËati, priti, vpraπati, uËiti Z nedoloËnikom. Ker to zahtevajo glagoli, ki stojijo pred nedoloËniki. 2. hoditi, sneæiti, odnesti, povedati, prinesti NedoloËnik stoji za doloËenimi glagoli. 3. najti, peËi, priti, leËi, brati, pognati, vreËi, vedeti Npr. Moram najti izgubljeno knjigo. 4. morali, mogli, more, Morali, mogla, moramo, moreπ, moraπ, moral, more, mogel, morem, mora, moramo 5. Ni ti treba priti prej. Knjige nama ni treba prebrati æe ta teden. Jutri mi ni treba s teboj v πolo. 6. pisat, narediti, pospraviti, vstati, iti 7. posluπati, poklicat, taborit, Ëakati, obiskovati, prenaπati, solit, soliti, pogledat Namenilnik uporabljamo za glagoli premikanja, nedoloËnik pa za drugimi glagoli. 8. priti, teËi, zaspati, streËi 9. Darja mora vedno veliko povedati. Moraπ kaj kupiti v trgovini? Te gobe se ne smejo jesti. Teh gob ne smemo jesti. Danes se moram veliko uËiti. Ali æeli kdo kaj vpraπati?
21 Dobro je vedeti 1. priπel …pozneje, ker … … o ekskurziji. 3. NE a, b, Ë, d
19
Gradim slovenski jezik 6
4. … ima po pouku sestanek. … bodo gradili vodovod. … mu popravila zobe. … bi vsebovalo potrebne podatke. 5. vpisati — nedoloËnik, vpisat — namenilnik, obesit — namenilnik, obesiti — nedoloËnik, odgovoriti — nedoloËnik, pogledat — namenilnik 6. ravnateljem Marjanom JaneæiËem, psihologinjo Polono Vesel, starπem, uËencev, Mojih otrok 7. Tomaæ je mami sporoËil: "Danes pridem pozneje, ker imam sestanek." "Danes pridem pozneje, ker imam sestanek," je Tomaæ sporoËil mami. Psihologinja je obvestila starπe: "Vpis za vaπe otroke bo jutri." "Jutri bo vpis za vaπe otroke," je psihologinja obvestila starπe. 8. prihodnje, prihodnosti, prihodnjik, PrihodnjiË
Gospa vejica, Vas smem vpisati? 1. Marjeta, posodi mi svoj nahrbtnik. U, zebe me v roke! Babica, tvoje pravljice so najlepπe! Ah, res mi je hudo! Cenjeni kupci, izærebali bomo dobitnika najnovejπih tekaπkih smuËi. Da, takoj ti bom prinesel Ëasopis. Ne, tega ti ne morem povedati. Oho, takega rezultata tekme pa nisem priËakoval. 2. Joj, kakπen dolgËas! Gospa uËiteljica, ali lahko pobriπem tablo? No, posluπaj me æe enkrat. Hej, kam tako hitiπ? O, kako lep sonËni zahod. Ojej, kakπen hud pes! 3. Æiga, koliko si star? Dragi obiskovalci, nastopil bo slon Dumbo. Otroci, jutri bomo zbirali star papir. Halo, Anton Mraz pri telefonu. Ej, tole pa ni tvoj deænik! Brrr, kakπen leden veter piha.
22 Jure se je opoldne skrivoma vrnil domov 1. Ne opravljajmo veË del hkrati. … VËasih kaj izreËemo, ne da bi prej pomislili. Za znanje se je treba potruditi, potem pa se to obrestuje. Stvari se v temi ne loËijo. ©ele zveËer lahko potrdimo, da je bil dan uspeπen. Delaj s premislekom. povsod, nikjer, vËasih, teæko, lahko, ponoËi, zveËer, poËasi KRAJEVNI povsod nikjer zveËer
»ASOVNI vËasih ponoËi poËasi
NA»INOVNI teæko lahko
2. zadaj, sem, zdoma, nazaj Krajevne. 3. Poleti, Jeseni, Nikoli, VËeraj, danes »asovne.
20
Gradim slovenski jezik 6
4. OpolnoËi, ob zvonenju, pozimi, po koncu predstave 5. PRISLOV VRSTA PRISLOVA lepo naËinovni lani Ëasovni zveËer Ëasovni veselo naËinovni tukaj krajevni tja krajevni letos Ëasovni neprevidno naËinovni 6. stoje, smeje, molËe, jokajoË 7. lepo lepo moËno moËno toplo toplo grdo grdo Po podËrtanih besedah iz levega stolpca se vpraπamo z vpraπalnico kakπno. Po podËrtanih besedah iz desnega stolpca se vpraπamo z vpraπalnico kako. PodËrtane besede iz levega stolpca so pridevniki. PodËrtane besede iz desnega stolpca so prislovi. b 8. potem, Na to, nato, Po tem, zanalaπË, neprimerno
23 Od kod in kam, kako in kdaj? 1. 2. 3. 4. 5. 6.
IC, MV, R b Ë 1., 2., 17., 12. NE, NE, NE, DA, NE, NE, DA, DA, NE Ob 7.08. Ob 9.50. Ob 10.26. Enkrat. Ne. 7. na, v, z, v, na, z, iz, na, iz 8. Ë Tako sklepam po zapisu zemljepisnega lastnega imena. Drugo besedo v krajevnih imenih piπemo z veliko zaËetnico. 9. KRAJEVNO LASTNO IME NEKRAJEVNO LASTNO IME Bohinjska Bela Bohinjsko jezero Bohinjska Bistrica Bohinjsko sedlo Bohinjska »eπnjica V krajevnih lastnih imenih piπemo neprvo besedo z veliko zaËetnico (razen besed mesto, vas, selo, trg), v nekrajevnih lastnih imenih pa neprvo besedo praviloma piπemo z malo zaËetnico. 10. Kamniπka Bistrica, IvanËna Gorica, Novo mesto, Viπnja Gora, Meniπka vas, Zidani Most, Murska Sobota, Spodnji Petelinjek 11. Kal nad Kanalom, Mezgovci ob Pesnici, Kamnik pod Krimom, Begunje na Gorenjskem, Srednja vas pri Polhovem Gradcu V krajevnih lastnih imenih piπemo z veliko zaËetnico prvo in neprvo besedo (izjema so besede mesto, vas, selo, trg, nad, pod, ob, na, pri …).
21
Gradim slovenski jezik 6
24 Naj se prijavim ali ne? 1. a, a, b, b 2. b, b, c 3.
ZAVOD ZA RA»UNALNI©KO IZOBRAÆEVANJE LJUBLJANA Cesta Andreja Bitenca 68
1
0
0
1
p. p. 4716
LJUBLJANA
3. poπtni predal, elektronska poπta, telefon, πtevilka 4. Da bi se naslovnik Ëim prej prijavil. Da bi ga/jo vkljuËili v skupino enako starih otrok. Da bi organizirali prevoz. 7. b 8. b 9. b 10. raËunalniπko, raËunalniπki, raËunalnikarjev, raËunalniπko, raËunalniπtva, raËunalniπkih, raËunalniπtva, raËunalniπke, raËunalniπtva 11. C A » B NE Kot orodje. 12. izpisati, odnesti, konËati, odjaviti, razstaviti, odgovoriti 13. C E G A F D B » 14. Ljudje, πolskimi otroki, Vaπih otrok, Andrejem 15. in, da bi, Ëe, Ker, in, Zaradi 16. vpisat, izpolniti, PlaËati, prijaviti, motiti 17. PRISLOV VRSTA usklajeno naËinovni vËeraj Ëasovni dopoldne Ëasovni poleti Ëasovni zunaj krajevni pozimi Ëasovni notri krajevni 18. najboljπi dober, boljπi osnovnik, primernik 19. ga a OSEBA SPOL ©TEVILO ga 3. m. ed.
22
SKLON toæ.
Gradim slovenski jezik 6
25 Rok je bil na krosu 2., 2 soπolca sta bila tik za njim 1. ©TEVNIKI GLAVNI ©TEVNIKI VRSTILNI ©TEVNIKI osemnajst osemnajsti tri tretji dvaindvajset dvaindvajseti en prvi 2. Deseti, dva, 16, 3. Ë 3. 3., kateri, s piko; 16, koliko, brez pike 4. 10., 2 Deseti s piko, dva brez pike. Po prvem πtevniku se vpraπamo s kateri, torej je vrstilni in ga zapiπemo s piko. Po drugem πtevniku se vpraπamo s koliko, torej je glavni in ga zapiπemo brez pike. 5. sto dvainpetdeset, enainpetdeset, petsto πtiriindvajset, πtiristo 6. 825, 932, 101, 825., 932., 101. 7. πeststosedemintrideseti, πeststo sedemintrideset, tristodvaindvajseti, tristo dvaindvajset 8. 735, petstodrugi, 423, dvesto triintrideset 9. sedemstotriinπtirideset sedemsto triinπtirideset petsto tretji petstotretji tristotrintrideset tristo triintrideset 10. stoenaintrideseti strani, sto devetnajst ljudi, sto πestimi pohodniki, tristo πtiriinπtirideset strani, dvesto dvaintrideset uËencev, dvestotretjem mestu, osmega februarja 11. stodevetintrideset, stodeveti, petstoπestindvajset evrov 12. milijon, tisoË Milijon.
23